•Zasavski tednik« ]e glasilo SZDL občinskih odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik ln Zagorje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane Šuštar - Naslov: Uredništvo ln uprava -Zasavskega tednika«, Trbovlje, Trg revolucije 28 - Telefon '80-191 - Kačun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 - List Izhaja vsako sredo - Letna naročnina 180 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din, 'mesečna 40 din -Cena Izvoda v kolportažl 10 din - Tiska: Tiskarna Časopisnega založniškega podjetja »DELO- v Ljubljani - Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek zjutraj - Nenaročenih rokopisov ln fotografij ne vračamo.
Štev. 13.
TRBOVLJE, 23, MARCA 1960
Cena 10 din — Leto XIII*
RAZVOJ INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE V PRVIH MESECIH LETOS
Pomen enakomernosti
navadno maščuje, saj v poletnih mesecih zaradi letnih dopustov ni računati na nadomestitev Izgubljene proizvodnje, ker se rado zgodi, da je treba na račun poletnega primanjk-lj ala boli pohiteti v jesenskih in zimskih mesecih. Ce pa kolektiv vleče za seboj še prl-
Ko so v nekem večjem podjetju v Zasavju pred kratkim Obravnavali izpolnjevanje letošnjega proizvodnega načrta, »o med drugim ugotovili malenkosten izostanek, zlasti v Januarju in februarju- Skupina Pianov delavskega sveta je za-*adi tega opozorila na nujnost doseganja	plana, ker imajo
»labe Izkušnje iz prejšnjih let, ,ko so morali poseči po skrajnih ukrepih, da so pravočasno
izpolnili letne obveznosti. Zato je tembolj nerazumljivo mnenje nekega dela organa delavskega samoupravljanja, ki je menil, da malenkosten izpad proizvodnje še ne pomeni kake večje nevarnosti in da bo pač treba v zadnjih mesecih nekoliko boli pohiteti, skratka — biti bolj priden in realizirati letni načrt. Človek bi pričakoval, da bo delavski svet pohitel pobiti take sodbe in opozo-
nadome6tltl zamujeno, medtem pa včasih zaradi teh ali onih težav še redne obveznosti komaj dohajajo. Vsekakor ravnajo najbolje tam, kjer postanejo ob vsakem najmanjšem zaostanku pozorni, zadeva analizirajo ln jo skušajo nemudoma popraviti. Včasih je to resda težko, dostikrat celo neuresničljivo, navadno pa kolektiv stori vse, kar moTe. Vsakršno zanašanje na kasnejše mesece se
manjkljaj Iz prvih mesecev, ga tare to skozi vse leto.
Kako kaže v naših industrijskih podjetjih z doseganjem proizvodnih načrtov? Po podatkih, s katerimi razpolagamo, ni nobenih znamenj za kak alarm. Vsa tista proizvodna podjetja, ki iz teh ali »onih vzrokov v januarju niso dosegla predvidenih planov, so uspela »zamašiti« luknjo v februarju ali marcu- Ponekod z nedeljskim delom, drugod z nekaterimi učinkovitimi ukrepi. Doslei nikjer ni primanjkovalo osnovne surovine, eletričnega toka, kar bi utegnilo zavTeti proizvodnjo, prav tako ni nobenih znamenj, da bi se to utegnilo zgoditi v spomladanskih mesecih. Dežja je še preveč in delajo hidrocemtrale s polno zmogljivostjo.
Zanimivo je, da so skoroda vsi delavski sveti večjih podjetjih že obravnavali gibanje proizvodnje, medtem ko organi upravljanja v manjših podjetjih tega še niso storili. Morda to ni potrebno, ker kažejo številke o proizvodnji vse dobro, bolj nerazumljivo ie pa, da tega ne store tam, kjer proizvodnja ne teče tako, kot bi morala.
Za letošnje gospodarsko leto v Zasavju je značilno, da je precejšen del večjih industrijskih podjetij začel z rekonstrukcijskimi deli, nekatera so pa sredi teh opravil že leto, dve. NI dvoma, da'imajo v vs.di teh podjetjih, kjer so se, ali Pa se še bodo lotili rekonstrukcij, precejšnje težave, sai bodo morali pod težjimi pogoji dosegati planirano proizvodnjo. Kaže, da bodo imela nekatera podjetja, zlasti tista ki so se lotila obsežnejših rekonstrukcijskih del, težave, ki jih bo moral premagati kolektiv le z veliko vztrajnostjo in prizadevnostjo. Skoro bi lahko re-
kel, da bo od vsakega posameznika odvisno, ali bo podjetje lahko realiziralo svoj proizvodni načrt ali se bo moralo sprijazniti z manjšo realizacijo- Gospodarstveniki pa menijo, da pomeni rekonstrukcija izhod, ki bo dal večje rezultate v prihodnjih letih. Kolikšnega pomena so posamezna rekonstrukcijska dela, ni treba posebej poudarjati, saj je znano, da je zasavska industrija le stežka dohajala bolj mehanizirane in sodobne tovarne, in da bi v prihodnosti, če ne bi začeli z obnovami, sploh obtičala nekje zadaj.
Na koncu maj omenimo še tole: ponekod so delavski sveti skupno s sindikalnimi organizacijami začeli akcijo, ki so ji nadeli ime: enakomernost dopustov! Organi samoupravljanja so namreč ugotovili, da bodo imeli v proizvodnji največ težav v poletnih mesecih, ker bi vsak delavec ali uslužbenec rad tedaj izkoristil del svojega dopusta. Zato so napovedali boj mnenju da je tisti dopust največ vreden, ki ga človek izkoristi v letnih mesecih. Nekje so izračunali, da, če bi poslali vse delavce na letni oddih samo v tistih treh ali štirih poletnih mesecih, ne bi dosegli niti dve tretjini začrtane proizvodnje. Zato bodo storili vse, da bodo njihovi ljudje začeli Izkoriščata letni oddih že konec maTca- Taka usmerjenost ie pravilna, vendar so v tem podjetju tudi predlagali, naj bi šli na letni oddih poleti starejši delavci, tisti, ki so že več let v podjetju, prihodnja leta pa bodo začeli tako imenovano dopustniško politiko, da bodo imeli prednost iti poleti na dopust vsi tisti delavci, ki so morali letos pomladi ali v jeseni. Na ta način, sodijo, bodo najpravičneje rešili to vprašanje.
Kdaj potrošniški sveti?
Pred časom oziroma že pred leti je zagorski občinski ljudski odbor imenoval svete potrošnikov za trgovine, gostilne in mesnice- V glavnem se delo teh svetov ni razživelo, ker ti organi družbenega upravljanja tedaj še ni6o imeli tako jasnih nalog kot sedaj.
Od tega je minilo že nekaj let- Dejansko smo tako v Zagorju brez svetov potrošnikov, k; bi pa sicer lahko mnogo pripomogli k boljšemu delu podjetij oz, poslovalnic, za katere so bili ali bi bili ustanovljeni. Zdi se pa, da tudi uprave same za to niso kdo ve kaj zainteresirane, da bi se ustanovili ti organi
družbenega upravljanja. Prvj odstavek 52. člena Uredbe e trgovanju ter o trgovskih podjetjih in o trgovinah, ki je bil objavljen v Uradnem listu FLRJ štev. 37 leta 1955. namreč pravi, da oba zbora občinskega ljud-
Prejšnji torek je obiskal Zagorje ob Savi član CK ZKJ Milijan Neoričič v spremstvu predsednika republiškega zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS Janeza Zemljariča in drugih. Po razgovorih pri ObLO Zagorje, ki so se jih udeležili razen sekretarja ob-
skega odbora lahko določita. da se za trgovska podjetja in trg o. vino ustanovijo sveti potrošnikov ln ustanovita tak svet. če to zahteva podjetje oziroma trgovina. Takega primera pa za sedaj še ni bilo.
činskega komiteja ZK Rudija Bregarja, predsednika ObLO Rada Tauferja, predsednika občinskega odbora SZDL Milana Vidica tudi člani sekretariata ObK ZK Zagorje, so gostje obiskali še zagorski rudnik in si ga ogledali.
MILIJAN NEORIČIČ V ZAGORJU
POGLED V ODDELEK TRBOVELJSKE »MEHANIKE«, KJER SO PRETE2NO ZAPOSLENE 2ENE
IZJAVA ETIOPSKEGA CESARJA
Etiopski cesar Halle Selasie je Pred dnevi izjavil skupini 42 ameriških novinarjev, da bo v krat-*em potoval na obisk v nekatere neodvisne afriške države. Poudaril !*• da bo treba v prihodnje napeti Vse sile, da bi uresničili program ■Medsebojne pomoči afriških držav. **osebcj Je še naglasil, da bodo niriškl narodi v bližnji prihodno-®*i sposobni ostvariti skupnost, ki “o slonela na trdni gospodarski in Politični podlagi.
CENENA BOMBA
. -Franclja je na področju preizkušanja atomskega orožja tam, , ipr so bile druge atomske države ‘cta 1954 - Je izjavil načelnik od-■elka v francoskem komisariatu ** atomsko energijo, general Bu-onalet. Prva atomska bomba, ki Jo j* Francija preizkusila v Sahari, 1® Pa veljala francosko državo kar Okrog 3so milijonov dolarjev! Po-®*ni, kaj ne?
HRUŠCEV LE V PARIZU
ril na nevarnosti, ki se skrivajo za takimi sodbami. Zal ita pa le dva člana organa delavskega samoupravljanja pogumno povedala, da je začetni start v vsakem proizvodnem procesu bistvene važnosti za kasnejše uresničevanje letnega proizvodnega načrta.
Resnici na ljubo je treba pripomniti, da tudi v nekaterih zasavskih proizvodnih podjetjih pohabljajo. kolikšnega pomena je enakomerno izpolnjevanje letnega proizvodnega načrta. Izkušnje povedo, da ravnajo najbolje v tistem podjetju, kjer že prve dni januarja vsako leto tako rekoč »pritisnejo na vse pedale« in Potem tiščijo vseskozi, zavedajoč se, da tiči le v tem vsa skrivnost uspehov. Začetni start je torej bistvenega pomena za enakomerno doseganje proizvodnje, saj ie povsem razumljivo, da dela tak kolektiv, ki ve, da ni ničesar na dolgu, z večjo mero samozaupanja in samozavesti, medtem ko taki kolektivi, ki nosijo za seboj dolgove, pogosto nekam nervozno in hlastavo skušajo
Prve priprave
Kot vse kaže, bodo letošnje prireditve ob praznovanja dneva mladosti še bolj pisane in bogate kot minula leta, saj bodo spontano nadaljevanje slovesnosti ob desetletnici delavskega samoupravljanja in 15-letnice, ko se je Titova Jugoslavija osvobodila tisočletnega jarma tujih zavojevalcev in izkoriščevalcev ter postala svobodna, neodvisna država bratskih jugoslovanskih narodov. Ta obletnica je tesno povezana z imenom našega priljubljenega in dragega predsednika Tita, ki že več kot triindvajset let stoji na čelu naprednih delovnih ljudi Jugoslavije in vodi naše narode k boljšemu jutrišnjemu dnevu od težkih in krvavih dni pred in v drugi svetovni vojni ter nato v izgradnji naše socialistične domovine.
Njemu na čast in v zahvalo bo 24. aprila odšla na tisoč ln tisoč kilometrov dolgo pot štafeta naše mladine, ki bo ponesla štafetno palico iz najjužnejšega naselja mladinskih delovnih brigad v Makedoniji preko cele dežele do Beograda, kjer jo bo sprejel v roke sam predsednik Tito ob svojem letošnjem rojstnem dnevu.
Tudi trboveljska mladina bo prispevala svoj delež ob letošnjem praznovanju dneva mladosti. Lanske uspele prireditve, razna športna tekmovanja ln zaključni sprevod so bili samo spodbuda še za širšo akcijo prireditev in bogati napotki za letošnje praznovanje.
Y	petek se je glede vprašanja praznovanja letošnjega dneva mladosti sešel sekretariat občinskega komiteja LMS Trbovlje. Seje se je udeležil tndi sekretar občinskega komiteja ZK tov. Janez Železnik, ki je skupaj z mladinci razpravljal o okvirnem programu praznovanja, ki ne bo samo okrog 25. maja, temveč bodo razne kulturne, športne ln drage prireditve dobile širši razmah, vse od sredine aprila pa tja do konca junija. V ta namen bo sestavljen širši program, ki bo dosegel svojo kulmi-nacijsko točko ob 25. maju. Tako naj bi bilo zajeto v ta program predvsem sprejemanje članov Ljndske mladine v ZK, ki so s svojim delom dokazali, da lahko postanejo člani Zveze komunistov, nadalje bodo v programn delovne akcije in delo s pionirji.
Ožji programi se bodo pričeli izvajati takoj po 1. maju, kjer bodo zajeti nastopi »Pokaži, kaj znaš«, »Spoznavaj svet in domovino«, kulturnozabavni večeri, razstave likovnih dsl mladih ustvarjalcev In del pionirskih krožkov, praznovanje dneva osvoboditve in dneva vajencev ter razne športne prireditve med pionirji in mladinci.
V	tem časn bo verjetno tudi tekmovanje med mladinskimi aktivi, ki pa bo zaključeno ob dnevu mladosti. Tega dne bo v Trbovljah, tako kot lani, slavnostni sprevod trboveljske mladine, ki bo v njem prikazala svojo pisano dejavnost. Sprevod bo zaključen z zborovanjem pred Delavskim domom.
To je samo kratek pregled okvirnih prireditev tega pomembnega praznovanja. Nedvomno je, da je zamisel trboveljske mladine zanimiva, da pa bo zahtevala mnogo dela in naporov, da bodo vse prireditve v redu potekale, v kar so pa na občinskem komiteju trdno prepričani.	-pb-
Okrepiti društva prijateljev mladine
Izkušnje kažejo, da bodo stanovanjske skupnosti postale resnične zaokrožene celice, v katerih se bo razvijalo vse družbenopolitično življenje. Vsa znamenja pričajo, da se bo delo vseh organizacij in društev čedalje bolj uveljavljalo v stanovanjskih skupnostih, kjer bo vse delo posvečeno razvijanju vseh obiilk družbenega življenja in dobremu počutju ljudi. Ta preusmeritev bo bržkone terjala drugačne načine dela, ni pa dvoma, da bosta praksa in življenjska nujnost najboljši kažipot, kako zastaviti delo, da bo v prid skupnosti. Znano je, da ob času v mnogih večjih industrijskih središčih in večjih mestih naše dežele živo razpravljajo, kako prilagoditi delo osnovnih organizacij Socialistične zveze stanovanjskim skupnostim. Poraja se vprašanje: ali ustvariti večje osnovne organizacije in nekakšne pododbore ali celo odbore Socialistične zveze, ki naj bi povezovali vse te osnovne organizacije ali Imeti v eni stanovanjskih skupnosti, seveda večji, več manj številčnih organizacij. Bržkone bo o tem razpravljal tudi kongres SZDLJ in daJ priporočila, ki naj zagotove vsestransko usmerjeno delo osnovnih organizacij v stanovanjskih skupnostih. Za zdaj prevladuje mnenje, da bi bilo mnogo bolje ohraniti oziroma ustanoviti na področju večje stanovanjske skupnosti več manjših osnovnih organizacij, jih opremiti s potrebnimi prostori in jim ■ dati vse možnosti razvoja in sodelovanja v stanovanjskih skupnostih.
Kaže tudi, da bo treba v bodočem razvoju stanovanjskih skupnosti mnogo več misliti na okrepljeno otroško in družinsko varstvo. Kot je videti, naj bi za zdaj prevzela pobudo društva prijateljev mladine, ki so že doslej na tem področju mnogo storila, zdaj pa naj bi pospešeno pomagala v stanovanjskih skupnostih razvijati delo z otroki, z mladino, in ji pomagati, da bi lahko Imela vse pogoje za resnično vzgojo ln ostalo udejstvovanje. Društva prijateljev mladine so se ponekod že prilagodila stanovanjskim skupnostim, drugod pa se pospešeno pripravljajo, da bi na novo ustanovili taka društva v okviru teh skupnosti. Tako so v Zagorju sklenili ustanoviti troje ali četvero društev prijateljev mladine, in sicer v Zagorju, Toplicah, v Kisovcu in na Selu. Ker doslej še ni bilo občinskega odbora društev prijateljev mladine, bo moral začeti z rednim delom tudi ta organ ter predvsem usmerjati dejavnost posameznih društev in jim pomagati, da bi v stanovanjskih skupnostih lahko polno zaživela.
Važno je, da bi društva prijateljev mladine okrepili. Kaže pa, da bo treba spremeniti razširjeno miselnost, da naj bi bili v teh društvih alfa in omega vsega delovanja učitelji, ker se tl pač že tako ukvarjajo z vzgojnim delom v učnih ustanovah. Prav je, da se v društva vključi čirnveč šolnikov, še pravilneje bo pa, če bomo k delu pritegnili čim več staršev, mater in očetov proizvajalcev, ker le—ti lahko največ pripomorejo k temu, da se otroško varstvo in sploh vzgojno delovanje približa s polnim obrazom potrebam na tem področju. Ni dvoma, da bodo sveti stanovanjskih skupnosti samo pozdravili zadevne pobude in pomagali uresničevati vse zamisli teh društev.
HruSčev bo le prispel v Pariz, Jj} to danes, 23. marca. Program “lvanja sovjetskega premiera v ®f*nctjl Je predviden za 11 dni. ■•tuiiev bo razen političnih razgo-»orov, ki Jih bo imel s predsedni-"?Jb francoske države de Oaullom, "“iskal in si ogledal tudi razno Maje v Franclji.
VOLITVE NA CEJLONU
. Na Cejlonu so bile v soboto splo-Jr® Parlamentarne volitve. Kazpl-so Jih po razpustitvi parlaipen-J? v decembru lanskega leta. Vzrok Mr?Pl,sta Je bil razcep v vladajoči iranki svobode »Srl Lanka«.
štirje sporazumi
ni?.bl,k avstrijskega zunanjega ml-• "tfa dr. Kretskega v Jugoslaviji Bil«1 konfan v soboto, 19. marca, razgovorov avstrijske vlad-“®l®gacljc z našimi vladnimi or-p **> Štirje sporazumi. Dr. Kofa le* »vl<! J® 1,11 povabljen, da obl-ni.,„	Avstrljakl zunanji ml-
>*rt-.r. J® nadalje obiskal pndpred-Ptm ka z,s Edvarda Kardelja -Pa . od*iodom iz Jugoslavije ga Je ju. *Pr®Jel tudi predsednik repub-JOslp iiroz-Tlto na Brionih.
VREME
** ®aa 0d 25. marca do 3. aprila
j^adavln* je pričakovati okrog "j^ti okrog 31. marca. V •*> »uho vreme s po-*n sončnimi dnevi. Polt^ ? močna ohladitev se prl-
^»očl	*• apr"a in l>0
Dr. V. M.
^ZAPISEK Ob OBČINSKI KONFERENCI ZB^
PREDSEDNIK 0L0 LJUBLJANA NA OBISKU V HRASTNIKU
Odgovornost borcev
Pred kratkim je bila v Zagorju občinska konferenca ZB NOV. O delu organizacije je poročal njen tajnik, ki je pred delegate oziroma članstvo razgrnil vso problematiko oziroma delovanje občinskega odbora ZB NOV in osnovnih organizacij. Razprava, ki je sledila poročilom, je načela precej perečih vprašanj, ki so aktualna med bivšimi borci, njihovimi svojci oziroma svojci padlih borcev. 2al je razprava pokazala, da nekateri ne razumejo današnje vloge ter organizacije In celo sodijo, da jo lahko izkoriščajo za nekatere povsem osebne namene. Zdi se, da je treba iskati vzroke za to v več ali manj medlem delu osnovnih organizacij. Razen tega je treba poudariti, da v središču sploh ni bilo osnovnih organizacij, kar je primoralo občinski odbor, da je operativno posegel tja, kjer bi morala reševati probleme osnovna organizacija.
Ni dvoma, da je med bivšimi borci, zlasti pa svojci padlih borcev, še precej nerešenih vprašanj. Poročilu občinskega odbora ZB NOV je obrazložilo, koliko dela je imela komisija za ugotavljanje let, ki so jih borci prebili v NOV in se štejejo v dobo za priznavanje pokojnine, koliko dela je bilo s popisom član-
stva in podobno. Znano je tudi, da organizacija oziroma občinski odbor ZB NOV ni držal križem rok pri reševanju nekaterih drugih, prav tako važnih vprašanj, kot skrbi za otroke padlih borcev, podeljevanje štipendij otrokom padlih borcev, skrbi za obvarovanje spomenikov NOV itd. Res je pa, da vsega ni zmogel. Sicer bi se pa morale z vsakdanjimi, manjšimi, a tudi večjimi problemi bolj ukvarjati osnovne organizacije in jih sproti reševati. Samo primer: na letni konferenci je stekla beseda o primeru tovarišice, ki je bila od leta 1942 z družino vred izgnana v nemško taborišče, a je bila prisiljena pred dnevi posekati nekaj dreves — organi gozdarske oblasti so jo pa meni nič tebi nič, naznanili sodniku za prekrške. Rezultat: izrečena pogojna kazen, celo zaporna. Samo po sebi umevno je, da je bilo ravnanje gozdarjev huje kot paragrafsko, še posebno, če vemo, da včasih ne vidijo večjih prekrškov. Osnovna organizacija na terenu, kjer omenjena to-
varišica domuje, bi morala naglo ukrepati in storiti vse, da bi dokazala, da ne gre za neko špekulacijo, marveč za življenjsko nujnost. Logično je, da je konferenca obsodila tako ravnanje z bivšo interniranko, ki je mnogo pretrpela za današnjo stvarnost. Toda treba je priznati, da je organizacija v tem primeru spala.
Odgovornost bivših borcev je torej velika. Ne le, da moramo bedeti nad pridobitvami ljudske revolucije, marveč poznati vse vzvode današnje družbene stvarnosti in biti med prvimi, ki se bore za uresničitev skupnega cilja: zgraditve socializma v naši stvarnosti. Skupnost se zaveda, da ima velike naloge, da bi se borci počutili dobro, da bi imeli vse pogoje za svoj nadaljnji razvoj, zato toliko naporov, da bi se izšolali oziroma pridobili potrebne kvalifikacije, potrebne na tem ali enem delovnem mestu. Poročilo občinskega odbora ZB pa je pokazalo, da zanimanje za pridobivanje šolske ln drug? izobrazbe ni tolikšno, kot bi more' biti, če-
tudi so dane vse možnosti, da bi Jim šolanje olajšali. Poročilo je nadalje pokazalo, da se več kot polovica bivših borcev aktivno udejstvuje v družbenem življenju. Največ jih sodeluje v organih delavskega in družbenega upravljanja ter v vodstvih političnih in množičnih organizacij. Tu in drugod razvijajo ljudsko iniciativnost, dajejo predloge in sploh kažejo, da lahko s svojimi bogatimi življenjskimi izkušnjami veliko pripomorejo k nadaljnji rasti občine. Vendar je treba priznati, da bo treba vključiti v družbeno življenje vse bivše borce. Poskrbeti bo treba, da bodo lahko rešili še vse tisto, kar jih tare. Ni dvoma, da teh problemov ni tako malo, še posebno če pomislimo, da so mnogi zdravstveno ogroženi.
Občinski odbor sl je naložil povečan program dela. Posebej velja omeniti, da bo storil vse, da bi začele z delom tudi osnovne organizacije, ,v središču mesta, a kjer jih doslej ni bilo, jih na novo ustanovil. Osnovne organizacije lahko dosti store za odpravo številnih nerešenih vprašanj, če jih bodo odkrivale, pospešeno reševale, tista pa, ki jim same niso kos, prepustile v rešitev občinskemu odboru ZB NOV.
V soboto 19. marca je obiskal hrastniško občino pred« sednik OLO Ljubljana Franc Popit v spremstvu podpredsednika OLO Ljubljana inž. Klemenčiča. V razgovorih na sedežu občine so obavnavali probleme komunalne dejavnosti hrastniške komune, vprašanje življenjskega standarda ter ostale probleme. — Po teh razgovorih so &j gostje jz Ljubljane ogledali Rudnik Hrastnik, Tovarno kemičnih izdelkov in Steklarno ter nato še Papirnico v Radečah. '
ZAČELI SO SE ZBORI VOLIVCEV V HRASTNI-ŠK1 OBČINI
Od nedelje, 20. marca dalje so v hrastniški občini na sporedu zborj volivcev, na katerih volivci razpravljajo o občinskem družbenem planu in proračunu občine za leto 1960. Na teh zborih volivcev volijo tudi šolske odbore. — Po poročilih s prvih zborov volivcev, ki so bili v nedeljo na vaseh, so bili zbori dobro obiskanj in je bila na njih dokaj živahna razprava o raznih vprašanjih
Z LETNE SKUPŠČINE KGPZ — LITUA
Napredek v kmetijstvu
Na sedežu Kmetijsko-go-zdarske poslovne zveze v Litiji so se v soboto zjutraj zbrali delegati iz vseh kmetijskih zadrug na področju občin Litija, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Razen njih so skupščini prisostvovali predsednik Okrajne zadružne zveze Ljubljana Franc Nebec, predsednik občine Litija, sekretar občinskega komiteja ZK Litija in še drugi predstavniki jz Ljubljane in Litije.
Poročilo na skupščini in nato sledeča razprava sta pokazala, da je bil dosežen preteklo leto velik napredek v kmetijstvu in gozdarstvu, dveh pomembnih vejah našega gospodarstva. K uspehu v minulem letu so pa v znatn; meri pripomogli skupni napori ter enotnost pri izvajanju različnih proizvodnih akcij, predvsem od zadružnih organizacij, na katerih je slonela največja teža naših planskih nalog. Sam razvojni proces ob reševanju najrazličnejših problemov v preteklem letu je pa zahteval hitro in odločno ukrepanje, veliko vztrajnost in dobro voljo, predvsem pa tudi strokovno in organizacijsko sposobnost od vsakega posameznika v zadružnih organizacijah.
Sama skupščina je ugotovila, da je bilo pri odpravljanju napak dostikrat premalo samokritičnosti in doslednosti. KGPZ Litija deluje sedaj v tem sestavu drugo leto ter je v tem času pokazala lep napredek v poslovanju, povečanju bruto prometa kakor tudi v ostvaritvi čistega dohodka podjetja. Poslovna zveza je v celoti opravičila svoj obstoj, v prihodnje se bo pa njeno delovanje še povečalo, tako da bo na vseh področjih uspeh še vidnejši v korist podjetja, komune, njenega prebivalstva in kmetijskih zadrug.
Področje KGPZ Litija ima na kmetijskem področju specifične pogoje. Raznovrstnost kmetijstva se izraža v razgibanosti terena v kmetijskem pridelovanju in v zaostalosti, Od Jevnice do Radeč in do Cemšenika, pa do Gabrovke se v grobem razprostira področje delovanja te zveze. Celotna površina tega območja ima velikost 67.659 ha, obde-
lovalne površine pa 14.797 ha, torej 21,8 odstotkov. Torej na slabi četrtini celotne površine gospodari in prideluje ter živi zasavski kmet. Naravni pogoji mu pa določajo smer njegovega delovanja, In to predvsem na živinorejo in sadjarstvo. Po občinah so obdelovalne površine naslednje:	Hrastnik
4.435 ha, Trbovlje 969 ha, Zagorje 3.726 ha in Litija 5.967 ha. Samo delo je otežkočeno zaradi težkega, hribovskega terena. V KGPZ Litija je vključenih 15 kmetijskih zadrug. Splošna linija kmetijske službe v zadnjem času so investicije ter proizvodno sodelovanje. Med vsemi občinami v Zasavju prednjači glede pravilnega razumevanja kmetijske službe hrastniška občina, ki je probleme kmetijstva krepko prerešetala in sprejela sklepe, ki uravnavajo kmetijsko politiko. Vprašanje kmetijstva so tu prijeli kompleksno in so uspehi že vidni. To je tipičen primer na področju dela KGPZ Litija, kaj vse se lahko napravi in doseže, če se združita kmetijska strokovna plat ter organizacijska sila in volja. V dokaz tega služi dobro organiziran živinorejski obrat Širje. Glavna naloga v tem letu bo predvsem dati poudarek sadjarstvu in živinoreji. — Na področju Zasavja je bilo napravljeno več elaboratov za kredit. To so bili zahtevki za plemensko živino, za dva dvestoglavska hleva, za agroamelioracije, za hidroame-lioracije in za 200 ha sadnih plantaž. V tem letu je predvidena postavitev dveh sto-glavskih hlevov, naprava nasadov jagodičevja jn naprava novih sadnih plantaž. Vprašanju živinoreje se posveča precejšnja pozornost, v zvezi s tem pa tudi ureditev pitališč oz. vzrejevališč telet.
Z dosedanjimi uspehi na tem področju ne moremo biti zadovoljni. Od števila krav na področju vseh štirih občin bi morali odkupiti mesečno 170 telet, praktično je pa najmanjši odkup 20, a na j več ji 80 telet. Razlika je vsekakor prevelika, saj je bilo v petih mesecih odkupljeno le 249 telet, kar je odločno premalo. Odkupljena teleta so bila oddana v pitališča Črnelo, Popovi-
če in širje. Novi hlevi v Radečah in Trbovljah so dvakratna nujnost in je treba vprašanje rešiti vzporedno z izkoriščanjem zemljišč in preskrbo mleka v revirjih.
Na področju sadjarstva je predvideno, da bo v Gabrovki zadruga z lastnimi sredstvi razširila nasade črnega ribeza. V Mlinšah so dani vsi pogoji za intenzivno sadjarstvo ter se bodo že začeti razgovori o sadjarski skupnosti nadaljevali. V zagorskem predelu bo sploh treba nekaj več napravit; v občinskem merilu. Kmetijska zadruga Dol pri Hrastniku bo letos nadaljevala delo v že organizirani sadjarski skupnosti v Turju. Malo časa je še in bo treba resno poprijeti za delo. če se hoče doseči plan pogodb za kooperacijsko proizvodnjo. Do 25. februarja je bilo doseženo vseh pogodb v kooperaciji le 1.656 ha, medtem ko je bil plan postavljen za 2.850 ha.
Pretežen del dejavnosti KGPZ Litija je pa gozdarstvo, kateremu posvečajo dokajšnjo skrb. Zdravstveno stanje gozdov na področju KGPZ Litija je prav dobro. V prihodnje bo le treba posvetiti več pozornosti preventivnim ukrepom, s katerimi se bo prepre-
čila nepotrebna škoda, ki nastaja po gozdovih. Gozdarska služba ima največje težave s številnimi nezakonitimi poseki v zasebnih gozdovih. V letu 1959 je bilo ugotovljeno na področju zveze 269 primerov nedovoljenega poseka. Sama dejavnost zveze je bila v trgovini z lesom, odkupom in prodajo kmetijskih pridelkov, nadalje v reševanju raznih problemov, ki se vsak dan porajajo na področju kmetijske in gozdarske službe.
Razprava je pa pokazala, da bo treba kljub doseženim uspehom v prihodnje še več konkretnega sodelovanja z občinami kakor tudi sveti za kmetijstvo in gozdarstvo v občinah. Problematika dela Kmetijsko gozdarske poslovne zveze v Litiji je tako obširna, da se bomo na posamezne dejavnosti še nekajkrat povrnili, tako da bodo tudi naši bralci seznanjeni z vlogo in nalogami te zveze ter stanjem kmetijstva v našem Zasavju nasploh,
Dosedanji dosežki KGPZ Litija so nam porok, da Se bo delo v našem kmetijstvu razvijalo v tisti smeri, ki je začrtana, da dosežemo čim več kmetijskih pridelkov v blaginjo naših delovnih ljudi. ar
OKOLICI KOPRA, POGLED
ČREDO OVAC - SLIKANO
SEJA ZBORA PROIZVAJALCEV ObLO TRBOVLJE
Higiensko-tehnična zaščita
V sredo 16. marca se je sešel na samostojni seji zbor proizvajalcev ObLO Trbovlje z namenom, da obravnava poročilo Inšpektorata dela o stanju HTZ na območju občine.
Poročilo je bilo bogato in je osvetlilo stanje higiensko-teh-nične službe z vseh gledišč,
PRED SPREJETJEM DRUŽBENEGA NAČRTA ZAGORSKE OBČINE
Treba bo krepko zastaviti
VZREJALISCE MLADE ŽIVINE
Razumljiv0 je, da je volivce na zborih, ki so bili pred kratkim, najbolj zanimalo, kaj prinaša družbeni načrt za izboljšanje oziroma povečanje družbenega standarda- Ponekod pa so se tudi močno zanimali za pogoje gospodarjenja v posameznih podjetjih in predlagali, naj bi se organi upravljanja tesneje povezali z vsemi občani, ker sodijo, da ie družbeni načrt zakon za vso občino. Vrsto predlogov, ki so jih prinesli volivci, sicer letos bržkone še ne bo moč uresničiti, ker ne bo toliko denarja, zanimivo pa je, da so mnogi izrekli vso podporo občinskemu ljudskemu odboru, zlasti Pri uresničevanju modernizacije trgovskih in obrtnih lokalov, giradnji potrošniškega središča v Kisovcu in neštetih drugih, drobnih opravilih, ki so našli letos svoje mesto v družbenem načrtu in proračunu.
Družbeni načrt občine predvideva v investicijski dejavnosti v gospodarstvu vrsto rekonstrukcij. Največ sredstev bo šlo na račun rekonstrukcijskih del pri rudniku, nadalje v podjetju »Elelctroporcelana in keramike« na Izlakah in za dokončanje gradnje hidrirne naprave v podjetju 1GM. Tudi v kmetijstvu so letos predvidene manjše investicije. Občinski ljudski odbor namerava letos ustanoviti pitališče na Mlinšah in kupiti 20 krav mlekaric, ki nai bi kasneje, ko lih bo mnogo več, sestavljale sodoben živinorejski obrat na Izlakah.
Zdaj, ko je dokončno usmerjena kmetijska dejavnost — namreč v živinorejo in sadjarstvo — računa občina na večjo proizvodnjo, ki pa jo bo moč doseči samo v pogodbenem sodelovanju z zadrugami.
Sredstva za negospodarske investicije so mnogo večja kot lani. V Potoški vasi bodo nadaljevali z gradnjo kopalnega bazena, za kar bo bržkone namenjeno pet milijonov dinarjev. zaradi gradnje nove ceste od separacije do obrata Kisovec bo morala občina prestaviti tudi vodovod, za kar bo treba najmanj pet milijonov dinarjev. Predvidena je gradnja oziroma položitev novih cevi za vodovod v Levstikovi ulici, nadaljevali bodo z urejanjem kanalizacije, za kar bo treba mnogo denarja. Tudi letos je predvidenih nekaj sto tisoč dinarjev za nakup dveh ali treh ooratT za otroška igrišča. Letos bo občinski ]jud?ki odbor skušal dati vsa potrebna sredstva za dokončanje šole V Timi, medtem ko naj bi se v Zagor-
ju začela graditi nova osemletka Razen *ega bo občina naročila več načrtov za dokončno ureditev potrošniškega centra v Zagorju in še za druge potrebe družbenega standarda. Precej sredstev je predvidenih za izgradnjo mrliških vež, s čimer bo urejeno tudi to pereče vprašanje.
To so seveda samo najvažnejše zadeve, ki so našle letos mesto v družbenem načrtu ln proračunu občine. Razumljivo Pa ie, da so letos namenjena sredstva tudi za nekatere druge namene, na primer za razvoj stanovanjskih skupnosti, za začetek gradnje Zasavske ceste in nekaterih drugih lokalnih cest. Reg pa je, da je realizacija teh načrtov odvisna od Izpolnjevanja vseh smernic družbenega načrta. Ce bodo proizvajalci v svojih podjetjih izpolnjevali ali morda celo presegali svoje obveznosti, so vsi načrti za ureditev tega ali onega vprašanja, uresničljivi, v nasprotnem primeru pa seveda mnogo težji-
in prav je bilo, da so temu zasedanju prisostvovali predsednika DS oziroma UO ter direktorji 12 večjih gospodarskih podjetij.
Zal smo morali takoj ugotoviti, da razprava ni v zadostni meri nakazala nadaljnje naloge na tem področju, kljub temu, da zapiski o številu delovnih nezgod dokazujejo precejšnjo izgubo narodnega dohodka, ki ga prizadevnost redno zaposlenih ne more nadomestiti. Tako na primer vidimo, da je bilo v občini povprečno 6.626 zaposlenih, število nezgod je pa' bilo 2.256 ali 34% delavcev in delavk, z izgubo 228.980 delovnih dni.
Naš namen ni, obravnavati poročilo v podrobnosti, prav pa je, če nakažemo zaključke, ki so jih predložili Inšpektorat za delo, komisija za HTZ in svet za delo in ki jih je zbor proizvajalcev potrdil s posebnim poudarkom glede dela varnostnih tehnikov, za katere je bilo rečeno, da bi
moral biti njihov izbor tak, da bi bili sposobni samostoj-neje opravljati svoje odgovorno delo, tudi ne bi smeli biti le-ti obremenjeni z drugimi funkcijami. Nadalje je bilo odkrito povedano, da so potrebni ostrejši koraki zoper tiste, ki ne uporabljajo zaščitnih sredstev, ki se za določeno delovno mesto predpisujejo. Tudi novi stroji bi morali biti že ob nakupu opremljeni z vsemi zaščitnimi sredstvi, ki se zahtevajo v posameznih primerih v gospodarskih organizacijah.
Kot dodatno točko je zbor tudi obravnaval način finansiranja gradnje Zdravstvenega centra v občini. Vsi navzoči so bili enotnega mnenja, da je gradnja tega centra več kot potrebna ter da bi ga Trbovlje morale že nujno imeti. Glede finansiranja so pa sprejeli predlog, da se v vseh gospodarskih organizacijah razpravlja s člani delovnih kolektivov o uvedbi določenega procenta dopolnilnega prispevka za soc. zavarovanje.
Na kratko po domovini
Seminarji za nove člane ZK
Ideološka komisija občinskega komiteja ZKS Trbovlje in delavska univerza sta izdelala konkreten program seminarjev za novosprejete člane ZK v letu 1959. Le-teh je 215 in bo zanje prirejenih v prvem delu snovi 8 seminarjev.
V petdnevnih predavanjih se bodo ti mladi člani ZK seznanili z osnovami marksističnega izobraževanja. Seminarji so se pričeli v ponedeljek.
Drugi del seminarjev pa bo za te tovariše v začetku izobraževalne sezone 1960-61.

Mednarodno dogajanje se suče okrog dveh, treh kardinalnih osi, ki predstavljajo najvažnejše in najpomembnejše probleme mednarodnega življenja: razorožitev, obisk Hruščeva v Franciji, priprave za sestanek na vrhu in morda še kaj. O vseh teh problemih smo že govorili ln trenutno ni toliko novega, da bi MORALI znova govoriti. Ob robu tega dogajanja pa se seveda suče življenje »drobnih« dogodkov, ki pa vsi skupaj sestavlja, jo pisan mozaik celotne podobe mednarodnih odnosov in mednarodnega življenja.
Eden od takih »obrobnih« dogodkov bi utegnilo biti potovanje predsednika izraelske vlade Ben Guriona v Ameriko in od tam v London. Sivolasi premier Izraela je odpotoval z ZDA sicer na pol privatno — da bi prejel na židovski univerzi časten doktorat — toda priložnost je izrabil tudi za neuraden sestanek s predsednikom Eisenhowerjem in njegovim zunanjim ministrom Herterjem, ter z nemškim kanclerjem dr. Adenauerjem, ki se je prav takrat tudi mudil v Ameriki Ce ameriški del poti Izraelskega ministrskega predsedenika ni bil »razburljiv« ( za novinarje seveda) — razen protesta devetih arabskih držav ni bilo javljenega nič posebnega — je dal Ben Gurlon v Londonu izjavo, ki bo izraelskim državnikom v prihod-nosti nedvomno lahko služila kot politični kapital, čeprav je tila že večkrat izgovorjena. Predsednik izraelske vlade je namreč predlagal, naj bi vse države na Srednjem vzhodu prenehale oboroževalno tekmo in se posvetile mirni izgradnji svojih dežela; postopno naj bi se tudi razorožile. Ben Gu-rion Je bil še bolj precizen: ne Vzhod ne Zahod naj bi ne predajal državam na Srednjem vzhodu nikakršnega orožja, kar bi vsaj v neki meri izktju. čilo to področje iz okvirov šahovnice, kjer oba bloka skušata Igrati svojo veliko (in nevarno) partijo.
Gre torej za predlog o regionalni razorožitvi. Predlog, kot rečeno ni nov. niti ni edinstven. Tudi v južni Ameriki Je dal čilenski predsednik podoben predlog o omejitvi oboroževanja la-
mi.
PO SVETU
milim....
tlnsko-ameriških držav, kar bi zelo blagodejno vplivalo na sicer zelo razrahljana gospodarstva prizadetih dežela. Domala vse latinsko-ameriške države so prisluhnile temu predlogu in ga vsaj načelno pozitivno sprejele.
Reakcija na Ben Gurionov predlog v arabskih prestolnicah ni bila ugodna. Seveda je treba upoštevati, da so arabske države še vedno v vojnem stanju z Izraelom, da ga ne priznavajo, in da Je njihov končni cilj, uničiti ga. Toda to ne spremeni dejstva, da Izrael uspešno obstaja že dvanajst let,
mi državami so huda, toda za realističnega politika niso nepremostljiva. Seveda je možno misliti na popuščanje lokalne hladne vojne samo ob obojestranskem popuščanju In prav tu bi bila morda umestna domneva, da arabske države včasih niso pokazale potrebnega realizma.
Jasno je, da arabski svet, ki je v jeku svojega nacionalnega prebujanja, ki je kompliciran in silovit proces, ne bo mogel preko dejstev: eno od takih dejstev je ugotovitev, da dela čas proti njim, drugo od teh dejstev pa je
»OB ROBU«
ugotovitev, da je proces arabskega združevanja negativen, t. j. manifestira se le v sovraštvu do Izraela: v tem sovraštvu so si vse arabske države enotne, ta enotnost pa preneha, kakor hitro gre za kako drugo vprašanje internih medarabskih odnosov Pri zadnjem zasedanju Arabske lige pa je nastala razpoka tudi v arabskem odnosu do Izraela.
Kot smo že omenili, so si vse arabske države enotne v sovraštvu do Izraela. Irak je predlagal, naj bi < rešili« Izraelski problem tako, da bi ustanovili novo »palestinsko repub'i ko« iz palestinskih beguncev, t. J. listih Arabcev, ki so bili pregnani i< Palestine, ki so jo zasedli Izraelci, ko so si ustanovili državo. Ti begunci ži ve v glavnem na ozemlju Jordanije, ki si je ob rojstvu Izraela priključila del Palestine, In v Gazi, t. j. v obmejnem puščavskem predelu, kt Je pod upravo Egipta, oziroma sedaj pod upravo Združene arabske republike. Nova »palestinska republika« naj bi dobila svojo vojsko, ki naj bi izgnala Izraelce iz Palestine.
Čeprav je na dlani, da je »palestinska republika« bolj adut Iraka v ln-

da je sposoben življenja In da ni tako osamljen, kot ga skušajo v arabskih prestolnicah prikazali. Razen z zahodnimi državami, t. J. š kolonialističnimi državami, ima Izrael prav dobre odnose tudi z Izvenblokovsklmi državami tako imenovane bandunške skupine, n.pr. z Burmo, z Indijo ali s Cejlonom, toda še važnejše je, da je Izrael izredno priljubljen v črni Afriki, kjer ni niti medsebojnega nezaupanja, kajti Izrael je majhna in nekolonialislična država, niti rasnih predsodkov, kajti Židi so bili 2.000 let preganjani prav zaradi svojega rasnega porekla. Žani-mivo je n. pr. ve,deti, da je veliko it-raelskih strokovnjakov v neodvisnih državah črne Afrike, da se v Tel Avi-vu šolajo razmeroma zelo številni afriški intelektualci; tudi gospodarsko, politično in sindikalno sodelovanje med Izraelom in neodvisnimi državami zahodne Afrike je dokaj živahno.
Morda je zanimiv in zgovoren podatek, da znaša izraelska pomoč Ghani več kot pa pomoč, ki jo nudi tej dežeii OZN.
Skratka, ti bežni podatki odkrivajo, da je Izrael daleč od tega, da bi bil v svetu izoliran, oziroma, da bi bil povezan samo s kolonialističnimi državami. Nasprotja med njim in arabski- ternih, medarabskih odnosih, je Zdru-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiHiiiiii.iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiišiiiišiiiiiiinitiit
Zona arabska republika takoj podprla predlog, kajti v primeru, da bi res prišlo do ustanovitve te republike, nikakor ne bi smela bili ob strani, po drugi strani pa ne sme zaostajati za Irakom, kar zadeva protiizraelska stališča. Zato se je tudi ZAR Izjavila za ustanovitev palestinske republike: v Kairu so poudarili, da Gaza ni bila nikdar priključena k Egiptu ali k ZAR, marveč, da Jo predstavniki ZAR le upravljajo.
Hudo pa se je temu predlogu uprla Jordanija, ker bi ob tem izgubila skoraj tretjino ozemlja in to najbogatejše predele. Jordanski zunanji minister je v apartmanih kairskega hotela, kjer je zasedala Arabska liga, šest dni vodil neenak besedni in diplomatski boj. Jordanska vlada je zagrozila z Javnim škandalom, Jordanski kralj Husein pa se je obrnil na kralja Saudske Arabije in baje naletel pri njem na razumevanje za svoja stališča... Skratka, ob zaključku zasedanja Lige so sporočili, da odlagajo vprašanje palestinske republike do prihodnjega zasedanja.
Razpoke v medarabskih odnosih, ki jih ni mogoče zanikati, močna mednarodna afirmacija Izraela, sosedstvo s to državo in vsesplošno popuščanje mednarodne napetosti — vse to so elementi, ki govore v prid domnevi, da bodo morale prej ali slej tudi arabske države — kar zadeva odnosov z Izraelom — pokazati več realizma, če ne bodo hotele, da jih bosta čas in razvoj prehitela. Kajti priznanje Izraela kot države, sklenitev mirovne pogodbe In ureditev najbolj perečih spornih vprašanj še ne bi pomenilo, da se urabske države strinjajo s pollllko Izraela, odnosno da so pozabile, kar jim je Izrael hudega povzročil. Toda v sodobnem svetu nimata emocionalno sovraštvo ali enioclonalno navdušenje 1: j opraviti z realistično politiko, ki se giblje v smeri koeksistence le-to pa so osvojile tudi arabske države. Koeksistenca pa v svojem golem pzc-vodu pomeni samo mirno obstajati drug ob drugem.
ROTOR PRVEGA AGREGATA PRI HC OŽBALT
Prejšnjo nedeljo so spustili v prvi turbinski steber v hidrocentrali Ožbolt ob Dravi rotor prvega agregata. Rotor je izdelek tovarne Rade Končar iz Zagreba. Tehta okrog 150 ton, izdelovati so ga začeli konec lanskega novembra. Turbino je izdelal Litostroj iz Ljubljane, montažna dela pa je opravila mariborska Hidromontaža.
1
2
SEJA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA
V torek 15. marca je bila v Beogradu seja ZIS, na kateri so razpravljali o novih gospodarskih predpisih ter novih zakonskih osnutkih. V letu 1959 smo presegli proizvodnjo, predvideno v družbenem planu v vseh vejah našega gospodarstva. ZIS bo uveljavil obsežne ukrepe, ki bodo omogočili nadaljnje povečanje proizvodnje. — Novi zakonski osnutki: osnutek zakona o gospodarskih postopkih, osnutek zakona o sodnih taksah, osnutek zakona o jugoslovanskih standardih. Razen drugih predpisov je Zvezni izvršni svet sprejel tudi spremembe uredbe o družbenih investicijskih skladih ter več drugih ukrepov, med njimi povečanje plač v prosveti, sodstvu in gradbeništvu.
3
4
.ia!iiniiiiiiiuiiiiuiuiiiiinimn!i;iiiiiiiiiiiiiiinnni::iiniiiiiii
NASA ODPRAVA NA HIMALAJO
Prejšnji teden je odpotovala iz Ljubljane proti Reki in dalje z ladjo »Velebit« proti Indiji prva Jugoslovanska himalajska odprava. Jugoslovanski planinci bodo zataknili na enem Izmed himalajskih vrhov našo zastavo. Odpravo sestavljajo: Ante Mahkota (Zasavčan), Marijan Keršič-Belač, Aleš Kunaver, Ciril Debeljak, dr. Andrej Robič, Stane Kersnik in Zoran Jerin. Nekateri Izmed njih so dobro poznani tudi v naših revirjih, saj so že večkrat posredovali svoje vtise z raznih vzponov na domače in tuje vrhove.
5
LETNA SKUPŠČINA TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE
Preteklo nedeljo je bila v Ljubljani letna skupščina Turistične zveze Slovenije, na kateri so ugotovili, da se je v zadnjih treh letih turistični promet v Sloveniji znatno povečal, in sicer povprečno za 20 odstotkov letno. Od tega odpade na domače turiste le 15 odstotkov, na tuje pa 35—40 odstotkov. Finančni učinek tega prometa se je lani povečal na okoli tri milijarde dinarjev. Tako predstavlja Slovenija kakor tudi Jugoslavija edinstveno deželo na svetu, ki je dosegla tako hiter razvoj turizma.
6
NOVI NAČRTI ZA POSTOJNSKO JAMO
Zavod »Postojnska jama« je sklical v zvezi z načrti za preureditev nekaterih naprav v Postojnski jami tiskovno konferenco, na kateri so obravnavali ureditev Postojnske jame. V načrtu je rekonstrukcija jamske železnice, krožna proga In še drugo. Rekonstrukcija bo terjala okrog 250 milijonov dinarjev, vendar bi bile investicije odplačane v petih letih zaradi čedalje večjega prometa — okrog 4.000 obiskovalcev dnevna
SPOMENIK MOSl PIJADU
Ob proslavi 15-letnice osvoboditve mesta bodo v Sisku odkrili 5. maja letos spomenik Moši Pijadu. Spomenik je izdelal kipar Antun Avgu-stinčič. Istega dne bodo odprli tudi sisaško trd* njavo, ki jo preurejajo v Izletniško središče.
PRIPRAVE ZA LETOŠNJE PROSLAVE DNEVA MLADOSTI
V Ljubljani je bilo prejšnji teden posvetova-nje republiškega odbora za proslavo letošnjega dneva mladosti, na kateri so razpravljali o šta-fetah in športnih prireditvah po vsej Sloveniji Štafete lz Slovenije bodo tudi letos nosile čestitke predsedniku Titu ter bodo tokrat pretekla 1.113 km dolgo pot. Osrednja prireditev bo ^ Ljubljani 18. maja na stadionu ob Titovi cesti.
.-.—-.—.	• m.,- i-Ti-.*»-*,..	_ _	"■	sbffl HB B BB iBl iSShJ ^pr »Bn
ODGOVORNE NALOGE
m
#%
V Elektrarni Trbovlje je delovni kolektiv med prvimi po sklepu Gospodarskega sveta zvezne vlade in Centralnega sveta ZSJ sestavil začasni delavski svet, ki je pričel z delom 16, januarja 1950.
To obletnico so glede na odgovorne naloge v kolektivu
in glede na program proslav 10. obletnice delavskega samoupravljanja proslavili na razširjeni seji delavskega sveta dne 16. t. m.
Rajširjeni seji so prisostvovali prvoizvoljeni člani DS ter predsednik takratnega začas-
t>ELA PRI GRADNJI TOVARNE ZIDAKOV PRI ELEKTRARNI NAPREDUJEJO
TRBOVELJSKI
OBČNI ZBOR SINDIKALNE PODRUŽNICE TRG. PODJETJA »PRVI JUNU« V TRBOVLJAH
Več samozavesti
Kdor bi ocenil delo članov sindikalne podružnice trgovskega podjetja »Prvi junij« v Trbovljah glede na izraženo neresnost dobrega dela prisotnih do poteka zbora, bi verjetno podvomil, da so možni doseženi rezultati, ki jih':je nakazal v svojem poročilu predsednik sindikalne organizacije, tako na področju gospodarjenja v podjetju kakor tudi iz dela, ki je nanizal organizacijsko problematiko sindikalnega udejstvovanja.
Komaj sklepčni občni zbor ni dal najboljši pečat kolektivu, ki je pričel delovati v Podjetju 1. julija lanskega leta. .Zaradi tega bo naloga novoizvoljenega sindikalnega vodstva najti vse oblike, da bo akviziral slehernega člana kolektiva pri gospodarjenju. Pri strokovnem izpopolnjevanju, pri večji prizadevnosti za izboljšanje odnosov do potrošnika (z raznimi nasveti, kaj kupiti ipd.).
Povedati je treba, da je sindikalni odbor svoje delo dobro opravil, saj se je kar na
11 sejah od ustanovitve zelo resno spoprijel z organizacijskimi nalogami novoustanovljenega trgovskega podjetja v kraju, obravnaval tarifno politiko, pripravljal osnovne akte za ustanovitev podjetja, ko še ni bilo organov samoupravljanja. Pri tej dejavnosti je bilo tudi 6 sestankov kolektiva in dvoje predavanj, katerih se je pa udeležilo veliko premalo članov kolektiva.
Kolektiv trgovskega podjetja “Prvi junij« bo moral, če bo hotel izpolniti svoje poslanstvo v občini, bolj konkretno poseči v razprave o vseh problemih podjetja in razumljivo tudi probleme komune.
Pogoji za to so dani, treba je le več samozavesti in manj komodnosti, kar je po našem mnenju lahko dosegljivo. t.
NAROČNIKI ZASAVSKEGA TEDNIKA IMAJO PK1 MALU) OGLASIH OSMRTNICAH IN ZAHVALAH 50-OD STOTNI PCPtJST
Na dnevnem redu: produktivnost in storilnost
Še ena razprava v zboru proizvajalcev
2e na zadnjem zasedanju občinskega zbora proizvajalcev v Zagorju, na katerem so obravnavali družbeni načrt in združevanje sredstev skladov skupne potrošnje, je ta organ sklenil na prihodnjem zasedanju obravnavati produktivnost in storilnost dela v zagorskih podjetjih in sprejeti nekatere zaključke v tej smeri. Zbor proizvajalcev se je torej odločil razpravljate o trenutno zelo aktualni nalogi, ki je v središču pozornosti vsega našega gospodarstva.
Družbeni načrt občine namreč predvideva povečanje produktivnosti in storilnosti in s tem seveda tudi proizvodnosti. Zato bo moral zbor proizvajalcev temeljito proučiti vsa zagorska podjetja, se seznanite z delovnimi procesi in organizacijo dela, če bo hotel dejansko dati smernice in napotke, kako povečati produktivnost in storilnost dela. Ni dvoma, da je to področje še več adi manj neraziskano, razen v rudniku, 'kjer je organizacija dela močno izpopolnjena. Zbor proizvajalcev se bo verjetno lotil obravnavanj a vseh drugih vprašanj, ki so v neposredni zveza z produktivnostjo in storilnostjo dela, zlasti nagrajevanja po učinku, ki si sicer v zagorskih podjetjih uspešno utira pot, so pa ponekod dane možnosti za izpopolnitev sistema nagrajevanja.
Sklep zbora proizvajalcev pri občinskem ljudskem odboru, da bo obravnaval to vprašanje, kaže vsekakor resen namen tega organa biti dejanski iniciator in usmerjevalec pospešenega gospodarskega razvoja v občini. Končno ne gre le za to, da se vsd odborniki tega zbora seznanijo z določenimi gospodarskimi problemi v občini, ampak predvsem za to, da bi v bodoče lahko uspešneje posegati v reševanje konkretnih gospodarskih vprašanj, da bi jih lahko odpirali oziroma načenjali in dajali pobude, ki naj zagotove naglejšo gospodarsko rast občine. Praksa sama bo pokazala, kje so še možnosti in kako se lotiti tega vprašanja, vendar če bo zbor proizvajalcev zavesten usmerjevalec te dejavnosti, lahko pričakujemo pospešene rezultate.
Podoba je, da začenja zbor proizvajalcev pri občinskem ljudskem odboru s serijo obravnav, predvsem s področja gospodarskega dn družbenega razvoja Zagorja. Ni dvoma, da bo odpiranje perspektive na gospodarskem področju povzročilo in sprožilo pobude tudi na ostalih področjih, predvsem pri uresničevanju namisli o pospešenem razvoju oziroma rasti družbenega standarda. Jasno pa je, da lahko samo pospešen gospodarski razvoj, izkoriščanje vseh možnosti za ta razvoj, ustvari pogoje za reševanje nekaterih drugih, prav tako važnih vprašanj v občini. Ne gre pozabiti, da bodo odborniki skušaji posredovati vse te zaključke proizvajalcem, torej tistim, ki morajo bite o celotnem delu zbora obveščeni, ker bodo morali oni uresničevati vse dane pobude in zamisli.
nega delavskega sveta Julij Plantan.
Na seji je Milan Zorko, predsednik DS, orisal uspehe gospodarjenja po delovnem kolektivu ter prispevek organov samoupravljanja podjetja k doseženim rezultatom. V teku desetletnega dela, to je od 2. septembra 1950, ko je delavski svet v skladu z zakonskimi določili z dne 27. VI. 1950 prevzel v upravljanje Elektrarno, so bile volitve v delavski svet 8-krat, v UO pa devetkrat. V delavski svet je bilo v tem obdobju izvoljenih 82 članov delovnega kolektiva.
Proizvodni rezultati najbolj zgovorno povedo prizadevanje organov samoupravljanja pri zadostitvi potreb družbene skupnosti z električno energijo. Tako so v Elektrarn; Trbovlje v tem času proizvedli 1 milijardo 528 milijonov 330 tisoč kilovatnih ur ter porabili pod kotli 2,449.332 ton premogovnega prahu za proizvodnjo električne energije.
Proizvodni uspeh v trboveljski elektrarni so očitni, če primerjamo, da je bila v letu 1950 izkazana produkcija 99,305.147 kWh, v letu 1959 pa 256,640.350 kWh ali porast za 258%.
Prednji rezultati so bili doseženi ob prizadevnosti celotnega kolektiva, kajti potrebno je bilo pravočasno odpravljati razne ovire, predčasno končati redne letne revizije strojnih naprav, postaviti v elektrarni nov Pauker kotel ter montažo nove turbine. Nadalje je bilo treba mehanizirati transportne naprave glede na dnevno po-
rabo 2000 ton premoga, a se sedaj projektirajo nove transportne naprave, ki bodo razložile 100 ton premoga na uro.
Kolektiv je pred nedavnim začel s pomembno gradnjo tovarne zidakov, o kateri smo že pisali.
Razen proizvodnih nalog pa kolektiv ni zanemarjal družbenega standarda delavcev. V prvj vrstj je treba omeniti izgradnjo 46 družinskih stanovanj na Dežmanovi njivi v Trbovljah, v zaključni fazi je pa izgradnja stolpnice ob Rudarski cesti v Trbovljah, v kateri bo 18 družinskih in 6 samskih stanovanj. Sporedno pa razmišljajo že o gradnji drugih novih stanovanj, ker je zanje kar 78 prosilcev. — V podjetju so tudi poskrbeli za reden prevoz ljudi na delo in z njega ter kupili dva avtobusa, ki hkrati prevažata tudi
družinske člane, kadar gredo po opravkih v Zg. Trbovlje ali Center, prav tako prevažata otroke v šolo in iz nje.
Razen te skrbi za ljudi so tudi dali pomemben prispevek k ureditvi trgovskega lokala ter gostišča z obratom družbene prehrane v neposredni bližini Elektrarne, mimo tega pa je treba podčrtati tudi prispevke za urejevanje komunalnih potreb občine.
V referatu je predsednik DS očrtal razen dobrih tudi senčne strani dela organov samoupravljanja pri reševanju celotne problematike v podjetju.
Prizadevajo si tudi izboljšati sistem nagrajevanja po učinku.
Na slovesni seji je spregovoril v imenu uprave Anton Kočar, v imenu ObSS- Trbovlje je pa čestital delovnemu kolektivu Tone Kukoviča.
PROGRAM DELAVSKE UNIVERZE IN KLUBOV V TRBOVLJAH
1.	V sredo, 23. 3. 1960 ob 17. uri v klubskih prostorih Svobode II v Zg. Trbovljah predavanje za vrtičkarje: »Obrezovanje drevja in lepotičnega grmičevja«. — Predavatelj Tone Bantan, kmet. referent.
2.	V sredo, 23. 3. 1960 ob 17. uri v malj dvorani Svobode - Zasavje predavanje iz marksističnega izobraževanja. Tema: »Vodilna vloga delavskega razreda pri preobrazbi družbe«. — Predavatelj Franc Dežiot, podpredsednik DU.
3.	V nedeljo, 27. 3. 1960 ob 15, urj v osnovni šoli v Čečah predavanje o temi: »Člo-
vek v okviru prirode«. — Predavatelj Pavle Ličar, predm. učitelj na ESŠ.
NOVA TRGOVINA
Zagorjani so prav z zadovoljstvom pozdravili novo, sodobno urejeno delikatesno trgovino na Kidričevi cesti pri Dolancu. Trgovino je uredil kombinat »Emona« iz Ljubljane. Domačinom je sedaj na razpolago velika zbira vseh vrst delikatesnih živil — pa tudi obisk v prvih dneh priča, da je bila takšna trgovina v kraju zaželena.
Mario L. Vilhar med nami
Avla Delavskega doma v Trbovljah bo ponovno zaživela od ljubiteljev likovne umetnosti. Tokrat se nam bo predstavil s svojimi deli lito6trojčan Mario L. VilhaT, ki se že lepo vrsto let uveljavlja doma in v tujini kot umetnik. Doma je iz Postojne, kjer se je rodil leta 1925. Izhaja Iz umetniške
IZ DOL PRI LITIJI
Preteklo nedeljo so osnovnošolski otroci počastili 50-let-nico bojev naprednih žena z ustrezno proslavo. Prvič se je predstavil poslušalcem tudi mali pevski zbor, katerega članstvo se bo še pomnožilo, da bo lahko tudj na tej šoli pionirski pevski zbor. Tudi deklamatorji in recitatorji so svoj spored lepo interpretirali. Ob zaključku so se pa vsi navzoči od srca nasmejali izvajalcem prizora iz mladinske igre »Sneguljčica«.
Na slovesnosti je bilo toliko ljudi, kot že dolgo ne na podobnih prireditvah. Mitr
Naš gost (prvi levo) v družbi s pok. Gjurom Salajem in sekretarjem Centralnega veča sindikata Jugoslavije Ašerjem Dele-onom ob priliki otvoritve njegove razstave v Beogradu leta 1956
1956
GOVORE GRADITELJI AVTO CESTE
Tisoč kilometrov mladosti
Avtomobilska cesta »Bratstva in enotnosti«, cesta tisočih kilometrov mladosti, sto tisočev graditeljev, spet živi. Puste, samotne in neprijetne rebri srbskih in makedonskih pokrajin, še včeraj osamljene in pokrite s kamenjem, spreminjajo podobo: staro se umika novemu, udarcem krampov, železnim orjakom-buldozerjem. Cesta spreminja vsakdanji obraz zaostalih zaselkov, ustvarja novega člo-veka-graditelja. Brigade grade cesto, orjejo ledino, žanjejo zmage.
Spomini na avtomobilsko cesto so sveži in prijetni. Prisluhnimo jim:
Jovo Djapa, trboveljski rudar: »Pozdrav vsem iz Niša!«
Lidija Jarc, dijakinja na ESS: »Spominov je veliko!«
Marijan Kovač, dijak gimnazije: »Počitnice brez brigade bi bile dolgočasne.«
Franjo Glavica, trboveljski rudar-: »avtomobilska cesta je čudovita!«
Jova Djapa sem komajda ujel za razgovor, tik preden je odšel kot prvi Trboveljčan že marca na avtomobilsko cesto. Lani je bil na gradnji tega Pomembnega objekta dva meseca.
Kot komandant pete ljubljanske MDB »Moše Pijada« je imel precej skrbi in dela, saj je bilo v brigadi kar sto dvajset brigadirjev vseh narodnosti in iz vseh krajev.
— Vendar smo se odlično razumeli In bili dober kolektiv, pove Jovo.
Jovova brigada ni bila kar tako. Za svojo prizadevnost je bila šestkrat udarna in specialno pohvaljena za
odlično ureditev naselja »Marije Bursač«.
— Brigadirji so z veseljem urejali naselje v svojem prostem času, torej po šesturnem delavniku, predavanjih in krožkih. Prijeten je bil pogled na naše naselje, na lepo urejen vhod, maketo atomobilske ceste z znakom, jugoslovanski grb in grbe šestih republik, ljubljanski znak z zmajem in naš tradicionalni rudarski emblem.
— Kako se je brigada »odrezala« na delovišču?
— Brigada je delala Izključno na specialnih delih, ki so zahtevali vestno in natančno delo, pri čemer je bilo potrebno imeti zvrhano mero dobre volje. To delo so brigadirji z veseljem opravljali in pri tem presegali norme tudi za 70 odstotkov. V prostem času je skoraj 80 odstotkov brigadirjev obiskovalo razne tečaje.
— Prijeten spomin s ceste.
Nekoč, dež je lil, mi je bilo potrebnih trideset brigadirjev, da bi pomagali pri zaključni gradnji nekega mostu. V skrbeh sem bil, da ostanem praznih rok, toda bil sem presenečen. Zglasila se je cela brigada in delo je biio končano v 38 urah. Priznanje ni izostalo.
Mnogo bi še lahko povedal Jovo, toda mudilo se mu je. Naslednji dan je moral biti v Nišu.
Lidija Jarc, dijakinja ekonomske srednje šole v Trbovljah, bo v juniju diplomirala na omenjeni šoli, je lani prvič spoznala brigado, nje-
no življenje, avtomobilsko cesto. Ni ji žal. Tistih dni v brigadi »Majde Sile« se spominja takole:
— Vso brigadirsko življenje in delo je bilo zelo zanimivo in prijetno. Spominov na avtomobilsko cesto je toliko. Vendar je bilo prijetno takrat, ko so nas obiskali predsednik Ljudske skupščine LRS tovariš Miha Marinko, naš mladinski predsednik Mika Tripalo in drugi gostje. Dekleta smo takrat lupila krompir, ko so nas obiskali. Stekle smo v sobe in pogovor s tovarišem Marinkom se je razvil kar pri oknu. Se dobro se spominjam, ko je vprašal: »Trboveljča-nke, kaj pa delate?« in sicer čisto po naše, po trboveljsko. Vsem nam je bilo prijetno, ko se je nato pogovarjal z nami, tako po »naše«, o brigadirskem življenju, delu, seveda pa nismo pozabili na Trbovlje, ki so bile takrat tako daleč
od nas in vendar tako blizu.
*
Marijan Kovač, dijak četrtega razreda trboveljske gimnazije, je bil že trikrat v brigadi, lani prvič na avtomobilski cesti:
— Zakaj grem vsako leto v brigado je težko reči. Zdi se mi. da bi bile počitnice brez brigade zelo dolgočasne. Rad imam brigadni kolektiv, skupno delo, zabavo in šport, kjer je včasih sodelovalo tudi celo naselje. — Prijeten spomin?
— Spominjam se drobnega dogodka z lanske delovne akcije. Slovesnost ob koncu dekade. Stojimo pred tribuno in čakamo razglasitve: »Glavni štab MDB imenuje za udarne brigade naslednje brigade: Dolgo je bral. Omenil je že vse brigade iz našega naselja, med njimi tudi vse ljubljanske brigade, ki so bile takrat na avtomobilski cesti. Naše ni bilo med njimi. Brigadirji so umoknili. Tiho so se razšli. Čutil sem, da je tu nekaj narobe, da je potrebno nekaj ukreniti... in pokazala se je napaka: enajsta ljubljan-
ska MDB je bila imenovana dvakrat, torej enkrat namesto nas. Potem sem to povedal brigadirjem, in čudo -brigada je bila naenkrat najglasnejša in srečna. — Kdo bi ne bil? —
Franjo Glavica, mladi trboveljski rudar, je počival v samskem domu, ko sem ga obiskal:
— Pri gradnji avtomobilske ceste sem sodeloval že štirikrat, pripoveduje še zaspan. Predlani sem bil v revirski brigadi »Toneta Okrogarja-Nestla«, lani pa v ljubljanski MDB »Moše Pijada«, razen tega pa sem bil še v brigadi »Mladih traktoristov«. Lepih trenutkov iz življenja in dela na avtomobilski cesti je veliko. Spominjam se posebno nekega dne, ko smo pomagali vaščanom Šentjurja na Dolenjskem pri gašenju njihove vasi. Tistikrat smo ravno delali na cesti, ko zagledamo nenadoma močan, gost dim, ki se je valil iz vasi. Pustili smo delo in jo udrli čez drn in strm proti vasi, prijeli za škafe in gasili. Od tistikrat smo bili z vaščani veliki prijatelji.
— In kako je bilo lani?
— Moram reči, nadvse prijetno. Avtomobilska cesta je čudovita kot brigadirsko življenje, delo in sploh vse, kar doživiš tu in na kar se mnogokrat spomniš doma in v jami.
Kaj naj rečem k tem pripovedovanjem, zgodbam? Morda jo, da so Jovo, Lidija, Marijan in Franjo povedali le tisto, kar so doživeli kot graditelji avtomobilske ceste. Mnogi izmed njih se bodo vrnili na avtomobilsko cesto, na delovišča daleč v Srbijo in Makedonijo, skupno z tisočimi graditeljev, da dograde zadnji kilometer ceste mladosti, avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti«, spremene pusto pokrajino in prinesejo v zaostale zaselke nov, lepši ju-tršnji dan.	Pavel Burkeljc
družine, ki nam je že dala Miroslava in Serafina Vilharja, znana slovenska poeta, glasbenika In javna delavca. V družini pa je tudi več likovnih umetnikov in gledališčnikov.
Ze kot majhen otrok je Mario z materjo emigrlral v Jugoslavijo, kjer je že v ljudski šoli pokazal smisel za plastiko. Njej se ni posvetil, zanimali So ga le stroji in tehnika. Čeprav je leta 1943 začel med študijem na Tehnični šoli v Zagrebu nenadoma slikati v olju in je dobil vabilo za študij na rimski Akademiji lepih umetnosti, je rajši dokončal tehnično šolo, s slikanjem pa sl je samo pomagal premagati gmotne težave. Tako) po diplomi leta 1945 se je zaposlil v železarni na Jesenicah, kjer je do vstopa v JLA sodeloval kot aktivist v tamkajšnjem kultur-no-tprosvetnem življenju.
Tako je bil soustanovitelj jeseniškega gledališča, kjer je deloval kot igralec in propagandist. umetniškega društva »Dolik« v okviru katerega je večkrat razstavljal, uspešno pa je deloval tudi kot član okrajnega Agit-propa. s petimi tehniki železarne je bil celo Izreden študent na Tehnični fakulteti v Ljubljani in je zaradi slabega zanimanja za ta študij od strani železarne in samega prevelikega napora istega z z ostalimi zapustil. V Armiji v šoli za letalske rezervne oficirje in kasneje y Novem Beogradu je širil likovno kulturo, za kar je bil večkrat nagrajen.
Mario L. Vilhar je pred leti končal slikarsko šolo »Ivan Rob« v Ljubljani in kot več-tetni član in predsednik upravnega odbora šole pomagal pri njenemu uspehu. Sedaj je zadolžen v izobraževalni komisi-
ji okrajnega Sveta Svobod in prosvetnih društev Ljubljana za estetsko-likovno vzgojo, aktivno pa deluje tudi v upravnem odboru Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev svojega terena in v občini Siska. Letos b,o praznoval 10-let-nico svojega službovanja kot obratni tehnik v Litostroju.
Čeprav je že itak njegova dejavnost zelo pestra, se aktivno udejstvuje tudi kot novinar, piše pa tu,di pesmi.
S svojimi slikami in kiparskimi deli je sodeloval na 12 kolektivnih razstavah in sicer na Jesenicah, Ljubljani, Zagrebu, Celju in na Danskem, samostojne razstave pa je imel v Kopru, Beogradu, Jesenicah, Reki, Kranju in leta 1958 v Odenseu in Kjdbenhavnu na Danskem, kjer je bila razstava v Odenseu prenašana tudi po danski televiziji.
Fred ponovnim odhodom na Dansko kamor je povabljen, da razstavlja, nam bo v Trbovljah prikazal 30 slik v olju in 10 malih plastik v slikah tihožitje, čudovite kraške jame, Slovensko primorje, litostrojske in gorenjske motive do motivov iz Danske v plastiki pa od vaških pevcev, delavcev, vinskih bratcev do novinarjev. V svojih plastikah ima primat z ozirom n® tehnično izvedbo ker je kot prvi v Jugoslaviji in na sploh uvedel tehnični postopek metalizacije v kiparstvu, tako da njegova plastika ima resničen izgled kot da bi bila ulita iz kovine, čeprav je jedro žgana glina.
Vilharjeva razstava bo odprta v četrtek 24. marca in bo trajala do 31. marca. Prebivale* našega zasavskega revirja op«* zarjamo na ta pomemben kulturni dogodek!
d
h {.	i.
i-,	■ -O’ ,
, v
V:«-.:
& **§*.
m
K
t,.	' t u' >v BBL -jj
*ss
Mario L. Vilhar: Vaški pevci, metalizlrana glin*
LETNI KONCERT SVOBODE H TRBOVLJE	jj	/)	•	• V •
DVOJE GLASBENIH PRIREDITEV i ®iaCet Mam ptAcf0
12. 3. 1960 v dvorani Svobode II. Dirigent prof. Stane. Ponikvar. Letos je zbor Svobode II prvi med zbori v naši (Solini položil obračun celoletnega prizadevanja. Med nastopajočimi smo opazili malo novih, pa tudi dvorano ja zasedla večinoma stalna zvesta publika. Zbor trenutno šteje 43 članov (19 moških in 24 žensk). Pojem zbora Pa obsega številko vsekakor precej nad 50 za mešani zbor, pa tudi moški in ženski zbor zahtevata množičnost.
Pri opazovanju nihanja, bolje rečeno upadanja števila članov pevskih zborov v naši dolini in tudi drugod, se človek nehote spomni grškega 6ofizma (pametnega nesmisla) o kupu: kup ie kup. če mu odvzemaš
JZ LITIJE
po en del, sta, recimo, dva kamna še vedno kup. Kaj pa eden? Je še vedno kup. No, ^a vendarle ni. Ali drugače povedano: trije Slovenci zbor- In če bodo šle razmere v tej smeri. bomo res skoro dospeli do tfe najprvotnejše oblike slovenskega zborovskega petja. Po drugi strani pa še vedno prepričljivo zveni parola o množičnosti v kulturnem prosvetnem delu. Dolina glasbenih talentov je nekoč o-btičala. Zamaknila se je drugam, kar ie razumljivo in opravičljivo. Toda sedaj je čas, da prisluhnemo tudi problemom razvijanja čustev, da se začnemo prav s sistematično vzgojo umetnosti boriti proti površnosti v medsebojnih odnosih, saj brez humanizma ni
pravega socializma. Socialistično ie, kar je humano.
Toda povrnimo se k zboru. Po uvodni besedi študentke Jože Dolar, ki je vsa dela tudi komentirala. napovedala in mestoma celo recitacijsko pred-našala, je nastopil moški zbor. Zanje je dirigent zbral ‘pesmi lažjega harmonskega žanra: Svetek Pod noč, Pavčič Deklica, ti si jokala, Prelovec Jaz bi rad rdečih rož, Vodopivec Na poljani, Lipar Snubaška. Do te zadnje, kjer se je zbor sprostil so peli dokaj hladno, previdno, tipaje. (Zenski solo vložek je pela Turkova).
Po tradiciji naši zbori radi pojo fabulativne skladbe.
V drugem delu koncerta j« nastopil mešani zbor, ki je izvajal Mirkovi skladbi V čolnu in Pogreb na morju. Sta dokaj zahtevni, zlasti po jakosti zbora, čemur majhno število pevcev ni moglo biti kos- Kljub skrbni naštudiranosti dramatičnost. zlasti druge pesmi ni prišla dovolj do izraza. Mešani zbor je zapet še tri Simonitijeve Dalmatinske narodne, ki bi ob večji razgibanosti vendarle lahko efektnejše izzve-
nele, saj nosijo v sebi vse elemente uspeha s folklorno barvitostjo.
Po odmoru se je začel za poslušalce prijetnejši del. Dve črnski v Fosterjevi priredbi — Težki čas, Rdeča roža — sta se približali idealu prednašanja teh težkih, v občutju monolitnih skladb. Švabova Se ena je bila zadnja iz resnega repertoarja. Slavko Mihelčič, znani dirigent in komponist, je za zbor napisal in so jo v soboto prvič izvajali, šaljivko Polž se je oženit šel, ki je lahko pevna. prijetna za izvajalce in poslušalce. Sledila ie še močno za“ htevna Adamičeva Igra kolo, duhovita Simonitijeva Debeli kum in Birojeva Zim. zum, pčela zuji.
Zbor. kot se je predstavil na tem koncertu, teži h komorno-sti m to ne samo zaradi majhnega števila pevcev. Pravzaprav je prijetno slišati komorno zapete skladbe, saj se je v naših Svobodah marsikje močno vgnezdita kričavost in zunanji efekt.
Dirigent prof. Ponikvar je s tankim posluhom oblikoval prav to plat zbora In uspel.
GLASBENE PRIPOVEDKE IN UGANKE
SLIKA PRIKAZUJE OBISK PEVCEV IN PEVK SVOBODE SLOVENSKI JAVORNIK V JESENI V TRBOVLJAH, SEDAJ JIH PA BODO PEVCI SVOBODE OBISKALI NA JAVORNIKU
Ko so bili skladatelji nedavno tega pri tovarišu Titu in so mu razložili svoje načrte in težave, je predsednik zaključil razgovor z besedami: »Priznam, da me je najbolj prizadelo vprašanje umetnostne vzgoje v
SPEVOIGRA »NEZAŽELENI GOST«
Na hrastniškem odru
Ob mednarodnem prazniku žena je dramska skupina Svobode II v Hiastniku uprizorila spevoigro »Nezaželeni gost«, ki jo je spisala Zlata Kolarič — Kišur.
Z velikim trudo-m in prizadevanjem je dramska skupina v kratkem času pripravila za oder to spevoigro ter je uprizoritev navzlic temu, da je v njej sodeloval v večini mlajši kader, ki je bil prvič na odru, prav lepo uspela. Ob tem ima gotovo največ zaslug režiser Ivan Rancinger, nadalje kvintet Pap ter zborovodja Franc Paitel.
Dejanje igre se dogaja ttls po osvoboditvi v Beli Krajini. Vaška dekleta pričakujejo partizane, ki so bili med NOV v njihovih krajih,
IZREDNO LEPO PREDAVANJE
Prejšnji ponedeljek je na povabilo PD Trbovlje pre-oaval v Delavskem domu proi. dr. mg. France Avčin iz Ljubljane. Predaval je o temi: OD TRIGLAVA DO OHRIDA.
Suhoparen uvodni opis Je formalno potreben, ne more pa nadomestiti vseh občutkov, ki so jih hvaležni in številni poslušalci doživeli od predavateljevih besedah in barvnih slikah, ki jih je prikazal. Lepot naše domače zemlje ni pričaral le v suhi dokumentarni obliki. Tako prednaša-nje snovi lahko že imenujemo umetnost. Vsak od poslušalcev se Je po končanem predavanju poln globokih vtisov vprašal, če sploh naša domovina resnično skriva v sebi toliko prirodnih biserov in če jih Je možno še v lepši obliki posredovati Lam, Iti tu živimo. Predavatelj je v izredno preprosti besedi in domala umetniški fotografiji prikazal v poidjugo-urnem predavanju praktično vse, kar se lahko o naši domovini pove. pokazal jo Je kot izredno alpsko deželo, polno prirodnih znamenitosti in lepot, starih ‘.n novejših umetnostnih stvaritev s področja arhitekture, slikarstva in folklore, vendar v tako dovzetni in sugestivni obliki, v povezavi z gorskim svetom, planinstvom, lovstvom in smučanjem, kot se to le dš. Citati naših priznanih pesnikov in pisateljev morda niso Se nikdar tako globoko učinkovali kot ob tej ilustraciji našega bogastva.
Tovarišu profesorju Avčinu, našemu uglednemu planincu in alpinistu, svetovnemu popotniku ter našemu prijatelju naša iskrena in prisrčna zahvala. Na njegovih potovanjih po svetu, kjer bo v tujih deželah na enak način prikazoval bogastva naših narodov, mu želimo obilo uspehov. Boljšega propagatorja za naš domači turizem si skoraj ni mogoče misliti.
T. L.
Z IZLAK
Tovariš, tovarišica!
Tak Je bil naslov vabila, ki ga Je odbor debatnega kluba DPD Svobode na Izlakah razposlal vsem članom društva in še drugim, ki bi imeli željo, se priključiti kulturnemu udejstvovanju. Dalje se je glasil takole:
-DPD Svoboda na Izlakah Je letos uvedla v svoj program tudi klubske večere. Namen teh večerov Je, da nudijo obiskovalcem v obliki poljudnih predavanj In razgovorov o različnih temah nekaj splošne Izobrazbe, obenem Jim pa posreduje tudi zelo potrebno kulturno razvedrilo, ki si ga posebno danes vsak želi.
Prepričani smo, da se boste v prihodnje tudi vi pridružili našim stalnim obiskovalcem in povečali njihovo število z željo po izobrazbi in prijetnem razvedrilu.
Shajamo se vsako sredo ob 19. uri, ko je na vrsti program, in ob nedeljah popoldne v klubski sobi.
Vidite, kako sl prizadevajo lzla-ški prosvetni delavci, da bi ljudem nudili čim več kulturnega in zabavnega življenja. 2f»ljo, da bi čim več ljudi pritegnili na te razgovore. Toda težko Je: nekateri so gluhi za vsako prijazno vabilo ali besedo.
Preteklo sredo je bila na sporedu znanstvena tema o atomih. — Razgovor je • clil tov. Anton Lebar. Za danes mi) se pa odločili za temo. ki bo samo za ženske. Torej o vsem, kar ženske zanima (o vzgoji, prehrani, higieni itd.).
M M. G.
s katerimi so se spoznala. Cas dogajanja je ravno pred žetvijo. Mlado dekle Ivanka, hčerka posestnika, se Je med vojno spoznala s fantom iz mesta. Brankom, študentom agronomije, ki Je bil tudi zaljubljen v Ivanko. Vendar je bil oče Marko proti tej ljubezni, ker je bil mnenja, da so vsi mestni ljudje postopači. Mati Katra pa je bila na strani svoje zaljubljene hčerke.
V tej povesti sodelujejo še vaški mlinar, sestra posetnika Marka, vaški pismonoša ter žanjice in žanjci.
H kmetu pridejo žanjci ht žanjice udarniško delat, da pomagajo pri žetvi. Med njimi je bil tudi študent agronomije Branko. Ta se Je za delo močno zavzemal, tako da ga je kmet Marko zelo hvalil. Kmetu pa ni bilo znano, da je vaški pismonoša pripravil načrt, kako bi posestnika presieparili, da bi Branka vzljubil kot svojega zeta.
Branko se Je pri žetvi tako izkazal. da je prejel žetveni venec. Oče Marko je bil vesel, da se je njegova hčerka zaljubila v tega fanta ter Je tudi z veseljem ugodil želji Branka, da dobtl za nagrado hčerko Ivanko.
Kljub temu, da Je dramska skupina nastopila največ z mladimi
močmi. Je spevoigro ob sodelovanju pevcev Svobode II uspešno izvedla. Tudi kvintet Pap je svojo nalogo dobro opravil.
Ce bi ocenjevali posamezne igralce, bi labko rekli, da je mlada igralka Emi Kolander, ki je igrala vlogo Ivanke, hčerke Marka in Katre, ter tokrat prvič nastopila, pokazala sposobnost. Je igralsko nadarjena. Pa tudi kmet Marko (Anton Laneger) ln njegova žena Katra (Ellza Pap) sta svojo vlogo dobro rešila.
Prav tako sta bila na mestu teta Mara (Milena Kmetič), vaški mlinar (Franc Kajič). Študentu Branku (Matija Kozle\čar) se je sicer poznalo, da Je nastopil prvič, vendar Je svojo vlogo uspešno izpeljal. Pismonošo je igral Karel Savrič.
Pevci svobode n so v spevoigri peli belokranjske pesmi in mnogo pripomogli k uspehu predstave.
Tudi v bodoče bi si želeli, da se delovnemu človeku nudijo igre, kakor Je bila spevoigra »Nezaželeni gost-. Videli smo, da so talenti na razpolago, le več podpore družbenih činiteljev bo potrebno v ta namen.
Režiser rvan Rancinger Je dokazal svoje sposobnosti, saj Je spevoigro z igralci in pevci naštudiral v rekordnem času petih tednov.	R.
šolah. To si je treba zapomniti. Naša reformirana šola v rednem programu in s svobodno aktivnostjo učencev že išče poti 7-a rešitev tega delno zanemarjenega vprašanja. Ce tu, mislimo posebej na glasbeno vzgojo, je treba ugotoviti, da ie potreben vsaki osemletki vsaj en visoko kvalificiran pedagog, razen neogibnih tehničnih možnosti (glasbena soba, inštrumenti in drugo). Vsega tega šole še nimajo, in zato ie nekako samo po sebi razumljivo, da bi iskale pomoč pri glasbenih šolah. Ker pa je tudi glasbena šola dolžna pomagati pri reformi, pozdravljamo program in izvedbe, ki jih — govorim za Trbovlje — že prispeva. Po Chopinovem in Beethovnovem večeru za višje razrede osemletk je pripravila trboveljska glasbena šola, to pot za nižje razrede osemletk, izbor glasbenih pripovedk in ugank. 10. tega meseca ie bil program že izveden na GS Trbovlje. V tem tednu pa se bodo zvrstili gostje z obeh osemletk. Ne samo novost, tudi sam metodični prijem bo učence pritegnil, saj vzbuja čustveno in intelektualno komponento. Glasba ni več privilegij aristokratov, glasba je Izrazno sredstvo vsega človeštva. Moramo Jo le približati, pojasnjevati, sistematično vzgajati. In če bomo vzbudili interes. ga razvijali od mladih nog, potem upajmo, se bodo pomnožile vrste naših zborov m njih poslušalcev. Joža Zagorc
Nova obrtna dejavnost
Elektrotehnična delavnica v Hrastniku je bila ustanovljena leta 1952 z namenom, da bi nudila elektroservisne usluge. Kasneje se je ta dejavnost razširila na površinsko zaščito kovin — nikljanje in kro-manje. Namen te dejavnosti je bil, da se preizkusi tržišče za morebitno večjo delavnico, ki bi prevzela zaščito kovin v večjem obsegu in po sodobnih metodah. Znano je, da je naša dežela na tem področju še v precejšnji zaostalosti, zato je nujno, da se bolj načrtno lotimo razvoja te gospodarske zvrsti že zato, ker so pri nas ostale veje industrije bolj razvite. Posledica tega je velika gospodarska škoda, ki gre na račun družbe.
Tržišče se je odprlo in kmalu so potrebe tako narasle, da smo morali povečati število delavcev in temu primerno izboljšati organizacijo dela. Pri tej naravni rasti podjetja so pa postali delovni prostori občutno premajhni. Oddelek galvanizacije dela na površini 50 kvadratnih metrov, kar je za število ljudi, ki jih zaposlujemo, seveda premalo. Prostor je tudi higiensko neprimeren ter bi bil edini izhod zgraditi nove delovne prostore, ki bi ustrezali higiensko-tehnlčnim predpisom in sodobnim metodam na nerazvitem področju kovinske površinske obdelave.
NOVI NAČRTI
Površinska zaščita je danes tako razvito in raznoliko delovno področje, da terja visokokvalificiran vodilni kader In moderne naprave. Razumljivo je, da si tega ne more privoščiti vsaka tovarna ali obrtna delavnica, ker je vzdrževanje takega obrata drago in tudi ne polno izkoriščeno. Zato je nujno, da se taka dejavnost osredotoči v večji obrat, ki bo zmožen zadovoljiti tržišče po kakovosti in količini.
Po naši zamisli nam je Investicijski biro v Trbovljah izdelal investicijski program in idejni projekt - glavni projekt je pa še v delu. S tem bo končana prva stopnja gradnje. V načrtu smo predvideli vse postopke, ki se praktično največ uporabljajo v industriji in široki potrošnji. Predvideli smo sledeče postopke: splošna zaščita kovin, trdno kromiranje, anodiziranje In barvanje aluminija, sijajno cinkanje ter kemijsko barvanje kovin. Po želji naročnikov bomo nanašali tudi obloge, ki prej niso bile omenjene, namreč kadmiranje, kositranje in motno cinkanje.
Splošna zaščita kovin zajema vse predmete, kjer se zahteva lepa zunanja podoba in dobra zaščita. Bakrenje, niklanje in kromanje — trojna plast je potrebna zaradi boljše zaščite in nujna za vse predmete, ki so izpostavljeni atmosferičnim vplivom (deli avtomobilov, dvokoles, motornih koles itd.)
Trdo kromiranje. - Krom Ima zaradi
izredne trdote posebno mesto v tehniki. Trši je od cementiranega in kaljenega jekla. Z njim lahko nanašamo plasti, debele do 0,3 mm, v praksi tudi več, kar je ugodno za izlizane dele, ki jim s tem povrnemo prvotno mero. Vzdržljiv je na obrabo zaradi trenja, kar omogoča celi vrsti tehničnih predmetov večkratno življenjsko dobo od navadnih, nekromiranih predmetov. Te lastnosti kroma nudijo neslutene možnosti v industriji in obrti.
Anodiziranje in barvanje aluminija. — Uporaba aluminija v industriji vedno bolj narašča in ker je naša dežela bogata na aluminiju, smo tudi kopeli za anodiziranje temu primerno dimenzionirali. Razen drobne galanterije je največ povpraševanja po aluminijastih profilih, ki se uporabljajo v gradbeništvu, pri železnici, modernem mizarstvu za opremo trgovin in poslovnih prostorov ter pri ladjedelništvu. Predvsem zahteva ladjedelništvo neprimerno boljšo zaščito, ker so predmeti izpostavljeni korozivni morski atmosferi. Takim zahtevam ugodi lahko le nekaj delavnic v Jugoslaviji.
Sijajno cinkanje. — Cink je zraven kroma in niklja najvažnejša kovina v galva-notehniki. Uporaben je za predmete, kjer ni nujna dekoracija, ampak dobra zaščita (vijaki, razne spone, vzvodi itd.).
Množična galvanizacija. — Posebnost v delavnici bo polavtomatska obdelava drobnih predmetov, kar bo odlična rešitev za vijake in drobno kovinsko galanterijo, ki danes prihaja nezaščitena na tržišče. S tem načinom obdelave se doseže znatna pocenitev in boljša zaščita, kar je naš osnovni namen.
Naša želja je zgraditi sodobno obrtno delavnico, ki bi ^lužila za primer obratom z enako dejavnostjo. To bi bila obrt z industrijskim načinom dela. Mogoče bi bilo uvesti najnovejše prijeme pri delu in za zaščitene izdelke nuditi poroštvo, kar danes v Jugoslaviji praktično menda v nobeni galvanizaciji ne obstaja.
Kader že imamo, kar je za začetek dovolj. V sedanji delavnici dela 15 ljudi, v novih prostorih se pa bo število delavcev povečalo na 87. Zaposlili bomo predvsem žensko delovno silo in lažje invalide. S tem bo rešen problem nezaposlenosti žensk in doraščajoče mladine, ki obremenjuje standard delavcev in rudarjev v Hrastniku. Ce upoštevamo samo socialni moment — nezaposlenost, menimo, da je dvom o pomembnosti te gradnje popolnoma odveč. Gradnja, ki je ekonomsko visoko rentabilna, pa ne bo samo lokalnega značaja, ampak bo pomembna za celotni okraj in tudi za republiko, saj že sedanji obseg dela zajema odjemalce iz vseh krajev Slovenije.	Marijan Beretič
V	Ponovičah pri Litiji je bilo v zadnjem času že več strokovnih izpopolnitvenih tečajev. Pravkar so skončali trimesečni tečaj za traktoriste ljubljanske okolice. Vodstvo tečaja je bilo v rokah zasavskega rojaka tov. Staneta Sovinea, podpredsednika okrajne Zadružne zveze. Uspeh tečaja je bil prav dober. Udeležilo se ga je 53 traktoristov. Podoben tečaj je bil tudi v Podsmreki pri Višnji gori. Z obema tečajema so pridobile naše traktorske postaje v ljubljanskem okraju nad sto novih vozačev - traktoristov.
Ponoviče so se tudi to pot izkazale zaradi primernih prostorov za uk in vaje ter zaradi bližine železniške postaje ob glavni progi Ljubljana - Zidani most kot idealna točka za prirejanje tečajev.
»♦DESETI BRAT« NA POLSNIKU
Polšničani so znani kot izredno podjetni in kulturno razgibani vaščani Prav zaradi njihove živahnosti in razgibanosti prihajajo v Polšniške dolomite premnogi izletniki. V letošnji zimski sezoni so se Polšničani ln okoličani oprijeli študija Jurčičevega »*-Desetega brata-. To delo je želo že na mnogih drugih odrih prav lepe uspehe. Tudi garnitura polšniških diletantov je dosegla lepe uspehe. Z »►Desetim bratom- so t.i amaterji nastopili najprej dvakrat na domačem odru v novi šolski stavbi. Ta dvorana je bila premajhna za izredno veliko število gledalcev. Prav zato si žele Polšničani večje gledališke dvorane, kakor je sedanja v šoli.
Zatem so povabili polšniške igralce na gostovanje v Podkum. Tudi tam so dosegli prav lep uspeh. Četrto uprizoritev -Desetega brata- so pa Polšničani prikazali v veliki sindikalni dvorani na Stavbah v Litiji. Napolnjena dvorana je dala živahno priznanje vrlim polšniškim igralcem, ki so nadvse zadovoljili sicer izbirčne litijske gledalce.
V	-Desetem bratu-, ki je glede značaja posameznih igralcev in tudi števila sodelujočih zahtevna igra, so sodelovali razen Polšničanov tudi okoličani iz sosednih vasi. Režijo je pa imela v rokah tov. Pavla Ribičeva, žena polšniškega čevljarja.
Vrlim Polšničanom k uspehom iskreno čestitamo. Kakor čujemo, so zdaj povabljeni na gostovanje s to igro še v druge kraje po Zasaviu in Dolenjskem. Vsepovsod jim želimo takih uspehov, kakor so 1ih dosegli doslej na Polšniku, v Podkumu in Litiji.	(-jž-)
REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV NASTOPILO BO OKOLI 350 PEVCEV IN LITIJSKA GODBA
Na osnovnih šolah litijske občine Je zelo živahno, saj se pripravljajo, da bodo nastopili 24. aprila popoldne na reviji mladinskih pevskih zborov v Litiji. Z vseh strani se bodo ta dan pripeljali pevci z vlaki, z avtomobili, nekaj jih bo pa prišlo peš. Kar 350 otrok bo nastopilo na odru ln bodo pod vodstvom litijske godbe, ki jo vodi priznani dirigent tov. Franc Jakopič, zapeli nekaj množičnih pesmi-
Potem bodo nastopili zttfmi lz Kostrevnire, Smartna, Polšnika, jenjevniški škorčki in Mamula, iz osemletk iz Litije in Gabrovke, a z Vač
IZ GABROVKE PRI LITIJI
V nedeljo 13. t. m. je v Gabrovki gostovalo prosvetno društvo z Velike Loke s komedijo -Dve nevesti«. Posamezniki so v lepem dolenjskem narečju v vlogah, ki so Jim bile zaupane, resnično zaživeli, zato Je izvedba v celoti uspela. Bilo Je polno smeha. - Domače društvo pa pripravlja komedijo -Poslednji mož«, a učenci osmega razreda Kersnika komedijo -Berite novice«. Nadalje se pionirski pevski zbor pod vodstvom tov. Boštjančlčeve pripravlja na pevski festival, ki ga bodo prihodnji mesec priredili pevski zbori osnovnih šol litijske občine.
Minuli mesec so v Gabrovki pričeli z gradnjo stanovanjskega bloka za učiteljstvo. Prebivalstvo našega kraja razume potrebo po stanovanjih ln bo z darovanjem lesa, prostovoljnim delom ali denarjem pomagalo pri te' gradnt. Skupno bodo domačini prispevali v materialu in denarju 3 milijone dinarjev, ostalih S mlli-
Z IZLAK
UPRIZORITEV -CVRCKA ZA PEČJO«
Prejšnjo nedeljo so se nam člani dramske sekcije izlaške Svobode predstavili s Charlesa Dickensa delom -Cvrček za pečjo«.
To tretjo ln najboljšo božično pripovedko je pisatelj napisal 1845. leta. V njej je z ljubeznivim humorjem prepletena poezija domačnosti v družini, katere svetlo jedro je dobri hišni duh: pojoči cvrček.
Z nepozabno toplino so orisane osebe: cvrč-kova živahna prijateljica Dotka (F. Kos), mati, skrbna žena in otrok obenem; njen dobri mož John (L. Razpotnik), ob vsakem namigu pripravljen postati ljubosumen; ubogi starec Ca-leb (D. Brečko), ki riše svoji slepi hčerki borni
NOVICE IZ TRBOVELJ
Zanimanje za Planico. - Med Trboveljčani, posebno med srednješolsko mladino, Je letos Izredno veliko zanimanje za potovanje na smuške polete pod Poncaml. Razen dijakov, ki bodo potovali v ta smuški center z vlaki, bodo tudi številni delovni kolektivi priredili lz Trbovelj enodnevne Izlete na te tekme, kjer se bo kosalo kar 47 tekmovalcev iz 11 evropskih držav.
Potrjene teme. - Dijaki oziroma maturanti ESS v Trbovljah so dobili pred nedavnim vrnjene potrjene teme za diplomska dela, ki jih bodo opravljali namesto prejšnje mature. Kakor znano, bodo tl dijaki končali s poukom že konec aprila, da v maju dokončno Izdelajo svoja diplomska dela, nato pa bodo sredi junija pred Izpitno komisijo zagovarjali napisano delo. O tem, kakšne teme ln kako se pripravljajo prvi absolventi Srednje ekonomske Sole na diplomsko delo, pa berite zapis našega sodelavca z dijaki ln ravnataljem omenjene šole, ki ga bomo prinesli v prihodnji številki.
Obisk ljubljanske Opere. - Trboveljski gimnazijci ln gojenci ESS bodo v petek obiskali Opero v Ljubljani, kjer si bodo ogledali Čajkovskega opero »Evgenij Onjegln«.
Prvi nastop judoistov. - O judoistih pri TVD Partizanu v Trbovljah redkokdaj kaj napišemo. Od ustanovitve do danes so v marsičem napredovali ln sl pridobili dokaj veščin tega zanimivega športa. Rudi Dolanc in Marko Potokar sta mlade Judoiste že toliko naučila, da so se pred nedavnim prvič pojavili v areni na mladinskem prvenstvu v Mariboru, ki Jim Je bil prvi na-
IZ HRASTNIKA
Šahovsko prvenstvo. - Pred dnevi se Je pričelo tekmovanje za šahovsko prvenstvo med ekipami Svobode I ln Svobode 11. To tekmovanje se ponavlja vsako leto. Tekmujejo za pokal krajevnega sindikalnega sveta lz Hrastnika. Pokal je sedaj v posesti šahovske sekcije Svobode II.
Pred dnevi so odigrali prva kola tega tekmovanja. Od vsake ekipe je tekmovalo po 6 igralcev, dva stn pa nastopila Izven konkurence. Po prvih treh odigranih kolih Je v vodstvu Milenkovič s 3 točkami. Milenkovič Igra za Svobodo II. Nn drugem mestu je Kušar, član Svobodo I, z 2 ln pol točke. Slede Se z dvema točkama: Jure Vatovec. Radenko Katanič ln Drago Belak.
Tekmovanje se nadaljuje, o nadaljnjih rezultatih pa bomo še poročali.
RAZŠIRJENA SEJA OBC. ODBORA SZDL HRASTNIK. - Na njej so obravnavali družbeni plan ln proračun občine ter priprave za zbore volivcev. O perspektivah hrastnlške komune je poročal predsednik občine Stane Brečko. V naslednji razpravi Je sodelovalo več aktivistov, ki so nakazali številne pereče probleme v občini. -O rezultatih zborov volivcev ln njihovih predlogih bomo Se pisali.
ZANIMIVO PREDAVANJE. - V kolektivu Steklarne Hrastnik pripravlja že več mesecev posebna ekipa material za uvedbo nagrajevanja po ekonomskih enotah. 8 tem v zvezi je Imel na razšlrienem zasedanju DS zanimivo predavanje tov. Šuligoj, član revizijskega zavoda Izvršnega sveta LRS. Nakazal le problematiko, ki se pojavila v zvezi z uvajanjem obračunavanja po ekonomskih enotah. V ražpravt Jo bilo
postavljeno precej vprašanj. Seveda spričo specifičnih prilik v tovarni ni bilo mogoče tega vprašanja do koncu rešiti. - Predvideno Je, da bodo v steklarni pričeli z obračunavanjem po ekonomskih enotah s 1. Julijem 1960.
PROBLEMI Z ZDRAVNIKI. - Nn vseh letnih občnih zborih sindikalnih podružnic Steklarne, Tovarne kemičnih Izdelkov ln ostalih so obravnavali vprašanje zdravstvene službe v Hrastniku. Na letni konferenci sindikalne podružnice steklarne je dr. Jože Toplak prikazal položaj zdravstvene službe v kraju, zlasti v Sp. Hrastniku. V svojih Izvajanjih je navedel, zakaj Je do sedaj menjalo svojo službo v kraju 15 zdravnikov. Momentalno Je v Hrastniku na razpolago bolnikom v vseh ambulantah zdravnik, vendar vse kaže, da bodo v kratkem menjali svoje delovno mesto skoraj vsi zdravniki, s čimer bo postalo vprašanje zdravstvene službe v Hrastniku skrajno kritično. Poudurjeno pa Je bilo, da tu ne gre morda za muhavost zdravnikov, tudi ne za materialno Izsiljevanje le-teh, pač pa Je Iskati vzroke kritičnega stanjn drugje. Predvsem Je krivdo Iskati v neurejenem stanju z ambulantnimi prostori .saj se ambulante stalno selijo, prav tako te do sedaj niso ustrezale prilikam. Tako na primer vsaka komlsllja, ki pride v Hrastnik, kritizira samo zdravnike, nihče se pa ne pobriga, v kakšnih razmerah moralo opravljati svoje odgovorno delo.
Prilike so take, da so nekateri člani kolektiva Izjavili, da zdravniki prlhnlnjo v Hrastnik, »kot da bi prišli na orožne vaje«.
Želja vseh bolnikov In zavarovancev Je, da se situacija v tem pogledu ln odnosi do osebja zdravstvene službe spremenijo.	R. V.
S SENOVEGA
POSVET PRI RK SENOVO. - Odposlanci okrajnega in republiškega odbora RK so obiskali Senovo, da bi se posvetovali s senovšktm odborom Rdečega križa ln s podmladkarjl RK na domači šoli. Šolska mladina Jim Je ob prihodu pripravila kratek program.
Nato so podmladkarjl Izročili gostom rudarske svetilke ter fotoalhum s slikami t Senovega, ki ga Je Izdal foto krožek.
Odposlanci so bili ganjeni nad toplim sprejemom, kar se Je videlo Iz njihovih oči. Predsednica republiškega odbora RK Je podmladkarjcm Izročila diaprojektor, od okrajnega odbora Rdečega križa so pa prejeli zastavo RK ter fotografijo ustanovitelja to organizacijo.
Obiskali so nas tudi po razredih In se z nand o marsičem pogovorili.
PREDAVANJE DELAVSKE UNIVERZE. - Isti dan je Delavska univerza na Senovem priredilo predavanje. Preduvnl jc Stanc Tavčar, predsednik PD KrnnJ. Izbral sl le temo -ŠVICA V BESEDI. SLIKI IN GLASBI«. Predavanje Je bilo Izvrstno In je zelo uspelo. Poslušale!, zlnsll mladina so bili z Izvajanji prcdnvntclla zelo- zadovoljni In st 9e žele Mirih prireditev.
NOV GOSPODARSVi OBRAT. - Na konferenci ZK so sklenili, da mora že 15. aprila 1969 začeli obratovali l:ontek"l'a ž'iškega prrdr, kj*f naj bi sc zaposlilo žene ln dekleta. Stroje so *• nakupili ln Jih hodo v kratkem pripeljali v sta** bo, kjer bo imelo novo podjetje svoje prostor#*
bosta nastopila kar dva zbora — mladinski ln otroški pevski zbor.
Vsem otrokom bodo pripravili prijetna malico, zbori pa bodo dobili spominske plakete.
Da bi drugo leto nastopili res pevski zbori lz vseh šol, pripravljajo v Litiji nekako zborovod-sko šolo. Učitelji, ki bodo vodili pevske zbore, bi se shajali dva do trikrat na mesec v Litiji. Vadili bi se harmoniko, da bi lahko učili zbore. Razen tega bi obravnavali praktično, kar bodo potrebovali pri zborovodstvu.
Litija mora v prihodnjih letih zavzeti primerno mesto v pevski kulturi, ki ji gre že po tradiciji. Zato bo temu vprašanju posvetil posebno skrb občinski svet Svobod in prosvetnih društev.
Le če bomo imeli dobre mladinske pevske zbore, lahko pričakujemo, da bomo nekoč Imeli tudi dobre ženske, moške m mešane pevske zbore, a ne le v središčih, temveč tudi po manjših krajih.
Da bo nastop čimbolj kvaliteten, bo posebna komisija obiskala vse zbore, jih poslušala ter se posvetovala z zborovodji. Pred revijo pa se bodo še enkrat zbrali vsi zborovodje, da se do podrobnosti pomenijo o nastopu.	M. V.
UČITELJSTVO SI JE OGLEDALO LITIJSKO PREDILNICO
V	soboto 12. marca je priredilo učiteljstvo litijske občine zborovanje. Dopoldne sl je ogledalo litijsko predilnico. Po pozdravu predsednika sindikata tov. Rogliča in direktorja Predilnice tov. Toneta Koprivnikarja je šef komerciale seznanil navzoče z zgodovino predilnice.
Litijska predilnica je najstarejša v Jugoslaviji. Ustanovljena je bila leta 1886 in bo drugo leto praznovala 75-letnico obstoja. — V začetku Je Imela le 1200 vreten. Njena proizvodnja je znašala desetino današnje, ker je imela za današnje pojme starinske stroje. Leta 1896 je imela že 20.000 vreten. •
V	predaprilski Jugoslaviji so bili za tovarno ugodni pogoji ln je le-ta zgradila tako Imenovane »Stavbe« - stanovanja za svoje delavce.
Do leta 1941 se je obrat zelo povečal. Med vojno je bil pod okupatoriem. Ker je bila tovarna globoko v zaledju, je delala naprej.
Ob osvoboditvi je bilo v tovarni zelo žalostno stanje. Transformatorska postaja je bila razstreljena. Že 15. junija 1915 je tovarna začela z delom, a meseca septembra z dvema delovnima Izmenama. Leta 1946 je predilnica začela delati v 3 delovnih Izmenah.
Pogon je priključila na električno omrežje ln znaša danes okvirna produktivnost tovarne 3600 ton, kar je 8-9 ”/• v jugoslovanskem ali 18 "/• v slovenskem merilu.
Sedaj je litijska predilnica v rekonstrukciji: ki bo stala 300 milijonov dinarjev ln jih bo moral delovni kolektiv ustvariti v 4 letih.
Zatem sl je učiteljstvo ogledalo proizvodnjo. Po ogledu so Imeli šolski razgovor z upravnim odborom v prostorih tovarniške menze. - Nazadnje so reševali še razne sindikalne zadeve. Nato so ostali še nekaj časa skupaj. M. V.
jonov pa bo nudila iz svojega proračuna litijska občina. — Do sedaj so s prostovoljnim delom že pripravili temelje. Tud! učiteljstvo se zaveda. da bodo stanovanja njihova in s prostovoljnim delom pomaga pri tej gradnji.
Na osnovni šoli lepo deluje pionirska organizacija, ki se je priglasila za razpisano republiško tekmovanje z naslednjimi krožki: ple-tllskim, dramskim, pevskim, strelskim in folklornim. V okviru te organizacije deluje tudi pionirska šolska zadruga, ki zajema 93 učencev lz višjih in nižjih razredov. Clar.l zadruge delujejo v treh krožkih: sadiarrkem, vrtnarskem ln cvetličarskem. Predsednik šolske zadruge je učenec 7. razreda Janez Zunan. Delo vodijo učind sami, materialno pomoč pa nudita šolski zadrugi I<Z Gabrovim in ObLO Litija. - Člani so se z delom resno spoprijeli in že sedaj vse pripravili za delo spomladi.
dom v najlepših barvah ln ustvari tako dekl(ci neki sanjski svet ljubeznive prevare (igrala jo je B. Urbanija), nesamostojna Maya (N. Koprivšek) ln njen podjetni ljubimec Edvard (J. Razpotnik); komična je Maytna mati (M. Brečko) ter odurni stali s kok up Tnckleton, sivolasi ženin, ki pride nazadnje do zaslužene pokore (T. Rozina).
Delu so nadeli nadih ganljivosti, a Je še nekaj več: je prisrčna zgodba o ljudeh, ki znajo ceniti skromno človeško srečo.
Ob tej uprizoritvi ne moremo mimo požrtvovalnosti režiserja S. Ferjančiča ln nekaterih igralcev, ne da bi jim še enkrat ne zaploskali ln si skupaj zaželeli kmalu: NA SVIDENJE;
stop pred občinstvom. - O nekem bleščečem uspehu ne moremo govoriti, toda o borbenosti in prizadevnosti mladih judoistov pa vsekakor, saj Je razumljivo, da s svojo neizkušenostjo ln brez -asov« res niso mogli konkurirati nekaterim renomiranim judoistom, kljub temu pa Je njihov Izkupiček s tega prvenstva zadovoljiv ln nova šola za nadaljnje delo ln urjenje. — Med najboljšimi sta bila od Trboveljčanov Zdeno Urbančič ln Bojan Gorjup.
S Partizanskega vrha. - Tudi na tem področju so pričeli z Izobraževalno dejavnostjo, ki jo je pripravilo tamkajšnje prosvetno društvo ob aktivni pomoči Delavske univerze. Tako Je prejšnjo nedeljo predaval na Partizanskem vrhu dr. Lttdovlk Kramberger »O otroških nalezljivih boleznih«, v nedeljo 20. marca pa Tone Bantan, kmetijski referent, o temi »Kaj potrebuje rastlina lz zemlje«.
Pripravljen Je tudi program za mesec april, ki predvideva eno temo v nedeljo 3. IV. ln drugo 10. IV., kjer naj bi poslušali zdravstveno predavanje -Kaj mora vedeti dekle In žena x> sebi« ter predavanje -Elektrika v gospodinjstvu ln kmetijstvu«.
Tako se je prosvetno društvo angažiralo tudi na Izobraževalnem področju, kar je za ta kmečki okoliš hvale vredno.
Iz Zg. Trbovelj. - Tu so pretekli teden v okviru programa za žene priredili v klubskih prostorih Svobode II predavanje dr. Radoša Germa o temi -Nekatere ženske bolezni ln kontracepcija«, ki ga Je poslušalo okrog 50 žena.
OD SREDE DO SREDE
ROJSTVA
OBČNI ZBOR ŠD RUMRJ& IZ TRBOVELJ
V prvi vrsti - športna vzgoja!
Tlelo športnega kolefetiva v Trbovljah zasiuz, vso pohvalo, saj ?e s taikimi uspem lahko ponaša le maioikateiro cuustvo v Sloveniji.
Novosti v organizaciji: skrb za bazvoj športa med mlaai.no in zla-a® med delavstvom. — V bodoče ®odo vso skrb posvetili moralno »Porini vzgoji svoj.h članov. — s° glevne misli, povzete na votnem zboru Sr Rudarja. O uspehu društva in posameznih sek-smo že poročali, zato danes Prinašamo samo nekrO misli o pro-oienuh v zvezi z delom -m ražnjem Spor,'I'e®a ž™ljenja v naši
Ko bo prihodnje leto nastopil eas oibraftuna. bodo gotovo ugo-“ivijeni še lepši uspehi, če bedo v kolektivu izpolnili vse obljube. P1 so zapisane kot sklepi na le-joiOjem občnem zboru. Toda to
Kaže, da se bo to leto to vprašanje le premaknilo z mrtve točke. Kako vei-.kega pomena bi bil za razvoj plavanja ta objekt, menda ni treba posebej poudarjati, lahko bi pa služil tudi mladini Zagorja in Hrastnika. Upaimo, da letos ne bo ostalo samo pri — sklepu.
Negativna bilanca občnega zbora je pa bila ugotovitev, da je kolesarska sekcija zaspala in tako je ostalo vse do etones. Ugotovitev, da so ugodni pogoji za razvoj tega lepega športa, pa ne zadostuje, dokler ne bomo napravili prvih korakov za »kolesarsko prebujenje« Prav to velja tudi za tehniško sekcijo (v prejšnji številki je tiskarski škrat nedelavnost naprtil nnmiiznoitehniški sekciji, knr velja tenisačem), ki bi lahko s svojo dejavnostjo pridobila mnogo mladine. Igrišča In potrebna pro-
bi bil samo nekak okvir, kaj- stori so zagotovljeni, pač pa men 5 med temi sklepi je še toliko da manjka ljudlt, ki bi speljali tudi tistih .drobnih, včasih za oko ne- to šitiortno vejo z mrtve točke. Nov
;i_	_ Z__1	...	,,	__.4	___-___________ ___x ____i_
Pomembnih stvari, ki pa v celoti mnogo pripomorejo k pravemu “behu društva. Tu mislimo pred-vsem množičnost v športni dejav-"°sti tudii izven društva — med ceiovnim* kolektivi Vzporedno s mrn pa nilka/kor ne smemo pozabiti "o športno vzgojo, kn karakter.zira “anašnjega socialističnega športni. J®- Kovno na tem področju smo V® sedaj že nekajkrat naleteli na wzaVe, toda vedeti moramo, da "toke številke, ki jih je v svojem obtočilu navajal blagajnik, niso namenjene samo »golom« in lovo-™tam posameznih športnikov. Fi-sredstva, ki ji>h vlaga Nižba zb razvoj športa, morajo pcziiivne rezultate, zato norvimo biti pozorni prav na vse. iS vpliva na končni uspeh, a občnem zboru so bili tzvolje-an,i Plenuma, kjer bodo funk-i,čr?qi ŠD Rudarja in zastopniki
upravni odbor bo gotovo več skrbi posvetil tema okorelima členoma športne dejavnosti v Trbovljah.
Zal na občnem zboru ni bilo nobenega glasu o odbojki in hokeju. Na lanskem občnem zboru so
nekaj govorile o ustanovitvi teh sekcij, toda za sedaj so to le še besede, ki jih slišimo m beremo vsepovsod v domov.ni, samo v Trbovljah ne. Za odbojko lahko trdimo. da je šport, ki je zelo pri meren za mladino in tudi starejše zelo privlačen in kar je tudi vazno — poceni. V Trbovljah se it nekaj let trudimo, da bi oživil, nekdanjo tradicijo m živahnost ob odbojkarski mreži, za kar pa men da ne bi bilo treba posebno Velko truda, toda kljub temu ne gn in ne gre Zakaj? — Težji so pogoji za razvoj oziroma rojstvo dr salnega športa in hokeja. Prepričani smo, da bi takšna sekcija imela takoj dosti mladine. Sicer nam zima res že nekaj let ni bila ravno naklonjena, toda kljub temu bi morali tudi. na ta šport malo pomisliti. Celjani imaio enake pogoje, pa bi nam v tem bili lahko za vzor.
Torej — dela več, kot si mislimo. zato bo potrebna pomoč vseh. Naša mladina bo le ob pravilni športni politiki dosegla potrebno telesno moč in pravo športno vzgo. jo — naši delava, pa lep športni užitek.
Trbovlje: Alojzija SEBASU, Hrastnik hčerko; Zoiija SPfLAR, Trbovlje, sina; Frančiška PRaS.h-ICAR, Izlake, sina; Stelanlja SIMONČIČ, Trbovlje, hčerko; Justina CELE, Trbovlje, hčerko; Vida LESICAR, Hrastnik, hčerko; Stanislava LAVRIN, Zagorje, hčerko; Ana ŠUBIC, Hrastnik, hčerko; Štefanija RIBIC, Zagorje, hčerko: Marija ŠINKOVEC, Trbovlje, sina.
Brežice: Marija BUHIC, Brežice, sina; Ivanka MOLAN, Pleterje 32, sina; Jožefa SAURIN, Log 18, sina; Jožefa SKALER, Veliki Obrež 75, hčerko; Bariča NOVAK, Ključ, sina; Matilda RADI, Ljubljana, hčerko; Jožefa OGORELC, Mali vrh 17, sina; Jožefa BAUC, Kostanj ek 17, sina; Terezija aNTOLO-VIC, Mihalovec 10, sina; Milena JAZBEC, Sp. Pohanca 10, hčerko; Ivana ŠINKOVEC. Brestanica 2
hčerko; Ana COLARIČ, Jablanca 16, hčerko; Lidija STRGAR, Trbovlje, sina; Marija KROSELJ, Vitna vas 2, sina; Marija STEFANIC, Skopice 31, sina; Marija VERŠEC, Stara vas 64. sina; Marija KOZEL.) Gor. Lenart 33, hčerko.
PCIRW*£
Trbovlje:	MAKSIMILJAN KME-
TIC, rudar iz Trbovelj in ALOJZIJA MATOS, roj. Markošek, gospodinja iz Trbovelj.
Brežice: Porok ni bilo
SMRTI
Trbovlje: Anton NOVAK iz Trbovelj, star 85 let; Ivan KUNSTEL iz Trbovelj, star 43 let; Marija LAPAJNE iz Trbovelj, stara 77 let.
Brežice: Jožefa VRENKO iz Brežic, stara 69 let; Jože MARKOVIČ iz Dol. Pirošice. star 62 let; Jože PR A NKOVTC 17 Brežic, star 38 let.
NAŠI SMUČARJI Nil TEKMOVANJU ZA RUDARSKI POKAL
Lep uspeh revirčanov v Avstriji
Prejšnji teden so se najboljši smučarji iz Zasavja udeležili tekmovanja v veleslalomu za Rudar-
dov. V I. razredu je zmagal LIP-PAUTZ (Bleiberg) z 1:31,8. Niši so se pa razvrstili takole: 6. JOŽE
Vc , ■>1	uuuaija ,ji	LurpniK 1 ----j — - -   —•—  --------- ‘	------- ------- —------ —
^Sen podjetij, ustanov in organi- ski pokal v Radentheimu v Avstn- KLINAR (Jesenice) 1:42,0; 8. AC-
v stolnem neposrednem stiku j*- 1» Je rudarsko mes-ece (10.000	---” ""
‘er tako skrbeli z>a množično Spor- preb.) ne daleč od Beljaka s po
jk> življenj,. V noši dolini. K uspešnejšemu delu bo pa gotovo ost! pripomoglo tudi novousta-”Vljella občinska zveza za telesno ««BoJo in pa. še tesnejše scdelova-jijpijdruštva s političnimi organl-
vsem tem široko zajetemu “rtu bi pa cipo.zo.rili na napako, ki j* Je doslej redno ponavljala in šiv 1>recej slabila delovanje dru. v/a — težko in naporno delo ob-nfi največkrat na ramenih majh-števila odbornikov in tre-1, Jev. ostali so pa le — številke, »f teSa se moramo izkopati, kajti samo obremenjuje posameznika morajo garati. Naj. •»« »no rečjo tehnično ozi-“ma organizacijsko vprašanje, za se prav, za vzgojo, pa m dr., n tem smo rnoraa na papirju •J-segli uspeh — resnica je pa “aieč od tega.
jčlaini so se .nadalje obvezali, da n,i«7° na'Pravili vsak po 6 ur ud t?kega ■ tf.bu:
znano smučarsko tradicijo. Dokaz za to je bila tudi letošnji; številno udeležba, ki je tako številčno (140 tekmovalcev) kakor tudi po kvaliteti nastopajočih prekašala vsa dosedanja tekmovanja za Rudarski pokal. Tako so med moškimi nastopili tekmovalci poznanih Imen, ki po avstrijski kategorizaciji sodijo že v »Sonderklassc« in »Na-tionalklasse«. Pri ženskah sta nastopili dve tekmovalki, ki sta samo zaradi nekaj desetin sekund zamudili letošnjo zimsko oiimpia-do. Spričo tako močne konkurence pa lahko ugotovimo, da je zavzetje
KUN (Trbovlje) 1:45,0;	11. DOLANC (Kum-Dobovec) 1:49,2;	15.
STRGAKSEK (Kum-Dobovec) -1:52,0. Odlazek, Berger in Rep se pa zaradi padcev niso plasirali na višja mesta.
Pri starejših članih — nad 32 let — je pa prepričljivo zmagal CVETO BEVC (Trbovlje) z 2:02,2 in je za nagrado dobil lepo plaketo ter jeklene smučarske palice. Lojzka Praček (Jesenice) se ni uveljavila, ker ni poznala proge in je zato vozila previdno.
Organizacija tekmovanja je bila odlična, prav tako tudi gostoljubje do gostov — Slovencev. Zasavskim smučarjem pa za lepe uspe-
samo obremenjuje posameznika, doseženih mest naših športnikov he izven naših meja iskreno česti-£«<°mz'VL »vojevrsten uspeh
• -	■	'■s"**- Tekmovanja za Rut__ ____
SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA
RUDAR : ILIRIJA
(LJUBLJANA) 2:0 (0:0)
dela pm
ar-
grad.nji športne
2 -viine. id naj bi bila dograjena p. *a '»težnji rudarski praznik, diskusije Je bilo namenje-gradnji zimskega bazena.
ŠAH V TRBOVLJAH
. Pred kratkim se je začelo Samsko prvenstvo Trbovelj za leto *»o0. Na turnirju sodeluje 1? sahl-‘OV, Od tega 4 četrtoKategornlki, ’ lietjekategornlkov, 3 drugokate-«°fniki ln 1 prvokategornik. Vsak udeleženec turnirja je moral po-b,fiu kavcijo 500 din, ki Jo bo do-^vrnjeno, če bo odigral vse par-
bm3 Pridobitev tretje kategorije je votreono 8 točk oziroma u in p >1 « potrditev. V kolikor bo kdo ze-doseči ali dobiti potrdilo za II .Jv^sorljo, bo potrebno za to 12 ,“ek. Trenutno je v vodstvu Hln-Jazbec ml. (prvokategornik) s točkami iz trinajstimi partijami. „staU Imajo naslednje število točk: rtObert Frece 7 točk iz 10 partij, ler 0 ®rlbar 6 ln P01 lz sedem »ranih partij ln 1 prekinjena par-sva v Izgubljenem položaju. Janez “krbeo je dobu 6 to4k (8 lgranih),
Pintarič 6 (9 Igranih). Drago aJk g točk lz 14 partij, Ludovik t bresnik 5 točk lz desetih partij - , Prekinjena partija v dobljenem r°ložaju, vili Rugel 4 ln pol točke 1 7 partij.
.Razen tega turnirja organizira natovska sekcija SD Rudar še tur-slr ža dosego IV. kategorije, na aterega vabi tudi vse neorganizi-raae šahlste.
-'."mir se bo kmalu pričel, zato Kratite! Prvi trije dobe knjižne aaSrade,	(n)
Tekmovanja za Rudarski pokal se je udeležilo 9 Slovencev, ki so s svojim nastopom dokazali, da smučanje po kvaliteti lepo napreduje.
2000 metrov dolga proga z višinsko razliko 400 m (36 vratič) je bila speljana z MilstStterskih Alp. — Snežne razmere so bile ugodne, zato so to leto nekateri tekmovalci dosegli res dobre rezultate.
Tekmovalci so blU po kvaliteti ln starosti razdeljeni v več razre-
LJUBUANSKA NOGOMETNA P0DZVEZA
PROLETAREC: SVOBODA (KISOVEC); 6:0
Zagorski derby se je končal z zanesljivo ln prepričljivo zmago Proletarca, ki Je odpravil Svobodo lz Kisovca kar s 6:0. Tekma Je bila ostra ln zanimiva Domačim se Je poznalo, da imajo dobro kondicijo, kar je prišlo do izraza v drugem polčasu, ko so Svobodarjem dali še 4 gole.
Zmaga Proletarca Je zaslužena. Gole so dali: Mitič 2, Walter Prašnikar, Franc Prašnikar in Aluno-vlč pa po enega. - V predtekmi so mladinci Proletarca premagali mladince Krima iz Ljubljane s 3:1.
KOŠARKA
Rudar : Proletarec 29:26 (18:7) Mladinke Rudar : Proletarec 18:17 (6:8)
LITIJA PREMAGALA DUPLICO
Na svojem terenu so Lltijani premagali Duplico z minimalnim rezultatom 2:1, vendar je to zadostovalo za dosego 2 dragocenih točk - presenečenje prvega kola je pa bila zmaga Javornika nad Kamnikom z 1:0.
USTANOVNI OBČNI ZBOR OBČINSKE ZVEZE ZA TELESNO VZGOJO V TRBOVLJAH
Pretekli teden so se športni funk- vzgojno življenje v naši dolini in
nam je uspeh lahko že vnaprej zagotovljen. Se posebno zato, ker bo osnova za množično udejstvovanje v telesni vzgoji šolska mladina, in zato, ker bo novoustanovljen organ razširjal tiste vrste športa, za katere je med mladino in delovni-
Cin	“ icucji au ac a^uiuu mini-
°narji ln zastopniki vseh telesno-Ort°Jnlb organizacij na območju olo Trbovlje zbrali v Delavskem ln**"1’ *^er 80 po obstrnin poročnih 1 razpravi ustanovili nov telesno-
<
BS
id
X
<
<
S
o
H
3
■
* zo
a
ri
M organ - Občinsko zvezo za
Br>a ,n° vzgojo. Pri ustanovitvi so naicio je inču imauino m a< Limki Val1 tudl prof. Stepišnik Iz ml ljudmi največ zanimanja. oiiK ^ane Kot zastopnik okrajnega b„?,°ra ZTV, predsednik SZDL Tr-Shs e tov- slavko Borštnar, za-0°PWk LMS ln drugi. Iniciativni b-~or se je dobro pripravil na ta 'ortnben dogodek, saj so navzo-r. lz poročil Inž. Majdiča, tov. j-upaiKa in absolventa višje šole n_, tov. Sotlarja ter razprave poprih delegatov uvideli velik tern n ln važno nalogo, pred ka-0baTvSt°jl novoizvoljeni odbor
Sn^TrbovlJah deluje trenutno 10 Vov ^91*1 ln telesnovzgojnlh aktl-z»n « t0 SD Rudar, TVD Partl-siM' s Planinski društvi, smučar-*vtn0rilStvl -Trbovlje« ln »Kum«,
6ko lmoto društvo, aeroklub, strel-)em«lrustv° ln taborniki, skupno za-razrSi°, te organizacije 3418 ljudi,
8;x n*ve moških proti ženskam Je dlbe°u toga Je pa kar 73'/« mla-
i^ačun
19V.
Ulrlja: Porenta, Čretnik, Hočevar, Rednak, Sočan, Podlipnik, Bremec, Mrčun, Pirc, Djekič, Ko-llč.
Rudar: Hauptman, Lenič, Stošlc-ki, Lamovšek, Sorel, Pristov, Perc, Irt, Breznikar, Jerše ln Opresnik.
Pred 800 gledalci je bila prva tekma spomladanskega prvenstva odigrana na pomožnem Igrišču SD Rudarja. Računi na papirju so dajali veliko prednosti domačim, toda gostje so se izkazali kot požrtvovalna ekipa, tako da so bili povsem enakovredni. V prvem polčasu sta oba nasprotnika zaigrala precej nezanesljivo, kar velja zlasti za napadalce, ki niso znali Izkoristiti nekaj ugodnih priložnosti V tem delu so bili gostje nekaj časa nevarnejši v napadu, pa tudi v polju so si s hitro igro ln zlasti zaradi tega. ker so bili fizično močnejši, ustvarili rahlo prednost. Razen tega so domači Igrali Se visoko Igro, kar pa je gostom ustrezalo. Moštvi pa nista mogli pokazati prave igre, ker Je pomožno igrišče premajhno.
V	drugem delu so domači začeli malo bolje, toda požrtvovalna obramba je vedno pravočasno posredovala. Oba nasprotnika sta ponovila nezanesljivo Igro jz prvega dela, tako da ni bilo pričakovati gola. V 75. minuti Je moral zaradi samopoškodbe Čretnik zapustiti Igrišče, toda Igralci Ilirije so s požrtvovalno Igro odvračali vse napade domačih, ki so postajali vse bolj nevarni. V 82. minuti je Breznikarju uspelo z volley- udarcem ukaniti vratarja. To Je goste malo zmedlo ln tako so domači takoj prišli do žoge in v protinapadu Je Opresnik dosegel drugi gol.
Sodnik Božičev Je dobro vodil tekmo. Sicer pa zaradi fair igre obeh nasprotnikov ni imel težjega dela.
V	predtekmi so mladinci Rudarja premagali Ilirijo s 4:0. Gole sta dosegla 2ibret 2 in Goljuf 2.
ROKOMET:
Rudar : Radeče 30:7 (15:4) Rudar : Celje 34:11 (14:5)
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05. 6.00. 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
17.00	in 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00 »Kmetijske nasvete-vsak delavnik ob 12.15. — Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah ob 14.35, ob nedeljah pa ob 12.00 In 14.15 - Oddajo »Dobro Jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00.
SREDA, 23. marca
8.05 Mladi talenti Srednje glasbene šole v Ljubljani; 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.15 v ritmu današnjih dni; 10.35 Češki in madžarski zabavni in plesni ansambli; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Ansambel Milana Stanteta; 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.30 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana p. v Milka Skobemeta; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo -Pionirski načelnik (ponov.); 14.35 Melodije ljubezni — Orkester Monta Liter; 16.00 Koncert po željah;
18.00	Srebrni jubilej Planice (reportaža); 20.00 Z orkestrom George Melachrino po svetu.
ČETRTEK, 24. marca 8.05 Popevke se vrstijo; 9.25 Panorama zabavnih melodij; ll.oo Od valčka do rock and rolla; 12.00 Iz folklornih zapiskov Tončke Maroltove; 13.30 Kmečka godba; 13.50 V ritmu cha-cha-cha; 14.20 Šport in športniki; 15.40 S knjižnega trga;
16	30 plesni zvoki velikih mest; 17.10 »Kresovale tri devojke« - pesmi Emila Adamiča poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Siko-ška; 18.00 Srebrni jubilej Planice (reportaža); 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK,25. marca 8.05 Iz domače orkestralne glasbe; 9.40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe ;10.35 Pol ure z orkestrom Alfred Scholz; 11.30 Družina ln dom; 12.00 Teden mednarodnih smuških poletov v Planici (prenos skokov); 13.30 Vesela glasbena ruleta; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Andre Verdet: Tio In velika pregrada; 15.40 Iz svetovne književnosti - Jurij Trifunov.: Poti v puščavi; 17.10 Razgovor z volivci;
17	40 Poje Planinski oktet iz Maribora; 18.00 Srebrni jubilej Planice (reportaža); 18.15 Mehiški napevi;
20.00	pozdrav z Berp_g; 20.15 Tedenski zunanjepolitični'pregled.
Osnovna šola Trbavlje-Vode: vpis v 1. razred
Obveščamo starše otrok, rojenih v letu 1953, da bo redni vpis otrok v I. razred osnovne šole v dneh od 4. IV. do 9. IV.
t. 1. vsak dan od 8. do H. ure v prostorih tajništva. Pri vpisu priložite izpisek iz rojstne matične knjige in potrdilo o cepljenju proti kozam.
Opozarjamo, da se bomo strogo držali meje šolskega okoliša In tudi letnice rojstva. Učencev, rojenih v letu 1954, ne bomo vpisovali zaradi pomanjkanja prostorov.
Prosimo starše, da se ravnajo po navodilih in da pravočasno vpišejo svoje otroke.
Upravi teljstvo OPOZORILO
Opozarjam vsakogar, ki bi širil kakršne koli govorice o meni, da bom vsakogar tožila. — Zofka Pleterski. Sevnica, Klavniška 17.
SOBOTA, 26 marca 8.05 Ali vam ugaja?; 10.10 Od melodije do melodije; 10.40 Partizanske tn delovne pesmi jugoslovanskih narodov; 11.30 Pionirski tednik; 12.00 Teden mednarodnih»smu-ških poletov v Planici (prenos sk0' kov); 14.05 Samoborske popevke; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 15.40 Na platnu smo videli; 16.30 Zvoki za dobro voljo; 17.10 Ljubiteljem domačih napevov; 17.35 Melodije za vas; 18.00 Srebrni jubilej Planice (reportaža); 18.45 Okno v svet; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino!; 21.15 Za-prijeten konec tedna.
NEDELJA, 27. marca
7.35 Popevke za nedeljsko jutro; 8.00 Mladinska radijska igra — Friedrich Feld; Harmonika popotuje; 8.57 Veselo v novi teden; 9.40 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča; 10.00 Se pomnite, tovariši... — Stane Stražar: Hajka na Studencu —.; 10.30 Teden medna-
MAi! OGLUŠI
NAPRODAJ je enostanovanjska hiša v Hrastniku št. 304. — Informacije iz uslužnosti pri Francu Logarju, Hrastnik štev. 297.
Stanovanje v Hrastniku se proda. — Interesenti se naj obrnejo na trafiko pri Steklarni.
Iščem pomoč v gospodinstvu za 8 ur dnevno. — Inž. Klemenc, Trbovlje — Novi dom št. 43.
rodnih smuških poletov v Planici (prenos zadnjega dne prireditve);
13.30	Za našo vas; 13 45 Koncert pri vas doma; 15.45 Plesni ritmi iz operet ;16.00 Humoreska tega tedna
-	Kurt Kusenberg:	V trgovini;
16.20 Anton Schwab: Sonček moj.
17.30	Radijska igra - Paolo Levi: Postaja v megli; 18.35 Po domače v dvo- ln tričetrtinskem taktu; 20.05 Izberite melodijo tedna 1
PONEDELJEK, 28. marca
8.40 Pojeta Vokalni kvintet Kranjčani in Obrtniški moški zbor Enakost p. v. Vktorja Fabianija; 10.10 Iz filmov ln glasbenih revij; 11.00 Zvočni spektrum; 11 30 Oddaja za otroke; 12.00 Ciganski napevi; 12.25 Pozdrav Iz Slavonije; 13.30 Slovaške narodne pesmi v priredbi Vi-teszlava Novaka poje sopranistka Sonja Hočevar; 14.20 Zanimivosti lz znanosti in tehnike; 15.40 Naši popotniki na tujem - ing. Tina Malešič:	Ob živilih ln prehrani v
ZDA; 18.00 Radijska univerza - Ing. Janko Čuček: Umetne smole; 18.30 Športni tednik; 20.00 Revija zabavne glasbe.
TOREK, 29. marca
8.05 Glasba predklaslčnlh mojstrov v partiturah našega stoletja; 3.55 Radijska šola za srednjo stopnjo - Ljubljana pred sto leti; 10.10 [zberite melodijo tedna! (ponovitev); 11.30 ZabavnR paleta; 12 00 Trio Bardorfer; 12.25 Pet pesmi za pet pevcev; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Prežihov Voranc; 15.40 Listi iz domače književnosti
-	Kajetan Kovič: Nove pesmi; 16.00 Izbrali smo za vas; 18.00 Iz zbornika spominov; 18.45 Razgovor o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Poje zbor Roberta Shawa.
K1N9
Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 23. in 24. marca angl. film »Oliver Tvvist«; 25.-28. marca; amer. barvni vistavision film »Mož, ki je preveč vedel«! 29—31. marca; jug. film »Veter je ponehal pred zoro«.
Kino »Svoboda« Trbovlje II: 23 marca amer. barv. film »Divja leta«; 25.-28. marca: franc, cinem film »Zaljubljenca«; 29.—31. marca: amer. barv. cinem film »Princ študent«.
POSEBNO OPOZORILO!
Film »Zaljubljenca« si bodo smele ogledati samo osebe, stare nad 18 let-Istočasno opozarjamo starše, naj ne pošiljajo otrok po vstopnice, ker jih ne bodo dobili.
Kino »Svoboda - Zasavje« v Trbovljah: 26.—28. marca; italijanski film »Bele noči«; 2.— 3. aprila: amer. barvni cinem. film »Ljubi me ali pusti me«. Predstave:	sobota In nedelja
ob 17. in 19.15, v ponedeljek ob 17., za mladino v nedeljo ob 15. uri.
Mladina je dolžna pomagati
TAKŠNEGA MNENJA SO RABEŠKI MLADINCI
Nedavno Je mladi-nskl aktiv Radeč imel svoj redni množični sestanek, na katerem je živahno razpravljal o problemih svojega kraja, zlasti o potrebi izvedbe nekaterih del komunalnega značaja. Kaže, da bodo le pričeli z asfaltiranjem ceste skozi Radeče. Začetne priprave so že v teku- Se nikdar ni domača mladina ob takih in podobnih akcijah stala ob strani. Vsem bo odleglo, ko bo cesta popravljena in Izboljšana ter se ne bo treba ob slabem vremenu več bati avtomobilov, da te bodo »olepšali« z blatom.
Zato kličemo mladini: Zavihajmo si rokave in pokažimo,
KURJAVA NA PROSTEM?
Na prvi pogled neverjetno — pa vendar res. V Švici, na Aljaski, v zadnjem času pa tudi na zahodnonemških avtocestah so napovedali boj ledu in snegu. Pod betonsko ploščo vleže kable z žilo iz uporavne žice, ki ima upornost okrog 1 ohma na meter. Približno 50 metrov dolge kose kablov nato priključijo na električno omrežje 220-380 V. Na nevarnih odsekih cest se menda taka kurjava močno izplača.
Vsa dosedanja prizadevanja s tega področja pa je pred kratkim prekosil angleški profesionalni nogometni klub
Everton iz Liverpoola. Pod celo nogometno igrišče so 15 centimetrov globoko položili ogrevalne kable. Ce zemlja zmrzne, zadošča, da jo uro in pol kurijo, pa se odtaja — a pet centimetrov snega se stopi v 4 urah.. Ena ura kurjave, ki jo posebna avtomatika vključuje in izključuje v odvisnosti od temperature ozračja, starie okrog 15.000 dinarjev, cela naprava pa okrog 30 milijonov. Pravijo, da se kurjava izplača, saj omogoča tekme tudi v mrzlih tednih in nogometašem ni treba toliko potovati na gostovanja tja, kjer so boljše vremenske razmere.
PIONIRSKI KOTIČEK
REŠITEV NAGRADNE UGANKE IZ 11. ŠTEVILKE Rešitev nagradne uganke, ki smo jo prinesli v 11. številki Zasavskega tehnika za naše pionirje, se glasi: KRVAVICA.
Žreb je tokrat prisodil nagrado za rešitev uganke Ivanu NAPRETU, učencu 6.b razreda, pošta Dol pri Hrastniku. Knjižno darilo mu bomo poslali po pošti.
UREDNIŠTVO
NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE
BRATSTVO (HRASTNIK): OLIMPIJA (LJUBLJANA) 6:2
Prvak ljubljanske podzveze je dobro startal v spomladanskem pričetku prvenstva. Bratstvo lz Hrastnika je gostovalo v Ljubljani proti Olimpiji in Jo premagalo s 6:2.
BESEDE (vodoravno in navpično): 1. stavba, v kateri stanujemo; 2. drugačno ime za Janeza; 3. druga beseda za jašek (pokončni rov v rudniku); 4. hrvaško ime za Antona.
ČRKE: AAAA, E, HH, II, NN, SS, TT, V.
Rešitev magičnega kvadrata nam pošljite čimprej na uredništvo lista. Za rešitev imamo spet pripravljeno lepo knjižno nagrado.
Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti i^azen svojega imena in priimka še razred šole, ki ga obiskuje, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
UREDNIŠTVO
da ie bila predvsem mladina tista, k! ie gradila, kar nam je porušil in uničil fašistični okupator- Danes lahko gradimo pod drugačnlipl pogoji — saj ni več strahu, da bi nam nekdo porušil, kar bomo s trdim delom zgradili. Da bodo Radeče dobile boljšo cesto, se ie predvsem zahvaliti občinskemu ljudskemu odboru v Hrastniku, kamor smo zdaj priključeni, in Pa Papirnici, ki bo verjetno največ investirala za to delovno akcijo.
Drugo, o čemer le razpravljal mladinski aktiv na sestanku, je, da je treba čvrsteje začeti z izobraževanjem mladine. Mnenja smo, da bomo to najbolje sprovedlt z debatnimi večeri in pa z marksističnim krožkom. Zavedati se namreč moramo, da moramo poskrbeti za mladi kader, za ljudi, ki jih bomo usposobili lan vzgojili za delo v mladinskih aktivih. Sklenili smo, da mora marksistični krožek začeti z delom že ta mesec. Ne smemo namreč pozabiti, da je tak krožek že obstajal vse do razpustja občinskega komiteja in da je šlo skozi ta krožek precej mladih ljudi, ki so se v krožku seznanjali z načeli Marxove teorije.
široko vključevanje mladih ljudi v dnevno delo delavskega ln družbenega upravljanja je prav tako velikega vzgojnega pomena za rast njihove socialistične zavesti. Z neposredno aktivno ln ustvarjalno udeležbo pri delu v gospodarskih podjetjih, ustartovah in organizacijah, ob reševanju najrazličnejših problemov komune se bodo mladi ljudje spoznavali z našim družbenim razvojem, z različnimi težavami ln pridobivali ob trudu in prizadevanju nov odnos do dela. do družbenega premoženja, do Interesov našega gospodarstva In družbe v celoti. V njih se bo ob takem delu začej porajati občutek državljanske in družbene odgovornosti, svoj delež pa bodo hkrati prispevali za reševanje mladinskih vprašanj. Nujno potrebno je. da vsi močnejši aktivi Ljudske mladine v občini — ne samo v Radečah — ob pomoči občinskega komiteja LMS uvedejo v svoi delovni program ustanavljanje marksističnih krožkov. Tako delo bo najboljša praktična šola za vzgojo socialistične mladine, v kateri boi do mladinci hitreje dozorevali v aktivne družbene delavce-N. fj.
O
(-£AW>/g3^
WZ—»—'%
Hv v V-1—
OSi

■e	nnm nadalje pokaže, da
s to’ vse8“ prebivalstva ukvarja Uo0», ali ono Športno vejo ln če U,t0'ev!"b° Se 11 *ol, potem Je 8a ';ov|tev nekakšnega osrednje-ki naj bi pravilno tei«, rial, razširjal In dopolnjeval lovnll0 vzgojo naše mladine ln de-Oa. J1 budi, že več kot utemelje-Va|j”azcn tega pa moramo upošte-veitke t0' h® ,1u8b skupnost vlaga Zato , V8°te denarja v (e namene, Pr( J* Potrebna pravilna politika ohran^osradnjah kakor tudi pri iti «. "i že obstoječih objektov •n tp)EJi’v' T°rel Je cilj političnih ben „''!’ov,Botn1h organizacij sku-?drnv- vzgojiti telesno In duševno n dpi.,,? il°veka1 nuditi mlndlni )eiJe	knr Jim Je /u žlv-
S?Porno?» hno- To pa Ja zdrnvje, m Užitej,'’ odl’lh *n prijeten Sport-
Jlh j,*" osnovne smernice, lz kato-"Ovije “Pravni odbor ObZTV Tr-aaertno razvijal telesno-
tti
Z
trn
o
tn
>
C
O
O
c
Q
&
S*
0
1
o
T<7 T kg A
1. — »Kdo sem, boste prav gotovo vprašali. Prav!
Takoj vam bom povedal: Ime ml Je Tom! — Tom Sawjcr!
Imam že 12 let. — Ravno toliko, da naredim neumnost in da rad ponagajam, ne mislim tega tako hudo. Takrat, ko ujezim svojo tetko POI T V, ni v mojem srcu prav nobene hudobije... Pravijo, tako sem slišal, da so to tista leta ... Saj res! Ko sem se predstavljal, sem imenoval tudi tetko Polly!
2. — Seveda! Predstaviti vam jo moram. — Prosim, to je moja tetka Polly. — Je malce starejša gospa, ki me ima zelo rada. In tudi jaz njo. — Teh nekaj sivih las, ki jih že ima, sem jih ji jaz naredil. Vsaj tako ona pravi...
Ona sedaj skrbi zame, odkar ml je mama umrla.
In dobra je z menoj. Včasih še preveč dobra. Boža me takrat, ko bi me morala pravzaprav pošteno nabunkati in naklestiti.
3. — In ta, na tej strani? — To Je moj bratec Sid. In tile tu? - To so moji prijatelji in znanci. Prijatelji v igri in seveda tudi prijatelji v nesreči, doma namreč. — O tem, kje vse smo stikali in kaj vse počeli, boste še potem marsikaj izvedeli. Včasih smo le kakšno prehudo potuhtali in imeli marsikdaj precej sreče, da nismo navlhanosti predrago plačali. Torej: Joe, Ben, tale večji je pa Finn. Druge boste pa še pozneje mimogrede spoznali.
4. In ta, ki tukaj čaka, da jo bom predstavil, je ... hm, je ... Becky. — Becky Thatcherjeva. Zaupljivo vam bo povedal, da se rada vidiva. V šolo hodiva skupaj, v isti razred. Je pa Becky mnogo bolj pridna kot jaz. Razumljivo: ona je deklica. To je še vsa sreča, da sc mi ne poznajo vsi sivi lasje, ki mi jih je naredila, sicer pa tudi jaz nisem nič boljši od nje ...
Tako: zdaj se poznamo kolikor toliko. Upam pa, da se bomo še bolj.

Vsako ministrstvo
bo imelo svetnika
ŠTUDIRALA JE NOVO VLOGO
Kakor piše italijanski tednik Espresso«, vatikanska Sveta kongregacija pripravlja papeški dekret, s katerim namerava vsakemu ministrstvu dodeliti njegovega patrona.
KAJ PGMENUO IMENA
Ce nam prevedejo kitajska in japonska imena, se nasmehnemo, kaj vse pomenijo. Mislite da je z našimi drugače. Naša imena tudi vsa nekai pomenijo. Slovenskih ne bom0 naštevali, pač pa druga:
Iz latinščine: Anton (predpostavljeni), Ignac (ognjevit), Maks (največji), Pavel (majhen). Veronika (tista, ki prinaša zmago) •..
Iz grščine: Andrej (možat), Barbara (tukaj), Jurij (kmet), 'Margareta (biser), Katarina (čista), Nikola (zmagovalec nad ljudstvi). Tereza (žena—lovec), Sofija (razumnica).
Razno:	Suzana (lilija) he-
brejsko. Gašper (zakladnik) perzijsko. Lora (bog je moja luč) arabsko. Selma (mirna).
Predsedništvo vlade bo imelo za patrona sv. Tomaža Mora, zunanje ministrstvo bo ščitila sv. Katarina Sienska, nad ministrstvom notranjih zadev bo držal zaščitno roko sv. Ignacij, finančnemu ministrstvu bo pomagal sv. Josip
Kotolenški, pravosodnemu ministrstvu pa nameravajo dodeliti sv. Alojzija. Obrambno ministrstvo bo imelo za patrona sv. Jeane d’Aro, ministrstvo za zdravstvo bo ščitil sv. Kamil de Lellis, ministrstvo za delo bo imelo zaščitnika v sv. Vincencu Pavelskemu, in-
PLANKTON IN ANTIBIOTIKI
Nekatere živali na Antarktiki so neverjetno odporne proti bakterijskim okužbam. Znanstveniki menijo, da je temu morda vzrok antibiotik, ki naj bi ga vseboval plankton, s katerim se te živali hranijo. Sedaj skušajo antibiotik izolirati in proučiti njegove lastnosti.
Namesto Pepčeta
Tovariš uredniki - V tedniku, katerega urednik ste, so bili v številki z dne 17. februarja 1960 v rubriki »Pepče pripoveduje« objavljeni tudi podatki o občnem zboru naše sindikalne podružnice, torej o občnem zboru, ki to ni mogel biti. ker ni bila navzoča vsaj polovica članstva. Priznam, da je bilo res tako. Ne glede na to pa sem mnenja, da o takem dogodku ne bi smeli pisati v rubriki, v kateri Je bilo dejansko pisano, niti vsebinsko tako površno, kot je bilo to storjeno.
Priznam, da Je neuspeh letne skupščine posledica različnih slabosti v naši sindikalni podružnici, ki Jo razen javnih uslužbencev Ljudske milice, podružnice zavoda za socialno zavarovanje in okrajnega sodišča sestavljata tudi uslužbenca javnega tožilstva iz Trbovelj. Slabosti so predvsem: premajhna aktivnost nekaterih članov podružnice in tudi vodstva omenjene osnovne sindikalne organizacije, šibka povezanost med članstvom ln vodstvom - dejstvo, da so člani podružnice uslužbenci štirih ustanov itd. Tisti, ki so odločili o dokončni vsebini podatkov v Zasavskem tedniku, so vsekakor spregledali, da uslužbenci omenjenih ustanov delajo v raznih družbenih organizacijah in oblastnih organih, torej ne samo v sindikalni organizaciji, ki nikakor ni le strokovna organizacija. Obenem so tudi pozabili - ali pa niso hoteli napisati -da več članov naše sindikalne podružnice stalno živi v Zagorju in Hrastniku. Ne glede na to sem prepričan, da nekaj Izostankov ni bilo opravičenih, in prav ti so povzročili nesklepčnost skupščine. Ce so avtorji notice hoteli napisati vsaj nekaj objektivnih podatkov, bi morali to tudi omeniti. Gre še za nekaj: avtorji so omenili tri ustanove, in prav zato, ker so to storili, bi morali napisati, da je bila na neuspelem občnem zboru vsaj polovica uslužbencev javnega tožilstva in okrajnega sodišča, medtem ko so nekateri uslužbenci podružnice zavoda za soc. zavarovanje opravljali prav tisto popoldne različna nujna dela v okviru svoje ustanove. Taka je, po mojem mnenju, pravilna ocena neuspeha skupščine.
Vsiljuje se mi še neko vprašanje: ali so v Zasavskem tedniku pisali o vseh sestankih predsednikov sindikalnih podružnic in o vseh predavanlih, ki niso bili zadovoljiva prav zaradi majhnega števila udeležencev? Ne, niso, čeprav so bili taki sestanki ln razltčna predavanja bolj pomembni kot skupščina naše podružnice. S Um ne trdim, da tudi o tej ne bi smeli Pisati, bilo bi pa pravilno, če bi to storili vsebinsko objektivno in po oblita primemo, ne pa v rubriki -Pepčeta« Zasavskega tednika. Menda se vsi strinjamo s tem, da mora biti vsebina vsakršnega našega tednika družbeno napredna v tem smislu, da nas pač uči, kaj ln kako naj delamo v korist nas vseh. Vse kaže, da so avtorji omenjene notice pozabili na to, saj so površne podatke nanizali v neprimerni rubriki ter vsebinsko in po obliki tako, da so vse prej kot vzgojni. Ce so hoteli bralce le Informirati o dogodku, bi to mogli storiti v kateri koli drugi rubriki. Skratka: napisati bi morali članek, !z katerega bi vsaj vesten brale« mogel ugotoviti, za kaj sploh gre. Ce v tet zvezi še upoštevam, da avtorji pamfleta niso niti vedeli, da gre za podružnico, ki Jo sestavljajo uslužbenci štirih ustanov, in če nadalle upoštevam, da avtorji niti pravilno ne poimujelo družbenega pomena sindikalnih organizacij, saj jih enačijo s strokovnimi, moram pač razmišljati samo o osebni muhavosti posameznika ali posameznikov, ki so svoj cilj dosegli z objavo pamfleta, prt tem pa mislili: saj bodo morali pač drugi pojesti tisto, kar smo mi skuhali (borite: neokusno skuhali). Kritika ni namreč zaradi kritike in tudi tednik ne Izhaja zaradi samega tednika. AU ne bi bilo koristno, če bi tudi občinski sindikalni svet v Trbovljah nasploh skrbel za podružnice, torej tudi tako, da bi onemogočil vsakršno površno in lažno ocenjevanje dela sindikalnih organizacij.
Tovariš uredniki Nisem se hotel opravičevati kot predsednik sindikalne podružnice, hotel sem le napisati o tem. kaj ni prav. Vsi moramo namreč vedeti, da Je tisk pomemben faktor v boju za nove družbene odnose, nikakor pa ne monopol trenutnega razpoloženja ali pa trajnega nepravilnega pojmovanja družbene dinamike.
Končno: prav malo uapm. da boste te misli objavili, ln če se nisem zmotil, bom vendarle prepričan, da sem stori] tisto, kar sem sodil za potrebno in pravilno. Miha Sipic
PRIPOMBA UREDNIŠTVA: prinašamo zgornje pojasnilo bralcem našega tednika, da bodo vedeli, zakaj je bij občni zbor prizadete sindikalne podružnice nesklepčen - sodbo, aW ga je Pepče -polomil«, pa prepuščamo bralcem, saj pravi sam avtor prednjega pojasnila v drugem odstavku svojih izvajanj: -Priznam, da Je neuspeh letne skupščine posledica različnih slabosti v naši sindikalni podružnici itd.« — Pepče pa ni zagrešil v svoji rubrik drugega, kot da je grajal slabosti, ki ne bi smele biti. To pravico pa ima v naši demokratični ureditvi tudi on.
dustrija in trgovina pa v sv. Frančišku Asiškemu.
Sv. Ivan Bosco bo ščitil ministrstvo za šport in turizem, ministrstvo za šolstvo pa sv. Tomaž Akvinski, poštno ministrstvo bo ščitil sv. Gabrijel, prometno ministrstvo pa sv. Krištof.
NAJ VEČJA BRITANSKA ATOMSKA ELEKTRARNA
Pri Sizewcllu menijo Britanci zgraditi svojo največjo atomsko elektrarno, ki naj bi obratovala z močjo 650.000 kilowatov. Elektrarna je obenem šesta v vrsti atomskih elektrarn, ki so jih zgradili na Angleškem v zadnjih letih.
DA m LAHKO CIMBOLJE ODIGRALA VLOGO POLICIJSKEGA REPORTERJA V NEKEM SVOJIH PRIHODNJIH FILMOV, JE AMERIŠKA 1C-RALKA KIM NOVAK PREŽIVELA ENO NOC NA PREŽI SKUPNO Z NEKIM NEWYORSKIM REPORTERJEM.
NJENA ZELJA SE JI JE IZPOLNILA CELO PREVEC KONKRETNO: BILA JE PRIČA SMRTI NA AVTOMOBILSKI CESTI, KJER PA JUNAK NI VEC VSTAL KOT PRI FILMU, KO JE SNEMANJE KONČANO.
- TAKO NATANKO PA TEGA POKLICA RES NISEM ŽELELA
SPOZNATI
STUDUU.
- SO BILE NJENE BESEDE PO TEM
NAPORNEM (JU)
OD TU IN TAM
RADAR Z DOSEGOM 4000 km
Na Floridi v ZDA so pred kratkim postavili velik radar, ki lahko ugotavlja predmete na razdaljo do 4000 km. Deiu-je tako, da v ionosfero oddaja zelo močne signale, ti pa se odbiti vrnejo nazaj na zemljo. Na osnovi izkušenj, ki so jih ameriški tehniki pridobili z
gradnjo tega radarja, so sedaj pripravili načrte za še močnejšo rdarsko napravo. Z njo bodo menda lahko ugotovili na primer vzlet letala na španski obali, ki je od Floride oddaljena približno 7000 km.
D0B1A KLJUČAVNICA
Don Juan Soler iz Barcelone je izdelal patentno ključavnico, ki ie vama pred najbolj spret-
Kako naj delamo?
Praktično skoraj ni človeka na svetu, ki ne bi delal, pa bodi že karkoli. Čeprav tako rekoč vsi vsak dan delamo, pa vendar o tem, kako je treba delati, pravzaprav malo vemo. Po svetu je o tem že precej napisanega. Naj navedemo nekaj splošnih načel:
1.	Težiti le za tistimi delovnimi gibi, ki so nujno potrebni, ker vsak odvečni gib pomeni nepotrebno tratenje energije.
2.	Gibi morajo ustrezati postavljenemu cilju, ki ga moramo seveda poznati.
3.	Da se čim manj utrudimo, je treba izbrati čim ugodnejšo držo telesa.
4.	Zagotoviti si moramo čim boljšo in pravilnejšo osvetlitev.
5.	Živahen in enakomeren delovni ritem je manj utrujajoč kot počasen.
6.	Ne pozabimo na čim boljše razpoloženje pri delu! Nerazpoloženost utruja in povečuje možnost za nesreče pri delu.
7.	Delajmo v čim enakomernejšem tempu.
8.	Kratki in pogostejši oddihi so učinkovitejši kot daljši, a redki.
Vsako delo je tesno povezano s časom, zato je vprašanje, kako izkoristimo razpoložljivi čas, izredno važno. Izgubljenega časa ni mogoče nadomestiti, zato ga je treba izkoristiti čim racionalneje in čimbolj učinkovito:
1.	Poenostaviti delo, pomeni prihraniti na času. Zakaj komplicirati, če tudi enostavno pridemo do zaželenega cilja.
2.	Skrbnost pri delu pomeni prihraneh (Jasa. če zaradi tega v začetku porabimo več časa, bomo to nadomestili kasneje. Delati -približno« ni nikoli racionalno!
3.	Biti točen, pomeni prihraniti na času. Nikoli ne pozabimo na star kitajski pregovor: Zlato, ki si ga izgubil, lahko še najdeš, izgubljenega časa pa nikoli!
MODERNI V0LKSWAGEN
V'-i. *)&».
MNOGO PRIZNANJ IN OBČUDOVANJA JE ZEL VOLKSWAGEN ERVVINA GORKE IZ HAMBURGA. IZNAJDLJIVI MEHANIK JE VOZILO SEM OPREMIL Z VELIKO PANORAMSKO SIPO, S SMERNIMI KAZALCI NAD LUČMI IN Z NEKAJ DRUGIMI MALENKOSTMI, PA JE NASTAL VOLKStVAGEN, KAKRŠNEGA VIDITE NA SLIKL	(JU)
niml rokovnjači. S tem svojim patentom je prišel na Dunaj, da bi ga preskusil največji strokovnjak za odpiranje ključavnic brez ključev, Bierhaus- Priznani strokovnjak je obračal ključavnico na vse Strani, poskušal vse mogoče trike, navsezadnje pa ves poten vzdihnil in izjavil: »Z metodami. ki jih poznamo do danes, te ključavnice ni mogoče odpreti brez ključa « To je bil tudi prvi poraz , ki ga je doživel mojster Bierhaus v svoji karieri. Tej preizkušnji je prisostvoval tudi ameriški konzul v Avstriji, ker se ZDA močno zanimajo za novi patent.
POSLOVNA KRINKA
V telefonskih celicah nekega pariškega nočnega zabavišča so montirali magnetofonske trakove, ki se avtomatično vključijo in reproducirajo tipkanje pisalnih strojev ih hripav moški glas: žena. ki ji mož ponoči telefonira iz tega zabavišča, dobi vtis; da se ji oglaša iz pisarne ...
1056 FILMOV NA URO
Toliko jih razvijeta dva nova velika avtomatična ra-zvijalna stroja za barvaste filme, ki jih je pred kratkim kypila znana zahodnonemška firma Perutz za svoje laboratorije v Munchenu.
V ZADNJEM HIPU
Ta nenavadni dogodek se je primeril pred, nedavnim v neki banki v Stockholmu. Uslužbenci so že pospravljali »voj e stvari in vratar se je bil pripravljal, do zaklene poslopje, ko Je nenadoma pridrvel neki kmet. Bil Je brez sape ln ves točnpan. Prvemu uslužbencu, na katerega Je naletel, Je izročal listek, ki ga je držat v roki.
Bila Je srečka državne loterije, ki je zadela pred tremi leti premijo 250.000 krom. Siromašni kmet Je po naključju naSel doma staro lin že zdavnaj pozabljeno srečko. Hotel Jo je vreči v smeti, ko mu Je žena svetovala, naj za vsak primer pogleda v stare časopise. Moč je načel časopis z izžrebanimi številkami m videl, dia je zadel premijo. Tak kakršen je bil, Je brez klobuka in brez suknjiča stekel na banko, ker Je ravno tega dne potekel rok za Izplačilo denarja.
BARVNA TELEVIZIJA
Japonske televizijske postaje so začele oddajati poskusne programe v barvah. Tuji strokovnjaki, ki so ob tej priložnosti obiskali Japonsko, so bili iznenadeni nad barvami ln jasnostjo televizijskih slik. Osem Japonskih podjetij je že začelo serijsko Izdelovati TV sprejemnike za barvno televizijo. Za leto 1964, ko bodo v Tokiju olimpijske igre, pripravljajo Japonci načrte, po katerih bodo posneli Igre v barvni televiziji - program pa bodo prenašale relejne postaje, ki bodo na umetnih satelitih.
... V moževi garderobi
© Krat-ate boste najlaže očistili, če boste na mastne madeže natresli smukca ali nastrgane krede. To pustite dva do tri ure, potem pa odstranite prašek z mehko krtačo. Za temeljitejše čiščenje uporabite čisti bencin, seveda pa se morate pri tem skrbno varovati bližine odprtega ognja.
© Nogavice operite vsak večer v mlačni milnici. Ko se posušijo, zašijte, kar je treba, nato pa jih zvijte, začenši pri odprtini, ker se bodo sicer razvlekle, kar ni samo grdo, marveč tudi neprijetno.
© Žepe na moževi obleki že kar takoj podložite s kosom platna, zlasti tisti žep, v katerem nosi ključe. Kdaj pa kdaj skrtačite obleko in jo nato odrgnite s čisto krpo, ki ste jo namočili v razredčeni salmiak (žlica na pol litra vode). Obleko obesite na obešalnik in jo zračite nekaj ur.
® Klobuk bo ostal lep in se na traku ne bodo poznali mastni madeži, če boste vložili med podlogo in tulec trak iz papirja, ki vpije vlago. Kdaj pa kdaj očistite klobuk prav kot obleko z amoniakovo raztopino.
Premiki delavstva
Iz ekonomske emigracije bi pa navedli nekaj številk preseljevanja Iz Evrope v prekomorske dežele. Podatki so zbrani za čas od 1946 do 1657.
Zahodna Nemčija 482 tisoč oseb, Avstrija 103 tisoč, Belgija 107 tisoč, Španija 569 tisoč, Grčija V.2 tisoč, Italija 1,412.000. Nizozemska 564 tisoč, Velika Britanija 1,840.000, Švica 54 tisoč.
Za nekatere od teh držav bi v ilustracijo navedli še porast prebivalstva, k! ga povzroča preseljevanje, upoštevaje odhod lastnih državljanov v emigraci-
T0VARNE NA PROSTEM
jo in odhod inozemcev: Belgija 160 tisoč ali 1.9 odstotka prebivalstva iz leta 1946, Francija 0-9 odstotka, Švedska 180 tisoč ali 2.7 odstotka, Švica 220 tisoč ali 4-9 odstotka.
Za nekatere države Izven Evrope je bil demografski odmev značajen: Avstralija ima 930 tisoč oseb več v navedenem obdobju ali 12.5 odstotkov od prebivalstva iz leta 1946; Nova Zelandija 145 tisoč oseb ali 8.7 odstotkov; Kanada 1 milijon ali 7.9 odstotkov, Venezuela 330 tisoč ali 7.5 odstotkov, ' Argentina 800 tisoč ali 5.1 odstotkov. Ta demografski pritisk je bil manjši V ZDA 2,200.000 ali 1.6 odstotkov, v Braziliji pa 450 tisoč ali 1 odstotek.
Znani sovjetski strokovnjak na področju avtomatizacije prof. Aleksander meni, da bodo zaradi popolne avtomatizacije Industrijske proizvodnje tovarniške zgradbe povsem nepotrebne. Dragocene stroje bo lahko pred vsemi muhavostmi vremena varovala preprosta streha ln barva, ki varuje kovino pred rjavenjem. - Profesor je dejal, da to ni stvar daljne prihodnosti, marveč da v Sovjetski zvezi obratuje na ta način že nekaj termoelektrarn.
ŠIPE, KI SE NE UBIJEJO
Pred nedavnim so odkrili v Veliki Britaniji novo vrsto prozornega materiala za okna. To so plastične plošče iz polietilena. Posebnost te prozorne snovi je, da je boljši toplotni Izolator kot steklo, ne propušča vlage, se ne razbije in propušča ultravioletne žarke. -Ce jo zadene udarec, se samo upogne in takoj zopet zravna.
DOKLER JE BILO KAJ DENARJA

»NIC NAJU NE MORE LOČITI!- STA DEJALA AMERIŠKI ARHITEKT IN BOGATO DEKLE, KI STA SE POROČILA KLJUB GROŽNJI STARŠEV, DA DEKLE NE BO DOBILO DEDIŠČINE. PO ENOLETNEM SKUPNEM ŽIVLJENJU OB AMERIŠKI OBALI JIMA JE POSEL DENAR. PA TUDI LJUBEZNI JE BILO KONEC. SLEDILA JE LOČITEV. PREGOVOR »LJUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC- TOREJ Se vedno velja.	(ju)
I HOM IN V N Ali M NV 4*11
Skrivnost
dveh bratov
Ko je Leslie slonela na kamniti balustradl, je gledala pod seboj zlate krizanteme, ki so se zibale v vetru. Vendar niso bili vsi cvetovi zlate barve. Vmes so bile nasejane nasičeno rdeče krizanteme, spet druge snežno bele in oranžne barve. Onstran vse te lepote se je pa razprostirala obilica rožnatih grmov, da je dišalo vse do hiše.
»Čudovito posestvo!« je rekla tiho. »Prav dobro vas razumem, Dick. da ga tako silno ljubite. Kako dolgo je že v lasti vaše družine?«
»Osem sto let. Prvi Chelford je odrezal prvotnemu gospodarju glavo in se sam izklical za lastnika te zemlje. Sledeče chelfordove generacije, katerih glave so bile po monotonem vrstnem redu odsekane, so ugrabile kmetom še nekaj tisoč hektarov, dokler ni bilo posestvo dovolj veliko.«
»Dick, vi imate malo iluzij!«
»Prav nobenih!« je odvrnil na kratko, njegov odgovor je pa dekleta nekam užalil.
/ Dvakrat sta morala poslati po Harryja, preden je utegnil priti, in ko se je končno prikazal, je bilo na njem opaziti, da ga je odsotnost Puttlerja hudo jezila.
»Izredno inteligenten človek!« ga je hvalil. »Nenavadno podkovan v zgodovini, zlasti angleški. Zal pa ne bere nemško, vendar sem ga pregovoril, da se bo začel ukvarjati z učenjem tega jezika.«
Takoj nato je začel pripovedovati Leslie o poroki, da bi jo razveselil.
»Vse te pompozne ceremonije — pajčolan, družice in oranžno cvetje — se mi zdi nekam neokusno in barbarsko. Pravijo, da je v Ameriki postala navada, da se poroče v salonu. Kaj praviš, Dick, ali ne bi mogli kaj takega napraviti tudi tu? Stari škof je uslužen gentleman.«
»Vprašaj Puttlerja za svet,« je odgovoril mlajši. »Na cerkvenem področju je kapaciteta.«
»In v raznih drugih rečeh tudi,« je pripomnil Harry nenavadno navdušeno. »Tako na primer pravi, da verjetno eksistira kriptogram, ki direktno kaže, kje je zaklad skrit. Po njegovem mnenju prihajajo kot skrivališča posebno v poštev podzemeljske ječe, ki jih imamo tudi pri nas. Jutri se bom za to pozanimal — verjetno so pod podi prazni prostori ter bi se splačalo stvar pobliže ogledati.«
»Skrivališča, ki jih omenjaš, so vinske kleti. In če bo Puttler začel stikati okoli starih žlahtnih vin, potem bo najinega prijateljstva konec!« se je razvnel Dick. »Razen tega menim, da je malo verjetno, da naši predniki niso pretaknili vseh stropov teh nesrečnih skrivališč. Eden izmed njih je dal v časih regentstva napraviti veliko zidovje naokoli. Najinega očeta je stalo tisoč funtov, da je popravil škodo, ki jo je naredil ta iskalec zlata.«
Mlado dekle, ki je ni zanimal ta pogovor, Je nekam togo poslušala modrovanje obeh in je postala spet prava Leslie, ko se je lord Chelford z nekim jalovim Izgovorom umaknil.
»Moj bog, Dick!» Njen obraz se je spačil v malo grimaso. »Ne morem se ogreti za vse te stvari, o katerih Harry govori skoro z nekako zamaknjenostjo! O čem bo govoril, ko bodo zaklad našli?«
»Potem bo začel govoriti o vas!«
»Premlada sem, da bi se Harry ukvarjal z mano... tri sto let premlada,« se je branila. »Sedaj mi pa kaj več povejte o vašem detektivu, Dick. Vaš mali angel varuh mi je všeč! Ali bo napravil kakšno racijo? Takrat bi ga prosila, naj jo razširi še na našo hišo — posodila mu bom celo moj avto.«
Dick Alford jo je vprašujoče pogledal.
»Ste res boječi, Leslie?«
»Prav rada priznam, da sem. Ko senvkot otrok doživela prvo nevihto, sem bila nekako očarana, druga se mi je zdela zanimiva - pri tretji ali četrti se me je po polastila groza. In ,Crni opat’...? Da, romantičen je, vendar mi vliva strah v kosti. Se ga boji tudi Harry?«
»Malo že.«
»Zakaj le?«
»Ker je Harry tako nervozne narave. Bilo bi pa krivično, če bi pri takih ljudeh govoril v strahopetstvu. Ce bi me videli, da dirjam za Črnim opatom, bi si mislili, da sem neznansko pogumen, v resnici je pa čisto drugače. Nimam živcev in ne domišljije.«
»To ne bo držalo. Zakaj se delate manjšega, Dick, kot ste v resnici?«
»Iz prirojene skromnosti, Leslie! Glejte, tam doli se sprehaja Puttler. Pojdiva in napraviva mu druščino!«
»Kako lep kos zemlje je to!« je dejal Puttler navdušeno. »Se nikoli nisem vidri toliko rož razen na trgu Covent Garden. Vendar tamkaj to niso bile rože, ampak tržno blago.«
»Poslušajte Mr. Puttler, miss Gine sem izdal vaš pravi poklic.«
Detektiv je pri tej pripombi nagrbančil čelo.
»Vi poznate miss Gine bolj kot jaz. Mr. Alford,« Je dejal nato Puttler dobre volje. »Po mojem mnenju se pa življenje mnogo laže razvija, če človek drži jezik. S tem vam pa ne mislim delati očitkov. Pri Scottland Yardu smo imeli nekega Carterja, ki je od navadnega policista avan-ziral do direktorja, ker ni nikoli, prav nikoli nič rekel, ampak samo ooslušal — le poslušal. Nekega dne« — Mr. Puttler je med svojim živah-
------n ffitii—iMirKTramaiaim-aTiiiimiiMMii im.... iir-Tt i - i-. , • • _ j
nim pripovedovanjem stal pod nekim visokim drevesom — »mu je šef ukazal...«
Tresk! — je tisti trenutek počil strel.
Krogla je zažvigala mimo Puttlerjevega obraza in presekala rob debla, da je skoraj odletela. Nad rododendronovim grmovjem, oddaljenim kakšnih dve sto metrov, se je dvignil modri oblaček.
»Leslie!« je hripavo zaukazal Dick Alford in jo potegnil na tla.
Tresk! — je spet počilo.
Druga krogla je udarila že niže. Košček drevesne skorje je odletel proti dekletovem ušesu.
Takrat je Mr. Puttler z browningom v roki, sklonjene postave, stekel proti grmovju.
Tretji strel je zagrmel ln Puttler je padel na obraz ter obležal na tleh.
25.
Dick je stekel proti postavi, ki je nepremično ležala na tleh, in j o obrnil na hrbet. Veke na očeh so se krčevito stisnile, vendar ni bilo razen nekaj prask na obrazu, ki so najbrž nastale zaradi padca na tla nikjer opaziti kake rane. Toda potem je Dick opazil, da je bil podplat desnega čevlja odtrgan in da je bila nogavica okrvavljena. Ko pa je zaslišal šuit> svilene obleke za seboj, se je obrnil.
»Umaknite se takoj za bližnje drevo!« je zavpil Dick.
Tokrat ga pa Leslie ni ubogala. Bila je sicer bleda, ni pa kazala kakšnega strahu, ko je pokleknila k nezavestnemu na tla in mu začela odpenjati ovratnik.
»Hvala bogu, le omamljen je!« je tiho dejal Dick. »Sprva se mislil« da je po njem.«
Počasi mu je poskušal sezuti čevelj, toda čeprav je to delal z naj' večjo previdnostjo, je ranjenec moral občutiti hude bolečine, kajti vztrepetal je in odprl oči.
«Halo! Kaj se je zgodilo. Mr. Alford? Ali me je fant zadel?«
»Imeli ste srečo - le ranjeni ste na nartu. Ste zmožni paziti n* miss Gine?«
Detektiv je pograbil za pištolo, ki mu je pri padcu zletela iz rok. medtem ko je Alford zdirjal proti grmovju - dekle je pa z nepopisno bojaznijo strmela za njim ln vsak trenutek čakala, kdaj bo počil četrti strel.
Nekaj minut pozneje se je vrnil z nečim, kar je našel.
»Falot je streljal iz vojaške pištole - tu so prazne stročnice patroR. Ušel nam je skozi gozdič na levem krilu Fassawaya. Za sedaj bomo Sl* raje domov, da poiščemo za vas, Mr. Puttler, primeren čevelj.«
Ko so prehodili pol poti, so se srečali s Harr.vjem.
»ICdo je uprizoril to streljanje?« se je razjezil gospodar. »Dick — ^ vendar veš, da pol milje okrog hiše ne sme nihče streljati! Moji žlvd tega kratkomalo ne prenesejo, ti bi pu bil že lahko malo bolj obzire# do mene.«	'Dalje prihodnjič)