PoStnlna otaeana v Kotoma
Leto XVII.. št. 210
Ijnbljana, petek 1L septembra
Cena 2 Din
o pr d v uiSLVO. —JuUijtkiio, rtliftfljBVt aLi ca b. — reieiou 8U 312X 3122. i126, 3126P Inseratni addeleK: LijuPijana, Seien-ourgova ol i. — lei	84U2.
Podružnica Maribor: (iosposka ottes
3i_ 11 — ieieion 9L 2456. Podružnica Celje: HocenovB ali ca •(.
i — leletoD 9t IDO titLčunj pn pošt. 2e&. zavodih: Ljubljana SL 11.442. Praga 6lsio 78.180.
I OS 541
Afirmacija Male antante
Sredi največje evropske napetosti, ko se je že zdelo, da razpada Evropa v dva usodna tabora, ki bi postavila vse evropske države pred težko alternativo in katerih snovanje bi zahtevalo posebno odločnost v zunanji politiki posameznih evropskih držav, je prišla iz Bukarešte nepričakovana vest, da je dotedanji ru-munski zunanji minister Titulescu, na čigar osebnost je bila doslej vezana ne samo vsa rumunska zunanja politika, marveč tudi dobršen del splošne evropske politike, izpadel iz Tatarescove vlade. Spričo tega dejstva so se ponekod pojavile že alarmantne vesti o nekaki preorientaciji rumunske zunanje politike, v zvezi seveda z znano in že obrabljeno pesmijo o »krhanju Male antante«.
Kakor vselej do sedaj, tudi to pot ni T>ilo težko ugotoviti, kje je centrala za fabriciranje takih senzacinalnih vesti, ki so že sto in stokrat preplavile Evropo, a je sto in stokrat »zlomljena« in »skrhana« Mala antanta navzlic njim še vedno krepka in čila vstala iz dozdevnih »razvalin«. Še več: vse te senzacije, ki so jih diktirali previdno prikriti manevri nekaterih zainteresiranih sil. so dosegle vselej samo nasproten efekt. Mala antanta se je po vsakem takem ^skrhanju« še bolj okrepila in še bolj afirmirala, tako da so bili čedalje bolj prisiljeni računati ž njo prav tisti evropski faktorji, ki jim je bila morda trn v peti.
Vse to pa nam dokazuje, da je Mala antanta na svojem področju politični faktor prvega reda, ki ga mora njegovemu pomenu v srednji Evropi primerno upoštevati tudi vsa ostala Evropa. Smernice njene mednarodne politike so tako jasne, predvsem pa tako miroljubne, da ni treba še posebnih argumentov za dokaz, da zasleduje svoje posebne namene vsaika država, ki bi jo skušala zrušiti. Njen pomen za splošno evropsko ravnotežje ie že ves čas njenega obstoja tako velik, da je sleherna akcija proti njej obenem že tudi akcija proti temu splošnemu ravnotežju.
Če je danes to spoznanje splošn0 celo že pri faktorjih izven nje, potem smemo s tem večjo upravičenostjo reči, da se tega pomena medsebojne povezanosti še v posebni meri zavedajo države Male antante same. Zato je razumljivo, da je doslej še vsaka zunanja kampanja proti njenemu homogenemu in solidnemu bloku puščala države, ki jo sestavljajo, izredno hladne. To dokazujejo vsi dosedanji sestanki stalnega sveta Male antante, zlasti pa precizni in stvarni komunikeji, izdani po takih zasedanjih, ki &o ponekod že zaradi tradicionalnega nasprotja proti Mali antanti dvigali veliko prahu, včasih tudi naravnost fantastična ugibanja o notranjih nasprotjih in usodnih divergencah. Mi ne dvomimo, da bo tudi bližnji sestanek stalnega sveta Male antante še enkrat potrdil, da imajo glede nje prav samo tisti, ki verujejo in zaupajo v njen razvoj, tisti, ki ostajajo hladni pri vseh nasprotnih natolcevanjih, ne pa tisti, ki so nad njo napravili že sto in sto križev, pa so morali takoj nato spoznati, da so se spet enkrat pošteno ušteli.
To zaupanje nam v sedanjem trenutku vlivajo zlasti poročila, ki jih prejemamo o nadvse prisrčnem sprejemu našega zunanjega ministra in pred. sedniika vlade dir. Milana Stoja dinovi-č v Bukarešti, kamor se je podal pred. včerajšnjim, da se sestane z novim ru-munskim zunanjim ministrom Viktor, jem Antonescom, v katerega simpatije do naše države in še posebej razumevanje za najglobljo povezanost naših in romunskih interesov nismo imeli nobe. nega povoda niti za hip podvomiti. Niti tedaj ne, ko so nas takoj po spremembi rumunskega kabineta hoteli o tem prepričati tisti evropski krogi, ki jim ie ocividno samo do tega. da bi sejali razdor med nas in naše zaveznike. Mi srno ostali hladni, kakor se spodobi ljudem, ki zaupajo svojim prijateljem. Naše zaupanje je bilo na mestu, saj se tudi naši uradni krogi niti za hip niso v?nemirnili. In hladna sta ostala tudi Praga in Pariz, kakor smo to mogli spoznati iz soglasnih komentarjev v češkoslovaškem in francoskem tisku.
Jugoslavija je večkrat menjala titu. larja zunanjepolitičnega resora, ne da bi se zaradi tega spremenila njena zunanja politika, njeno prijateljstvo do starih in preizkušenih zaveznikov pa še četo ne. Tudd Češkoslovaška je letos zamenjala zunanjega ministra, ki je prevzel dediščino dr Beneša. Ali se .je zaradi tega njena zunanje politika ka. karkoli preusmerila? V Rumuniji je Titulesca zamenjal Antonescu, a takoj po prevzemu poslov je že sam naglasi!, d;1 bo samo nadaljeval od prednika začeto delo in ga po možnosti še bolj poglobil.
Da je govoril iskreno, nam pričajo njegovi sedanji razgovori z našim zunanjim ministrom in zdravice, ki sta si jih pri tej priliki izmenjala. Ta afirmacija MaJe antante je bila v sedanjem trenutku potrebna že zato, da so spet
Izhaja vsak dan. razen ponedeljka. Naročnina	mesečno Din 25.—
Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3128, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon 8t 2440 Celje, StrossmayerJeva ulica Stev. 1-Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo
ENOTNA AKCIJA BLOKA MALE ANTANTE
IN BALKANSKE ZVEZE
Predsednik vlade dr« Stojadinovič o svojem obisku v romunski prestolnici - Programska politična nagovora obeh predsednikov - Popolna solidarnost zaveznikov
Bukarešta, 10. septembra. AA. Vsi današnji jutranjiki prinašajo v celoti govore, ki sta jih imela na snočnji svečani večerji v zunanjem ministrstvu predsednika vlade gg Tatarescu in dr. Stojadinovič. »Universul« priobčuje po. leg tega tudi izjavo dr. Stojadinoviča pod naslovom »O enotni akciji bloka Male antante in Balkanske zveze.« Predsednik dir. Stojadinovič je med drugim rekel: »Pri svojem prvem obisku v Rumuniji ter pri šefu njene vlade g. Tatarescu in zunanjem ministru An., tonescu želim izreči svoje posebno zadovoljstvo, da me pot v Bratislavo pelje čez Bukarešto. Ta pot ni najkrajša, je pa najrazumliivejša. zlasti v sedanjih razmerah. Države, ki tvorijo blok Male antante in Balkanske zveze, žele v čedalje večji meri temeljiti na med. sebojni podpori in vidijo v moči svojih zvez in enotnosti svoje akcije kar naj-čvrstejšo osnovo za mir in lastno va<r. nost. V tem duhu, prepričan sem, bodo vse tri zaveznice na konferenci v Bratislavi proučile uspehe prve etape na. črtn o kar najširšem sodelovanju med našimi narodi.
Ta načrt smo, kakor je znano, določili v glavnih obrisih na sestanku po. glavarjev treh držav Male antante. Smer naše skupne politike je znana vsemu svetu, našim prijateljem in našim neprijateljem. Zato želim podčrtati samo to, da nisem prišel v Bukarešto zato, da bi koga prepričeval, temveč zgolj zato, da podam roko sija jnemu romunskemu ministrskemu predsedniku in njegovim tovarišem v vladi ter da se zahvalim za ljubeznivo vabilo, ki sem ga svojčas dobil da se seznanim z Ru-munijo. katere napredek in razvoj pod srečno vladavino kralia Karola pozna, jo tudi zunaj rumunskih meja. Pripomnim še to, da mi bo to srečanje dalo priložnost, da izpolnim svojo davno že Ijo. da utrdim svoje osebne zveze s predsednikom vlade g. Tatarescu. zveze. ki so bile doslej omejene zgolj na telefonske razgovore in diplomatske note. Naše prijateljsko srečanje v Bukarešti pomeni okrepitev širokega programa iugoslovensko-rumunskega razmerja. čigar tesno prijateljstvo staro že stoletja, okrenile on so gi še di. nastične sorodniške vezi.«
Govor predsednika Tataresca
Snoči ob 20.45 je predsednik rumunske vlade Tatarescu priredil v salonu zunanjega ministrstva svečano večerjo v čast dr. Milana Stojadinoviča. jugoslovenskega mi nistrskega predsednika in zunanjega ministra. Na večerji <o bili tudi zunanji mini ster Viktor Antonescu z vsemi ministri in državnimi podtajniki. rumunski poslanik na jugoslovenskem dvoru Guranescu. jugoslo venski poslanik v Bukarešti Drauoirir Ka-sidolac.
»Med večerjo je predsednik Tatarescu po zdravil predsednika dr. Stojadinoviča z naslednjim govorom:
V	veliko čast si štejem, da morem v imenu kraljevske rumunske vlade pozdraviti predsednika ministrskega sveta kraljevine Jugoslavije, tiste Jugoslavije, ki jo z našo državo kakor v preteklosti tako tudi sedaj vežejo tako tesni skupni interesi, da si sreče in bodočnosti ene ne moremo misliti hrez sreče in prihodnjosti druge.
Združena v preteklosti sta oba naroda preživela preizkušnje, boreč se vedno za iste cilje in iste ideale svobode in pravice. Združenj v sedanjosti, nadaljujemo borbo za. splošno stvar, za ideal, ki je splošni ideal reda. varnosti in miru.
Borimo se za to stvar in za ta ideal v okviru Male antante.. ob strani naših češkoslovaških zaveznikov, ki za nas niso tujci, ki naj svoje prijateljstvo šele dokažejo, ker so že od vsega začetka potrdili, da so z nami združeni kot bratje v skupnih čustvih in v skupnem delu ter z enako iskreno ljubeznijo za red in mir.
V	tem trenutku .se nam pač ni treba sporazumevati o kakšnih sklepih, kakor tudi ne razpravljati o delu. ker so naši trije narodi tako zvezani, da izraža vsak izmed nas, ko govori, hkratu tudi misli in volio ostalih dveh.
Borimo se za isto stvar, za ta isti ideal v okviru Balkanske zveze z n. šimr. zavezniki v Grčiji in Turčiji, željni miru in red?. Vsi
izpovedujejo ista s» remi jen ja. S tem p sta-jajo naši stiki čedalje tesnejši in pi dovi tejši. ker ustvarjajo vedno nove vire me;i-sebojnega sodelovanja in podpiranja
Borimo se za ;sto stvar in za is'e ideal.-v okviru Društva narodov in vse-r? m-ii: zvez. ki pa nobena rii agresivna in p.<\> ><i in vedno podpira obstoječi rrd ?txlelu;o-pri vsaki posamezni in skupni akciji s pie pričanjem da je mir nedeljiv in da je mogoča učinkovita varni si simo če je kolek tivna.
Ko ljubimo mir. pa nismo slepi paeTsli. ker vemo. da je moč najbolj*« sredstvo z« narodovo varnost. Biti irofan v službi min; in pravice ostane trajno geslo vse naše po litike
To politiko miru in med narodnega spu razumevanja lx>mo izvajali do konca brez popuščanja in brez kolebanja.
V zvestobi do naših zvez. solidarni v obrambi pogodb, ki jim dolgujemo nov«t stanje stvari hočemo skupno korakati dalje in dati svelu svoj prispevek.
Rumunija. ki ji je njena vzvišena dinasn ja tesno združena s slavno jug^slovr>ns! o dinastijo, spremlja z največjim zanimanjem konsolidaeijsko delo države, ki je znala tako spremo premagati vse tež.koče in ovire, in ki sedaj koraka z naglim razvojem k vrhuncu svoje sijajne usode. Smatramo, da pospešujejo ti uspehi naše skupne korisli. Vašo zmago smatramo za svojo zmago.
Ko vežem vašo osebnost z vašo domovino. dvigam čašo v zdravlje Nj. Vel. kralja Petra II. Nj. Vis. kneza Pavla in pijem za napredek Vaše zemlje, za vašo osebno srečo. dTagi moj predsednik in prijatelj.«
Odgovor predsednika Stojadinoviča
Na govor predsednika rumunske vlade je odgovoril dr. Milan Stojadinovič;
»Dovolite mi, da najprvo izrazim svoje iskreno zadovoljstvo, da morem v prestolnici kraljevine Rumunrje nadaljevati iskrene in tako koristne stike z dr/.avniki prijateljske in zavezniške dežele.
Ti pogosti osebni stiki naših državnikov spadajo med lepo tradicijo Male antante. Evo. tu nadaljujemo vse svoje tradicije in izrekamo s tem priznanje tistim, ki so delali pred nami s tolikšnimi sposobnostmi in nadarjenostjo pri stvari, za katero delamo sedaj tudi mi.
Poleg tega sem hotel s svojim obiskom izkazati svoje spoštovanje plemeniti ru-munski deželi, s katero nas spaja vse in od katere nas nič ne loči. Hotel sem obenem pokloniti se njenemu ljubljenemu vladarju, šefu kraljevske hiše, ki je v tesnih rodbinskih stikih z našo narodno dinastijo in ki zasluži za svoje modro in rodoljubno vodstvo naše iskreno občudovanje in spoštovanje.
Tople besede, ki ste jih blagovolili, gospod predsednik, izreči v imenu vlade kraljevine Romunije, so me globoko ganile. Našle bodo enak odmev t-udi med našim celokupnim narodom, ki ga družijo z brat skim romunskim narodom že od nekdaj neločljivi skupni interesi na vseh področjih narodnega in mednarodnega življenja.
>na licu mesta« postavljena na laž natolcevanja nasprotnikov, pa tudi zato, da bo skupna afirmacija dosedanje politike M3le antante na njenem bližnjem sestanku v Bratislavi še popolnejša.
Sprejem, ki sem ga bil dele/.en med vami. iu pozornost, ki so mi jo izkazali, je veljala. kakor sem prepričan, moji domovini Jugoslaviji. njenemu mlademu kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, ki nadaljuje veliko delo nesmrtnega Viteškega kraija Aleksandra 1. Zedinitelja in ki se je s kraljevskim namestništvom vred ves posvetil blaginji in napredku jugoslovensKega naroda.
V naših beseda.li in v tem sprejemu vidim z veseljem nov dokaz, za krepke in trajne stike, ki vežejo oba naroda. Ti stiki, so obenem osnova naših neomajnih in nespremenljivih zavezništev, na eni strani s Češkoslovaško, na drugi strani s Turčijo ln Grčijo, kar je tudi rodilo dva mečna čini-telja naše varnosti in mednarodne politike: Malo antanto in Balkansko zvezo.
Naši dve deželi, Rumunija in Jugoslavija. ki pripadata istočasno obema političnima grupačijama. sta z ogromnimi žrtvami in z nepozabno pomočjo velikih zaveznikov ustvarili svoje temeljne nacionalne ideale in zavzeli med narodi mesto, ki jima pripada in ki jima ga nihče ne more odrekati.
To mesto je združeno s polno odgovornostjo. Naši dve deželi si želita miru. ker je ne'e najglobokejši izraz duše naših narodov. temveč obenem tudi osnova našega nadaljnjega razvoja in napredka. Ta mir ponujamo iskreno vsem, ki nam jih je usoda določila za sosede In za skupno sodelovanje. Vedno smo želeli In želimo, naj Hi to našo ponudbo pravilno razumeli in iskreno sprejeli.
Ponujali smo in ponujali bomo vedno mir, pripravljeni pa smo obenem braniti ga
i vsemi sredstvi pred tistimi, ki bi morda hoteli iskati svoje posebne koristi v motnih razmerah.
Ker sta Rumunija in Jugoslavija istih misli, bosta mogli v skupnosti z ostalimi svojimi zavezniki vedno najti široko in plo-dovito osnovo za mednarodno sodelovanje, ki ne bo koristilo samo oitema državama, marveč splošnemu mini v tem delu Evrope.
Ure. ki sem jih preživel in ki jih bom še prebil v vaši sTedi, mi l>odo ostale v nepo zabnem spominu. Veliki napredek, red in
delavnost, ki sem jo našel povsod in na vsakem koraku, so še okrepili veliko občudovanje, ki sem ga vedno z vsem jugoslo-venskim narodom vred čutil do vaše velike in prekrasne dežele.
Izrekajoč vam še enkrat svojo zahvalo za posebno pozornost, ki sem je bil deležen kot predsednik vlade kraljevine Jugoslavije v bratski in zavezniški kraljevini Rumuniji. dvigam svojo čašo za zdravje ter dolgo in srečno vladanje Nj. Vel. kralj* Karola ter za napredek velike Rumunije«.
Dr* Stojadinovič pri kralju Karolu
Bukarešta. 10. septembra AA. Predsednik v'ade dr. Stojadinovič se je danes odpeljal iz Bukarešte v Sinajo 6 posebnim vlakom da se pokloni kralju Karolu Z istim vlakom so se odpeljali v Sinajo tudi gg. Tata= rescu. predsednik rumunske vlade, zunanji minister Anlouescu. jugoslovanski poslanik v Bukarešti Kasidolac, rumunski poslanik v Beogradu Guranescu in njih spremstvo.
Na železniški postaji v Sinaji so dr. Stojadinoviča 'n dr. Tataresca ter muno sprem* stvo pozdravili prefekt tamkajšnjega okrož; ja in drugi zastopniki krajevnih oblasti. Dr. Stojadinovič ese je 7 avtomobilom odpeljal v hotel Apolo, od tam pa v dvorec Peleš, kjer ga je kralj Karol »akoi sprejel v avdien-ci Avdieira ie trajala več ko eno uro. Na> to je kralj Karol obdržal dr. Stojadinoviča na kosilu. Po kosilu se je kral.i ponovno raz. govarjal z dr. Stoiadinovičem
()1> 17 sta se gg. Stojadinovič in Tata* rescu s svojim spremstvom odpeljala v a v« tomnbilu v Moreno kjer sta si ogleda'3 največje nahajališče petroleja na Rumunske m
Ma^alsevanje posvetovanj
Biika - sta. 10 septembra. AA. Danes * o <••• nad li je voli razgovon med ob »na mini-
strskima predsednikoma. Nadaljevali se bodo še jutri dopo'dne. Razpravljala sta o vseh vprašanjih mednarodne politiike, ki se tičejo naših dveh držav in drugih zavezniških držav Male antante in Balkanske zveze. Pri tej priložnosti je bilo govora tudi o zelo pomembnih vprašanjih, nanašajočih se n;i gospodarske probleme v naših dveh državah. Med temi problemi je na prvem mestu petrolejsko vprašanje. Znano je^ da je Rumunija ena najpomembnejša država v Evropi, kar se tiče pridobivanja petroleja. Razen tega je znano, da Jugoslavija uvaža .mnogo petroleja. Oba ministrska predsednika dr. Stojadinovič in g. Tatarescu sta v popolnem soglasju razpravljala o tem ve'ikem gosp-darskem problemu. Razgovori so na najboljši poti, da se najde praktična in dobra ureditev tega vprašan:a.
Sestanek Male antante
Beograd. 10. septembra AA. V soboto 12. t. m se sestane v Bratislavi stalni svet Mp'e antrrite na 11. redno zasedanje. Našo kraljevino bo na tem zasedanju zastopal predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič. V njegovem spremstvu je tudi pomočnik zunanjega ministra Vladislav Martinac.
Veličasten sprejem $migly]a v Varšavi
Varšava, 10. septembra, g. Današnji po-vratek generalnega inšpektorja poliske vojske Rydz ?»niglij;i je bil pravi triumf. Že na meji so poljskega generalisima pričakovali mnogi č'ani vlade ter zastopniki gor-n;e\šlez jskih oblasti. Na obmejnem kolodvoru se je zbralo 5000 ljud: - ki so generalu priredili viharne ovacije. G-meralov posebni v'ak se je ustavil na vseh večjih postajah Posebno v Katovicah je bil sprejem nad vse prisrčen. Tudi na vseh ostalih postajah se je zbrala ve'ika množica ljudi, ki so priredili gcnera'u viharne ovacije, čeprav se vlak ni ustav;l Pozdravne svečanost1 se dosegle svii višek v Varšavi, k i m<-r ie nosno! vlak opoldne. Na trgu prerl kol"dvorr.n se ie zbra!o 40.000 ljudi. Na koldvoru so rr^zdra\n'i Rvdr Sttigly:a predsednik vladi", osebie francoskega poslanstva. inozemski vojaški a-ašeii in dTu-gi. Že na kolodvoru je imel Rydz Smvg'i
daljši razgovor z ministrskim predsedn;kom Skladowskim in zunanjim ministrom Be-ckom. Pred kolodvorom je bil postavljen slavolok z napisom: » Živel naš vodja!« Ob cestah je mnogobrojna množica napravila špalir teT viharno pozdravi :ala generalisima. Na nekaterih krajih je množica prodrla vojnški kordon ter obsipala Rvdz Smiglvja s cvetjem. Sprejem poljskega ge-nerailisima kaže. da smatra tudi poljski narod gencali v a n^slednikn PMsudsVc-aa
Rim, 10. septembra, g. Italijanski tisk je tudi danes precej rezerviran glede obiska generala Rvdz Smiglyja. Domnevajo, da je Rydz Smiglv pred svojim odhodom iz Pariza obvestil francosko vlado o svoji nameri, da bo imel razgovore z italijanskimi merodainimi krogi, ter pravijo, da je bila francosko-poljska zveza v pariških razgo-i vorih oja^ena, vendar nima nobene proti-• nemške osti.
?red San Sebastlanom sklenjeno premirje
Uporniki mesta ne bodo bombardirali, branitelji pa bodo preprečili vsako nasilje
Hendaye, 10. septemlrra. o. Vesti o padcu San Sebastiana so se izkazale kot docela neresnične, res pa je, da je prišlo med vodstvom upornikov in med branitelji mesta po daljših pogajanjih do sklenitve začasnega premirja. General Mola se je obvezal. da mesta ne bo bombardiral, da se tako očuvajo zlasti zgodovinske znamenitosti tega baskovskega kulturnega središča, dočim so se branitelji mesta obvezali, da bodo zabranili vsako ropanje, požiganje in preganjanje političnih nasprotnikov. Od danes opoldne dalje vlada premirje in je streljanje v tem odseku popolnoma prenehala
Kakor poročajo dalje, se je danes vršilo
v Burgosu posvetovanje vseh važnejših poveljnikov upornikov pod predsedstvom generala Franca. Na sestanku so proučili celoten položaj in izdelali operativni načrt za splošno ofenzivo, ki bo osredotočena na Madrid. Ofenziva naj bi se začela v treh dneh
San Sebastian, 10. septembra. (Havae): Na fronti pri San Sebastianu vlada popoln mir. Postojanke s® v zadnjih treh dneh niso izpremenile. Vladne čete so prodirale iz Tolose. toda železniška proga je med Armieto in Hernanijem pretrgana. Na cesti v Bilbao so uporniki zavzeli postojanke, ki obvladajo železniško progo.
Težkoče v Londonu
London, 10. septembra, o. Na londonski konferenci mednarodnega odbora, ki naj bi kontroliral politiko nevmešavanja v dogodke na Španskem, so se že prvi dan pojavile velike težkoče, tako da današnji listi zelo skeptično pišejo o morebitnih rezultatih.
Na včerajšnji seji je bila postavljena zahteva, naj vse delegacije predlože odboru poročila o ukrepih, ki so jih izdale njihove vlade za zagotovitev nevtralnosti napram Španiji. Dočim so vse delfcgacije pristale na to zahtevo, sta nemški in italijanski delegat odklonila podatka o ukrepih svojih vlad, češ, da nimata dovoljenja za taka poročila Ker razen tega na konferenci ni zastopana Portugalska, ki je z dogodki v Španiji neposredno najbolj priza-
deta, je nastal na konferenci zastoj in so morali zasedanje začasno odgoditi.
Današnji londonski listi ostro napadajo Italijo in Nemčijo in jima očitajo, da hote zavlačujeta sklepanje o nevtralnosti, že-leč čim dalje ohraniti proste roke, da bi mogli podpreti upornike. Britanska vlada »i na vso moč prizadeva, da bi dosegla soglasje ter pridobila za sodelovanje ne samo Portugalsko, marveč zlasti tudi Italijo m Nemčijo. Pri tem zlasti poudarja, da je namen te konference edino ta, da zajamči učinkovitost vseh držav, ki so pristale na predlog o nevmešavanju v španske zadeve. Upajo, da bo še v teku tedna prišlo do sporazuma in da se bo konferenca v soboto zopet sestala

Vzdrževanje osnovnih šol preneseno na banovine
Tudi učiteljske stanarine bo odslej plačevala banovina, ki sme zaradi novih bremen povišati doklade na državne davke — Položaj v avtonomnih mestih ostane
nespremenjen
Beograd, 10. septembra, p. Današnje
»Službene novine« objavljajo uredbo o prenosu vzdrževanja osnovnih šol v smislu zakona o narodnih šolah na banske uprave. Po tej uredbi preide vzdrževanje vseh obstoječih in v bodoče zgrajenih šolskih poslopij, ki so jih doslej upravljale upravne, odnosno šolske občine, na pristojno bansko upravo. Izvzete so samo šole v mestih, ki spadajo pod zakon o mestnih občinah. Mestne občine "bodo morale še nadalje same skrbeti za vzdrževanje šol ter plačevati tudi stanarino učiteljem, v kolikor nimajo uradnih stanovanj. Ostale občine pa bodo še nadalje dolžne izpolnjevati vse obveznosti po točki 1. čl. 23 zakona o narodnih šolah ter bodo morale graditi potrebna šolska poslopja, skrbeti za njih zavarovanje in plačevati davke, v kolikor bi se nanašali na šolska posestva.
Za vzdrževanje narod, šol bo morala pristojna banska uprava v prihodnjem proračunu poskrbeti za potrebne kredite, iz katerih se bodo plačevala popravila šolskih poslopij, najemnina za najeta šolska poslopja, kurjava, razsvetljava in čiščenje poslopij, vzdrževanje šolskih vrtov, nabava in vzdrževa-
nje opreme, učil in pisarniških potrebščin za šolo, izpopolnjevanje knjižnic, naročnina pedagoških listov, nabava učnih knjig za siromašne učence, plačilo stanarine učiteljem ter kurjave za upravitelja in šolskega slugo, če stanujeta v šolskem poslopju, ter za vse ostale izdatke, v kolikor jih bo smatrala banska uprava za potrebne.
Ce dosedanji dohodki banovine za te nove izdatke ne bodo zadostovali, smejo banske uprave uvesti nove doklade na vse državne davke. Te povečane bano vinske doklade pa se ne smejo pobirati v onih mestnih občinah, ki morajo še nadalje same skrbeti za vzdrževanje šol.
Uredba določa podrobnosti glede računovodstva. Banska uprava mora prevzeti v svoje breme vse še nepokrite obveznosti šolskih občin do konca marca 1936 ter vse izdatke za tekoče proračunsko leto. Prosvetno ministrstvo bo v sporazumu s finančnim ministrstvom izdalo potrebne pravilnike ter bo v spornih zadevah tudi avtentično tolmačilo določbe te uredbe, ki stopi v veljavo z današnjim dnem.
Mladi kralj z avtom skozi Prlekijo
Križevci, 10. septembra.
Prlekija je bila včeraj, kakor je >Jutro« že poročala, deležna visokega obiska. Po-setil nag je naš ljubljeni mladi kralj peter II., ki se je pripeljal z dvornim vlakom ob pol 8. v Ljutomer. V trenutku «e jc zbralo pri železniški postaji izredno mnogo občinstva, da vidi in pozdravi visokega gosta. Mladi kralj je že pri oknu v vlaku odzdravljaj zbranomu občinstvu z reko. Takoj po izstopu iz vlaka je s svojim spremstvom zasedel dva avta, ki sta 5e odpeljala v smeri proti Radencem. Ljudstvo, ki ga je kralj v avtu srečava] na ce?ti ali blizu ceste na polju, je skoro povsod spoznalo svojega vladarja in ga navdušeno pozdravljalo.
Prav prisrčnega pozdrava je bil visoki gost deležen v Krjževcih. Ko je kraljev avto privozj 1 do šole, je kralj že od daleč z roko pozdravljal šolsko deeo in učitelj-stvo. ki sta bila tam zbrana in ga z velikim navdušenjem pozdravljala. Kralj je odzdravljal z roko še potem, ko se je avto peljal naprej po cesti. Domačini so se začeli takoj zbirati, da bi mladega vladarja pozdravili, a žal je bil avto že daleč od Križeveev. Kralj je nadaljeval svojo pot proti Radencem, Kapeli, Gornji Radgo?i
in po Slovenskih goricah proti Mariboru. Narod ga je povsod med potjo, kjer ga je spoznal, prisrčno pozdravljal.
Kraljevič Tomislav je orglal v ljubljanski stolnici
Ljubljana, 10. septembra.
Danes malo po 17. se jc Nj. Vis. kraljevič Tomislav v spremstvu svojega učitelja angleščine in glasbe z avtom pripeljal v Ljubljano, da si ogleda stolno cerkev in njene sloveče orgle. Dasi čas njegovega prihoda ni bil najavljen, se je pred stolnico zbrala precejšnja množica občinstva, ki je princu priredila prisrčne ovacije, v cerkvi sami pa so ga pozdravili stolni prošt Nadrah, stolni dekan dr. Kimovec, stolni župnik dr. Klinar in ravnatelj kora msgr. Premrl. Znano je, da je kraljevič Tomislav zelo nadarjen za glasbo, in o tem so sc mogli prepričati tudi navzočni cerkveni dostojanstveniki in glasbeniki, ko je sedel k orglam in zaigral. Stolni dekan dr. Ki-movec mu je hkratu razkazal in obrazložil ves ustroj veličastnega instrumenta. V cerkvi se je visoki gost pomudil skoraj celo uro, točno ob 18. pa se je kraljevič Tomislav s svojim učiteljem ljubeznivo poslovil, sedel v avto in se vrnil proti Bledu. Čeprav je medtem pričela nalivati močna ploha, je občinstvo ves čas vztrajalo Pred škofijo in ob odhodu vnovič priredilo kraljeviču navdušene ovacije.
Načrt za razširjenje telefonskih central v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani
Beograd, 10. septembra, p. Avtomatske . telefonske centrale, ki so bile kot prve v Jugoslaviji uvedene v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, že dolgo več ne ustrezajo potrebam sedanjega časa, ker so postale že premajhne. Gospodarski krogi so se zaradi tega že dolgo zavzemali za njihovo razširjenje, opozarjajoč obenem na to, da re bodo izdatki ob povečanem prometu naglo amortizirali. V ministrstvu za pošte je po3ebna komisija več tednov proučevala to vprašanje fn prišla do ugotovitve, da je stališče gospodarskih krogov pravilno. Komisija je izdelala podroben
načrt za povečanje telefonskih central v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani ter sestavila tudi proračun za ta dela. Cim bo ministrski svet predloženi načrt odobril in bodo zagotovljena tudi finančna sredstva, 5e bo pričelo delo, kj bo trajalo bržkone tri leta. Beograjska avtomatska telefonska centrala bo razširjena tudi na Zemun in Pančevo, pri ljubljanski centrali pa bo izpopolnjeno tudi kabelsko omrežje, ker ima Ljubljana velik mednarodni telefonski promet, ki je sedaj zaradi nezados>tnih : naprav in premalega omrežja zelo otež-kočen.
Problem kmečkih dolgov
Beograd, 10. septembra. o. Danes je imel svojo sejo posebni ministrski odbor, ki proučuje problem kmečkih dolgov in sestavlja načrt nove uredbe o zaščiti kmetov. 0 tem se je vršila nedavno v Han Pijesku konferenca pod predsedstvom predsednika vlade dr. Stojadinovica. Xa tej konferenci so bila določena osnovna načela nove uredbe, ki naj bi predstavljala končno rešitev tega važnega problema. Načrt nove uredbe, ki je sedaj v razpravi sta sestavila generalni direktor PAB dr. Bogdan Markovič in vlcegfuverner Narodne banke dr. Ivo Belin. Ministrski odbor je danes začel proučevati ta načrt in bo svoje delo nadaljeival še prihodnje dni.
„Dnevi grozdja" na Hrvatskem
Zagreb, 10. septembra, o. Zveza hrvatskih vinogradnikov je organizirala velikopotezno akcijo za omiljenje položaja hrvatskih vinogradnikov. V to svrho bo med drugim organizirala posebne dneve grozdja, s katerimi hoče propagirati uživanje grozdja Taki dnevi bodo prirejeni v vseh letoviščarskih krajih ter po mestih dne 12., 13. in 14. t. m. bodo dnevi grozdja v Crikvenici, Novem, na Rabu in Baški. 19v 20. jn 21. t. m. pa v Zagrebu, na Sušaku, v Karlovcu, Krlževcih- Slavonskem Brodu Slavonski Požegi. Osjeku. Vukovaru in Varaždinu. Ob teh dneh se bo prodajalo grozdje po najnižji ceni ter bodo organi z:rani podaja,]cj hodili od hiše do hiše. Z dovoljenjem banske uprave se bo ob teh dneh tudi na trgih smelo prodajati grozdje neomejen Caa.
Dr. Maček vnovič operiran
Zagreb, 10. septembra, o. Dr. Maček je bil danes operiran na desnem ušesu. Včerajšnji zdravniški konzuli j je ugotovil, da se je vnetje ušesa razširilo na kost za ušesom ter da je operacija neobhodno potrebna. Operacijo, ki je itrajala 50 minut, je izvršil prof. dr. Scherzer. Dr. Maček bo moral več dni ostati v sanatoriju in za enkrat ne sme sprejemati nobenih obiskov.
Hud vihar na Jadranu
Šibenik, 10. septembra, o. V pretekli noči je nastalo na Primorju nenadoma hudo neurje. Okrog 2. zjutraj se je dvignil strahovit vihar. Mnogo ribiških ladij se je ponesrečilo. Pri otoku Ista je vihar razbil tri ribiške čolne, v katerih je bilo 16 ribičev. Enega so davi našli mrtvega, trije so se rešili s plavanjem, 12 pa jih pogrešajo. Pri otoku Molatu je vihar odtrgal italijansko motorno jadrnico ter jo razbil na skalovju. Posadka se je rešila s plavanjem.
Veliki manevri sovjetske vojske
Moskva, 10. septembra, b. Na Beloruskem so se začeli danes letošnji veliki manevri sovjetske vojske. Včeraj so prispela v Minsk vojaška odposlanstva Anglije, Francije in Češkoslovaške. Bila so sprejeta jako prisrčno in posebno slovesno. Sprejema so se udeležili tudi maršali Budjenij, Je-gorov, Tuhačevskij in Vorošilov, ki se bodo vsi udeleževali manevrov. Zanimivo je da na manevrih ni tudi maršala Bijuherja, daljša zanimivost pa je, da se manevri vrše v Beli Rusiji, ki leži ob Litvi in je najbližja eventualnemu nemškemu udoru na rusko ozemlje.
Vojvoda in vojvodinja Kentska na Brdu
Kranj, 10. septembra. AA. Danes ob 10.18 sta prispela v Kranj vojvoda in vojvodinja Kentska. Sprejel ju Je Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Vojvoda in vojvodinja sta odšla v gradič Brdo, kjer sta gosta Nj. Vis. kneza namestnika in kne. ghrfe Olge.
Beležke
Volile! za Zbornico TOI
PO davčnih • predpisih za preteklo leto šteje ljubljanska zbornica za TOI 33.974 članov, ki so razdeljeni na štiri odseke. Najmočnejši je obrtniški odsek z 19.212 člani, Sledi mu trgovski odsek z 9.319 čla ni. Gostinski odsek šteje 5.050, industrij ski pa 393 članov. Približno enako bo v posameznih odsekih tudi število volilccv pri zborničnih volitvah 29. novembra.
Po mestih in srezih je glede števila član stva na prvem mestu Ljubljana, ki šteje 1.197 članov obrtniškega, 1.041 članov trgovskega, 253 članov gostinskega in 92 članov industrijskega odseka.
Shod JNS v Bitolju
Kakor nam poročajo, je bil včeraj v Bitolju zelo dobro obiskan shod Jugosloven-ske nacionalne stranke. Govorili so predsednik poslanskega kluba JNS dr. Vasa Jovanovič, bivši predsednik narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi, senator Voji-slav Protič in drugi. Shod je pokazal, da so postojanke jugoslovenske nacionalne politike slej ko prej močne tudi na skrajnem jugu naše države.
Uredba o kmečkih dolgovih
Na drugem mestu poročamo o pripravah uredbe, ki naj dokončno uredi problem kmečkih dolgov. Včeraj sta imela v morav-ski banovini, kjer bodo še ta mesec občinske volitve, več shodov prosvetni minister Sto» šovič in minister socialne politike Cvetkovič. Oba sta se v svojih govorih dotaknila tudi kmečkih dolgov in napovedala, da bo uredba o njihovi likvidaciji izšla že čez par dni, še pred občinskimi volitvami. Minister Cvetkovič je izjavil, da bo s to uredbo vprašanje kmečkih dolgov enkrat za vselej odstavlje« no z dnevnega reda.
»Samouprava" o skupnih nastopih opozicije
V zadnjem času je »Obzor« povedal, kakor smo tudi mi zabeležili, par gorkih na naslov srbijanske združene opozicije. »Samouprava«, službeno glasilo .1RZ, beleži »Obzorove« lekcije in med drugim pravi:
»Obzor« ostro napada beograjsko opozicijo, a ta v svoji servilnosti mu ne bo smela odgovoriti, ker ji je potrebna za občinske volitve Mačkova firma... Ne bomo se spuščali v podrobnosti, vprašamo samo »Obzor«, ako je vse tako, zakaj stranka dr. Mačka povsod v prečanskih krajih sestavlja skupne liste s člani iste združene opozicije? To sc dogaja zlasti v Bosni in Hercegovini, kjer so se-popolnoma zlili somišljeniki beograjske združene opozicije z Mačkovo stranko. Pa ne samo to. Oni vsi skupaj vzdržujejo intimne zveze cclo z JNS, priznavajoč, da je tudi stranka in cclo opozicija. To ni teorija, marveč stvarnost, ki je tem večje važnosti, ker se nahajamo tik pred volitvami. Vsi oni so složni, ko gre za rušenje naše stranke. Ali mi zagotavljamo ene in druge in tretje, da se bodo prevarili v svojih računih.«
Anglija bo oborožila Turčijo
Istambul, 10. septembra, b. Iz dobro informiranih političnih krogov se doznava, da so se nedavni razgovori turškega predsednika Kemala Atatiirka z angleškim kraljem Edvardom VIII. in njegovim spremstvom dotikali med drugim zlasti vprašanja čim ožjega vojaškega sodelovanja med Anglijo in Turčijo. Anglija je izrazila svojo pripravljenost. da izdatno podpre turško oboroževanje, zlasti ponovno oborožitev Darda-nel. za katero je pripravljena nuditi Turčiji vso potrebno finančno pomoč. Do podrobnejših razgovorov o tem vprašanju bo najbrž prišlo že pri napovedanem bližnjem obisku turškega ministrskega predsednika v Londonu, kamor ga je angleški kralj osebno povabil. Ni izključeno, da bo še letos obiskal Ix>ndon tudi predsednik turške republike Kemal Atatiirk.
Baldwin utrujen
London, 10. septembra, b. V konservativnih krogih je vzbudilo veliko pozornost dejstvo, da je predsednik vlade Bald\vin na nasvet svojih zdravnikov podaljšal svoj bolezenski dopust do srede oktobra in je za svojega zastopnika na bližnjem kongresu konservativne stranke, ki se bo vršil 2 oktobra. določil za svojega osebnega zastopnika finančnega ministra Nevilla Cliamber-laina, ki je bil že večkrat označen kot verjetni Baldwinov naslednik v vodstvu angleškega kabineta. Doznava se, da je BaIdwinovo zdravje precej zrahljano. Angleški premier boleha predvsem na nespečnosti in splošni izčipauost i, ki je zanj toliko bolj usodna, ker ima že blizu 70 let. Spričo tega ne izključujejo možnosti, da bo Baldwin še pred potekom svojega dopusta odložil vodstvo konservativnega kabineta in ga prepustil svojemu najožjemu sodelavcu Nevillu Chamberlainu.
Gospodarska konferenca velesil
ženeva, 10. septembra, b. Gospodarski komite DN je po izčrpni debati sklenil staviti vladam petih glavnih velesil (Angliji, Franciji, USA, Italiji in Nemčiji) predlog, naj bi se čimprej zedinile za sklicanje posebne gospodarske konference, na kateri naj bi vzele v pretres zlasti naslednja vprašanja: stabilizacije valut, kontingentov, carinskih olajšav in kllringa, da ■ bi s svojimi zaključki pripomogle k orni-ljenju splošne krize.
Revija Hitlerjeve Nemčije
Impozanten uvod v kongres narodno-sociallstične stranke — Zbor stotisočev iz vse Nemčije — Močna udeležba rodne vojske — Vzoren red v navideznem kaosu
Niirnberg, 9. septembra.
Vsa Nemčija stoji v znamenju letnega kongresa Narodno socialistične delavske stranke, ki se vrši ves ta teden v Nurn-bergu. V ozadje je potisnjeno celo zani; manje za špansko držwvljansko vojno, ki je menda nikjer na svetu ne spremljajo s tako napeto pozornostjo kakor ravno v Nemčiji.
Ze v nedeljo popoldne sem gIMal na glavnem kolodvoru v Miinchenu brezkončne kolone uniformira,ncev, ki so se s ču-dovrito disciplino in spretnostjo vkrcavali v posebne vlake z mogočnimi, z zelenjem in hitlerjevskimi amblemi okrašenimi lokomotivami. Bili so to polki redne nemške vojske ter bataljoni rjavih SA oddelkov in črnih SS čet. Dočim izgledajo rjavo-srajčni SA se nekam civilistovsko, so dečki od SS (Schutz-Staffel) s svojimi črnimi uniformami in z jeklenimi čeladami že čista vojska. Ta vtis podčrtava še okolnost, da nosijo vsi karabinke.
Vsa dolga proga od Miinchcna preko Augsburga do Niirnberga je na postajah bogato okrašena z zelenjem in hiitlerjev-skimi zastavami. Enako so v slavnostni obleki vse vasi in vsa mesta ob progi, pa tudi vsaka posamezna hiša. Niirnberški kolodvor sam je naravnost tapeciran s škrlatno rdečimi preprogami, v katere so uvezeni beli kljukasti križi. Sredi vse te rdečine se oko naravnost spočije na zelenju ogromnih gfrland, ki vežejo silne jeklene nosilce orjaškega stropa niirnberške postaje. Na vseh peronih hrumi oglušujoč trušč. Tisočgtave množice rjavih in črnih srajc ter monotono sivih vojakov, pa pestre skupine hitlerjeviske mladine pojejo, pozdravljajo in vzklikajo vse križem, vmes pa udarjajo zvoki treh, potih, desetih godb, ki igrajo v pozdrav in razvedrilo. Kamorkoli pogledaš, povsod valovi morje glav in uniform. Tu šele dobiš malo pojma, kaj pomenja tisoč posebnih vlakov, ki so pripeljali v Niirnberg udeležence hitler-jevskega kongresa z vseh strani Nemčije, saj bo to staroslavno mesto pTeko noči pomnožilo število svojih prebivalcev od normalnih 400.000 na milijon ali še več duš. V hrup in trušč desefctisočglavih množic, ki se vale kakor žive reke s kolodvorskih peronov v mesto se meša peklenski šum 300 najmodernejših vojnih letal, ki drve prav ta trenutek kakor črn ohlak tik nad kolodvorom, sami nov.i stroji od petmodornih bombarderjev, katerih vsak nosi do pol vagona bomb in pr> dvajset mož posadke, pa do ličnih enomotomih, enokrilnih in cnosc-dežnih lovcev.
Kljub tej na videz babilonski zmešnjavi na kolodvoru in pred njim pa vlada v vsem tem nepopisnem vrvenju in življenju čudovit red. Kratka odsekana povelja, rezki žvižgi in polki uniformirancev sc krečejo
v razne smeri po naprej določenih rutah. Na čelu vsake kolone je godba m u njo ducati zastav, saj bo nastopilo pri glavnem slavnostnem sprevodu v nedeljo okrog 25.0U0 praporov in nad tisoč godb. Ko sem obč»xk>vaA ta .red v navideznem kaosu, eo mi nehote stopile v spomin besede srbskega kmečkega očanca. ki mi jc nekoč rekel v Arandjelovcu: »švaba može sve.« Ne vem, od kod je imel stari čiča svoje spoznanje, ali skoraj bi mu moraJ človek pritrditi, če gleda to vzorno organizacijo.
V veliki meri bo pri letošnjem strankinem kongresu sodelovala redna nemška vojska. V vojaškem taborišču so zbrali okrog 50.000 pripadnikov vseh oddelkov in panog od pehote in konjenice pa do najtežje artiljerije in tankov. Seveda sta zastopana tudi mornarica in lctalsitvo. Pri sprevodu SA udarnikov bo nastopilo okrog 100.000 uniformiranih mož in fantov. SS odredi bodo pri svoji bakladi postavili 30 .(K H j članov, kar pomenja točno 10% njihovega stanja, ki znaša 300.000 mož. Redi-teljsko službo vrši 25-000 iz vse Nemčije zbranih policistov in biflerjevskah rediteljev. V sprevodu motornih vozil bo sodelovalo okrog 3.000 avtomobilov in motornih koles vseh oblik in vseh tip.
Posebno prisrčno so povsod pozdravljam in sprejeti deški in dekliški oddelki Hitlerjeve mladine (Hitlerjugend), ki so po veliki večini prispeli peš tudi iz najbolj oddaljenih krajev Nemčije in bidi nekateri na potu po več tednov. Zbralo se je okrog 4rt.0<)0 dečkov in kakih 5.000 deklet z nad tisoč zastavami. In vsa ta mladost kipi m se iskri življenjskega veselja ter jamči novi Nemčiji zavedno in krepko bodočnost. Prav živo sc spomniš ob pogledu na te žareče obraze neodpusitijivih grehov, ki smo jih v naši državi storili z zanemarjanjem državljanske in nacionalne vzgoje svoje mladiine.
Seveda bodo pri niimberških svečanostih nastopili posebej tudi oddelki delovne službe. Polno jih je že po vsem mestu. Sami mladi, zdravi in čvrsti fantje so to. od akademikov do ročnih delavcev .in kmetskili fantov. Njih oro/.je je lnpa-ta preko rame, njihova velika naloga gojiti solidarnost med' stanovi ter ljubezen in spoštovanje do df-la, kakršnekoli vrste je že.
To so pa sr-mo številke uniformiranih udeležencev letošnjega bitlerjevskega ko-n-gresa. K njim je <treba prišteti še par sto-tisoč civilistov, ki so prihiteli na velike svečanosti, po imenu svečanosti politične stranke, br>lj in bolj pa tudi, o tem sc no da več dvomiti, svečanosti ogromne večine nemškega naroda. Naj si usmerjen do hit-Icrjcv^tva in hitlerjcvske Nemčije kakorkoli, poaled na to čvrsto in enotno voljo, ki sije iz oči vsph teh stotisočev, te mora nnvdati z občudovanjem in respekto-m
D. V.
Hitlerjevi nazori o demokraciji in boljševizmu
Berlin, 10. septembra. AA. Po Roscnfel-dovem govoru je na današnjem zborovanju nacionalno socialistične stranke v Nurnber-gu povzel besedo Hitler sam. Njegov govor je bil posvečen kulturno-pclitičnim vprašanjem. Najprvo je ugotovil, da je zašel svet v sedanjem trenutku v zelo perečo dobo ogromnega mednarodnega spora med narodi. Ti spori se ponavljajo v krajih, ki so drug od drugega močno oddaljeni ter ogražajo red po vsem svetu. Dosedanja zgodovina kaže, da so politični voditelji redko poznali pravi smisel doaodkov. Redki so politiki, kakor Friderik Veliki in Jožef II., ki so že vnaprej čutili dogodke, ki so se pripravljali. Spoznati je treba žive sile in prave vzroke zgodovine, da sc moremo v sedanjosti orientirati. Zgodovina kaže, da je avtoriteta države in ljudska volja do obsitanka predpogoj blacostanja in napredka. Le na ta način je mogoče anarhijo pobiti. Demokracija je dejansko države izpodkepala. Privedla je do anarhije.
Ta razvoj je nujen. To se vedno dogaja, kad.ir preneha avtoritativna volja. Cilji boljševizma so vsem znani. V Rusiji v> Židje prevzeli vodstvo v vseh tamošnjih republikah. Židov je že 98% na teh položajih. Sedaj sc je pojavi-] marksizem v svoji pravi luči tudi v Španiji. Vsega <*? krivi Židje. Ta rod se navdaja s nezaslišano kru!o voljo do oblasti. Boljševizem ruši vse pridobitve človeštva. Zato ga je treba pobijati. Nihče ne more imeti notranje zveze s kulturno okolico, v kateri ni zasidran po svojem rodu. Zato mora jo Nemci razviiti vse vrline svojega plemena in tedaj b^do lahko ustvarili velika kulturra dela na vseh področjih. Človeštvo se mora zahvaliti le avtoritativni volji za 6-voja, velika dela in pobude. Avtoritativna vo* lia je rešMev človeštva. Narodi naj vedo, da se morajo za svojo kulturo zahvaliti svojemu rodu. To je rvnt. po kateri morata hoditi i Nemčija i Evropa.
Beograd : Ljubljana 59 J $3
Beograjska Iahkoatletska reprezentanca je premagala ljubljansko z razliko šestih točk ter si s tem priborila končnoveljavno pokal »Politike«
Beograd, 10. septembra, o. Na igrišču BSK so sc danes tretjič pomerili lahkoatle-ti Ljubljane in Beograda. Tekmovanje je bilo zelo napeto in jc vladalo zanj v beograjskih športnih krogih veliko zanimanje. Rezultati so bili:
Tek 100 m: 1. Bauer (Beograd) 10.9, 2. Kovačič (Ljubljana) 11.1, 3. Stevanovič (B) 11.4.
Tek 400 m: 1. Pleteršek (L) 52.3, 2. Ban-ščak (B), 3. Gabcršek (L).
Skok v daljavo: 1. Mikič (B) 6.45, 2. Jo-vičevič (B) 6.43, 3. Pleteršek (L) 6.26.
Disk: 1. Klcut (B) 45.53 (nov jugosloven-ski rekord), 2. inž. Stepišnik (1) 42.24, 3. Kaifež (D 35.88.
tek 5000 m: 1. Bručan (L) 15:17, 2. Sra-kar (L) 16:57, 3. Sporn (B) 17:47.	,
Tek 800 m: 1. Gaberšck (1) 2:05.8, 2. I
Skušck (L) 2:06, 3. Deči (B) 2:06.4. Ad Beograd Ljubljana
Met krogle: 1. Kleut (B) 13.65, 2. inž. Sto. pišnik (L) 12.38, 3. Marek (B) 12.27, 4. Smej-da (B) 12.2.
Met kopja: 1. Smejda (B) 56.59, 2. Niko-Iič (B) 55.89, 3. Slapar (L) 51.55.
Troskok: 1. Mikič (B) 13.90, 2. Jovičit (B) 13.85, 3. Perpar (L) 12.67.
Skok v višino: 1. 2. in 3. Mikič in Mohp (B) ter Martini (L) 176, Marek (L) 171.
Tek 1500 m: 1. Goršek (L) 4:17, 2. Czur-da (L) 4:31.2, 3. Pačenko (B) 4:42.
Štafeta 4 X 100 m: 1. Beograd 45.2, 2. Ljubljana 45.5.
Beograd je torej zmagal z 59:53 točkam. Beograjska reprezentanca si je priborila tretjič in končnoveljavno pokal, ki ga jc poklonila beograjska »Potitika«.
Avstrija povečuje svojo oborožitev
Dunaj, 10. septembra. AA. Zvezni kan-celar Baarenfels je izjavil, da bo štela avstrijska ljudska milica, ki bo ustanovljena iz dosedanjih organizacij Heimatschu-tza, vzhodno nemških napadalnih oddelkov in zveze za svobodo, kakih sto tisoč mož. Milica bo opremljena in oborožena tako, kakor redna vojska. Vse druge oborožene formacije bodo prepovedane.
Poluradno poročilo pravi, da sili sedanji položaj v Evropi Avstrijo k izpopolnitvi državne obrambe, zakar bodo potrebni precejšnji novi izdatki v državnem proračunu. Del izdatkov bodo nosile samoupravne ustanove. Vlada pripravlja v zvezi s tem zakon, s katerim bo zaradi teh izdatkov znižala prispevek samoupravnih ustanov in dunajskega mesta za skupne zvezne izdatke za 14 milijonov šilingov.
Odlikovanje novinarja
Beograd, 10. septembra, p. Znani beograjski novinar in publicist Branko Kukič je odlikovan z redom sv. Save 4, stopnje.
Lokarnska konferenca bo 19* oktobra
London, 10. septembra. AA. Velika Britanija je po posvetovanju s francosko vlado predlagala italijanski in nemški vladi 19, oktober za sestanek lokarnske konference v Londonu.
Uradni poset prezidenta Turčije v Londonu
Carigrad, 10. septembra, o. Današnji listi poročajo iz Ankare, da bo predsednik turške republike 16. septembra odpotoval v London, da službeno poseti angleškega kralja.	z
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved za danes: Možne so krajevne nevihte v vzhodni polovici. Temperatura bo ostala nizka. Sonce vzhaja ob 5.11 in zahaja ob 17.57.
Dunajska vremenska napoved za petek: Manj oblačno in nekoliko topleje. V notranjih in južnih Alpah že večinoma jasno.
Naši kraji in l|udje
Obisk turških novinarjev
Včeraj je obiskala Ljubljano — pač prvič naši zgodovini — delegacija turškega tiska. Na turneji po Jugoslaviji eo prispeli v naše mesto bivši minister in narodni poslanec. eden najožjih sodelavcev velikega ustva« ritelia moderne Turčije Kemala Atatiirka, urednik dnevnika »Ulus« Falih Rifki Atay iz Ankare, dalje urednik >Sou Post« Ekrein
botičnika ljubljanska sekcija JNU. Ravnatelj kavarne Nebotičnik Pilek je vešče in pozorno poskrbel, da 9o bili gostje iz daljne Turčije na tej prelepi razgledni točki prijetno postreženi. Navdušeno so občudova« li lepoto našega mesta in njegove okolice, ki je pravkar vstajala iz jutranje meg'e in se kazala v vsej svoji slikovitosti. Po tej za-kuski, ki je na lepi terasi kavarne Nebotič*
Po sprejemu turških novinarjev na kolodvoru
Talon, urednik >Kuruna« Asim Ous, urednik (HUišama« Kazim Sinasi in urednik »Tana< <Zarje) Ahmed Emin iz Carigrada. Spremljata jih dva zastopnika Centralnega Presbiroja v Beogradu. Delegacijo so včeraj dopoldne okrog 10. sprejeli na kolodvoru predsednik Jugoslov. novin. združenja in njegove ljub* Ijanske sekcije Stanko Virant v imenu ljub? ljanskih novinarjev, dalje kot zastopnik bajna Anton Zobec, dopisnik Centralnega Presbiroja in v imenu mesta Ljubljane podžupan dr. Vladimir Kavnihar. Poleg teh so turške novinarje sprejeli nekateri ljubljanski sta« noveki tovariši, a gospodične iz redakcije »Jutrai so jim pripele na prsi simbolični pozdrav slovenske zemlje: šopek iz nagelja, rožmarina in roženkravta.
Po sprejemu so si odlični turški novinarji ■v spremstvu slovenskih stanovskih tovarišev ogledali Ljubljano, nato pa so se udele* žili zakuske, ki jo je priredila na terasi nes I
nik simbolično združila našo in turško za* stavo in med katero je kavarniška godba presenečala goste celo e turškimi glasbenimi komadi, 60 zastopniki carigrajskega m ankarskega tiska poeetili velesejeni. Tu so jih sprejeli ravnatelj dr. M. Dular, svetnik Božič in drugi funkcionarji ter jim razka-zali najvažnejše razstavne prostore. Posebno pozornost je vzbudila pri gotstih gozdarska razstava, zlasti še kemični oddelek.
Ob 13.30 se je pričelo v Unionu kosilo, ki ga je priredil na čast gostem ban dr. Natlačen. Goste so pozdravili dr. Natlačen, ki je nazdravil Kema!u Atatiirku, predsed« nik JNU Stanko Virant, podžupan dr. Rav-nihar in novinar Josip Prunk, zahvalila pa 6ta se dva turška novinarja. Popoldne 60 se turški gostje odpeljali na Bled, odkoder se vrnejo preko Ljubljane, obiščejo Rogaško Slatino in si nato ogledajo še lepoto naše Adrije.
gospodarsko poslopje — a zadnji mesec še 16 m visok razgledni stolp na Velikem vrhu — šefti po številu, ki jih je zgradilo SPD. Za številne Mariborčane je izre-kea pozdrav g. Lojze Strašnik iz Maribora, za nj:m je pa še naš planinski poet g. Ludvik Zcrzut stresal svoje v:rze s stolpa da je kljub megli in rosi bilo obilo smeha. Nato so se podali na lepo okrašen stolp ter so zatrjevali, da je v m"gH bil lep razgled — Zorzut je zatrjeval celo: jKdOr se poda gor, vidi celo Maribor«.
Prekrasen razgled pa je bil prejšnji dan, ko je obilni nedeljski dež opral ozračje ter soparo z gor in vrhov, ki j h je priroda razsipala naokrog. Videlo se je preko celega Pohorja daleč v Avstrijo do Tur, Golice in Svinske planine, Uršlje gore, Pece, Savinjskih Alp z Ojstrico in Grintovcem, Raduho, Mrzlico, Celjsko hribovje, Kum, Gorjanci, Sleane, preko Ptujskega polja v Slov. Gorice, Prekmur-je ter IMadžarsko. Po solnčmem zahedu pa so zažareli v nepreglednem številu luči Slov. Bistrica, Konjice. Poljčane, Pra-gersko — ta mza našo mejo Gradec, kjrr so se videli močni r£f]ektcrji avtomobilov. žal, da je megla pokvarila ta užitek, a VBi navzočni so obljubili, pridejo ponovno na Veliki vrh, ko bo lepo vreme.
Tudi prevozna sredstva so dobro funkcionirala Podružnica je namreč sklenila dogovor s slovenjebi strišklm avtetaksi-jem o tehle nizkih cenah: avto za 5 do 6 oseb 120 Din iz Slov. Bistrice preko šmartna na Pohorje do Ramša'<a (odkoder je samo eno uro pešhoje do Planinskega doma, a za tovorni avto 15 do 20 oseb po 15 Din za osebo. Večerni izletniški
Po vir V TIinnCT AVI IT • Premiera velikega filma, ki je posnet po K V i C V JUbU^LAVlJl. prekrasni baladi o herojstvu legendarnega junaka, ki ga opeva ruska narodna pesem!
StenjkaRazin
Sodelujejo: H. A. SCHLETTOV, VERA ENGELS, HEINRICH GEORGE itd.
Volga •.. Volga
• • •
Glasba: Čajkovski. Rimski Korsakov in pevski zbor donskih kozakov pod vodstvom Jarova,
Rezervirajte ln nabavite si vstopnice že v predprodaji!
Tel. 22-21 Kino Union
Lepo planinsko slavje na Pohorju
Stolp na Velikem vrhu nudi krasen razgled
Slov. Bistrica, 10. septembra.
Pri blagoslovitvi novega razglednega Btolpa na Velikem vrhu 1347 m se je 8. t. m. vkljub neugodnemu vremenu zbralo okrog 1000 planincev in domačinov, že na predvečer so številni planinci zasedli Velik dom do zadnjega kotička. Pravo razpoloženje je bilo o'-t rog kresa, nato pa krasna razsvetljava trjkrajjevfke cerkve ter Planinskega doma z novo verando. Tudi številne rakete so zbujale občudovanje.
že zgodaj zjutraj pa so prihajale gruče planincev. Veliko, 34 m dolgo ceTkev so napolnili številni planinci in domačini. Pri sv. mašj, katero je opravi planinski župnik g. Urh Hafner iz Trnja, je pel številen zbor vseh planincev-pevcev. Zaigrali so tudi vrli šentlovrenški tambura-ši, ki se niso ustrašili 3 in po] ure dolge peti nositi inštrumentov, posebno v domu so navdušili s tamburanjem in petjem, da je vladajo izredno razpoloženje.
Nebo ni bilo naklonjeno, a vkljub dežju in megli se je zbralo še okrog 300 planincev okrog novega razglednika. Blago*-slov je opravil tinjski župnik, nakar je pozdravil vse navzočne načelnik slovenje. bistriške SPD podružnice, posebno pa zastopnika osrednjega odbora SPD g. dr. Tominška, sosedne podružnice ter se zahvali] predvsem g. dr. žnideršiču, ki je edini nosil vse skrbi za gradnjo stolpa. Zahvalo je izrekel načelnik š g. Wjndisch-graetizu ter vedskemu l.tubteljiu prirode, njegovemu upravitelju g. Seifu iz Oplot-nice. Tudi domača tesarja Paulič in Ru-pič sta bila deležna priznanja za solidno in trdno zgradbo razglednika. Zahvalo je izrekel še g. Kamer ju iz Maribora, ki je vse pečate podaril. Za SPD osrednji odbor je v daljšem, globoko zasnovanem govoru sporoči] pozdrave g. dr. Tominšek, izrekajoč čestitke marljivi podružnici, ki je v tako kratkem času zgradila velik, moderen dom, letos krasno verando ter
Razgledni stolp na Velikem vrhu 1347 m Foto Pelko, Slov. Bistrica
Vlak, ki ga je na prošnjo podružnice SPD in po zaslugi po&ianca Vinka Gornjaka uvedla železniška, direkcija, pa je dokazal svojo upravičenost.
Izredna starost
Središče, 10. septembra.
Včeraj smo imeli v Središču redek jubilej. Terezija Čurinova, rojena Kolaričeva je obhajala svojo 100-letnico. Rodila se je 9. septembra 1836 v Vodrancih št 16. občina Sv. Bolfenk na Kogu. Njen oče je umrl, ko je bil star komaj 45 let., mati pa celo v 32. letu starosti. Jubilantka, ki je dosegla tako izredno starost, je še zelo čila, le noge so ji precej opešale. Izreden pa je njen spomin in zanimivo njeno pripovedovanje. Prav rada pripoveduje obiskovalcem o časih, ko je od doma peš nosila v Ptuj ali v Varaždin na trg. Spominja se tudi važnih zgodovinskih dogodkov. Ve še dosti povedati o Madžarih, ki so leta 1848. na svojem pohodu proti Dunaju korakali skozi Središče.
Vrtovi in plastika
Ljubljana 10. septembra.
Skoraj pol stoletja je trajala čudna, ima-terijalistična doba, ko so ljudje smatrali vrt ie za prostor, kjer sade salato in peter-šili ter morda tudi nekaj cvetja in grint-a-vega sadja. Napočila je naposled nova doba, ko zrak in sonce smatramo za vir življenja ter zdravja m zato gledamo tudi na vrt, kakor na najvažnejši del svojega stanovanja. Moderen človek se je iz sob preselil na vrt in sodoben arhitekt je bišo zvezal z vrtom tako tesno, da tvorita neraz-deljivo celoto. Zato pa sedanji človek, kadar si gradi dom, večkrat prav nič manj ne izda za ureditev svojega vrta, nego za hišo parno. Seveda je na takem vrtu tudi igrišče za deco z bazenčkom, kjer se otroci lahko kopajo ali vsaj čofotajo. Večkrat imamo na vrtu telovadišče, prav pogosto pa tudi velik bazen, kjer se koplje vsa družina. »Moj dom, je moj grad« je spet postala maksima vseh slojev in zato skrbimo, da imamo okrog svoje hišice vse, ker smo drugače morali iskati po parkih in po bližnji ter daljni okolici. Posebno moderni so skalnati vrtovi z zimzelenimi in planinskimi rastlinami, enako pa t-udi strogo arhitektonsko oblikovani vrtovi, kjer poleg rastlin zi-dovje. stebrišča in latniki z ovijalkami, predvsem pa voda in dekorativni vodnjak igrajo glavno vlogo. Na takem vrtu je neprestano vse v cvetju, povsod naj bo pa ob hišici tudi prostor za zelenjavo in vsaj nekaj sadnega drevja, ki ga na vrtovih gojimo ponajveč v strogih špalirjih in drugih pblikah. Jo nam je na velesejmu vprav
idealno pokazal starešina Frido Lenard,
druge vrtove pa spet vidimo po načrtih prof. Frana Vardjana, ing. arch. Katje Grassellijeve in graškega arhitekta Kerna, predvsem za zimske vrtove in za stanovanja je pa mnogovrstno rastlinstvo velese-jemskega vrta, ki ga je uredila mestna vrtnarija. Mali alpinetum, ki ga je uredil vrtnar našega botaničnega vrta Juvan, naj bo pa spodbuda prijateljem naših planin, da se tudi sami ob hišici urede tako mične zbirke naše prekrasne planinske flore.
Najučinkovitejši okras vrtov so poleg rastlinstva seveda kipi. Prav dobrih tudi na velesejemskem »Sodobnem vrtu« vidimo več. Splošno požel jen je vzbuja velika skupina tudi v Inozemstvu slovitega mojstra Toneta Kralja, ki je to svoje najnovejše delo napravil nalašč za sedanjo razstavo. Navadno pri naših kiparskih delih pogrešamo prave plastičnosti in resnične trodimen-zijonalnosti, da je večina kipov pravzaprav le relijef, ki okrog njega lahko greste. Spredaj je vse, zadaj pa največkrat nič! Ta fontana Toneta Kralja je pa od vseh strani enako skladna in lepa v liniji in silhueti ter tudii po vsebini. Idealno lepa mlada mati drži na ramenu dete, ob materi pa čepi babica. Vsi trije rodovi zro v zrcalo vode pod seboj, ki ga kali le curek vode iz materinega vrča, Trije rodovi spoznavajo v zrcalu samega sebe in gledajo svojo bodočnost in usodo. Stara mati vidi v zrcalu samo še preteklost, mati stoji v sedanjosti, a nedolžno dete brez slutenj gleda v bodočnost. Ta vodnjak je gotovo eno najboljših
del našega vsestranskega umetnika Toneta Kralja. Tudi njegova soproga Mara Kralj ima v »Sodobnem vrtu« prav srčkano in dobro opazovano »Muco z mladimi« iz te-rakote, ki bi prav tako krasila stanovanje. Prav posebno smo veseli odličnega robca« Nikolaja Pirnata. Danes še majhna sta-tueta naj bi kmalu zrasla v monumentalno bronasto delo ISijajen je ta žrebec in do najmanjšega detajla preštudiran, da ga je sama sila in neugnano življenje! Zelo Ijulv ka sta tudi »Mala borca«, ki ju je napravil mladi akad. kipar Alojzij Kogovšek. Takih stvari naše občinstvo potrebuje mnogo, zato so pa neprestano vprašanja po tej mični skulpturici. Moderno klasicistična je pa Staneta Dremelja »Deklica s škafom«. Skoda, ker ni montirana tako, da bi iz škafa tekla voda. Kako se pa imenitno tudi stare skulpture prilegajo sodobnim vrtovom, nam priča baročna Madona iz 16. stol. na klošterskem vrtiču, še boljša, sta pa pred češkim paviljonom antična filozofa Sokrat in Heraklit, ka komaj čakata, da dobita stalen prostor na vrtu premožne hiše. Vse tri stare kipe je velesejmu posodila trgovina z antikvitetami »Tizian«.
Vse kiparje, ki je pri njih pripravljalni odbor samo slutil kako vrtno plastiko, je odbor povabil k udeležbi, vendar je pa prišlo tako malo stvari, da naših umetnikov nikakor ne moremo razumeti, zakaj se bolj ne brigajo za to lepo in tudi donosno panogo. Od umetnikov vsaj bi pričakovali, da korakajo pred tako imenovano široko maso, toda v tem pogledu so prav daleč zaostali za njo. Publika išče oelo v inozemstvu za vrtove primerne kipe, ker jih ne more najti doma.	A. G.
ALBUS MILO za umivanje
NADOMEŠČA DRAGO TOALETNO MILO! Dobiva se povsod!	Pazite na ime ALBUS!
Za njeno 100-letnico ji je sokol6ki tam-buraški zbor priredil podoknico. Za delovanje Sokola v Središču se vedno zanima in želi, da bi mogla v Sokolskem domu vi-
deti kakšno Igro.
Ob 100-letnici čestitamo središki jubilant-ki ter želimo, da bi še dolgo ostala tako čila in vedra.
Abiturienti ljubljanske
iz L 1186
so te dni praznovali 50 letnico mature. Od leve na desno sede: župnik Mat. Novak, njihov profesor, vladni svetnik dr. L. Požar, višji kapelnik dr. Jos. Čerin; stojijo: višji sodni svetnik dr. VI. Foerster, ravnatelj Jos. Mandelj, zdravnik dr. Ivan Premru, zdravnik dr. Franc Kogoj, župnik Fran Rajčevič.
O pestri belokrajinski n&redni mšl
V nedeljo se nam bodo Belokrajinci predstav! v Tivoliju v vsej svoji izvirnosti
Ljubljana, 10. septembra.
Folklorni institut ljubljanske Glasbene matice, ki je bil pred dvema letoma pod vodstvom Franceta Marolta ustanovljen z nalogo, da opiše, ohrani in nam še žive pokaže pesmi, noše, šege in govor posameznih slovenskih pokrajin, je že takoj v prvem letu svojega obstoja pokazal lepe uspehe. Na lanski koroški dan je Ljubljani predstavil naše slovenske Korošce in ob tej priliki izdal tudi posebno knjigo o koroških obredjih. Letos nam bodo predstavljeni naši Belokrajinci, ki so svoje pristno narodno življenje ohranili najbolj nepokvarjeno in ki še danes z veliko ljubosumnostjo čuvajo svoje noše in svoja obredja, same spomine na stare čase, ko so njihovi pradedje živeli drugačno življenje od našega, dosti lepše in dosti bolj slovensko. Morda ni le naključje ,da so bili za letos določeni Belokrajinci. Lani smo videli Slovence iz krajev onstran naše meje, letos bomo videli Slovence iz krajev tik meje, ki žive pomešani s Srbi in Hrvati, a so vendar svoje samobitno slovensko narodno življenje ohranili bolj čisto in bolj popolno, kakor Slovenci v drugih pokrajinah, ki so bolj oddaljeni od meje in tujega, za narodne noše, šege, govor in pesmi bolj kvarnega žviljenja.
Belokrajinska narodni noša se v slehernem delu bistveno razlikuje od ostalih slovenskih noš, ki imajo med seboj vsaj nekatere malenkosti skupne. Pokrajina, lo-, čena z Gorjanci od ostale Slovenije, je živela svoje življenje in ga je tudi upodobila v svojih nošah, izrekih, pesmih in v svojem veselju. Eden najboljših poznavalcev belo-krajinske duše in njenega življenja, pokojni nadučitelj Fran Lovšin z Vinice pri Črnomlju, je morda najbolj točno opisal moško in žensko belokrajinsko nošo, saj njegov opis folkloristom še danes služi kot najbolj verna podoba popolne belokrajin-ske narodne noše.
I
Kino Sloga, teL 27-30
Danes premiera ogromnega velefilma
Viva villa
Himna ljubezni, svobode, film sovraštva, krvi in revolucije! Najnapetejši prizori!
Wallace Beery
Ob 16., 19.15 in 21.15 uri! Vstopnice preskrbite že v predprodaji
sukneno obleko so šivali domači krojači, črnomeljski kožuharji so izdelovali kožuhe, obšive pa so tkali v Tribučah.
Bogatejši sloji so nosili tudi haveloku podobne plašče, ki so se zapenjali z veliko medeno zaponko. Prinašali so jih nemškar-ji — krošnjarji iz Nemčije — in ne spadajo v belokrajinsko narodno nošo.
Namesto dežnikov, ki so bili v starih časih med Belokrajinci sMno redki, so nosili iz šašike — bičevja spletene plašče, ki pa so jih kot manjvredno oblačilo odlagali, kadar so zahajali v cerkev, kakor so siro-mašnejši sloji odlagali tudi coklje in prihajali v cerkev bosi. Taki dežni plašči so bili trdo in gosto zvezani z dreto, da so bili trpežnejši in nepremočljivi. Izdelovali in prodajali so jih Poabrežci.
In dodatek za potovanje, saj so Belokrajinci radi potovali. S seboj so v raznobarvnih, večinoma rdečih, iz domače volne stkanih torbah nosili brašno, k čemur so spadali kruh. suho meso, slanina in druga domača jedila. Iste seveda žejajo in je bila potrebna še iz lipovine izdelana čutara dobrega belokrajinskega vina. slivovke ali tropovice. Tako bodo Belokrajinci v nedeljo prišli tudi k nam v Ljubljano, da povedo, zapojejo in zaplešejo, kakor v svojih domačih krajih, ki so jim kljub siromaštvu najdražji.
Ne pozabite našega belokrajinskega dneva!
DELAtfOVA
ŠOLA ZA RITKfČNO GIKHASTIE<0 T^n IN UMETNIŠKI PLES.
JLi
dukičev blok-ca;eva 6. .VPIS DNEVNO CD 10~l4-
V spomin Stanka Dolliarja
V noči letošnje velike sobote je v strahovitih okoliščinah storil smrt. v zametih med Krmo in Kredarico 23-1 etni pasarski
Belokrajinci, razen Poljancev, ki so se pokrivali z rdečo čepico kakor Ličani, so na glavi nosili kriljak, črn klobuk z zelo širokimi krajevci, ki so jih držale kvišku tri sponke iz črnega traku, pritrjene na obod in štulo. Klobuku so pozneje časih dejali tudi škriljak jn škrlak, vendar pa bo kriljak najpravilnejše, ker je izpeljan od besede kriti.
Kot telesno oblačilo so jim služile brege-še (hlače) in vrhu njih robača, skoraj do kolen segajoča srajca. Oboje so iz domačega platna sešila domača dekleta, čez robačo so se prepasali s čemerjem, rdečim pedenj ali več širokim pasom iz usnja. Za obuvalo so Belokrajincem služili čižmi na zaplet, časih tudi škornji in opanki. revnejšim slojem pa lesene coklje. V čižme so obuvali volnene kopice, ki so jih ženske plele doma.
Vrhu tega so pozimi Belokrajinci nosili še ozke hlače iz domačega sukna, ki so se tesno prilegale nog. Ob meči so se zaška-bile (zapenjale) s posebnim škabicami, spodnji del pa so devali v kopice, ki so molele pedenj visoko iz čižmov. Spredaj na stegnih in ob boku po šivu hlačnic ao bile okrašen es temno modrim ali bregeše zelenim trakom v obliki dveh navpično navzkriž postavljenih osmič. Z enak!mi obšivi je bil obšit tudi beli lajbek ali prsljuk. ki je bil izdelan iz domačega sukna in se je zapenjal s škabicami. Vrhnja halja ali suk-nia. izdelana iz domačega belega platna, je imela pokonci stoječ ovratnik, zapenjala se je z medenimi škabicami in ie bila prav tako kakor laibek in bregeše obrobljena z modrimi ali zelenimi obšivi. Vrhu halje so Belokrajinci v hudi zimi nosili tudi več ali manj vezen kožuh z rokavi. Kakor platno, tako so seveda tudi sukno tkale ženske doma in ga nato dajale stoparjem v stope,
pomočnik Stanko Dolhar iz Ljubljane, številni njegovi prijatelji, planinci in smučarji so nameravali že v nedeljo odkriti ploščo v njegov spomin. Zaradi slabega vremena je bila prisrčna spominska svečanost preložena in se bo vršila v nedeljo 13. K m. v gorah, ki jih je prijatelj tako vroče ljubil.
Dobrna pri Celju
je odlično zdravilišče za srčne, živčne in
ženske bolezni, počitka potrebne ! Od 15. aprila do 30. junija in od 1. septembra do 31. oktobra 20 dnevno pavšalno zdravljenje (avtobusna vožnja Celje — Dobrna in nazaj, stanovanje, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in vse takse) za skupno ceno Din 1.100.—, Din 1.250.— in Din 1.450.— (trije razredi za državne nameščence i. t. d.)
oziroma Din 1.300.—, Din 1.500.— in Din 1.650.— (trije razredi za vse ostale).
PROSPEKTI NA ZAHTEVO J
Domače vesli
*	Vozne olajšave sa potovanje vojnih dobrovoljcev v Dobrudžo. Na prošnjo Zveze naših vojnih dobrovoljcev je prometno ministrstvo odobrilo vsem udeležencem iz naše države in Češkoslovaške četrtinsko vožnjo za potovanje v Dobrudžo, ki je organizirano povodom 20-letnice naše prve dobrovoljske divizije in se bo vršilo od 24. do 28. t. m. Udeleženci iz naše države naj kupijo na svoji železniški postaji polovično vozovnico in običajno železniško legitimacijo. Polovična voznica velja za brezplačni povratek. Pri nakupu vozovnice se morajo izkazati z legitimacijo Zveze voj dobrovoljcev. četrtinska vožnja velja za železnice in parnike naše rečne plovbe. Za odhod velja znižana vožnja od 19, do 24, t m., za povratek pa od 28. t, m. do 4,. oktobra.
*	Vozne olajšave. Zveza za tujski promet v Sloveniji naznanja naslednje vozne olajšave: Od 27. t. m. do 10. oktobra zboruje v Dubrovniku mednarodni kongres ženskih organizacij, asa katerega so dovoljeni n« železnicah in parndkih naslednji popusti: za tuzemce 75 odstotni na nonualni vozni ceni za odhod od 9. t. m. do 8, oktobra, za povratek pa od 29. t. m. do 18. oktobra, za inozemce pa 50 odstotni od normalnih voznih cen za prekoračenje državne meje od 19 t. m. do 8, oktobra in za vrnitev po katerikoli progti od 29, \, m. do 18, oktobra.
Pri lenivem črevesju in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed zaradi zapeke naj se uporablja že oddavna poznana naravna Franz Josefova greneica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da je Franz Josefova greneica zlasti koristno domače sredstvo, kajti gre za to, da se prebavni kanal v jutro izčisti s kakim salinskim sredstvom za iztrebljanje.
Ogl. r«*. 8. br. 15485/35
+ Rezultati jubilejne strelske tekme.
Ljubljansko strelsko okrožje, v katerem je organizjrah 121 strelskih družin, je v nedeljo in na praznik priredilo v zvezi z lOIetnico svojega obstoja veliko strelsko tekmo častne goste, ki so že v velikem številu udeležili svečanega sprejema, je pozdravil podpredsednic okrožja M'Jan Sterlekar, organizaciji pa so izrekli svoje čestitke zastopnic bana inšpektor dr. Guštin .zastopnik komandanta divizije polkovnik Bakič in mestni župan dr, Adlešjč. Pri tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati; Na gflavni zmagovalni tarči »Triglav« 1, Franjo Per, 2. Ilija Dere; jč, 3. Frane Rozman; na tarči »Rožnik« (mednarodno streljanje z revolverji in p:štolami) 1. Franc Heinrichair, 2. Joco Kostanjevee, S. Min k o Heinriehar; na tarči >JL,jub!jana? (s precizno pištolo) 1. Per. 2. Kostanjevee, 3. Hinko Ločniškar; na tarči »Golovec« 1, Franc Cvetko, 2. Jože Javornik, 3. Frane oemivee; na tarči »šmarna gora« (z nialokalibrsk0 puško) 1. Filip OgriS, 2. Jože Povh, 3. Joško Se. niča; na tarči »Novo mesto« (mednarodno streljanje z malokalibrsko puško) 1, Per, 2. Kostanjevee, 3. Ločniškar; na tarči »Blegaš« (vojaška puška) 1. željko Peročevie, 2. Rudolf Dfržaj, 3. Frane Pire; na tarči »Kranj« (vojaška puška)
I.	Stanko Košnik, 2. Vink0 Pavlič, 3. Pire. V tekmi ekip za prehodni pokal je bila
prva strelska družina v Ljubljani, ki si je s tem že tretjič zapored osvojila pojjal. Na lovski tarči >stoječj srnjak« so zmagali 1. Minko Heinricher, 2. Deretič, 3. Frane Heinr ehar, a na lovski tarči »bežeči jelen« 1. Anton Djopič, 2. Rista Mali č. 3. Minko Heinriehar Vodstvo tekmovanja je bilo v rokah drugega podpredsednika in tehničnega vodje M":nka Hein-ric-harja. Udeležba je bila kljub slabemu a remenu zelo dobra, doseženi rezultati pa izkazujejo nasproti prejšnjim tekmovanjem prav lep napredek.
Raznovrstno usnje in odpadki od jermenov ter surove kože, katere bo prodajalo Združenje usnjarjev v petek, dne
II.	IX. ob 2. uri popoldne, se lahko danes in jutri ogleda v prostem skladišču tv, J. Lavrič, Dolenjska cesta, Rudnik 24
*	Bolgarski muslimani na obisku v Bosni.
Večje skupina muslimanov Lx Bolgarije je ]>otovala veo dni po Bosni, Vodi jo vrhovni muftija iz Sofije, Goste je sprejel predsednik islamske verske zajedniee v Sarajevu. jK>tem pa so »i ogledali v mestu vse muslimanske verske in dobrodelne ustanove. Iz Sarajeva so bolgarski muslimani odpotovali naravnost v domovino,
*	Zborovanje mornarjev severne Dalmacije. V Šibeniku se je vršilo zborovanje mornarjev iz šibenika in severne Dalmacije pod predsedstvom znanega organizatorja naših pomereev Bartula Jablane. Član strokovne zveze pomoreev iz Splita, Marko .^rnoljan je obširno poročal o poteku konferenc mornarjev, ki so se vršile v Beoigra-du in Splitu ter opisal prizadevanj« splitske Delavske zbornice za ureditev službenih in delovnih odnošajev m«d mornarji in lastniki brodov. Ko so bila podana tudi poročila o mednarodni pomorski konferenci v Ženevi. .so zborovalcj soglasno sklenili, da je treba vzeti vsem onim, ki za mornarje niso ničesar storili, legitimacije zastopništva. Zahtevali so tudi, naj postane ekspert in pomorska vprašanja in zastopnik naših mornarjev na mednarodni konferenci dr. Marojevič h Splita.
*	Naš »gledališki dinar« vzbuja senzacijo. V sredo zvečer je bil na Dunaju zaključen IX. mednarodni gledališki kongres. Gledališča v naši državi in združenje naših gledaliških igralcev je na kongresu zastopal Josip Kujundžič, režiser beograjskega gledališča. Ko je podajal svoje poročilo, je omenil tudi, da je pri nas uveden gledališki dinar, da na ta način Široka javnost i podpira gledališča. Poslušalci so se zelo čudili in videlo se je, da je bil naš gledališki dinar pravp odkritje za gledališke ljudi vsega sveta.
*	Himen. V Zagrebu sta se poročila voravnik rudnika Gračannce g, Josip Urš* nik li gdč na M-rija Kovačičev«. Bilo srečno!
*	Znamke Rdečega krita. Ministrstvo za pošto, telegraf in telefon je na pod'agi zakona o društvu Rdečega križa odredilo, da so mora v času od 20. do 26. t. m. plačati za vsa navadna in priporočena pisma, dopisnice, razglednice, navadne in vrednostne pa* kete ter za telegrame v tuzeinskem prometu
1 obvezno posebna pristojbina za Rdeči v znesku 50 par. Za ostale poštne pošiljke, kakor tudi za one pošiljke, ki so po zakonu poštnine proste, se ta pristojbina ne pla: ča. Za pošiljke v inozemstvo plači'o pristou bine ni obvezno. Pristojbina za RK se plača s posebnimi znamkami Rdečega križa. Za frankiranje dopisnic in pisem v tuzem-6tvu v času tedna Rdečega križa so izdane tudi posebne postne znamke po 0.75 Din »n l,5o Din « poviikom 50 par v korist dru* štva RK. S temi znamkami frankirane dopisnice in pisma ni treba frankirati še 6 posebnimi znamkami RK po 50 jMir,
*	žrebanje loterije društva »Kneginja Zorita« je zaradi nepredvidenih tehničnih težkoč odgodeno do 30. t. m. Ves čisti dobiček loterije, kj nudi mnogo krasnih in ko* risttiih dobitkov, gre izključno Je v korist internatu za pridne, nadarjene, telesno .n morajo zdrave dečke ngpreinožnih staršev s podeželja, predvsem iz kmečkih, delavskih in malomeščanskih rodbin. V domu v Ljub* ljani ima varno zavetišče 25 srednješolcev. Podprite plemenito delo društva in do konca meseca pridno kupujte njegove srečke-Pomislite, da z vsako kupljeno srečko pečate malemu pridnemu dečku en dan biva* nja v društvenem dijaškem domu. Podpirajte mlade talente, zakaj tako ne vršite le humanitarnega in socialnega, temveč tudi eminentno narodno delo!
*	Naši izseljenci. Po statističnih podatkih se je letos do konca meseca maja izselilo iz naše države 5 412 oseb, dočim se jih je lani v istem času izselilo 4.415. Iz tujine pa se je v istem času vrnilo domov 1.430 oseb. Največ naših ljudi se je izsejilo v Severno Ameriko, Kanado. Avstralijo in čile, nekaj pa v Južno Afriko, Južno Zelandijo, jtd. Izseljencev je bilo 445 iz sawke banovine, za njo pa se vrstijo dunavska, dravska, vardarska in zetska Po poklicu so izseljenci večinoma kmetje. V evropske države pa se je izselilo 4.063 oseb, jn siceT v Francijo, potem pa v češkoslovaško Turčijo, Nemčijo, Albanijo, Avstrijo, ita, iz evropskih držav se je vrnilo domov 954 izseljencev.
*	Baron Trenk in njegovi pandurji. Tako se imenuje te dni v Zagrebu ustanovljeno podporno društvo, ki bo tretje uniformirano društvo v Zagrebu. Prvo tako društvo je »Peter Zrinjski«. ki je bilo ustanovljeno leta 1877, drugo pa »Ban Jelačič«. ki posluje že kakih 50 let. Uniformirani člani vseh teh društev bodo nastopali v slikovitiih starih nošah ob raznih svečanostih. Vsa tri društva so dobrodelna in pod^-porna.
m,- - i—j ■ LI li I.	--r.--..-JI.- . ■ 11- . . ..tm.um
Dr. DEBEVEC
do preklica ne ordinira
*	V šibeniškem okraju je še 25.000 h' ne® prodanega vina. Po podatkih poljedelskega odseka areskega načelstva v Šibeniku je ea_ mo na področju šibaniške občine še okrog 10.000 hI neprodanega vina, v v«em okraju pa preko '35.000 hI. V nekaterih vaseh niso prodali niii kaplje vina in so vinogradniki zaradi tega v največjih stiskah. Trgatev s« bp v šibeniškem okolišu pričela že v drugi poloviei septembra in bo pridelek za kakih 30 odstotkov slabši od lanskega.
*	Židovski begunci iz Nemčije v Jugoslaviji. Zadnja številka lista »Židov«, ki izhaja v Zagrebu, navaja, da je v naši državi kftkih 400 židovskih beguncev 13 Nemčije, V Zagrebu jih je stalno nastanjeno 60 in je sedem izmed njih z močnim kapitalom angažiranih v raznih industrijskih podjetjih. Trije so dobili obrtne liste, pet je zastopnic kov inozemskih tvrdk, štirje so dobili do* voliitev za zaposlitev kot delavca-specialisti, 10 rodbin pa živi od denarja, ki so ga prinesli s seboj. Na podpore odbora, ki skrbi za židovske emigrante, in na prispevke od raznih dobrodelnih organizacij pa je na. vezanih okrog 25 beguncev.
*	Dninarji so zasedli železniško progo. Na mali postaji Janjič ob železniški progi S^rajevo-iBnod se je zbralo oni večer okrog 300 težakov iz zaledne Bosne, ki so bili namenjeni na sezonsko delo. Vsi so kupiibj vozne listke, ko pa je prispel osebni vlak, se je izkazalo, da je v njem prostora samo za kakih 20 oseb. Težaki, ki so se bali, d« bi jim zapadli že kupljeni vozni listki, so vlak ustavili na ta način,- da so sedli vsi na železniško progo. Uradnik postaje si ni znal pomagati, k sreči pa se je 'takrat pri' peljal z vlakom od nasprotne strani ravnatelj sarajevske železniške direkcije, ki je takoj odredil, da so vlaku, s katerim »o hoteli potovali težaki, priklonili še štiri vagone.
*	Nalivi ln toča v Sremu. Po vsej dunav. ski banovini je po vročih dnevih zavladalo strašno neurje, Pri Bačkj Palanki in pri Iloku se je utrgal oblak in so nalivi povzročili veliko škodo. Ob Dunavu je orkanski vihar porušil več mlinov, ki jih je potem voda odnesla. Neka motorna ladja je vlekla dva slepa, ki sta bila natevorjena b 15.000 kg opeke. Oba slepa sta se potopila, posadka pa se je srečno rešila. V Bački Palanki je toča hudo oklestila vinograde, v sosednjem Iloku pa so vinogradarniki ostali nepoškodovani,
*	Razprava zaradi krvavih dogodkov v ! Kerestincu. Javljeno je bilo, da se bo razprava zaradi znanih krvavih dogodkov v Kerestincu pričela 21. t. m. Zaradi ogromnega materijala, ki ga predsednik senata še ni mogel pregledati, pa se bo, kakor poročajo zagrebški listi, razprava pričela šele sredi oktobra. Trajala bo najmanj 10 dni. Dan začetka še ni določen.	(
*	Krvav spopad s tihotapcem. Na mitnici v Borongaju pri Zagrebu je mifcničar opazil kmeta Ivana Šoštariča, ki je hotel .skrivaj prepeljati v Zagreb 20 litrov vina. Ciim je mimo mitnice pognal konja, je rnit-ničar skočil za njim, da bi skočil na vo«. Tedaj pa je Šoštarid potegnil samokres in | dvakrat ustrelil. Nepoškodovani mifcničar je vrnil v svoji™ samokresom in zadel kmeta v desno nogo. Ranjenca go prepelja*
li v bolnišnico.	1
» Tevarpa J0S. RBICR aprejem« mehko in škrobljeuo perilo v oajlepSo izdelavo. I
b Ljubljane
u_ Cruuniu>Ko koIo, J&cuisko kolo, Most,
Robčici, Rsdftca, Petelinji boj in nad vse zanimiv Turu bomo videli v nedeljo na priredflvi belokrajinskega dne na ftokolskcjn telovadišču v livoMju ob lo. uri. Ce pove. mo še, da bo beiokrajinska mladina pripeljala ta dan v Ljubljano pravega Zelenega Jurija, ki ga je tako lepo opisa! Oton Zu> pančifc ter ga iz ujegovib ust jjoina prav vsak Slovenec, smo izdali celoten program, ki ga bodo izved'1 pred nami naii rojaki u Črnomlja in Metlike. Popoldne polno ui;lka naj zasluži naše največje zanimanje. Zato vsi v uedeljo na sokolsko letno telovadiščo v Tivoli, vstopnice pa lahko dobite ie takoj v Matični knjigarni.
u_ Za propagando domače preproge. Med
manjšimi prireditvami ljubljanskega vele#ei-111» vzbuja š« posebno pozorn<*»t razstava domače preproge v paviljonu Zbornice za TQI. Tkanje preprog s perzijskimi vozli in po orientalskih predlogah je uvedlo Splošno žensko društvo, ki prireja tudi to razstavo, pred šestimfieti. Organiziralo je praktič* ne tečaje in si nabavilo dvoje statev, da jih protj majhni odškodnini (»o-soja članicam. Dame, ki so dobile jx>budo 111 prva navodila
v	teh tečajih, so se pozneje same izpopo'nje» vale, da i?o dosegle dostojno višino v tehniki tkanja ter v izberi vzorcev in barv, kar ias. 110 kažejo razstavljeni komadi. Preproge so našle mnogo priznanja in odobravanja ne le pri laikih, temveč tudi pri strokovnjakih, saj so se izdelovalke |>oglobile tudi v tajne azijske duševnosti, ki veje iz vsakega iz= delka. V začetku še ni bilo primerne domače volne na razpolago, zdaj pa je tudi v tem oziru dosti lažje ker «e je po prizades vanju ravnatelja osrednjogi zavoda Račiča gorenjska volna v kakovosti m barvi znatno izboljšala. Skopljanska volna pa ima še to prednost, da ima jako lep blesk. Na razsta*
vi	so zbrane preproge Beludžistan, Buh:ira, Širvan, Ladik, Širas, razni lovski in pokrajinski ter posnetki starih vzorcev iz 15- in 16. stoletja. Splošnemu ženskemu društvu, ki namerava tudi v bodoče nadaljevati propagando za izdelavo domačih preprog, mo< ramo k razstavi iskreno čestitati.
u_ Umetnostna ra«»t*va slik in kipov Franeeta Kralja v Jakopičevem paviljonu je odprta dnevno od 9. do 19. ure, Dobi se lep bogato ilustriran kataJog. Razstavo priporočamo,
u— Diplome najboljših sadjarjev in goji-teljev vrtnic so od danes dalje razstavljen« na velesejmu v sadjarskem oddelku. Diplo* me so delo znanega umetnika Stanka Grad* nika.
u—r- PodruKnica Sadjarskega in vrtnarskega društva na Viču pranuje letos 10-letnico svojega delovanja in ho ob tem jubileju priredila »Razstavo naših vrtov«. Raz-stavili bomo v telovadnici viške šole v času od 20.-27. t, m. Ckjhor podružnice je že marljivo na delu, da bo razstava čim pestrejša in zanimivejša. Poleg drugega bomo pokazali tudi vtorno sadjarsko in vrtnarsko orodje, vzorce raznih sredstev »a zatiranje škodljivcev, strokovno literaturo, slike našjh, domačih vzornih vrtov, društveno statistiko in še marsikaj. Največ pozornosti pa bo seveda posvečeno sadju, zele-njadi in evetlicaim. Prosimo vse prijatelje društva iz okoliša, da nudijo druStvu vse lepe pridelke iz svojih vrtov, najsibo sadje, zelenjavo in cvetlice, sobne ali vrtne. Kdor ima lepe, večje slike svojih nasadov, naj jih tudi razstavi. Z dobro voljo nas vpeh bomo z razstavo dostojno proslavili 10-lelni jubilej in s tem, da bomo pokazali uspehe našega dela. tudi pridobili novih članov že številni sadjarski družini (130 članov).
I
KINO IDEAL
Danes ob 1«., 19. in 21.15 uri ZADNJIČ
ŽENA ZAPOVEDUJE
Jutri premiera:
Paul Horbiger, Jenny Jugo v opereti
SMEHLJAJOČE SRCE
u^, Soeani, Taborjani! Udeležite se v ne= deljo 13. t. m. ob 16. polnoštevilno telpvad* nega javnega nastopa Sokolskega društva v Ljubljani III. za Bežigradom na Tjnrše^i cesti, ker je tam organiziranih mnogo na. ših članov,
U— III. drcavtui realna gimnazij«. Ravnatelj poziva pevpe t« gimnazije, da pridejo v torek 15. t. m. ob 17. k pevski vaji v ri-salnico v I. nadstropju šolskega poslopja v Vegovi ulici.
u— Razpored zgradarine — za leto 1936 je razgrnjen n* javni vpogled davčnim zavezancem pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5, II. nadstT. soha št. 18. V času od 12. do vštetega 19. t. m. o ugotovljenih davčnih osnovah in odmpr-jenem davku bodo davčni zavezane! posebej ©bvelčeni s plačilnimi nalogi, proti katerim bodo imeli pravico pritožbe.
u—. Brezplačni tečaj za vkuhavanje sadja, in aočivja priredi Zveza gospodinj danes ob 16. v društvenih prostorih. Breg R. Aparat iin vso posodo za vkuhavanje da na razpolago tvrdks Agnola.
u— Avtomobilski izleti: H, do 24. septembra v Rim, 20. septembra enodnevni iz. let po KoroSki. Prijave: Okornova izletna pisarna, Ljubljana, hotel Slon. tel. 26-45.
fc CeHa
e— Delavstvo je zapustilo W>«tn«vo tovarno. Odpuščeno delavstvo, ki a» je doslej zbiralo v Westnovi tovarni v Gaberju, je v sredo »voč?r zapus'Uo tovarniške objekte jn odšlo domov. Odpuščenim de-lavcem in delavkam je bila včeraj Izplačana zadnja mezda, v t«vami dela »?daj okrog 250 delavcev, to Število p« se bo v kratkem najbrž zelo zvijale, da be spet omogočen popoln obrat
»— Okoliška <*Mk« narodna ftola v Oe|Ju ima 74T učencev in vieer osnovna narodna šola 490, vitja narodna Sola 221. pomoftna razreda pa 3« dečkov. V »'roškem vrtcu v Gaberju je 28 dečkov jn SI deklic
e— Na dri. dvorazredni trgovski ioll se je v Celju vpisalo v novem šolskem letu 42 učencev in 124 učenk, skupaj 166 nasproti 141 (37 učencem in 104 učenkam) v začetku lanskega šolskega leta. V prvem razredu j® sedaj 25 učencev m 71 učenk, skupaj 96, v drugem razredu pa 17 učencav in 53 učenk, skupaj 70.
e— Gostiln ičarska strokovna nadaljevalna šoja v Celju. Vpisovanje bo v torek 15. t m. od 14. do 15. v pda*m« deške
meščanske šole.
e— l'mor iz ljubosumnosti pred so. di&čem. V sredo IS, t. m. ob 8. zjutraj se bo pričela pred pe Članskim senatom
okrožnega sodišča v CUju razprava proti 23-letnemu posestnjkovemu sinu Alojzu Debejaku s Križanvrha pri Sv. Petru pod Sv. gorami, ki je 28. julija zvečar v Po. lakovera vinogradu iz ljubofuimnosti z lovsko puško ustrelil 17-letno poaeatnikovo hč.rko Kristino Polakovo, ker ni marala več zanj.
0—	Kino Union. Danrs ob 16-30 in 20.30 velefilm >Mladi grof« in zvočni tednik.
e— Kino Metropol danes »Ana lvareni-na« z Greto Garbo. Predstave ob 18.15, 20.30.
Iz Maribora
ar- Krstna predstava v mariborski opereti V letošnjem operetnem repertoarju je tudi izvirna slovenska oj>ereta »Kd«*či nag-lji«. ki jo je uglasbil in napisal režiser ma^ riborskega gledališča g. P. Rasbarger.
Gledališke novice. Poročali «mo le e letošnjih otvoritvenih predstavah v mariborskem gledališču. Razen tega pa se predvideva v letošnjem dramskem re|»ertoarnem programu še uprizoritev naslednjih del: »Gozd« (Ostrevskij), »Cesarica brez zemlje« (Iljin), »Sv. Ivana« (Shaw). »Salve, vit-go Catharina« (Ciril Pregelj, »Krivda« (Fr. Bevk), »Kadar se vtrga oblak« (Zigon), >Vi ničarji« (Pahor). »Božji človek« (Begovič). »Mister Dolar* (Nušič).»Konjeniška patro-la«, (Langer). ^Hladna noč« (tSchreinpflugo-va) »Praznik cvetočih češenj«. (Klabund), »Čevljar Hit« (Ortner). »Tovariš* (Deval). Opereta: Albini, Baron Trenk: Benatzky, Trije mušketirji: Beneš Pod to goro zeleno, Kalmf.n. Ciganski primaš.
a— Tudi sukanec 6e bo proizvajal v Mariboru. Tukajšnja Hutterjeva tvornica dobi te dni nove tkalske stroje najmodernejšega tipa. Dočim so bili doslej pri stroju zaposleni štirje delavci oziroma delavke. * o novi stroji, ki jih nima doslej v naši državi še nobena tvornica. take vrste, da upravlja lahko en delavec s 60 stroji, tako da bosta v poedinem obratnem prostoru zaposlena komaj dva delavca. Da bi se pa dc-lavci no odpustili, bo navedena tvornima razširila svoj obrat tudi na izdelovanje sukanca.
a— Dvodnevni tečaj za konzerviranje sadja in zelenjave bo 18. in 19. t. m. na banovineki vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Teča; je teoretičen in praktičen ter traja vsaki dan od 8.—12. in 14.—18. ure. Tečaj je brezplačen. Za hrano in prenočišče skrbe tečajnice same. Prijave je poslati pravočasno ravnateljstvu šole.
a— Izginuli deček. Josip Fornazarič. stanujoč na Tržaški cesti 60. je prijavil tukajšnji policiji, da je pred dnevi pobegnil od doma njegov 16 letni sin Josip, ki se najbrže klati po mestu.
a—- Gradnja ceste Bresternica—Sv. Križ j« že toliko napredovala, da je zgrajena ceeta do fcoherskega. hriba. Če pojdejo dela v tem tempu naprej, se računa, da bodo dela do 1. 1960 končana.
Iz Litije
1—	Sresko učiteljsko društvo v Litijj vabi svoje č'ane k udeležbi pogreba 5. Bernarda Andoljška, šo'skeea uravitelja in čast« nega člana društva. Podrobneje v današnji oemrtnici.
Iz Novega mesta
n— Resolucij« hišnih posestnikov. Hišni posestnik: so imeti 4. t. m. zborovanje, na katerem |e bila odobrena resolucija, naj mestna občina uredi s tvrdko Novobor, splošno električno družbo z o. z. v Ljubljani, obratnim vodstvom v Novem mestu, vprašanje plektroštevnine, tako da se od 1. oktobra dalje elektroštevjiin^i ne bo vm \yOi ! birala. Lastniki elektroštevcev iz Novega niesla in okolice se obvezujejo, da 1. okto- ; bra prekinejo plačevanje el^ktroštevnine ; tvrdki Novobor. Podpisani lastniki elektro. i števcev so se v tej resoluciji obve-zali, da i prispevajo za vsak elektroitevec, ki je z dnem podpisa v obratu, do najvišjega zneska Din k pravdnim stroškom, ki bi nastali s pravdo katerega izmed podpisanih proti tvrdki Novobor na ugotovitev neobstoja pra* vice te tvrdke do pobiranja elektroštevnine in odpravnine. Vsak izmed podpisanih lastnikov elektroštevcev prispeva po 1 Din za izvedbo gornjih smotrov.
n_ Obračun sreskeg« ee^tnega odbora je javno razložen na vpogled v pisarni sreske* ga cestnega odbora. Skupni dohodki za leto 1035=36 go bili 1.6 milijona. Izdatki pa 1.3 milijona Din. .Morebitne ugovore in pomisle-kei proti obračunu morajo prispevni zave> zanci v teku 14 dni vložiti pismeno ali dati na zapisnik pri sreskem cestnem odboru.
n— šoferski izpiti za sreze Novo mesto, Črnomelj in Krško bodo pri »rpskem načel, stvu v Novem mestu 1. oktobra ob 10. Inte* resenti naj vložijo pravilno opremljene prošnje do 20, t. m.
(z Ptuja
Smrtnonevarno se ]* ponesrečil, 46*
letni trgovec Martin VrabJ 6e je v ponedeljek zvečer peljal z motornim kolesom in v Rogoznici na cesti po nesrečnem naključju padel s kolesa. Obležal ie nezavesten. Pone* srečonega so spravili v bolnišnico, kjer so ugotovili nevaren pretres možganov.
Nesreče, Svinja je ugriznila 63letno prevžitkarico Apol°n'jo Vučkovo v desnico. Nastopilo je zastrupljenje krvi iji je ženica morala v bolnišnico. Prj gradbi nove ceste v Žetalah pa se je ponesrečil 441etni Franc Fakin, kj je padel 6 m globoko v gramozno jamo. S hudimi notranjimi poškodbami so ga prepeljali v bolnišnico.
j™ Za srčno kapjo je umrl 461etni železni« ški uradnik g. Trampuš Jožef, Pokojnik je bil več let v službi v delavnici državnih Že« leznic v Ptuju- Žalujočim naše sožalje!
■■ Danes ob 16.80 in 20.30 ■■
Najslavnejši tenorist sveta:
JAN KIKCURA
poje v velefilmu:
DAJ MI TO NOČ
svoje popevke: »Ko sem doma v Bor-rentu«, »Di quella Pira«, »Hotel bi
ti povedati, da te ljubim«, »Sladka
melodija noči«, »Pročessional«, »Romeo in Julija«, »Traviata« itd. Novi »Popaj« in žurnal ^Paramount« Cene: Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50.
KINO MOSTE
j— Poškodba. 32 letni viničar Anilon Kocmut od Sv. Urbana jc vozil gramoz. Na cesti mu je spodrsnilo, da je z desno nogo prišel pod kolo, ki mu jo je zelo poškodovalo.
Iz Ljutomera
lj—■ Smrtna kosa. Prete.kli teden sU UPU: la kmeta Janez čagran v Babincih in Janez Zejnljič v Noršineih. Prveluu je bilo TZ let, drugemu 74. Zeniljič je bil znan posebno v lovskih vrstah; fungiral je navadno kot vodja pogonskih lovov. Zato so ^a spremlja* li k zadnjemu počitku njegovi lovski drugi v velikem številu, predsednik Lovskega dru-štva dr. Stajnko pa se je v lepem govoru poslovil od starega lovca.
lj— Smrt pri de'u. Dninar Maks 6ef iz Radomerščaka je s tremi delavci kopal gra* nioz. Ko je jiodkopaval gramozno plast, eo ga tovariši še oj>ozarjaJi, naj pazi. Bilo pd je že prejjozno, kajti v trenutku se je vdr» la na šefa kaka dva metra debela plast iu ga zasula. Tovariši eo ga hitro odkojiali, vendar je bil šef že mrtev. Nesreča ga je za« dela prav na njegov rojstni dan. Ponesrečenec ie bil šele dve leti oženjen.
lj— Premiranje konj je bilo o. t. m. Izvršila ga ie komisija, ki so jo sestavljali predsednik Konjerejskega društva g. Peto* var, zastopnik batiske uprave g. inž. Oblak, g. dr. Veble, sreski kmetijski referent g. Suštič, upravnik žrel>čarne g. inž. Hvastja in sreski veterinar referent g. ftkof. Prigna* nih je bilo 1'2S konj, obdarovanih pa 68 » skupnim zneskom 10.300 Din. Prispevali pa so; ministrstvo za kmetijstvo 4320. banovis na' 10HO, sreski kmetijski odl»or 4000 Din. Pregledani konjski material je bil prav dober, kar velja tudi za ameriške kasače, ki so bili v pretežni večini- To dejstvo spet p<» bija trditev, da je ameriški kasač telesno pokvarjen konj in da tor^j njegova reja /a našega kmeta ni priporočljiva. V prvi sku« pini so bile kobila z žrebeti, in sicer 44 (odlikovanih 20), v drugi 3 do 4 leta stare žrebice (-0, odnosno 12), v tretji dvo-etpe žrebice (19, odnosno 11), v četrti enoletne žrebice (21. odnosno 12), v peti mladi žrebs ci (24, odnosno 13). Največ ie bilo toplo* krvnih konj poleg mrzlokrvnlh iz okolice Gornje Radgone in Štrigovs.
Točno plačui »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino
DOLENJSKE TOPLUCE. Že na večer pred rojstnim dnevom Nj. Vel. kralja so plapolale na uradnih in na zasebnih hišah državne zastave. Po slovesni službi božji, ki jo je za šolsko mladino daroval župnik g. Erzar, je bila šolska proslava v šolskih prostorih, šolski otroci so deklamirali lepe pesmice. Sledil je govor o kraljevem življenju. .Sokol je v domu, ki nosi ime So-kolski dom Nj. Vel. Viteškega kralja Aleksandra Uedinitelja, imel slavnostno sejo, pri kateri je prebral br. Šlibar poslanico •SSKJ. Sledila je državna himna. Zvečer so bila razsvetljena številna okna. Zaradi slabega vremena je izostalo na Kopališkem trgu petje in kresa na bližnjem gričku. V nedeljo 6. t. m. se jc vršila ponovno slovesna služba božja, ki jo je daroval župnik g. Erzar. Maše so se udeležili vsi uradi in društva, zlasti gasilci in Sokoli.
MARJvOVCI PRI PTl JU, Sokolska četa je 6. t. m. priredila v šoli proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Prireditve se je udeležilo lepo število sokolskih pripadnikov in nekaj drugega nacionalnega občinstva. Navzočni so bili z vsemi točkami, posebno pa s temperamentnim govorom br. Kostanjevca in pa z deklamacijo naraščaj-nice Štrafelove izredno zadovoljni in so vzklikali kralju, Jugoslaviji in Sokolstvu! — Markovčane je zelo zadela vest, da sta po službeni potrebi premeščena g. in ga. Jurančevieeva, ki sta že mnogo let pouče-. vala na tukajšnji soli. Med ljudstvom sta oba zelo priljubljena, saj sta mnogo delovala tudi izven šole. (i. Jurančič je bil duša nekaterih tukajšnjih organizacij in vodja vsakoletnih kmetijskih tečajev, ga. Jurančičeva pa je na mnogih gospodinjskih tečajih, ki jih je sama organizirala in vodila, vzgojila mnogo dobrih markov-skih gospodinj. Tukajšnje ljudstvo dobro ve, kdo je izposloval premestitev.
SV. MARJETA OB PESNICI. Prvič so letos Šmarječaci na večar pred kraljevim roj. stnim dnem priredili slavnosten sj»revod z baklado, katerega so se poleg Sokolov, ga» silcev in članov Društva kmečkih fantov iu dekle»t udeležil} številni ostali občani. Kakor goreča reka se je vil sprevod od šole do poste in dol do blizu Senekovičeve kapele, nato pa nazaj pred šolo, vse to ob zvokih godbe, petja \zkHkanja in pokanja topi-čev. Pred solo je moški pevski zbor zapel pesem -Slovenec. Srb, Hrvat« pod vodstvom šolskega upravitelja g. Mirka Vaude, ki je nato v patrioticnem govoru opisal pomen slavja. Ob koueu ie vsa množica zaklicala 1 Živel kralj!« in godba pod vodstvom br. Novačana je zaigrala državno himno. Dru» gi dan pa ee je po zahvalni službi božji vr. šila v šoli proslava, ki jo je otvoril moški zbor « pesmjjo Slovenski svet, ti gi krasans O pomenu 6. septembra je govoril g. Mirko Vauda te.r so pod njegovim vodstvom v lepih govorih, deklaniacijah in a petjem na* stopali šolski otroci. Kakor na prejšnji večer je bilo tudi še ta dan srednje pritlično okno Šola lepo okrašeno s kraljevo sliko, napiei, zastavicami in rožami. Udeležba je bila tudi tokrat prav številna.
SREČKE DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE ZA I. RAZRED 33* KOLA SO DOSPELE
DOBITE JIH V
Zadružni hranilnici - Dalmatinova uL
pritaema bplafevta 13. fETTEMBBA. fc L
Gospodarstvo
Naše gospodarstvo v drugem polletju
Narodna banka je izdala obsežno statistih no poročilo za drugo letošnje polletje, i« katerega posnemamo naslednje;
Splošni pregled
Po intenzivnosti gospodarske delavnosti je drugo letošnje četrtletje nadkrililo rezultate, dosežene v lanskem drugem četrtletju. Prevoz blaga se ie povečal za 3.3%, delav* ska zaposlenost za 10.4'Vo, državni dohodki pa so narasli za 4.1>V». Zabeležiti je tudi napredek v konsolidaciji razmer na denar« nem trgu. Predvsem pa je omeniti izredno ugodno letino, spričo katere je pričakovati ugoden nadaljnji razvoj gospodarstva.
Devizni in valutni trg
Zlata in devizna podlaga se je v drugem četrtletju povečala za milijonov Din (po stabilizacijah tečajih), v primeri z lanskim letom pa za 18H milijonov. Likvidnost denarnega trga ]e navzlic emisiji državnih blagajniških zapie-ov narasla. Predvsem so se dvignile privatne žirovne naložbe pri Narodni banki, kjer so imeli ob koncu junija samo denarni zavodi razpoložljivih 312 mi« lijonov Din (lani ob tem času 244 milijonov). Oficielni '.ečai dinarja v Curihu je ostal ne-izpremenien r.a višini 7 švicarskih Frankov za 100 Din. Svobodni tečaj dinarskih nov* čanie je znašal v Curibu v začetku leta 5.90 in ob koncu marca 6.35. Oh koncu junija pa se je dvignil na 6.55.
Kliriugi
Največji pasivni klirinški saldo imamo v prometu s Češkoslovaško. Ta saldo je zna« šal v začetku leta 156 milijonov in je ob prvem četrtletju narasel na 'J06 milijonov, do konca junija pa na "-61 milijonov. V kli. ringu s Francijo vidimo prav tako naraščanje od 80 na 94 odnosno 97 milijonov Din. Švici smo bili v kliringu dolžni v začetku leta 10 milijonov, ob koncu marca 13 miliš jonov, ob koneu junija pa ;17.5 milijona Din. Tudi saldo v kliringu z Belgijo je narasel v
drugem Četrtletju od 13 na 25 milijonov, saldo v kliringu « Turčijo je oatal skoro ne-isspremenjen na višini U milijonov, Rumunu ji smo bili ob koncu junija dolžni 6 mili« jonov, Braziliji pa 10 milijonov
Med aktivnimi kiiringi je najprej omeniti Nemčijo, kjer je saldo naših izvozniskih terjatev v teku drugega četrtletja popustil od 472 na 341 milijonov (pri Čemer je marka računana po oficielnem tečaju). Saldo italijanskega kliringa je nazadoval od 150.6 na 140.8 milijona Din. V Turčiji pa smo imeli Ob koncu junija klirinško terjatev 1,8 milijona Din.
Denarni savodi
Do konca Junija je m denarnih zavodov zahtevalo odlaganje pla*U (do konca marca 254). 12 zavodov je zahtevalo sanacijo, 32 pa izvenkonkurzno likvidacijo. Odlaganje pla« čil je bilo odobreno doslej 226 zavodom, sanacija 4 zavodom, i*venkopkurzna U-kvU daciia pa 31 zavodom.
Pri 20 vodeoih bankah v naši državi so znašala ob koncu junija likvidnostna denarna sredstva (gotovina in žirovno dobroimet« je pri Narodni banki) 336 milijonov Din nasproti 279 milijonom pred enim letom m 244 milijonom pred dvema letoma. Hranilne vloge pri teh zavodih so znašale ob koncu junija 2143 milijonov, to je z« 89 milijonov manj nego lani, vloge po tekočih računih pa 926 milijonov, to je za 4 milijone več nego lani-
Večje ustanovitveno gibanje
V drugem letošnjem četrtletju je bilo v naši državi ustanovljenih 13 novih delniških družb (lani 8) z glavnico 85.7 milijona Din (lani 8.3). Povečanje glavnice pa je bilo i z« vedeno pri 9 družbah (5) ?a 35.3 milijona Din (10.8), Skupaj je bilo y prvem poUet-ju ustanovljenih 33 delniških družb z glav« nico 115 milijonov, dočim je glavnica novo ustanovljenih družb lani ob prvem polletju znašala le 18.8 mi'ijena Din, predlanskim pa 25.6 milijona Din.
Ustanovitev obrtnega in tehnološkega
muzeja
Temelji za ta prepotrebni zavod so že položeni
Ljubljana, 10. septembra Že na večini minulih velesejmskih raz* slav se je culo obžalovanje, da teh razstav nj mogoče obdržati trajno in jih shraniti v kakem muzeju. Posebno na sedanji razstavi »Za naš les smo ob vsakem koraku poslu* šali želje, da moramo najti prostor in sredstva, da se na njej razstavljeni predmeti spet ne porazgube na vse vetrove. Ogromna dela je v teh razstavah in vsi odseki so se ri^snieno odlikovali. Ves trud bi bil izgub' Ijen in voe velike vsote, izdane za razstavo, ne bi prinašale nikakih obresti. Zato je nas ravno, da se je na plenarni seji delovnega
lesejem. Obenem je tudi pojasnil, da mestni muzej še nima konkretnih oblik, nitj za tako razstavo potrebnih prostorov.
Idejo ustanovitve muzeja so predvsem za* govariali tudi šumski direktor inž. Belič, inž. Sevnik, inž. arh. Rado Kregar in te« sarska mojstra Karel Kavka m Franc Ravnikar. Tesarski mojstri so izjavili, da v ta namen odstopijo ves izdelani material.
Ravnatelj dr. Dular je odboru razložil, da ljubljanska zbornica za TCH po iniciativi bivšega predsednika Ivana Jelačina že dol« go dela za umetnostno obrtni muzej Ln j« žrtvovala že tudi velike vsote za nakup raz* nih umetnostnoobrtnih izdelkov, ki ao se-
odbora razstave »Za naš les« kar sama od \ daj deloma razstavljeni v Narodnem muzeju.
splošna zahteva, da se s taki- j vsak način je torej treba v dosedanji od-
sebe pojavila sp mi žrtvami zbrana, urejena in sploh ustvar« jena razstava ohrani na vsak način.
Razstavni odbor je že prej razposlal vsem tvrdkam. ki iso prispevale razne predmete k razstavi, prošnjo, da bi brezplačno ali pros ti mali odškodnini prepustile razstavljene predmete. Res jih je. že do sedaj nad tretjino poklonilo vse predmete razstavnemu odboru.
Zlasti se je za ideio trajne ohranitve eks« ponatov zavzel univ. prof. dr. Rebek, ki je uredil kemijski oddelek razstave vprav vzorno, hkratu pa tudi tako nazorno, da je razstava razumljiva tudi preprostemu človeku. Profesor dr. Rebek je izrazil željo, da bi morda mestni muzej ljubljanski shra« nil predmete, ('lan odbora, odvetnik dr. Knaflie pa je predlagal izvolitev ožjega ods bora za ustanovitev obrtnega in tehnološkega muzeja. Predvsem je treba vse predmete! takoj kata'ogizirati in tudi fotografirati, dokler pa odbor ne dobi primernih prosto* rov. naj bi ostal material v velesejmskih paviljonih. Tej želji je velesejmski ravnatelj dr. Dular tudi takoj ustregel in zagoto* vi razstavi prostor polnih pet mesecev, do« k-er se ne prieno priprave za pomladni ve.
je
bor. ko gre prav za prav za povečanje umetnostnoobrtnega muzeja v splošno obrtni Ln tehnološki muzej, povabit) tudi ifii<pator= ja tega muzeia a* Ivana Jelačlna. Naposled se je pripravljalni odbor za novi muzej osnoval in ga sestavljajo gg.: dvorni svetnik inž. Rustia Josip, dr Vladimir Knaflič, inž. arh. Rado Kregar, univ. prof. dr. Ma* rij Rebek, tesarski mojster Karel Kavka, Inž. arh. Diragotin Fatur, inž. Stanko Dim« nik in tajnik sedanje razstave inž. Mirke šušteršič, ki so tudi sedaj vodili razne Oddelke razstave »Za naš les«, kot zastopni-ki raznih korporacij pa naslednji ririluti: ravnatelj dr. Milan Du'ar, kot zastopnik ljubljanskega velegejma, direktor inž. Cvet* ko Božič, kot zastopnik direkcije šum oziroma gozdarstva sploh in industrijep Franc Heinrihar, kot zastopnik lesne industrije, g. Ivan Jelačin pa je naprošen, da prevzame sodelovanje kot častno funkcijo.
V novem odboru so taki možje, da Že da« nes lahko govorimo o jamstvu za novi mu* zej. Trdno smo uverjeni, da je ta odbor Že s svojimi prvimi odločitvami in sklepi po. ložil temelje obrtnemu in tehnološkemu mu« zeju v Ljubljani.
Nezdravo širjenje vinogradništva
V	kmetijskem ministrstvu so uredili sta* tlstične [»odatke o našem vinogradništvu, ki kažejo, da se površina vinogradov pri nas navzlic nizkim cenam vinu nadalje širi, in to zlasti v ravnini, kjer dajejo sicer vinogradi obilen pridelek, ki pa po kakovosti pre« rej zaostaja za pridelkom v vinorodnih krš-nih krajih, kjer predstavlja vinogradništvo glavni vir dohodka prebivalstva. Tako gre širjenje vinogradništva v žitorodnih krajih n.a Škodo vinogradništvu v hribovitih krajih.
V	zadnjih petih letih se je površina vinogradov v donavski banovini povečala /a 3648 ha na 51081 ha. V savski banovini, kjer je površina vinogradov znašala leta 1030. le 37.459 ha, je lani narasla na 42.000 ha. \" primorski banovini se je površina vis nogradov od leta 1931 f>ovečaIa za 2693 na 3*1273 ha. v moravski banovini pa celo od 21.629 na 27.440 ha. Tudi v dravski banovi; nj je površina narasla od leta 1931 za 231*0 na 25.669 ha in končno v vardarski banovini za 962 na 12.205 ha. Značilno je. da m največje vinogradniške površine v nevino* rodnih krajih, saj ie največ vinogradov v riunavskj in savski banovini, kjer se najbolj širijo in kjer gojijo predvsem necepljeno trto.
Gospodarske vesti
— Kontingenti za izvoz jabolk v Nemčijo.
Privilegirana izvozna družba obvešča, da je Nemčija definitivno dovolila tele kontingent te za izvoz jabolk, in gicer v razsutem sta* nm 60.000 metrskih stotov za uvoz do vštetega 24. t. m. s carino 4.50 nemške marKe, in 110.000 metrskih stotov za uvoz od 25. septembra do konca leta s carino 2 marki. Od kontingenta 60 tisoč metrskih stotov je treba čim več izkoristiti, zato bo Prizad iz* voz v tem razdobju nagradil s premijo 25 Din za 100 kg, tako da se bo ta izvoz vršil po že prej objavljenih določbah-
= Olajšave v prometu inozemskih mo. tornih vozil. Finančni minister je na podlagi člena 273 earinskega zakona in po zaslišanju carinskega sveta izdal odlok, da se zaradi olajšanja carinskih formalnosti in zaradi pospeševanja prometa tujcev, ki prihajajo kot izletniki v našo diršavo z motor-
nimi in drugimi vozili, v bodeče ukine pripenjanje carinskega svinca na vozila in se ukinejo tudi carinske ekspedioije s podrob-, ninri potrdili. V svrho potrebne kontrole in evidence o prihodu in odhodu vozil iz naše države bodo earinarne skrbele za točno vodstvo registrov za triptike, kolesarske ligitimacije itd. Ta odlok je stopil ta. koj v veljavo.
= Izvozna kontrola pr| konoplji. Kakor smo že poročali, je Narodna banka odredila, da bo zaradi kontrole Izvoza sama izdajala overenja zavarovalne valute pri izvozu konoplje, že nekaj časa krožijo vesti, da je med nemškimi in francoskimi interesenti dosežen sporazum, po katerem bo Nemčija pokupila 80% našega pridelka konoplje in da bo potem prodala Franciji potrebne količine za devize, kar pa je trgovinski minister demantiral. Ukrepa Narodne banke glede konoplje po najnovejših informacijah ni razumeti tako, da b} Narodna banka dovoljevala izvoz ie proti plačilu v devizah, temveč hoče imeti le kon-trolo glede izvoza. Prvotno so ukrep Narodne banke pogrešno tolmačili, kar je imelo za posledico, da se je Izvoz konop-lie skoro ustavil. Narodna banka bo tudi v bodoče izdajala uverenja za izvoz konoplje v klirinške države, vendar hoče preprečiti, da bi šla naša konoplja v neklirin-ške države s tujim posredovanjem.
= Batove prodaja lnice v Romuniji bo oskrbovala tvornica v Jugoslaviji. Tvrdka Bata je v Romuniji otvorila odnosno bo v kratkem otvoHla 40 prodajalnie. Kakor poročajo iz Bukarešte, bo te prodajalnlce oskrbovala s čevlji in ostalim blagom Ba-tova jugoalovenska tvornica v Borov«, ki bo njen delokrog razširjen za oskrbovanje Batovih podružnic na Balkanu kakor tudi v državah Bližnjega Vzhoda.
= Poštna hranilnica v avgustu. V teku meseca avgusta ao se hranilne vloge pri Poštni hranilnici povečale sa 9.8 na 931.0 milijona Din. Od začetka leta pa so narasle za 77 milijonov Din (lani v istem razdobju za 100 milijonov). Vloge na čekovnih računih so znašale ob koncu avgusta 1105 milijonov, to je za 69 milijonov manj nego lani ob tem času.
= Zaenkrat ne bodo ukinjene carine na avtomobile. Združenje trgovcev s motor* nimi vozili v Zagrebu objavlja glede na ve-
sti o ukinjanju carine na Avtomobil«, da je
samo stavilo predlog, da se ukine luksuzni davek na avtomobile in da se carin« pobira po teži in ne po vrednosti. Združenju p« ni znano, da bi bilo ukinjenja pričakovati v bližnji bodočnosti- Po informacijah združenja tudi ni računati, da bi prižlo do kakih sprememb pred koncem letotajega proračunskega leta t. j. pred 81. marcem 1937.
~ Uvoz ameriških avtomobilov za kompenzacijo. Pred dnevi smo objavili podatke o nalem uvozu avtomobilov v prvem letošnjem polletju, iz katerega sledi, da se je znatno povečal uvoz avtomobilov ia Nemčije, ki je spodrinila Ameriko. Zastopniki ameriških avtomobilskih tvrdk, ki so po večini v Zagrebu, imajo sedaj po uvedbi uveane kontrole »e večje težkoče pri uvozu. Po uvedbi uvozne kontrole jim je uspe-.le dohiti uvosna dovoljenj« vseg« le sa 12 avtomobilov. Zaradi tega se bavijo s vprašanjem kompenzacijskega poslovanja. V naši državi nameravajo kupovati na račun Amerike razne jugoslovenake proizvode in z« protivrednost uvoaiti Avtomobile.
Bom
10 septembra
Na ljubljanski borzi »o oficielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni, le Newyonk ie nekoliko popustil. V privatnem kliringu so avstrijski Hlind »a malenkost popustili in so bili zaključeni po 8.55, dočim jc bilo po angleških funfcih povpraševanje po 334, V zsarebikem privatnem kliringu so se avstrijski Šilingi trgovali- po 8.5050 jn grški boni po 30.75. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 13.45, v Beogradu 13.4145 ln v Zagrebu 13.3950 odnosno za konec septembra 13,30. Klirinške nakaznice v lirah so *9 v Beogradu nudile p« 3.30,
Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za Vojno Škodo povpraševanje po 365.50 (v Beogradu promet po 363 — 3fl6). Zaključki pa so bili zabeleženi v 6% beglu-Ških obveznicah po 68.50 ln v delmcah Trboveljske pa 135.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 3063.86 — 207$.46, Berlin 1755.90 — 1709.86, Bruselj 738.47 — 743.53, Curih 1434.32 — 14A1.30, London 230.76 — 322.81, Newvork 4336.58 —4374-80. Pariz 287.92 — 389.36, Praga 180.76 — 181.86.
Curih. Beograd 7. Pari* 30.3175, London 15.5225, Newyork 307.135, Bruselj 51.8750. Milan 24.15, Amsterdam 208.20, Berlin 123,4750, Dunaj 56 60, Stackholm 80, Osle 78, Kobenhavn 69.30, Praga 12.70, Varšava 57,80. Budimpešta 60. Atene 2.90.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda
365.50 dem., 4®/« agrarne 47.50 den., 6% begluške 68.50 — 69, 7% inves*. 82 den.. 7% Blair 73.75 — 74.75, »U Blair 83,50 — 84: delnice: PAB 235 — 336, Trboveljska 135.50 — 137, Šečerana Osijek 130 — 139, Dubrovačka 300 — 250.
Beogrs<i Vojna Skoda 365 — 366 (368 — 366), 4% agrarne 48.50 W., bsgluike 68,75 — 69 (68.90 _ 69), 7% Invest 85 bi.. 7*/a Drž. hip. bank« 86 den., 7% Blair 73,75 _ 74.50, 8% Blair 85 bi, Narode* banka 6350 den,, PAB 235.80 — 337.25.
Blagovna tržišča
ŽITO
4. CSilefttn. 10, septembP«. Zaftetaj te. aajl: v**>im; sa »sj*. 111.80, aa 4ee. 110,50, c« maj 109.25; k«ru*»: n ««pt.
10950, za dec. 94.625, za, maj 90.875,
+ Winnlpeg, 10, »fptambr« Z««etai te€«ji; jtfPnie*: aa okt. 99.125, M dec. »7,
za maj 99-875.
4- No vosa c$sk a blagovna boru (". t. m.) Tendenca stalna. Pienica (cene »Prisada«): potiska Slep. 79 kg 2% 182.50—187, gornjebaška in gornjebanatska 79 kg, 2% 127.50—137; bajka, 79 kg, 2% 125.50—129; sremska in slavonska, 78/79 kg 9% 119.50— 123; v borznem prometu: baška ladje Tisa 133.50 — 134. Oves: baški sremski slav. 85 — 87.50, BI: baAka nov« 104 — 106, Ječmen: 123. Rž: baška nova 104 — 106 Ječinee: baški, sremski novi 64 ke 90—92.50 Oves: baški, sremski, slavonski novi 87.50—90. Turščlca: baška in sremska 89—90, Moka: baška, sremska, slavonska in baaatska »Qg« in »Ogg< 205—215; >2« 185—195: »5« 165—175; >6« 145—155; >7« 125—135; »8$ 95—100. Otrobi: baškj 71—73; banat-Ski 69—71: sremski 70—72, vttoi 1 belki in sremski beli brez vre« 160—162.50; S vrečami 170—172, Borzi jutri ne be poslovala.
BOMBAŽ
-f Liverpool, 9, s«pt®mbra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za sept. 6.69 (prejšnji dan 6.69), aa de* 6,50 (6.50).
+ Budimpeštanska tmninaka borza (10. t. m.) Tendenca slaba. Kartna: »a sept. 12.45^12.48, za maj 10.98—11.
Naše gledališče
OPERA Začetek ob 30. uri Petek, 11. Zaprta
Sobota 12.; Lucia di Lamarmeor. Gostovanja tenorista g. Rijavea. Izven. Znižane ee« ne od 30 Din navidol. Nedelja 13.; Pod to goro seleno... Opera* ta. Izven.
★
Tenorist g. Josip Rljavee t DonuetUJevi oper| »Lucia di l<amermoor<. Pel bo tenor-
ftko partijo Edgarja v slovenskem jeziku. Naša publika bo gotovo z veeeljem pazdra, vila odličnega rojaka, ki je dosegel g *vo» jim simpatičnim, visoko kultiviranim, izredno lepim glasom, posebno poslednja leta v tujini največje umetnilke unpehe tw s« uveljavil kot pevec visokih kvalitet m in« teligentnega podajanja pevskih partij.
Griinova opereta »Dvojno knjigovodstvo« se odlikuje po vedri in ljubki glaabj in «a» havpem konfliktu in zmešnjavah, kot jih vsebuje dunajski žanr operet, Premiera dala bo prihodnji teden. Ga. Maric« Brumen-Lu. bejeva bo pela in igral« glavno partijo. DRAMA
Cankarjeva drama »Za earedev biagorc
bo otvoritvena predstava letošnje dramske sezone, Delo je zrežiral g, arh. ing. Bojan Stupica, v glavnih vlogah so zaposleni gg.: Cesar, Skrbinšek, Gregorin, Debeve« in da« mi: Severjeva in Vida Juvanova. Druga predstavs letošnj* sesees bo Shs-i kespearejev >K,f»li Lear« t R. Lsr«rjem v ! naslovni vlogi. Glavne ienske v'oge bodo igrale dame« fiaričevs, Mir« Danilova in Boltarjeva, moške vloge pa gg.: Gregorin.M pab. Skrbinlek, Jan ln Debevee. Delo i« aretiral g. Ciril Debevte.
Zanimivosti z velesejma
Staloa strokovna vodstva po veleseje«-
sUh razstavah bodo odslej vssk dan dopoldne i<n popoidne. Z« dosedsj »mo imeli vsak dan vodstva po oddelku ca kemijo na lesni razstavi Wi tudi po vrtnarski razstavi, od danes dalje p« >o redna vodstva tudi po oddelku z« stavbarstvo v paviljonu »N« in po oddelku za produkcijo les« v paviljonu »I«. Danes popoldne ob 15.30 vodi po paviljonu »M« inr. arh, Fsitur, v petek ob U. inž. «rh. Kregar, ob 15,30 p« «pet inž. arh. Fatur, V »oboto ob 11. »n ob 13-30 vodi arh. Mesar v tem paviljonu, v nedeljo ob 11. pa razlag« razstavljene predmet« inž. arh. Kregar. V paviljonu »J« vedi tajnik razstave inž. SulteHHi v»»k dan trikfgt, in sicer ob H„ ob 15.30 in ob 17. Strokov, njaki obiskovalcem Sele odkrijejo ksko bogate in vsakemu koristne so te razstsve,
šole i« T*i bsnovine zadnje dni neprests* ne prihajajo n« velesejem, kjer. i^iteljstve soglasno ugot«vlj«. da h| si t« velesejem mo« rala ogledati v*«k« So'a le zaradi leane in vrtne razstava, zlasti p« ludl z«rad| živalskega parka. Še tri dni p« prihajajo mzni oddelki tehnične srednje Sole, d« si z na« zornim noukom izpopolne svoje znanje.
PoKlahtnjeni le« lahko Imenujemo vse umetnostno obrtne izdelke is lesa, torej tudi naše odlično pohištvo, zlasti pa rez-barije in kipe. V industrijskem oddelku v paviljonu >1« si oglejte, kaklne sijajne učinke dosega podobar Ropret iz Mengša « svojimi res mojstrskimi reliefi, celo na stolih. Sijajna so tudi njegova kiparska dela, kjer vse občuduje njegove narodne noše, ki so v resnici diskretno in elegantno kolorirane. Višek vseh izdelkov iz lesa pa predočata v slavnostnem rondoju tega paviljona dva kipa akademskega kiparja Toneta Kralja, ki sta na velikih razstavah v Parizu in na Dunaju, vzbujala tako pozornost, da ao jih reproducirale znamenite strokovne revije. Leva aoha je Toneta Kralja slavni »Slepec«, desna pa znameniti »Judežev poljub«.
Ličen sapr«vljiv£ek je ponos vsakega gospodarja, zato pa je ns velesejmu vsak dan polno eledalccv okoli razstav naših prvovrstnih kolarjev, ki so res taki mojstri, da s svojimi najrazn«vrstnejšimi vozovi posekajo vse druge v državi.
Domač izum je praktičen knrigoveški stroj za prebijanje in druga dela. ki ga je izumil, sam konstruiral 4n tudi izdelal obrtni učitelj naše tehnične srednje 5®'e gosp. Avgust Zupančič. Oglede »i stroj na zunanji strani paviliona »E«, kjer so tudi druge prav razveseljive razatave raz-Hh obrtnikov, ki iim je razstavo omogočil Zavod za pospeševan je obrti.
Vlomilca sta streljala na zasledovalca
Zagori«, 10. »sptembra.
VdersJ je prebival« t vo Kotrede&ke doll-»e fasburil dreep vlo», ki Je bil okrog 10. kvr6« pri posestnik« Pire« Jožetu, biv-#em župana 8« Rovih.
Ko »o bili gospodar in drugI domači »poeleni sedale« od doma, »ta priSls it nasprotne smeri dva fanta Is iko*i okno vdrla v hlSo, kjer »ta prebrskala vse omare is postelje. Pri njunem delu ju je najbrž malo oviral otrok, leže« v zibelki, sa katerega tis nametala rasno obleko. Ko «ta il ©abraia plena, «U Jo »pet ubrala »koti okno na presto.
Ts pri Mir jo pa videl Plriiev soeed in takoj obvestil dom«8« e fcudnih gostih. Vsi so hiteli domov, kjer SO našli po sobi vse razmetano, otroka pa ni bilo videti nikjer, ker je obleka Se zibelko »krivala. Prav tadnji čas je Ml, d« ao otroka rešili, 6i«er bi ee bil zadušil. Ne da bi pregledali, kaj je bilo ukradeno, se «e vsi takoj napotili n« zasledovanje vlomilcev, ki sta hitela proti Cebinam, Kmalu so ju epaaili, a all-kovea sta pričela streljati proti zasledovalcem. Eden iwned njiju je rekej: »Tukajle je teh par kovaifiev, ki sva jih dobila«, in Je vrgel denar na tla. Pristavil Je še: »Kdor bo to reč naznanil orožnikom, bo v dveh dneh ustreljen!« Nato sta jo urno ubrala proti Sv. Planini.
Domači srn je pohitel 1 kolesom do orožnikov v Zagorje in jim ves dogodek opisal Orožnlike patrulje «o Sle nemudno na zasledovanje. O dr*sih vlomilcih so bile otv veflSene tudi vse orožnišks postaje celjskega sreza. Doma Je gospodar dognal, da sta mu žlikovoa odnesla 500 Din in srebrno uro, njegovemu sinu pa denarnico z večjo vsoto. Orožniki so dva sumljiva moška ie prejeli, ker pa se je izkazalo, da nista prar va, so ju spet izpustili.
Obnova zgodovinskega svetišča
Peč. 10. septembr«
V	Djakovici so začeli te dni graditi spomin sko cerkev, v katsri bo urejen« <udi grobni, ca naših vojnih žrtev v Metohiji in Albapi» ji. Pokroviteljstvo nad svetilnem le prevze« la Nj. Vel. kraljica Marij«. V grobni« svetišča bodo pran asi i kosti junakov«mučeni« kov, ki so žrtvov»lj svoje življenje v slb«n-akih gorah in soteskah med umikom leta 1915 in v borbah ▼ Metohiji.
V	novo lepo svetižSe bodo vzidali ostanke starodavne in zgodovinsko znsmemle cerkvice, ki jo j« t največjim potrtvovapietn uredil v Djakovici arbakj šive)j pod tujim jarmom. V dobi, ko «0 bi1« ponižane tolike srbske znamenitosti in ko se ni smelo niti misliti na kako obnrvljasjs, se Srbi-domačini. ki jih je bilo takrat komaj M kakih 50 do 60 domačij v Djakovici, skleni* li. da za vsako ceno zgradijo svoje sveti« šče. Ker ni bjlo mogoče niti misliti na hiio. ki bi bila višja od drugih, kaj Sel« na pr«vo cerkev z visokim zvonikom, so kupil i nav«d« no hišo, katero «0 ponofi na skrivaj preurs-jevsli v evetigčs. Ko *o k notr«nlo ureditvi« jo bili gotovi, so premilljevalt lesko bi se dalo urediti, da ss n« bi is bile «ia»le pre« pevanje cerkvenih pesmi. V sidov« SO vsi« dali lončene cevi In po trud»poln»m de'u so hišo tako uredili, d« SS is hjs ni slišalo ničesar. Turški oblastniki niso niti vedeli, da je na vide, nsvadns vslks hiis srbsko svetišče. To eo vedsM samo nekateri Ar* nauti. prijatelji Srbov, ki ps SO mol?»ll.
Tudi zvon te skrit« cerkve, kije Se ob>rk njen, ima zanimivo ufodovino. Ko ss ss a 1875 Grki speps<f>i s Mri, ss |s uda-
Ml) n« Salu svojih Arnautov tndi Bajram Cur. Njegovi ljudje so prinesli domov med drugim plenom tudi cerkveni zvon in ga podarili svojemu voditelju. Bajram Cur pa je kot star prijatelj Srbov ponudil zvon domačinu »tare in ugledne rodbine Isajlovi-čev, ki gs je takoj odkupil. Stari Risto Isaj« lovlč je imel t« zvon skrit na dvorišču svo*
ehile In z njim je naznanjal službo božjo, ietova bila je bil« blizu skrite cerkve in zvonjonja ni nihte zal*ranjeval. ker je bilo znano, da je Risto Bairam Curov prijatelj. Na tak na&in so opravljali Srbi v Djakovici Svoja bogoslužja vse do osvobojenja leta
ma
Vo|ac delegacije Male antante na Oplencu
Topola, 10. septembra, p. Vojne delegacije drhav Male antante, ki so sodelovale pri vojaških tekmah, so se danes poklonile na grobu kralja Aleksandra na Oplencu. kjer hO položile krasen vene«'. Na povratku z Oplenca so se vse deletfaeije poklonile tudi na grobu Neznanega junaka na Avali.
Bolgarski Škofi v Dečanih in Peči
D^tanc, 10, Septembra. A A. D "legati bolgarske pravo;ilsatie cerkve z metropo-Ubcra Štefanom na čelu so ostali danes ven dan v De6an'h in Si ogledal; samostan. Zvečer sp se z avtomobilom odpeljali v Peč, odkoder bodo odšli v Bitolj.
Angleški in nemški turisti v Jugoslaviji
Beograd, 10. septembra. A A. Iz Londona je napovedan prihod petih skupin angleških izletnikov v našo državo. Vse bo prjšlo okoli 200 Angležev kj si bodo ogledali naše primorje, nato pa se odpeljali preko Sarajeva v Beograd, odkoder se bodo vrnili v Anglijo.
S sfeupiino nemškSh gospodarstvenikov, ki se bodo ustavili za nekaj dni v naši državi, da stopijo v stike z naš*mi gospodarskimi krogi, bo prišlo tudi okoli 100 izletnikov,
„Spomenik svobode" v Djakovici
Djakovica, 10. septembra. AA. Dopoldne so v Djakovici svečano položili temeljni kamen za grobnico »Spomenika ssobode«. Ta hram gradi odbor pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Posvetitvi so prisostvovali ban zetske banovine Peter Iva-niševič, odposlanec Nj, Vel. kralja podpolkovnik Nikola Stojanovjč ter odposlanci vojnega ministrstva in poveljnika tretje armije.
Iz državne službe
Beograd, 10. septembra, p. Po službeni potrebi jc premeščen kanciist Slavko Je-rančič od sreskega sodišča na Vrhniki k sreskemu sodišču v Žužemberku. — Z odlokom prometnega ministra je imenovan za uradnika 9. skupine pri železniški direkciji v Ljubljani uradniški pripravnik Jože Lese, uradniški pripravnik Anton Kmet pa za pomožnega vlakovodjo.
Konec stavke v zagrebških mestnih podjetjih
Zagreb, 10. septembra, o. Danes je bila končno likvidirana stavka delavcev mestnih podjetij, ki je trajala nad 14 dni. Mestna občina je včeraj ponudila stavkujočim delavcem 10 odstotno zvišanje ine/.d z zagotovitvijo minimalne mezde po 30 Din. Delavstvo je na snočnjem zborovanju to ponudbo sprejelo in se je danes vrnilo na delo. Pogajanja o nekaterih drugih zahtevah se še nadaljujejo.
b Julijske Krajine
V	Trstu je pretekli ponedeljek umrl msgr. Franjo Sila, župnik pri Sv. Ivanu. Dosegel je visoko starost in je bil spričo svoje dobrotljivosti in značajnositj zelo priljubljen po vsem okraju. V sredo ;io-poldne se je vršil pogreb, ki se ga je ude. ležila velika množica ljudstva.
Ob zaključku manevrov. Poročali amo ie o povratku vojaštva videmskega in tržaškega armijskega zbora z vojnih vaj ob meji v Trst in Gorico. Povsod so fašisti posameznim oddelkom priredili posebne sprejeme. Kakor poročajo listi, se je tudi v Kobaridu spet koncentrirala alpinska divizija >IuHa«, ki ie sestavljena iz 8. in 9. in 12. planinskega polka, 3. planinskega topniškega polka in kompandje inženjer-skih čet. V Idrijo se je vrnil II. bataljon I. peipolka, v Pulo 74. pešpolk in 12. polk bersaljerjev, v Postojno 24. pešpolk in vec baterij gorskega topništva, v Cerkno 3. bataljon 2. pcšpolka, v Pazin 3. bataljon 73. pešpolka, v Čedad pa 56. pešpolk.
Predvojaški tečaji. Poročali smo. da se pričmo v kratkem pred vojaški tečaji, ki bodo trsjalii vse do februarja prihodnjega Ista. Tečajev, ki jih bodo tri vrste, se bodo morali poleg nabornikov letnikov 1016 in 19J7 udeležiti tudi naborniki leta 1018, ki jih zadnjič potoma nismo navedli. Pri Luciji ob Soči so dobili nov občinski svet, ki ga je s posebnim dekretom imenoval goriiki prefekt. V njem so France Bajt, Prsnce Pregelj, Juat Hvala, Jos^ Stufro, Ivan Mužinič in Italijan Vmceoc RoeseMi.
V	Bežni dolini pri Gorici je pred dnevi nastsl po««r pri Rijavčevih. Ogenj je uničil hlev, senik, izredno mnogo sena m poljsko orodje ter je napravil okrog 15.000 »r škode.
== »JUTRO« St. 210.
6
PeteE, TL Et 1936.
Edvard VIII. In Kemal Atatiirk
Mladi angleški kralj in turški državni prezident se peljeta skozi Carigrad
Fantastično veleletalo
V dolžino bo merilo 115, v širino 170 m; tehtalo bo 1522 ton ter bo Imelo prostora za 500 potnikov in še za velik
tovor
Inženir Kleinhaue, tehnični vodja Douglas Aircraft Company v Los Angelesu, ki je doklej zgradil za svojo družbo že več tipov najhitrejših trgovskih letal, je pravkar dovršil načrt za pravo pravcato ve'eletalo. Načrt se zdi na prvi pogled fantastičen, toda ima realno podlago.
Gre za letalo, ki naj bi tehtalo 1522 ton ter bi merilo v dolžino 115, v širino pa 170 metrov. Aeroplan bo gnalo več skupin mo« torjev, ki bodo proizvajali skupno 200.000 konjskih sil. Takšno letalo bo seveda po«
trebovalo tudi mnogo osebja. Predvidena je posadka 100 mož, ki bodo skrbeli za prevoz 500 potnikov. Poleg tega bo lahko na< ložilo še 170 ton tovora in 30 ton prtljage. Brzelo bo s hitrostjo 450 km na uro ter bo absolviralo vožnjo iz Amerike v Evropo v višini 3500 metrov v dvanajstih urah. Izra« čunali so, da bi zgraditev takšnega velele, tala stala 300 milijonov frankov. Za na6 je to ogiomra številka, toda čeprav se zdi na. črt inženirja Kleinhansa fantastičen, pišejo ameriški listi, da bo le nekega dne realiziran ...
Spomin na Nuraberg
V spomin na letošnji kongres nar. socialistične stranke v Nemčiji so izdali posebno plaketo katere posnetek vidimo na sliki
Če ne veš — zdaj izveš
Francoski pokrajinski slikar Corot je naslikal 600 slik, v Ameriki pa so nedavno našteli 6000 »zajamčeno pristnih« Corotovih dik.
Za 1 kg čebel je treba 11 tisoč čebelic.
Najbolj vroče telo vsvetovju je Aldebaran, nekakšno sonce, samo iiinogo večje od našega sonca, kajti sonce ima temperaturo 6000 stopinj, Akiebaran pa izžareva vrožino 80.000 stopinj.
V	Nilu živi več vrst rib nego v katerikoli drugi reki na svetu. Našteli so doslej okrog 8000 različnih primerkov.
V	ameriškem narodnem parku v Miontani je 526 večjih in manjših jezer ter 56 gor« skih vršacev med 3000 in 4500 m višine.
Kitajski jezik govori 453 milijonov ljudi.
Izračunali so, da bi moglo živeti na zem= Jji še osem milijard ljudi — če bi umeU Racionalno izrabiti njeno površino.
Beli medved je približno trikrat težji od leva.
Za steklenico šampanjca porabijo sok iz treh grozdov.
Zdrav človek, ki opravlja težko delo, je v ponedeljek, po nedeljskem počitku, dva kg težji kakor v soboto, ko je zapustil delo.
Sladkorja ne pridobivajo samo iz trsa in pese, ampak iz kakšnih 200 rastlin.
Največji kos platine
V zlatih rudnikih v Kosinsku na Urala so nedavno našli kos platine, težak dva in pol kg. Doslej še niso nikjer našli takšnega bloka čiste platine. Najdbo cenijo na 5000 angleških funtov.
Imovita nevesta
Princesa Julijana, bodoča kraljica Ho-landije, ki se je te dni zaročila z nemškim princem Bemhardom LippeBiester-feldom, je bila že davno pred svojo zaroko znana kot ena najbogatejših nevest na evropskem kontinentu. Njena dota bo velikanska, kajti renta, ki jo prejema njena mati, kraljica Viljemina, od svojega premoženja, je ogromna in znaša letno nad četrt milijarde Din. Civilna lista, ki jo država daje vladarici na razipolago, ni pri tem vračunana.
Ženin holan<Mce pTesitolonaslednice Je doslej živel ipri svojem bratu v zelo skromnih razmerah. Absolviral je juri-dične študije in se najrajši bavri s spor tam. Posebno navdušen je za avtomobilizem, pa tudi fotoamaterstvo mu nudi mnogo razvedrila.	t
HIIMIIIMMIIIIIIIIIHIIIMIM> *
Francija zmagovita v zraka
Francoski pilot Mihael Detroyatsije zadnje dni priboril v Ameriki Greevejevo in Thompsonovo nagrado. Zadnja znaša 20 tisoč dolarjev, vsekako malo v primeri s ceno, katero stane njegovo letalo. Za to konstrukcijo je bila treba odšteti milijon dolarjev
Slap kralja Edvarda VIII.
V Brit^ki Gujanl so odkrili nov slap, ki so ga imenovali po kralju Edvardu VULl Odkrila ga je ekspedicija, la jo je poslala newyarSka zoologifina družba v te kraje.
Po okupaciji Iruna
'i * ^ *
I j ''
Vojaki uporniških generalov na straži pred neporušeno hišo
Manevri ruske vojske
Vojaki skačejo s padali Iz letal za hrbtom sovražnika
Londonski listi poročajo, da so se začeli te dni na 50 km dolgi fronti pri Min-sku na rusko-poljski meji jesenski manevri ruske vojske. Te vežbe so po obsegu največje izza svetovne vojne. Udeležuje se jih 100 tisoč pešcev, cel armadni zbor konjenice, več sto tankov in oklopnih avtomobilov ter 500 bombarderjev.
Najinteresanitnejši prizor pri manevrih je bil odskok 2000 vojakov s padali. Vsak odsikajkovalec je bil oborožen s strojno foarabinko. Vojaki so odskočili iz 250 letal za hrbtom sovražne čete Pristali so v zameglenem ozemlju, kjer so za hrbtom sovražnika posegli v borbo. Podpirali so jih pri tem motorizirani poljski topovi in lahki tanki, ki so jih letaka takisto spustila na zemljo. Pri vajii s padali se ni ponesrečil niti eden odskaikovalec.
Strojnica proti letalom
y okolici San Sebastiana se pripravljajo vojaki proti napadom iz zraka
Manevre je vodil vojni minister Vorosr lov v spremstvu maršala Budjenija. Udeležila se jih je češkoslovaška vojaška delegacija pod vodstvom divizijskega generala Luzeja, angleško odposlanstvo pod vodstvom generalnega majorja \Vawela, francosko vojaško delegacijo pa je vodil namestnik šefa generalnega štaba, general Schweissguth.
Letalo, s katerim |e
premagala Atlantik
Prvi posnetek letala mrs. Beryl Markhamove, ki je napravil čudovito dolgo pot, preden je priromal v javnost. Slika letala, ki se je ob pristanku na ameriških tleh zarilo v močvirsko blato na otoku Cap Breton na Novi škotski, je romalo najprej z letalom v New York, od tam so jo brezžično poslali v London, iz Londona pa z letalom v Pariz. Šele iz Pariza so jo razširili po vsem svetu
Besanconska ura
ičudo svoje vrste s 27 številčnicami, ki Kažejo tjsoč
zanimivosti
Besancon, središče nrarske Industrije, ee lahko ponaša, da ima najbolj komplicirano in najbolj dragoceno uro na svetu.
Ura kaže poleg običajnega časa na 27 Številčnicah naslednje stvari: natančni čas v 16 različnih krajih sveta, dolžino vsakega dneva in noči, dan v tednu, dan v letu, letni čas, znamenja na nebu, čas sončnega vzhoda in zahoda, stanje sonca ter premikanje planetov. Kazalci ob strani ure ka-žejo francoska pristanišča ter čas oseke in plime. Na čelni številnici je videti dvanajst apostolov, ki udarjajo na zvonec ob dolo-
čenih presledkih. Ura ima na vrhu figuro« Krista. Opoldne se odpre nekakšna votlina, Kristus stopi ven, straža rimskih vojakov pa izgine. Ob treh popoldne se Kristus vrne v votlino, na njegovo mesto stopi zopet straža,	-	r**-
Ura je že stara. Izdelali so jo I. 1857. na pobudo kardinala Mathieuja. V višino meri skoro 6 m. v širino 2.50 m, globoka jo cel meter. T.i ura ne stoji na glavnem trgu, marveč v besanoonski katedrali, kjer jo gotovo najdragooeenjši predmet. Ogleda si jo vsak tujec, ki obišče Besancon.
Smrt znamenitega kirurga
V	Londonu je umrl znani kirurg lord Moynihan v 70. letu starosti. Hodom je bil z Malte, študiral je v Leedsu, Londonu in Berlinu, deloval pa je kot primarij v Leed-eu od l. 1912 do 1927 ter je bil ves ta Čas tudi profesor na ondotni univerzi, kjer je predaval klinično kirurgijo. Moynihain je bil specialist za trebušne operacije ter je v tej stroki užival mednaroden sloves- Napisal je niz del o boleznih želodca, trebušne 6linavke in žolčnega mehurja. Velike za« sluge si je stekel s proučevanjem oteklin v dvanajstniku. Medicinska veda je-izgubila i Movnihanom velikega praktika in razis« kovalca.
MMMiimmuittm............
Nesrečna vožnja
V	Dunquerque je te dni prispel angleški parnik »Sea Number« iz Dakarja. Od tega kraja do Madeire je ladja izgubila polovico svoje posadke. Pri odhodu iz Da-karja je bilo na parniku 24 pomorščakov. Do M®derie jih je~umrlo sedem, nadaljnjih pet so jih morali izkrcati in oddati v bolnišnico. Sumijo, da so mornarje opikale strupene žuželke, kajti voda in hrana sta bili, kakor je ugotovil pregled strokovne komisije, popolnoma čisti.
Bik usmrtil žensko
V	Lincu je služila pri nekem kmetu 36-lotna Marija Kurzova. Pomagala je pri gospodinjstvu in tudi pri živini. Te dni je ušel iz hleva bik, katerega je hotela odgnati nazaj k jaslim in ga privezati, da ne bo ogražal sosedov. Žival pa se je besno zapodila v žensko, jo nataknila na roge ter jo naposled tako pomandrala, da je umrla v bolnišnici. Pokojnica zapušča sedem otrok.
Težka odločitev
Kačji Sakir v letalu
Grozoten doživljaj holandskega pilota v Indiji
Grozoten doživljaj je imel nedavno neki Holandec, ki je vozil v svojem aeropla-nu Indijca iz Bombaya v Kalkuio.
Potnik je bil zaklinjač kač, ki je imel s 6eboj krasno pisano kačo velikanko. Ho-Jandec ije opazoval Indijca na uMci pri neki predstavi m ga je povabil s seboj. Indijec je sedel s podvitimi nogami na preprogi ter izvabljal glasbilu godbo, po kateri je kača plesala. Ko je videl Hol-and-ca ter je izvedel od njega, da potuje z letalom v Kalkuto, ga je prosili, naj ga vzame s seboj. Holandec je privolil.
Letalo se je dvignilo z zemlje in tedaj se je začelo. Indijca je omamila množica vtisov ali pa mu je presedalo guganje letala — postalo mu je slabo. Holandec pa je bil zaradi nemirnega vremena tako zaiposlen z aeroplanom, da ni utegnil ozreti se po sopotniku za hrbtom. Nenadoma je začutil nekaj mrzlega in slinastega na svojem vratu. V nepopisno grozo se je
tedaj zavedel, da je kača zlezla iz košare in se ga dotika. Graciozno je vila žival svoj vrat kakor na javni produkciji. Ho-landcu je prišlo na um, da jo je do tega morda pripravilo brnenje motorja. Bil je v življenjski nevarnosti. Zgodilo se je prvič, da ni mogel obvladati svojih živcev, ko je videl, da leži Indijec še vedno onemogel na svojem sedežu. Z rahlim glasom ga je poklical, da bi ga zdramil iz omotice.
Letak) je nato zašlo v vihar in Holandec se je zopet moral osredotočiti na delovanje motorja. Ko se je čez nekaj časa ozrl, da bi videl, kaj dela kača. je opazil, da se je Indijec zbudil ter pozval kačo, naj se zopet umakne v koš. Kača je ubogala. »Toda moral sem zbrati vse_ sile, da nisem ob tem živčnem naporu izčrpal pozornost, ki mi je bila potrebna, da sem lahko pristal na aerodromu v KaiEkuti« — je zaključil pilot svoje pripovedovanje.
Veteran Mont Blanca
V Charnonixu je umrl pred kratkim francoski alpinist Henri Brulle, imenovan »veteran Mont Blancac. Pred kakšnimi petdesetimi leti se je pokojnik proslavil s celo vrsto pionirskih plezalnih tur v Pirenejih. Potem se je zaljubil v Mont Blanc, katerega je obiskal vsako leto najmanj enkrat. Še letos v avgustu, ko mu je bilo že 82 let, se je povzpel na teme Mont Blanca. Toda bilo je zelo mrzlo in zgodilo se je, da so mu zmrznile noge. Vrhu tega ga je tura tako utrudila, da so ga morali prenesti v bolnico, kjer je zdaj umrl.
Botvinik odlikovan
Centralna eksekutiva sovjetske Unije je podelila Miši Botviniku, sozmagovalcu na mednarodnem turnirju v Nottinghamu, po« sebno odlikovanje za uspehe na šahovskem polju.
Plavajoče garaže
Število Angležev, ki jemljejo na svoja po* tovanja po kontinentu lastne avtomobile, po-siaja z vsakim dnem večje. Toda doslej so bile s transportom avtomobilov čez Rokav-ski preliv velike težave. Vodstvo bratskih železnic se je zdaj sporazumelo z ravnatelj« etvom belgijske trgovinske mornarice gle* de naprav, ki bodo transportirale avtomobi* le v najkrajšem času čez Kanal. Avtomobile bodo prevažali posebni splavi, ki bodo lahko hkrati prepeljali več voz. Te >plavajo; če garaže« bodo imele tudi lastne delavnice za popravljanje vozil. Obratovale bodo med Dovrom in Ostendom- Če se bo obnesla proga Dover—Ostende, bodo uvedH slič« na prevozna sredstva tudi med Dovrom in Calaieom. Prevozniška tarifa bo tako nizka, da bo lahko vsak avtomobilist za mal denar prepeljal svoj avto čez La Manche.
Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
Francoski min. predsednik Leon Blum se nahaja v jako težkem položaju. Levičarji pritiskajo nanj, naj stopi odločno na stran španske vlade v Madridu, oa pa se brani in pravi, da je nevtralno stališče, ki ga zavzema njegova vlada, edino pravilno
Most med Pero in Galato
Oba evropska dela Carigrada, Pero in Galato, bodo v kratkem zvezali s posebnim mostom, ki bo meril v dolžino 400 in, v širino pa 25 m. Most bo železen in se bo vrtel, tako da bodo ladje imele vedno prost prehod. Stroški za most so preračunani na poldrug milijon turških funtov. Prometno napravo bodo dobavile nemške tvrdke.
Kelnaričeva drama v Pragi
Te dni je popravljal praško kanalizacijo v globini 6 m pod zemljo 56letni delavec liajnik iz Smichova. Med njegovim delom so se nenadoma udrle plasti zemlje nad njim in ga zasule. Navzlic temu, da so ta« koj pozvali gasilce k reševanju, ki so potegnili Hajnika na prosto eno uro po nesreči, je bil revež mrtev.
ANEKDOTA
Oskar Wilde je srečal na sprehodu v kaznilnici v Readingu svojega krojača. Oba sta bila v zadregi. Slednjič je pisatelj prekinil tesnobo molčanja z vzklikom: »Zares nišam vedel, da sva oba naročila obleko pri istem krojaču.« Pri tem je s prstom pokazal na svojo obleko — za kaznjenca.
VSAK DAN ENA
Frizer: »Da, da, te elektrifine naprave za sušenje las so naravnost genialna iznajdba... f _	j[»Dansk Fainilie 31a4«)
Z ANE GRET:
69
BETTY ZANE
Zgodovinski roman iz ameriške revolucije
Silasa Zana ie bilo pri prvi sovražnikovi salvi zadelo; svinčenka mu je bila oprasnila glavo in zapustila rano, ki ga ie hudo bolela. Zdaj je bil v skrbnih rokah Mrs. Zanove, ki je s svojo dobrotlji-vo spretnostjo neutrudno obvezovala branilce. V vsem*tem grozovitem bojnem hrupu, obdana od rezkega tuljenja divjakov, od grmenja topa na strehi, od pokanja pušk in žvižganja svinčenk, sredi^du-šečcga dima in smradu po smodniku, sredi mučnega pogleda na smrtno ranjene in mrliče, ni bila hrabra polkovnikova žena niti za trenutek izgubila poguma. Begala je od tega do onega, obvezovala rane, pomagala LidiUši in Botki pri vlivanju svinčenk, hrabrila moške in s svojim zgledom omogočala tistim ženam, ki jim bila vojina na meji nekaj novega, da so ostale v tej strašni preizkušnji živcev mirne in močne.
Sullivan. kj je bil na strehi kladare. je prišel po lestvici, skorai ne da bi se je dotikal. Kri mu je curljala po golem komolcu in mu kapljala od prstov.
»Martina so ustrelili,« je hripavo dejal. »Prav tisti Indijanec, ki mi je odbil te prste. Podoba je, da prihajajo svinčenke odnekod z višine. Pošljite ogle-
duha, dognati moramo, kje se skriva prekleto rde-
čekožec.«
»Martin ustreljen! Moj Bog, uboga njegova žena! Ali je mrtev?« je vzkliknil Silas.
»Ne še. Bennet ga prinese dol. Nate, obvežite mi roko, da mi ne postane top prespolzek.«
Wetzel je hodil od strelnice do strelni«. Njegovi strašni zmagoslavni kriki so proglašali ves hrup. Zdelo se je, kakor da bi bil začaran, zakaj niti ena svinčenka ga še ni bila obrsnila. Silas mu je povedal, kakšno novico je bil prinesel Sullivan. Lovec se je vzpel po lestvici, se takoj spet vrnil in stekel k zahodni steni kladare. Tam je pokleknil pred strelnico in porinil dolgo, črno cev svoje puške skozi njo. Silas in Sullivan sita prišla za njim m pogledala tja, kamor je kazala njegova puška; merila je na košati vrh visokega iagnjeda, ki je stal na griču, zahodno od trdnjave. Cez nekaj trenutkov je puhnil iz gostega vejevja majhen oblaček dima, in tisti mah je počila tudi Wertzelova puška. V listju jagnjeda se je nekaj krčevito zganilo, veje so se zamajale in zavihrale, in že je priletelo izmed niih temno telo, treščilo na skalno strmino in se jelo kotaliti v globočino, dokler ni izginilo izpred oči. Lovcev nenaravni krik se je razlcgel po hiši.
»Bog nebeški, ta človek je nor,« je vzkliknil Sullivan in zastrmel Wetzelu v pošastno obličje.
»Ne, ne,« je Silas odvrnil. »Takšno navado Ima.«
Tisti mah je Bennetova velikanska postava napolnila predor v stropu in prišla po lestvici nizdol;
v nanoSju je držal medlo telo mladega moža. Ko je prišel do znožja lestvice, je položil svoje breme na tla in pomignii Mrs. Zanovi. Tisti, ki so stali blizu, so videli, da je bil ranjenec Will Martin in da je še živel; a nobenega dvoma ni bilo, da so mu bile ure seštete. Obraz mu je bil svinčenosiv, oči so se mu svetlo in stekleno bleščale. Alisa, njegova žena, je padla pred njim na kolena in nežno vzela \Villovo pobešeno glavo na krilo. Nobena beseda ni mogla opisati muke na njenem obrazu, ko se je ozrla v Mrs. Zanovo; bilo je kakor nema prošnja neizrekljiva molitev za upanje. Mrs. Zanova se je žalostna lotila svojega posla; a njene spretnosti tu ni bik) več potreba. Alfred Clarke, ki oe bil dobil ukaz, naj zavzame na strehi kladare Martinovo mesto, je v nemem sočutju za trenutek obstal. Ko je videl v razgaljenih prsih luknjico, iz katere je v strahotnem curku drla kri. se je zdrznil in krenil dalje. Bet-ty je vzdignila oči od svojega dela in se nato odvrnila, čuteč, da jo lovi omedlevica. Neme ustnice so ji trenile kakor v molitvi.
Alisa je ostala z umirajočim možem sama. Nežno si je potožila njegovo glavo ob prsi, nagnila obraz k njemu in ga poljubila na mrzle, otrple ustnice. Vse stare, ljubeče milovalne besede mu ie mrmrala na uho, ki mu je sluh počasi odmiral. Spoznal jo je še, ker je slabotno ganil z roko. da bi ii jo položil okrog vraitu. Smehljaj mu je osvetlil lice; nato je vaela smrt svoj plen. Z divjimi, široko odprtimi očmi si je Alisa pritisnila roke na sence in se po-ča$ vzravnala. j _
»O Bog! O Bog!« je vzkliknila.
In Bog je uslišal njeno molitev. V presledku med bojem, nemara da je bila samo sekunda, se je mahoma začul smrtonosni žvižg svinčenke, ki je priletela skozi neko strelnioo. Žvižg se je končal z mehkim, zoprnim tleskom. V tistem hipu je Alisa vzkriknila in padla na tla. Silas Zane jo je našel mrtvo zraven moža, z rokami tesno ovitimi okoli njegovega trupla. Vzel je odejo, jo vrgel na oba mrliča in nadaljeval svoj utrudljivi obhod od branika do branika.
Nenehno streljanje: iz hiše polkovnika Zana je ob-legovalce zelo jezilo in nadlegovalo. 7a Indijance je bilo silno težko, za Angleže pa kar nemogoče, da bi se dovolj približali polkovnikovi hiši in oddalj strel, ki bi pogodil. Polkovnik Zane in njegovi ljudje so imeli ugodnost višje postojanke. Mimo tega so imeli vsak po štiri puške in so porabili sleherni trenutek. da so jih znova nabijali; zato so lahko obsipali sovražne vrste s smrtonosnim ognjem in zbujali do-jem mnogo večte številčne moči, kakor so jo v resnici imeli.
Ko se je zmračilo, je tudi streljanje utihnilo, in Indijanci so se umaknili na grič ob reki. Kmalu nato so njihovj taborni ognji pogasnili. in vse je bilo temno in tiho. Manili sta dve uri. Oblaki, ki so od kraja zatemnevali mesec, so se na srečo nekoliko pretrgali, in svetloba 'je bila ravno dovoljšna, da so imeli opazovalci razgled po najbližji okolici.
Kulturni pregled
Pri založniku češke „Jugoslovenske
knjižnice"
tej reviji izšel lani Klančarjev prevod ne* katerih Črtic Ivana Cankarja.
G. Klančar «e bo letos v decembru ude. ležil zborovanja »Modem Language Asso-ciation o! Amerika«, ki se sestane v Rich-mondu (V-irginia). Tu bo imel v slovanski eekciji družbe predavanja o Walteru ScoFu v slovenski literaturi. — G. Klančar poroča
v ameriških listih in revijah o novih slo* venskih knjigah. Slovenski založniki naj se ob izidu novih knjig spomnijo tudi na ame» riškega prevajalca in prijatelji naše književnosti in mu pošljejo recenzijski izvod. Naslov; Mr. Antony J. Klančar, 6403 St. Clair Ave. Cleveland, O.	—o.
Spalen,i ulica v Tragi je ulica knjig: vrsta lepih knjigarn in antikvariatov zaustavlja s svojimi prenapolnjenimi izložbenimi okni korak mimogredočega knjigoljuba. Kadarkoli sem bil sam zašel v to ulico, vedno sem eavoljo knjiga rniških oken spremenil program za bližnje ure; nič ni prijetnejšega, kakor takole razgledovanje po širokih obzorjih. ki jih odpirajo knjige, ti čarobni ključi v svet resnice in sanj.
V Spaleni ulici ima svojo obsežne, lani prenovljene prostore založba L. Mazač, ki je izdala letošnjo pomlad serijo desetih prevodov iz obeh jugoslovanskih jezikov. Storila je smelo založniško dejanje, ki pri nas nima primere; resno se bojim, da je še dolgo ne bo imelo, kajti vzajemnost s Češkoslovaško je z naše strani le prepogosto na (zaostali stopnji besedičenja in načrtov, ki klavrno ostajajo na papirju. Deset Mazače-vih knjig iz literature, ki je Čehom blizu j>o srcu, a daleč po znanju in atraktivni snoči, se je na mah pojavilo na knjižnem trgu in zahtevalo uvaževanja med kopicama svežih prevodov iz zapadnih slovstev.
Prodaja te serije žal ni taka, kakor so jo pričakovali optimisti iz kroga češkoslov.-jugoslov. lige, ki je skupaj z založbo Ma-s.-ič uresničila velikopotezni naskok naše literature na češki knjižni trg. Knjige pa se vendar prodajajo počasi, a stalno. Moralni uspeh naših pisateljev je razveseljiv. Nekateri kritiki, vajeni samo knjig iz zapadli Mi ir. skandinavskih slovstev, pa iz ru-ek^ga in kvečjemu še poljskega, so bili spreobrnjeni v vero, da tudi na slovanskem jugu poganja močna duhovna kultura. 11-med slovenskih pisateljev je dobil zlasti [Vladimir Levstik odlično zadoščenje na zoprne in krivične domače napade zaradi »Dejanja«.
Nadaljnja usoda »Jihoslovanske knihovne« jc še negotova. Upajmo pa, da je pogumnemu založniku ostala prvotna dobra volja in da utegnejo tudi drugi naši pisatelji vi-<leri svoja izbrana dela v lepo opremljenih zvezkih Ma/.ačeve izdaje.
Založba L. Mazača je med praškimi za-Uožiiištvi pomemhna tudi zaradi tega, ker v<:.aja poleg čeških slovaške knjige in dobro uro jeva ni slovaški literarni mesečnik Lian (urednik je pesnik in kritik Jan Smrek), Mi še nismo prišli tako daleč, da i>i kdo v Beogradu izdajal tudi slovenske knjige; prej bodo v Ljubljani izdajali srbo-hrvatske, kakor pričuje na pr. pravkar iz-išla pesniška zbirka M. Krleže. Čehi so v razumevanju slovaškega kulturnega problema, tako daleč, da praški češki založnik izdaja slovaške leposlovne in znanstvene spi-£<■, ki sodijo med najlepše slovaške knjižne izdaje sploh. V prostorih Mazačevega založništva je tudi posebna, tako zvana »Elanova« dvorana, kjer večkrat razstavljajo slovaški slikarji in grafiki.
Obiskal som letos poleti to podjetno in za propagando jugoslov. literature zaslužno založništvo. Urednik založbe g. A. B. Kohout ima krasno, reprezentativno delavnico (vsa večja praška založništva imajo svoje »redakcije« in lektorje!). A. B. Ko-ihout je lani vzbudil pozo-rnost &• svojo povestjo »Červnovv mrak«, ki s prodornim realizmom, tankočutno psihologijo in kar z medicinskim poznanjem tvarine opisuje notranjo dramo človeka, ki se je okužil s kapavico. Je to povest, ki bi jo težko uvrstili med romane ali novele, še manj seveda med zdravstvene poljuden knjige, čeprav ima nekoliko tega in nekoliko onega; je kljub sodobni jezikoslovno in psihološko iz-tarijšani obliki pravi model stare naturalistične povesti, ki jo karakterizira znanstvena podlaga. Toda Kohout gre dalje: ne opazuje samo, marveč tudi postavlja z nevsiljivimi sredstvi moralno tendenco, ki je zaprta v sam zadržaj povesti. Pravkar obravnava podoben motiv: psihologijo človeka, ki se okuži z luesom. Knjiga bi imela iziti že to jesen.
G. A. B. Kohout je sodeloval pri izdaji desetih zvezkov »Jihoslov. knihovne«. Razkazal mi je številne izdaje Mazačeve založbe. Največja so »Tvucove dejin« (Tvorci zgodovine). Doslej so izšle štiri debele knjige leksikalnega formata. Je to češka izdaja Robdenove. tudi pri nas znane zbirke zgodovinskih esejev »Menschen, die Ge-schichte machen« — prevod, toda kako izpopolnjen! V nemški izdaji so slovanske osebnosti pomanjkljivo zastopane ali ten-deneiozno prikazane. Češko založništvo se
ni zadovoljilo z udobno možnostjo, da nemško izdajo prevede in kvečjemu opili kakšno ost. Vzamimo v roke samo četrto knjigo, ki obravnava dobo od francoske revolucije dalje. Nič manj kakor 45 člankov te izdaje je izvirnih. Tako je na pr. Goyo obdelal češki poznavalec Španije, bivši madridski poslanik prof. Kvbal, Goetheja niso prepustili Nemcu, marveč ga je odlično prikazal češki poznavalec in prevajalec, univ. prof. dr. Otokar Fischer. Karadjordjo Petroviča je obdelal beograjski zgodovinar prof. Vlad. ČorOvič, takisto Iljo Garašani-na. Miloša Obrcnoviča slika univ. profesorica Milada Paulova in Strossmaverja zagrebški univ. prof. dr. šišič, Jelačiča potomec ruske veje hrvatskih Jelačičev univ. profesor dr. Aleksije Jelačič iz Skop-ija. Tudi Slovenci smo zastopani v tej monumentalni češki izdaji svetovno pomembne zgodovinske zbirke. Dr. Oton Ber-kopec, ki je Mazačevo založbo opozoril na nas. je prispeval dva odlična življenjepis*-na medaljona: o Prešernu in o Francu Levstiku. Prešernu je tu posvečenih 7 strani — toliko kot Napoleonu! Dr. Berkopec je v uvodu zgoščeno orisal slovensko zgodovino pri v tej zvezi opozoril tudi na Trubarjevo delo. Prešeren mu ni velik samo kot pesnik,- marvet&fudi zat<Jr?k>et je »ustvaril slovenski kulturni program in politično idejo«. V Levstikovem delu vidi poleg Prešerna največji vzpon slovenskega »duha v 10. stoletju«. Prizadevnemu piscu smo lahko hvaležni, da je tudi naše vodilne može uvrstil v mogočno zbirko življe-njepisnih esejev iz svetovne zgodovine. Ma-zaševi »Tourcove dejin« so krasno natisnjeni, ilustrirani in vezani: nemško izdajo prekašajo po obsegu in opremi.
Izmed ostalih Mazačevih knjig naj omenim dve slovaški. Obe sta izšli v zbirki »Osvetova knižnica«, ki jo je praški češki založnik ustanovil Slovakom. Prva je Do-broslava Chrobaka »Rukovat dejin sloven-skej literatury«, čije druga izj)opolnjena izdaja je izšla letošnje poletje. Tak priročnik o domači literaturi bi že zdavnaj potrebovali tudi Slovenci. Chrobakova knjiga vsebuje v prvem delu idejni pregled slovaške književnosti. razdeljen po posameznih periodah od najzgodnejše dobe do najnovejših pojavov in imen. Vsako posamezno periodo označuje pisec r najkarakterističnejšimi znaki in navaja njene predstavitelje. Perio-dkacija je tale: Praganska in oirilometod-ska doba, gospodstvo srednjeviteške latinščine. husitizem. reformacija, prosvetljenost, romantizem. realizem, poprevratno slovstvo. Leksikalni del tega 'zelo pripravnega in uporabnega priročnika obsega kratke živ-ljenjepisne in bibliografske podatke o posameznih pisateljih, pesnikih, kritikih, časnikarjih in znanstvenikih.
Nadaljnja knjiga, ki nas zanima, je zbornik »Riša velkomoravskd«, ki ga je uredil mladi slovaški jezikoslovec dr. Jan Stanislav. Okrog 20 znanstvenikov nas tu seznanja s problemi velikomoravske države. Častno kolo otvarja Škultetvjeva razprava o vladarju panonskih Slovencev Pribini. Gre za zgodovino dobe, ko so se Slovenci še neposredno stikali s Slovaki. Med sodelavci zbornika so dr. M. Murko, dr. Milko Kos in dr. Franc Ramovš.
Založnik češke »Jugoslo venske knjižnice« je eden tistih čeških založnikov, ki izvršujejo s kvalitetnimi knjigami najrealnej-ši in najkoristnejši del slovanskega kulturnega programa v duhu Kolldrjevih načel, postavljenih že pTed 100 leti (1836).
— o.
France Bevk v angleščini
V 43. zvezku »The Slavonic Review« (ju« lij 1936) je izšel angleški prevod enodejam-ke Franceta Bevka >V globini«. Bevkovo vojno igro, ki je dobila v angleščini naslov >In the Depths«, je prevedel urednik JS-D. Z. News« v Clevelandu, prizadevni prijatelj slovenske književnosti Anthony J. Klančar, čigar osebnost in delo smo pred dobrim letom obširneje prikazali v »Jutru«. G. Klančar je Bevkovo enodejanko prevedel e sodelovanjem ge. F'orence NoJ'eS, žene prof. slavistike na kalifornijski univerzi, ki je prevedla že več ruskih in pV-jskih urno* tvorov.
Enodejanka >V globini« je prvo Bevkovo
delo, ki je prevedeno v angleščino. Prevod je tem pomembnejši, ker je izšel v »Slavo* nic Review«, najodličnejši angleški reviji za vprašanje slovanetva in evropskega vzhoda. Kakor smo v >Jutru« že zabeležili, je v
S
Grafika: Reka
Po 9klepu podsavezne skupščine je prvenstveno tekmovanje LNP spremenjeno tako, da bo v ljubljanskem okrožju v bodoče tekmoval tudi zmagovalec kvalifikacijske tekme med drugo - in tretje plasira-nim klubom v Ljubljani. Ta dva kluba sta Grafika in Reka, ki sta že v marsikaterem nastopu pokazala mnogo zmožnosti in tudi lepe uspehe.
Po formi moštev je torej pričakovati, da bosta tekmi, ki jih je treba zaradi pomanjkanja terminov odigrati v dveh dnevih zaporedoma, — to soboto in nedeljo — nudili največ upogleda v sposobnost obeh enajstoric. To pot obema moštvoma ne bo šlo le za pokale, temveč za mnogo važnejši cilj, to je za vstop v podsavezno ligo. V teh tekmah bodo torej gledalci lahko videli mnogo zanimivega in napetega nogometa.
Prva tekma bo jutri popoldne ob 16.30. na igrišču Hermesa, revanžna pa v nedeljo ob 10, na igrišču Reke.
Sluibene objave LNP
(2. seja p. o. dne 9. septembra)
Spored prvenstvenih tekem 12. in 13. t. m.: V Ljubljani, 12. t. m. igrišče Hermesa ob 16.30 Grafika - Reka, službujoči Fajn, oba kluba po 5 rediteljev. — V Ljubljani, 13. t. m. igrišče PTimorja, začetek določa JNS Ljubljana - Jugoslavija, n predtekmo, službujoči Logar, nadzor nad blagajno Malovrh, rediteljstvo Ljubljana: igrišče Reke, ob 10. Reka - Grafika, službujoči Breskvar, oba kluba po 10 rediteljev. — V Trbovljah, igrišče Amaterja, ob 16.30 Amater - Bratstvo, službujoči Kuhar, rediteljstvo DASK in Retje. — Prijateljska tekma 13. t. m. Olimp - Svoboda; naknadno Radovljica * Slovan 8. t. m.
Verifikacije igralcev: S pravico nastopa 19. septemtrra: *a Ptuj Krupan Ivan; za Jugoslavijo Stožrir Stanislav. Svetel Karol; za Slovana Fatur Stanislav, Mohar Anton, Asejev Vladimir, Tcmažnč Franc, Karič Rajko, Drašler Valentin. Smole Alojzij; za Korotan-Lj. Božiič Branko. — S pravico nastopa 9. decembra 1936 in 9. marca 1937: za Slavijo-Lj. Košanedj Josip; za Svobo-do-Lj. Derenda Vladimir. — Zavrneta se verifikaciji Guzaja Alojzija in Arzenška Josipa za Zagorje, ker nista predloženi s predpisanimi prijavnicami. — Vežeta se po § 8. HI. spi. prav. JNS Derenda Vladimir za Svobodo-Lj do 14. septembra t. 1. in Ko?merlj Josip za Slavijo-Lj. do 14. septembra t. 1. — Poziva se Heimes, da v roku treh dni po objavi dostavi savezni izkaznici Derende Vladimirja in •C Jšmerlja Jih sipa z odjavama. — S. O. sc preda Ča-mernik, ker ni dostavil poročna o tekmi Slovan - Hem-«s f». t. m
V nekaj vrstah
Državna prvenstvena tekma SK Ljublja-na-HaSk je bila po dogovoru med kluboma odgodena od 20. septembra nt 4. oktobra.
Hašk je namreč za konec prihodnjega tedna zaključil turnejo po Švici in prosil, naj bi mu Ljubljana šla na roke ter pristala na odgoditev prvenstvene tekme. Ker je Ha-ška nedavno zadela huda nesreča, da mu
R T
je zgorela tribuna in ves športni inventar, ter se mu sedaj nudi priložnost, da si bo morda iz Švice prinesel kak gros, vodstvo SK Ljubljane ni moglo odkloniti njegove prošnje. Pri vsem tem pa je še zelo verjetno. da bo Hašk na povratku iz Švice odigral z Ljubljano prijateljsko tekmo med tednom.
Na praznik je bil v Splitu zaključen plavalni dvoboj med Triestino in plavalnim prvakom Jadranom s porazom (76 : 84) naših plavačev. Tudi drugi dan je moral Jadran nastopiti precej oslabljen in je zasedel prva mesta samo na 100 m prosto s Se-njanovičem in v štafeti 4 X 50 m prosto za ženske, Značilno je, da nekateri listi menijo, da bi se bil dal ta neugodni Jadranov poraz preprečiti «z nekaj več razumevanja ljubljanskega plavalnega podsaveza«. To pa že, to!
Medklubske kolesarske dirke SK Vrhnike bodo, kakor smo že poročali, to nede-deljo. Dirkači bodo vozili v treh skupinah in bodo v vsaki skupini nagrajena prva tri odn. štiri mesta. Po prijavah sodeč bo udeležba na tej dirki, ki bo ena največjih na Notranjskem in za katero je poklonjena cela vrsta krasnih pokalov in daril, imela rekordno udeležbo.
Službeno iz S. O. Seja dne 10. 9. 1936. —
Odbor se konstituira tako: Predsednik Lukežič, tajnik Macoratti, odborniki Ča-mernik, Mrdjen, Škerlj. — Pozivajo se kandidati za stranske sodnike gg. Gartner Ladislav, Zaletel Janko, Batič Viktor. Kor bar Franc, Kos Hinko, Cimperman, Kobal Viktor in Trtnik Ciril, da se zgksijo danes ob 20. v pisarni LNP v Beethovnovi ulici 9. — Ss. Vesnaver se poziva, da v roku 8 dni pošlje podatke in sliko, ker bo sicer črtan iz seznama sodnikov. — Pozivajo se vsi sodniki, da predložijo najpozneje do 13. t. m. prošnje za izvzetje od sojenja v smislu pravilnika. — Seje s. o. bodo vsak četrtek ob 14. Izredne seje pa bodo vsakokrat objavljene v službenih objavah. Prihodnja seja bo v ponedeljek, 14. t. m. ob 18.30 v pods. pisarni, na katero se vabijo ss.: Jordan, Dorčec in Eriich. — Delegirajo se k tekmam: Reka - Grafika v soboto Čamer-nik (sporazum), v nedeljo Vrhovnik (sp-). V Trbovljah Amater _ Bratstvo Dorčec. Ljubljana - Jugoslavija stranska sodnika: Vrhovnik in Štiglič, predtekma : Kos.
SK Ljubljana. Juniorji igTajo v nedeljo dopoldne s Korotanom. Postava moštva za glavno tekmo in predtekmo je razvidna na oknu v tajništvu.
SK Jadran. Drevi ob 20. sestanek vseh igralcev m članov pri M. Sokliču. Važno zaradi prven. tekmovanja!
SK Svoboda. Danes ob 19. strogo obvezen članski sestanek v Delavski zbornici. I. moštvo igra v nedeljo v Celju. Obvezno tudi za vse juniorje radi nedeljske tekme, sprejmejo se tudi novi posebno letniki 1919 do 1922. Ob 20. seja odbora.
Naročniki ponedeljskega „J u t r a" prejemajo revijo »življenje in »vet44 zastonj«
Kasaske dirke v Ljutomeru
Ljutomer, 10. septemlira.
Letošnje jesenske konjske dirke na dirkališču pri Ljutomeru so bile pod vplivom slabega vremena in 6e tako prvi dan 6. septembra niso mogle vršiti, drugi dan pa so bile vendar dobro obiskane. Dirki so prisostvovali za bansko upravo referent za konjerejski oddelek g. ing. Oblak, veterinarski nadsvetnik g. dr. Veble, upravnik banovinske žrebčarne g. Hvasla, sreski načelnik g. dr. Farčnik, narodni poslanec g. Lukačič, predsednik Konjerejskega društva g. Petovar. Med gosti smo opazili tudi g. Dragišo Stefanoviča, industrijca iz Beograda kot člana Dunavskega kola jahačev v Beogradu. Dirke so se izvršile v redu pod vodstvom predsednika Kola jahačev in v07.ačev v Ljutomeru g. vet. nad svetnika Škofa in so bili rezultati naslednji:
1.	Dirka zadruge za rejo žrebet. Eno-vprežna dirka za dveletne konje, vzgojene v Jugoslaviji.
L Nervns vitae. Slavič Alojzij. Banovci 1400 2.47 1.59: II. Lelko. Košnik Franc. Pristava 1400 3.01 2.09: III. Nikita. Galunder Franc, Veržej 1400 3.02 2.10: IV. Princema. Slavič Ludvik. Grabe 1400 3.03 2.11: V. Pe-run. SlaviČ Jo&ip, Bunčani 1400 3.04 2.12: VI. Palestra Slavič Janko, Vučja vas 1400 3.08 2.30.
2.	Dirka dTavske banovine. (Handicap.) Enovpre<žna dirka za 3-12 letne konje, vzgojene v Jugoslaviji, ki še niso zmagali. Temelj 1.55.
L Lord. Vaupotič Jakob. Lukavci 2100 3.56 1.52; II. Kadet. Bunderl Ivan. Veržej 2100 4.05 1.52: III. Jasna. Kerenčič Anton. Pesnica 2270 4.07 1.49: IV. Oora. Cimermau Frane, Babinc-i 2100 4.09 1:58.5: V. Pero, Babič Franc. G. Krapje 2100 4.10 1:50.4; VI. Dorče, Duh Blaž. Gral>e 2100 4.11 1:59.5.
3.	Dirka ministrstva poljedelstva, (Handicap.) Enovprežna dirka za 3—12 letne konje. vzgojene v Jugoslaviji, ki so že zmagali. Temelj 1.44.
I. Pelikan. Slavič Josip. Bunčani 2189 3.41 1.41: II. Oculi, Potrč Hinko. Tezno 2220 3.42 1.40: III. Peter Pilot. Slavič .Ludvik, Grabe 2380 3.43 1.34; IV. Oriksa. Razlag Vekoslav. Sitarovci 2100 3.45 1.47: V. Nevenka, Slavič Alojzij. Banovci 2220 3.46; VI. Uskica. Slavič Josip, Bunčani 2260 3.47; VIT. Nina, Slavič Alojzij. Banovci. 2220 4—; VIII. Lepa. Košnik Franc. Pristava 2100 4.08.
4.	Dirka »Tolažilni handicap«. Enovprež-ns dirka za 3—12 letne konje, ki so ta dan dirkali, a niso dosegli nobene nagrade. Mehanični handicap.
I. Gora, Cimerman Franc, Babinci 2140 4.01 1.53: II. Pero. Babič Franc, O. Krapje 2120 4.08 1.57; III. Dorče, Duh Blaž. Grabe 2120 4.19 2.01.
5.	Spominska dirka Rajha Jožka. Dvo-vprežna dirka za 3—12 letne konje, ki so ta dan startalL
I. Krka—Lord, Bežan A. Vaupotio J. 3640 5.37 2:03.8; II. Pelikan Uskica, Slavič J. 2940 5.32 1.53: m. Nina—Nevenka, Slavič A. 3030 5.37 1.51; IV. Oculi—Jasna, Potrč—Kerenčič 2810 5.45 3.03; V. Poka— Friks, Heric F. 2760 6.11 2:14.4.
Pri dirkah so zlasti zvbudili pozornost dveletnrki, ki so se zlasti odlikovali po razmeroma hitrem času. pravilnem hodu in lepih postavah, kar ponovno priča o odličnem stanju domače ljutomerske reje amerikan-skih kasačev. Na tej priredbi moremo Ljutomerskemu kolu jahačev in vozačev samo čestitati.	-
Iz življenja na deželi
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. Vodnikova družba bo tudi letos izdala štiri lepe knjige za 20 Din, ki jo naj čimprej plačajo člani pri poverjeniku. Vsak dosedanji član naj pridobi še po enega člana. Poverjenik je pri nas učitelj g. Golar. — Preteklo nedeljo je nastal požar pri g. Vrbnjaku v Stari vasi. Zgorel je skedenj. Domači gasilci so ogenj omejili. — Sokol je na dostojen način proslavil rojstni dan Nj. Vel. kralja v Hanžekovičevi gostilni. — Ajdova pasišča, ki delajo skrbi domačim in tujim čebelarjem, si je pretekli teden ogledala komisija, ki so jo sestavljali zastopnik banske uprave g. Okorn, zastopnik društva g. Babnik in zastopnik domačih čebelarjev g. Belec. Določila so se stojišča v posameznih pasiščih. Upamo, da je s tem urejeno vse in da bodo izostali vsi nadaljnji prepiri.
MALA NEDELJA. Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja se je izvršila na svečan način. Na večer pred rojstnim dnem je sokolska četa zažgala kres pri katerem je igrala domača sokolska godba. Naslednjega dne je šel velik sprevod k svečani službi božji z godbo na čelu in s četo Sokolov. Po službi božji se je zbrala velika množica ljudi v društveni dvorani. V krasnem govoru je orisal pomen tega dne starosta br. Ceh, nato pa se je z »Bože nrav-de« zaključila lepa svečanost
_ _ O
Prvi tekmec SK Ljubljane
je beograjska Jugoslavija. Žrefc je bil našemu moštvu toliko naklonjen, da mu je določil prvo tekmo doma; obeDem pa je to naklonjenost takoj poravnal s tem, da je nagemu moštvu takoj v prvem terminu določil trenotno morda najboljše moštvo v državi.
Kajti beograjska Jugoslavija je sedaj v odlični formi Nedavno je porazila svojega večnega lokalnega rivala s 4:0 kar je toliko pomembnejše, ker je v zadnjih letih v vsakem srečanju ostal Bsk zmagovit. Sledili so uspehi v inozemstvu, v prvi vrsti oni na Dunaju, kjer je Jugoslavija prvega dne sicer zgubila proti Admiri 4:5, toda ta poraz je sama dunajska kritika zabeležila kot nesrečno naključje. To je v vsem obsegu potrdil popoln uspeh beograjskega moštva naslednjega dne, ko je sredi Dunaja porazilo znameniti Rapid s 3:1. Dunajska poročila o obeh tekmah so bila polna hvale O visoki • kvaliteti jugoslovanskega .npgoj^e-. ta. češ, da so gostje z^ga Dunaj3ahbtn de-inonstrirali klasičen dunajski nogomet igran z južnjaškim temperamentom.
Sledili so potem še uspehi moštva v tekmovanju v jugoslovanskem pokalu, kjer se je moštvo plasiralo v finale. V Beogradu so »rdeči« slavili zmago nad Hajdukom, ki je trenotno tudi v stadiju regeneracije, e 3:0, povratno tekmo v Splitu so sicer zgubili z 1:3, toda kdo zmaguje na vročih splitskih tleh? Tudi v tej tekmi je morala kritika brez pridržka priznati superiornost beograjskega moštva kljub porazu.
Torej s temi gadi bodo morali naši igrati svojo prvo tekmo za ligaške pike. Naši so še pred kratkim igrali z isto dunajsko Ad-miro, proti kateri je Jugoslavija na Dunar ju igrala s tolikim uspehom. Ne tvegamo prav ničesar, če trdimo, da je danes Jugoslavija po kakovosti na isti nogi z Admiro. V nedeljo bomo tedaj mogli gledati skoro nekako reprizo srečanja z Admiro, ki je ostalo pri našem občinstvu v najboljšem spominu. Samo da se bodo morali naši boriti še s težkočamd in trdotami, ki so rna-$3he za prvenstvena srečanja, in z isto du-ns^fsko šoiofld je še začinjen ja s temperamentom naših južnih bratov. Vsekakor bo to velika tekma!
»JUTRO« št 210
8
Petek'. 11. IX. 1936.
at d diisfca patru?i €2 —	* sliQah.
78.
Copyrlgtit »Pantneon« & »Jutro«.
□□□□□□oocnz
Sam je s Patom presenetil vojvodo in Ambroža, ki sta bila na prvi mah skoraj otrpla. Takoj pa sta se znašla. Pograbila sta vsak svojega dečka in naperila revolverje na detektiva.
□□□□□□□□□□C
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ah dajanje naslovov plačajo oiri, ld Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—■ Dopisi ln ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20,—% Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo »glasa Din 17^-%
	T/J		ntfi
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate ob Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite
Din J«" v znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", LJubljana.
UMiJiU
Beseda 1 Din. 1avek 3 Din ta šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši inesek 17 Din.
Brivskega
pomočnika
mlajšega, sprejme takoj K. Rešik, podružnica. Medvedova 32. Ljubljana VII.
31847-1
Kamnoseška
industrija
Vodnik,
Ljubljana
pprejme takoj dobre kamnoseke, brusaee in cemen-tarje.	31843-1
Pletilje iščem
za iflahmašinoc. s pravico obrti (sam?ke). Naslov v v?eh poslovalnicah Jutra.
21829-1
Kuharico
ia restavracijo, izvežbano moč. srednjih let. sprejmem. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra.	21813-1
Kuharico
za malo restavracijo, snažno in zmožno dobre kuhe, ne prestaro, sprejmem takoj. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Dobra kuharica«.
31806-1
Vsaka Beseda 50 par; davek S Din. fa dajanje naslnva 5 Din. najmanjši tnesek 12 Din
Kdo potrebuje
spretnejra. mladega prodajalca? Piše naj pod šifro »Manufaktura. moda, konfekcija« na ogl. odd. Jutra.
218:38-2
Beseda 1 Din. iavek o Din za šifro ali dajanje naslova 6 Din Najmanjši znesek 17 Din
Za šolsko deco
nudi največjo izbiro primernih oblačil F. I. G O R I č A R Ljubljana, Sv. Petra c. 29
in sicer-. Otroške hubertu se v vseh velikostih od Din 135 do 200; klothaljic-e od 45 do 95 štajerske hlačke in suknjiče, fantovsko perilo, pletene jopice, nogavice itd. po najnižjih cenah.	21475-6
Pisalni in
računski stroji
bodo prodani na sodni dražbi v soboto ob 4. pop. pri ABC, Medvedova 8.
21839-6
2 pločevinasti
reklamni tabli
220 X 150. 220 X 120, poceni proda Sever, Marijin trg 2.	31812-6
Lep velik oleander
rdeče cvetoč, ugodno naprodaj v Ljubljani, Streli-ška ulica št. 8.
3181:1-6
Pridelki
Beseda 3 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši- znesek 17 Din.
Dalmatinske
smokve
za jclo, okusne. letošnje nudi po Din 5 kg Sever et Kom p, Ljubljana.
31805-33
Pohištvo
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova i Din Najmanjši lesek 17 Din
Različno pohištvo
v dobrem stanju, ugodno naprodaj v Ciglarjevi ulici št. 15. Moste. Interesenti vabljeni.
3184)1 -12
Beseda 1 Din, davek 3 Din
Šolske knjige
dobro ohranjene, za V. razred realne gimnazije, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31809-8
Holandske
cvetne gomolje
hijacint, tulipanov, narcis, krokusov itd. nudi Svver & Komp., Ljubljana. Zahtevajte cenik!
31804-6
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pletilne stroje
prodam po zelo ugodni ceni od št. 4 do št. 12. v širini od 50 do 100 cm. — Stroji so bili malo časa v obratu ter so isti v najboljšem stanju. — Anton Savnik, škofja Loka.
21732-29
1/fJffFB
Kolesa in šivalni stroji
najboljši nemški fabrikat, najbolj poceni, dobite sa mo v Novi trgovini. Tyr-ševa 36.	2:793-11
Beseda 1 Din. tavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova E Din Najmanjši znesek 17 Din
Kovčeg-gramofon
kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Tutra pod »Gramofon«.
31816-7
£
ragocenosti
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Zlato
kupujem po zvišanih cenah. F. Čuden, Prešernova ul 1.
220-36
Beseda 1 Dtn lave!; 3 Diti za šifro ili dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Hranilne vloge
vrednostne jrapirje kupnie in prodaja najbolje
Al. Planinšek
a» ftantnih Kredit po'lo*. Ljubljana. Beethovnova ul Itev M/I.
214-16
Obrt
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro al! dajanje naslova o Din Najmanjši znesek 17 Din
3 legitimacljske
slike
Vas stanejo 10 dinarjev. — Leica film Pavlovčič. Po ljanska 12.
31649-30
Lokali
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanji* naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Gostilno
takoj oddom^ Sp. Šiška.
21832-19
Gasilska c. 15.
G. Th. Rothman:
Gospod Kozamurnik gre na letovanje
Nu, lepšega maščevanja si ne bi bil mogel izmisliti! Mladina je takoj pozabila gospoda Kozmurnika in planila drug drugemu v lase, češ, čigav bo konj. Bitka je še divjala, ko je stopil gospod Kozamurnik k okencu železniške blagajne in rekel: »Dve v Močeradovo, pro. sim!« Uradnik mu je podal vozovnici.
Delavnico
veliko, svetlo in suho. za mirno in čisto obrt. oddam. Smartinska c. 10.
21S21-19
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Vila z vrtom
v Ljubljani, ugodno naprodaj. Poizvedbe v trgovini Zurman, Ob Ljubljanici 31.
31845-20
Med mestom in deželo
posreduje Jutrov mali oglasnik
Beseda 1 Din. da rek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši r.nesek 17 Din
Enosob. stanovanje
ulično, velika predsoba — oddam takoj ali kasneje. Mestni trg l'1/I.
21848-31
Enosob. stanovanje
oddam mirni stranki 1. ok tobra. Lepodvorska 3.
21833-31
Dvosob. stanovanje
lepo. kabinet. kopalnica, pritikline in vrt. odd3 — Schwentner. Majka Jugovi jev — ob 4. (nova ulica desno Linhartove c. pri lu-ščilnici rižaV
21823-21
Stanovanja
Beseda 1 Din, iavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Komfortno
stanovan je
3—r, sob, v bližini glavne pošte, iščem za takojšnjo vselitev. Ponudbe na re-stavraterja »Zvezde«. Kongresni trg t.
21820-31a
Dijaike sobe.
Beseda 1 Din. davk S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Dijaka ali dijakinjo
sprejmem v popolno oskrbo v bližini gimnazije na Poljanski cesti. Cena zmerna. nadzorstvo strogo. Naslov v vseh posl. Jutra.
21227-22
Dijaka nižješolca
sprejmem k sinu osmošolcu. Pomoč pri učenju. Naslov v vseh posloval. Jutra.
318-'>4-32
Dijaka
sprejmem v popolno dobro oskrbo v sredini mesta. — Nuslov v vseh poslovalnicah Jutra.
218:9-22
Dijakinjo
nižješolko, sprejme uradniška družina v vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	21812-23
Dijaka
sprejmem na hrano in stanovanje po zelo nizki ceni. Gerbičeva 5/1.
31821-32
2 dijaka (in ji)
sprejmem v dobro oskrbo. Pred Škofijo 31/111., levo 2.1835-23
Dijaka
sprejmem v vso oskrbo — pomoč pri učenju, nemška konverzacija. — Naskvv v vseh poslovalnicah Jnlra.
31820-22
Glavno zastopstvo vodeče nemške radio-tovarne,
ki je tudi v slovenskih krogih radio-odje-maloev dobro vpeljana in uživa najboljši sloves, sprejme spretne
krajevne zastopnike in akviziter je,
ki zamorejo v tej stroki dokazati uspešno delavnost pri razpečavanju in ki imajo po možnosti za to prodajo potrebno strokovno sposobnost. Ponudbe s curriculum vitae pod »Serios 10/A-22« na ogl. odd. Jutra.
Zanesite se!
Znamka
svetovnega slovesa
Sobo odda
Beseda 1 Din. dav-k ? Din za šifro »11 dajanje naslova 5 Din Najmanjši ».nesek 17 Din
Mesečno sobo
separiran vbod, oddam » Knafljevi ulici 13/17
30950 23
Opremljeno sobo
lepo in zračno, oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra.
31778-23
Opremljeno sob«
v mestu, oddam 15. t. m. gospodu za 250, 8 postrežbo in razsvetljavo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21844-23
Sobo
za obiskovalce Oradca 'center) 2 Sch z zajtrkom. — Bauer. Graz. Ratth.iussasse 5/1.	3^:7-23
Sobico
s posebnim vhodom in zajtrkom. oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21835-23
Sobo
opremljeno, svetlo in zračno, s posebnim vhodom — oddam. Smariinska c. 10.
21822-23
Lepo solnčno sobo
souporaba kopalnice, prost vhod. oddam v centru. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	31810-23
Vsaka Deseda	2 Din;
iavek 3 Din ta	šifro ali
lajanje naslova	5 Din.
najinsnjš' inesek	?o Din
Gospod
v dri. službi, želi znanja z mlado gospodično iz Ma ribora ali Celja. Prednost brezposelne inteligentke, močne in velike postave. Dopise s polnim naslovom na ogl. odd. Jutra pod »Obilna in simpatična«.
21817
i	7?	rm	/V3HP
		beaftsS	■MIK«'
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanjr iaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Preklic
Podpisani nis m plačnik za dolgove, ki jih dela moja žena Hedviga roj. §eg;i ili kdorkoli na moj račun — Andrej Sket, pregl. fin. kontrole. Planina pri Rakeku.	2180" -31
V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo:
A k z. Avgust lil7, Brezhiben. Bodočnost stalno zasi-guran«. Blizu univerze. Brezhiben. Cena 20.000, Cista kuharica. Cevi, Cisto, Dobičkanosno, Denar, Delo, Delniška družba. Gotovina 51, Garancija, Gorenjsko dekle. Genmeter. Hvaležen, Izučen bruseč. Intelektualec 10.000, Izven Ljubljane, Inteligentna ženska. Iščem. Kjerkoli. Lokomobila. Lepo stanovanje. Ljubljanska oko' ca. Mirno. Mirno in čisto. Misarija. Mir. Onje-gin. večeri se, Odeja <>688, Prometno. Prikrojevalka. Popolnoma soglašam. Pošten. Resno. Resno mislim. Rosa. Stalno, Solnčno in lejio. Stalen in točen plač-nik. Soliden trgovec. Stanovanje v Ljubljani. Srečen zakon. Soliden uradnik. Sama. Slovenka. Takojšnje plačilo. Tehnik, Točni plačnik. Tudi vknjižba. Točen stalen plačnik. Trezen. Tajnik. Udoben
dom. Pgodna prilika 28, 1'godno moderno. Vesten in ka\cije zmožen, Zaslužek, Zanimivo delo, Zelo ugodna obri-stna mera. Značaj-nost. Zanesljiv in trezen, Zapeljana ljubezen, :»©, "006, 1936.
Za šolarje
vse vrste obleke, pumparce, perilo itd. v največji izberi si nabavite
poceni pri
Preskerju,
Sv. Petra c. 14.
IIIMIV
tavbni materija!
izolacije vseh vrst, heraklit, keramika, šamot, mavec. cevi. beli cement se kupi najceneje pri
»MATERIAL"
LJUBLJANA, T> rSeva 36, tel. 27-16
KKHl
tfCdor ogtcBSUfe — ta napreduj!
f
Zapustil nas je za vedno naš ljubi, nepozabni soprog, oz. oček, tast in stari oče, gospod
Bernard Andoljšek
ŠOLSKI UPRAVITELJ V POKOJU
Pogreb se bo vršil v petek, dne 11. t. m. ob pol 15. uri z Vodovodne ceste št. 15, na pokopališče k Sv. Križu.
ANA ANDOLJŠEK roj. JEZERŠEK, soproga; VLADIMIR, kapetan fregate, Ing. MIROSLAV, sinova; VIDA poroč. KOŠNIK, VANDA por. DEU, hčeri in ostalo sorodstvo.
Be»e<la 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Sokol
Sokol 1-ijub'jana II se preseli s ponedeljkom 14. t. m. z letnega telovadišča zopet na realko Redna telovadba se vrši: moški oddelki; dečki v ponedeljek in petek od 18. do 19. ure, naraščaj ponedeljek, sreda, petek od 19. do 20. ure, člani iste dneve od 2q. do 21.30. Ženski oddelki: ob torkih in četrtkih — deca od 18. do 19., naraščaj niče 19. do 20*. članice 20. do 21. ure. Deca in naraščaj se bo sprejemal samo do 15. oktobra, zato prosimo starše, da do tedaj vpi« še jo svoje otroke. Ta ukrep ie potreben, da se zagotovi redni pouk telovadbe in priča« kovani uspeh. Članarina za deco in naraščaj znaša mesečno 1 Din ter je v tem vštet pri. spevek za zavarovanje zoper nesreče pri telovadbi. Plačati je četrtletno vnaprej. Vabimo prijatelje, da nam kot doulej tudi letos zaupajo svojo mladino, da ji damo tičlo ce* ear drugje ne dobijo: zdrav duh v zdravem telesu
Soko|sk0 društvo Ljubljana III., za. Br— žigradom, priredi v nedeljo 13. t. m. javni telovadni nastop združen z narodno ve se. ]:co, srečsolovom- šaljivo pošto, plesom in tekmovalnim streljanjem. Začetek ob 15. uri. — Uprava
Praznik Sokola Ljubljana IV. Po presledku dveh let, priredi marljivi Sokol Ljubljana IV v nedeljo 13. t. m. ob 15. Da svojem lepo urejenem letnem telovadišču javen telovadni nastop. Sokol IV vrši na jngoza-padnem delu našega metia važno kulturno nalogo, saj se zbira okrog njega vse. kar v dana-šnjih časi<h resnično jugoslovensko in sokolsko čuti. Prednjaški zbor se ni ustrašil truda kljub pozni sezoni in hoče z vsemi svojimi oddelki pokazati javnosti uspehe sokolskega dela v telovadnici. Sokolsko javnost in cenjeno občinstvo opozarjamo na ta leta' nastop najmlajšega Sokola v Ljubljani ter vabimo k obilnemu posetu, da tako moralno in gmotno podpremo mladega Sokola v njegovem požrtvovalnem delu za vzgojo naše mladine. Pri prireditvi bo sodelovala godba 40. pešpolka Triglavskega. Vsa bratska društva, ki se nameravajo udeležiti našega telovadnega nastopa, prosimo, da se istega udeležijo po možnosti v slavnostnih krojih, da tako tudi na zunaj manifestiramo za Tyrševo sokolsko misol.
Radio
Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
Izvleček iz programov Petek, 11. septembra
Ljubljana 12; Po naših logih in gajih (plošče). — 12.45; Vreme, poročila- — 13; Cas, spored, obvestila. — 13.15: Kan<^ert radio orkestra. — 14; Vreme, borza. — 18; Skladbe Alberta Ketelbeya (radio orkester).
_ 19: Cas, vreme, poročila, spored, obve*
stila. _ 19.30: Nac- ura-" Ante Starčevič in
aneksija Bosne (Krešimir Rovačič iz Za; greba). — 19.50: Vesele klavirske točke (plošče). — 20.10: Ženska ura: Gobe H del (dr. Ljudevit Kuščar). — 20.30; Večer opernih fantazij, igra radio orkester. _ 22 Cas,
vreme, poročila, spored. — 22.20: Akademski pevski kvintet (plošče). — 22.30: An« gleške plošče.
Beograd 17; Pesmi, plošče in pevski kvar» tet. _ 19.50: Orkestralna glasba. — 20.30: Narodne pesmi — 21: Prenos iz Zagreba. ___ 22.20: Plošče ___Zagreb 20: Pevski koncert. _ 20.30: Skladbe za čelo. — 21: Petje, mandoline in kitare. — 22.15; Plesna muzi*
ka. _ Praga 19.20; Orkestralen in pevski
koncert. — 20-25: Zvočna igra. — 21; Sim* foničen koncert — 22.20: Plošče. _ Varšava 19; Glasba in recitacije. — 21: Simf.>-ničen koncert. — 22.15; Schumann: O žen« ski ljubezni in življenju. _ 23: Plošče. — Dunaj 12; Koncert orkestra — 16 05; Plo»
šče. — 17; Pevski koncert. _ 17.55; Prenos
Wagnerjeve oere >Somrak bogov«. — 23.40: Valčki minulih časov. — Berlin 19: Koncert. _ 22.40: Nemški plesi. — Mfinchen
19; Prenos iz Berlina. — Stuttgart 19: Pre=> noš iz Berlina _ 23; Nočni koncert. —
Postani In ostani član Vodnikove družbe!
Urejuje Davorin Ravljen. t— Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll ttlhnlkar. — ža Narodne tiskarne a a sot uskamarja Franc Jezeršek — Za tnseratnJ del )e odgovoren Alojs Novak. — Val ? Lrtubljam
»Ako nama bosta sledila prej ko v petih minutah, bova dečka ubila in vrgla na cesto. Šale je ko-
ko-
i-
»Hvala lepa za prijaznost. Vozi mojster!«
»Kar pojdita! Na svidenje 1«