LXnr_Poštnin« plačan« f gotovini__V Ljubljani, v soboto, dne 31. oktobra 1936 Štev. 251 _Ceoa t.so Pi Naročnina mesečno _____ ^ ^HM^^^^Mh. ^■■^MmMmfc. iIlMTTi- Cek. račun: Ljub- r Din. ca morem- ^^T ^^^^^^^ ^BSSp A ^ ■■ALMlULMmill^ liBna |L stv<> 40 Din - ne- ^^^^^ ^BM ^ M>WM SD | BB m MOB ^Ks 10.349 za deljaka izdaja ce- ^^^^^^ ^HB ^^B M M Hk^ MgM 7565. ^BA g^M MH M\. w f MM inozcmatvo 120Din ^^^RH ABV HH fl^V ^^ m^M M ^mSBB BB U red n lit t« ,e , JL^ JtLmm^J ^^^^^^ Uprava: Kopilar- Kopitarjevi nLb/UI ^^^^^ jeva b. telefon 2993 Telefoni ■redititrii dnevna služba 2090 — nočna 29%, 2994 in 2090 1 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka li dneva po praznika Generalna ofenziva boljševizma Svetovni kongres brezbožnikov Protiobrambo ie treba takoj organizirati Praznik varčevanja Leta 1924 je bilo na mednarodnem hranilni-škem kongresu v Milanu sklenjeno vsako lelo praznovati dne 31 oktobra kot praznik varčevanja. Ta dan naj bi se delala vsepovsod propaganda za varčevanje, ki je podlaga narodnega blagostanja. In v resnici se vsako leto po vsem svetu ta dan vrše preda v eni a, izdajajo letaki za propagando varčevanja, prirejajo razstave, ki kažejo uspehe in pometi varčevanja, predvsem pa sodelujejo pri tem hranilnice in zadruge kot glavni zbiralci narodnega premoženja v obliki prihrankov. Tudi v naši državi delamo tako propagando, ki iudn že kaže svoje uspehe Toda za propagando varčevanja pa ni dovoli delati samo propagando, ampak ie treba ustvariti tudi pogoje, da bo varčevanje v resnici pomagalo našemu gospodarstvu do blagostanja Danes, kot sploh v zadniih letih, so postali varčevalci zelo bojazljivi, saj so imeli v zadnja letih slabe skušnje in ie njih zaupanje v stalno vrednost zbranega kapitala v obliki prihrankov zelo padlo, čeprav se ne zavedajo, da so v prejšnjih letih stalnega padanja cen imeli od tega znatno korist, saj so na primer za isto imensko vsoto svoiih vlog kupili zinatno večie količine raznih predmetov kot pred leti, ko so v gospodarski dobri konjunkturi stale cene visoko. Toda reči moramo, da se po vsem svetu zopet ustvarjajo pogoji za uspešno varčevanie, kajti vsaka dižava uvioeva, da temelii na varčevaniu vse gospodarstvo, kajti brez kreditnega sistema si danes sploh ni mogoče predstavljati gospodarskega življenja Ne moremo se vrniti nazaj v one čase, ko ie vse varčevanje bilo usmerjeno v nogavice in pa v zlato, ker bi se potem vrnili v primitivne razmere, katerih si niti ne želimo nazaj, niti ne morejo pnfci nazai. Vsepovsod pa tudi pri nas skušajo ustvariti predpogoje za uspešno varčevanje, predvsem za uspešno zbiranje prihrankov v denarnih zavodih, ki te prihranke potem daiejo na razpolago državi in pa zasebnemu gospodarstvu v produktivne svrhe v obliki posojil. .Ta prizadevanja imajo že veliko uspehov, je pa seveda še mnogo stvari, katere bi bilo potrebno urediti, da bi bili dani vsi predpogoja za zbiranje prihrankov, od katerih ima korist vse gospodarstvo. V noši državi se polagoma konjunktura boljša. En sam pogled na vse naše gospodarstvo kaže, da se že pojavljajo bistveni znaki izboljšanja. Vsakdo ve, da se današnjih razmer nc da več primerjati z onimi leta 1933 in 1934, ko ie bilo vse gospodarstvo na tleh. Boleče rane našega gospodarstva so bile sankcije, pa tudi nam ni uspelo dobiti za italijanski trg polnovredno nadomestilo. Sedaj pa je v veliki meri postala važen kupec naših proizvodov Nemčija in polagoma prihaia za drugimi predmeti na vrsto tuda naš les za izvoz v Nemčijo. Z ozirom na slabe politične odnošaje med Nemčijo m Rusijo je pričakovati, da bo Nemčija še bolj skušala nadomestiti uvoz ruskega lesa z uvozom iz drugih držav, s katerimi ima boliše gospodarske odnošaje. Tu prihaia v poštev tuda naš les. Ne sliši pa se še nič o trgov-ii z lesom z Italijo, čeprav imamo že mesec dni „ov trgovinski sporazum s to državo. V splošnem vzeto so pogoji za varčevanje, v kolikor so dana s splošno gospodarsko konjunkturo, boljši kot so bili še pred nedavnim. Na drugi strani se polagoma pri nas razčiščujejo pereča vprašanja, čeprav ne v popolno zadovoljstvo vseh mteresiranih. Ugodno znamenje za varčevanje ie smatrati tudi zadnje 6% obligacijsko posojilo mestne občine ljubljanske, katerega je vpisalo izredno veliko število vlagateljev Meshne hranilnice Ko dobi mestna občina še gotovino od Državne hipotekarne benke, je pričakovati v najznatneiši meri niene zopetne mobilizacije. Temu zgledu bodo morali slediti tudi drugi zavodi To bo najbolj doprineslo k vposta-vitvi zaupanja vlagateljev v denarne zavode. Za vpostavitev zaupania v denarne zavode kot najvažnejše zbiralce ljudskih prihrankov bo potrebno čimprej, cla se uveljavi dobra zakonodaja o poslovanju teh zavodov. Nova zakonodaja o važnih skupinah denarnih zavodov {hranilnicah in zadrugah) bo morala upoštevati, da ie potrebno dali vlagateljem čim več trainih zagotovil za varnost in likvidnost njih naložb. Seveda ne smejo taka določila ostati samo na papirju, ampak ie treba poskrbeti za njih izvrševanje. Preden pa dobimo nove tozadevne zakone, iih bo treba temeljito proučiti To velja zlasti za hranijniški zakon, glede katerega smo že priobčili, ko je bil predlagan, svoje mnenje, ki ie pokazalo, da sedanji predlog ni zadovoljiv in da bo moral doživeta še znatne izpremembe. Marsikaj sc bo moralo izpremerati tudi v zakonskem načrtu o zadrugah Pomisliti ie treba, da moramo s temi novima zakoni ustvariti trajno zakonodajo, katero se ne bo dalo vedno izpremmjah, kot se to dela na drugih poljih. Vpostavitev zaupania zahteva dober hranilniški in zadružni zakon, ki bosta morala dati osnove za daljšo vrsto let tema panogama denarnih zavodov. Po novi ureditvi kmečke zaščite je nastala potreba, da se poskrbi za nova sredstva našim denarnim zavodom Kajta pomisliti ie treba na bodočnost kmečkega kredata, ki je bil v zadniih letih zaradi neprestanih moratorijev uničen. Novega kmečkega kredita si m mogoče zamisliti brez liudskih denarnih zavodov Tem pa se da pomagati le z novimi sredstvi, da bodo na ta način oživele preišnje vloge in se bo lahko zopet začelo daiamje posojil Seveda pa se bodo morala nova posoiHa dajati na sigurno in bo morala osrednia denarna ustanova, Narodna bf.nka, biti pripravliena, da za primer trenotmh potreb denarnega trga pomaga denarnim zavodom čimprej vzpostaviti likvidnost, za kar ni potrebno dosti žrtev, sai vidimo pri vzgledih drugih držav, da sc posoiila. dana v ta namen, kai lntro vrnejo, ko ic vzpostavljeno zopet normalno stanje na denarnem trgu Zato moramo podčrtati zahtevo, ki so io izrekli na zadnja glavni skupščina Zadružne zveze v Liublkro zbrana zastopniki zadružništva, da se po sedann ureditvi vprašania kmečkih dolgov čimprei pristopi k delu za nova sredstva našim ljudskim denornam zavodom. To ie zelo važen ukrep, ki bo v korisl vsemu našemu gospodarstvu in bo v odlični meri pripomogel k vpostavit-v. popolnega zaupania vlagateljev m s tem dal podlago za uspešen razvoj našega gospodarstva. Dunaj, 30. oktobra. TG. Današnja »Reichspost« objavlja posebno brzojavno poročilo svojega varšavskega poročevalca, v katerem javlja, da je moskovsko uradno glasilo brezbožne organizacije sklicalo svetovni kongres vseh brezbožnih in svobodomiselnih združenj. Kongres bi se zbral v Moskvi dne 7. f e -b r u a r j a 1937. Prireditveni odbor, ki se sestoji iz 29 članov, ima nalogo, da pripravi vse potrebno za udeležbo 1600 članov, ki bodo prišli iz 46 raznih držav 6veta. Dnevni red kongresa je po uradnem glasilu brezbožnikov naslednji: 1. Ustanovi se osrednji urad za svetovno pro-tiversko propagando. 2. Ustanovi se posebna mednarodna brezbožna organizacija (internacionala brezbožnikov) pod vodstvom sovjetske brezbožne organizacije. 3. Postavijo se smernice za sistematično brezbožno propagando po vsem svetu. 4. Posamezni delegati dajo referate o svoiih izkušnjah v boju proti veri v posameznih državah, ki jih zastopajo. 5. Postavijo se finančne osnove za podporo brezbožnim organizacijam in njihovemu delovanju proti veri. »Reichspost« dodaja temu poročilu naslednje opazke: »Boljševizem je torej na vsej črti prešel v napad. Ta napad, ki velja čisto otipljivim političnim ciljem sovjetske Rusije, se bo z vso besoostjo vrgel na krščanstvo b njegove ustanove. Krščanstvo je največja ovira, ds boljševizem ne more doseči svojih političnih ciljev in da ne more uresničiti svojih sanj po nadvladi nad vsem svetom. Zato |e čisto logično, da sedaj kliče svoje pristaše na svetovni kongres, da i njimi mobilizira vse svoje sile in jih organizira. O resnosti tega podjetja danes nihče več ne sme dvomiti. Goreče cerkve v Španiji so namreč bile istočasno tudi plamteče bakle, ki so osvetljevale razpad španske države. Čudno je, da se navzlic varnostnim klicom svetega očeta na vse odgovorne naslove, ki vodijo usodo narodov, danes obrambne vrste krščanstva še niso zbrale. Vojna napoved mednarodne brezbožne internacionale pod vodstvom sovjetske vlade bo menda odprla oči tudi tistim, ki jih dosedaj niso marali odpreti. Ura prihaja, ko bodo morali voditelji držav odgovoriti na vprašanje: »Ali za krščansko kulturo, ali pa za njen razpadi« Baldtvin: »Komunizem je bolj nevaren, kot pa Nemčija .. London, 30. okt. b. Na koncu včerajšnje seje poslanske zbornice je govoril angleški ministrski predsednik Stanley Baldvvin, ki je dejal, »da se Evropa nahaja v razburkanem morju in da neuspeh Zveze narodov nikakor ni olajševalna okol-nost. Sistem demokracije, ki vlada v Veliki Britaniji, je zdrav, čeprav otežuje s tem naloge zunanjega ministra. Pri rešavanju velikih političnih problemov je Anglija mnogo na slabšem od avtoritativnih držav. Čas, v katerem živimo, jc podoben onemu času, ko so se vodile verske vojne. Nihče ni pomislil pred par leti, da se bo Evropa znašla ▼ takšnem položaju, v kakršnem je danes. Komunizem je privabil nase velike množice fanatičnih pristašev, toda komunizem je vera z najslabšimi lastnostmi, ki so že svoječasno povzročile verske vojne v Evropi. V Angliji ni mesta ne za komunizem, ne za fašizem. Obema je pot v britanski imperij zaprta. Toda komunizem je trenutno močnejši kot pa Nemčija.« so nacionalisti odbili. Sovražnik je imel 250 mrtvili. Zasledovanje sovražnika oe je iz strateških razlogov ustavilo |K> nalogu nacionalističnega vrhovnega poveljstva. Tudi madridsko letalstvo, ki je zadnje dni umolknilo, je včeraj spet oživelo. Tri velika bombna letala so napadla nacionalistične postojanke pri lllescasu in Juncosu. Nacionalistično letalstvo je pa s podporo topništva takoj stopilo v akcijo in sestrelilo eno izmed madridskih letal. Koj nato je nacionalistično letalstvo prešlo v ofenzivo. London, 30. oktobra, b »Nevv Chronicle« in »Daily Chronicle« zopet poročata o novih uspehih španskih nacionalnih sil pri obleganju Madrida. »Nevv Chronicle« prinaša obširno poročilo svojega vojnega dopisnika Weaverja z južnega bojišča, ki trdi. da je na lastne oči videl, da se v vrstah špan skih nacionalnih čet uporablja veliko število italijanskih tankov, ki so pod poveljstvom italijanskih častnikov. On trdi, da ravno ti italijanski tanki in nemški trimotorni Vunkersovi bombniki predstavljajo glavne nacionalne sile. Ostala nacionalna vojska pa je opremljena z najmodernejšimi strojnicami, protiletalskimi tof>ovi in strelivom Ruski general poveljnik Madrida Sevilla, 30. oktobra A A fllavas) Seviliski radio priobčuic tale komunike: V odseku Terueli so nacionalisti zavrnili napad na Lerucl Na ccn-traJni fro-nti so čete madridske vlade rabile tanke ruskega izvora, vendar smo iih odbili. Pri tej priložnosti so nacionalisti zaiplenili tri tanke z rusko posadko. Na cesti med Madridom in Aranjujezom na reki larani se tretji napad madridskih čet ni posrečil. Obramba Madrida bo na zahtevo Ca-ballera poverjena sovjetskim častnikom. V pokrajini Ouadnlaiari so nacionalisti zavrnili in pognali v beg čete madridske vlade. Prav tako so v odseku Siguenci nacionalisti odbili hud napad madridskih čet. Predsednik madridske vlade l.argo Caballero je preko neke deklice, ki je tolmačila, izjavil ruskemu generalu, ki je prevzel poveljstvo čel za obrambo Madrida, da je prepričan, da bo Rusija vse storila, kar bo le mogla, da zaščiti špansko stvar. Ruski general je odgovoril, da bo njegovo delovanje učiukovilo. »Italijansko brodovje pripravljeno .. loži rdeči španski poslanih Pariz, 30. oktobra, b. Tukajšnji španski poslanik je snoči objavil vest, ki jo je dobil iz zanesljivega vira, o velikih pripravati italijanske vojne mornarice za odkrito intervencijo v španski meščanski vojni. Poslaništvo trdi. da pozitivno ve za priprave, ki se vršijo v luki Oaetta. kjer se barvajo nekatere podmornice s starimi španskimi barvami. ''riprave so že (ako napredovale, da se pričakuje samo še povelje, da zapluje brodovje v vzhodne španske vode Višji uradnik španskgea po slaništva je izjavil predstavnikom (iska, da bo vsak poskus blokade vzhodne obale Španije s strani držav fašističnega bloka pomenil odkrit spopad s prijatelji madridske vlade, kar zna vsak trenutek povzročiti krvavo vojno. Te vesti prihajajo iz absolutno verodostojnega vira. Luka Gaelta leži 40 milj scvernozapadno od Napulja. Izgredi v Parizu Pariz, 30. o4d b V predmestni Clioisi de Roi je prišlo do hudcgi spopada med komunist) m pristaši bivše organizacije Ogniemh knžev, ki so organiziram v socialna stranki Slednji so imeli zborovanje, ko so jim komunisti naenkrat obkolili lokal ter zahtevali od polKije, dn jim pobere orožje Polierjo ie komunistični zohtevi ugodila, zorodi česar je prišlo do hudega pretepa Dvesto članov, ki pripadnio bivšim Ognicmm križem, st je zabnrikodirnto v lokalu. Komunisti so boleti poslopic enostavno zažgala, ker niso mogli spraviti svojega nasprotnika na prosto Položaj ie bil resen, ker je bil v bližini rezervoar za bencin V spopadih jc bilo nekaj mrtvih in precej ranjenih. Državni udar v Iraku Kdo dela Angležem težave v Aziji? Bagdad, 30. okt. c. Včeraj so vojaSki krogi v Iraku izvedli državni odar. Ta državni udar je potekel brez prelivanja krvi. Vojaki so zahtevali, da naf ministrski predsednik takoj odstopi. Tej zahtevi je bilo takoj ugodeno ln novo vlado ie sestavil Sulejman Jasim, ki j« tudi prevzel notranje ministrstvo. Danes pa je voditelj Kurdov Vekisiki izvedel nov državni udar. Nad Bagdad so priletela letala, ki so v letakih zahtevala, da naj vlada takoj odstopi, Ker se to takoj ni zgodilo, so se letala čez dve uri vrnila in metala bombe na vladna poslopja. Vlada je takoj nato odstopila. Kairo, 30. okt. c. Zaradi dogodkov v Iraka je vsa angleška posadka v Egiptu in Palestini v strogi pripravljenosti. Postavlja se vedno bolj vprašanje, kdo dela Angliji težave v Egiptu, v Palestini in sedaj ie v Iraku. Rdeči protisunek odbil Španski nacionalisti prodirajo naprej Pariz, 30. oktobra, b. Jutranji »Jfour« poroča, da je Azana z nekaterimi drugimi ministri ponudil generalu vso Španijo razen Katalonije, če preneha s sovražnostmi. General Franoo je to odločno odkloni! in dejal, da bo po zavzetju španske prestolnice nadaljeval ofenzivo proti Kataloniji. Niti peden španske zemlje ne sme ostati v rokah rdečih voditeljev. London, 30. oktobra, b. Posebni dopisnik »Ti-mesa« poroča, da so vladne sile jx>d vodstvom samega ministrskega predsednika Larga Caballera iz vedle močno ofennzivo s pomočjo svojih reorganiziranih letalskih sil. Vladnim četam se je fiosrečilo zavzeti nekaj važnejših postojank ter zof>et vzpostaviti zvezo med Madridom. Valencijo in Alicante. Za ta uspeh se ima madridska vlada predvsem zahvaliti številnim tankom ki razpolagajo z njimi sedaj tudi madridske čete, medtem ko so s tem strašnim orožjem poprej razjx>lagqli samo nacionalisti. Po prvih vesteh, ki so prišle semkaj o proti-ofenzivi belih, pa se vidi, da so vladne čete doživele zopet hude poraze, ker so svoj prodor izvršile brez enotnega načrta in so v kratkem zonet izgubile vse s težkimi žrtvami zavzete postojanke. Miličniki so pri prvem protinapadu nacionalnih sil, ki je sledil z Illcscasa. zapustili svoje položaje in se v neredu umaknili Nacionalna letala so uspešno obmetavale z bcnibami tanke miličnikov. V protiofenzivi so bili zlasti hrabri Maročani in pa tujski legionarji. Trije rdeči napadi - trije rdeči porazi Havasov posebni dopisnik Jean d' Hopital ta kole opisuje potek rdeče ofenzive: Madridske čete so davi zarana prešle v srdit napad na desno krilo čet generala Varelle. Prvi napad madridskih čet so odbili ob sedmih. Nato je neka madridska motorizirana kolona napadla v smeri proti vasi Esqui-vijasu in Sesseni, da osvobodi železniško progo Madrid—Aranjurcz, ki so jo nacionalisti pred (remi dnevi presekali. Tudi ta napad so nacionalisti odbili in je do 11 oddelek polkovnika Monaslerija vrgel madridske čete celo z njihovih izhodnih postojank. Dognano je, da se je madridska vlada pri tem poskusu posluževala svojih najboljših in najzanesljivejših čet. Nacionalisti so zajeli 120 ujet nikov; njih zasliševanje je ugotovilo, da je bil oddelek, ki je poskušal to ofenzivo, sestavljen iz izbranih mož, zbranih na vseh frontah. Iz njihovih izpovedb se dalje vidi, da vlada med |x>veljniki madridskih čet velika nesložnost. Razen tega se vidi, iz njihovih izjx>vedb, da je med njimi mnogo tujih častnikov, ki občujejo z vojaki preko tolmačev. Po zavrnitvi tega napada so madridske čete začele srdito topniško obstreljevanje, ki so nanj nacionalisti odgovorili z isto srditostjo. Ta topniški dvoboj je bil posebno intenziven med i2 in 13. Popoldne je prišlo še do (reljega napada madridskih čet, to pot samo s pehoto. Tudi ta napad Izmel Ineni, predsednik turške vlade, sprejema dr. Stojadinoviča in soprogo na kolodvoru v Ankari Ameriške volitve 3. XI. Za RooseveUa socialno revni, za Landona bogataši Drugi notranje- in zunanjej>olltlČni dogodki so nas zaposljevali zadnje tedne, dt> nismo mogli posvetiti zadostne pozornosti volitvam ameriškega predsednika, ki bodo že prihodnji torek Naj sledi nekaj najvažnejših podatkov o položaju Zedin-jenih držav tik pred volitvami, da se bomo mogli pravilno orientirati, ko bomo brali o rezultatih volitev. Dne 3. novembra, torej prihodnji torek bodo ameriški državljani poklicani na volišče, da si izberejo svoje novo zastopstvo za parlament, za eno tretjino senata in da si izvolijo predsednika republike. Istočasno pa bodo v velikem številu držav volili tudi guvernerje in druge važne državne uradnike. V glavnem lahko rečemo, da l>o ameriški državljan poklican, da z volilnim listkom v roki odda svojo sodbo ali obsodbo vsega velikega obnovitvenega dela, ki bo ostalo vezano na ime dosedanjega predsednika Roosevelta pod imenom »New Deal« in da bo v volitvah izpovedal svoje mnenje, če naj se to delo nadaljuje, ali kot obsojeno ustavi. Kes je, da dobivajo tudi v Ameriki predsedniške volitve vedno bolj ideološki značaj. Do sedaj so bile volitve nekaj. ka>- zasebnika prav nič ni razburjalo, saj je bil volivni boj več ali manj le boj med dvema političnima klikaina ali k večjemu še med dvema gospodarsko izpostavljenima skupinama. Danes vhaja v volivni boj tudi svetovno nazorno vprašanje v obliki socialnih problemov, do katerih morajo politične skupine zavzeti svoje stališče, ako smejo sploh računati na to, da bodo dobile med volivci pristašev. Dane« si je v Ameriki vsakdo na jasnem, da ni zadosti, če se je država in posameznik v dobi gospodarske stiske brigal za one nesrečnike, ki Jih je gospodarska stiska vrgla ob tla. Ni zadosti. Kajti na primer brezposelni problem še navzlic velikemu gospodarskemu dvigu in kljub temu. da je bilo samo za brezposelne v zadnjih 3 letih izdanih devet in pol milijarde dolarjev (360 milijard Din, ali »1 krat toliko kolikor znaša proračun jugoslovanske države. Op. ured.) Danes je se okroglo deset milijonov ljudi brez dela. Od lani na letos je navzlic ogromnim izdatkom, ogromnim javnim dolom in izboljšanju gospodarskega položaja brezposelnost padla samo za borih 900 tisoč. To pomeni, da brezjjoselni niso samo trenutna ž.rtev gospodarske stiske, ampak da so žrtev socialnih okoliščin in gospodarske organizacije, ki jih do sedaj v Ameriko še nikdo ni umel spremeniti. Ljudske množice zahtevajo danes od države torej več, kot pa samo politična gesla. One zahtevajo od nje socialne politike, ker težo socialne stiske občutijo na svojih lastnih ramah. Ameriški državljan se danes bori za svojo socialno varnost bolj kot za dolarje in on zahteva od države, da se za slehernega posameznika in za njecovo social securit, za njegovo socialno varnost pobriga. V ameriškem volivnem boju najdemo torej v obeh nasprotujočih si taborih vse polno pro-gramatičmh točk. kjer kandidati s poudarkom obljubljajo, da se bodo brisali za socialno dobrobit brezposelnih, za zaščito delavstva in kmetov in za obstoj srednjih stanov Socialna vprašanja so vrgla svoje velike sence nad letošnjo voiivno borbo v Ameriki, to je prva ugotovitev, ki jo je treba podčrtati. > V drugih državah se je socialno vprašanje pojavilo v zaostrenih oblikah Nastopili so faši-7.mi in komunistične struje, ki hočejo po svoje na poveljujoči način streti stare oblike družbe in njenih gospodarskih ter socialnih odnosov ter tako reševati one plasti, ki so v socialnem pogledu podlegle. V Ameriki te alternative še ni. Tam veljajo še predpisi stare demokracije in niti fašističnih niti komunističnih struj se ni treba bati pri odločitvi, ki bo v torek padla. Toda tudi Ame- rika zapušča stara llheralistična načela, na katerih je zgrajen njen kapitalizem, češ, da je treba vse mirno prepustiti toku čaBa. ki vse izravna, iu da se naj država kot takšna ne vmešava v urejovanje socialnih odnosov Ta doba je za Ameriko prešla. Četudi ne na fašističen ali na komunističen način se mora ameriška država na svoj svojstven način vmešati, da uredi socialne odnose. Pri Rooseveltu smo to vsa tri leta njegove vlade opazili. Njegov »demokiatičnit poseg v organizacijo gospodarstva in socialnih odnošajev je bil čestokrat podoben naibrutalnejšim odločitvam in sklepom fašističnih ali komunističnih režimov. »Največja nevarnost za našo državo grozi iz tabora onih ki ne uvidijo potrebe, da se morajo dolžnosti države pri nas temeljito spremeniti, ker s tem omogočujejo komunizmu da se objestno širi po vsej republiki,« je dejal lioosevelt v svojem govoru že dne 4. marca 1933 in je njegovo mnenje ohranilo vso svežost resnice tudi danes. Prihodnji torek bomo videli, če so ameriški volivci še prepričani, da je bilo Rooseveltovo delo obnove, ki hoče s pomočjo od države pospešenega razvoja preurediti ameriško družl>o s stališča socialnih odnosov posameznih njenih stanov ali če so prepričani, da je to delo jalovo in da je treba mimo evolucije k revolucionarnim sredstvom, ki bodo dosedanje družabne osnove zdrobila na en mah. ali pa tudi, če so se Rooseveltovib reform, ki nalagajo velike denstavljena pred brutalno dejstvo, da se razvija komunistična propaganda na vsej črti. Od tistega trenutka naprej pa se je začela širiti fašistična organizacija sira Osvvalda Mosleya, ki je bila namenjena, da se po načinu evropske obrambe tudi v Angliji organizira odpor proti komunizmu. Borba se razvija na velikih zborovanjih in v javnih diskusijah v tisku. V zadnjem času je prišlo že do zelo burnih izgredov med obema taboroma. Zato smo tudi doživeli, da v trenutku, ko Majski razgraja na odboru za nevmešavanje v državljansko voino v Španiji ter tako rekoč psuje njegovega predsednika, lorda Plymoutha, zunaj na ulicah tisoči in tisoči ljudi manifestirajo za Španijo ali drugače med seboj obračunavajo |x> ulicah East-Enaa. Da je jx>ložaj postal zelo resen, najbolj do kazuje nagel preokret v pisanju angleškega tiska, ki se je jx>d pritiskom dogodkov zavedel nevarnosti. Manite»iacije |x> East Endu. ki jih spremljajo krvavi Izgredi in celo pokolji, so r>osledice rdeče propagande. Vlada se tega zaveda, ker čuti. da notranji politični fioložaj. ustvarjen po tej propagandi, moti tudi angleško zunanjo politiko. Bor-benos* dveh front se je zanesla tudi že v druga mesta, kjer se povsod delavstvo organizira sanio v dveh skupinah, v fašističnih ligah sira Osvvalda Mosleya in v rdeč'h ligah ljudske fronte. Ne moremo trditi, da ie boj med tema dvema taboroma v Angliji tako barbarski, kot je bil drugod. Vendar tudi to, kar Anglija sedai preživlja, je za temnerament njenega ljudstva že dosti zna čilno in silno nevarno Majski oziroma njegov zastopnik Kagan si je drznil v eni svojih no» odboru za nevmešavanje zahtevati, da naj se španski nacionalisti prepuste na milost in nemilost Caballe rovim tolpam, in njegovi želji so aplavdirale de lavske množice. To dejstvo |e osupnilo angleško javnost, ki se j) sedaj vedno hitreje odpirajo oči in ki bo tudi v Angliji, posebno pa še v Angliji zahtevala da « na primeren način napravi konec delovanju, ki ga je po šf>anskem receptu zanesla v angleški imperij komunistična internacionala Don Aminato Dunajska vremenska napoved: Nekoliko tople je, brez padavin sicer negotovo Zagrebška vremenska napoved: Zlasti v za padnih krajih ie pričakovati zboljšanja vremenu padavine bodo polagoma prenehale, vendar pa bodo temperature precej nizke Komunike iz Ankare Gospodarsko in kulturno sodelovanje med Turčijo in Jugoslavijo Ankara, 30. oktobra. AA. Predsednik ministrskega sveta Jugoslavije in minister zunanjih zadev dr. Milan Stojadinovič je imel danes ojx>ldne dolgo konferenco s predsednikom turške vlade Izmet Ine-nijem in turškim zunanjim ministrom Ruždi Ara-som. Ta konferenca je bila od 14 do 19. Po tej konferenci je bil izdan naslednji komunike: »Nj. Ekscelenca dr. Milan Stojadinovič j>red-sednik ministrskega sveta in zunanji minister kraljevine Jugoslavije je dosfjel dne 28 oktobra v Ankaro, da obišče ministrskega predsednika Izmet Inenija in turško vlado ter da prisostvuje svečano 6tim turškega narodnega praznika. Ugledni šef jugoslovanske vlade se ie v teku dni udeležil številnih konferenc z ministrskim j»red sednikom in zunanjim ministrom. Potem je bil dr. Stojadinovič sprejet v daljši avdijenci pri predsedniku turške republike Kemal Ataturkuj med katero sta oba državnika obeh prijateljskih in zavezniških držav naglašala skupno vzajemnost. Med drugimi konferencami je bila dalje naglašena skup nost interesov in popolna soglasnost v stališčih v vseh vprašanjih. Državniki obeh držav so sklenili, da nadaljujejo jsolitiko sodelovanja v spopol-njevanju spoznavanje obeh zavezniških in prijateljskih narodov po smernicah, ki so bile določene že ob nastanku Male zveze, s katero se obe državi pojx>lnoina solidarizirati in ki jih obe državi z zadovoljstvom sprejemata na znanje. Novi trgovinski sporazum, ki sta ga podpisala gg. dr. Stojadinovič in Ineni v prisotnosti zunanjega ministra Arasa ter trgovinskega ministra Ba ara, vsebuje izjavo Jugoslavije in Turčije, da želita čim ožjo gospodarsko zvezo obeh držav, ter sta zato oklenili tesno sodelovanje med gospodarskimi ministrstvi Jugoslavije in Turčije. Zavedajoč se pomena najx>rov, ki so že bili storjeni za razvoj kulturnih odnošajev med Jugoslavijo in Turčijo, so državniki obeh držav sklenili, da uresničijo stalen kontakt med seboi zaradi modalitet in zavarovanja vseh medseboinih odnošajev, ki popolnoma odgovarjajo koristim obeh držav. Kot prvi primer medsebojnega Sfiorazuma so državniki sklennili takoj izmejavo dijakov med Jugoslavijo in Turčijo na univerzah dalje, da se organizirajo konference profesorjev univerz obeh držav in da se osnujejo katedre jugoslovanskega in turškega jezika na fakultetah. Obisk Nj. Ekscelence dr. Stojadinoviča je napravil v Turčiji najboljši vtis, kar bo imelo za efekt utrditev prijateljskih zvez med Turčijo in Jugoslavijo.« Tri važne gospodarske vesti Seja Narodne banke Belgrad, 30. oktobra. AA. Danes se |e vršila redna seja upravnega odbora Narodne banke. Prisostvovali so ji razen članev iz Belgrada tudi vsi člani iz države. Glavni ravnatelj banke dr. Milan Protič ie podal poročilo izvršilnega odbora. Iz me-ga se vidi, da je »tanje bančnih zadev v vsakem pogledu zadovoljivo. Pritok deviz meseca septembra je bil približno trikrat tolikšen kakor v istem mesecu lanskega leta. Značilno ie tudi naraščanje posojil; v dveh mesecih so dosegla 100 milijonov dinarjev Sploh so gospodarske razmere v državi ocenjene kot ugodne, zlasti glede na ugodni razvoi cen poljskih pridelkov, keT ie izredno velikega pomena za našo državo. Iz poročila odbora se dalje vidi, da se je Na rodna banka odzvala apelu vlade, v čl. 3 odst. 7 uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25 »eprembra 1936 in izdala razne sklepe o denarnih zavodih, ki so delno svoj kmetski portfelj reeskon-tirali pri Narodni banki. Za ta del svojega port-felja bo Narodna banka denarnim zavodom računala samo tiste obresti, ki jih bodo ti denarni zavodi sprejeli po omenjeni uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, to ie 3 odstotke. Po izjavi guverneria dr. Milana Radosavljeviča in v zvezi s pravilnikom o izvajanju uredbe od 25 septembra t. L. bo Narodna banka tudi nadalje izdajala ukrepe, v kolikor bo za to le potreba, v mejah statutarnih določb o poslovanju Narodne banke. Poleg drugih tekočih zadev so na podlagi čl. 65 in 66 statutov banke izvolili za člane eskont nega odbora podružnice na Cetinju Rista Gordiča, trgovca na Cetinju, in Nikolo Kneževiča, trgovca na Cetinju. „Cekovne marke4* Belgrad, 20 oktobra. AA. Opaža se. da se od časa do časa kupičiio tako imenovane čekovne marke, ki jih izvozniki dobivajo na račun vrednosti blaga, izvoženega v Nemčijo. To kopičenje mark je pogosto vzrok velikemu nihanju tečaja klirinške marke. — Da se ublaži to nihanje tečajev, ie izšel odlok, da sc za izvoz v Nemčijo sprejeti čeki ne morejo prodati preko pooblaščenih bank na borzi, če poteče rok 15 dni od dneva izdaje. V skladu s tem se tudi čeki na marke, izdani pred koncem oktobra t. 1., ne morejo prodaiati na borzah po 15. novembru 1936 (Iz Narodne banke kraljevine Jugoslavije, dne 30. oktobra 1936.) „Klirinške lire« Belgrad, 30. oktobra. AA. Finančni minister ie odredil: 1. da od zneska klirinških lir, ki iih je Narodna banka kupila na račun finančnega ministrstva, lahko neposredno ali pa po pooblaščenih ustanovah prodaia uotovalcem večji' znesek od tistega, ki ga dovoljuje čl. 4 pravilnika o ureditvi deviznega in valutnega prometa. 2. Da te lire za izletnike lahko Narodna banka prodaia po tečaju, ki bo približno ustrezal tečaju »tujsko-prometne lire« v tujini, in 3. da potniki, ki potujejo v Italijo, in tisti, ki samo tranzitno pasirajo Italijo, lahko za svoje izdatke kupijo izključno samo klirinške lire pri Narodni banki ali pri ustanovah, ki so za to posebej pooblaščene. ^n g Občni zbor Glavne zadružne zveze Belgrad. 30 oktobra m. V smislu sklepa seie širšega upravnega odbora Glavne zadružne zveze bo redni občni zbor Glavne zagružne zveze v kraljevini Jugoslaviji, dne 16. decembra 1936 v Belgradu. Naš les in Italija Belgrad. 30 oktobra m. Nov trgovski Sfio-razum z Italijo določa, da bo naša država za šest mesecev do 31. marca 1937 izvozila v Italijo za okoli 30 milijonov lir lesa Tu je vračunano tudi povečanje kontingenta za 45% od strani Italije vsled devalvacije lire Izvoz lesa v Italijo se je ze pričel ter so sklenjene kupčije že za prihodnji mesec. Tukajšnja agencija »Jugoslovanski kurir« doznava. da se bo izvoz lesa uredil f>otom posebnih dovoljenj, ki jih bo izdal Zavod za (pospeševanje zunanje trgovine. V tem zavodu izdelujejo poseben pravil- i nik za izvoz lesa v Italijo V Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine bodo ustanovili poseben odsek, ki bo dajal dovoljenja za izvoz lesa v Italijo. Trgovinska pogajanja z Angliio Belgrad, 30 okt m. »jugoslovanski kurir« iavlja, da bo pomočnik ministra za zunanje zadeve g Milivoi Pilia odpotoval takoj po vrnitvi predsednika vlade dr Milana Stojadinoviča i^ Ankare v London, kjer bo vodil trgovinska poga-iania z Angliio. Politično vrenje na Hrvatskem te nekaj časa Izhaja v Zagrebu »Hrvatski dnevnik«, ki je veljal v lavnosti doslej za nekako uradno glasilo mačkovskega gibanja na Hrvatskem Ta list ie zlast' namenjen meščanskim slojem bivše Hrvatske seljafke stranke. Toda skrajni elementi na Hrvatskem ki menda niso zadovoljni s sedanjim vodstvom hrvatske politike, so ustanovili svojo glasilo, ki se imenuje »Hrvatska Istina«. Ta »Istina« je urejevana v duhu samih »šlagerjev« ter napada vsevpiek ter ie od sile kulturnobojna, tako da se človeku zdi. da ni zrastla zgolj na hrvatskem relniku, čeprav v politiki zagovarja hrvatske narodne težnje. Ta list je začel hudo zdelovati dosedanie uradno glasilo »Hrvatski dnevnik« ter ga napadnti. Menda zato, da bi se »Hrvatskemu dnevniku« ne bilo treba otepati svojega nadležnega nasprotnika, ie začel izhajati še en list, ki se imenuje »Hrvatski buzdovan«. Ta »Buzdo-van« pa ima sedaj to nalogo, da se pretepa s »Hrvatsko Istiro« ter ji v ostrem tonu odgovarja. Te dni je v Zagrebu izšla prva številka novega radičevskega glasila »Sel|a2ki dom«, ki ga izdaja dr. Vladko Maček, kjer pravi, da je »Seljački dom« po šestih letih znova začel izhajati ter bo nastopal kot e