Slev. 238.
T UHM v M «e 17. mm m Pomum te I1!«? m Celo QL
Naročnina
za državo SHS:
na mesec . . za pol leta . sa celo telo
. . . Din 30 ... .120 • • • • 240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
» Jugoslaviji .... Din 40 t inozemstvu. ... . 60
UredniStvo Je v Kopitarjevi ulici 6/UL Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva teleion 30, upravniStva 328.
Cene inseratomr
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 130 in Din 2-~. večji oglasi nnd 45 mm viSine po Din 2 50. veliki po Din V— in 4-—, oglasi v urednISkem dela vrstica po Din 6'—.
Pr! večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemii
ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. nri zjutraj.
Pg^lnlnn plačana v gotovini
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Pravi vzroki krize.
Javnost ne razume, zakaj je morala Davidovičeva vlada odstopiti Saj ni bilo za njen odstop, ako se odobrava njen program, in ta se odobrava, nobenega stvarnega razloga. Nihče ne bo verjel, da je bil odstop vojnega ministra dejanski vzrok za vladno krizo. Demisija vojnega ministra ni bil noben vzrok, pač pa je bil samo iskan in narejen povod, da bi se moglo načeti vprašanje vladne krize. Noben ustavni faktor se nikdar ni izrazil proti programu, ki ga je vlada dosledno izvajala, ne parlament, v katerem je imela vlada za svoj program in svojo politiko nepobitno veliko večino, pa tudi drugi ustavni faktor se nikdar, tudi povodom vladnega odstopa ni izrazil, da je proti programu in politiki Davidovičevega kabineta. Prebivalstvo po vsej državi pa že celo ne, tako da moremo mirno trditi, da sta program in delovanje Davidovičeve vlade predstavljala voljo velikanske večine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na tem dejstvu tudi ne spremeni prav nič dejstvo, da so imeli radikali toliko in toliko več mandatov v narodni skupščini kakor druge srbske stranke. V razmerju srbskih mandatov v narodni skupščini je bila samo izražena volja srbskega naroda pri zadnjih volitvah, ki se niso vršile v znamenju sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci, marveč so pomenile samo zbiranje nacionalnih moči vseh imenovanih treb narodov. Pri tem pa niti ne upoštevamo, k a k o jc radikalna stranka došla do svojega števila mandatov, in ne vpra-lamo, če je sedanje število radikalskih mandatov tudi resnično ogledalo volje vseh volivcev, ki so glasovali za radikalno stranko. Vsi, ki poznajo danes voljo srbskega naroda, potrjujejo, da tudi velik del srbskega, prej za radikalno stranko usmerjenega ljudstva, odobrava in pozdravlja odločni nastop Davidovičeve vlade proti korupciji in politiko narodnega sporazuma.
Zakaj je potem prišlo do vladne krize? Intrige korupcionistov, odgovarja javnost. To je že res, da se je vsled intrig dosegel odstop vlade sporazuma in poštenosti. Toda za to stvarjo tiči globlji vzrok. Kako pa so mogli korupcionisti s svojimi intrigami uspeti, ko se vendar iz celega poteka vladne krize jasno vidi, da ni bilo za vladno demisijo nobenega stvarnega razloga take narave, ki bi bil proti programu in politiki Davidovičevega kabineta? Mar je bil kdo, ki ni sam korup-cionist in ki želi borbo proti korupciji, za korupcijo? Tega ne bo noben resen politik trdil. Je-li morda kdo od merodajnih faktorjev verjel izmišljotinam opozicional-nih korupcionistov o koruptnih manipulacijah članov sedanje vlade? Vsakemu jc jasno, da so si take in podobne stvari izmišljevali opozicionalni politiki minorum gentium, ki so nesposobni za velike politične poteze in se izživljajo zgolj v takih političnih trikih, ki jim morejo verjeti in nasedati Ie politični backi kakor slepo verujoči čitatelji kakega »Slovenskega Naroda«,
Globlji in pravi povod, da sc je sedanja vladna kriza brez stvarnega razloga inscenirala, oziroma da je ta inscenacija uspela, ima popolnoma drugo ozadje, ki se jc že dalje časa občutilo in je dajalo povod za številna ugibanja in polemiko v javnosti, pa mu vendar nihče ni pogledal jasno v lice.
Hrvatskemu narodnemu zastopstvu so se delale velike težave, ko je hotelo v parlament. Zakaj neki? Saj ga ni bilo prej tudi v centralističnih vrstah človeka, ki bi bil v javnosti izrazil le oddaleč željo, da naj Hrvatje ostanejo v svoji politični abstinenci. Nasprotno jc ves centralistični svet kričal in HRSS očital — in to po pravici — da ni šla v parlament.
Potem se je izrekla želja, da naj gre hrvatsko narodno zastopstvo v vlado, da bo prevzelo tudi odgovornost za vlado, ki jo podpira, ker sicer ni verovati v njegovo iskrenost, Dobro! Hrvatsko narodno zastopstvo je hljo takoj tudi v to pripravljeno in ni stavilo nobenih posebnih zahtev ali pogojev. Vlada sama je to želela in vendar HRSS ni mogla, ni smela v vlado. ZnUf;y Opozicionalno časopisje si jc
kakor vedno tudi v tem slučaju izmišljalo razne pretveze, kakor da HRSS ni hotela izpolniti vladnih pogojev in obratno da vlada ni hotela pristati na pogoje HRSS. Na vsem tem pa ni bilo prav nič resničnega. Niti vlada niti HRSS nista stavili nobenih pogojev. In vendar že designirani zastopniki HRSS niso smeli v vlado. Zakaj neki ne? Ne bomo zanikali, da je g. Radič s svojimi izjavami deloma dajal gradiva intritjantom za razpoloženje proti vstopu HRSS v vlado, res pa je tudi, da je dajal g. Radič take izjave, ki so morale konečno vsakega, ki mu je do sporazuma, zadovoljiti, izjave, ki si jih je moral spričo preteklosti Radičeve stranke vsak Srb in monarhist le želeti. Te Radičeve izjave so bile v Radičevi politiki evolucija, ki se je skokoma približala željam tistih, ki so ■ prej njegovo politiko obsojali in krivili j prej HRSS. da nc pride do potrebnega ! sporazuma in jo vsledtcga dolžili proti-i državnosti. Vsakdo bo moral priznati, da I HRSS spričo svoje preteklosti več ni mo-| gla storiti in to v tako kratkem času. Kdor bi vtem času od nje več zahteval, ta je političen idiot! Men?-li kdo, da bo kaka politična stranka, tako velika kot HRSS, napravila harikiri? Zakaj torej IiRSS vendar ni smela v vlado? Saj vendar nihče nc more izključevati Hrvatov cd sodelovanja za sporazum, komur je za sporazum, ker brez Hrvatov je sporazum ravnotako nemogoč kakor brez Srbov in brez Slovencev! Ako se izključuje Hrvate1 in se misli, da jih more nadomestiti srbska, radikalna stranka, potem jc to le dokaz, da se sporazuma ne mara in se želi le, da slejkoprej dominira srbski narod — četudi proti i. boljši volji srbskega naroda samega. Če bi bili v Davidovičev kabinet Vstopili tudi Hrvati, potem bi bilo za centralistične in
hegemonistične frazerje r vladi preveč ne-Srbov. Pašič govori dan?s oh vladni krizi, da je za politiko sporazuma, Istočasno pa ponavlja frazo o n».rodneri edin-stvu. Če smo po njegovi teoriji vsi en narod, zakaj pa potem ne bi smeli Hrvati v vlado? Mi Smo že davno spregledali in v pravi luči pokazali lažnivo pretvezo o narodnem edinstvu. Za njo sc ne skriva dru-zega kakor velikosrbska, hegemonistična in imperialistična ideja, ki onemogoča sporazum. Kadar se hoč^ uveljaviti ideia srbske hegemonije, tedaj se kriči o narodnem edinstvu, kadar pa bi bilo treba istim ljudem v praksi pokazati, da tudi res sami verujejo v en narod, pa izključujejo Hrvate, ker bi potem Srbi ne dominirali, ne prevladovali, ne komandirali. In ko sc je na?la v Srbiji trezna in poštena strankarska skupina, ki ji država ni prazna puhlica, ki vidi potrebo sporazuma in katere politiko narodnega sporazuma odobrava velika večina srbskega naroda, tedaj se tudi tej stranki onemogoča skupaj s Hrvati in Slovenci ter hrvatskimi muslimani delo za sporazum. Kdo more navesti drug dejanski vzrok za demisijo Davidovičeve vlade? Vsi drugi razlogi, ki se navajajo, so lo pesek v oči. Sporazuma nočejo, ker hočejo srbsko hegemonijo. Zato pa tudi nihče nc verjame Pašiču, da je za sporazum, marveč je jasno, da bodo Pašičevi radikali vse stcrili, kar morejo, da sporazum onemogočijo. Zato tudi slejkoprej nc verjamemo, da je ž njimi možna koncentracijska vlada v smislu deklaracije in programa Davidovičeve vlade. Če kljubtemu dobi v olivno vlado kak Pašičianec, potem vemo, da nismo v parlamentarni monarhiji v kateri odloča tudi ljudska volja, marveč v srbsko-hegemonistični državi.
Sede koncentracije.
PAŠIČEV A IZJAVA ZA KONCENTRACIJSKO VLADO PRETVEZA. — PAŠIČ, DR. KOROŠEC, DR. SPAHO, DR. KUMANUDI, PODTAJNIK CEMOVIČ, LJUBA JOVANOVIČ IN SV. PRIBIČEVIČ NA DVORU. — NIHČE šE NI DOBIL MANDATA ZA SESTAVO KONCENTRACIJSKE VLADE. — POLOŽAJ V ROKAH
KRONE.
Belgrad, 14. okt. (Izv.) Predpoldne sta prispela v Belgrad z brzovlakom zastopnika HRSS dr. Maček in dr. Krnjevič, Takoj sta stopila v stik z dr. Korošcem, nato pa z dr. Spahom. Vsi štirje so sc podali v predsedništvo vlade, kjer sta dr. Maček in dr. Krnjevič sprejela poročila o povodu krize in o stanju kritičnega položaja.
Vtisi, ki so jih dobili v političnih krogih predpoldne, so govorili v prilog dosedanje vlade in to zato, ker se smatra, da se bo položaj razvil v smeri koncentracije, ker je to iz«xčna kraljeva želja, kar jc na-glašeno tudi v sami včerajšnji motivaciji vlade. V predsedništvtt vlade jc bila seja s hrvatskimi zastopniki, na kateri so razpravljali o položaju in vlada je z ozirom na novo stanje, v katero je prišla, zavzela stališče;, da se sprejmejo v kombinacijo vsi oni, ki šo za sporazum iu za pobijanje korupcijo, z eno besedo vse one stranke, ki pristajajo na politiko, kakor jo je inavguri-rala in začela izvajali dosedanja vlada.
S tega sestanka je odšel Davidovič na dvoi, da obvesti kralja o stališču vlade. Po tej avdienci so se pričela posvetovanja na dvoru. Prvi je bil pozvan na dvor ob pol 11. g. Pašič kot predsednik radikalnega kluba. Pašičeva avdienca jc trajala cno^ uro. Verzije, ki so krožile o Pašičevi avdienci so mnogoštevilne. Tako se je zvedelo, da je Pašič naglasil, da je pripravljen sprejeti solucijo koncentracijske vlade s tem, da se umakne in da ostane v rezervi za vsak slučaj, čc pride do homogene radikalne vlade.
Po Pašičevi avdienci jc bil ob 12. obed
v dvoru v čast jeruzalemskega patriarha. Obeda so se udeležili poleg ostalih delegatov od strani vlade dr. Korošec, Davidovič in dr. Marinkovič. Ko je bil obed končan, je bil prvi pozvan na dvor dr. Anton Korošec kot zastopnik SLS. Avdienca je trajala od 2. do pol 4. O tej avdienci dr. Korošec ni dal nobenega poročila, ampak se jc držal rezervirano, kakor ludi ostali načelniki, ki so bili sprejeti na dvoru.
Po dr. Koroščcvi avdicnci je odšel v dvor dr. Spaho kot načelnik JMO. Za
njim dr. Kosta K u m a n u d i kol zastopnik demokratskega kluba, dalje državni podtajnik v notranjem ministrstvu Marko C e m o v i č. Za njim Jovanovič kot predsednik narodne skupščine, končno Svetozar Pribičevič kot vodja samostojnih demokratov.
Ker so končana vsa posvetovanja, se smatra vobče, da sc bo pristopilo k stvarnemu reševanju krize.
Kar je najvažnejše, nocoj še ni bil nobeden določen za mandatarja krone. Kdo bo mandatar krone, še ni gotovo.
Kolikor se more presoditi položaj, sc; zdi, da bo jutri ponuden Davidoviču mandat za sestavo koncentracijske vlade. Ta rešitev se pričakuje tembolj, ker je krona sama do danes naglašala svojo opredeb-tev v smeri politike dosedanje vlade. Dosedanja vlada je vodila politiko sporazuma in pobijala korupcijo in delala v skupščini. Smatra se, da današnji vladi ni treba, ako se zahteva njeno razširjenje, razbijati kombinacijo sedanjega vladnega bloka, če tudi bi radikali onemogočili razširjenje.
Zato je največ verjetnosti, ki vladn v političnih krogih, v tem, da bodo morali radikali sprejeti rešitev s konccntracijo vlade, ker bi so sicer dogodilo, da bo dosedanji vlada ponovno vpostavljena. Kralj je dal danes radikalom na znanje, da želi koncentracijsko vlado in od radikalov od-visi nli jo sprejmejo, in na ta način izkoristijo možnost, da sodelujejo pri sporazumu, redu, mini in zakonitosti in pobijanju korupcije ali pa bodo nosili odgovornost za novi položaj.
Zanimivo je naglasiti. da stoje radikali vendar na stališču, da je treba vlado bloka onemogočiti. To hočejo izpeljati na ta način, da bodo delali lake neprilike sestavi koncentracijske vlade, da bo vsa idej« sporazuma v krizi. Radikali stremijo za tem, da dobe vol j v no vlado homogeno radikalne stranke. Prepričani so, da bodo uspeli s svojimi intrigami in da ImvIo krono zato pridobili. Kakor so dosedaj vdi, jo ves položaj v rokah krone. Izključi o od
njene odločitve za ali proti sporazumu od-visi usoda današnjega položaja.
Med radikali so se vršila posvetovanja ves dan. Radikalni klub je imel svojo sejo. Pašič je poročal o svoji avdienci in dejal v odboru, da je kroni izrazil, da pristane na koncentracijo pod pogoji, da se sprejmejo zakoni, ki so sedaj na dnevnem redu. Nato je poročal o zakonu o poljedelskih kreditih in o zakonu, ki ga sedanja vlada ni imela na programu, to je tiskovni zakon. Zanimivo je vendar, da ie v pravo razmotri-vanje položaja vključiti okoJnost, da je Pašič rekel v ožjem krogu — ne ve se, ali je to res ali ne — tole: Rekel sem kralju, da ne morem sprejeti mandata, pač pa bo predsednik skupščine označil osebo, ki bi prevzela mandat.
Te besede tolmačijo v radikalnih krogih tako, kot da je bil Pašiču ponuden mandat. Toda, ker se krona izraža osebam, ki so bile v avdienci, da hoče, da se ustvari koncentracija, se zdi, da je nemogoče. da bi bil Pašiču ponuden mandat. Po obedu so hili na Pašicevem stanovanju Krsta Miletič, Srskic, Jovanovič iu drugi radikalni prvaki, ki so se dogovorili, kaj bo Jovanovič poročal na dvoru. Sklepi so tajni. Radikali nočejo javnosti ničesar povedati/ ker se ne ve, ali bo krona sprejela ono reši lev, katero bo Jovanovič predlagal kralju. Pribičevič, ki pri vseh teh dogodkih ne bo vzet v poštev in -e v. njim vrše razgovori le iz formalnosti, vidi sebe in svojo stranko v neprijetnem položaju. Popoldne ie prišel na Pašičevo stanovanj« in se je hotel s Pašičem razgovarjati. V dobro poučenih krogih se trdi, da jo Pašič j Pribičeviča izjavil, da mu je žal, ker mu ue more v današnjem položaju pomagati, kor da ni nobene rešitve niti v olivno vlade, ki bi ga mogla rešiti iz sedanjega kritičnega položaja in gu sprejeti v svojo sredo. Pribičevič in njegovi pristaši so edini elementi, ki v današnjih dneh kažejo pesimistično fiziognomijo in ki iščejo s prošnjami pot, kako bi spravili položaj, v katerega so prišli po izdajstvu, ki so ga izvršili v rojstnem klubu in v rojstni stranki
Vsi politični krogi so prepričani, da se bo politični položaj rešil najdalje do nedelje 19. oktobra, ker se mora v ponedeljek dne 20. oktobra sestati narodna skupščina, pa bodi si z vlado, ki bi sprejela delo v njej ali z vlado, ki bi ji naznanila, da se skupščina razpušča.
VLADNI BLOK OSTANE KOMPAKTEN.
Zagreb, 16. (Izv.) Današnji dan je prešel v presojevanju političnega položaja, ki je nastal z demisijo vlade Ljube Davidovica. Z jutranjim brzovlakom je prišel v Zagreb demokratski poslanec Gjoka Popovič, ki jc prinesel predsedstvu HRSS poročila, ki so v zvezi z demisijo vlade. Vršile so se dolge konference dopoldne in popoldne. Konferenc so se udeležili Popovič, Radič, Predavec, inž. Košutič in dr. Lorkovič. Vaš dopisnik je zvedel, da ie prihod Popoviča v Zagreb v glavnem v zvezi s tem, da se izmenja mišljenje o nadaljnjem razmerju med strankami, ki s<> Zastopane v vladi Ljube Davidoviča in med HRSS. Na konferenci je bilo sklenjeno, da stranke vladnega bloka ostanejo kompaktne in edinstvene in da sc ta kompaktnosl obdrži za vsak položaj.
Vaš dopisnik jc govoril s poslanccrti Popovičem, ki mu jc izjavil: Jaz gledam na položaj pozitivno in smatram, da ga ho vladni blok rešil povoljno. Položaj je dober, rečem Vam, zelo dober. Prišel jc v fazo. ko sc postavlja vprašanje: ali — ali. Srednje sc nc more zgoditi. O tem smo vsi na jasnem. Kar se tiče sedanjega položaja jc g. Popovič mišljenja, da z demisijo ni bil storjen protiustavni akt, vendar pa je krona s svojim nastopom prevzela odgovornost za nastali položaj in njegove posledr-cc. G. Popovič jc izjavil dalje: Če sc nova vlada ne sestavi do pondcljka, jc to znak, da gremo v volitve.
Kakor jc zvedel vaš dopisnik, sta nesla dr. Maček in dr. Krnjevič v Belgrad poročilo predsedstva HRSS za Ljubo Davidoviča in ostale načelnike vladnih strank o stališču HRSS z ozirom na današnji politični položaj. Po teh informacijah bi ime!
dr. Maček predložiti načelnikom vladnih strank sledeče tri možnosti glede izhoda iz sedanje krize:
1.	Prekliče se demisija, ki je neustaven in neparlamentaren akt.
2.	Razširjenje sedanje vlade na ta način, da vstopijo v vlado HRSS in zemljo-radniki, kot stranke, ki stoje na stališču sporazuma in vladne deklaracije.
3.	Koncentracijska vlada brez Nikole Pašiča, ki bi izvedla volitve, ker se koncentracija za revizijo ustave ne bi mogla sestaviti, ker je Nikola Pašič že prej zahteval razpust parlamenta in volivni mandat z utemeljevanjem, da so se stranke izneverile programu, na katerem so bile izvoljene, in da je zato treba konzultirati ljudstvo, da odobri novo politiko. Pašič se na podlagi svojega stališča ne more izjaviti za politiko sporazuma in revizijo ustave. Zato naj se najpreje vrše volitve, katerih pa ne sme vodili Pašič, ker bi to značilo izzivanje državljanske vojne.
izjave dr. Mačka in dr. Spaha.
Belgrad, 14. okt. (Izv.) Dr. Maček je po vrnitvi z daljše seje v predsedništvu vlade izjavil Vašemu dopisniku:
»Položaj je popolnoma jasen. Sedanja vlada je prevzela dva glavna posla: 1. da popolnoma izkorenini korupcijo in uvede red in zakonitost; 2. da dokonča to delo in pristopi k izvrševanju priprav za končni sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. iVse to je bilo v pravem toku. Zakon proti korupciji je bil v odboru dovršen. Nosilci korupcije so bili obtoženi. Hrvati, Srbi in Slovenci so prepričani, da je sporazum nujen in blagotvoren. Brez razloga se je vmešaval drugi ustavni faktor in pozval "vlado, v katero je imel zaupanje in ki je imela za seboj večino parlamenta in še (večjo večino ljudstva, da odstopi. Posledica tega je v tem, da se onemogoči delo Sca izkoreninjenje korupcije in da bi bil »o vsej priliki sporazum vržen tja, kjer je bil pred prihodom HRSS v skupščino. Katere sile vplivajo, ne vem in ne maram iz-(praševati. Vidim pa, da se je korupcioni-Btom posrečilo, da se otresejo odgovornosti in da si podaljšajo življenje, da spet široko odpro vrata korupciji in da okrepijo med Hrvati in Slovenci še prej mnogokrat proglašeno trditev, ki pa je poslednja dva meseca začela bledeti, da so Hrvati in Slovenci državljani druge vrste. Finančni minister jc izjavil sledeče: Mi pristanemo r.a idejo koncentracije, ne odstopamo pa od programa, ki smo ga sprejeli. Ostanemo verni prejšnjemu stališču za sporazum in pobijanje korupcije in Sprejmemo k sodelovanju vsakega, ki se Izjavi za te principe in ki je iskreno voljan sodelovati na našem programu. To se ridi iz utemeljitve naše ostavke.«
Odfjorova seja za invalidski zakon.
Belgrad, 16. oktobra. (Izv.) Dopoldne
fie je sestal odbor za proučavanje invalidskega zakona. V začetku seje je prečital predsednik Agatanovič pismo ministra za socialno politiko, ki naznanja, da je vlada v ostavki, vsled česar se ne more seje udeležiti. Voja Lazič predlaga, da se seja nadaljuje in takoj preide na nadaljnjo razpravo. Proti temu govorita radikal dr. Maksimovič in samostojni demokrat dr. Velja Popovič. V imenu Jugosl. kluba je izjavil poslanec Franc Kremžar, da je invalidski zakon nujen. Parlamentarna večina je hotela to vprašanje rešiti v teh dneh. Priznava sicer, da bo delovanje oclborovo postalo Sisifovo delo, če bi kdo hotel preprečiti delo tej večini. Toda tisti bo nosil odgovornost za to, če se invalidsko vprašanje sedaj ne bo rešilo. Zato je Jugosl. klub za to, da se seja vrši. — Prehod na dnevni red je bil sprejet z 11 glasovi parlamentarne večine proti 6 glasovom. Nato se je pričela načelna debata, v katero so posegli vsi navzoči in se izjavili za.
Samostojni demokrat dr. Velja Popo-\ič je kritiziral zakonski načrt, češ da ni poskrbel za materielno pomoč in za pokritje. — V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril .Jože Gostinčar, ki je pojasnil zgodovino zakona za invalide in očrtal bedo invalidov in opozoril manjšino pa posledice, če ta prepreči sprejetje tega zakona. Poslanec Franc Kremžar je poudarjal, da je vlada prav ločno poskrbela Za materialno stran zakona, ki se uveljavi z novim proračunom. Vlada je hitro delala in rabila je dva meseca za ta načrt, ki se je sestavil v sporazumu z zastopniki invalidov. Iz rokava pa se zakonski načrti ne stresajo, kakor si misli pravnik dr. Velja Popovič. Govorila sta dva Radičevca, ki sta izjavila, da je zakon v nevarnosti, ker je vlada odstopila. Vlada pa je odstopila, ker je predložila zakon proti korupciji.
Prihodnja seja bo jutri v petek ob 10. Vršilo se bo načelno glasovanje.
IZ DIPLOMATIČNE SLUŽBE.
Belgrad, 16. okt. (Izvir.) Dr. Janko G o 1 i a s , ataše v zunanjem ministrstvu, |e s kraljevskim ukazom imenovan za atašeja poslaništva na Dunaju.
Italija.
LIBERALNI DESNIČARJI POJDEJO Z VLADO.
Rim, 16. okt. (Izv.) Včeraj so se na Montecitorija sešli liberalni poslanci in senatorji, ki pripadajo desnici. Predsedoval je Salandra. Soglasno so sprejeli sklep, ki naglaša: popolno neodvisnost v izvrševanju parlamentarnega mandata, nedotakljivost temeljnih ustanov državne ustave, pričakovanje, da bo vlada zaradi gospodarske in finančne obnove naznotraj podvojila svoje delo za popolno pomirjenje duhov, za odpravo vsakega nasilja, za uveljavljenje zakonov nasproti vsem strankam in za vrnitev krajevnih oblasti v normalno življenje; temeljem teh vidikov hočejo liberalni poslanci in senatorji sedanjo vlado še dalje podpirati ter ustanove v parlamentu svojo lastno narodno-libe-ralno skupino.
SKLICANJE PARLAMENTA IN ODREDBE PROTI DRAGINJI.
Rim, 16. okt. Včeraj dopoldne se je pod Mussolinijevim predsedstvom sešel ministrski svet, ki je sklenil, da se skliče poslanska zbornica dne 12. novemb-a in par dni nato senat. — Potem se je ministrski svet pečal z odredbami proti naraščajoči draginji. Sklenili so, da se pri ministrstvu za narodno gospodarstvo ustanovi poseben odbor, ki bo lormuliral in predlagal protidraginjske odredbe. Odbom bo načeloval predsednik Udruženja italijanskih občin, člani bodo zastopniki glavnih mest, notranjega, finančnega, gospodarskega in prometnega ministrstva ter pet v cenah izvedenih meščanov. Tudi po pokrajinah se ustanove protidraginjske komisije, ki jim bodo predsedovali prefek-ti. Prepove se izvoz rumene koruze do 31. dec. t. 1. Predpišeta se dve vrsti kruha: ljudski kruh, ki se mora prodajati po lastni ceni in luksuzni, ki mu je cena svobodna. Poleg tega je sklenil min. svet še nekatere druge odredbe v svrho cenejše prehrane prebivalstva. — Za zgradbo stanovanj za državne uradnike se ustanovi Narodni zavod, ki dobi kredit do 500 milijonov lir. — Necpoljska mestna občina dobi za ceste in druga javna dela 150 milijonov lir, za zgradbo zdravih stanovanjskih hiš za ljudske sloje 60 milijonov lir in za šolske zgradbe 20 milijonov lir. Razen tega bo prispevala država neapoljski občini za pokritje bolniških stroškov, javno pomoč itd. deset let po 2 milijona lir letno.
ODREDBE POVODOM SV. LETA.
Run, 16 okt. (Izv.) Vlada je sklenila razne odredbe povodom sv. tata, da obvaruje domače prebivalstvo pred podražitvijo stanovanj in živil. Notranji minister je sklical včeraj na posvetovanje zastopnike mestne občine ter zaslipnikc faši-stovskih, gospodarskih in strokovnih organizacij, jih obvestil o vladnih odredbah in jih prosil, naj sodelujejo z vlado, da se o priliki sv. leta ohrani na rimskih trgih ravnotežje.
»Z. R. 111.« v Ameriki.
Newyork, 16. okt (Izv.) Iz Washingto-na poročajo: Dr. Eckenerju je najprej čestital predsednik Coolidge. V svojem govoru je predsednik naglašal, da pot, ki jo je napravil ZR III, ni navaden športni, ampak zgodovinski dogodek, ker se je prvič posrečilo zrakoplovu, zgrajenem na principu »lažji kot zrak«, prepluti ocean. On občuduje nemško tehniko in je srečen, da je Amerika bila prva, ki je vzpostavila z Nemčijo normalne razmere.
Newyork, 16. okt. (Izv.) ZR III je dosegel Newyork v 79 urah 50 minutah. Končal je torej pot preko oceana v dobrem poldrugem dnevu.
Newyork, 16. okt. (Izv.) Dr. Eckener je preračunal, da je ZR III preletel 5066 milj dolgo pot.
FRANCOSKI PARLAMENT.
Pariz, 16. okt. (Izv.) Vlada je sklicala parlament na dan 12. novembra.
ANGLEŠKO-TURŠKI SPOR.
Ženeva, 13. okt. (Izv.) Glavni tajnik Društva narodov je prejel brzojavko Mac Donaldovo, v kateri ga prosi, naj bi se svet Društva narodov takoj sestal, da razpravlja o obmejnem sporu med Anglijo in Turčijo v Iraku.
DOGODKI V M0LINELLT.
Bologna, 16. okt. (Izv.) Voditelj fašistov v Molinelli — Regazzi sc je sam javil tukajšnji sodni oblasti, ki ga je zaprla. — Regazzi je bil v zadnjem času vprizoril več »ekspedicij« proti socialistom, pri čemer je bil en socialist ubit. Iz Rima je došel nalog, da se Regazzi aretira, a ta je bil pravočasno obveščen ter je zbežal. Celokupno nefa-šistovsko časopisje, ne izvzemši »Osserva-tore Romano*, je najostrejše protestiralo proti dogodkom v Molinelli in zahtevalo, da se krivci kaznujejo. Regazzi se jc nato sam javil oblasti
»BANCA ADRIATICA« V PREISKAVI.
Rim, 16. okt. (Izv.) Vlada je sklenila uvesti preiskavo proti tržaški »Jadranski banki« (Banca Adrialica), ki je ustavila svoja plačila.
VLADNA KRIZA NA ŠVEDSKEM.
Stockholra, 16. okt. (Izv.) Vlada je odstopila. Sestava nove vlade je poverjena Brantingu.
K. vladni krizi v Nemčiji, V berlinskih
krogih je napravil znani sklep frakcije nemškega centruma vtis splošnega izne-nadenja. Sklep je bil soglasno sprejet in brez abstinence. Z večino je bil pa sprejet dodatni predlog, ki pa ni bil objavljen. Ta predlog pravi: V slučaju, ako ostali koalicijski stranki (tudi nemška ljudska stranka) ne zavzameta istega stališča, si pridrži centrum svobodo akcije. Nemška ljudska stranka ie še istega popoldneva sklenila sklep, po katerem smatra odločitev demokratov in centruma kot odklonitev desničarskega bloka, ali nemška ljudska stranka vztraja pri svojem dosedanjem držanju. Koalicija sredine da je vsled številčne slabosti prešla iz ene parlamentarne krize v drugo in pričakovati je novih zapletljajev. Iz tega razloga smatra nemška ljudska stranka uradovanje dosedanje koalicijske vlade praktično za izključeno. Ako bi ta parlamentarna situacija — pravi komunike N. Lj. S. — do-vedla do nujnosti razpusta Reichstaga, ne zadeva pri tem strank« nobena krivda. Ta sklep nemške ljudske stranke je bil dostavljen centruma in pričakovalo se je, da bo frakcija j*. M arxa odgovorila z znanim sklepom. To se pa ni zgodilo. Centrum je odgovoril, da je pripravljen izvesti razširjenje vlade na bazi smernic, ki jih je označil državni kancelar, ako ostanejo demokratje na vladi. Dr. Wirth se pa s to idejo ne more sprijazniti in je zagrozil, da bo centrum razbil v dve skupini, ako bi se omogočila vlada čvrste desnice.
* Nemško-Irsncoska pogajanja. Znani publicist Pertinax se bavi v »Echo de Pariš« z nemško-francoskimi gospodarskimi pogajanji. Pri tem omenja glavne težkoče: vprašanje prvenstva in alznško-lotarinštri kontingent. Pertinax upa, da se bo dalo doseči zlasti v zadnjem vprašanju naklonjenost nemških delegatov s posebnim ozirom na dejstvo, da Nemci ne bi radi videl? prekinjenia gospodarskih pogajanj s Po-saarjem. Odprto je še vprašanje odnošajev med westfnlsko in lotarinško industrijo, ki se medsebojno izpopolnjujeta. Končno — misli Pertinax — si ie treba zapomniti, da Nemci nikdar ne ločijo politike od gospodarstva.
Nanovo so imenovani: Marija Leban v Korinj, Ana R a d a n o v i č v Št. Jernej, Valentin A c c e 11 o v Radence, Milka Koče-v a r na Studence pri Krškem, Ana Kren v Svetli potok, Ivan Š t e f e v Cerklje pri Kranju, Franjo Lunaček v Šmarjeto, Ivana S t r u s v Ziri, Julijana T u r k v Stari trg pri Ložu, Marjeta P o z n i k v Iiinje, Mar. S e v -nik v Pišece, Danica Marolt v Mohorje, Vida Štrukelj na Rob, Hilda A h č i n v Osilnico, Marija Rupar v Poljane pri Škof ji Loki, Marija Rozman v Železnike, Frančiška U d o v i č v Gor. Jezero, Valter E r k e r v Dol. Toplo reber, Josipina Repe v Žužemberk, Rezika K 1 i n a r na Jesenice, Janko S i c h e r 1 v Koprivnik, okr. Radovljica, Mihaela Rožič na Dovje, Evlalija J ur še na Planino, okr. Scvnica, Kristina R a d e j v Senovo, Stanko T a v ž e 1 j v Kočevje, Mira Zupan v Preloko, Karel Štcrbenk v Za-gozdac, Marija P e t e r 1 i n v Blagovico, Ruža Lenardič v Radovico, M. Arrigler v Trebnje, Premeščeni so: Emil Rus iz Kamnika v Čemšenik, Antonija U 1 č a r iz Kopriv-nika v Banialoko, Oton Oman iz Ljubljane v Borovec, Helena R o m iz Livolda v Dobre-polje, Helena Kreiner iz Starega lorfa v Staro cerkev, Gojko A p a r n i k iz Leskovca na Trebelno, Marija Rozman iz Kranja v Tržič, Marija Vidmar iz Ljubljane v Bo-štanj, Andr. Ž v a n iz Gorij v Adlešiče, F.frem P a v I i č iz Trbovelj v Turje, Vera M o h o -r i č iz Šmarja v Sela, okr. Kamnik, Marija B u 1 o v e c iz Šenčurja v Poljane pri Škofji Loki, Marija Kosmač iz Cerknice v Iga-vas, Matilda Dolenc iz Dol. Logatca v Št. Vid nad Cerknico, Ivana Lipovec iz Sko-cijana na Unec, Ivo B i t e n c iz Šmarja v Polhov gradeč, Mirko Kregclj iz Zaloga na Golo, Mara P i r n a t - B r e ž n i k iz Št. Petra v Novo mesto, Valerija Z u r c iz Slopič v Šmiliel, Vaclav Držaj iz Kranja v Gorje, Stanisl. Bučar iz Kranja v Železnike, Pavk G a n d c - T r e f a 11 iz Semiča v Črmošnjice, Valerija Hrovat iz Orehovice na Čatež, Gustav L u s n e r iz Litije v Znojile, Vera Perko iz Litije v Vel. Gaber, Ciril Piv k s Koroške Bele v Toplice pri Zagorju, Alojzija M o d i c iz Dol. Logatca v Grahovo, Ivann K u n c iz Dol. Logatca na Bloke, Terezija Hočevar iz Begunj v Žtberše, Pavla Žitni e r iz Dobrcpolj na Dobrovo, Lcopoldina Zupančič od Sv. Jurja v Slov, gor. v Loški
potok, Anica Mencinger-Vizjak u Sostra v Begunje pri Radovljici, Danica Po. k o r n s Koprivnika v Boh. Bistrico, Anica Hitzl iz.Poljan v Višnjo goro, Fran Ber. d e n iz Stopič v Novo mesto, Hedvikj Schwetger iz Št. Petra v Novo mesto, Fran Ž u k o v e c iz Št. Petra v Novo mesto, Sonja G ti z e 1 j iz Šmarja pri Jelšah v Št. IV ter pri Novem mestu, Amalija J e g 1 j i č ij Gorij v Zasip.	(Dalje sledi.)
mmmmm^ k
Proračun kmetijskega ministrstva je primeroma majhen. Minister dr. Kulovec si je stavil nalogo, da se mora zvišati, da se zadosti vsaj najvažnejšim potrebam našega kmetskega gospodarstva. Dasi je minister dobi! kakor drugi precej izpran njene računske postojanke, je vendar zo. pet naklonil Sloveniji, ki je bila najbolj zapostavljena, za kmetijski pouk lepe vsote. Za kmetijski popotovalni pouk ia poučne tečaje je dovoljenih 60.000 Din, za pouk na kmetijsko-gospodinjski šoli v Marijanišču 24,000 Din in za strokovni pouk potom »Kmetovalca« kmet. družbi 50.000 Din. Delo za prospeh kmetijstva v Sloveniji je začeto. Dal Bog, da bi ga ra>. mere, pod katerimi ječi država, znova ne ustavile.
-f Ne reci, da ti ne porečera, »Narod, poroča, da širi vladni tisk vesti, da bo mandat za sestavo nove vlade poverjen Ljubi Davidoviču. V tem smislu poskuša vladni tisk vplivati tudi z vsemi sred stvi in intrigami na odločilne fak. torje. Danes govore o intrigah tisti, ki so se ravnokar izkazali in se še izkazujejo kot največji intriganti.
+ Beg ministrov Davidovičeve vlade v inozemstvo. »Slovenski narod« in še ne. kateri drugi listi so objavili pred par dnevi senzacijonalno vest, da nameravajo nekateri člani Davidovičevega kabineta pobegniti v inozemstvo in da so si že preskrbeli potne liste. Mi smo se iz »Naroda« takrat nekoliko ponorčevali, danes pa izvemo, da je »Narod« imel popolnoma prav, ko je trdil, da so si nekateri ministri že preskr beli potne liste. Tako n. pr. pojde dr. Marinkovič v Italijo, kjer se bo sestal z Mus-solinijem, finančni minister dr. Spaho bi imel odpotovati v London na finančno kon ferenco, itd. Ni pa res, kar je trdil »Narod o begu ministrov. Zaradi tega izmišljenega bega so se Belgrajčani smejali interpelantu Miletiču, Ljubljančanje pa »Narodu«.
-f- Angleži in Črna gora. Na eni zad njih sej spodnje zbornice je vprašal posla nec Cems ministra zunanjih zadev sir Pon sonby-ja, da-li je že dobil kako poročilo glede notranjih razmer v Črni gori ter a misli, da bi bilo treba storiti korake v ko rist črnogorskih rodoljubov. Ponsonby je odgovoril, da je sprejel samo eno poročilo ki mu ga je poslal novo imenovani angle ški podkonzul na Cetinju. To poročilo pra vi, da je bil ujet in ustreljen en črnogorski hajduk. Vlada Nj. Vel. — je odgovoril Pon sonby — bo čakala, dokler ne prejme na daljnih poročil, iz katerih bi se dalo skle pati, da-li je komitsko gibanje v resnici patrijotična akcija ali ne. Vlada Nj. Vc ne želi z nepotrebnim vmešavanjem kom plicirati težak problem, s katerim se ukvar ja jugoslovanska vlada v Črni gori. Cem je končno vprašal ministra Ponsonbyja, da-li mu je znano, da ima angleška vlada napram Črnogorccrn slične obveznosti ka kor v vprašanju Sudana.
Neprenosljivi so le
sss SinalnB sir©!? s
Nedosožni konstrukciji i materi i alu.
Izredno nizke cene.
Oglejte si Jili pred nakupom I
palača IJuhJJ. Sredltne banke


Trbovlje. Krajevna organizacija SLS v Trbovljah javlja, da ni v nobeni zvezi z dopisom objavljenim dne 14. t. m. v »Slovencu«.
Vrh Sv. Treh Kraljev. Vrhovci so si dogradili lep društveni dom, ki služi ne le domačim prosvetnim potrebam, temveč tudi kot planinska koča. Vrh, že prej močno obiskana turistovska točka, je z novim domom postal še privlačnejši. Turisti se ne morejo prečuditi originalni ideji, da se je na tej prelepi izletni točki nekaj tako lepega in koristnega zgradilo. Slovesno blagoslovljenje in otvoritev se je všila dne 24. avgusta. Otvoritev je bila združena z ljudskim taborom, ki ga je vodil narodni poslanec Ivan Stanovnik. Dne 12. oktobra je društvo priredilo otvoritveno j predstavo >Revček Andrejček«. Tgra se v ne deljo dne 19. t. m. na splošno željo ponovi. Kakor sc čuie nekoliko od strani, namerava-
jo napraviti v kratkem turisti večji skupni izlet na Vrh. Izlet bo morda združen celo z glasbenimi in pevskimi točkami nekaterih odličnih ljubljanskih glasbenikov. Na to že zdaj občinstvo opozarjamo.
o- Odlikovanja. Z rodom sv. Savo ITT. ra-
ereda je odlikovan priznani pisatelj, Župuik Fr. Ks. M e S k o ; z redom sv. Save IV. razreda so odlikovani: šolski svetnik v Mariboru Fran Jerovšek, upokojeni gimn. profesor Ivan Košak v Mariboru, ravua-telj v Celju Emil Lilek in upokojeni prof. y Celju Matej S u h a č.
—	Z univerze. Za asistenta na bogoslovni fakulteti je imenovan g. Alojzij Zupan, ekonom semenišča v Ljubljani.
—	Krščansko žonstvo, Suj! G. Anton Hafner, kurat v ženski kaznilnici in prisilni delavnici v Begunjah, piše z ozirom na kongres zoper nenravnost v Gradcu: Tu prihajajo v prisilno delavnico take reve, dušne in telesne. Tudi že bolne. Poskušam vse, kako jih odvrniti od takega življenja in jim vcepiti pošteno življenje in hotenje. Dasi ima nekatera dobro voljo, se vendar bojim zanjo, ko pride med svet. Tudi sama se boji. Zunaj bi ji bilo treba na vsak način kake moralne opore. Brez te se bodo ponovno izgubile. Biti bi morala kaka ženska organizacija, pa krščanska, ki bi se zavzela za ta bitja in biti bi morala državno priznana in podpirana. — Tako piše gospod, ki ima s tem posla. Krščansko ženstvo, zavedaj se te najnujnejše in najlepše naloge, reševati svoje izgubljeno sestre! Pričakujemo, da se bo krščansko ženstvo rado odzvalo tej kričeči potrebi, oziroma tukaj izraženi želji. — K.
—	Poplavljenccm pomoč! Vlada, kakor Bmo včeraj zvedeli iz poročila iz Belgrada, torej za eukrat ne moro poplavljencoin nakloniti večje denarne podpore. Morebiti bi se jim pa moglo pomagati kako drugače. Pred nekaj dnevi sem si ogledal dolino Hrastnico pri Skofji Loki. Razdejana je še skoro vedno tako, kakor je bila prvi dan po povodnji. Samo pot delajo po dolini. A vsega skupaj le 14 delavcev. Kaj je to, pri tej dolžini doline, ki znaša najmanj 10 km. In pri tem groznem razdejanju! In še to delo, so rekli delavci, se bo morda ustavilo, ker ni več denarja. Ali bi res ne mogli na drug način pomagati1? Zakaj bi ne mogli delati vojaki"! Ai ni škoda, da toliko krepkih moči leži neizrabljenih po vojašnicah! Ta militarizem! Ali pa kaznjenci? Kaj bi brezdelno posedali po zaporih in jedli ua stroške davkoplačevalcev. Delajo naj in pomagajo ponesrečencem! Prosimo merodajne kroge, naj uvažujejo te misli in pomagajo kar najhitreje strašno prizadetim krajem! Nesreča se itak nikdar popraviti ne bo mogla. Stori naj se pa vsaj, kar je pri dobri volji mogoče!	K.
—	Žepni koledar Jugoslovanske kmetsko zveze za 1. 1925 je najpripravnejši koledar za vsakdanjo uporabo našim kmotskim gospodarjem. Vezava močna, oblika zelo prikladna,cena samo Din 10. Ima pripravo za svinčnik in za malo shrambo denarja. Naroča se: Tajništvo Jugosl. kmetske zveze, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana.
—	Predrznost orjuncev. K naši notici o nasilstvu orjuncev v Jaršah smo dobili še sledeče podatke: V nedeljo, dne 12. t. m. popoldne je 15 orjuncev v krojih korakalo iz Domžal v Dob, odtam v Radomlje, Mengeš in nazaj v Domžale. Zvečer okoli 8 so se začeli orjunei zopet zbirali v gostilni cestnega mojstra Sela-ka_ Na cesti pred gostilno sta stala njihova voditelja dr. Potokar iz Radomelj in Krmpotič, tovarnar z Vira ter vpila: »Dol ž njim! Živijo Orjuna!« tako močno, da so bili ljudje, ki so šli po cesti, vsi v strahu, kaj da bodo naredili. Ko so se zbrali, so odkorakali v Jarše, kjer so uganjali svoja junaštva. Kaj jih je tako razdražilo, ne vemo. Mogoče so še od takrat jezni, ko je v Domžale 60 orožnikov prignalo 120 orjuncev.
—	Kraljev gojeuec. Blizu Zatira, v naši obmejni vasi Zemunlk, živi preprost pastirček Ivan Paleka, ki je izredno nadarjen. Z navadnim žepuim nožičem je izrezljal čudovito lepe stvari. Italijani so svoj čas malemu Ivanu ponudili vsa sredstva, da se bo izobrazil kot umetnik v Rimu, ako optira za Italijo. Vrli deček pa je ponudbo odločno odklonil. Sedaj pa se je kralj Aleksander sam začel zanimati za mladega umetnika, in je odredil, da se deček preseli v Beograd, kjer se bo na kraljeve stroške šolal in živel na dvoru. Začetna karijera Ivanova živo spominja na ono velikega mojstra Meštro-viča. Vas Zemnnik je poslala kralju zahvalno brzojavko imenom dečka in njegovih staršev ter v imenu vseh vaščanov.
—	Električna centrala na Hvaru. Občinski zastop na Hvaru je poslal ministrstvu za trgovino in industrijo prošnjo za odobrenje, da se tam zgradi električna centrala za razsvetljavo in motorno silo v industrijskih posestvih.
—	Uradniška denarna zadruga v Zagrebu. V Zagrebu so bančni uradniki ustanovili lastno denarno zadrugo, ki bo od članov in nečlanov sprejemala deleže in hranilne vloge, dajala posojila, podpirala revne člane, pospeševala snovanje konsumnih zadrug itd. Poslovni deleži znašajo 200 Din, jamstvo dvakrat toliko.
—	Nenadna smrt. Na Zrinjevcn v Zagrebu so našli mrtvega upokojenega skladiščni-
ka južne železnice Franja Pogrančiča, rojenega 1. 1863. v Kozjem pri Brežicah. Zadela ga je kap. — V svojem stanovanju v Zagrebu je nadoma umrl 42 letni brivski pomočnik Rudolf Kres, pristojen v Šmarje, okraj Krško.
—	Vprašanje napitnin v Zagreba. Zagrebško policijsko ravnateljstvo opozarja javnost, da doslej še ni potrdilo procentnega sistema, glasom katerega naj bi gostje namesto napitnine plačevali za natakarje v gostilnah 10%, v kavarnah pa 20% cehe. Policiji se namreč to postavke zde previsoke. Občinstvo naj se do nadaljnega drži običajne napitnine.
—	Moslimska občina v Osjeku. V Osjeku živi tačas do 1800 mohamedancev, večinoma tovarniških delavcev in dninarjev. K temu treba prišteti še 500 mohainedanskih vojakov, ki služijo v osješki garniziji. Sedaj se žele moslimi v Osjeku združiti v lastni verski občini. Obrnili so se na mestni svet s prošnjo, da jim odstopi nekaj sveta, na katerem si bodo mogli urediti svoje pokopališče.
—	Tatvina v Kranju. Zadnje dni je bila na trga izmaknjena prodajalki F. Lap denarnica z vsebino nad 1000 Din. V denarnici je bil tudi obrtni list njenega očeta. Tatu še nimajo.
—	Tatvina v Zajčjem polju pri Kočevju. Posestniku Rudolfu Črnetu je bila ponoči ukradena kompletna konjska oprema. Tatvine so sumljivi cigani, škoda znaša 1200 Din.
—	Izgnan je za vedno iz naše države Spe-tiS Josip. Podpisoval se je tudi ZiviČ Maks, rojen 1898 v Katinari pri Trstu. Jo nevaren tat.
—	Pobegnil jo iz zapora SoliS Jožef, ki je bil radi hudodelstva obsojen na dve in pol leta težke ječe. Pobegnil je dne 9. oktbora iz kaznilnice v Stari Gradiški.
—	Žalostna smrt vojaka. Te dni so napravili 4 častniki iz Mostara izlet na konjih do Širokega Brega. Častnike je spremljal redov Dragoljub Vučič. Na povratku je Vu-čič na nepojasnjen način padel s sedla, a ena noga mu je obtičala v stremenu. Spla-šeni kouj se je spenjal in skakal in se naposled spustil v galop ter vlekel 1 kilometer daleč nesrečnega vojaka s seboj. Končno je udaril konj z Vučičem v neki brzojavni drog in šele tu se ja izmaknila Vučičeva noga iz stremena. Eden od častnikov je zdirjal v Mostar po zdravnika, toda med tom je Vučič, ki je imel vso razbito glavo, že izdihniL
—	Samomor ženina. Neki Stjepan Ružič. 27 let star iz Hreljina je že dalje ča3R bolehal in skoro vso mladost prebil po bolnicah. V zadnjem času je okreval in se je sklenil oženiti. Poroka bi imela biti v nedeljo. Med tem pa je Ružič spoznal, da njegovo zdravje ni najpovoljnejše, ker je imel zadnje dni več novih pojavov slaboumnosti. V soboto jo odšel na železniško progo blizu postaje Plase in se vlegel na tračnice. Ker ima proga na tistem mestu velik ovinek, je strojevodja šele v razdalji 20 metrov zapazil, da nekdo leži ua progi. Ker gre na tem ovinku proga navzdol, strojevodja ni mogel preprečiti nesreče in tako je šla lokomotiva ter del vlaka čez telo nesrečnega samomorilca. Strahovito razmesarjenega Ružiča so slednjič potegnili izpod koles. Desne roke in noge sploh niso mogli najti. Po komisijskem ogledu so mrtvega Ružiča prepeljali v rodno hišo in ga naslednji dan pokopali ob veliki udeležbi vaščanov.
—	Trafike v Sarajevu morajo biti po na-redbi tamkajšnje finančne oblasti odprte vsak dan od 6. zjutraj do 9. zvečer, po zimi pa od 7. zjutraj do 8. zvečer. Odprte morajo biti tudi ob nedeljah in praznikih-
—	Pomiloščenje. Kralj je pomilostil na 20-letno ječo Mile Drinjačo, ki je bil v Požegi radi umora 13 letnega Stjepana Tnkača obsojen na smrt. z obešenjem.
Zaradi opustitve trgovine se v manulak-tumo-modni trgovini Jos. Bedrač, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 prodaja, dokler traja zaloga, vse blago po vsaki sprejemljivi ceni.
š Društvo za podporo revnih učencev v Mariboru bo ta mesec pobiralo članarino iu iskreno prosi slavno občinstvo, da po možnosti podpre njegovo toli potrebno akcijo. Nabiralci imajo s strojem pisane in z društvenim žigom overovljene pole. Za časa obrtno razstave, v Mariboru je društvo izku-pilo za bonbone in knjižne znake Din 1324. Dve sodnijski globi sta mu prinesli 100 Din ln 200 Din, takisto razstava slik meseca julija Din 244.50 za kar uaj blagovolijo sprejeti velikodušni dobrotniki udano zahvalo. Ker se bliža zima, prosimo vsakega človekoljuba, naj se spomni naših otrok ter pomaga lajšati njih bedo s prispevkom v blagu ali v denarju. — Društveno vodetvo.
š Mariborske vesti. Poročil se je 15. t. m. v župnijski cerkvi v Kamnici g. Paul Vella-cher, prokurist tvrdke »Balkan«, z gdč. Zin-ko Resnik, hčerko davčnega nadupravitelja v Mariboru. Bilo srečno! — Sodnika Emil Kra-mer in Ivan Trinkaus sta bila imenovana za okrrjna sodnika, — »Tabor« še ni končal dolgoveznih in brezpredmetnih «napadov« na trgovca Jaša, ki ga kot osebo ne mislimo braniti — brani naj se sam — vsekakor smo pa mnenja, da bi prišlo mnogo umazanega perila na dan, če bi posvetili v preteklost raznih »demokratskih« in drugih »državotvornih« veličin. Poglavje o nemškutarstvu je izredno delikatno poglavje. Ne hodite preveč na to jesensko solnce, sic°r se vam s+opi še tista betvica masla, ki jo imate na g'avi...
š Pobegnile so iz mariborske javne bolnice Dobaj Pavla, rojena 1902, Pangerl Ana, rojena 1SG3 in Pele Ana, rejena 1906. Vse tri so okužene. Da se novarmsi rpzširjenja nevarne bolezni prepreui, naj jih vsak, ki bi jih spoznal, javil pristojni oblasti.
š Vlom. V Žigerskem vrhu pri Sevnici so neznani tatovi vlomili v stanovanje posestnika Jurija Jager in mu odnesli nekaj obleke, čevljev in samokres. Škoda znaša 975 Din.
š Resnica o fantovskem pretepu v Šiko-lab. Iz Cirkovc pri Pragerskem doznavamo iz povsem verodostojne strani, da vesti o »grozovitem klanju« fantov v Cirkovcah, kakor sta jih lansirala mariborski »Tabor« in »Slovenski Narod«, nikakor ne odgovarjajo resnici. Mi smo beležili te govorice s skrajno rezervo, pričakujoč točnejših poročil. Ni bilo 4 mrtvih, ne 24 težko ranjenih. V pojasnilo pa sledeče: Fantje so se stepli v Šikolah. Do danes še ni umrl nobeden izmed ranjenih udeležencev. Pretep se je vršil, tudi streljali so, a v prvi vrsti je kriva oblast, ki dopusti in dovoljuje toliko gostilnic, a ne skrbi za mir in red.
DR. FRAN ROSINA f
Dr. Pavlu Turnerju je sledil 15. t. m. po dolgi, mučni bolezni še dr. Fran Ro-sina in v razredčenih vrstah štajerskih rodoljubov starejšega kova je zazijala velika vrzel. .. Dr. Fran Rosina je bil rojak iz Kranjske in se je kmalu po dovršenem študiju prava preselil v Maribor, kjer je razvil v mnogih narodnih in kulturnih društvih živahno delovanje. Spadal je v vrsto onih mož, ki ne iščejo vodilnih mest v politiki in javnem življenju, toda povsod se je udejstvoval z nesebičnostjo in požrtvovalnostjo. Dasi liberalnega mišljenja je, zlasti v zadnjih letih, obsojal kulturno-bojne metode neugnanih mladinov, in ko je vznikla med jugoslovanskimi intelektualci ideja o narodnem sporazumu, ji je stal pokojni dr. Rosina zvesto ob strani Preganjala ga je bivša povampirjena Avstrija, preganjali so ga nemški pritepenci, a svojega tilnika ta rodoljub ni klonil. Njegovo nacionalno čuvšlvovanje ni bilo zgolj osladkana fraza, ampak naporno delo. In dr. Rosina je užival splošen ugled tudi pri svojih načelnih nasprotnikih. Bodi oiu ohranjen blag spomini
p Občinske volitve v Marczigah. Minolo nedeljo so se v občini Marezige na Koperščini vršile občinske volitve. Od 940 vpisanih volivcev je volilo 559. Dobila je fašistovska lista 380 glasov, samostojna gospodarska Usta (slovenska) pa 179 glasov. Kakor znano, žive Marezige pod najneizprosnejšim terorjem koper-skih fašistov. Izid občinskih volitev zato ni nikogar presenetil in nikakor ne kaže pravega mišljenja mareziških občanov.
p Smrtna nesreča s puško. V Grobišče pri Matenji vasi se je 13. t. m. pripeljal neki po-stonjski lovec. V vasi je imel v neki hiši opravka in je stopil z voza, na katerem je pustil nabito lovsko puško. Komaj je stopil v hišo, je začul strel. Ko jo prišel na ceslo, je našel poleg voza ležati z raztreljeno glavo grobiškega posestnika Jožefa Šubca. Kako se je nesreča zgodila, ni znano. Orožniki so odvedli nekega 1 i letnega dečka.
O
i $ Colombo CeyIon Tea 5
i X je vsled svoje dobre arome Fn	*
I j tiredne IidalnosU najcenejši.	«
lj Smrtna kosa. Včeraj dopoldne je umrl g. Ubaid Trnkoczy, lekarnar in meščan ljubljanski, star 68 let. Pokojnik je bil dolga leta občinski svetnik ljubjanski, po smrti notarja Plantana L 1908. pa je bil izvoljen za predsedika Mestne hranilnice ljubljanske, kateri je načelo val nad 12 let. Ran j ki je bil mož izredno dobrega srca, ki ni poznal sovraštva in tudi ne sovražnikov. Bodi blagemu možu ohranjen časten spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje. — Umrl je g. Ivan Tarmitzy v visoki starosti 80 let. Pokojni je bil svoj čas delovodja v Pollakovi tovarni.
V sovjern življeuju in službovanju je bil zelo vesten. Bil je vnet pristaš SLS. Blag mu spomin! — Včeraj je umrla gdč. Milica 11 e š i -č e v a, profesorica na ženski realni gimnaziji v Ljubljani in hčerka g. dr. Frana Uo-šiča. Naj v miru počiva!
lj Opozorilo strankam. Radi preselitve iz pritličja v II. nadstropje bo mestni popi-sovaini urad dne 17. in 18. t. m. za stranko zaprt.
lj Umrli v Ljubljani. Mcseca oktobra so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Julij Ve-ber, občin, ubožec, 82 let. — Fran Lovšin, re-sotar, 75 let. — Ivan Rus, orožniškl sfražmoj-sler v pok., 60 let. — Amalija Kotlušek, nad-paznikova vdova, 70 let. — Pavla Vertel, de-iavka, 22 let. — Frančiška Rinksluhl-Slovša, žena pošt. oficijala, 53 let. — h ana Božja, po-
sestnica, 70 let. — Josip Kržin, sedlar, 46 let. — Rado Medič, trgovec, 38 let. — Antonija Nardin, zasebnica, 82 let — Ivan Gerlunan, pleskarjev sin, 2 dni. — Helena Žnidaršič, nadučiteljeva vdova., 59 let. — Josip Gerževič, delavčev sin, 2 dui, — Frančiška Breindl, in-ženerjeva vdova, 74 let. — Slavica Andlovie, mizarjeva hči, 3 mesece. — Marija Klančnik, hči uradnega sluge, 4 mesece. — Marija Hafner, mizarjeva žena, 58 let. — Fran Križaj, posestnikov sin, 28 let — Albert Kladnik, sin žel. delavca, 3 mesece. — Fran Šetina, vrtnar, 82 let. — Martin Babnik, posestnikov sin, 6 tednov. — Marija Brajer, hči zasebnice, 16 mesecev. — Ana Brovet, strojnikova vdova, 84 let. — Antonija Gregorič, zasebnica, 48 let. —« Slavka Samogyi, sodnikova žena, 28 let —> Jera Dolinšek, gostačeva žena, 70 let. — Fran Stare, delavkin sin, pol leta. — Marija Majdič, hiralka, 57 let. —- Terezija Križaj, tob. delavka, 54 let — Josip Potočnik, dninarjev sin, 15 let. — Anton Šeme, pošt. poduradnik v p. in posestnik, 74 let. — Milica Rešič, profesorica, 27 let — Janez Štalc, posestnik, 58 let. — Alojzij Bečan, delavec, 35 let.
lj Nevarni kupci. Cecilija Bricelj, trgovka s klobuki, je kar mimogrede bila ob dva filcasta ženska klobuka. Neznana ženska je prišla v njeno stojnico iu izbirala klobuke. Ker ji ni prijal noben klobuk, je odšla. Trgovka je pa po njenem odhodu ugotovila, da si je neznanka »kupila« ali » izposodila« kar dva klobuka, vredna 210 Din.
lj Žalostna smrt alkoholistinjo. Dominik Marija iz Dobrunj, stanujoča v Sneberjih, je rada pila. V takem stanju je prišla dne 15. t m. v gostilno v Novem Udmatu in zahtevala vina. Gostilničar ji ni hotel dati vina, nakar se je ženska odstranila. Šla pa ni daleč, pa je že na dvorišču padla na klop in zaspala. Ko jo je hotel prebuditi g. Kos, je spoznal, da je ženska že mrtva. Policijski zdravnik je ugotovil smrt vsled kapi, ki je nastopila vsled kroničnega alkoholizma.
lj Z Vodnikovega trga. Vse kaže, da so tatinske družile precej dobro organizirane. Vi treh slučajih so bile tatice, brez spremstva. Včeraj popoldne si je pa neka Joka Lovrako-vič omislila za svoj posel zaščitnika in spremljevalca v osebi Jakša Alojzija iz Karlovca. Sama je lepo pohajala med gostimi vrstami žensk, ou pa je previdno oprezoval in stražil tik za njo ali pa zraven nje. Bila je pa kljub tem opažena od dobrih oči, ko je segla par-krat v tuje ročne torbice. Malo prej pa je že prijavila Jožefa Papež, da ji je bil ob pol 9 ukraden bankovec za 100 Din. Pri končni aretaciji čednega para so našli pri njem rjavo denarnico s 100 dinarskim bankovcem in nekaj drobiža in škarje. Papeževa je bankovec spoznala, ker je bil prav tako zalepljen in natrgan, kot njon. Za lastnika denarnice pa še ne vedo.
lj Vlom. V trgovino Ivana Krošlja na Martinovi cesti št. 15 je v noči od ,15. na 16. oktobra vlomil neznan vlomilec v izložbeno okno, ga precej temeljilo izpraznil in odnesel 5 parov moških hlač, 2 para dokolenic in 2 para naramnic. Trgovec je oškodovan za 745 Din.
lj Tatovi vozičkov zopet na delu. Iz skladišča tvrdke Singer je 15. oktobra odpeljal neznan uzmovič dvokolesni voziček. Hlapec Miha Vršeč je o tatvini takoj obvestil policijo. Voziček je cenjen na 1125 Din.
lj Neprevidnost kolesarjev. Stanko Pip, meh. vajenec je drvil s Cankarjevega nabrežja, iz Stritarjeve ulice pa Ivan Stante. Mlada fanta sta vsled neprevidnosti in prehitre vožnje trčila. Znano se sicer nista poškodovala, Stan-, tejevo kolo pa je precej pokvarjeno.
lj Policijska kronika. Od 15.—16. t m. so bile vložene sledeče ovadbe: Radi tatvine 2, 3Q radi pijanosti, 1 radi prestopka cestnopolicij-skega reda, 2 radi prekoračenja policijske ure, 2 radi prestopka zglaševalnih predpisov, 1 radi1 izgreda. Ena aretacija je bila napovedana radi izgreda, 1 radi neplačane cehe, 1 radi tatvine.
Dijaški vestnik.
d Akademski Orel v Ljubljani, Miklošičeva cesta 3. vabi vse tovariše, ki so bili člani dijaških odsekov in so se vpisali na ljubljanski univerzi, da vstopijo v odsek in ostanejo še naprej zvesti orlovski ideji. Ta apel pa velja tudi onim tovarišem, ki dosedaj še niso bili člaui nobeuega orlovskega odseka. V Akademskem Orlu bedo našli priliko zraven duševnega dela se tudi telesno izvež-batl. Zavedajmo se, da nas klico velika orlovska ideja. — Predsednik.
Turistika in šport.
Jng, zimskosportski savez poziva za p&* tek dne 17. t. m. zvečer ob osmih v dam-skem salonu kavarne Einona na sestanek vseh onih zimskih športnikov, ki si žele nabaviti svojo opremo. Savez bo predložil došlc ponudbe, da morejo športniki izbrati ono, kar jim najbolje konvenira. Prosimo točne udeležbe. Istočasno sc vrši po tem sestanku seja zhora nastavnikov. Udeležba za vse nastav--nike. obvezna.	Tajnik.
Poizvedovanja.
Izgubil je revn? invalid 15. oktohr« Kamniku od glavnega trga do sejmišča rjavo listnico z večjo vsoto denarja in invalidskim spričevalom. Pošten najditelj sc prosi, da odda proti nagradi na naslov, ki je na spričevalu,
Razvoj dolenjskega vinogradništva pred vojsko in po vojski
Pred približno tridesetimi leti se je pri nas na Dolenjskem sitematično gojilo vinogradništvo, sicer nekoliko počasno, pa vendar dovolj uspešno. Nastavilo se je v ta namen na novo vinarske in kleiarske nadzornike, ki so teoretično in praktično poduče-vali vinogradnike pri regeneraciji starih izumrlih vinogradov z novimi, na amerikanski podlagi cepljenimi trtami. Uspeh je bil viden, o čemur pričajo še današnji vinogradi,
S tem, da sc je samo na Dolenjskem ustanovilo kar tri obsežne trtnice in sicer centralo v Bršlinu (pri Novem mestu) poleg onih v Kostanjevici in Črnomlju, je bil postavljen temelj naprednemu vinogradništvu. K vsaki trtnici je pripadal tudi poskusni vinograd, kjer so se izvrševali razni poskusi, bodisi glede zatiranja škodljivcev in bolezni, bodisi, da se je preskušalo v njih razne trtne vrste na različnih podlagah. Ves pridelek iz teh vinogradov se je racijonelno spravil v tačasni *drž. vzorni vinski kleti* v Novem mestu, ki je slovela daleč naokoli kot podučna in modema vinska klet.
Vse te ustanove so največ doprinesle k napredku in zboljšanju dolenjskega vinogradništva do prevrata sem, kljub temu, da so nasadi med vojno močno trpeli.
Lahko se trdi, da je 70 odstotkov naših vinogradov preko 30 let starih. Treba bo torej sčasoma, za gotovo tekom 5—10 let, misliti na obnovitev starih vinogradov, ker je znano, da trajajo novi vinogradi kvečjemu 35 do 40 let. Vsled tega se prav za gotovo pričakuje, da bo v par letih tudi pri nas nastalo veliko povpraševanje po raznem trtnem ma-terijalu.
Ako pa primerjamo sedaj naše obstoječe 3 trtnice, ki so večinoma že prestare, na polovico skrčene in med različne okrajne ekonome in njih pomočnike razdeljene, nastane res življensko vprašanje našega vinogradništva, kje se bo vzel za par let potrebni trtni materija!, da bo možno kriti vse potrebe. Razen bršlinske trtnice, ki pa jc tudi na po- ; lovico opuščena, sta ostali dve zares brez vsa- j kega smotrenega vodstva, ker je svojčas oddelek za kmetijstvo v Ljubljani leta 1922. kratkomalo razdelil trtnice in vinograde ter razpustil vinarsko nadzorništvo v Novem mestu, kjer je bila tudi centrala. Na sličen način brez vsakih pravih razlogov se jc opustila in porazdelila drž. vzorna klel. Na novo nastavljeni ekonomi so dobili nekaj inventarja, glavni inventar so prenesli na kmetijsko šolo na Grmu. S tem korakom sc jc brezdvomno zadalo močan udarec našemu vinogradništvu, ker se je brez vsakega vzroka raznesla in opustila moderna institucija, ki jc bila našemu vinogradništvu le v napredek in ponos, medtem ko se je na Štajerskem vse slične naprave ohranilo in še celo povečalo.
Vsak dolenjski vinogradnik dobro vc, da je vinogradništvo za njega dobičkanosco in ena najvažnejših panog našega kmetijstva. Konzum zahteva dobra vina, radi tega so vinogradniki primorani, da sc upoštevajo v polni meri njih zahteve, če nočejo izgubiti stalnih in rednih dohodkov iz naših vinogradov.
Edino z vzrejo preskušenih amerikanskih podlag, dobrih sortiranih trtnih vrst in pravilnim obdelovanjem istih ter modernim kletarstvom bomo to dosegli. Dolenjski vinogradniki smo prepričani, da sc bo od merodajne strani posvetila temu vprašanju vsa pozornost.
g Izredni občni zbor ljubljanske borze. Ke.r se izredni občni zbor ljubljanske, borze zaradi tehničnih ovir ne more vršiti dne 23. t, m., sc jc preložil na 25. t. m. ob 3 popoldne v borznih prostorih z istim dnevnim redom, kakor smo že poročali.
g Letošnje zorenje grozdja v vinogradu »Kalvarija« vinarske in sadjarske šole v Mariboru je napredovalo od 9. do 15. oktobra — izraženo v odstotkih sladkorja in kisline (primerjaj zadnje poročilo!)
Vrsta:
takole: 9. okt.
slad- feis-kor . lina 18.8 1.13
18.8	0.72 18.3 0.95 16.2 1.27
16.9	1.33 17.5 0.92 17.9 1.2 18.5 1.16
15. okt.
slad- kis-kor lina 20.2 0.98 19.5 0.83 19.7 0.94
18.5	1.25 17.2 133 17.1 0.92
18.6	0.99 19.0 1.17
beli burgundec silvanec rdeči traminec tnoslavec s srednje lege moslavec z višje lege laški rizling rizling s srednje lege rizling z višje lege
Ob trajno ugodnem jesenskem vremenu dobrota grozdja v zdravih vinogradih 5e vedno izboljšuje; neznatne neugodne izpremembe so samo slučajne, ker se vrše poizkusi v malem, — Ravnatelj Andrej Zinavc.
g Davčne oljašave pri zemljarini radi uim, Opozarjamo na «Zakon o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva« od 30. decembra 1921, razglašen v »Uradnem listu« št. 113 z dne 31. oktobra 1922, posebej še na njega člene 9.—11. glede davčnih olajšav, ki so pri rmvih irsnib nasadili no tpm vakonu nekoliko drugačne od zgoraj navedenih.
g Promet v sušaškem pristanišču v septembru 1924. V septembru mesccu t. L jc
znašal uvoz v suSalko pristangfe 4721 ton blaga ter 12.792 hI vina. Izvozilo pa sc jc navedenega meseca 546 ton raznega blaga, 5802 toni in 10.043 kub. metrov lesa. Ladijski promet jo dosegel 23.030 kt.
g Dovoljeno trgovanje s srebrnim denarjem. Finančni minister je razveljavil odredbo z dne 21. februarja 1922, v kateri se prepoveduje kupčevanjc s srebrnim denarjem (dinarji, kronami tn perperi).
g Nova banka v Macedoniji. V Strumici se je osnovala nova banka z imenom -Zemljo-radnički kreditni zavod*. Delniška glavnica novega podjetja ainaša 3 milijone dinarjev.
g Letošnji ribolov v Dalmaciji. Letošnji ribolov v Dalmaciji je dal 857 ton rib ter 161 ton rakov. Od te množine je bilo prodano v Trst 160 ton.
g Krediti za gradbo mostov. Kakor javljajo iz Novega Sada, je vstavila vlada v državni proračun svot.o 8 milijonov dinarjev za zgradbo novega mostu čez Donavo v Novem Sadu.
g Intervencija na budimpeštanski borzi. Pred par dnevi se je osnoval na budimpeStan-ski borzi fond za intervencije v znesku 100 milijard mažarskih kron. Vendar pa je že samo dejstvo osnovanja tega fonda zaustavilo na-dalnje padanje tečajev tako da do intervencije sploh ni prišlo.
g Uspeh nemškega posojila. Angleški delež nemškega posojila je dosegel popoln uspeh. Ze prvi dan, ko je bilo pripuščeno posojilo na londonsko borzo, je notiralo žc 3 odstotke nad pariteto. Iz Newyorka javljajo, da bo podpis nemškega posojila izkazal 500 milijonov dolarjev nad pričakovanim zneskom. — V Švici kakor tudi na Švedskem je doseglo nemško posojilo popoln uspeh. V rajkrajšem času so bile kvote za Švico in Švedsko popolnoma podpisane,
g Francoska žetev. Letošnji pridelek p*«-nicc v Franciji znaša 77 milijonov met. stotov napram 66 milijonom lanL Letna poraba pšenice v Franciji pa dosega 90—95 milijonov met. stetov, zato bo morala. Francija 13—18 milijonov met. stotov pšenice uvoziti.
Borze.
16. oktobra 1924.
DENAR,
Zagreb. Italija 3.1035—3.1335 (3.1040 do 3.1340), London 318—321 (318.40—321.40)č New-York 70.35—71.35 (70.30—71.30), Pariz 3.651/2 do 3.7050 (3.74-3.79), Praga 2.10/i—2.13« (2.1050 do 2.1350), Dunaj 0.'10—0.1020 (0.0999—0.1018), Curih 13.65—13.75 (13.65—13.75), efekt. dol. 69.50 do 70.50 (69.30—70.30). Tendenca na borzi jako čvrsta. Blaga, malo na razpolago. Narodua banka, dalje intervenira. Po borzi položaj nespremenjen.
Curih. Belgrad 7.35 (7.35), Budimpešta. 0.0067's (0.0068), Berlin 1.23 (1.24), Italija 22.70 (22.80), London 23.39 (23.44), New York 521 (521.50), Pariz 2635 (27.30), Praga 15.47« (15.4750), Dunaj 0.0073« (0.007355), Bukarešt 2.77Sofija 3.80 (3.80).
Dunaj. Devize: Belgrad 994, Kodan j 1.2080, London 318500, Milan 3094, Newyork 70935, Pariz 3702, Varšava 13570. — Valute: dolarji 70.460, angleški funt 316.700, fracoski frank 3675, lira 3075, dinar 937, Češkoslovaška krona. 2100.
Praga. Devize: Lira 147.75, Zagreb 47.80, Pariz 177.125, London 1,52.30, Newyork 33.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odstot. investicijsko posojilo iz leta 1921. 62 (blago), tobačne srečko iz lota 1888. 70—76, vojna odškodnina ua 111 do 114, Celjska posojilnica d. d., Celje 210 (denar), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 225—233, Merkautilna banka, Kočevje 124 do 129, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 919 (denar), Slavenska banka, Zagreb 94 (blago), Strojna tovarne, in livarne, Ljubljana 135 do 150, Trboveljska premogokopna družba, 370 do 390, Združene papirnico Vevče 125 (blago), -t'; % kom. zadolžuice Kranjske deželne banke 89 (blago).
Zagreb. Hrv. Esk. banka, Zagreb 106 do 108, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 55—57, Jugoslavenska banka, Zagreb 102 do 104, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915, Slavenska banka, Zagreb 94 (blago brez denarja), Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 93—95, Hrv. slav. d. d. za ind. šecera, Osijek 740—750, Našica 78, Narodna šumska industrija, Zagreb 57.50, Guttman 660 (blago brez denarja), Slavonija 66.5—68, Trboveljska premogokopna drnžba, Ljubljana 300, 7??! drž. investicijsko posojilo 63.50—64, Vojna odškodnina 113—114.
Dunaj. Živnostenska banka 794.000, Alpine 307.000, Greiuitz 137.000, Kranjska industrijska družba 630.000, Trboveljska družba 630.000, Trboveljska družba 415.000, Hrvatska eskomptna banka 132.000, Leykam 107.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 54.000. Gnt-mauri 390.000. Mundus 715.000, Slave* 190.000, Slavonija 63.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les. Smrekovi ali jelovi plohi, 12 m doli, paralel, žag., nhrnhlj,, 30 cm široki, 65 mm debeli, fco meja 865—900; Deske 131., fco moja 496—510; Smrekovi hlodi, do 10% jelovi, fco nakladalna postaja 310 do
825; testom od 2.25 m, 30 mm, od 10 do 29 mm. media 22 cm, lepo izdelano blago, pravokotne odčelj, fco meja 580-600; Hrastova drva, obrobljene!,fco Ljubljana, 4 avg. 22—23 (zaklj. 22); oglje Ia, vilano, fco meja 114.50; Bouls hrastovi, fco meja 1300. — Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco Ljubljana 380; pšenica, bačka. par. Ljubljana 420; koruza bačka, par. Ljubljana 330; oves bački, par. Ljubljana 315; Laneno seme, par. Ljubljana 685; pšenična moka. št, 0, bačka, fco Ljubljana 615. — Stročnioe, sadje: Fižol ribuičan, orig., fco Ljubljana 500; fižol prepeličar, orig., fco Ljubljana 450; fižol pre-prellčar, očiščen, b/n, fco Postojna trans., 2 vag. 550—565 (zaklj. 550—565); fižol maudolon, orig., fco. Ljubljana 350; fižol rujavi, orig„ fco Ljubljana 350; jabolka za prešanje, fco nakladalna postaja 60.
Delovanje osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
V uradnem glasilu osrednjega urada [ za zavarovanje delavcev v Zagrebu, v •Radniški zaštiti«, je objavil ravnatelj tega zavoda g. Glaser poročilo o delovanju tega zavoda v letih 1922. in 1923.
Poročilo navaja podrobno mnoge težave, s katerimi se je moral boriti zavod takoj po svoji ustanovitvi, zlasti pa zato, ker je izostala obetana državna podpora.
Zanimiva je statistika, ki jo navaja gosp. ravnatelj. Osrednji urad je imel 82 okrožnih uradov, 7 tovarniških pomožnih blagajn in 2 privatni pomožni blagajni, Slovenija ima en sam okrožni urad v Ljubljani, Hrvatska jih ima 5, Vojvodina 5, Bosna 5 in Srbija 1. Članov je štel zavod 1. 1923. nekaj nad 449.000, !. 1924. pa nad 459.000.
Na zavarovalninah je prejel zavod !. 1923.: za bolniško zavarovanje 156 milijonov dinpj-jev, za zavarovanje proti nezgodam nad 47 milijonov dinarjev in za delavske posredovalnice okoli 8 milijonov dinarjev. Zavarovanci pa so ostali dolžni na prispevkih nad 95 milijonov dinarejv, kar je znak težke gospodarske krize.
Na podporah je zavod izplačal za leto 1923. nad 110 milijonov dinarjev.
Poročilo našteva dalje razne zgradbe za zavod, za katere je zavod plačal doslej nad 26 milijonov dinarjev. Zdravilišč ima zavod štiri (Kasindol, Brestovac, Jadran na Rabu in Palič. pri Subotici). Ta zdravilišča namerava uprava še tekom tega leta znatno razširiti in preurediti v zdravilišče tudi posestvo Klenovnik.
Za sebe pa hoče zgraditi osrednji urad veliko uradno poslopje v Zagrebu, uradna poslopja v Ljubljani in v Belgradu pa bodo kmalu dograjena.
Mi priznavamo trud g. ravnatelja za sestavo letnega poročila, moramo pa povedati, da se nam zdi jako pomanjkljivo.
Mi iz poročila ne razvidimo, koliko zavarovancev ima Slovenija in koliko denarja se steka iz Slovenije v zagrebško centralo. To je pa za nas jako važna, stvar. Dalje ne vemo, zakaj ima Hrvatska osem okrožnih uradov, Slovenija pa lc enega! Mi tudi ne razvidimo iz poročila, zakaj se zgradba poslopja na Miklošičevi cesti tako zavlačuje in ne vemo prav nič, koliko bo veljalo uradno poslopje, v Zagrebu. Dalje prav nič ne izve.mo, kam nalaga osrednji urad svoje blagajniške prebitke in po kakšni obrestni meri. Dalje tudi ne vemo, zakaj sede v vodstvih raznih central lc eksponenti demokratov in njihovih zaveznikov. Vse to so pa. stvari, ki živo zanimajo vse one, ki s svojimi prispevki zavod sami vzdržujejo, Kar pa. ni pojasni! g. ravnatelj, bomo počasi pojasnili mi.
Cerkveni vestnik.
C Nov list za homiletiko in katehetiko je omogočen tn bo v doglednem času pričel izhajati pod starim imenom •rDuhovni pastir« z dodatkom: »List za homilet.iko in katehe-tiko«. Homiletičui del namerava, v mesečnih snopičih objavljati za, vse nedelje, praznike in razne cerkveno priložnosti po eno izdelano pridigo in več izčrpnih osnutkov; poleg tega hoče zbirati iz raznih teoloških strok homi-Ictlčne misli in snovi, prinašati praktična navodila za cerkveno govorništvo ter seznanjati z važnejšo novejšo homiletično literaturo. — Čas, kdaj bo list pričel izhajati, pa je odvisen od sotrudnikov. Ako se bo zbralo dovolj gradiva, izide prva številka z Veliko-nočjo, sicer pa šole z adventom prihodnjega leta. Poživljamo torej cenjene gospode so-trudnike, da vpošljejo — v mnogih slnčajih že zbrano iu pripravljono — gradivo. Sirom Slovenije jc mnogo odličnih cerkvenih govornikov, ki bi svojim z delom preobloženim sobratom izkazali zelo velike usluge, ako bi iz svojih zbranih zakladov in iz svojih dolgoletnih izkušenj nekaj zlatih zrn dali v javnost. Tiskano v »Duh. pastirju« bodo njihove hesede svoj zveličavni vpliv post.ote-rlle. Z listom hočemo duhovščini pomagati in jo navajati vršiti najvažnejši Jezusov ukaz: 'Pojdite in učite... za uredništvo homile-tlčnogra dela: dr. Greg, Rožman iu dr. Ciril Potočnik	i
Prosvefa.
pr Slovenski Pravnik. Izšel je ravnokar
dvojen snopič našega pravniškega glasila, ki obsega št. 7 do 11. Široko zasnovana razprava univ. prof. dr. Kreka »Organizacija sodišča po najnovejšem zakonskem načrtu* je v tem snopiču završena. Kot dodatek ji ja pridejan zakonski načrt. — Naslednji članek univ. prof. Ujčiča »Umetni splav in cerkveno pravo« je aktualen baiS sedaj in prinaša nekaj luči v to vprašanje, ki se po no-vinah običajno obravnava samo enostransko, Članek B. Romiha o zastopniških stroških za* sebnega, udeleženca pa je prispevek k vsaki danji kazenskopravdni praksi. Poleg književnih in raznih vesti je pridejanih snopiču lepo število kazenskih odločb.
Narodno gledališče v Ljubljani,
DRAMA-
Začetek ob 8. uri zvečer,
17.	oktobra, petek: Paglavka. Red E.
18.	oktobra, sobota; Moč teme. Red C,
19.	oktobra, nedelja: Šestero oseb išče a*y torja. Izven.
20.	oktobra, ponedeljek: Paglavka, Red A.
OPERA,
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
17.	oktobra, petek; Rigoletto. Red D.
18.	oktobra, sobota: V vodnjaka. Cavalleria rusticana. Red B.
19.	oktobra, nedelja; Carjeva nevesta. Ljudi ska predstava pri znižanih cenah.
20.	oktobra, ponedeljek: Zaprto.
Iz gledališke pisarne. Za danes napove-; dana predstava opere »-Rigoletto- se radi pr©-hlajeaosti Ln obolelosti nekaterih Članov ne vrši. Opera »Rigoletto« se poje prvič v nedeljo, dne 19. t. m. Nocoj se vrši skušnja za predstavo »Rusalke«.
Po odhodu tenorista gospoda Marija Šimenca, ki je odšel na Narodno gledališče v Zagreb, se je naša gledališka uprava mnogo trudila najti njemu vrednega naslednika-Iskala jc rešitve tenorskega vprašanja v Belgradu, Zagrebu, Splitu in Osijeku ter v Pragi, Brnu, Plznu, Olumucu, Moravski Ostrovi in Bratislavi, A žal, do danes ni še mogla rešiti povoljno tega vprašanja, Da pa si uprava za-sigura nadaljni umetniški potek našega opernega repertoarja, je v dogovorih z odličnim slovenskim tenoristom g. Josipom Rijavcem, da bi v sezoni 1924/25 stalno gostoval na našem odru kakor je tudi stalni gost zagrebškega Narodnega, gledališča. Gostoval pa bode tudi dr. Makso Moric, ki nastopi tekom meseca novembra zopet na našem odru in ki bode odpel vlogo Manrika v operi »Trubadur*. V tej vlogi je dosegel dr. Moric na Dunaju in Gradcu najlepše uspehe. V najbližjem času pa nastopi svoj angažma na našem odru češki tenorist g. Jiramek, ki v prihodnjih dneh dovrši trenutno enomesečno vojaške službovanje v Pragi.
Nedelja, dne 19. oktobra: LEPA VIDA drama s petjem v petih dejanjih. Začetek ob pol 8 zvečer. Predprodaja vstopnic vsak dan od 5 do 7 zvečer v pisarni Ljudskega odra (Ljudski dom II. nadstr.).
n Društvo zobolehnikov za Slovenijo
vabi svoje člane k izrednemu občnemu zboru, kateri se vrši 18. t. m. ob pol 9 in k sestanku pol ure- prej v Prešernovi sobi gostilne pri Novem svetu. Udeležba obvezna. — Pred&ed Družabni klub ima svoj letni občni zbor v soboto, dne 18. t, m. ob 8 zvečer v hotelu Onion («v Rožcah«) z običa jnim dne enim rev dom. Vabimo vse člane k zanesljivi udeležbi Stolna prosveta ima nocoj ob 8 v Jugoslovanski tiskarni sejo.
Udruženje vojnih invalidov podružnica Ljubljana uprizori v nedeljo, dne 19. t. m, ob 16. uri v dvorani Katoliškega doma pri Dev. Mar. v Polju tridejansko ^Svatba Kreft Lnskcga. Kor jc čisti dobičok namenjen vojnim žrtvam, sc nadejamo obilne udeležbe, —» Odbor.
Knjigovodski tečaj za svoje članstvo priredi Slov. trg. društvo "Merkur* v Ljubljani, če se oglasi dovolj interesentov. Prijave sprejema do najkasneje 20. oktobra 1924 vsak dan od 6 do 7 zvečer (ob sobotah od 12 do 1 uro opoldne) društvena pisarna Gradišče 17, I. nadstropje.	,
Metteorologično poročilo.
Ljubljana 305 m n. m. viš. Normalna barometerska višina 736 mm.
(.as opazovanja	| Baro-■ metor • v mm	lormo-meter v 0	LJsiljroiu. ilileroiica v 0	Nebo, vetrovi	PftflaTJas t mm
15./10. 21 h	742-4	9-1	0-6	jasno V.	' rwi
16./10.	743-4	4-6	0-3	megla 1	
7 h					
16./10. 14 h	743-5	10-3	0-7	jasno , - 1	


Mestna hranilnica ljubljanska naznanja pretužno vest,
je njen bivši dolgoletni predsednik, gospod
dne 16. t m. preminul.
Hranilnica ga ohrani v častnem in hvaležnem spominu.
V Ljubljani, dne 16, oktobra 1924,
Ge?en!stvo
Ph. Mr. G. Bakarčič,
tč. poslevodeči II. načelnik.
Zaman neizmerno hrepenenje po življenju, zaman silna ljubezen do svojih, zaman vse, vse, ker bridka usoda je izsilila grob naši ljubljenki. Bog se je usmilil njenega trpljenja in poklical k sebi
profesorico na ženski realni gimnaziji
Pogreb se vrši iz hiše žalosti. Zarnikova ulica št. 9 k
sv. Križu v soboto 18. oktobra ob 2 popoldne.
Vsem sorodnikom in prijateljem naznanja to bridko žalujoča
rodbina prof. rlr. Hešičeva. Ljubljana, dne 16. oktobra 1924.
barve, {rnlia, lake, kit, emzjle, Copšče in zajamčeno čisti firneS najboljše kakovosti nudi
družba
Maribor Ljubljana
podružnica	centrala
Tovarn«
LfubSJana — Msdtrcde.
s o. z. Novi Sad
skladišče
ZM opustitve trno vino
se v manufakturno-modni trgovini JOS. BEDRAČ, Ljubljana, Aleksandrova ccsta 12, prodaja, dokler traja zaloga, vse blago po vsaki sprejemljivi ceni.	6399
VAJENEC v trgovino
z meš. hlapom se sprejme krepak in zdrav dečko z dežele, ki ie poleg ljudske šole dovršil kak razred mešč. ali srednje šole. Predstaviti se je osebno pri tvrdki Leopold KNEZ v Radovljici. 6449
Kroj. pomočnika
mladega, za malo delo, sprejmem takoj. - Franc STRNIŠA, Fužine 18 pri Ljubljani.
Lepo SOBO z dvema ali eno posteljo oddam takoj. Naslov v upravi lista pod štev. 6434.
Sarna ViktOT Bajt
Ljubljana, šelenburgova ul. 6 - naznanja, da ima veliko izbiro umetnih, žalnih vencev in aranžmajev, žalnih trakov ter crep-pajčolana v vseh barvah. Sveže jubilejslce in žalne vence ter aranžmaje - šopke, kakor tudi sveže cvetlice vedno v zalogi. Cene solidne; tudi na drobno.	6410
KEi E3 SS ^ ^ ^
Inserirajte V »Slovencu«!
teilSiaiHišasissEaiga
Objava.
V petek dne 24. oktobra 1924 ob 2. uri popoldne se bo v skladišču Zadružne zveze na kolodvoru v Celju na javni dražbi prodalo 10.712kg baškega, nekaj pokvarjenega OVSA. Izklicna cena je Din 2.95 pro Netto za kilogram. Interesenti se vabijo. - Celje, 16. oktobra 1924.
Avgust Drukar, notar.
Slovenski lekarniški gremi] v LJubljani naznanja vsem svojim članom tužno vest, da je gospod
Trgov, potnik
se išče za prodajo »Svetlin« kemičnih izdelkov proti visoki mesečni plači in proviziji. Nastop takoj. Reflektira se sa-ino na resno in strok. moč. -Pismene ponudbe poslati na
Tvornica »SVETLIN«, Ljubljana — Vegova ulica 2.
IJpOmLf^l Polenih staršev JJLcUiM žeii v trgovino z mešanim blagom. - FR. GORŠE, Dravograd. 6346
litem STANOVANJE, obstoječe iz sobe in kuhinje v pritličju ali v podpritličju, v mestu ali bližini mesta. Ponudbe tia upravo tega lista pod »Stanovanje«. 6427
PERJE
kokoSje, račje, gosje In gosji puh, oddaja vsako množino po zmerni coni tvrdka
E. Vajtia, čakovec
re poceni proda. Lcnarčičev sistem na 6 registrov in 5 J oktav. Trpežen in zelo dobro j ohranjen. Ludovik PETER- i LIN, organist v Smledniku I pri Medvodah.	6408
POSESTVO
v bližini Vojnika, krasna lega, ob drž. cesti, 18 oralov veliko, polie prvovrstno, gozd za sekat, lepo gospodar, poslopje, se iz proste roke proda. - Več se izve v upravi lista pod štev. 6402.
Nudim vplftike (kite) lasna o&ioike.
Barvanje las < Oreal Mene.
M. POOERA)$EK
frizer za dame In gospode
lekarnar v Ljubljani
dne 16. oktobra 1924 izdihnil svojo, blago dušo.
Pogreb se bo vršil dne 18. t. m. ob 4. uri popoldne lz evangeljske cerkve na Gospoavetski cesti.
Nepozr.bnemu vzornemu tovarišu bodi ohranjen časten spomin.
V LJubljani, dne 16. oktobra 1924.
Fran Bonač:
S strmih gora na morjs.
(Dalje.)
Grado, Aquileja, Portogruaro, jadrnice, parniki, galebi, delfini: vse je šlo pred našimi očmi ko sen iz tisoč in ene noči. Ob kitari je pel mlad mornar :eviva il marl Morje, mogočna božja preproga, pa se je zibalo in svetlikalo, pelo in jeealo, se dvigalo in upadalo, kakor na tisoč in tisoč vrvi in verig prikovana prekrasna zver. Nemci pa so jedli in jedli, pili in pili, nastavljali daljnoglede in se spet mastili: čudovit tek imajo ti severnjaki.
II campanile di S. Marco! zavpije poleg mene mlad miličnik in že proži on in tovariš desnico v rimski pozdrav, nekako tako, kakor je pozdravljal zmagoviti Cezar svoje stare veterane. Nešteti so te že popisovali, slavna kraljica morja, lagun in blestečih . palač, nešteti zažigali kadilo tvoji lepoti in zapeli stihov nebroj tvojemu Ponte di Rial-to, piazza 1. Marco, palazzo dei dogi itd. V zgodnem srednjem veku že je bila tvoja mornarica strah in trepet vseh pomorskih krajev in ž njo si nanosila, Venezia poten-te, ogromne zaklade v svoje skrite, zavarovane lagune in dvignila ves oni sijaj in bajno krasoto, ki te še vedno obdaja. Mesto je zgrajeno na 117 malih otočkih; veže jih 378 mostov, vmes je razlitih 150 kanalov. Namesfc voz, avtov in tramvajev vzdržuje promet nešteto parnikov, motornih čolnov, brzodrsečih, elegantnih gondol. — Pojdi na trg sv. Marka, ko sije solnce na ta prekrasni kotiček zemlje in se njegovi žarki odbijajo na brušenem belem marmorju ter lomijo na sijajnem mozaiku pročelja cerkve sv. Marka in so zlati križi bleste: vse življenje te bo spremljal ta pogled. Na torre dell'orologio zabrni poldan, dva kovi-nasta moža udarjata počasi, slovesno; že štiristoletja in pol tolčeta vesele in žalostne ure Benečanom; v arzenalu Togimi top in glej: celi roji golobov zalrfotajo po ozračju,
štirikrat, petkrat oblete impozantni trg in koj nato spet mirno zobljejo zma, nasuta jim od radodarnih rok tujcev in domačinov. »Ecco. i quatlro famosi cavallik razlaga gostobesedni guida in kaže na pročelje cerkve sv. Marka. »Ko so bili vzeti ti konji od Bizantincev iz nekega rimskega slavoloka, se je zrušilo rimsko cesarstvo; ko so bili vdrugič ugrabljeni in odpeljani od naših slavnih beneških pradedov, je padlo cesarstvo bizantinsko; ko se jih jc Napoleon I. polastil in prepeljal v Pariz, se je zgrudil on sam in beneška republika in ko smo jih mi leta 1917., ko je trkal na naša vrata ošabni Nemec, spravili na varno, se je pogreznilo silovito cesarstvo avstro-ogr-sko, nemško in rusko. Čigava roka se bo še drznila stegniti po njih?« zaključi možakar in se ponosno ozre na svojo okolico. Mi Jugoslovani, sem si mislil, gotovo nikoli ne bomo segali po teh štirih čudovitih konjih, ampak delali bomo vedno na to, da bosta Mihec in Jakec, ki tolčeta ure na tržaškem magistratu, ki stoji na tvoji nasprotni obali, o Venezia, merila pravične ure i italijanskemu i slovenskemu domačemu prebivalstvu. Mesce in mesce bi človek sedel po onih bajnih palačah, pinako-tekah, muzejih, cerkvah in užival dela mojstrov pretečenih stoletij. Kako majhni smo mi moderni napram tem velikanom duha, kako- smešno naduto vase zaljubljeni in domišljavi.
Benetke uživaj, prijatelj, le iz morja, iz gondolo ali pa iz Campanila, razočaran pa boš, če so podaš v notranjost mesta. Klasični smrad, gnjiloba, plesnoba, uprav napolitanska umazanoat ti bo vzela vso poezijo in navdušenost. Prelep, pester šopek so, ki rastejo sredi gnoja in greznic. Kod sam, ki tam prebiva, je že tudi dokaj izmozgan; o beneških krasoticah ni več ne duha ne sluha: vse rumeno, zeleno, na-šminkano, napudrano. V tej sodbi smo si bili vsi edini, ko smo zvečer na trgu sv. Marka Ceni, Nemci, Slovenci in še drugi razpravljali o tem, kar smo bili videli v
Benetkah in uživali benečansko noč ob prekrasnih zvokih 70 mož broječe godbe, ki je tam igrala. »Kaj mislite vi,« nam je dejal star tržaški capitano, »še nekaj generacij in-parniki bodo pluli preko Benetk, ki bodo prej ali slej zginile.« — »Za enkrat še ne,^ sem odgovoril, »obratno, Benetke uprav sedaj, kakor beremo v časopisih, modernizirajo naprave v luki, da bodo po-voljnejše odgovarjale modernemu prometu in da s tem zadajo smrtni udarec nevarnemu konkurentu onstran Adrije — Trstu.« — »Da, da,« je menil stari capitano, »Italija nas je korenito odrešila, pognala razne pijavke nazaj na sever, nam samim pa tudi nastavila nož na grlo. Cest la vie: večni boj za obstanek, za mošnjo, za lastni jaz, il sacro egoismo.«
Mehko, božajoče, kakor pluskanje valčkov ob gondole, je igrala izborna godba V. dejanje Fausta, iz prastarih lož so nam kimali častitljivi patriciji, sem od mosta vzdihljajev je prihajalo kakor težko rožljanje verig, v meni pa je glasno zabrnela domorodna struna:
»Nazaj, nazaj v planinski raj, kjer biva narod še krepak, kjer biva narod poštenjak!«
Dočim veje iz vseh sto laških mest častitljiv duh nekdanjih slavnih dni, blesteče preteklosti in od te pravzaprav tudi Italija živi, naredi trgovsko nad vse podjetni Milan vtis amerikanske delavnosti, neprestano se vrtečega stroja, industrijalne žilavo-šti. in solidnosti. Tu pulsira srce laških tovarn in veličastni duomo skoro izgine med puhajočimi dimniki, tovarnami, skladišči itd. Nisem imel časa si tu mnogo ogledati. Merkur me je popolnoma zadrgnil v svoje mreže, ko sem dunajskemu trgovcu po raznih trgovinah in podjetjih tolmačil razne pogodbe, račune in drugo z milanskimi trgovci.
V Pndovi sem ravnololiko časa ujel, da sem za hip pozdravil velikega ljubljenca
italijanskega ljudstva, sv. Antona, v prekrasni božji stavbi, katero mu je hvaležen narod postavil in že bliskovito drdral z avtom proti &dinam in dalje naprej v ožulje-no Benečijo. V Ronchi sva se s trgovcem ločila in sklenil sem, da, preden odidem v Slovenijo, obiščem znamenite relikvije svetovne vojne.
Med Ronchi in Sagradom leži postajališče Redipuglia, pravzaprav sredi polja. Prelepa nova cesta te popelje do holma, ki je enak naši Trški gori nad Novim mestom. Je to grič smrti, »eolle sacro a S. Elia« ali »eolle degli erok, grič junakov.
Okoli 30.000 italijanskih vojakov počiva na tem holmu, razvrščenih v mogočnih kolobarjih kakor terase okoli hriba, na vrhu velikansk spomenik, s poslikano kapelico v sredini. Človek gleda in strmi. Tu ne krase palme ali ciprese, vrbe žalujke ali topoli te velikanske njive božje, marveč vsa nešteta raznovrstna bojna orodja, strelni jarki, grudobrani, kaverne, žice, španski jezdeci itd. so z izbrano spretnostjo razvrščeni nad gomilami trpinov. Vsak pokopani vojak ima nad seboj tisto orožje, ki ga jo rabil v vojni. Letalec ima nad grobom polomljen vijak aeroplana, kavalerist dolgo sulico z zastavico, bersaglierec svojo čepico z dolgim čopom, miner kos granato itd. Najboljši pesniki Italije so napravili na vse neštete grobove, od generalov pa doli do zadnjega prostaka prekrasne spominske stihe. Venomer in venomer pn se ponavlja povsod la grande vittoria, fratelli redenti. Spodaj v barakah je stalno nastanjena četa 40 mož pod poveljstvom stotnika, ki oskrbuje to velikansko grobišče. Nekatere stvari, kakor čelade, sulice, čepice itd. so celo prevlečene s kovinsko plastjo, v električni kopelji pobakrene, da bodo zdržale pred kraško burjo iu ploho. Na tisoče in lisočo sorodnikov, znancev, prijateljev iz cele Italije obiskuje te padle žrtve, prinašajoč jim ogromne vence, šopke nniizhrntinjših rož Ob raznih prilikah razsvetljujejo veliki žarometi to pokrajino smrti.
Vajenca
poštenih staršev, z dobrimi spričevali, ki ima veselje do pekovske obrti, sprejmem takoj. Vsa oskrba v hiši. - Naslov mojr-tra pove uprava lista pod številko 6463.
UČE NEC
'poštenih staršev se sprejme v trgovino z mešanim blagom. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 6453-
2 čev. pomočnika
se sprejmeta v stalno čevljarsko delo pri ALOJZIJU KUNSTEKU; čevljar, mojstru v Kozjem. - Plačilo po dogovoru.	6486
Praktikanta
z lepo pisavo in 4 srednjimi šolami išče veletvrdka v Ljubljani za takojšnji nastop. Ponudbe pod 370 na upravo.
r»n7rl 3 orale, v mestnem UU&U rajonu, tik ceste, se po ugodni ceni PRODA. — Naslov se izve v upravništvu »Slovenca« pod štev. 6455.
Krasno STANOVANJE
se zamenja, obstoječe iz več sob, balkona na glavno cesto, kuhinje in vseh pritiklin v prijaznem mestu na deželi z 1 sobo in kuhinjo v Ljubljani. - Ponudbe pod šifro »Zamenjam« na upravo »Slovenca«.
KLOBASE
KRVAVE in JETRNE sveže vsak petek, prodaja Franc SEVER, mesar, ob sobotah na Jurčičevem trgu 3, in ob petkih zvečer v Trnovski ulici št 2.	6435
Pohištvo
spalne sobe se proda po zelo nizki ceni. - Glince 213, gostilna Siamič.	6460
Trboveljski PREMOG
in DRVA. - IVANA TREO, Cesta na gor. železnico št. 6.
Enonadstropna HIŠA
gostilna in mesariji s klavnico, ledenico in hlevom, malim vrtom in vsemi premičninami v trgu pred cerkvijo in lep gozd v obsegu 5 oral, se proda v Savinjski dolini. - Dopise je poslati na upravo lista pod znakom: »Ugodna prilika štev. 6487.
GOBE in FIŽOL
kupuje SEVER in KOMP., Ljubljana, Wolfova ulica 12.
Priden, pošten in trezen hlannn 'ma veselje do llldlJCb konj, dobi službo pri tvrdki AL. & M. ZOR-MAN, Ljubljana — Stari trg štev. 32.	6464
Kupim HARMONIJ
dobro ohranjen. Ponudbe j navedbo cene na naslov: Mils Bajčeva, učiteljica, Kailovi-ca pri Vel. Laščah. 6461
Knjigovodja"
verzirana, katera zanesljivo računa in razume ameriške knjigovodstvo, dobi delo na dom. Reflektantinje v bližini Brežic doma, naj pišejo pod »Točnost« št 6471 na upravo
Brez posebnega obvestila,
Globoke žalosti nnznprramo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem vest, da je 16. t. m. zjutraj preminul naš ljubljeni soprog, oče, tast, ded, svak in brat, gospod
Ubald Trn
lekarnar, častni kurator evangeljske občine, hišni posestnik itd.
Pogreb nepozabnega se vrši v soboto, 18. oktobra 1924. ob 4 uri popoldne iz evangeljske cerkve, Gosposvetska cesta, kjer leži na mrtvaškem odru.
Ljubljana, Wien, Graz, Little Britain U.S H., dne 17. okt. 1924.
Rodbine: Trnkoezg pl. Zaszkal, Fidrmuc, Čapek, Gregorič.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Mestna občina mariborska javlja tužno vest, da je njen zaslužni občinski in mestni svetovalec, gospod
I rl
m
: '-t,

odvetnik, predsednik posojilnice v Mariboru itd. itd,
dne 15. oktobra na Dunaju preminul. — Pogreb se vrši v ponedeljek dne 20. oktobra 1924 ob 16. uri izpred Narodnega doma v Mariboru na mestno pokopališče v Pobrežju.
v
Časten mu spomin!
Maribor, dne f6. oktobra 1924.