PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v Eotovlnl Abb postale 1 gruppo Cena 40 lir Leto XXII. St. 65 (6352) TRST, petek, 18. marca 1966 POSVETOVANJA IN POLEMIKA GLEDE PRIHODNOSTI NATO De Murville je ponovil željo Francije da samostojno odloča o svoji politiki Nadaljujejo se posvetovanja o «izjavi štirinajstih» - Johnson se posvetuje s svojimi sodelavci - Schroeder je ponovil znano stališče Bonna, Adenauer pa predlaga neposredna pogajanja s Francijo - Komentar «Izvestij» PARIZ, 17. — Francoski zunanji minister de Murville je govoril nocoj po televiziji. Izjavil je, da sta atlantsko zavezništvo jn njena vojaška organizacija (tj. NATO) dve različni stvari. Pripomnil je, da trenutek, ki ga je izbrala Francija, da sporoči svoj namen o umiku iz NATO, ni n;č nenavadnega, ker je Francija že osem let govorila svojim zaveznikom, da ni zadovoljna 2 organizacijo. Na vsak način nima izbrani trenutek nobene povezave z bližnjim de Gaullovim obiskom v Moskvi. De Murville je nato izjavil, da je - -------------- francosko - ameriško nrijateljstvo | liena b0 preciiožena vladam v odo-«star in dragocen kapital, na kate- brite(, in bo nat0 , Vega smo vsi navezani in ne bi kleli na noben način, da bi izginil Mi se zmanjšal«. Dalje je minister izjavil, da je "Ho atlantsko zavezništvo sklenjeno v trenutku, ko je bilo stanje v Evropi drugačno, in prav tako ;e bila drugačna nevarnost, ki ji je Erozila. Toda francoska vlada je binenja, da je treba ohraniti zavezništvo. «Uradno in slovesno je izjavila, da nima namen odpovedati •porazuma ob njegovi zapadlosti, i- j. čez tri leta. Zavezništvo je potrebno v prvi vrsti vse dotlej, do-Mer obstaja tudi daleč kaka grožnja, zatem pa zaradi tega, ker Predstavlja element ravnotežja in torej miru.» Kar se tiče atlantskega zavezništva, so po mnenju de Murvilla obveznosti, ki jih vsebuje, v veliki ■beri anahronistične. Navšečnosti so Postale večje od koristi organizacije predvsem zaradi tega, ker jemljejo Francozom «čut naše odgovornosti glede obrambe, in ko re Peka dežela ne briga več za svojo obrambo, ni daleč od tega, da gubi svojo neodvisnost«. Poleg tega ni rrancija z NATO več gotova, da bo PJena mednarodna politika popolnoma v njenih rokah. Poleg tega v trenutku, ko se pojavljajo druge nevarnosti, zlasti v Aziji, «ni nobena Stvar slabša kakor dati se potegniti v politiko, ki je nismo izbrali in noločili mi». Zatem je de Murville •rjavil, da je bil razgovor v zadnjih °smih letih med Francijo in njenimi zavezniki ((razgovor med gluhimi« Tistim, ki mislijo, da bi se morebitna nova vojna' lahko primerjala prejšnjim, je de Murville •rjavil, da so ((salonski strategi«, •ker pozabljajo, da bi bilo atomsko orožje bistveno v vojni med Velesilami«. In to orožje nima nič kaj opraviti z atlantskim zavezništvom ali pa z mednarodnim ali in-jtegriramm poveljstvom. .Na koncu je minister izjavil, da Francija s tem, da zahteva, naj Srneriška oporišča pridejo pod njeno suverenost, nima namena napraviti neprijateljske geste do ZDA. i Američani bodo prišli do tega zaključka: «Bolje je imeti ob sebi raveznika, ki ima čut lastne odgovornosti, kakor pa preveč zvestega •rvrševalca, glede katerega v trenutku nevarnosti se * nikoli ne ve, kakšna bi konec koncev bila njegova reakcija.« Danes je bil nov sestanek 14 Predstavnikov štirinajstih držav . Jlanic NATO, ki je trajal skoraj tri ure. Nadaljevali so razpravo o francoski spomenici in o odgovori nanjo. Jutri se bodo ponovno Sestali. Zvedelo se je, da se niso ! thogii je sporazumeti o vseh podobnostih. Ko bo izjava priprav- objavljena istočasno v štirinajstih prestolnicah. V VVashingtonu je predsednik Johnson sklical sinoči sestanek z raznimi voditelji, na katerem so govorili o francoski spomenici. Zatrjuje se, da je predsednik Johnson zaradi francoskega sklepa preklical svoj načrt, da aprila ali maja obišče Evropo. Predstavnik Bele hiše Bill Mo-yers je izjavil, da so se posvetovali o de Gaullovih namenih glede NATO in o posvetovanjih ZDA z njihovimi zavezniki. Razpravljali so o Johnsonovem odgovoru generalu de Gaullu in o načrtu izjave štirinajstih, ki se pripravlja na pobudo Velike Britanije. Kakor pravijo v ameriških političnih krogih, so na današnjem sestanku v Beli hiši razpravljali tudi o naslednjem: 1. Možnost, da francoska vlada dvigne raven svojih odnosov s sevemovietnamsko vlado, kar bi ustvarilo nova trenja v odnosih z ZDA. 2. Pomen ((pomirjevalne« geste francoske vlade do angleške vlade, kar se tiče morebitnega vstopa Velike Britanije v skupno tržišče. 3. De Gaullovo potovanje v Moskvo letošnjega junija in morebitne dolgoročne posledice francoskih odločitev za položaj Nemčije v NATO. V Bonnu je zunanji minister Schroeder podal v Bundestagu kratko izjavo o de Gaullovih predlogih. Izjavil je, da se ukrepi, ki jih predlaga de Gaulle, tičejo samega jedra atlantske pogodbe. Glede tega se je pokazalo enotno mnenje tudi v Londonu med ZDA in članicami zahodnoevropske zveze. Dalje je dejal, da atlantska pogodba in pogodba, s katero je prenehala zasedba Zahodne Nemčije, sestavljata enoten sistem, ki lahko jamči varnost Evrope v primeru napada. Brez tega sistema ne bi mogle majhne države izpolniti potreb moderne strategije. Schroeder je nato dejal, da se je mednarodno stanje menjalo, kakor trdi de Gaulle, toda ni še odstranjena možnost novih kriz v Evropi, vsaj dokler ostane Nemčija razdeljena. »Tudi če Zahodna -Nemčija ne pripisuje Sovjetski zvezi napadalnih namenov, je treba upoštevati, da ima sovjetska zveza najmočnejšo konvencionalno oborožitev na svetu.« Zato ne sme popustiti budnost v NATO. De Gaullovi predlogi se tičejo vseh držav članic NATO, ki se bodo morale torej o tem posvetovati; tudi navzočnosti francoskih čet v Nemčiji se tiče vseh držav članic. V Hamburgu je imel Schroeder tiskovno konferenco in je izjavil, da je sedanja kriza v NATO ustvarila pravo izjemno stanje. Pripomnil je, da je treba sedaj ravnati zelo previdno in odločno ter obravnavati vse probleme z največjo prisrčnostjo in odkritostjo. Schroeder je dalje izjavil, da je politična in vojaška navzočnost ZDA v Evropi bistvena. Glede bivanja francoskih čet v Nemčiji je Schroeder na zadevno vprašanje odgovoril, da je izključeno, da bi mogle te čete nekega dne imeti položaj zasedbenih čet. V Bonnu izvajajo nekatere osebnosti pritisk na vlado, naj bi sprejela pogajanja s Parizom, vsaj kar se tiče bivanja francoskih čet na zah-odnonemškem ozemlju. Tudi bivši kancler Adenauer se je Predsednik posebne komisije za najemnine Breganze je izjavil, da je trdno odločen storiti vse, da parlament odobri novi zakon še pred 30. junijem. BEOGRAD, 17. — Program laz-voja znanstvenega delovanja predvideva po besedah člana zveznega izvršnega sveta in predsednika sveta za koordinacijo znanstvenega dela Avda Huma, povečanje sredstev za znanstveno - raziskovalna dela. V prihodnjih petih letih se bo pri- čel tudi gradnja prve jedrske elek-pridružil krščansko socialnemu vo- trame. Trenutno se podrobno prou-ditelju Strrussu čujejo tehnične in gospodarske značilnosti posameznih tipov jedrskih elektrarn, možnosti jugoslovanskih projektantskih organizacij industrije in možnosti mednarodnega sodelovanja na tem področju. Zaključen sestanek arabske lige KAIRO, 17. — Konferenca predsednikov vlad arabske lige je zaključila svoje delo z odobritvijo raznih dokumentov. Poleg drugih dokumentov so odobrili tudi poziv raznim državam, naj ne navežejo preveč tesnih vezi z Izraelom, zlasti na vojaškem sektorju, da ne bi s tem poslabšali svojih odnosov z arabskimi državami. Ta poziv velja zlasti ZDA zaradi nedavnih dobav ameriških tankov izraelski vojski. Dokument pravi, da vodijo ZDA politiko oboroževanja Izraela. Zaradi tega arabske države izjavljajo, da ameriška pomoč Izraelu, kakor tudi pomoč drugih držav Izraelu prispeva k okrepitvi židovske napadalnosti na arabski zemlji. To je zelo krivično za pravice palestinskega ljudstva. Poleg tega so predsedniki vlad obsodili načelo ameriške vlade, da je treba ohraniti vojaško ravnotežje na Srednjem vzhodu. Pri tem poudarjajo, da gre za izgovor za oboroževanje Izraela. «To načelo, nadaljuje izjava, je nedopustno, ker ne more biti ravnotežja med izraelskimi napadalci na arabski zemlji in zakonitimi prebivalci te zemlje.« Kar se tiče odnosov z Zahodno Nemčijo, so arabski poglavarji poudarili, da so sprejeli na znanje poročilo tajnika Hasune in pojasnilo bonske vlade ter priporočajo, naj se drž8ve držijo resolucij, ki so bile sprejete na drugi konferenci državnih poglavarjev. Arabski fi-nančni ministri se bodo sestali 16. j ARMSTRONG IN SCOTT ŽIVA IN ZDRAVA Po srečnem pristanku na Tihem oceanu sta kozmonavta prispela na Okinavo Kabino «Gemini 8» so s kozmonavtoma dvignili na ladjo «Mason» - V SZ so izstrelili «Kozmos 112» CAPE KENNEDY, 17. — Po včerajšnjem ukazu astronavtoma Armstrongu in Scottu, naj se predčasno vrneta na Zemljo, je sledilo napeto pričakovanje za usodo dveh astronavtov, ker so bili prej javili, da je nastala neka okvara. Vendar pa je povratek potekal popolnoma v redu in kabina z astronavtoma je srečno pristala na Tihem oceanu ob 4,23 po srednjeevropskem Č£ISU Iz letala «C-54» sta se spustila--------------- dva potapljača, ki sta pritrdila oko- soljska ladja «Gemini 8», redno na-p p J -■ daljuje svoj let okoli Zemlje. Teh- li kabine pasove, da se prepreči potopitev kabine. Tedaj se je končno zvedelo, da sta Armstrong in Scott živa in zdrava. Odprla sta okence in se začela pogovarjati s potapljačema. Pozneje je priplula vojna ladja «Mason», na katero so dvignili kabino in astronavta. Ladja je odplula v Naho (na otoku Okinawa). Zdravnik, ki je na ladji, je astronavta takoj pregledal in ugotovil, da sta pri najboljšem niki so nekoliko menjali njen tir, da bo bolj primeren za morebitni nov sestanek s kozmonavti kabine «Gemini 10», ki jo bodo izstrelili čez šest mesecev. Tedaj bo pilot Michel Collins skušal napraviti ((vesoljski sprehod«, se približati «Age. ni« in dvigniti iz nje več aparatov in naprav. Prvih sedem ur včerajšnjega poleta je bilo vse v najboljšem redu. Ko je kabina «Gemini» po združitvi z «Ageno» začela manevre, da pre- zdravju. V Nahi bodo Armstronga izkuša trdnost združitve, se je za- maja v Kairu, zunanji ministri se in Scotta odpeljali s helikopterjem v bližnjo vojaško bolnišnico, kjer ju bodo znova pregledali zdravniki, zatem pa se bosta vrnila v ZDA. bodo sestali 2. septembra v Alžiru, Tehniki v vesoljskem centru Hou-tri dni pozneje pa se bodo v Al-. ston poročajo, da raketa «Agena», žiru sestali državni poglavarji. I s katero se je včeraj združila ve- __ DANES - Iz poluradnega poročila vodstva jSl izhaja, da so se pokrajinski Ojniki federacij, kjer bodo 12. julija upravne volitve, izrekli za šepavo skupnih list s PSDI. To ob-.^zložujejo kot prvi konkretni ko-za skupne akcije s PSDI, ki kj privedejo do socialistične združitve. -Tržaški demokristjanski poslanec ?®iogna je med razpravo o prora-fr*nu v poslanski zbornici dokaj Nro obsodil nameravano zaporo ?djedelnice Sv. Marka v Trstu ter MItiko do ladjedelniške industrije L Italiji na sploh. Omenil je ovire, J* jih predstavlja pogodba o ev-jjpski gospodarski skupnosti, dejstvo da se krepi ladjedelniška in-J)|8trija celo v Nemčiji, in velike Jj°žnosti, ki jih predvideva petlet-J* gospodarski načrt, izboljšanje f^ožaja ladjedelnic po svetu ter '/čje povpraševanje vzhodnih dr-in držav v razvoju. > Zdravniki zavarovalnih ustanov Mo stavkali od 21. do 24. marca. Maj ne bodo delali v ambulanti ustanov in sprejemali bolnikov J lastnih ambulantah. Ce pa bodo T Izjemnih nujnih primerih bolni-J* sprejeli, bodo morali bolniki Jfhii kriti stroške. Do te ostre jfrlvke je prišlo zaradi njih neurejenega položaja in ker zavarovalne jjtanove ne izplačujejo že zasluže-prispevkov. (Astronavta Armstrong in Scott, ? sta morala prekiniti predvideni t™skus v vesolju, sta včeraj zju-srečno pristala ob 4.23 na Ti-oceanu, kjer so ju s kabino Sjetnini 8» vred dvignili na ladjo iclason«, ki je odplula v Naho na jfrinavo. Oba sta pri najboljšem j?tllvju. «Agena» pa redno nadalju-r svoj let. Vzrok prekinitve je bi-?, nevarno vrtenje kabine «Gemi-( 8», prenehala je delovati ena ra-za stabilizacijo in astronav k 8», prenehala je delovati i'ta za stabilizacijo in s } sta porabila zaradi tega preveč ijriva, kar bi utegnilo onemogoči povratek. — Psa «Vetcrok» in wK°ljok», ki sta se predsinočnjim /kila iz vesolja, sta prispela vče-v Moskvo. -.hicer pa je bil tudi včeraj glav-J predmet mednarodnih ra/govo-i/v francoski sklep o umiku iz (Jfl), za katerega je de Murville ?*1, da ni nič nenavadnega, ker '* Francija napoveduje že osem let, vendar pa izbrani trenutek za umik ni v zvezi z de Gaullovim obiskom v Moskvi. Dejal je, da ob zapadlosti sporazuma NATO čez tri leta ga Francija ne bo odpovedala,ker da je <■ zavezništvo potrebno, dokler obstaja tudi daleč kaka grožnja« in ker je zavezništvo «elemcnt ravnotežja«. Poleg tega pa Francija «ne more dopustiti, da bi jo potegnili v politiko, ki je nismo zbrali in določili mi«. Američani bodo morali priti do zaključka, da je bo«je imeti ob sebi «zaveznika, ki ima čut lastne odgovornosti, kakor pa preveč zvestega izvrševalca«. O umiku Francije so razpravljali tudi v Parizu na sestanku 14 držav NATO; v VVashingtonu je o tem razpravljal Johnson predsinoč njim z raznimi voditelji, ki so razpravljali tudi o možnosti trenja v odnosih z ZDA, če bi Francija dvignila raven odnosov s Hanojem; razpravljali so tudi o privolitvi Francije, da Anglija lahko vstopi skupno tržišče, in o de Gaullo-._jn potovanju v Moskvo. Bonski zunanji minister je dejal, da, tudi če Zahodna Nemčija ne pripisuje Sovjetski zvezi napadalnih namenov, se mora upoštevati zelo močna sovjetska konvencionalna oborožitev, ki je najmočnejša na svetu. Pozneje pa je izjavil, da je kriza v NATO ustvarila pravo izjemno stanje. O tem sta se pogovarjala tudi Gromiko in Baudet, ki je po slanik v Moskvi. V Vietnamu pa baje Američane bolj skrbijo budistične demonstracije v Sajgonu z zahtevo civilne vlade in rehabilitacije odstavljenih oficirjev. Edvard Kenncdy je dejal, da je potrebno začeti pogajanja tudi z osvobodilno fronto. Se večjo preglavico pa dela Američanom dezertiranje južnovietnamskih vojakov, tako da se .je zgodilo, da so Američani streljali nanje in jih sedem ubili. V Kairu jc arabska liga pozvala razne države, naj ne navežejo preveč tesnih vezi z Izraelom, obsodili so načelo ameriške vlade, da je treba ohraniti vojaško ravnotežje na Srednjem vzhodu, glede Nem. čije pa so priporočili, naj se dr- žave držijo resolucij druge konference arabskih državnih poglavarjev, ter so končno kritizirali skr STALIŠČE TAJNIKOV PRIZADETIH FEDERACIJ PSI PSI za skupen nastop s PSDI na upravnih volitvah v juniju Moro je poročal Saragatu o stališču vlade do NATO ■ Bologna o krizi ladjedelniške industrije in grožnji, da se zapre ladjedelnica Sv. Marka Zdravniki zavarovalnih ustanov bodo stavkali od 21. do 24. marca zahtevo, naj zvezna vlada takoj začne pogajanja s Francijo, kajti »kdor se ne pogaja s Francijo, tvega, da jo potisne v naročje Moskve« Med svojim nedavnim obiskom v Parizu je Adenauer dobil vtis, da je Francija pripravljena pogajati I imilllllliiiiiiliiiiiniillilillinmmMlllHumiiiuiiiiiiiimimiiiiiimiiiliiimimilliilimilll*(il»»iniiiilMlllilliiiiiiiiiiliiniilllliiiiliHlilliiiiiluiuiiimiilluillllniiiiiil se s posameznimi državami članicami NATO. V intervjuju dnevniku »Bild« pravi Adenauer, da je treba najti podlago za pogajanja, ker «sam zemljepisni položaj Francije in Nemčije ju praktično sili, da se sporazumeta«. Moskovske »Izvestija« objavljajo nocoj članek Nikolaja Poljano-va, v katerem pravijo, da je NA TO zavezništvo brez prihodnosti in da morajo evropske države, ki iščejo pravo varnost na kontinentu, gledati ven iz tega zavezništva, in sicer na sporazum s Sovjetsko zvezo in z drugimi državami socialistične skupnosti. Polja-nov piše, da je obstoj NATO v nasprotju s sedanjim stanjem na svetu in v Evropi. Zaradi tega je postalo tako težko živeti v atlantskem zavezništvu. List pravi zatem, da se Wasbington in Bonn strinjata v naporih, da zavezništvo ostane še na nogan m da se pospešijo njegove vojaške priprave. »Medtem ko se v NATO nekdo zaveda, da je potrebno organizem prilagoditi času, delajo na drugi strani za novo skupino sil, ki naj bi se vrtela okoli osi Wa-shington - Bonn na podlagi. sporazuma med eno jedrsko in eno revanšistično silo. To se dogaja, ko pod pritiskom dogodkov atlantsko zavezništvo zgublja vsak dan bolj svoj večstranski značaj in se spreminja v orodje dveh najbolj napadalnih dežel na sve-tu.»’ List zaključuje: »Jasno je, da bo treba NATO reorganizirati. Zdi se, da hoče Velika Britanija pomagati, da bi krožilo okrog osi Bonn-Washington to, kar bo ostalo od zavezništva, tj. nekaj satelitskih držav, ki so zadovoljne krožiti okrog atomskega jedra.« čela naglo vrteti. Poteči je moralo trideset minut naporov astronavtov, pri čemer sta uporabila precejšnjo količino goriva, preden sta dosegla zaželeno stabilizacijo. Pri tem ugotavljajo, da sta astronavta pravijno ravnala, ko sta se takoj znova ločila od «Agene» pri prvem znaku nevarnosti, ki je bila po mnenju strokovnjaka NASA precej velika. Poleg tega, da se je začela kabina nevarno vrteti, je nastala še druga nevšečnost, da ni delovala ena od raket, ki običajno služijo za stabilizacijo kabine ob vračanju na Zemljo. Ker je njih, uporaba določena le za kratek čas, Nadaljujejo se posvetovanja o zakonu o najemninah RIM, 17. — V prihodnjih dneh i bo nadaljevalo pripravljanje vladnega načrta zakona o najemninah. Ministrski svet ga bo moral nato odobriti m ga zatem predložiti parlamentu. To je danes sporočil pravosodni minister Reale. Dodal je, da ostane bistvo zakona v glavnem isto, ki je bilo določeno na prejšnjih sestankih med ministri in izvedenci. Na novih sestankih ministrov, izvedencev in predstavnikov parlamentarnih skupin, ki bodo prihodnje dni, bodo skušali načrt zakona spopolniti in ga dokončno formulirati. RIM, 17. — Predsednik republike Saragat je sprejel predsednika vlade Mora, ki je — po neuradnih vesteh — obvestil predsednika republike o sklepu vlade glede italijanskega stališča do NATO. Kot smo včeraj že poročali, bo Italija pristopila k skupni izjavi štirinajstih držav NATO in tako izrazila vso solidarnost z ZDA ter ostalimi atlantskimi zavezniki glede sta- lišča do Francije. Istočasno t.a nastaja tudi vprašanje razmestitve raznih organizmov NATO in se v tej zvezi čujejo vesti o italijanskih ponudbah, da bi v Italijo premestili atlantsko poveljstvo, ali vsaj del tega poveljstva. Na sedežu PSI v Rimu so se sestali pokrajinski tajniki federacij, kjer bodo 12. junija upravne volitve, in so razpravljali o vprašanju ali naj PSI nastopi na teh volitvah sama, ali pa naj skuša sestaviti skupne liste s PSDI. Po zaključku sestanka so izdali poročilo, iz katerega izhaja, da je prevladalo mnenje za sestavo skupnih list s socialdemokrati. Na sestanku so bili tajniki federacij PSI iz naslednjih pokrajin: Rim, Genova, Firence, Neapelj, Piša Bari, Foggia, Avellino, Latina, Benevento, Careta, Frosinone, For-li, Mantova, Lecce, Cagliari, Tera-mo, Brindisi, Caltanisseta, Cosen-za in Ragusa. Uvodno poročilo je imel namestnik tajnika Brodolini, ki je poudaril izjavo predsednika vlade o izvajanju volitev po zakonito določenih rokih, kar je ((demokratično zagotovilo večine za vse«. Omenil je pomen teh volitev, ki bodo zajele nekatera velika mesta in med njimi prestolnico in ki bodo imele še zlasti poseben pomen zaradi procesa socialističnega združevanja. Odgovoren za lokalne ustanove v vodstvu PSI posl. Matteotti pa je orisal predvideno volilno kampanjo tudi z vidika volilnih izidov IZJAVE DUŠANA BLAGOJEVIČA Možnost turističnih investicij v Jugoslaviji Vlada SFRJ ne postavlja vprašanja formalnega priznanja novega režima v Gani (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — Uradni zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dušan Blagojevič je izjavil na današnji tiskovni konferenci, da vprašanje formalnega priznanja novega režima v Gani jugoslovanska vlada m še postavila niti proučila. Blagojevič je pozitivno ocenil obisk predsednika zveznega Izvršnega sveta Stamboliča v Nepalu im ugotovil, da sta med obiskom obe državi ponovno potrdili privrženost politiki miroljubne koeksistence in nepo-vezovanja, obsodili vmešavanje v notranje zadeve drugih držav, izrekli zaskrbljenost zaradi nevarnega razvoja dogodkov v Vietna mu. Jugoslavija in Nepal sta apelirala, da se vprašanje Vietnama reši v skladu z ženevskim sporazumom, obsodila sta vse poskuse kolonializma in opozorila na ne-obhodnost izvajanja splošne in popolne razorožitve. Sklep francoskega notranjega ministrstva o prepovedi delovanja nekaterih emigrantskih organizacij in o izgonu članov tako imenovanega »odbora za sprejem jugoslovanskih emigrantov« v Fianciji, bo po besedah Blagojevi- __nnsamf/. val k nadaljnjemu razvoju dvostranskih odnosov med obema državama. Blagojevič je pozitivno ocena akcije Združenih narodov o neza-staranju nacističnih zločinov m poudaril, da Jugoslavija daje polno podporo tej akciji svetovne organizacije. Na vprašanje o trgovinski izmenjavi Jugoslavije z državami v razvoju je Blagojevič ugotovil, da je trgovinska izmenjava z drža vami v razvoju dosegla zadnja leta očiten napredek. V preteklem letu pa se je zaradi izostajanja dobav in plačilno-bilančnih razlo gov zmanjšal tempo povečanja izmenjave. Spričo dosedanjega u-godnega razvoja gospodarske reforme v Jugoslaviji pa se pričakuje, da se bo v bodoče poveča nje nadaljevalo. V odgovor na vprašanje o tujih investicijah v Jugoslaviji, je Blagojevič dejal, da so z gospodarsko reformo dane možnosti za nepo sredne aranžmaje med tujimi in jugoslovanskimi podjetji v vseh gospodarskih panogah posebno pa v turizmu glede tujih investicij. Povsod, kjer obe strani najdeta obojestranski interes, se taki do-kajti prejšnjih volitev. V razpravo — katere se je kasneje udeležil tudi Nenni — so posegli številni tajniki federacij, ki so se strinjali, naj ta volilna kampanja pomeni važen korak v razvoju skupnih borb med PSI in PSDI, ki naj privedejo do združitve. KD pripravlja zasedanje vsedržavnega sveta, ki se bo po vsej verjetnosti sestal 26. marca, ko bo. do na dnevnem redu predvsem notranja vprašanja stranke in odnosi med raznimi strujami. Ti odnosi so sedaj dokaj napeti, saj je levica celo izstopila iz vodstva stranke in predlagala ustanovitev tajništva ((levega centra«, medtem ko se govori tudi o drugih možnih kombinacijah. V poslanski zbornici se je nadaljevala razprava o proračnu, v katero je posegel tudi tržaški demokristjanski poslanec Bologna, ki je govoril izključno o pomorskih vpra. šanjih in o težavah ladjedelniške industrije, Ugotovil je grozečo zaporo ladjedelnice Sv. Marka in resno škodo, ki jo bo zaradi tega imel Trst. Ta zapora je v nasprotju z obvezami petletnega načrta, ki določa, da je treba v Trstu osre. dotočiti čim večje število delovne sile. Bologna je ugotovil nazadovanje ladjedelniške industrije v Italiji in citiral poročilo predsednika «Fin-cantieri« na zadnji seji delničarjev, ko je ugotovil, da so se znižale proizvodne sposobnosti italijanskih ladjedelnic tudi v odnosu do drugih članic evropske gospodarske skupnosti. Na tak način se slabša italijanski položaj tudi do nemške konkurence in to v razdobju mednarodnega izboljšanja stanja ladjedelniške industrije. Ukrepi za podporo ladjedelnic so se izkazali nezadostni in Italija se ne sme bati ovir, ki jih predstavlja pogodba o evropskem skupnem tržišču pri tej pomoči. Bologna je tudi ugotovil, da večina ladjedelnic težko vzdrži mednarodno konkurenco, ker so zastarele in nimajo ustrezno izdelanega proizvodnega postopka, ker so Jim vedno manjkala sredstva za investicije. Sredstva, ki so predvidena za okrepitev ladjedelnic v prihodnjih petih letih, so prav tako nezadostna in ne bodo krila potreb. Vendar pa so optimistične objektivne perspektive, ker se je mednarodni položaj ladjedelniške industrije izboljšal in bo treba po predvidevanjih petletnega gospodarskega načrta okrepiti pomorske prevoze ter zamenjati zastarele ladje z modernimi, pri čemer je treba tudi upoštevati naraščajoče povpraševanje vzhodnih držav in držav v razvoju po modemih ladjah. Predsednik vlade Moro Je danes oziroma bodo zaračunali običajne tarife. pogajanja na ministrstvu za delo o sporu z uslužbenci elektriških podjetij so se ponovno zaključila brez konkretnega rezultata in so se samo dogovorili, da se bodo sestali v ponedeljek ob 1" uri. Sestala so se tajništva '--.edržav-nih sindikalnih organizacij gradbenih delavcev CGIL, CISL in UIL, ki so soglasno sklenila pro-glasiti 24-umo stavko, iki bo v torek, 29. marca. S stavko bodo pro-testirali proti sklepu združenja gradbenih podjetij ANCE, ki noče privoliti v obnovitev delovne pogodbe, in zato, da zahtevajo u-strezme ukrepe, za poživitev gradbene dejavnosti. Istočasno so skle-nili, da bodo kasneje izvedli več pokrajinskih stavk, o katerih bedo samostojno sklepale pokrajinske sindikalne federacije. imajo le manjše zaloge goriva. Ker sta astronavta porabila precejšnjo količino goriva za stabilizacijo kabine, je nastala nevarnost, da bi nadaljnje bivanje v vesolju moglo ustvariti nevarnost za povratek. Zaradi tega so takoj ukazali povratek na Zemljo. Strokovnjaki bodo kabino skrbno pregledali, da ugotovijo vzroke okvare. Poleg tega bodo skrbno proučili vse registracije aparatov. Danes so poslušali registracije zadnjih pogovorov astronavtov z zemeljskimi postajami po prvih nevšečnostih. Iz registracije pogovora z neko ladjo na Tihem oceanu izhaja, da je «Gemi-ni 8», potem ko se je ločila od rakete «Agena», začela plesati, in kozmonavta je nista mogla stabilizirati. Poleg tega niso nekateri nadzorstveni sistemi delovali in prav tako ni delovala ena od usmerjenih raket. MOSKVA, 17. — Sovjetska vesoljska psa Veterok in Ugoljok, ki sta se sinoči vrnila po 22 dneh ia vesolja, sta prispela danes v Moskvo. Agencija Tass poroča, da se živalici počutita dobro in da ju bodo sprejeli v zavod za znanstvena raziskovanja v prestolnici. Danes so javili, da so v Sovjetski zvezi izstrelili nov satelit, «Kozmos 112», ki ima na krovu znanstvene aparate ter nadaljuje proučevanje vesolja v skladu s programom, ki je bil objavljen 16. marca 1962. «Kozmos 112» obleti zemljo v 92 minutah. Njegov apogej znaša 565 kilometrov, perigej pa 214 kilometrov. MOSKVA, 17. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je imel danes dvajsetminutni pogovor s francoskim poslanikom Baudetom. Baje sta govorila o francosko-sovietskem vesoljskem sodelovanju. Govorila pa sta tudi o de Gaullovem obisku v Moskvi. Na koncu se je Gromiko _ .. _ „ ... . „ . , „ bežno dotaknil tudi krize v NATO. Poveljnik Armstrong (zgoraj) in David Scott v kabini «Gemini 8» .................................um... PO ODSTRANITVI GENERALA TIJA V SAJGONU V VVashingtonu so zaskrbljeni zaradi protivladnih demonstracij Budisti odločno zahtevajo civilno vlado - Tudi v Avstraliji demonstracije proti vojni v Vietnamu čenje proračuna OZN za begunce. I vansko-francoske odnose in prispe. rranciji, do po ucscuon govori lahko sklepajo, kajti za ča onemogoči delovanje posamez-. take sporazume po sedanjih pozi-nih skupin, ki je kvarilo jugoslo- tivnih predpisih ni nobenih ovir. — H. B. sprejel župane in predsednike pokrajin Benečije, ki so mu obrazložili program proslav stote obletnice priključitve Benečije Italiji. Predsednik vlade se bo udeležil 22. marca v Benetkah otvoritve teh proslav, katerim bo prisostvoval predsednik republike Saragat. Predstavnik sindikalnih organizacij zdravnikov zavarovalnih ustanov so danes potrdili na tiskovni konferenci v Genovi štiridnevno stavko, ki se bo pričela 21. in zaključila 24. marca. Med stavko zdravniki, ki so zaposleni v ambulantah zavarovalnih ustanov, ne bodo prišli na delo. Splošni zdravniki zavarovalnih ustanov ne bodo spremljali bolnikov ne na domu ne v ambulantah razen v izjemnih pri. merih. V takih primerih pa bodo izdajali zdravila na običajne recepte (in Jih bodo morali torej plačati bolniki sami) ter bodo zaračunali obisk na osnovi tarif, za kar bodo izdali redno potrdilo. Specialisti ne bodo sprejeli bolnikov, ki jih bodo poslale ustanove, NEW YORK, 17. — Se vedno ni nič znanega glede nadaljnjega raz-voja poizvedovanj, ki jih je začel angleški minister lord Chai-font prejšnji mesec v Moskvi, da bi zvedel za mnenje severnoviet-namske vlade glede morebitnih mirovnih pogajanj. Kakor je znano, je severnovietnamski odpravnik poslov v Moskvi obljubil Chal-fontu, da bo poročal v Hanoj, da dobi pojasnila na nekatera Chai-fontova vprašanja. Ni znano, ali je odgovor prišel. Predstavnik britanske delegacije v OZN je na vprašanje časnikarjev izjavil, da je ta »tiha diplomacija« še vedno v teku in da je njeno napredovanje mogoče prav zaradi tega, ker je tajna. Vendar pa so v krogih OZN mnenja, da ni pričakovati kdo ve kakšnega razvoja s tem v zvezi, to še zlasti, ker vse kaže, da se ameriško stališče ni v ničemer menjalo. V Washmgtonu so zaskrbljeni zaradi razvoja notranjih dogodkov v Južnem Vietnamu, kjer je odstranitev generala Tija iz vojaškega odbora povzročila veliko napetost V zadnjih urah se je stanje še poslabšalo. V VVashingtonu se bojijo nove j?olitične krize, ker bi to negativno vplivalo na ugled ZDA po nedavni topli podpori, ki jo je predsednik Johnson izrekel generalu Kiju na konferenci v Honoluluju. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je v zunanjeipolitičnem odboru preds*avniške zbornice izrazil zaskrbljenost zaradi demonstracij budistov v Vietnamu. Rekel pa je, da zaupa, da ta trenja ne bodo ogrožala Kijeve vlade. Na vprašanje, kakšno vlogo je imela' ameriška vlada pri odstranitvi generala Tija, je Rusk odgovoril, da ameriška vlada ni imela s tem rali mi odpovedati predstavnikom nič opraviti, ter da je bil gene- Južnega Vietnama.« Kennedy je ral Ti povabljen, naj odstopi za-1 zatem predlagal izmenjavo bolnih radi spora z drugimi častniki, in in ranjenih ujetnikov, še preden da je to »sprejel«. I bi se sploh začela pogajanja. V Sajgonu so sicer pričakovali reakcijo v severnih pokrajinah, ki so bile pod nadzorstvom generala Tija. Niso pa pričakovali, da bodo budisti izkoristili to napetost za obnovitev kampanje proti vladi. Ce bo budistična kampanja povzročila reakcijo katoliških krogov, je kriza skoraj neizbežna. Budisti vedno zahtevajo svojo udeležbo pri vodstvu države. Poleg tega zahtevajo civilno vlado in konec vojne z vključitvijp predstavnikov osvobodilne fronte v vlado Danes je bilo v Sajgonu budistično zborovanje, katerega se je udeležilo več tisoč študentov in vernikov v glavni pagodi in okoli nje. Bonči, ki so govorili, so poudarili, da budisti zahtevajo ci-vilno vlado, rehabilitacijo vseh generalov in častnikov, ki imajo zasluge v revoluciji proti Diemu. Poudarili so, da bodo te smotre dosegli »za vsako ceno«. Iz Sydneya poročajo, da je bilo danes tam veliko protestno zborovanje proti udeležbi Avstralije v vojni v Vietnamu. Številni demonstranti so zažgali vojaške pozivnice. Ameriški senator Morse je v New Yorku ponovno obsodil ame riško politiko v Vietnamu in je dejal, da je nemoralna in nezakonita ter da pomeni veliko nevarnost za mir na svetu. Senator Ed-ward Kennedy, ki je govoril v Bostonu, je sicer ponovil vso podpo-ro ameriški vladi, kar se tiče Vietnama, poudaril pa je, da je treba začeti neposredna pogajanja predstavniki osvobodilne fronte. Pripomnil je: »Za Hanoj in Peking bi bilo odpovedati se osvobodilni fronti, kakor če bi se mo- Izjava o razgovorih P. Stambolic-I. Gandi Indira Gandi obišče Jugoslavijo NOVI DELHI, 17. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič je danes zjutraj po končanem uspešnem obisku v Indiji odpotoval na uradni obisk v Afganistan. V skupnem sporočilu o njegovih razgovorih s predsednico indijske vlade Indiro Gandi se poudarja privrženost obeh vlad načelu politike nepovezanosti m miroljubne koeksistence, ki sta glavna stebra zunanje politike Jugoslavije in Indije. Obsoja se vmešavanje v notranje zadeve drugih ter poudarja potreba, da se sporna vprašanja rešujejo samo z miroljubnimi sredstvi. Izraža se zaskrblienost zaradi razvoja dogodkov v Vietnamu in zahteva, da se to vprašanje reši V skladu z ženevskimi sporazumi. Predsednika obeh vlad sta nadalje poudarila potrebo kodifikacije načela miroljubne koeksistence s strani OZN, ki je najorikladnajšl forum za napredek mednarodnega sodelovanja in za ohranitev miru. Predsednika Indije in Jugoslavije sta se energično zoperstavila vsem oblikam kolonializma in neokolonializma ter izrazila polno podporo narodom Afrike, ki se borijo za svojo neodvisnost. Obsodila sta nadalje nezakonitost razglasitve neodvisnosti v Južni Rodeziji ter rasno diskriminacijo v Južnoafriški u-niji Z zadovoljstvom sta ugotovila vsestranski ugoden razvoj v odnosih med Jugoslavijo in Indijo in izrazila prepričanje, da bo obisk predsednika Petra Stamboliča prispeval k nadaljnji krepitvi prijateljskih odnosov med obema državama. Indira Gandi je z zadovoljstvom sprejela vabilo predsednika zveznega izvršnega sveta Petra Stamboliča, da obišče Jugoslavijo. 18. marca 196S Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9.8, najnižja 3.4, ob 13. uri 7 8 stopinje, zračni tlak 1<>26,.) stanoviten, vlaga 58 odst., brez vetra, nebo 2 desetini pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,4 stopinje. ržašk dne vn Danes, PETEK, 18. marca Edvard Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 18.14. Dolžina dneva 12.01. Luna vzide ob 5.98 in zatone ob 14.20 Jutri, SOBOTA, 19. marca Jožef SEJA DEŽELNEGA SVETA Zavrnjena razprava o resolucijah o Vietnamu in družbi Edison-Montecatini Razpravo o resoluciji KPI, ki zahteva izvršilne določbe člena 3 statuta pa so odložili Na dnevnem redu včerajšnje seje deželnega sveta so bile razne resolucije, o katerih niso pravzaprav niti formalno razpravljali, čeprav so o njih mnogo govorili in je prišlo tudi do ostrega prerekanja in kričanja. Razprava namreč ni tekla o resolucijah, marveč o ugovorih, da se ne sme o njih razpravljati in glasovati. Že v začetku seje je socialist Moro umaknil resolucijo z zahtevo, naj odbor pripravi volilni zakon za konzorcije. Umaknitev resolucije je utemeljil z izjavo, da pripravlja takšen zakon ministrstvo za kmetijstvo. Mnogo prahu je dvignila resolucija Seme (KPI) in drugih svetovalcev iz njegove skupine v zvezi z zaostritvijo vojne v Vietnamu. Resolucija ugotavlja, da se razne sile trudijo za dosego miru v tej izmučeni deželi ter da je ustavitev sovražnosti med Pakistanom in Indijo na posredovanje miroljubnih sil pokazala, da je moč z dobro voljo mnogo doseči. Resolucija izraža solidarnost našega prebivalstva z vietnamskim ljudstvom, ki se bori za svobodo in neodvisnost in nalaga deželnemu svetu, naj zahteva, da se mednarodna vprašanja ne rešujejo z vojno, marveč izključno s pogajanji, da pride do mirnega sožitja. Končno poziva vlado, naj z vsemi svojimi sredstvi posreduje, da bi se spor v Vietnamu rešil s pogajanji. Po prečitanju resolucije se je o-glasil vodja demokristjanske svetovalske skupine Mizzau in na podlagi 70. člena pravilnika zahteval, naj svet sploh ne začne razpravljati o resoluciji, češ da ne spada v njegovo pristojnost. Rekel je, da se skupina KD v deželnem svetu ravna po tem, kar je že izjavil predsednik vlade Moro v parlamentu, da so demokristjani s političnega gledišča za mir, da pa ne more deželni svet, kar se postopka tiče, preseči svojih pristojnosti. Bettoli PSIUP se je uprl tej razlagi pravilnika in rekel, da je deželni svet pristojen za.to vprašanje, saj se tiče naše varnosti, ker bi v primeru atomske vojne naša dežela zaradi ameriških oporišč prišla prva na vrsto. Socialist Moro je dejal, da je njegova skupina z vsem srcem na strani vietnamskega ljudstva, ki se bori za svojo neodvisnost, da pa je treba upoštevati pristojnosti deželnega sveta. Dejal je, da socialisti potrjujejo enotno izjavo svojega vodstva v tem vprašanju ter da je treba storiti vse, da se spopad v Aziji preneha, saj bi se sicer utegnil nevarno razširiti. Rekel je nadalje, da je prepričan, da bodo socialistični ministri v vladi storili vse, da se doseže mir. Za razpravo o tem vprašanju pa ni pristojen deželni svet, ker spadaja vprašanja zunanje politike v okvir vladne dejavnosti. Med govorom so ga svetovalci KPI prekinjali z ironičnimi pripombami, tako da je prišlo do kričanja. Za Morom je spregovoril prof. Šema (KPI), ki je dejal, da razume Morovo zadrego, saj se je hkrati izrekal za bistvo resolucije in s formalne plati proti njej. Tudi sam Mizzau, ki je proti razpravi, ni mogel zanikati potrebe po miru. Toda potrebna so dejanja in ne le dobri nameni. Poleg člena 70 vsebuje pravilnik deželnega sveta tudi člen 26, ki pravi, da se lahko predložijo parlamentu resolucije, ki se tičejo, vprašanj, katera so povezana z deželo. In prav vprašanje miru je za nas bistvene važnosti, saj je dežela preprežena z vojaškimi služnostmi in smo na meji. Šema je omenil tudi posredovanje papeža Pavla VI. za prekinitev sovražnosti v Vietnamu. Ker so ga začeli nekateri demokristjani prekinjati, je prišlo do hudega besednega spopada, pri čemer je Šema nekemu svetovalcu KD večkrat zakričal: «Provokator!» Sledilo je glasovanje o zahtevi demokristjana Mizzaua, da se ne preide na diskusijo o resoluciji. Za to zahtevo so glasovali vsi razen komunistov in svetovalca PSI UP. Zato je bila razprava o re soluciji zavrnjena, kar se čudno sliši, saj so pravzaprav govoril o njej kar celo uro. No, postopek je včasih kaj čudna stvar. Zatem je prišla na vrsto druga resolucija svetovalcev KPI, ki se je tikala negativnih posledic spojitve družb Montecatini in Edison za našo deželo, kar pomeni okrepitev monopolov in krčenje možnosti za deželno načrtovanje, saj bi morala biti po osnutku vse državnega načrtovanja naša dežela z industrijske plati podvržena industrijskemu področju Mestre-Pa-dova, ki je ravno pod oblastjo družb Edison in Montecatini. Tudi tokrat se je dvignil vodja skupine KD Mizzau in dejal, da vprašanje ne spada v deželno pristojnost ter se pri tem ponovno opiral na člen 70 pravilnika. Oglasil se je tudi predsednik dr. Ber zanti, ki je dejal, da ne bo deželni svet nikoli razpravljal o tem, kar ni v njegovi pristojnosti ter da so predlagatelji krivi, če pride zato do sporov. Zatem je obširno govoril o tem vprašanju vodja skupine KPI Ba-cicchi, nakar so se oglasili še drugi. Sledilo je glasovanje o Mizzauo-vi zahtevi, da se tudi o tej resoluciji ne začne formalna razprava in tudi tokrat so za to zahtevo glasovali vsi razen komunistov in psiupovca Bettolija. Drugačna je bila usoda resolucije dr. šiškoviča in drugih, v kateri se zahteva, naj deželni odbor intervenira pri vladi, da izda izvršilne norme za izvajanje člena 3 statuta v mejah zakonodajnih in upravnih pristojnosti, ki jih predvidevajo členi 3, 4 in 5 ter tretja točka člena 7 posebnega statuta. Glede tega se je oglasil predsednik Berzanti, ki Je dejal, da člen 54 pravilnika določa, da se ne more v teku šestih mesecev dvakrat razpravljati o resoluciji z isto vsebino. Ker Je deželni svet 15. decembra zavrnil taksno resolucijo, je Berzanti prosil predlagatelja, naj jo umakne in ponovno predloži čez šest mesecev od 15. decembra dalje. Dr šiškovič je odvrnil, da bi rad videl, da bi razpravljali o re- soluciji njegove skupine. Ker pa se predsednik sklicuje na pravilnik, ne preostaja drugega, kot da njegova skupina sprejme odlog. Toda vprašanje obstaja, saj bo treba konkretizirati načela, sprejeta z zakonskim predlogom o zaščiti manjšin. Šiškovič je izrekel upanje, da bo deželni svet 15. junija, ko pride stvar zopet na dnevni red, zavzel do nje drugačno stališče kot 15. decembra lani, in sicer na podlagi stališča raznih skupin, ki so ga sprejele predvčerajšnjim do predloga dožavnega zakona št. 1. Dosežen sporazum za rešitev tovarne CRANE-ORION Te dni je bil v Trstu dosežen načelen sporazum za rešitev ža-veljskega industrijskega podjetja CRANE ORION iz upravno financ, ne krize. K sporazumu, ki predvideva prevzem celotne aktive in pasive podjetia, so pristopali tovarna Cartiera del Timavo, indu- stri-jec dr. D. Bruseschi ter organizacija Llovd Adriatico di Assi-curazioni. Ko bo deželna uprava prišla do svoje lastne finančne družbe, bo po vsej verjetnosti še sama pristopila k pobudi, s čimer bo «rešitev» Crane Oriona zadobi-la širši »uradni* značaj in pomen. Organizacije, ki so podpisale sporazum, bodo prevzele nase breme, 'ki ga predstavlja pasiva podjetja (so.cialne dajatve, mezde, odpravnine itd1.), poleg tega pa bodo prispevale sveži kapital, s pomočjo katerega bo ponovno steklo delo v tovarniških obratih. Kakor znano, so pri žaveljskem podjetju soudeleženi tudi Američani (družba Crane) ki pa ni imela za potrebno, da bi sama zdaj priskočila na pomoč Orionu ter ji pomagala iz zagate. Pred izvedbo napovedane finančno upravne operacije si bodo morali upravitelji izposlovati pristanek ameriških delničarjev, šele nato bo mogoče premakniti zadevo za korak naprej, preiti v konkordat (zdaj se podjetje nahaja pod sodno upravo), s katerim bo novo organizirana družba delno izplačala stare upnike ter ponovno pričela z delom na osnovi sveže dospelega kapitala. IZPRED TRŽAŠKEGA PRIZIVNEGA SODIŠČA Nameščenec tovarne obsojen zaradi industrijskega vohunstva» V resnici ni šlo za pravo vohunstvo, toda prej za navadno tatvino nekih načrtov za stroje Pred tržaškim prizivnim sodiščem i postopkov za izdelavo. Nadalje so sta se morala zagovarjati 28-letni ga obtožili, da si je prilastil tudi Riccardo Augusto Casarin iz Vidma —Ul. Buttrio 271 in 26-letni Antonio Bearzi iz Čedada — Ul. Zuc-cola 12. Oba so obtožili tatvine in da sta si nezakonito prisvojila tuje blago. . Ta obravnava je res nekaj posebnega, ker ne gre za običajne tatvine, temveč za neko vrsto industrijskega vohunstva. Izraz »vohunstvo« pa je kljub temu pretiran, ker sta oba obtoženca delala določen čas v podjetjih, ki sta bili oškodovani. Torej gre dejansko za tatvino in nezakonito prisvajanje tujega blaga in ne za »industrijsko vohunstvo«. Ta zapletena zadeva se je začela, ko je podjetje Danieli iz But-tria, ki izdeluje stroje za valjanje (potrebne električne aparate pa izdeluje podjetje «Elettrica Buri«) zvedelo, da je neki njihov stalni odjemalec iz Vercellija odkupil od nekega novega videmskega podjetja stroje, ki so bili na las podobni strojem, ki jih izdeluje podjetje Danieli. Tako se je začela preiskava. Ugo. tovili so ,da je bil Casarin dalj časa nameščen v tovarni Danieli v Buttriu ter da je tedaj izkoristil priliko, da se polasti številnih načrtov delov strojev ter ustreznih ..............................min..n.............. SEJA OŽJEGA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE Petrolejske družbe zagotovile podporo da postane Trst izhodišče za plinovod O tem vprašanju se bo dr. Caidassi v prihodnjih dneh pogovarjal tudi z voditelji ENI Naročilo dveh novih ladij ne predstavlja rešitve za ladjedelnico Sv. Marka Na zadnji seji ožjega odbora trgovinske zbornice se je predsednik ustanove dr. R. Caidassi s priložnostnim govorom spomnil pred kratkim umrlih gospodarskih strokovnjakov M. Giugie in dr. V. Slavicha, od katerih je prvi še pred kratkim predsedoval pomorskemu oddelku Pokrajinske gospodarske ikonzulte, ki jo je vodil do trenutka, ko je bil službeno premeščen v Benetke, drugi pa je bil dolga leta član industrijske sekcije iste konzuite, ter je bil hkrati član več tehničnih odborov v okviru trgovinske' zbornice. Dr. Caidassi je nato prebral poročilo o svojem nedavnem potovanju v Rim, kjer se je sestal s predsednikom državnega holdinga Fincantieri, Tupinijem. Na sestan-ku je dr Caidassi predočil sobesedniku celotno vprašanje tržaške ladjedelnice Sv. Marka ter mu raztolmačil gledišče trgovinske zbornice do tega problema. Tržaški gospodarstvenik je v tej zvezi poudaril, da čeprav je bilo ladjedelnici Sv. Marka zagotovljeno novo naročilo za gradnjo dveh ladij, je do rešitve ladjedelnice še daleč, in da bo treba čim prej kaj ukreniti v to smer. V glavnem mestu republike se je dr. Caidassi sešel tudi z novim ministrom za trgovinsko mornarico Natalijem, kateremu je predočil sedanji položaj tržaškega |o-spodarstva ter se z njim zadržal predvsem ob vprašanju rednih po. morskih zvez na Jadranu. O tem problemu bo stekla podrobnejša razprava 25. marca, ko bo minister Natali obiskal naše mesto, da bi se v našem mestu neposredno seznanil s potrebami tržaške ekonomije. Dr. Caidassi se je v Rimu srečal tudi s predstavniki italijanskih petrolejskih družb, s katerimi je načel vprašanje plinovoda. Kakor znano, si deželni gospodar, ski krogi v zadnjem času močno prizadevajo, da bi dosegli speljavo plinovoda s severnega Jadrana v srednjo Evropo z izhodiščem v Trstu, in to v konkurenci z drugimi pristanišči, med temi zlasti s Koprom. Predstavniki družb so dr. Caidassiju zagotovili vsestransko podporo v tej zadevi. O plinovodu se bo dr. Caidassi v kratkem pomenil tudi z voditelji državnega podjetja za izkoriščanje petrolejskih vrelcev ENI. Člani odbora so v okviru običajnega notranjeupravnega poslovanja sprejeli sklep, naj se na tržaški borzi odslej notira tudi novo podjetje za industrijo in e-lektriko TERNI SpA. Dr. Ragusin Righi je bil potrjen za predsednika odbora preglednikov računov ce izvedencev Tržaškega ozemlji za razdobje 1836-69 ter nekatere druge strokovne organe, ki delujejo v okviru trgovinske zbornice. Odbor je še imenoval prof. Florita za predsednika študijske komisije za izplačevanje vojne škode v katero sta bila izvoljena poleg ostalih članov še odv. N. Curzolo ter inž. E. Avanzo. Sklepi obč. odbora Občinski. odbor je na svoji zadnji seji sklenil podpreti delovanje ustanove »Ente Rinascita Agricola«, ki je bila neJavn'> tudi f m im ustanovljena, čeprav je že mnogo let ueiovaia puu istim imeno.n, -n ji odobril letno pomoč v znesku 1.000.000 lir. Sicer pa je občinska uprava doslej že nekaj let zaporedoma nakazovala omenjeni ustanovi po 1.000.000 lir prispevka. Nadalje je odbor sklenil okrepiti javno razsvetljavo na Obrežju Naza-rio Sauro. Poleg tega so odborniki sprejeli sklep o izredni podpori 500.000 lir centru za rakasta obolenja in sklep o povišanju deleža občine v ustanovi tržaškega velesejma od 15 na 35 milijonov lir v zvezi s sklepom upravnega sveta ustanove, da se poviša vloženi kapital. Na seji odbora so sprejeli tudi sklep o nekaterih delih na pokopališču pri Sv. Ani, ki bodo stala skupno 4 milijone lir. Občinski odbor je z zadovoljstvom sprejel na znanje, da bo vojaško svetovno prvenstvo v boksu v Trstu od 8. do 14. maja letos. Zato je odbor sklenil, da bo tudi občinska uprava sodelovala pri organizaciji tega velikega športnega v Jugoslavijo občutno povečala v primerjavi z letom 1964, medtem ko se je nasprotno vrednost uvoza iz sosedne republike precej skrčila, tako da je v medsebojni bilanci nastalo neravnovesje. Na občnem zboru so prisotni člani odobrili obračun 1965 ter proračun za tekoče poslovno leto. načrte za izdelavo nekih posebnih strojev za valjanje, ki jih je izročila družbi Danieli družba Inno-centi. Med preiskavo so ugotovili tudi, da je Casarin postal pozneje tehnični vodja novega videmskega pod-jetja, ki je prodalo stroje tvrdki v Vercelliju. Prav tako so baje u-gotovili tudi, da je Bearzi nenadoma zapustil svoje delovno mesto v podjetju Danieli in da so ga videli v novem industrijskem podjetju. Na podlagi teh dokazov je videmsko sodišče spoznalo Casarina za krivega ter ga obsodilo na 9 mesecev zapora ter 90.000 lir globe. Kazen je pogojna ter je ne bodo vpisali v kazenski list, toda Casarin bo moral poravnati gmotno škodo, ki jo je prizadel podjetju. Bearzija pa so sodniki -oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. * * * Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati tudi 60-letni Colombino Nobile iz Trbiža, lastnik bara na tamkajšnji postaji. Moškega so obtožili, da je sramotil javne funkcionarje. Dogodek, ki je Nobileja pripeljal najprej pred kazenske sodnike v Tolmeču in potem pred prizivno sodišče v Trstu, se je odigral 9. julija 1964. Pri pregledu vagonov brzega vlada Trst - Dunaj, je funkcionar Giuseppe Falchi opozoril nekega prodajalca pijač, da lahko nudi svoje blago samo potnikom vagonov, ki so bili že pregledani. Prodajalec je o tem opozoril lastnika Nobileja. Nekaj ur pozneje je prišlo v baru do spopada med financarjem in gospodarjem. V določenem trenutku je Nobile dejal Falchiju: «Pazite se, ker se bo zadeva za vas slabo končala«. V prepir se je vmešal tudi neki Fal-chijev predstojnik, ki je ukazal agentu, naj gre v vojašnico. Sam je potem napravil prijavo kazenskemu sodišču. Sodišče v Tolmeču je spoznalo Nobileja za krivega ter ga obsodilo na 4 mesece zapora. Obsojenec se je pritožžil proti tej razsodbi, trdeč med drugim, da prijavitelj tožbe ni bil prisoten, ko je prišlo do prepira. Nadalje je trdil, da je le odgovoril na grožnje, ki jih je baje izustil financar. Zahteval je še naj se zasliši še nekaj prič, a na vsak način, naj se ga v najslabšem primeru oprosti zaradi po-manjkanja dokazov. Obtoženec je prisostvoval obravnavi pred prizivnim sodiščem. Imel pa je smolo, ker so sodniki potrdili prvotno razsodbo. • Listek občinske umetnostne ga-lerije št. 16951 je bil izžreban za nagradno sliko slikarja Sergia Mi- PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK . KONTOVEL PRIREDI DANES, 18. T. M. OB 21. URI V KINO DVORANI «IRIS» NA PROSEKU KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA NA PROGRAMU UMETNE IN NARODNE PESMI SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v nedeljo, 20. marca, od 19. do 23. ure v baru in Mali dvorani Kulturnega doma REVIJO PLESA IN MELODIJ Vabila lahko dobite na sedežu Slovenske prosvetne zveze, ali v Slovenskem klubu, Ul. Geppa 9. 2. javni koncert radia Trst A Za ciklus javnih koncertov, ki jih prireja v tekoči sez°1l}T}*zaJj„ sedež RAI — ITALIJANSKE R DIOTELEVIZIJE, je postaja Trst A v slovenskem jeziku pripravila svoj drugi koncert, pri katerem bosta nastopila baritonist Dano Zlobec in pianist Andro Giorgi. Koncert bo v petek, 25. t.m. ob 21 uri v avditoriju »A* sedeža v Ul. Fabio Severo 7. Spored obse-ga arije in samospeve, ki so jih uglasbili A. Scarlatti, Caldara, Verdi, Glinka Čajkovski, Gerbic, B Ipavec, F■ Š. Vilhar in Mussorg-ski; solist jih bo zapel v izvirnih jezikih. Občinstvo bo vstopilo z vabilom. Vabila bodo na razpolago občinstvu v veži sedeža 24. in 25. t.m. Spomladanska simfonična sezona v gledališču Verdi Od 2. aprila do 31. maja bo v gledališču Verdi spomladanska sim. fonična sezona, v kateri bo na programu 11 koncertov orkestra in zbora gledališča Verdi ter gostujočih vokalnih in instrumentalnih solistov. Za dirigentskim pultom se bodo zvrstili Artur Grueber, Franco Caracciolo, Arturo Basile, Elia-hu Inbal, Piero Bellugi, Serge Bau-do, Mario Rossi, Antonino Votto, Otto Gerdes, Herbert Albert, Aldo Ceccato Vodstvo gledališča je za to koncertno sezono razpisalo abonmaje, ki obsegajo 10 koncertov in ki dajo pravico na udeležbo pri zadnjem koncertu, na katerem bodo izvajana nagrajena dela natečaja «Premio Citth di Trieste 1965». Ta koncert bo-v, sodelovanju s konservatorijem. Tartini. Cene abonmajev so naslednje: lože 25.000 lir, parter 15.000 lir, I. galerija 10.000 lir, II. galerija 8.000 lir, numerirani sedeži na balkonu (loggione) 5.000 lir. Abonmaje je treba plačati v enem samem obroku do 28. marca 1966. Drevi pri Sv. Jakobu pohod za mir Danes, 18. t. m. bo priredila pohod za mir sekcija KPI pri Sv. Jakobu Sprevod bo šel po vseh calesca. Lastnik listka lahko sliko glavnih ulicah Sv. Jakoba, začel I prevzame v sobi št. 124 občinske pa se bo ob 17.30 na Trgu Giuliani. i palače. .................m m m mini mi................................... GOSTILNIČARJI BODO LAHKO NEKAJ ČASA BREZ SKRBI Specialist za tatvine v gostilnah končno padel v roke policistom Zasačili so ga slučajnof ko je nosil težko torbo> polno nakradenih predmetov ■ Ponaredil je tudi datum potnega lista 2e pred šestimi meseci se je posvetil kraji in v tej stroki postal pravi profesionalec. Dolgo časa ga je tudi spremljala sreča in to zaradi tega, ker prej ni imel nobe; Hni/ndka Sklenieno ie~bilo"tudi, da nega opravka s policijo, toda tudi Trgf S. 0tV0rit6V PrV6nStVa M dericU^M^sta^r^baral^šh S Obrni zbor ital. jugoslovanske trgovinske zbornice Na trgovinski zbornici v Milanu je bil v torek 15 t.m. ob 15. uri občni zbor italijansko-jugoslovan-ske trgovinske zbornice. Na zboru, ki se ga je udeležil tudi delegat iz Trsta, je tajnik organiza-sije Di Salvio podal poročilo o delovanju zbornice v preteklem poslovnem letu. Y svojem poročilu je govornik primerjal obseg blagovne menjave med prizadetima republikama v preteklih letih pri ustanovi Cassa Edile. Člani ter je v tej zvezi ugotovil da se odbora so nato sestavili nov od-1 je lansko leto vrednost blaga, ki bor za izdelavo stanovske lestvi-1 so ga italijanski trgovci izvozili ....................................umi.... IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA Pred stavko uslužbencev prevoznih avtobusnih podjetij Stavkovna pripravljenost osebja podjetij za čiščenje Vsedržavne sindikalne organizacije uslužbencev prevoznih avtobusnih podjetij so sklenile, da bodo uslužbenci med 15. marcem in 15. aprilom po vsej državi stavkali, toda razčlenjeno po posameznih deželah. Zato so se sestala pokrajinska tajništva vseh sindikalnih organizacij omenjenih uslužbencev ter razpravljala o najbolj učinkoviti izvedbi stavke, v naši deželi da bi prisilili delodajalce na pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Na sestanku so razpravljali tudi o ustrahovalnih ukrepih vodstva nekaterih podjetij, ki bi hotela po smernicah združenja ANAC povzročiti neuspeh stavk in s tem dejansko odrekati delavcem pravico do stavkanja, ki Jim jo zagotavlja ustava. Zato pozivajo sindikati u-službence, naj se še bolj strnejo okrog njih, da zaščitijo svoje pravice in dosežejo uresničenje svojih zahtev. Oblasti pa pozivajo, naj intervenirajo, da se zajamči svoboda stavkanja. • * * Včeraj je bila skupščina osebja podjetij za čiščenje stanovanj in drugih prostorov. Na njej so ugotovili, da so bila pogajanja na uradu za delo glede sklenitve nove delovne pogodbe neuspešna, ker so se delodajalci upirali zahtevam u-službencev. Podjetja so tudi enostransko «zamrznila» draginjsko doklado na višini iz leta 1964 in niso priznala uslužbencem izboljšanj, ki so jih prinesle spremembe v delovnih pogodbah. Končno je uslužbence prizadelo tudi stalno višanje življenjskih stroškov. Zato so uslužbenci proglasili stavkovno pripravljenost in sklenili, da se bodo ponovno sestali na skupščini 7. aprila ter takrat določili obliko stavkovne borb«. v begunskem taborišču Villa Car-sia na Opčinah, je prišel trenutek obračuna. Federicija so 8. t.' m. zasačili agenti letečega oddelka v Ul. Colo-gna, ko je okrog treh ponoči nosil težko torbo. Policisti so se hoteli prepričati, kaj nosi nočni sprehajalec in ugotovili so, da je Fe-derici imel v torbi transistor, kos sira, dve sveči, 10 ključev, 38 zavojčkov cigaret, ročno žarnico, nož, za katerega je nošnja nedovoljena, kemične svinčnike in drugo. Federicija, ki je imel tudi lepo zapestno uro, so odpeljali na kvesturo, kjer ga je zaslišal sam dr. Cappa. Najprej je tatič zanikal vsakršno krivdo, potem pa je moral le priznati. Tatič se je specializiral v kraji v gostilnah. Izkoristil je okol-nost, da je bil zaposlen pri neki tovarni osvežilnih pijač in je imel priliko, da si je že vnaprej izbiral gostilne in študiral prostore, da je lahko ponoči izvrševal svoje tatinske podvige. Plen, ki ga je nosil v torbi, je ukradel v gostilni v Ul. del Roncheto 16, toda njegovo tatinsko delovanje se je začelo že lanskega septembra, ko je prvič kradel v gostilni v Ul. Roncheto 16, potem ko se je skozi dvo-riščno okno vštulil v notranjost. Tedaj Je odnesel zapestno uro. Potem je »obiskal« gostilno «Taver-netta« v Ul. Piccardi, mesec dni kasneje je kradel v gostilni «De Lucia« v Ul. Marconi 18 in v gostilni «De Galllano« v Ul. Valdiri-vo. Tja se je vrnil nekaj dni kasneje. Dvakrat je kradel v gostilni «Nuova Trieste« v Ul. Crispi 33, potem je vdrl v gostilno «Carla» v Ul. Slataper 18 in v Ul. Piccolo-mini 29. januarja si Je za svoj tatinski podvig izbral gostilno «Guer-rina« v Ul. Matteotti 39, 15. februarja pa gostilno «Friuli» v Ul. Torrebianca, iste noči je še enkrat kradel v Ul. Piccolomini. V vsakem lokalu je kradel denar, transistor-Je, če jih je dobil, klobase, sir, cigarete in pač vse, kar mu je prišlo pod roke. Policisti niso imeli lahkega o-pravka. Vsepovsod je Federici puščal svoje prstne odtise, toda na kvesturi jih niso imeli, zato Je bilo treba dobro paziti in čakati na tatu. Končno so mu prišli na sled iri Federici je izpovedal svoje grehe. Ko pa so ga vprašali, kam je derici pokazal zelo velikodušnega. Povedal je, da je ukradene predmete podaril sorodnikom, nekaterim v Istri in nekaj ukradenega blaga je odnesel celo v Ljubljano in ga podaril znancem. Pri tem so hoteli policisti pregledati tudi Fe-dericijev potni list. Izkazalo se je, da je Federici imel zapadel potni list, potrudil pa se je, da je sam popravil datum zapadlosti od 1964 na 1965. K vsem ostalim obtožnicam, tatvine z obteževalnimi okoliščinami, potvorba dokumenta, nedovoljena nošnja orožja, se je pridružila še obtožnica, da je skrivoma prestopil mejo. Federicija so aretirali in ga že odvedli v koronejske zapore. Vestnik Slovenskega gospodarskega združenja Prijave Vanoni Tajništvo Slovenskega gospodar, skega združenja vabi svoje člane, da se čimprej zglasijo za izpolnitev davčne prijave za leto 1965. S seboj naj prinesejo: 1. Tiskovine za prijavo Vanoni in davčne kartele vsaj zadnjih dveh let; 2. Izvleček poslovnih stroškov za leto 1965: znesek nakupljenega blaga, toi je razviden iz faktur, plače uslužbencem (uradniki, delavci, vajenci) in prispevki za socialno zavarovanje, redna popravila, najemnina prostorov, splošni u-pravni stroški, pisarniške potrebščine, prevozni stroški ipd. 3. Koliko je bilo prodanega blaga, vnovčeni zneski Izostanek prijave'ali sama zakasnitev se kaznuje Z denarno globo. Rok prijave je od 31. marca, vendar pozivamo, da se člani prijavijo čimprej. Izpraznili so avto in še rezervoar Se čudno, da tatovi niso ukradli avta, saj so iz notranjosti vozila odnesli vse, kar se je dalo odnesti in potrudili so se celo, da so iz rezervoarja iztočili nad 30 litrov bencina. Gre za avto «giulia 1600» TS 80161, ki ga je 25-letna Mirel-la Maioranno iz Drev. XX. septembra 21 predvčerajšnjim ponoči pustila v Ul. Rossetti na vogalu Ul. Pascoli. Neznanci so s silo odprli desni deflektor in iz notranjosti pokradli radioaparat «Autovox», ki je bil pritrjen na komandni plošči, električni gramofon »Philips* in škatlo z desetimi ploščami in električno žami- prtljažnik in pobrali rezervno kolo, nato pa še iztočili bencin. Tatvine se je lastnica zavedla predvčerajšnjim zjutraj, ko se je hotela odpeljati z avtom Zglasila se je na komisariatu Stare mitnice, kjer je povedala, da so ji tatovi povzročili približno 170.000 lir Škode. Z lestve je padel Na delu se je včeraj popoldne ponesrečil 60-letni delavec Antonio Cossetto iz Ul. Meucci 6, ki je uslužben v »Jutificio Triestino* v Ul. D’Alviano 15/1. V nekem oddelku tovarne se je povzpel na lestev, da bi namazal kolesa stroja, pri tem pa se je nerodno prestopil in padel z višine dveh metrov. Pri padcu se je Cossetto po bil po zatilju, levem sencu Ln spodnji strani hrbta. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo po moč. Okreval bo v 10 dneh. Razstave Danes ob 18. url bo v centru Arte Vlva — Feltrlnelti, na Korzu 3, otvoritev- osebne razstave Getulia Alvia-nija, k)i Je že razstavljal leta 1961 v umetnostni galeriji «La Cavana«. Avtor, ki je dosegel pomembne uspehe na beneški Bienali ter v Muzeju moderne umetnosti v Nevv Yorku, bo na otvoritvi prisoten. PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU organizira 17. aprila 1966 Izlet v Ljubljano in Škofjo Loko. Vpisovanje in pojasnila v društvenih prostorih, Skedtnjska ulica 124/1, vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 20.30 do 22. ure. Ob priliki mednarodnih skokov m proslave 30-letnlce skakalnice v Planici priredi SPDT 27. marca Izlet v Planico. Vpisovanje v Ul. Geppa vključno do 22. marca t.l. Mali oglasi Slovensko gledališče v Trstu V KULTURNEM DOMU V soboto, 19. t. m. ob 16. uri V nedeljo, 20. t. m,- ob 16. uri JOSIP TAVČAR Mrtvi kanarček Tragična fantazija v dveh delih V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA Danes, 18. t. m. ob 21. uri (abonma za okolico) SAMUEL BECKETT ČAKAJOČ NA GODOTA in POSLEDNJI TRAK Odhod avtobusov za okoliški abonma 18.3.1966 Avtobus štev 1: Praprot 20.00, Mavhinje 20.05, Sesljan 20.10, Nabrežina 20.20, Sv. Križ 20.25. Avtobus štev. 2: Tabor 20.05, Col 20.10, Repen 20.15, Prosek 20.30, Kontovel 20.30. Prednost na sedeže na avtobusih imajo abonenti. Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. GledaHšča VERDI Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za P™” predstavo Puccinijeve opere «La B0-heme», ki bo za. red A v Parter^ in ložah ter za red B na galerija« in balkonih, danes zvečer ob 20.3U. Opero, s katero se bo zaključna operna sezona 1965/66, bo dirig-ra Arturo Basile, glavno vlogo Mimi pa bo pela sopranistka Mirella Freni. ostalih vlogah bodo nastopili: Silvana Martinelli (Mesette), Enzo 1 (Rodolfo), Silvano Carroli (Marce lo), Lucio Ro-ili (Schaunard), Loren zo Gaetani (Colline) ter Giulio One-sti, Raimondo Botteghe-lli in Ferrue-ja Giorgio Klrschner. Orkester in zbor gledališča Ver«. Režija Dario Dalla Corte, zborovodja Giorgio Kirschner, Kino Nazionale 16.00 «4 dollari di vendet-ta». Robert Woods, Ghia Arlen. Eastmancolor. Arcobaieno 16.00 Charlie Chaplin v «L’eterno vagabondo«. Excelsior 15 00 «io, lo, lo . . . e Z11 a-ltri« VValter Chiari, Silvana Man-gano, Nino Manfredi, Gina Lolio-brigida. Fenice 15.30, 17.45, 19.50, 22.10 «L=> spia che venne dal freddo«. n*' chard Burton, Cla-i-re Bloom. Eden 16, 18 , 20 , 22 «7 pištole per * McGregor«. Montgomery Wood I« Fernando Sancho. Grattacielo 16.00 »II nostro agent« Flint« Barve De Luxe. Gila oo-lan, James Coburn. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 15.00 «Per qualche dollaro in piu«. Colorscope. Clint EasUvooo in Gian Marta Volonte. Filodrammatico 16 00 «Operazione ter-zo uomo«. Technicolor. Pierre Brice. Aurora 16.00 «La meraviglios-a Angelica«. Cristalio 15.30 «Signore e signori« Virna Lisi, Franco Fabrizi. Prepovedalo mladini pod 18. letom. Garibaldi 16.00 «Se non avessi PlU te«. Gianni Morandi, Laura Efri-kian, Nino Taranto. Capitol 15.00 S tenmko Todd AO/u mm «Quej temerari sulle macchine volanti«. Barve De Luxe, Alberto Sordi, Sarah Miles. Impero 16.30 «L’affare Blindfold«. Vittorio Veneto 16.15 «11 monte ® Venere«. Technico-ior. Elvis Presley. Moderno 16.00 «11 ritorno di R:ngo»-Technicolor. Giuliano Gemma, SaF ly Amond. Prepovedano mladini P0® 18. letom. Astra 16.30 «Agente 007 missio-ne BIO-ody Mary». Ideale 16,00 «La lunga strada delD vendetta«, Technicolor. Edm-unO Purdom, Marianne Koch. Abbazia 16.00 »OSS 117 furia a Ba-hia». Frederick Stafford, Milene Demongeot. Skedenj 16,00 »I giovani leoni«. Mar-Ion Brando, Dean Martin. odnašal ukradeno blago, se je Fe- I co n« tri luči, nakar so odprli 47-LETNI SLOVENEC, kanadski dr žavljan, po poklicu avtomehanik, finančno dobro stoječ, želi spoznati 30- do 42-letno dekle ali vdovo svojo hišo ali s koščkom zemljišča v okolici Trsta ali Gorice, ker bi se rad preselil. Naslov dobite na upravi lista v Ulici S. Francesco 20. TAPETNIKE - strokovnjake - kvall flclrane In poldelavce Išče Perlzzi Vlale D'Annunzlo 27. VAJENCE - tapetnlke iSče Perlzz! Viale D'Annunzio 27, GLASBENA MATICA TRST V nedeljo, 27. marca 1966 ob 17. uri v Kulturnem domu koncert operne glasbe s sodelovanjem prvakov ljubljanske Opere: NADE VID- MARJEVE (sopran), RUDOLFA FRANCLA (tenor) in LADKA KOROŠCA (bas). Orkester Glasbene Matice DIRIGENT OSKAR KJUDER Rezervacija in prodaja vstopnic od četrtka, 24. t. m. dalje v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792, ter eno uro pred pričetkom koncerta. Razna obvestila- SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU vabi vse svoje ctf-ne na REDNI OBČNI ZBOR ki bo v petek, 25. t. m. v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9, 20.30 s takim dnevnim redom- 1. poročila, 2. sprememba pravilnika, 3. razno, 4. volitve Odbor * ♦ * TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR«, bo imel v nedeljo, 2®-t.m. redni sestanek od 10. do 12. ur« v prostorih kluba Ul. MonteccM -Zaradi bližnjih razstav naj člani Prl' nesejo podatke svojih zbirk in Pr*v vzamejo zadnje novitete. Na vsake« sestanku se sprejemajo prijave 11 vih članov. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. marca 1966 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa Je 6 oseb. UMRLI SO: 69-letni Arturo Pier-nettl, 89-letna Berta Doujak, 75-ietna Amaiia Pisani por. RenzelH, 68-letni Vito Sorrentino, 74-letna Maria Mo-dec, 72-letna Anna Debegnac por. Mauro. * DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Crevato, Ul. Roma 15, 1NAM. At Cammello, Drev. XX Settembre 4. Alla Maddalena, Ul. deiristrla 43, dr. Codermatz, Ul. Tor s. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30) Dr Gmeiner, Ul. Giulia 14. Plzzul-Cignola, Korzo Italia 14, Prendmi, Ul. T. Vecellio 24, Serravallo. Trg Cavana 2. LADJE V PRISTANIŠČU Celio, Ometla I, Enrl, Irma, A. Lauro, A. Pacinotti. Vesuvio, Auso-nla, Salpa II, Brennero, Salarla (It ); Pirot, Zemun, Zadar. M. D.lalil (Ju-gosil.); E. Ventourls, Sopma, Leon. S Maris II (Gr.): Aridrosso More. Eiri-ni (VB); Gavilan (Pa.): Mariet-ta (Li.): Z. Szczeclnska (Po.). POTOVALNI URAD AURORA Trst, Ul. Cicerone 4 vam hitro oskrbi vse potrebne dokumente za nove potne liste in prepustnice poleg tega pa oskrbi tudi obnovo že zapadlih potnih listov in prepustnic Nujno obvestilo izletnikom v Moskvo Vse izletnike v Moskvo in ningrad nujno prosimo, da 1,9 v teku današnjega in jutrišnji dne prinesejo na vpogled svoje P° ne liste zaradi raztegnitve velj®' nosti za Sovjetsko zvezo. Potne ste bomo takoj vrnili! Obveščamo tudi, da je na ra polago še 12 prostih mest. K®0, se še želi vpisati, naj to stori tak°J-Potovalni urad AUROR® Trst, Ul. Cicerone * SOŽALJA Ob smrti matere izreka članu svojega izvršnega odbora ' Stanku Boletu, iskreno sožalje- Uredništvo ln uprava Primor®^* ga dnevnika izrekata tov. Stana Boletu ob smrti njegove m*** iskreno sožalje. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama MARIJA BOLE roj. GLAŽAR Pogreb bo v soboto, 19. t. m. ob 15. uri. 2alostno vest sporočajo hči MARIJA, sinovi ANDREJ FRANC in STANKO; družine DEDEK, GLAŽAR in KERMEL ter drugo sorodstvo. Prestranek - Koče, Trst, 18. marca 1968 KOMUNIST ŠIŠKOVIČ O PREDLOGU ZAKONA ZA ZAŠČITO MANJŠIN «Ne bi hoteli, da bi se današnja večina razbila ob konkretnih čereh» Predvčerajšnjim je deželni svet odobril predlog državnega za-hna o zakonski zaščiti narodnih manjšin. V razpravo o njem je Poseglo veliko govornikov, med katerimi tudi komunistični sveto-'otcc dr. Siškovič, ki je rekel: Dejstvo, da se že več dni raz-Pravlja o predlogu za državni jjakon štev. 1 glede kazenskih ioiočb za zaščito narodnih manj-s:n, je zelo pozitivno. Ne glede to, da je ta razprava predvsem načelnega značaja in se 'uti v njej celo načelna nezrelost in raznolikost stališč tudi ®ed tistimi, ki se z zakonskim Predlogom strinjajo, je treba podariti, da se čuti sila demokra-Penih in antifašističnih sil, ki so tem vprašanju popolnoma o-'atnile desničarske sile. , Razpravljamo o predlogu državnega zakona, ki se tiče aspek-** v življenju narodnih manjšin ■ Italiji, t.j. aspekta njihove kadilske zaščite pred napadi nacionalističnega tipa, ki izhajajo iz dakcionarne diskriminacije tistih Italijanskih državljanov, k,i niso italijanske narodnosti. Ne bi se moglo trditi, da temama, o kateri razpravljamo ni v jOomočju kompetenc države, ker *° kazenske določbe brez dvoma Prerogativa osrednjih drživmh ?rganov, predvsem njegovih zakonodajnih organov. Jasno je, da bi bilo veliko bolj jPrUnerno, če bi bila pobuda pri-I**® iz vladnih krogov, ker so v jbznih dokumentih mednarodnega Jnačaja, ki jih je italijanska notranja pravna ureditev sprejela !a svoje, zapopadene točne obilnosti do določenih kategorij Judi, ki so bili v preteklosti predmet neenakopravnega, diskrimi-aacijskega in netolerantnega ravnanja. Ta in druge pobude, ki bi jjtorale prihajati s strani tistih, fi imajo večjo oblast, bi morata predstavljati način, kako urejati vse tiste viseče in nerešene probleme slovenske narodne skup-jtPsti v Italiji ker, bodimo si o jam na jasnem, nihče ne more tr-diti, da je sedaj vse postalo kar lanadoma jasno, saj že dejstvo, jj* Q teh vprašanjih še danes ta-iili*>i*>>i*iM>tliitliiiBiirllBliillitaiiiitiii«iiiaiaiaiifilliiiiiiiiiiiiiaiiiitiiii«iiirfiiiiiiitiiiliiiiiliiilfiiiiialiltiiiiiliiiiiiiMiBiiiiMiiiiiii«iiifi«iiiaiisiiiiiiiiiiiiliiiiiia« OVEN (od 21.3. do 20.4.) Omejite svojo dejavnost na najnujnejše. Poiskati boste morali obliko, da se končno pobotate z nekim sorodnikom. BIK (od 21.4. do 20.5.) Današnji dan bo naravnost presenetljivo u-spešen za umetnike in ljubitelje umetnosti. Vaš čustveni načrt še ni povsem dozorel. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne posegajte na področja, s katerimi ste zelo malo seznanjeni. Skušajte vsaj zbuditi videz, da povsem zaupate vase. RAK (od 22.6. do 22.7 ) Pustite ob strani vsa nerešljiva vprašanja in posvetite svojo pozornost samo tistim, ki Jih lahko rešite. Dokažite svojo moč s tem, da boste samega sebe kar najbolje obvladovali. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ugotovite HOROSKOP stvarno vrednost nekega predloga, ki je na videz zelo ugoden. Izredno intelektualno zadoščenje v zvezi z nekim kulturnim srečanjem. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Razmislite mimo o vseh ukrepih, ki jih morate sprejeti v naslednjih 24 urah. Dan je zelo primeren za pomiritev v družini. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Poverili vam bodo izredno nehvaležno nalogo, ki bi jo vi imeli uspešno izpolniti. Nikar ne skušajte prepričati o svoji iskrenosti nekoga, ki vam že vnaprej ničesar ne verjame. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne bodite preveč zahtevni do drugih, če to niste tudi do samega sebe. Ne bodite povsem neobčutljivi do tujih tegob. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Oprite se v svojem delu predvsem na tistega sodelavca, ki je najbolj zanesljiv. Splošno veselje in zadovoljstvo v družini. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zahvaljujoč se svoji opreznosti, se boste še pravočasno ognili veliki nevarnosti. Vsi se bodo strinjali z vami glede nekega predloga. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Danes se vam bo vse zdelo lahko izvedljivo. Poslabšani odnosi med zakonci. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dan bo precej napet, predvsem po krivdi nekega neznanca. Vzemite od časa do časa v roke tudi kako dobro knjigo. S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA 9,5 milijona lir za asfaltiranje cest v Sovodnjah s prispevkom dežele Država naj odstopi pokrajini več svojih dohodkov za kritje njenih potreb - V četrtek bo seja pokrajinskega sveta Na zadnji seji pokrajinskega odbora pretekli torek so sklenili, da bodo sklicali sejo pokrajinskega sveta za četrtek 24. t. m. zvečer n 21. uri, da bi odobrili nekatere za deve nujnega značaja. Med drugim, je na dnevnem «•>-du za to sejo tudi načrt za ureditev in asfaltiranje občinske ceste Sovodnje - Peč - Rupa; za to delo nameravajo potrošiti 6.5 milijona lir; od tega bodo krili 30 od sto z deželnim prispevkom za ure ditev krajevnih turističnih cest Prav tako bodo morali svetovalci odobriti asfaltiranje priključka na cesto Gorica - Sovodnje Zagraj za kar bodo potrošili tri milijone lir Na odborov! seji so vzeli na zna nje, da bo 28. aprila v Gorici sesta nek državnega odbora za valorizacijo gričevnatih področij. Ob tej priliki bodo obravnavali probleme proizvodnje, prodaje pridelkov ter zaščito krajevnih tipičnih vin. Zborovalci bodo gostje pokrajinske u-prave. V uvodu je predsednik dr. Chien-tarolli poročal o posvetovanju predsednikov pokrajinskih uprav, ki sta se ga udeležila tudi odbornika Ma-rocco in Pecorari. Ob tej priliki so ugotovili, da je 75 odstotkov pokrajinskih uprav močno zadolženih. Na zborovanju so odobrili resolucijo, s katero zahtevajo naj država odstopi dodaten delež svojih dohodkov pokrajinskim upravam za kritje njihovih stroškov. Odborniki so izrazili željo, naj bi država upoštevala to zahtevo, ki je zlasti važna za našo pokrajino, da bi dobila sredstva vsaj za olajšanje svojega zelo težkega finančnega bremena. Predsednik je sporočil tudi, da bodo prihodnji torek v Benetkah otvorili proslave za 100-letnico priključka Veneta k Italiji. Te sloves- nosti se bosta poleg predsednika udeležila tudi odbornika Dissette in Waltritsch s pokrajinskim p; sporom. Priprave na stavko avtobusnih uslužbencev Tri pokrajinska tajništva sindikata uslužbencev linijskih avtobusov so se pogovorila o poteku stavk v prihodnjem tednu za ob- novitev vsedržavne delovne pogodbe. Ker so nekatera podjetja začela delavce strahovati, da se ne bi poslužili stavke za obrambo svojih zakonitih pravic, so sindikati pozvali občane, naj javno izrazijo svojo solidarnost s prizadeto kategorijo, oblasti pa naj zagotovijo pravico stavkanja in preprečijo grožnje delodajalcev. Po soglasnem sklepu vseh sindikatov bo prvi dan stavke v ponedeljek 21. marca. Stavkali bodo šo. ferji in sprevodniki. OB ŠTEVILNI UDELEŽBI OBČINSTVA Uspela proslava 8. marca v prosvetni dvorani v Steverjanu O pomenu ženskega dne je govorila študentka Adrijana Klanjšček . Ljudsko.prosvetni in zabavni program Prosvetno društvo «Briški grič» v Steverjanu je v sredo zvečer z velikim uspehom pripravilo proslavo Ljudsko-prosvetni in zabavni program so pripravili domači prosvelurji, ki so nastopili s svojim zbo- mednarodnega praznika žena. Za to 1 rom, instrumentalnimi ansambli, priliko se je v prosvetni dvoranici na Valeriš&u zbralo številno občinstvo, ki je z velikim zadovoljstvom spremljalo ljudskoprosvetni program V uvodu je o pomenu ženskega dneva spregovorila študentka Adrijana Klanjšček, ki je omenila borbo žena za emancipacijo in splošni napredek, pri tem pa še prav posebno poudarila vlogo slovenske žene naše skupnosti pri vzgoji o-trok. IllllllltlfllltlllllltlUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllll. DANES SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI Komisija obč. sveta na čelu z županom bo odločala o nakupu mestnih avtobusov Asfaltirali bodo pokriti trg ter odpravili curljanje vode v predoru pod Gradom Danes ob 18. uri se bo v Gorici [ odbor sklenil preklicati poprejšnji sestal občinski svet; vabilo sveto- ] sklep o nakupu avtobusov ter ime- valcem na sejo je županstvo razdelilo včeraj. V njem sq navedene dodatne točka k dnevnemu redu sedanjega zasedanja, ki ga svetovalci še niso izčrpali. Med temi naj omenimo predlog o nakupu mestnih avtobusov. Občinski svet ,je lansko leto sklenil z dražbo nakupiti deset avtobusov za prevoz potnikov v mestnem prometu. Sklep je že odobril pokrajinski upravni odbor (GPA). Občina je nato razpisala dražbo, ki jo nadzorni organ ni odobril in ker se je pojavila zaskrbljenost glede načina nakupa avtobusov. Zavoljo tega je sedanji novati posebno komisijo, ki ji bosta načelovala župan in pristojni odbornik, v njej pa bo še sedem svetovalcev, predstavnikov vseh sedmih političnih skupin v občinskem svetu. Tej komisiji bodo naročili, naj poišče najboljši način za nakup voznega parka, zbere pa naj si vrhu tega tudi tehnične in uptavne nadrobnosti, važne za prihodnjo u-pravo mestne avtobusne službe. Skoraj dva milijona nameravajo potrošiti za asfaltiranje pokritega trga v Ul. Boccaccio, 2.8 milijona lir pa za nadaljnjo okrepitev javne razsvetljave. Spremenili bodo uiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifitiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiini IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA Pri prenaglem zavijanju je kamionist podrl in hudo poškodoval kolesarko Zaradi ukradenega časopisa dva meseca zapora in 12 tisoč Ur globe Prišla je na kvesturo za podaljšanje bivanja, pa so jo prijavili sodišču Pred okrajnim sodnikom dr. Bas-gijem v Gorici se je včeraj zagovarjal 60-letni kamionist Agostino Colussi iz Palmanove, ki je pri prometni nesreči dne 10. aprila lani povzročil hude telesne poškodbe kolesarki 48-letni Rosi Bosco por. Lestani iz Ul. br. Avollino 7 v Gorici, ki se je morala zdraviti tri mesece in ima posledice okvare na levi roki. Tistega dne okrog poldne je Colussi vozil tovornik fiat 15 last podjetja IFAB iz Palmanove preko soškega mostu od Ločnika v Gorico. Ko je privozil preko mostu, je zavil na levo v Ul. LunghTsonzo ter pri zavijanju z zadnjim delom vo- zila podrl kolesarko, ki se je pe- ljala v mesto, ker je zavil prehitro potem, ko jo je prehitel. Sodnik ga je obsodil na 80 tisoč lir globe, plačilo stroškov in povrnitev škode prizadeti kolesarski; kazen pa je pogojna in brez vpisa; odvzel mu je tudi šofersko knjižico za 6 mesecev. Branil ga je odv. Pascoli. Tudi 29-letni delavec Ivan Kon-cut iz Pevme, Ul. Costabona 3, se je moral zagovarjati zaradi pro-mestnega prekrška. Dne 11. decembra lani ob 21.30 se je peljal z ve- spo, ko ga je v Ul. generale Pa-pa v Gorici ustavila izvidnica cestne policije. Napravili so zapisnik v zvezi z neko prometno nesrečo in pri tem ugotovili, da Koncut nima voznega dovoljenja in da ga nikoli ni imel. Sodnik ga je obsodil na 40 dni pripora, plačilo globe 6.666 lir m sodnih stroškov. Kazen pa je pogojna in brez vpisa. Branil ga je dr. Oblascia. Zelo drago je stala znatiželjnost 46-letnega učitelja Cfiovannija Cerri-ja iz Ul. P. Diacono 69. Ker je izmaknil pred tobakamo Dario Po-drecca v Ul. Casale en izvod nekega časopisa, ga je sodnik obsodil na 15 dni zapora, 12 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. Poleg tega bo moral odsedeti tudi drugo pogojno kazen 45 dni zapora, na katero je bil obsojen 29. 10.1962. Dne 20. januarja letos je nočni čuvaj opazil ob 6.15 zjutraj Cer rija, ko se je približal zavoju s časopisi, ki je ležal pred takrat še zaprto tobakamo, vzel enega in se oddaljil. Čuvaj ga je ustavil in odpeljal na kvesturo, ta* pa ga je prijavila sodišču. Cerri je včeraj izjavil, da je nameraval plačati ča- sopis pozneje, ko bi bila tobakamo odprta, rad pa bi ga čital takoj. Lastnik tobakame Podrecca pa je izjavil, da mu že poldrugi mesec manjka po en izvod časopisa v razvoju. Ker je bil Cerri osumljen vsega tega primanjkljaja, ga je sodnik obsodil. Branil ga je odv. Mayo. Dobro se je iztekla zadeva za mladoletno Bernardo Stepič iz Ljub ljane, Gerbičeva Ul. 19 in njenega 31-letnega zaročenca Marija Scare-la iz Gorice Antonov trg št. 6. Stepičeva, ki ima 18 let ter še študira, je prišla lani na obisk v Gorico in stanovala pri omenjenem svojem zaročencu. Dne 8. novembra lani sta odšla na urad za tujce pri goriški kvesturi in zaprosila je za podaljšanje bivanja. Tam pa so ugotovili, da je Stepičeva prišla v Gorico že 17. oktobra in se ni prijavila v treh dneh, kot je predpisano za tuje državljane. Sodnik e pri včerajšnji razpravi upošteval ne vednost predpisov in dobronamernost obeh obtožencev; Stepičevo ;e oprostil zaradi mladoletnosti, Sca-rela pa, ker ni zakrivil dejanja. Bra nil ju je odv. Oblascia. javno razsvetljavo na ločniškem mostu in na Trgu De Amicis ter zamenjali sedanji električni vod javne razsvetljave med Pevmo, Madon-nino del Fante in Ločniškim mostom. Občinski tehnični urad je pripravil načrt za odpravo nevšečnosti v predoru pod Gradom, ki jih povzroča kapljanje vode. Občinskemu svetu bodo predlagali, naj se z 1.8 milijona lir odpravi curljanje in uredita pločnika v predoru. Arhitektu Guglielmu Riavisu iz Gorice bo občinski svet naročil, naj pripravi načrt za zidanje 16 stanovanjskih hiš, za katere je občina namenila 80 milijonov, dežela pa bo prispevala nadaljnjih 48. Zasebnemu gradbenemu strokovnjaku so izdelavo načrta zaupali zategadelj, ker je občinski tehnični urad prezaposlen in ga ne bi utegnil pripraviti v predvidenem roku, se pravi do 20. maja letos. V nedeljo v Tržiču manifestacija za mir V nedeljo ob 11. uri bo na Trgu republike v Tržiču manifestacija za mir, ki jo je pripravil mestni odbor. Sestavljajo ga poslanec Franco, razni župani, sindikalisti, predstavniki notranjih komisij, zadrug, bivši partizani, mladinci in ženske. Manifestacijo bo otvoril predsednik odbora za mir iz Pordenona prof. Aldo Modolo. Dve nesreči pri šolski telovadbi Pri šolski telovadbi sta se včeraj v telovadnici trgovske akademije v Ul. Diaz pripetili dve nesreči. Ob 9. uri si je pri telovadbi spah. nila desno nogo 16-letna Giannino Graziani iz Gorice, Ul. Vicenza 18; v civilni bolnišnici se bo zdravila 15 dni. Uro kasneje si je prebil spodnjo ustnico 18-letni Diego Romanese iz Gradiške; po prejeti zdravniški pomoči v bolnišnici je odšel domov, kjer se bo zdravil deset dni. Padec v bolnišnici Včeraj ob 12.15 so pridržali za 12 dni na zdravljenju 25-letno An-namario Balandin iz Gorice, Ulica Cologna 15. Balandinova, ki je zaposlena v bolnišnici, je zaradi nenadne slabosti padla v zdravniškem laboratoriju. kvarteti in dueti. Z vsemi temi točkami, ki so jih izvajali že na osrednji proslavi žena v Prosvetni dvorani v Gorici, so se tokrat predstavili domačemu občinstvu ter pokazali zavidljiv napredek, dosežen v zadnjem obdobju. Poleg mate Magde Mizerit, ki je zapela dve pesmici, je Livio Rožič deklamiral Moj dom. Po programu so se udeleženci pri jetno zabavali ob zvokih domačih godcev. Na voljo je bil dober prigrizek, ki so ga pripravile žene in dekleta. Prireditev je potekala v prijetnem domačem vzdušju, ki ga števerjanci znajo tako neprisiljeno ustvariti. Steverjanska mladina bo na Jožefovo, v soboto, odšla s svojimi vozili na izlet v Beneško Slovenijo. Podpredsednik deželnega odbora v Gorici Včeraj je bil na obisku v Gorici novoizvoljeni podpredsednik deželnega odbora dr. Giacometti. Ustavil se je na sedežu PSI, kjer so ga sprejeli predstavniki stranke. Pokrajinski tajnik Cellie ga je seznanil z nekaterimi goriškimi problemi, kot n. pr, gradnja proto-sinhrotrona pri Doberdobu, okrepitev turizma v Gradežu itd. Dr. Giacometti je obljubil, da bo pazljivo sledil problemom, važnim za razvoj naše pokrajine. 1-.. meoMiT Partizan proti Manchestru Inter proti Real Madridu CANNES, 17. — Danes so izžrebali pare polfinala za pokal evropskih prvakov in pokal pokalnih prvakov. V prvem turnirju se bosta spoprijela Manchester United in beograjski Partizan ter Real Madrid in Inter, medtem ko bosta tekmeca polfinala turnirja pokalnih prvakov Celtic Glasgow . Liverpool in West Ham United - Borussia Dortmund. Polfinalni tekmi (prva in povratna) bodo morali igrati do 21. aprila, morebitno tretjo pa do 27. istega meseca. Prvi dve tekmi za pokal evropskih prvakov bosta v Manchestru in v Milanu, za pokal pokalnih prvakov pa v West Hamu in Glasgowu. PARIZ. 17. — Tehnični komisar Edmondo Fabbri je že sestavil italijansko reprezentanco, ki bo v soboto igrala proti Franciji. Ta bo: Albertosi, Burgnich, Facchetti, Ro-sato, Salvadore, Pirovano, Domen-ghini, Rivera, Mazzola, Corso, Riva. Juniorsko prvenstvo Zmaga in poraz zgoniškega Krasa Nocoj v Ul. Zandonai Bor-CRDA odboj- zgoni- Po daljšem premoru se je v torek nadaljevalo juniorsko karsko prvenstvo, kjer nastopata tudi slovenski ekipi Bora in škega Krasa. Medtem ko je Bor na stadionu «Prvi majo odpravil z 2:0 Libertas, je Kras nastopil v telovadnici ekipe ENAOLI, kjer J igral dve tekmi. Prva tekma se je zaključila v korist šesterke državnega zavoda. Njena zmaga je popolnoma zaslužena, pa čeprav je treba pripomniti, da je sodnik večkrat oškodoval slo-venske odbojkarje. S CRDA pa so krasovci prepustili tekmecem le prvi set, v ostalih dveh pa so krasno zaigrali in tudi zmagali. Najbolj se je izkazal iiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiimiiiiiiuiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHimiiiimiiiiiiii KUZAKKA MOŠKA A LIGA Simmenthal dohitel Vare se Ročni granati so našli v središču Gorice V bližini Drevoreda Virgilo v Gorici, kjer odkladajo odpadke in zemljo na zemljišču podjetja Poletti blizu Koma, so včeraj dopoldne našli dve ročni bombi. Lastnik zemljišča je takoj obvestil mestne stražnike, ki so nevarno orožje spravili na varno in obvestili vojaške tehnike iz Trsta. Pričakujejo, da bodo ti še danes obe granati prevzeli in uničili. Gorica VERDI. 17.00 — zadnja ob 22.00: #Afrika addio«. Dokumentarni Jd-nemaskope v barvah od Jacopet-tija. Mladini pod 14. letom prepovedan vstop. ' CORSO. 17.15: «GU eroi di Tele- mark«, Kirk Douglas, Richard Harrison in Ulia Jacobsson, angleški kinemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO. 16.30 — 22.30: «Non sono un’assassina», M. Robinson, J. Garen in D. Carrel. Francoski črnobeli film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.15: «Due marines e un generale«, Franco Franchi in Ciccio Ingrassia; italijanski barv. ni kinemaskopski film. CENTRALE. 17.00: «La capanna dello zlo Tom«, W Fisher in Mi. lene Demongeot; francosko-itali-jansko koprodukcijski film v barvah; zadnja ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI, na Travniku 14, tel. 29-72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj je bila v Gorici najvišja temperatura 11 stopinj nad ničlo ob 15. uri in najnižja 0,5 pod ničlo ob 6.30; povprečna vlaga 59 od sto. Milanski Simmenthal je uspešno zaključil tudi svoje drugo srečanje z Ignisom in tako nadoknadil vrzel, ki je nastala med ekipama zaradi njegovega spodrsljaja pred tremi kol:. Po tem podvigu, v katerem so prišle do izraza vse tudi najbolj skrite vrline italijanskih prvakov, ima Simmenthal spet priliko, da si zagotovi končno zmago v letošnjem tekmovanju. Milančani so to tako važno tekmo začeli slabo. Nasprotno pa so "atleti iz Vareseja z napadalno igro prisilili domačine v podrejeno vlogo. Po tem, kar smo videli po televizijskem prenosu, moramo sklepati, da ima Ignis kompleks manjvrednosti do prvakov, kompleks manjvrednosti, ki, in to nas še bolj preseneča, pride do izraza predvsem, ko ima vareško moštvo prednost. Simmenthal pa je na drugi strani, čeprav nas včasih razočara s tehnično platjo svoje igre, že dolgo let ekipa, ki se dviga nad vsemi zaradi svoje duševne moči. V tem pogledu Simmenthal nima enakih v Italiji. To je edino moštvo v pravem pomenu besede, ekipa v kateri se vrline superdotiranih posameznikov dobro usklajajo s skromnejšim znanjem ostalih in nam zmorejo nuditi neoporečno manevrirano igro. Prav to predstavlja osnovno moč Simmenthala, ki je odločilne važnosti v mnogih važnejših nastopih. In tudi v nedeljo je prav ta skrita rezerva borbenega duha pripomogla, da se Milančani niso predali malodušju, ko so jih nasprotniki, kljub tujemu igrišču, prekosili za polnih 14 točk. To srečanje velikanov pa je na drugi strani potrdilo mnenje, ki smo ga izrekli ob priliki odpusta Ignisovega trenerja Tracuzzija. Takrat smo rekli, da igralci-trenerji ne morejo nuditi ekipi tehničnega vodstva, ki ga ekipa potrebuje v najbolj napetih dvobojih, ker jim igranje ne dovoljuje tako jasnega pogleda nad igro, kot je potrebno v izrednih primerih. Vse ostale tekme so bile le dopolnitev tega kola. Zmagali so povsod favoriti. Edino delno presenečenje nam predstavlja visok poraz Reyerja v Pesaru. Djuričeva peterka je zaigrala znatno pod rvojo zmogljivostjo in Djurič sam ru zablestel kot po navadi. Zadivuijitj se je moral z zelo skromnim izkupičkom osebnih zadetkov. Candy in Petrarca nadaljujeta svoj indirektni boj za osvojitev tretjega položaja. Težjo nalogo so imeli Bo-lonjčani. ki so morali v Neapelj, vendar so osvojili obe točki. Ravno tako so si Nikoličevi atleti priborili dve točki v sre -.anju z Biel-lo, ki na tujem nima ostrih nohtov Tudi Oransoda napreduje odkar je dobila novega trenmja Jugoslovana Stankoviča s hitm-šim .korakom in končno nudi svojin: navijačem, to kar so lahko pričakovali od peterke s ta tc znanimi igralci. Večja negotovost glede končnega izida je vladala le v Bologni. Tamkajšnja Alcisa je ((morala« osvojiti obe točki če je hotela obraniti še kako možnost za obstoj v tej ligi. Ista velika potreba uspeha pa je trla tudi rimsko Stello Auzzurro, Igra sama pa je bila odraz zahtev in želja nastopajočih ekip. I. PATRIZIO moč- popolnoma Miloš Budin, ki je večkrat z no tolčenimi žogami . _ zmedel obrambo nasprotnikov, tretji tekmi večera pa je ENAU presenetljivo klonila šesterki caJ- • — z — Nocoj se bo v telovadnici So v Ul. Zandonai nadaljeval jjUJJri ski turnir s tekmo Bor-C»b\ Srečanje se bo začelo ob 20. “ KOUSARSTVO TURIN, 17. — Italijan Marin® Vigna, član kluba Vittadello, je nes zmagal na dirki Milan . Tur”” Vigna je 201 km dolgo progo P*®J vozil v 4 urah 3910” s povprečna hitrostjo 43,199 km na uro. Za njin se je z istim časom uvrstil njego' rojak Dancelli, medtem ko je Zan- j z. i_4 4_ :__ —1 __ „ii i -rta Ceiu v vzjciii. iztuiuvui, imiuiA/iii J - degu, ki je prispel na cilj na glavnine, zaostal za 8”. ... Vrstni red na cilju je naslednji- 1. MARINO VIGNA (Vittadello’, ki je prevozil 201 km v 4.391° 2. Dancelli 3. Zandegu z zaost. 8” 4. Sels (Belg.) 5. Vicentini 6. Mealli 7. Van Springer (Belg.) 8. Bocklandt (Belg.) 9. Preziosi, 10. Cribiori, 11. Arnja-ni, 12. Balmanion, 13. Passuello, “• Partesotti, 15. Maurer (Sv.) itd. Komunist Šiško vic o predlogu zakona za zaščito manjšin (Nadaljevanje s 3. strani) stanja. Nihče se ga ne bi smel bati. Tisti, ki se ga boji, pomeni, da -e bil ali je vmešan v manifestacije, ki so prevečkrat kalile mir v Trstu in v naši deželi. Tisti, ki toliko govorijo proti temu podlogu, naj bodo mirni, ker bi jih v nasprotnem primeru lahko smatrali za zaščitnike elementov, ki so kalili javni red v naših krajih. Nekaj pripomb tudi v zvezi s pomenom in vsebino predloga državnega zakona: Hvalevredno je dejstvb, da je prišel pj;ed nas. Zal pa dve dejstvi omejujeta njegov pomen: 1. Je predlog, ki prihaja dve leti pred ponovnim razpustom parlamenta, kar pomeni da bo prišel med 5 ali 6000 zakonskih -predlogov, kj bodo po ustavi, če se ne bo o njih diskutiralo pred razpustom, propadli; 2. Bo dejansko veljal le kot priporočilo parlamentarni komisiji, ki je bila imenovana za sestavljanje novih zakonikov. Kljub tem omejitvam konkretnega značaja, bo predlog dobil velikansko večino v našem deželnem svetu, in tudi to je hvalevredno, ker smo s to večino in glede tako važnega načelnega vprašanja popolnoma izolirali mi-sovce in liberalce To je zmaga razsodnosti, demokracije in antifašizma. V tem trenutku pa je treba dati tudi pojasnilo v zvezi z nekaterimi časopisnimi vestmi, ki izhajajo iz antikomunističnih teženj dela večine in iz bojazni dela te večine, da se ne bi preveč izpostavila ogniu desnice, da se namreč komunisti ne nameravajo »vključiti« v kakršno kolj igro tej zvezi. Oni so se «vključili» v to_ problematiko narodnih manjšin že od vsega svojega nastanka leta 1921, ko so nadaljevali nai-svetlejše tradicije socialističnega gibanja po tem vprašanju, tradicije Pittomja, Učekarja Olive, Regenta in Srebrniča. Ce se ie kdo vključil v to problematiko ". marsikateri zelo pozn-o, konw sedaj —, to so drugi, a tudi te!® hočemo komunisti, Slovend “J Italijani, izreči svojo najprisrč-neJ' šo dobrodošlico. Poleg tega je treba tudi P°' pomniti, da oanes 'glasovati za ia predlog državnega zakona pote®, ko je bilo to polje zorano v desetletjih s Stranj demokratični« in antifašističnih sil, ne sten* preveč. Predvsem to glasovanje „s strani nekaterih ne stane preveč-ker bodo ta predlog morali izjesti drugi. In ti drugi ga bo°? hoteli izglasovati in izvesti v mu? Drugo vprašanje pa je v-pras3" nje, ko bo šlo za uresničenje konkretnih slovenskih problem01” Priliko za to bomo imeli v kratkem, ko bo govora o naši re_s<£ luciji, ki zahteva sestavo izvrs« mh določb člena 3 posebnega statuta. Želim si, da bi se tudi tisti priliki našla v tej dvora« ista velikanska večina ki se J' ramo ob ramj od katolikov d« komunistov našla ob sedanji Prl' likt. . Ne bi hoteli, da bi se ta večinski smo jo zgradili ob tej prib* samo zaradi tega, ker smo malc »akademizirali« o načelnih vpf' šanjih, razbila ob konkretnih reh, kar bi bilo zelo slabo sPr« čevalo celo za sedanjo našo ra’’ pravo. Mi podpiramo predlog državn°j ga zakopa štev. 1 o kazens*L določilih za zaščito narodn'^ manjšin; želimo si, da ne bo naletel na gluha ušesa v osrednJ' zakonodajnih organih; želimo da ne bi bila po tem vprašani ta zmaga demokracije in ant« šizma, kj ie tako katastrofam. porazila desničarske sile v n3-deželi, le osamljen primer nat«! ne dobre volje. Želimo si, da « v kratkem iz svojega akadems* načelnega sta'išča stopili kot An’ tej na tla «Alme matere« in l* čeli konkretno izvajati ta ns**” la za našo slovensko narodn skupnost. 0 t, (K V A V ** V 0 CECILIJ URBAN: ZGODBA O VIKU P 0 v f>oooooooo< 46. kmhmkhhhkj «Do oktobra ni dovoljeno,« je suho odvrnil kapucin, po-lolčal in dodal: «Prav tako je tudi že mimo večerja bratov.« i odpravil se je k bratom. «Počakajte, oče,« se je nasmehnil Virgilio, (tkar zadeva ■dačo se bo pri naju že še kaj našlo; tu je tudi dobro vince, L se ga tudi menihi ne branijo, vendar pa drv, čeprav sva šla toži gozdove, nisva dobila. Kaj, ko bi se vseeno malce ogrelo In Virgilio je pomenljivo potisnil roko v žep. Kapucin se je, ne da bi karkoli odvrnil, ostro obrnil in aglo odšel iz celice. Fanta sta se začudeno spogledala. «Užalil si ga, Virgilio,« je pripomnil Viko. «Prav neprijetno i vse izpadlo.« «Vrae vedi, da so kapucini tako občutljivi! Pri Boccacciu, a primer ...» «Tako je pač pri Boccacciu, tu pa imaš družino samega aetega Frančiška, sam je tudi «ubogi v Kristusu«, to je ne-sbičnik,« se je nasmehnil Viko. «Nič hudega, prebila se bova rdi brez drva, tu je vseeno topleje kot v gorah. Dajva, ve-srjajva že vendar!« Ko je bila na mizico, ki je bila postavljena poleg stene od neizbežnim črnim razpelom, postavljena jedača in stekle- nica, so se vrata odprla zaradi udarca z nogo in v celico Je vstopil kapucin z ogromno butaro dračja v naročju. Prav tako brez besed je stlačil v kamin, kar je prinesel, izvlekel iz butare suho vejico, jo prižgal pri plamenčku svetilke in potisnil v kamin. Ogenj je veselo zaprasketal, kapucin pa, potem ko se je ves zravnal v svoji velikosti, je pristopil k njima, in, ne da bi počakal na povabilo, sedel k mizi. Virgilio mu je s širokim nasmehom izročil srebrno liro, Viko pa, ko je zlil na kam-piti pod vodo iz velikega samostanskega vrča, ga je do roba napolnil z vinom in ponudil menihu. Kapucin je mirno sklonil glavo, zamrmral tradicionalno molitev, potem pa je s široko kretnjo zlil v usta vrč z vinom. Viko mu je potem podal še kos kruha s sirom, ta pa ga je v hipu pospravil, nakar je poželel ((krepostnima mladeničema« spokojno spanje in miren oddih pod božjim varstvom in se oddaljil. «Zdi se, da se iz časov Boccaccia vseeno niso spremenili,« je pripomnil Virgilio in oba ((krepostna mladeniča« sta se glasno zasmejala. «žal mi je samo, ker je polokal toliko vina, in zdaj bova morala biti do Firenc trezneža,« je šaljivo vzdihnil Virgilio. «Zato pa poglej, kakšen ogenj! Greje bolje od slehernega vina,« ga je tolažil Viko, «v toploti se bova naspala, hitreje bova prišla do Firenc, tam pa bova pri Eliji spila na srečanje s prijatelji. Dajva, poglejva zdaj še najino pot!« Virgilio je potegnil iz žepa zemljevid in oba sta ga začela proučevati. «Koliko dni pa bova ostala v Firencah?« je vprašal Virgilio. «Prav tako vem kot ti; ti se nikakor ne smeš več potepati, uiverza te čaka, jaz pa bom ostal v Firencah,« je odvrnil Viko. «Kaj pomeni, da boš ostal v Firencah? Zakaj?« «čas je, tovariš, da poprimem za delo: celo za potovanje peš je potreben denar.« «Mar ga ne moreš dobiti od mene?« je užaljeno zavpil Virgilio. >(Ne, dragi moj, ne morem.« ((Kakšne neumnosti!« ((Navajen sem živeti za svoj denar. Razumi vendar,« Viko je temno zardel, «v tem je moj proletarski ponos — nikomur biti ničesar dolžan.« «Saj mi ga končno lahko tudi vrneš; zdaj pa, samo pomisli, lahko greš v Rim, med potjo pa si ogledava Perugio, Sieno... In potem, mar v Rimu ne boš našel dela? Preprosto osel si, resničen osel!« «Ne jezi se, bedak. V Rimu je, o tem so mi pravili že tovariši v Benetkah, zelo težko najti delo, zato pa so me tudi poslali v Firence. Nihče me ne bo oviral, ko se bom znašel na kraju samem, da bi se ne odpravil v Rim in še naprej. Toda začeti moram s Firencami.« «Kako pa jaz? Mar bom potoval sam?« Je bil Virgilio že čisto jezen. «To preprosto ni sploh nič tovariško, Viko!« «V Rim boš odpotoval z vlakom, če ne boš našel v Firencah sopotnikov, zato pa boš dlje časa ostal v Firencah,« ga je tešil V'ko, malce pomolčal, potem pa dodal: «Mar misliš, da mi bo zelo veselo, ko se bom moral ločiti od tebe; zelo neveselo bo, saj bom brez tebe ostal čisto sam tukaj, v tujini, tebi pa je vendar Italija domovina.« Glas mu je zadrhtel. «Ti pa se še jeziš!« «Ne, ne, nikar ne misli, da se Jezim... jaz... te spoštujem.« In Virgilio se je dvignil ter močno stresel Viku roko. mal panoramo čudežnega mesta, ki se je razkrivala z višin® četrtega nadstropja. «Ti odhajaš zdaj torej v Rim,« se je obrnil na Virg'11®’ «toda zaman: Firence so vredne za dva Rima, to mi la*1*1® verjameš! Da sploh ne govorim o tem, da imamo tukaj k® celo tržaško kolonijo: Viko je odločil pametneje od tebe.» ((Verjamem, Elija, popolnoma verjamem, toda takšna j volja staršev; tudi sam je nekoč študiral v večnem mestu >n isti zahteva od mene, a kregati se z njim nima smisla. pa zadeva Vika, tudi on ne bo živel v samih Firencah.« «Zakaj? Si mar spremenil svoje načrte?« se Je obrnil ** čudeni Elija na Vika. «Nisem spremenil jaz, temveč okoliščine; trenutno tuK*j «Cvetoča» «Da, da, to niso Firence, temveč Fiorenza, kar pomeni «cvetoča», tako so se v minulosti imenovale Firence,« je pravil temnolasi, kratkovidni mladenič z očali. Stal je poleg odprtega okna kot bi s široko kretnjo obje- zame ni ustreznega dela. Pravkar sem prišel iz Camere Lavoro. No, in florentinski tovariši so sklenili, da me b° j poslali v zadrugo opekarjev,« je pojasnil nekoliko zmed®11 Viko. «Opekarjev?« je zazijal Elija in osuplo pogledal Vika. pa boš tam delal?« ^ «Kar bo treba.« In Viko Je izzivaje pogledal zmedene? Eiijo. «To je vendar začasno,« se je hitro vmešal Virgilio, . kler se ne bo našlo kaj drugega. Ti pa nam rajši povej. K je to tržaška kolonija v Firencah. Kdo pa so ti?« «V večini umetniki in še dva, z menoj vred, filologa. jetno ti koga izmed njih poznaš: Dzoli, SchOnbock, Don® Molinelli, Čargo, Repolič ...» r ((Nikogar na poznam! No. saj to ni nobena nesreča, s®*.j0 nili se bomo, saj smo vendar rojaki,« je veselo rekel VirP «Mar so vsi iz Trsta?« «Čargo je, tako se mi zdi, iz Gorice, Repolič pa Jc p matinec, ali nekaj podobnega. .» (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO- TRST - UL MONTECCHI 8,11., TELEFON »3-808 in »4-63» - Postni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesefna 800 lir —VnaP £9 Četrtletna 2 250 lir polletna 4 400 lir, celoletna 7 700 .Ir - SFRJ posamezna Številka v tednu in nedeljo 50 para 150 starih dinarjev), meseCno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 -5374 "T SFRJ- ADIT D2S Ljubljana, Stari trg 3 I., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3 86 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Oglasi tržaS D ’ goriške pokrajine se naročajo pri upravi — Iz V3eh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubblicitš Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ih tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst. ■