Celjski TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA Leto II. — Stev. 12. Celje, dne 19. marca 1949. Cena 2 din Poštnina plačana v gotovini NAPREDNI KMETJE, KI SO ZA SOCIALISTIČNO PREOBRAZBO NAŠE VASI, VSTOPAJO V OBDELOVAL- NE ZADRUGE! Osvobodilna fronta v okolici Celja je razvila v predkongresni dejavnosti močan pokret za ustanavljanje obdelovalnih zadrug v nedeljo dopoldne se je vršila v Celju prva konferenca novoizvoljenih delegatov za okrajno skupščino OF. Zborovanja se je udeležilo 440 od 454 izvoljenih delegatov. Kot gost je pri- sostvoval član-GOOF tov. Popit Franc. Zborovanje je potekalo v znamenju pregleda doseženih uspehov pri nedelj- skih volitvah, v znamenju manifestacije Osvobodilni fronti in pregleda izvrše- vanja nalog, postavljenih v sklepih II. plenuma OF. Predsednik okrajnega odbora OF tov. Ocvirk Ivan je v svojem uvodnem go- voru podčrtal veliko zmago OF pri zad- njih volitvah kandidatov za okrajno skupščino. Več kot 95% udeležba je po- kazala neomajno zaupanje volivcev v pravilnost politike CK KPJ. Člani OF v okraju Celje-okolica so dali s tem ja- sen in odkrit odgovor vsem klevetam in hujskanju. Naloga današnje konference je, — je dejal tov. Ocvirk, — da izbere delegate, ki bodo našo pripravljenost znali ma- nifestirati tudi v delu III. kongresa LFJ. V nadaljevanju svojega govora se je tov. Ocvirk dotaknil izpolnjevanja na- log v vsakdanjem delu frontnih organi- zacij in poudaril kot osrednjo nalogo vprašanje preobrazbe kmetijske proiz- vodnje na socialistični osnovi. Pri obravnavanju konkretne proble- matike kmetijskega zadružništva se je marsikje pokazalo, da krajevne frontne organizacije niso sposobne, da bi v vsem obsegu zajele val zanimanja, ki se po- javlja med kmeti za vprašanja socia- listične preobrazbe na vasi. Tam, kjer so frontne organizacije dobre, prečišče- ne od oportunističnih in špekulantskih elementov, kjer je vodstvo Fronte moč- no v rokah partije, tam je to zanimanje dalo svoj sad: kmečko obdelovalno za- drugo bilo katerega tipa. Najlepši primer za to je v Marofu. Tam je bila kmalu po resoluciji II. ple- numa OF ustanovljena kmetijsko-obde- lovalna zadruga nižjega tipa, kljub vsej razdiralni akciji reakcionarnih elemen- tov. Zato ni čudno, da so se ti reakcio- narni elementi na dan pred volitvami začeli posluževati parol, da so kmetje v Marofu pred vstopom v zadrugo pro- dali vso živino, da je med zadružniki nesporazum in da bodo sedaj ženske vpregli v plug. Ugodna tla za sovražne parole so tu- di tam, kjer delajo vodstva frontnih or- ganizacij zgolj s frazarjenjem o kula- štvu, o potrebi ustanavljanja kmetijskih zadrug, brez konkretne akcije. Takšen primer se je pokazal v Planini. Tam so mnogo prej kakor v Marofu pričeli s pripravami ,za ustanovitev obdelovalne zadruge, vendar so še samo v štadiju pripravljanja. Ogromen odmev v vsaki kmečki hiši je imela prva Zvezna konferenca kme- tov zadružnikov. Sedaj pripravljajo ustanovitev kmetijske obdelovalne za- druge v Veliki Pirešici, v Seščah in drugje. Prihodnji teden bodo ustano- vili obdelovalno zadrugo nižjega tipa tudi v Drami j ah. To razpoloženje kmetov so hoteli iz- koristiti nekateri kulaški elementi na njim svojstven način. Izjavili so se za zadrugo, kateri bi dali samo zemljo v najem. Kakšna bi bila najemnina, kaže primer kulakinje Kukec iz Žalca, ki zahteva za 1 hektar zemlje 1400 din. Jasno je, da niti frontni aktiv, niti ljud- ska oblast nista ostala ravnodušna na- pram tako odkritim izkoriščevalskim tendencam. Poseben problem, kateremu so front- ne organizacije okraja Celje-okolica posvečale pozornosti, je vprašanje hlap- cev in dekel. Velika večina njih ni socialno zavarovana, niti plačana po uredbi. Hlapec in dekla pomenita ku- laku še danes tisti objekt izkoriščanja, ki mu utrjuje ekonomsko bazo. Tako se hlapec in dekla borita preko kulaka, čeprav nevede, proU hitrejši graditvi socializma. Frontne organizacije so dolžne, da jim to dejstvo pokažejo, da z njimi politično delajo. Kot naslednjo važno nalogo je tov. Ocvirk poudaril pomoč frontnih orga- nizacij novoustanovljenim zadrugam. Frontni aktiv ni vedno pomagal zadru- gi pri premagovanju raznih težav, tem- več je sam raznašal govorice o napa- kah in pomanjkljivostih, ki so se doga- jale. Taki primeri so se pojavljali v Vrbju in Sv. Petru, kjer so nekateri vaški frontni funkcionarji videli toliko plevela na zadružnih njivah, da jim je ta zakril mnogo večje potrebe politične- ga dela. Ob koncu svojega referata je tov, Ocvirk govoril tudi o ogromnem pome- nu zadružnih ekonomij, kjer se kmetje pri skupni obdelavi zemlje seznanjajo B prednostmi socialistične kmetijske proizvodnje. V okraju bo letos 28 za- družnih ekonomij, 17 od teh pa že de- luje. Ce bi upravni odbori boljše raz- umeli pot preobrazbe kmetijstva, bi bilo število aktivnih ekonomij že znatno viš- je. Zaradi tega je nujna najtesnejša po- vezava med upravnim odborom kme- tijske zadruge in frontno organizacijo. V sklopu vprašanj, ki se tičejo hitrej- šega razvoja zadružništva je važna do- graditev zadružnih domov in gradnja novih gospodarskih objektov. Zadružni domovi morajo biti letos dokončno opremljeni in postati žarišče gospo- darskega in kulturnega življenja na vasi. Obsežne naloge, ki stoje pred front- nimi aktivi na vasi narekujejo najtes- nejšo povezavo z delavci. Vprašanju vključevanja sindikatov v politično borbo na vasi se je doslej posvečalo premalo pozornosti. O odnosu Osvobodilne fronte do kle- vetniške kampanje proti naši državi je tov. Ocvirk dejal: V fronti in pod za- stavo partije so naši narodi pokazali, kaj je internacionalizem v praksi. Zato so nekateri pljuvali najnesramnejše klevete na fronto. Danes pa jo vlečejo nazaj skozi zadnja vrata tudi doma, ker jo seveda rabijo. Toda med našo in nji- hovo fronto je ogromna razlika. Naša fronta je borbena in enotna vseljud- ska politična organizacija, ki ima jasno pot pred seboj. Nihče je ne more od- vrniti od njene poti. Zato bo njen III. kongres postal glasen »da« za politiko CKKPJ in tov. Tita. Organizacijsko poročilo o' delu Osvo- bodilne fronte v razdobju od zadnjih volitev je podal sekretar tov. Jože Piki. Med značilnejšimi uspehi fronte je na- glasil gradnjo zadružnih domov na 21 gradiliščih, kjer so člani fronte opravili 131.923 prostovoljnih ur, v vrednosti 2 milijonov dinarjev. Politično delo fronte v okraju Celje-okolici vezano i na razne delovne akcje, se je vršilo ob razkrinkavanju močnih sovražnih pa- rol, ki so imele namen omrtvičiti delo OF, ustvariti omahljivost, nezaupanje in nesigurnost med delovnimi množi- cami. Člani OF pa niso delali le pri grad- njah zadružnih domov, temveč tudi pri popravljanju cest in drugih investicij- skih delih. Celotna vrednost opravlje- nih del znaša preko 5 milijonov dinar- jev. Okrajni odbor OF je podvzel široko akcijo organiziranja frontnih kotičkov in razpisal nagradno tekmovanje. Do danes je ustanovljenih 22 frontnih ko- tičkov. Drug način pospeševanja politič- no-vzgojnega dela so študijski krožki, katerih je sedaj 44. To število je za ob- sežen okraj premajhno in bo ustanav- ljanje novih krožkov ena glavnih bodo- čih nalog frontnih organizacij. Zaupanje ljudskih množic v OF so pokazale nedeljske volitve delegatov za okrajno konferenco. Izvoljenih je bilo 456 delegatov, med temi 86 industrijskih delavcev, 15 obrtnikov, 26 poljedelskih delavcev, 146 malih kmetov, 75 srednjih kmetov. 2 velika kmeta, 90 nameščen- cev, 1 študent in 15 ostalih. Število ti- stih, ki se volitev niso udeležili znaša 4.50%. V teh odstotkih so zapopadeni tisti frontovci, ki so nasedli sovražnim parolam, en del pa predstavljajo za- krknjeni sovražniki, ki se ne morejo sprijazniti z današnjo družbeno stvar- nostjo. Na konferenci je bila izrečena javna pohvala 90 krajevnim OF odborom, ki so izvedli volitve 100%. Prvi med njimi je zaključil volitve vaški odbor Zakl iz sektorja Gomilsko in sicer ob 8. uri zjutraj. Na dan volitev je bilo spreje- tih v OF 2082 novih članov. Ob tej priliki je tov. Piki predlagal, da se dvema izvoljenima delegatoma Jelen Rudolfu iz Trnave in Gunzek Alojzu iz Debra odvzame pravica za- stopanja svoje organizacije. Prvi je od- klonil povabilo na konferenco, drugi pa je širil neresnične vesti o zadrugah in druge sovražne parole. Predlog je bil po navzočih soglasno osvojen. Ob zaključku svojega referata je tov. Piki opozoril delegate na budnost pri izbiri kandidatov za vaške sekretariate, da bodo volitve 27. marca dale najlep- šo sliko političnega položaja na pod- ročju okraja Celje-okolica. Obema referatoma je sledila živahna diskusija, katero je zaključil tov. Po- pit Franc, član GO OF Slovenije, ki je pozdravil zborovalce in med drugim de- jal: »Volivni uspehi v okraju Celje-oko- lici so dokaz pravilnega političnega de- la Osvobodilne fronte Partije, pravilne- ga usmerjanja od strani okrajnega ko- miteta. Udeležba pri volitvah izpričuje, da so ljudske množice začutile pravil- nost politike komunistične partije tov. Tita. Udeležba je pokazala, da je gonja proti Partiji Jugoslavije neute- meljena, da se ji ljudske množice zoper- stavljajo in dokazujejo, da je politika KPJ v korist delavca in delovnega kmeta. Naloga OF odborov pri ustanavljanju zadrug je, da kažejo kmetu prednost socialističnega gospodarstva, da mu pri- kažejo razliko med njegovim sedanjim stanjem in stanjem po vstopu v zadru- go. Kmete je treba prepričati o tem, da lahko tudi mali in srednji kmetje pri- dobijo bogastvo, da veliki kmet ni bo- gat zato, ker morda več dela kot mali, temveč zato, ker ima večje površine zemlje. Zadruge višjega tipa bi lahko konkretno prikazovale stanje v svojih gospodarstvih,« Ob koncu svojega govora je tov. Po- pit poudaril: »Pospešeno, intenzivno de- lo za preobrazbo vasi je treba izvajati s poglobljenim političnim delom, nika- kor pa ne z administrativnimi ukrepi ali s pritiskom. Zato je važno, da bodo izvoljeni v sekretariate OF ljudje, ki so bodo znali približati delovnemu kme- tu in ljudje, ki so pri utrjevanju za- družništva najbolj izkazali,« Po govoru tov. Popita so se zborovale! spomnili borbe koroških Slovencev ter v resoluciji tov, Alešu Beblerju sporo- čili, da se ne bodo nikdar odrekli pra- vičnih zahtev po priključitvi Koroške in da bodo podprli borbo koroških bra- tov s pospešenim utrjevanjem socializ- ma v svoji državi. Kot delegte za III, kongres LF Ju- goslavije so bili soglasno izvoljeni: Ocvirk Ivan, predsednik OF Celje- okolica Bole Dušan, aktivist, sedaj v Ljub- ljani Dr. Brilej Jože, ljudski poslanec iz Dob j a Ulaga Franc, predsednik obdelovalne zadruge Ar j a vas Rehar Albin, predsednik KLO Pe- trovče. Leskovšek Jakob, mali kmet iz Pil- štanja ter Tovornik Franc, mali kmet od Sv. Lenarta. Zborovalci so sprejeli še vrsto važ- nih sklepov za nadaljnje utrjevanje organizacije OF na vasi in za njeno uspešno delo pri rekonstrukciji kme- tijstva. V Dramljah so te dni ustanovili drugo obdelovalno zadrugo v okolici Celja Na mizi je ležalo 29 pristopnih pri- jav. Slike voditeljev, zelenie na mizi in stenah, parola »Krepimo in razvi- jaj mo kmečko zadružništvo«, zastava na prosvetnem domu, v katerem se je vršila ustanovna skupščina obdelovalne zadruge, to je bil majhen zunanji videz velikega dogodka v Dramljah. Na klopeh v dvorani so se gnetli za- družniki, Kaj se je dogajalo v njih srcih je težje opisati. Medtem ko so ča- kali, je še marsikateri preletel v mi- slih svojo preteklost, se spomnil tega, kar mu je pravil oče in ded, si ogledal trde žuljeve dlani, ali ob sebi zgarano ženo. »Moj oče je krčil gozd, da je po- .večal njive, za njim sem ga jaz, garala sva dni in noči, žena, otroci še zrasti niso mogli od samega garanja in kako ^mo živeli? Hudič nuj vzame tako živ- ljenje.« Pšeničnikova se je spomnila, kako ^ta se z Martinom pehala vse življenje: ?>10 dni potem, ko sem prišla iz bolnice jZ otrokom, me je vrgla krava in mi zlomila nogo. Spet v bolnico, ko sem se vrnila, sem morala še z bergljami na njivo. Kaj sem hotela, če so pa štiri lačna usta čivkala vame. Trd je bil naš kruh.« Nekdo tam se je spomnil materine pripovedke o kralju, ki je na smrtni postelji dal poklicati sinove in vzel v roke več palic, da bi jih polomil — ni jih mogel. Ko pa je vzel vsako posebej, so se zlahka razlomile. »Tako nas je Življenje drobilo,« je modroval naprej, toda ne bo nas več, smo že podpisali, da nas ne bo.« Avžner je začel: »Združujemo se v eno družino, delali bomo skupno, danes je prelomnica v našem življenju: Sekretar Okrajnega komiteta Partije jim je dejal: »Od vzhoda in zahoda nas napadajo, mi pa hitimo naprej. Zopet nova socialistična postojanka, kmečko obdelovalna zadruga v Dram- ljah, Vedno več jih bo, naše liudstvo trd- .no zaupa Partiji. Ce boste najprej skrbeli za korist skupnosti, potem šele vsak zase, boste hitro napredovali. Ce bo v zadrugi slo- ga, bo napredek, V vas bodo uprte oči vseh naših pri- jateljev pa tudi sovražnikov. Ti zadnji .vas bodo obrekovali in hoteli ovirati, ,vam nagajati, toda le zato, ker se za- vedajo, da je tako socialistično gospo- darstvo za njih izkoriščevalske name- ne kamen po glavi. Se imamo dosti nevernih Tomažev, toda prav vaše de- lo jim bo odpiralo oči, vedno manj jih bo.« Se naprej jim je govoril o živini, strojih, razporeditvi dela, o drugih va- seh in kmetih, ki se tudi pripravljajo Ta skupno obdelovanje zemlje, - Z močnim ploskanjem so mu odgo- vorili, da jim je povedal to, kar jih je težilo že dolp. Potem se je začelo s pravili, Skraja neradi, a so se vseeno razživeli. Od"o- čali so o življenju in delu v zadrugi. Sestavljali so si za vse enako veljaven zakon zadruge. »Skupno bomo obdelovali polja, vi- nograde, kosili, redili živino itd.« Zemlja ostane last zadružnikov, po treh letih lahko, kdor hoče, izstopi. Dohodek, ki ga bomo določili za raz- delitev med nas same, bomo razdelili tako, da bo 80% odšlo na delo po b- pravljenih trudodnevih, 20% pa za vlo- ženo zemljo, stroje in živino. Vsakemu zadružniku se pusti pol do 1 ha zemlje, da jo sam obdeluje. Zadružnikom, ki imajo otroke, bo za- druga pomagala takole: Ce oče in mati, ki opravita v mesecu 60 trudodni, dobita na otroka pripisane 3 trudodni, če imata 40, 2 trudodneva, če 30 pa 1 in pol trudodan. Ce pa je mati sama ali oče pa za 30 trudodni prav tako dobi na otroka 3 trudodneve, za 20 — 2, za 15 1 in pol. Iz dohodka zadruge bomo vsako leto pustili 10% za zadružni obratni fond. Prav tako bo iz dohodka vsako leto določeno najmanj 2 odst, za socialni fond, tako da bodo preskrbljeni tudi bolni in stari. Vsak člen pravil že prej dobro premi- šljen in zapisan, vsaka nova odločitev, Jci so jo sprejeli, je potrjevala le eno: Zadružniki si sami določajo dolžnosti in pravice — sami si kujejo boljšo bo- dočnost. Tudi po sprejetju pravil je bilo treba razvozljati še nešteto problemov. Nekaj je takih, ki nimajo nič in bi se ne mogli preživeti do jeseni, ko bo pospravljen prvi zadružni pridelek. Ta- kim bodo pomagali tisti zadružniki, ki imajo nekaj več, V skrajnem slučaju bi pa tudi živilske nakaznice še do- bili. Tisti, ki še sedaj nimajo zemlje bodo dobili prav tako pol do 1 ha ohišnice, ,da bo vsem članom enako, Jakopin, ki je mislil obdržati maj- hen ribnik, bo istega tudi odstopil za- drugi, ki ga bo očistila, povečala in v njem gojila ribe. Ko je bilo govora o hmelju, se je ,brž oglasil Kukovič, da ve za lego, kjer je že prej hmelj sijajno uspeval. Tudi sušilnice imajo že od prej. Tako bo za- druga gojila tudi to važno industrijsko rastlino. Kaj pa živina? O tej bi bilo tudi potrebno govoriti, Dosedaj je zbranih 27 krav, 9 konj in 12 prašičev. Čimprej bo treba nabaviti vsaj še 12 krav, naj- jnanj 4 težke konje pa bike. Posebno hitro pa bo treba preskrbeti prašiče. Važna točka dnevnega reda je ostala, ,ko se je že stemnilo. Prinesli so petro- lejko. aP ne bo dolgo, ko jim bo svetila električna luč. Sekretar CKKPS jim je .ob zadnjem obisku obljubil vso pomoč, tako pri elektrifikaciji Dramelj, nape- ljavi telefona in vodovoda. Rekel jim je, da bo Partija in oblast posvečala posebno pažnjo obdelovalnim zadru- gam, zadružniki pa bodo vložili vse si- le, da čimprej vzorno uredijo svoje so- cialistično gospodarstvo. Volili so upravni odbor. Kdo jih bo vodil? Močnikov Miha naj bo predsed- nik, saj je že na tečaju za predsednike kmečkih zadrug. Cez 14 dni se vrne. Vsi so bili soglasni s predlogom. V od- bor so zbrali še druge dobre gospodar- je: Janeza Jakopina, Kukovič Ferdota, Kukovič Jožeta, Mastnak Antona, Gre- šnik Pavlo in Jakopin Stanka. V odbor ki bo pa vodil nadzorstvo nad vsem delom zadruge in uprave so izbrali Avžner Ivana, Močnik Franca, in Pšeničnik Martina. Ta občni zbor prav za prav ni bil ta- ko hitro končan. Zaključili so že, toda zadružniki so še naprej razpravljali o tem in onem, o delu, nalogah, živini, semenu itd. Se ko je vaška mladina pozdravila zadružnike, zaigrala har- monika in so se mladi že nekaj časa vrteli ter prepevali, se še niso mogli ločiti od gospodarskih pogovorov. Veselje je sijalo z vseh obrazov, saj so ta dan napravili tako velik korak naprej v lepše živlejnje. Posebno obisk sekretarja CKKPS tov, Miha Marinka jim je vlil več moči in poguma, kakor pravijo. Zavedajo se velikih nalog, trd- no pa verujejo v svoje lastne sile, in zaupajo v modro vodstvo Partije in njenih voditeljev. Mestna konferenca osvobodilne fronte je izvolila novo vodstvo Na III. kongresu LFJ bodo 7astopali člane OF Celja Stante Peter, Klarič Rudolf, Drev Albina In Orel Tine v nedeljo 13, t, m. so se zbrali dele- gati, izvoljeni na volitvah OF, da izbe- rejo izmed najboljših aktivistov dele- gate za III. kongres LF, nov izvršilni odbor ter sekretariat mestnega odbora Fronte. Dosedanji sekretar MO OF tov. Kla- rič Rudolf je v svojem govoru takoj naglasil, da ima konferenca namen prevzeti naloge in začrtati nadaljnje de',ovanie fronte v mestu, na podlagi resolucije plenarnega sestanka CKKPJ in Cavnega odbora OF Slovenije. Go- voril ie o delu in nalogah organizacije na našem teritoriju, ki je sicer indu- strijski. a ima vseeno pogoje, da se ustanovijo tudi kmetijsko-obdelovalne zad^-uee in zadružne ekonomije, na ka- terih bi lahko pridelali posebno za pre- skrbovanje mestnega prebivalstva ogromno potrebne zelenjave. Tudi za- sebna kmečka gospodarstva bodo mo- rala preusmeriti svoje setvene plane predvsem na tiste produkte, ki so po- trebni nagemu trgu. Prav talco je po- trebno goiiti več perutnine in zajcev. Ko je nad^lie razpravljal o zadružni- štvu in l3n''ko^e+nemu delu pri grad- nji 7Pd^-u^n^h domov, je rekel: »Prav tako, kot je del kmetov ob začetku gra- denj zadružnih domov z nezaupanjem in ce^o s strahom opa-^oval delovne sku- pino. ki so gradile domove, prav tako g'eda del kmetov z nezaupanjem na ustanavlianje zadrug in zadružnih eko- nomij. Zato bo pogrebno, da bo naša OF v tem le^u boli široko in poglob- ljeno pristopila k delu med kmečkim prebivalstvom, da bo tolmačila kme- tom razne oblike zadružništva, da bo z njimi razpravljala o različnih tipih zsd^-ug, organizirala izlete v že obsto- ječe zadruge, kjer se bo kmet lahko prepričal o prednosti zadružnega go- spodarstva. Druga ze'o važna naloga, ki se po- stavka pred OF mes'ta Celja, je iz- gradnja in pomoč pri pravilnemu delo- vanju lokalnega gospodarstva. Lokalno gospodarstvo v Celju je sorazmerno ze- lo močno, vendar kljub temu niso iz- črpano vse možnosti. Zaradi tega je po- trebno poiskati vse materialne vire, po- tom katerih bomo omogočili nadaljnji razvoj lokalnega gospodarstva, ki mu morp. biti glavni cilj čimboljša zadovo- j Ijitev potreb' predvsem prebivalstva » mesta. Zbiranje odpadkov bi lokalni industriji veliko pripomoglo k izpolnje- vanju njenih nalog. Konkretno pomoč naj bi OF v letoš- njem letu nudila našemu lokalnemu gospodarstvu, predvsem z mobilizacijo prostovoljne delovne sile in z vključe- vanjem te delovne sile v terenske bri- gade. To delo naj bi po eni strani po- magalo izpolniti plane podjetij, po drugi pa usmerilo na gradnjo objektov, ki jih ima v svojem planu fronta. Nadalje je še govoril o distribucijski mreži, o kadrih v gospodarskem apa- ratu, o evidenci, katero moramo izbolj- šati, da nam bo omogočila dosledno kontrolo nad vsemi, ki so zaposleni ali- v trgovini ali gospodarstvu. Ko je govoril o volitvah, ki so bile izvedene preteklo nedeljo, je podčrtal veliko politično zavest prebivalstva, ki je tudi izvolilo take delegate, ki so z dosedanjim delom dokazali predanost stvari socializma. Pri tem je poudaril, da je večina izvoljenih kandidatov ko- munistov, torej najdoslednejših borcev za boljšo bodočnost, našega naroda. Svoj govor je zaključil z besedami: »Vsekakor so pri teh volitvah tako de- lavci, kakor tudi kmetje in delovna in- teligenca ponovno potrdili in manife- stirali nezlomljivo enotnost delovnega ljudstva mesta Celja, manifestirali za izgraditev socializma, za Komunistično partijo, za tovariša Tita. Delovno ljud- stvo mesta Celja je na ta način dalo pravilen in nedvoumen odgovor ne sa- mo vsem imperialističnim vojnim huj- skačem, temveč tudi vsem klevetnikom, ki obrekujejo našo Partijo in naše vod- stvo na podlagi Informbirojevske reso- lucije. Volitve same so pokazale kako nepoučeni ali pa kako nesramno izma- ličijo klevetniki pravo stanje pri nas in kako se naše ljudstvo ne ozira na vsa njihova obrekovanja, temveč hoče s svojo enotnostjo na političnem polju, kakor tudi s svojim vztrajanjem, po- žrtvovalnim delom pokazati, da je nji- hova gonja proti naši državi, Ljudski fronti in naši Partiji brez vsake stvar- ne podlage in zato v resnici klevetni- ška. Zato še bolj utrdimo naše vrste in okrepimo naše delo za izgradnjo so- cializma. ^ Nadaljevanje na 2. strani stran 2 »CELJSKI TEDNIK« Leto II. — Stev. 12. Milijonske vrednosti imamo raztresene zato iih skrbno zberimo v akciji xa zbiranie odpadkov Po vsej Jugoslaviji se bo z 19. mar- cem pričela akcija za zbiranje odpad- ' kov. Akcija bo trajala skozi vse leto. V to akcijo se bodo vključile vse front- ne organizacije in renubliška podjetja za zbiranje odpadkov. Velik delež k tej akciji pa bo lahko doprinesla prav mla- dina. Raznih odpadkov barvnih kovin, starega železa, razbitega stekla, starih cunj, kosti, papirja in še cele vrste dru- gih odpadkov leži marsikje, da ne re- čemo povsod po dvoriščih, kleteh in podstrešju zavrženih brez vsake koristi, ki postajajo iz katerih koli vzrokov ne- rabni. V borbi za industrializacijo naše zem- lje se moramo zavedati, da tudi to, kar je za poedinca v manjši količini ne- uporabno, ta material, pa naj bo zbran samo po majhnih kosih železa, polom- ljenih žebljev, cunj itd. predstavlja v večjih količinah važne industrijske su- rovine. Zametovati odpadke in jih ne zbirati ter vračati proizvodnji, bi pomenilo škodovati našemu gospodarstvu. Kolike važnosti, dela in stroškov se prihrani samo pri zbiranju starega železa. Pro- ces predelave železa iz starega v novo jo najmanj enkrat krajši kot pridobi- vanje železa iz železne rude. Pri tem pomislimo samo na to, koliko delovne sile so uporabi, preden dobimo železno • rudo iz rudnikov in jo spravimo v plav- ' že. Do tu mora naš delavec napraviti že j na tisoče ur. Vse to odpade pri pretap- | Ijanju starega železa, proces je mnogo krajši in s tem cenejši. Zmes surovega železa in starega železa nam daje prvo- vrstno jeklo. V starem železu je 90% čistega železa. Vanj je bila vložena že znatna koli^na delovnega truda. Upo- rabilo se je veliko koksa in električne energije. Ce zametavamo staro železo, izražamo s tem tudi nespoštovanje do našega delavstva, ki je prav v tem za- vrženem koščku pustilo svoje delo in napore. Ravno pri zbiranju starega železa ne bomo zadevali na težave, ker nam je vojna tega materiala v dovolj ni meri zapustila. Treba bo samo malo dobre volje in zbrali bomo milijone, ki ležijo raztreseni širom naše domovine. Sta- rega železa je toliko, da bi samo z eno pravilno in vestno izvedeno akcijo znatno pripomogli pri izvršitvi plana naših železarn. Kaj Pa z razbitim steklom? Danes, ko gradimo na tisoče novih stanovanjskih blokov tovarn in drugih zgradb, so sorazmerno s tem in če vra- čunamo še posledice vojne, ki nam je zapustila gotovo več kot v tričetrt sta- novanj razbita okna, potrebe po steklu, šipah in ostalih steklenih izdelkih mno- go večje od predvojnih. Za proizvodnjo stekla pa se potrebuje najraznovrstnejši material: pesek, amonijakova soda, na- trijev sulfat, kremenjak in drugo, k vsemu temu pa še visoka temperatura pri izdelavi. Kot pri železu, je za celo- ten proces, da pridemo do stekla, treba mnogo ur in truda. V vsakdanjem življenju se kdaj raz- bije kozarec, steklenica. Da bi se »čre- pinj« čimprej rešili in pozabili na ne- zgodo, hitro v smetišče z njimi. Nihče pa ne pomisli pri tem, da je odvrgel s tem surovine, ki so nam pri predelavi stekla nujno potrebne. Ali ne bi bilo prav tako v redu, če bi se le-te »čre- pinje« spravile v kak zaboj, ki bi bil shranjen nekje in nam ne bi bil v na- poto? Poedincu bi bilo vseeno, če bi pa delali vsi tako, in bi tedaj, ko bi se škat- la napolnila, to odnesli na zbirališče, bi se tega nabralo v toliki meri, v prav kakršni našim tovarnam stekla pri- manjkuje. Zakaj ni papirja? Kje je le papir, se marsikdo vpraša, ko si želi kupiti ta ali oni papirnati iz- delek? Po tem pa ne vprašuje, kako se pride do papirja. Morda je prav isti še zjutraj podkuril s celim šopom papirja, ali v pisarni po nepotrebnem trošil pa- pir, ki je enkrat doslužil svojemu na- menu, ni Za drugam kot v koš in iz ko- ša v najboljšem slučaju v peč ali šte- dilnik, da se prihranijo drva — takšne- ga smo mišljenja. Ni papirja! A nas spremlja na vsakem koraku, porabimo ga več, kot je potrebno in koncem kon- cev ga odmetavamo, ker ne vemo, kaj Z njim. Veter ga raznaša, vse ulice so ga polne. Od kod pa prihaja papir? Skladišča papirja so v naših gozdovih. Tu je shra- njen v stole'nih drevesih. Od tam pri- haja s kamioni kot les v tovarno ter preide skozi dolgo vrsto strojev končno kot papir v svet. Za eno tono papirja se porabi 50% celuloze, 20% zmletega (brušenega) lesa in 30% starega papir- ja, tega pa vse premalo prihaja v to- varne. Jasno je, da je treba tiste snovi, ki jih star papir že vsebuje, nadome- stiti in te snovi dobimo v lesu, les v gozdu in tako se po nepotrebnem krčijo naši gozdovi in povzroča škoda. Koliko lahko zberemo papirja, ako ga redno mečemo v koše? Prav toliko kot porabimo. Ce se tako dela v vsaki pisarni, tovarni, mestu, skratka povsod, znese to sto in sto ton. Na stotine me- trov lesa bi tako prihranili in ga lahko uporabili drugje pri gradnji ali kurjavi. Zmanjšal bi se tudi uvoz celuloze. Kaj pomeni za našo industrijo zbira- nje starih cunj, bi bilo vsako pisanje odveč. Kaj se iz majhnih neuporabnih krpic v večji množini da napraviti, vprašajmo delavce, ki so po teh tovar- nah zaposleni. Odgovor bo kratek in ja- sen: novo blago! Kaj bomo s kostmi? Morda izzveni malone smešno, če trdimo, da si z njimi i>eremo perilo, umivamo roke in gnojimo naša polja ter njive. Vendar je tako. V fosfatnih gnojilih se nahajajo premlete in kemič- no predelane kosti. Za izdelavo mila je potrebna industrijska mast, ki se pri- dobiva iz kosti. Ako bi zbrali 100 kg kosti, bi dobili iz teh 8 kg industrijske masti, a 1 kg masti s še pripadajočimi surovinami nam da 5 kg mila. Ce nam je vse to znano, potem nas ne bo treba siliti k tej veliki in ko- ristni akciji. Akcija mora biti množična. Frontovske organizacije naj si med seboj napovedujejo tekmovanja. Organizirano in sistematično pripravljeno zbiranje odpadkov bo omogočilo, da bo naša država postala v večji meri neodvisna v pogledu surovin od inozemstva. Na stotisoče ton materiala, ki je ležal do- slej neizkoriščen, pomeni hkrati veli- kanski prihranek naše države. Zato pa bo treba akcijo vsekakor dobro poli- tično pripraviti in množicam s široko agitacijo obrazložiti njen pomen. Ljud- ska fronta bo s to akcijo veliko pripo- mogla k socialistični izgraditvi in izpo- polnitvi petletnega plana naše države. Zbiralcem in orga- nizatorjem zbiranja odoadkov! Tehnično vodstvo akcije za zbiranje odpadkov ima podjetje »ODPAD«, Sp. Hudinja 41, telefon 296. Vodstva množičnih organizacij naj takoj javijo podjetju, na katerih krajih bodo zbrala odpadke, če jih sama ne morejo prepeljati na zbirališče. Podjetje »ODPAD« bo vsak ponede- ljek prevažalo iz zbirnih mest zbrane odpadke. Na občnem zboru Krajevnega odbora zveze delavcev in nameščencev trgov- skih podjetij so člani napvovedali tek- movanje vsem ostalim organizacijam, kdo bo zbral več odpadkov in jih čim- prej oddal »ODPAD«-u. Tretja obdelovalna zadruga v okraju Celje-okolica je bila ustanovljena v Veliki Pirešici Na ustanovni občni zbor Kmetijske obdelovalne zadruge Vel. Pirešica se je zbrala gruča malih posestnikov, ki so bili pred nedavnim časom še najem- niki in izkoriščani po veleposestniku. Bodoči zadružniki so z zanimanjem po- slušali predsednika OZKZ Zdolška, ki je razvijal vprašanja še nekoliko neza- upljivim članom bodoče zadruge nižje- ga tipa. Vidno se je bralo na obrazih veselje, ko so bili docela prepričani, da bodo v resnici enkrat gospodarji zem- lje, v katero so že toliko let vlagali trud za svojega gospodarja, ki je na njihov račun preje razkošno živel na Dunaju. Veliko zanimanje so kazali za stro- je, ker na roke so delali dosedaj, v so- cialistični državi pa pričakujejo boljše življenje. S trdno zavestjo so pristopili k mizi, da podpišejo pristopne izjave, ker se zavedajo, da s tem podpisom stopajo v boljšo in svetlejšo bodočnost, svojo in svojih otrok. Pri volitvah u- pravnega odbora in nadzornega odbora je prišlo do zdravega ocenjevanja spo- .sobnosti' posameznikov za predlagane funkcije. Tudi izvoljeni predsednik in brigadir sta takoj pokazala, da se ljud- ska volja ne zmoti kadar izbira iz svo- je srede. Razgibanost je prav prišla do izraza pri določanju ohišnic in popisu inven- tarja, katerega so prenesli zadružniki v zadrugo. Ohišnice so si med seboj po posvetovanju izbrali od 10—40 arov na družino, zavedajoč se, da jim je pri zadružnem delu velika ohišnica le v škodo, ker jim nudi zadruga vsega za življenje potrebnega. Pri oddajanju živega in mrtvega in- ventraja je pridobila zadruga par mla- dih konj z vprego in 7 glav goveje ži- vine, ter za prvo silo vsega poljskega orodja. Tudi setveni plan je bil sprejet z na- vdušenjem in zavestjo, češ, sedaj bomo delali za sebe in pridelek tudi sami spravili. Ura je bila že preko polnoči, ko se še nikomur ni mudilo, ter se je debata vedno ponavljala o delu, setvi, žetvi in vsem mogočem, kar bi jih utegnilo do- leteti v tem letu. Ker hočejo takoj začeti s kolektiv- nim delom, so si izbrali najboljšega zadružnika za brigadirja. Tov. Puncar Ivan je bil vseskozi napreden mali ikmet in bo v kolektivnem življenju pokazal prav gotovo še več volje in sposobnosti. Sijočih obrazov smo se poslovili z veseljem v srcu, da se je naš okraj zopet pomnožil za eno srečno družino, ki stopa ponosno v bodočnost socializ- ma. V zadrugo je pristopilo 13 družin z 21 člani. Nadaljevanje s 1. strani. Z izpolnjevanjem vseh nalog, ki jih sprejema konferenca, se bo fronta me- sta Celja najlepše in najboljše pripra- vila na III. kongres Ljudske fronte. III. kongres Ljudske fronte se bo vršil v ča- su, ko se bori naše ljudstvo z največjo zagrizenostjo vkljub vsem težkočam za dosledno izpolnitev in prekoračitev na- log, ki jih postavlja petletni plan, na drugi strani pa ko vodimo ostro borbo proti imperializmu in ko s svojim de- lom dokazujemo vsemu svetu našo pra- vilno pot v socializem. Razširitev števila aktivistov in vse- stransko delo novoizvoljenih odborov bo Osvobodilno fronto še bolj utrdilo. V organizacijskem referatu je tov. Zupane Darinka omenila ozkost, ki je še obstojala v preteklem letu. Od 9 OF odborov se je organizacijsko razdelila v 21 odborov, tudi krog aktivistov se je ogromno povečal. Toda v bodoče bo treba vso delo nasloniti na še večje število članstva, da bodo lahko uspehi še večji. Posebno se je zadrževala na formiranju raznih komisij pri terenskih odborih. V komisije zfa agitacijo dn propagando morajo biti zajeti najboljši člani OF, ker bodo oni v veliki meri odgovorni, kakšna bo politična zavest volivcev na njihovem terenu. Te komisije morajo takoj pristopiti k organiziranju front- nih kotičkov, študijskih krožkov, popu- larizaciji naših časopisov in dvigu kul- turnega dela članov OF. Njihova nalo- ga bo tudi razkrinkavanje naših skri- tih sovražnikov, prišepetavcev na te- renu, ki so na zunaj sicer zadovoljni z ljudsko oblastjo, skrivoma pa huj- skajo ljudi z raznimi izmišljotinami proti vsem našim gospodarskim ukre- pom. Komisije za tekmovanje in nagraje- vanje naj se sestoje najmanj iz treh članov, katerih naloga naj bo organi- zacija tekmovanja med tereni, indivi- dualnega tekmovanja med posamezni- mi člani OF in vodenje točne evidence o uspehih tekmovanja na vseh poljih. Ne moremo govoriti o tekmovanju, če ne bomo vodili točne evidence o oprav- ljenem delu posameznih članov OF in jih spodbujali med seboj s tem, da bo- mo najboljšim členom OF dali prizna- jije za njihovo delo s primerno nagra- do ali pohvalo. Te komisije ne bodo smele čakati, da bodo najboljši člani nagrajeni šele na kakšni mestni kon- ferenci ali plenumu, temveč morajo za podelitev nagrad in diplom izkoristiti na terenu množične sestanke, katere mesečno sklicujejo terenski odbori. Na ta način bo tudi uspeh tekmovanja večji, ker bodo volivci sami dali pri- znanje svojim najboljšim članom. Velike važnosti bodo tudi gospodar- ske komisije predvsem na terenih s kmečkim prebivalstvom. Te komisije se bodo morale baviti z vsemi gospodar- skimi problemi in ukrepi, katere bo iz- dala oblast, z odkupi, plačevanjem dav- ka, pravilno razdelitvijo živilskih na- kaznic in sploh oskrbo prebivalstva. Nuditi bo morala tudi vso pomoč za- dnigam, ki so ali bodo organizirane na nj'hovem terenu. Važna je tudi nadzorna komisija, v katero naj bodo vključeni le najboljši člani fronte, ker od nje bo odvisno, ka- ko bodo de'a'e ostale komisije ter sploh terenski odbor. Voditi bo morala toč- no evidenco nad delovanjem vseh akti- vistov nad izvrševanjem nalog OF in opozarjati posamezne komisije, če niso zadostile svojim nalogam. V planskem delu je najvažnejše vprašanje eviden- ca in kontrola, ker brez te ne bodo od- bori mogli izvršiti letnih planov, katere so sprejeli volivci na svojih predvoliv- nih sestankih. Poleg vseh teh komisij morajo odbori tudi takoj formirati vodstva delovnih brigad. Pri mestnem odboru OF se bo formirala uprava za delovne brigade, ki bo delala v tesni povezavi z uprava- mi za delovne brigade osnovnih akti- vov. Te uprave bodo vodile tudi vso evidenco o opravljenem delu, razpore- jale delo in s svojimi brigadami po- magali naši industriji pri izvrševanju njenih planskih nalog. Uprave bodo sa- me samostojno podeljevale značke in nagrade za prostovoljno delo najbolj- šim članom fronte. Pri nas v mestu še' nimamo formiranih delovnih brigad, vendar so k temu terenski odbori že pristopili. Najboljša do sedaj sta v pro- stovoljnem delu teren Gaberje in I. četrt. V nadaljevanju svojega dela je kon ferenca izvolila nov izvršilni odbor, ki ga sestavljajo: Klarič Rudolf, Zupane Darinka, Ota Stanislav, Gajšek Risto, Vidmar Ivan, Mrak Vladislav, Blažič Slava, Jurčec Stanka, Frece Marica, Motaln Franjo, Svetek Dušan, Zaje Ivan, Komerički Drago, dr. Pavlič Ma- rijan, Macarol Rudolf, Pavlič Angela, Olip Franjo, Petrič Rafko, Petrca Vera, Černelič Slava, Jure Lojze, Bevc Vik- tor, Počekaj Marica, Bravčič Maks, Pe- perko Rudi, Kline Emil in Korber Fr. Izvršni odbor pa je na prvi seji ta- koj po konferenci izvolil sekretariat Mestnega odbora, v katerem bo Kla- rič Rudolf predsednik, Zupane Darin- rinka organizacijski sekretar, Ota Sta- nislav, Gajšek Risto, Vidmar Ivan in Mrak Vlado pa člani. V okraju Celje-okolica bodo letos porabili za investicije 7,040.000 dinarjev Okrajni ljudski odbor Celje-okolica | je na svojem 5. rednem zasedanju dne 15. t. m. sprejel predlog okrajnega pro- računa za 1949. leto ter odobril izven- plansko investicijsko dejavnost okraja. Letošnji okrajni proračun znaša din 69,453.000 din, je znatno višji od lanske- ga. V proračunu je določeno za prora- čune krajevnih ljud. odborov 16 milijo- nov dinarjev, t. j. za 2 milijona več kot v minulem letu. Glavne značilnosti letošnjega prora- čuna so, da je dejansko višji od prora- čuna v letu 1948., da se krije izključno iz lastnih sredstev in kljub temu zni- žuje prispevek v proračunu iz privat- nega sektorja. Kakor v lanskem prora- čunu, je tudi v letošnjem povečano raz- merje med okrajnim odborom in kra- jevnimi odbori izvršeno v korist kra- jevnih odborov, kar daje močan pouda- rek razvoju osnovnih organizacij ljud- ske oblasti, ki prevzemajo vedno večja dela v svojo kompetenco in ki vedno močneje posegajo v vodstvo gospodar- stva na svojih področjih. Sprejeti proračun zajema vso gospo- darsko dejavnost okraja razen investi- cij. Razvita lokalna industrija okraja Celje-okolica daje možnosti financira- nja investicij iz dobičkov lokalnih pod- jetij. Skupne investicije v okraju, ki jih bo izvršilo Okrajno gradbeno poletje, znašajo 46 milijonov dinarjev. V tem znesku pa niso zajete investicije pod- jetij zveznega in republiškega značaja, kakor tudi ne zadružni sektor. Težišče okrajnih investicij v znesku 7,040.000 din bo predvsem na okrajnih ekonomijah in investicijah za dvig živ- ljenjskega standarda prebivalstva. V letu 1949. bodo zgradili v Celju ve- terinarsko bolnico za 2,5 milijona din. V Založah, Zovneku in Rimskih Top- licah, kjer obstojajo okrajne ekonomi- jo, se bodo gradili svinjaki, goveji hlev in zajčniki ^ investicijami 2,210.000 din. S tem bodo dvignili kapaciteto hlevov za 150 svinj, 50 glav goveje živine in 250 zajcev. Investicije za dvig družbenega stan- darda znašajo 2 300.000 din. S to vsoto bo končan vodovod na Planini in Je- ronimu, obnovljen vodovod v Laškem, dokončana kanalizacija v Žalcu in ob- novljena v Vojniku. Na novo bodo gra- dili vodovod Sv. Vid—Podpeč. Dokon- čali bodo stanovanjsko hišo v Laškem, v Rimskih Toplicah pa bo izvršena cestna razsvetljava. V letošnjem planu elektrifikacije po- deželja je 12 km omrežja v krajih, ki so v narodno-osvobodilni vojni največ doprinesli: na Kozjanskem, Grobelnem in Sv. Vidu pri Grobelnem. Okrajni od- bor bo oskrbel bakreno žico in denar- na sredstva, delovno silo in drogove pa bo prispevalo prebivalstvo. Dokončno bo obnovljenih tudi večje število šol: v Smarjeti pri Rimskih Toplicah, Sve- tini, Sv. Jederti, Sv. Miklavžu in Ka- lobju. V Dobrni pa bo dograjeno novo šolsko poslopje. V letu 1949. stojijo pred lokalno in- dustrijo okraja Celje-okolica velike nalogo. Vrednost proizvodnje se bo v primeri z letom 1948. dvignila za 28%. V ta namen že uvajajo v tekstilnih to- varnah brigadni način dela, prav tako so v kovinski industriji uvajajo nove tehnične norme. Kljub važnim nalogam lokalne indu- strije si je okraj Celje-okolica kot pre- težno kmetijski okraj zadal važne na- loge za razvoj kmetijstva in imajo tudi investicijE(ki plani svoje težišče v po- ljedelstvu in živinoreji. V letošnjem letu bodo obdržali po- vršino žit na isti velikosti kot v letu 1948., površino industrijskih rastlin pa bodo povečali za 9.1% in površine vrt- nin za 23%, oboje na račun krmskih rastlin. Da pa se krmna baza ne bi zmanjšala, bodo posejali čim več str- nišnih naknadnih sadežev, zlasti ko- ruze, graščice ter drugih mešanic za zeleno krmo. Plan obnove hmeljarstva je bil lani dosežen komaj 40%, ker so mnogi moč- nejši kmetje sabotirali izvedbo zadanih nalog. Plan v letošnjem letu predvideva povečanje hmeljskih nasadov od 930 hektarjev na 1313 hektarjev. Okrajni odbor bo vodil dosledno kontrolo za 100% izpolnitev tega plana. Obsežna diskusija je osvetlila vsa go- spodarska vprašanja, ki so na terenu aktualna, odborniki so se vsi brez iz- jeme izjavili za sprejetje proračuna, ki bo podlaga za uspešno izpolnjevanje okrajnega gospodarskega plana. Posa- mezni referenti so odgovarjali zboro- valcem na pos^^avljena vprašanja, prav tako je predsednik tov. Ocvirk v svojem zaključnem govoru obrazložil najvaž- nejše probleme in nakazal pot, po ka- teri bodo krajevni odbori najhitreje prišli v socializem. Soglasno je bila tudi sprejeta odločba o ustanovitvi Okrajnega podjetja za klanje živine »Mesopromet«, ki bo imelo 6 poslovalnic in 1 predelovalnico. ' Sekretar CK KPS tov. Miha Marinko je obiskal zadružnike v Dramljah Prav nikogar razen administrator- jtv ni bilo v prostorih krajevnega ljudskega odbora, ko je vstopil v sobo sekretar CKKPS tov. Miha Marinko. Na vprašanje, kje je Aužner, sekretar celice KP, ni bilo težko odgovoriti. »Vsi so na delu, vsi zadružniki, odnosno kmetje, ki pristopajo v obdelovalno za- drugo«, je odgovorila tovarišica za pi- salno mizo. Hitro se je raznesla med zadružnike in še ostale vest, da je v vasi predsednik vlade. Prihiteli so zadružniki, žene, mladi- na in na obrazih jim je bilo brati zado- voljstvo, presenečenje in ponos. Stari Mastnak, ki je prav isti dan pristopil med vrste kmetov, ki so se odločili za napredno skupno gospodarstvo, je pra- vil tov. Mihi Marinku: »2e dolgo sem razmišljal, kako bi skupno obdelovali zemljo, ker to se mi zdi najboljše. Star sem, sama z mater- jo sva, sin je pri vojakih in upam, da bo zadovoljen, ko se vrne, ker v vojski danes več vedo, kakor smo mi včasih.« Stalno se je možakar oglašal k disku- siji, od zadovoljstva so mu žarele oči in besede, ki jih je izrekal, so odražale smeh na obrazu. »Moja gospodarska poslopja so dobra, dvajset glav živine zlahka spravimo pod streho.« Na vpra- šanje sekreetarja, kje bodo dobili se- menski krompir za zadružne njive, je brž pritrdil, da ga ima precej in bodo lahko posadili z njim dobršen del za- družnih njiv. Uredili bodo drevesnico, trsnico, go- jili živino, vinogradništvo, sadili krom- pir, ki prav dobro uspeva na teh pre- delih, trg bodo zalagali z zelenjavo, starejše ženske, ki ne morejo hoditi na polje, pa se bodo ukvarjale s kokošmi. ?Za vsakega nekaj bo v naši zadrugi,« so pritrjevali. »Danes smo popisovali imetje, katerega vlagajo posamezni kmetje v zadrugo, da bi že pred usta- novitvijo vedeli, s kakšnimi površinami razpolagamo,« je pojasnjeval Aužner. Tov. sekretar se je menil z zadružni- ki polni dve uri. Vse besede in navo- dila, ki jih je dal, so bile dragocenost vsem zadružnikom. Prikazal je tudi bistvo resolucije Informbiroja, ki izvi- ra prav iz tega, ker gotovim vodite- ljem bratskih držav ni po volji, da mi tako hitro gradimo socializem. Težko se je poslovil od zgovornih za- družnikov, ki bi spraševali in govorili tja pozno v noč. Prav tako težko pa so se poslovili tudi zadružniki. Pozdrav je odražal ljubezen :n zaupanje vseh kme- tov v voditelja in Partijo. »Živel tov. Miha Marinko, živela Komunistična partija,« je odmevalo izpred prostorov krajevnega odbora, ko je zabrnel avto in odpeljaL Na gradilišču zadružnega doma v Št. Juriju ni vse kakor je treba Da bi na čim boljši način manifesti- rali volitve v OF, se je 45 mladincev Gradbene šole v Celju v nedeljo 6. t. m. podalo na gradnjo zadružnega doma v St. Jurij ob juž. železnici. Predhodno so stopili v stik z okrajno upravo za gradnjo zadružnih domov, ki je pred- časno javila v St. Jurij prihod mladin- cev — zidarjev, da bi gotovo vse pri- pravili za gradnjo, t. j. gradbeni mate- rial, pomožno delovno silo itd. Preden so mladinci odšli na gradili- šče, so opravili volitve, tako, da so bili potem ves dan prosti ter vezani samo na delo. S harmoniko in zastavo na čelu so korakali iz šentjurskega kolodvoi"a nii gradilišče zadružnega doma v nadi, da bodo precej pripomogli Sen+jurča- nom. Na veliko začudenje so naš'i pra7- no gradilišče. Po enournem čakanju je končno priše^ Ratajc An+on, da je od- klenil skladišče, v katerem je bilo orodie. D''pcipl:narno so si m'pdinci raz- delili orodje. Spravlja""i so 'ed iz zaboja za napravo malte, dovažali pesek in opeko. Ena skupina se je lotila odranja, brez katerega se ne bi dalo zidati. Po 2 in polurnem delu je bil oder naprav- ljen in pričeli so zidanjem. Zidali so ves dan sami, napravi j ali malto, jo od- našali in podajali opeko na oder. Ob- ljubljene pomožne delovne sile ni bilo. Kljub tej slabi organizaciji in precejš- njemu mrazu so zazidali 12.5 kub. m. zidu in napravili precej odra. Mladinci so s tega dela odnesli zelo slabe vtise, saj so pričakovali, da bodo skupno s Sen+jurčani dosti več napra- vili. Mnenja so in priporočajo dobrim frontovcem v St. Jruju, da bi bilo po- trebno ma'o prečistiti uoravo za grad- njo zad~užneea doma. Potrebno pa bi bilo tudi med samimi člani dosti več volje in pripravljenosti za delo v ko- rist skupnos+i. Kakor v drugih krajih, kier že delalo na grad.lišcih m tekmu- jejo med seboj, se bo prav gotovo tudi v"St. Juriju zaradi bližajočega se lH- kongresa IF Jugoslavije razvilo prav živahno predkongresno tekmovanje. Leto II. — Stev. 12. »CELJSKI TEDNIK« Stran 3. Gradilišča zadružnih domov so zopet oživela Na gradilišče zadružnega doma v Grižah je v nedeljo 13. t. m. prispela v pomoč večja grupa mladincev iz Grad- beno šole. Vaščani, ki so se udeležili dela, so mladim zidarjem pridno oprav- ljali pomožne posle. Zato so tudi do- segli zelo visok delovni učinek. Vaški mladini se je pridružil še mladinski ak- tiv Okrajnega magazrlna in so navozili skupno 13.800 zidakov na gr&dilišče. Po- poldne so se graditelji udeležili gleda- liške predstave, ki jo je priredila dra- matska skupina rudnika Zabukovca. Tudi kmetje iz Vrb j a pri Žalcu se ne dajo. Pretekli teden so iz oddaljene ope- karne Zveze borcev na Ljubečni, prevo- zili z vprežno živino za svoj dom 5000 zidakov. Druga gradilišča tudi ne zaostajajo. Krajevne uprave v Dramljah, Ljubečni in Trnovljah so se obvezale, da bodo njih člani na poljskih opekarnah v Ljubečni in Blagovni sami izdelali ope- ko. Trnovljčani so že pričeli z izkopom glino, ravno tako tudi v St. Ilju pri Ve- lenju. Republiška uprava bo v povezavi z okrajno navedenim opekarnam pre- skrbela stroje, ter na ta način pripo- mogla k pospešitvi pri delu. Na Planini in Marofu tudi pripravljajo za samo- stojno izdelavo opeke. Na Marofu pa imajo že lastno apnenico ter bodo lahko založili z apnom vsa gradilišča na Pla- ninskem sektorju. Večje količine apna so že dali Planini in Dob ju. Les imajo žo zbran, navozili so kamenje in ostali material, manjka jim samo še opeke. Člani OF v Skofji vasi, ki so si lani zadali obveznost, da na čast II. kon- gresu KPS, postavijo dom do ostrešja, so svojo obvezo tudi 100% izpolnili. Se- daj so pa obljubili, da do III. kongresa LF Jugoslavije dvignejo ostrešje. Les so že zbrali, treba jim ga je samo še otesati. Zažgali so tudi poljsko opekar- no, v katero so vložili 15.000 zidakov. Pečnico nameravajo v soboto odpreti in zvoziti opeko na gradilišče. Delo na tem gradilišču po zaslugi tov. Polde Vreč- kota lepo napreduje. Sam ima že 465 udarniških ur, pa tudi ljudstvo in akti- visti iz okraja in Okrajne zveze kmetij- skih zadrug ne zaostajajo. Vozniki radi opravljajo vožnje, ki so potrebne za gradilišče zadružnega doma. Okrajna uprava je predlagala, da se graditeljem zadružnega doma v Skofji vasi podeli v znak priznanja za njih požrtvovalno de- lo prehodna zastavica lO OF Slovenije. V Breg-Ločici so sklenili, da na čast III. kongresa Ljudske fronte Jugosla- vije dogradijo dom, teiko, da se bo v istega lahko vselila Kmetijska zadruga. Po zaslugi tov. Fonda Avgusta, ki ima sam na gradilišču že preko 1250 udar- niških ur, delo lepo napreduje ter bo- do svojo obvezo predčasno izpolnili. V Seščah se pripravljajo k zadnji fazi dela ter bodo najbrž v kratkem pričeli ometa vati stene na dograjenem zadruž- nem domu. V Celju imamo nekaj prostovoljcev, ki so že letos opravili čez 100 prostovoljnih ur Prostovoljno delo v mestu Celju je zadnje tedne že dobilo precejšen raz- mah. Terenski odbori OF Gaberje, Dol- go polje, Zagrad, I. četrt so že formi- rali svoje štabe delovnih brigad ter že sami usmerjajo frontovske brigade in čet# na delovna mesta. Tako so pro- stovoljci v nekaterih terenskitf odborih OF opravili že 1000 do 2000 ur prosto- voljnega dela pri raznih akcijah tako n. pr. pri pripravi apna v Apneniku, pri odstranjevanju ruševin, gradbi no- vega vodovoda v Zagradu in na eko- nomij ah. Pridno pomagajo terenskim odborom pri prostovoljnem delu tudi člani fron- te, ki so dosedaj delali v okviru sindi- kalnih podružnic, pri tem prednjačijo frontovci, zaposleni pri MLO Inštala- cije. Plankotova skupina je opravila že preko 1000 ur prostovoljnega dela. Ta skupina se res prav zaveda, da bomo s prostovoljnim delom najbolj in naj- hitreje pripomogli k čimprejšnji izgra- dnji socializma. Izmed prostovoljcev so napravili v letu 1949 največ prostovoljnih ur: Fi- jalič Jože, klepar 250 ur, Planko Oton 121 ur, Oblak Vinko 103 ure. Kotnik Franc, instalater, 81 ur. Poleg dela v Apneniku je ta skupina obljubila, da bo do 1. aprila očistila in splanirala prostor v Jurčičevi ulici, kjer je preko 260 kubičnih metrov odpadne- ga materiala. Tako kot Plankotova sku- pina se bomo z vso vnemo morali tudi vsi drugi udeleževati prostovoljnega dela, da bomo čimprej izpolnili svoje obveznosti. Mednarodni ženski dan so vse naše žene dostojno proslavile v Dobrni so dosesle v tekmovanju leoe usoehe v času pred 8. marcem se je med ženami na Dobrni razvilo živahno tek- movanje. »Mesec je vendar tako kratek —« — posebno za ženo, ki ima z domačim go- spodinjstvom in otroci dela vedno do- volj — »naloge pa, ki smo si jih zadale za tekmovanje za počastitev 8. marca, pa moramo brezpogojno izvršiti. To smo dolžne že z ozirom na herojska dela na- ših žena — udarnic, ki dajejo vse svoje sile za izgradnjo socializma v naši de- želi.« Taka je bila parola žena, ki so vklju- čene v AF2 organizacijo v Dobrni, zato je šlo delo veselo in uspešno od rok v zavesti, da bodo tako najlepše odgo- vorile vsem onim znotraj in zunaj meja naše države, ki nas klevetajo in ob- rekujejo. Dobro se zavedajo, da bodo vse naše nepri j atelje in sovražnike premagale, če se bodo oborožile z znanjem. V štu- dij in bralne krožke se je vključilo 12 novih žena. Na »Našo ženo« in »Kmeč- ko ženo« pa se je na novo naročilo 22 žena. S polnim razumevanjem so osvo- jile predlog OF organizacije, da bi na- bavili radio-aparat, ki naj bi v centru vasi prenašal vesti o ustvarjalnem' delu naših širokih delovnih množic širom naše nove Titove Jugoslavije. Nabrale so 1710 din prostovoljnih prispevkov za radio-aparat. V okrajnemu magazinu so zagotovile prioriteto pri nakupu in razdeljevanju blaga bodočim in doječim materam. Predvsem pa niso pozabile otrok pad- lih borcev, enostranskih in obojestran- skih sirot, ki so dobili svoje zavetje v Domu Mihe Pintar in v Domu BiH. Iz- delale so za otroke BiH doma 45 parov copatk in za Dom Mihe Pintar j a 70 belih srajčk za dečke. Otroke so z iz- delki obdarovale na dan praznika. Da- rove so jim izročile žene, ki so največ prispevale. »Nikoli, vse svoje življenje ne bomo pozabile tega dneva.« so pravile, ko so se vrnile iz domov. Tako iskreno ■— pri- srčno so jih otroci sprejeli, kot svoje mamice in se jim za darove zahvalili. Posebno veselje je zavladalo v Domu Mihe Pintar j a. ker so dečki dobili tako lepe, bele srajčke. Spravili jih bodo, da bodo ostale nove in lepe do poletja, ko bodo odšli v počitniške kolonije na mor- je. Žalostne so bile deklice, ki tokrat niso bile obdarovane. Žene pa so jih potolažile, da bodo tudi nje ob prvi priliki presenetile s praktičnimi darili. M. V. V Šoštanja Praznik žena je razgibal letošnje leto veliko število žena, ki so se z vso silo zavze.e, da dostojno proslavijo ta dan. Saj jo bil Šoštanj od Okrajnega odbo- ra AFZ v Mozirju določen kot center proslave za celo Šaleško dolino. V dopoldanskih urah so obiskali pio- nirji matere padlih partizanov in jih obdarili s cvetjem. Obenem so jih na- prosili, da so jim pripovedovale o svo- jih sinovih, o njihovih mladih letih, njihovem delovanju in borbi za svo- bodo. Posebno prisrčen obisk je bil pri Kajuhovi mami, ki jim je opisala živ- ljenje svojega sina-pesnika — borca Kajuha, ki ga otroci dobro poznajo e>o njegovih nesmrtnih pesnitvah. Proti tretji uri popoldne so pričele prihajati žene iz cele Šaleške doline, dokler niso napolnile velike dvorane fizkulturnega doma do zadnjega koti- čka. Okrajna sekretarka AF2 tpv. Lempl Pepca iz Mozirja je v svojem slavnost- nem govoru podala sliko organizacije antifašistične fronte žena pred vojno, med njo in po osvobojenju. Prikazala je ženam položaj v demokratičnih in v imperialističnih državah. Označila je pridobitve, ki jih je žena dosegla po osvoboditvi v naši državi. Nakazala pa je tudi naloge, ki jih je zadala ženam Komunistična partija Jugoslavije na V. kongresu. Bogat in pester program, ki so ga podali gojenci nižje gimnazije, učenci osnovne šole in obrtniški vajenci, je poživljal pevski zbor Kajuh, solospev in godba tovarne »USNJA«. Obdaritev s knjigami najboljših žena-aktivistk iz Šaleške doline od strani Okrajnega od- bora AF2, je zelo razgibala žene. Mar- sikatera, ki še doslej ni pvosvečala delu organizacije dovolj pažnje, je sklenila v svojem srcu, da bo prihodnje leto tudi ona v vrsti istih, ki jim vodstvo priznava njihove zasluge. Agilnemu okrajnemu odboru AFZ je domač kra- jevni odbor poklonil Kajuhovo sliko, izdelano iz usnja, delo domačega umet- nika Amolfa, neumorni sekretarki Lemplovi pa knjigo v spomin. Izrečeno je bilo vse priznanje krajevni predsed- nici tov. Ravljen Mariji in Mari Topo- lovčevi za požrtvovalnost in trud. Nekaj nad vse prijetnih ur je zdru- žilo in zbližalo žene cele Šaleške do- line, ki so izrekle ob slovesu željo, da bi se takšni dnevi še večkrat ponovili. M. V St. Pavlu Tudi letos so se Sentpavelske žene dobro pripravile za svoj praznik. Tov. Anica je govorila. Telovadno društvo s tov. Ružo in Ljubico na čelu je obljub- ljeno pomoč v polni meri izpolnilo z izbranim sporedom. Plesi, kola, vaje s siti, vedno lepi in užigajoči »kazačok«, vse je ugajalo in želo priznanje. Po pravici so odnesle na vseh dosedanjih tekmovanjih prvo nagrado in so med redkimi izbranimi za republiško prven- stvo. Ostali del prvenstva so izpopolnili pionirji. Ti naši najmlajši, graditelji srečne bodočnosti, so res lahko ponos staršev in domovine. Poleg posrečenih deklamacij in prizorčkov so brezhibno zapeli nekaj docela novo naštudiranih partizanskih pesmi. Navzočim ženam so pionirji pripravili lastnoročno in okus- no izdelane srčke, ki so bili vsem v presenečenje. Člani OF v Gaberju vedno aktivneje delujejo v organizaciji Zbor volivcev, predvolivni sestanek, občni zbor Zveze borcev, vsi ti množič- ni sestanki, ki so se vršili v kratkih presledkih v tednu pred volitvami v OF sekretariat in mestno konferenco, so razgibali Gaberje, ki polagoma zopet zavzema svoje mesto, ki mu kot delav- skemu središču pripada. Volitve same so potekale v najlep- šem redu, čeprav so biU volivni spiski pomanjkljivi, kar pa je pripisati dej- stvu velikega in neprestanega priselje- vanja in odseljevanja prebivalstva. 2e v zgodnjih jutranjih urah sta bili obe volišči razgibani in množice voliv- cev so neprestano prihajale, da čim- prej dovršijo svojo državljansko dolž- nost, tako, da je volivna komisija ime- la obilo posla. Do 11. ure je volilo 65 odstotkov u- pravičencev. Na 1. seji dne 10. t. m. so se sestali izvoljeni člani sekretariata ter si raz- delili delo po sektorjih. Izvolitev članov sindikalnih podruž- nic v sekretariat je že na prvi seji po- kazala večjo vnemo za izvršitev nalog zadanih sekretariatu na predvolivnem sestanku. Rezultat povezave je plan, ki si ga je sekretariat zadal za marec 1949, ki je z ozirom na pretekle mesece mnogokrat povečan in v precejšnji me- ri že dosežen. Množične organizacije terena se stal- no udeležujejo prostovoljnega dela pri izkopu jarka za regulacijo pritoka Sil- nice, v tovarnah, pri nakladanju lesa v lesni industriji, posipanju cest, pre- ureditvi kulturno prosvetne dvorane, rdečega kotička in mlečne kuhinje, za kar so do sedaj opravile že 5.600 pro- stovoljnih delovnih ur. V SOBOTO DNE 12. t. m. se je vršila proslava mednarodnega praznika žena. Ze mnogo pred določeno uro so pri- hajali pionirčki v spremstvu svojih mamic v lepo okrašeno dvorano. Na- smejani in v prazničnem razpoloženju | so z radovednimi pogledi, neprestano uprtimi na oder jedva čakali na priče- tek programa. Točno ob 17. uri je proslavo otvorila tov. Vidma j er jeva, ki je predala besedo tov. Urbančičevi, katera je v zelo ob- širnem in skrbno sestavljenem refera- tu o pomenu mednarodnega praznika žena prikazala vse tiste karakteristične .razlike med ženo v kapitalističnih de- želah in deželah, kjer polagoma nasto- pa socializem. Za svoj izčrpni referat je tov. Urbančičeva žela velik aplauz. Referatu so sledile posamezne pev- ske točke, mladinske igrice, plesi, de- klamacije pionirčkov, nastop gojencev »Mladinskega doma« v Gaber ju ter dveh malih harmonikarjev. Solistka tov. Erika Kozoderčeva je odpela »Ne- zakonsko mater«, ki je na poslušalce napravila odličen ivtis. Prireditev sama je pokazala, da si naše delovno ljudstvo želi takih nasto- pov, ki dvigajo človeka v kulturno pro- svetnem pogledu in nujno je potrebno, da Gaberje priredi od časa do časa po- dobne večere, ki vzgojno in kulturno vplivajo na naše ljudstvo in odteguje- jo naše malčke ulici. Po zaključeni proslavi so požrtvoval- ne članice AFZ obdarovale in pogostile pridne in siromašne pionirčke, ki so veselo razpoloženi odhajali na svoje domove, noseč v svojih malih srcih praznične vtise, da so tudi oni najmlajši prispevali nekaj za izgradnjo socializ- ma v naši državi. Gabrčani kažejo na vseh sektorjih, da so se zbudili iz mrtvila in želeti je, da povezava, do katere je prišlo z vztraj- nim delom nekaterih tovarišev aktivi- stov ne'bo popustila v bodoče. L. T. V Ponikvi pri Grobelnem v Ponikvi pri Grobelnem so tudi lepo proslavili 8. marec dan vseh žena. Aka- demija, ki so jo priredili pionirji mate- ram je imela bogat spored. Pionirji ka- kor mladina so pokazali svoje sposob- nosti, katere si pridobivajo v svojih or- i ganizacijah z novim načinom dela, kjer !.je dana možnost vsem, da se kulturno udejstvujejo. Poleg bogatega sporeda v pevskih točkah in prizorih sta bili tov. Rižner Marica in tov. Korže Ana nagrajeni z lepimi knjigami za aktivno sodelova- nje v vseh množičnih organizacijah. Nik. V Liscah v nedeljo 13. t. m. je priredila AFZ Lisce z ostalimi množičnimi organiza- j cijami iz Lise materinski dan v bivši i gozdni restavraciji z bogatim sporedom, j Udeležba je bila polnoštevilna. Naj- , več truda za prireditev sta vložili tov. Hacinova in Perova. Ob tej priliki so bili obdarovani malčki in vojne sirote. Isti dan je v Domu onemoglih bilo ponovljenih več točk iz zgornje prire- ditve. RK je obdaroval onemogle, za kar so bili prijetno presenečenL V Tkalnici hlačevine Tudi v Celju so se žene pripravile, da čim boljše in uspešnejše proslavijo praznik žena. Zene Tkalnice hlačevine so tekmovanje še posebno razumele, saj so plan proizvodnje presegle za 11%, finančni plan pa za 10.8%. Ob- iskale so otroke v otroških jaslih in otroke v DID-u. Prostovoljno so sešile 20 otroških pidžam, s katerimi so ob- darile in razveselile pionirčke v naših domovih. DZSZ Delovni kolektiv DZSZ je za prosto- voljno delo prejel nagrado 2100 din. S tem denarjem je obdaroval 2 materi s po 500 din. Za ostalo vsoto pa nakupil igrače in obdaroval malčke v otroških jaslih Pod Kalvarijo. V I. četrti mesta Celja Zene in pionirji I. četrti so 6. marca obiskale oskrbovance v Domu onemog- lih v Celju. Tovarišica predsednica Bogatajeva je pozdravila oskrbovance z lepim in ob- širnim govorom, v katerem je še pose- bej poudarila dolžnosti in pravice oskr- bovancev. Pionirčki so jih razveselili z navdu- šenimi partizanskimi pesmimi, recitaci- jami ter s kratkimi igrami. Zene pa so jih pogostile s čajem, pecivom ter ci- gareti. Uprava se v imenu vseh oskrbovan- cev vsem prirediteljem, še posebno to- varišici predsednici Bogatajevi, kakor tudi ostalim ženam in pionirčkom naj- topleje zahvaljuje za njih trud in po- žrtvovalnost. Pionirji se zahvaljujejo ženam Ob prazniku žena smo bili pionirji iz doma Tončke Cečeve v Celju bogato obdarjeni. Vsak je dobil lep topel po- luver in volnene nogavice. Zakrpano imamo tudi skoro vse perilo. Zavedamo se, da so žene v vse delo vložile mnogo truda, zato smo jim to- liko hvaležni in hočemo s pridnim uče- njem dokazati svojo ljubezen do naše skupne domovine. Pionirji iz Doma Tončke Cečeve v Celju. TEKMOVANJE v čast 30 letnice KPJ Kultumo-prosvetni referenti sindikal- nih organizacij v Celju, zbrani na se- stanku dne 14. marca 1949, so navdu- šeno sprejeli tekmovanje na kulturno- prosvetnem polju v počastitev 301etnice KPJ, napovedano od sindikalnih orga- nizacij v Kranju, in si zadali velike tekmovalne obveznosti. Izhajajoč iz dejstva, da je petletni plan osnovni člen v naši borbi za so- cializem, bodo vso agitacijo in propa- gando usmerili v mobilizacijo članov sindikalnih organizacij za dnevno iz- polnjevanje planskih nalog. Za popularizacijo uspehov, doseženih v borbi za plan, se bodo posluževali i zvočnikov v kolektivih in v mestu, iz- ložb, časopisov, diapozitivov v kinu itd. S pomočjo klubov Ljudske tehnike bo- do izvršili in izpopolnili ozvočenje v kolektivih, ki imajo za to material na razpolago. Nazorno agitacijo bodo poživeli in iz- boljšali njeno idejno vsebino tako, da bodo vse zastarele parole zamenjali z aktualnimi ter planske uspehe kolek- tivov, brigad in posameznikov prikazo- vali na bolj nazoren, našim ljudem raz- umi j i vej ši način. Našim udarnikom, no- va+orjem in racionalizatorjem. našim najboljšim brigadam in posameTnikom ! bodo posvečali več pozornosti. Za njih popularizacijo bodo v 9 kolektivih (To- varna emajlirane posode. Cinkarna, Železarna Store, Tkalnica hlačevine. Metalna, Tovarna tehtnic. Beton, Drž. posestvo Šentjur, Rudnik Pečovnik) uredili mesta časti in jim tudi na ta način dali priznanje za njihovo do- sledno izpolnjevanje programa naše Partije. Za 1. maj bodo organizirali tri raz- stave dela v kolektivih (Železarna Sto- re, Cinkarna, Mizarstvo Vehovar). — Pomen borbe za dvig k^iovosti proiz- vodov bodo prikazovale razstave v ko- lektivih: Tkalnica hlačevine. Tovarna barvil Aero, Tovarna sadnih sokov. — Centralno pa bodo organizirali eno raz- stavo s sodelovanjem vseh kolektivov proizvodnih podjetij. ' Neposredno v delavnicah bodo orga- nizirali 12 rdečih kotičkov, ki bodo slu- žili kot centri agitacije in sicer v ko- lektivih: Železarna Store (2), Cinkar- na (2), Tovarna emajlirane posode (4), Tovarna tehtnic (1), Tovarna sadnih sokov (1), Tkalnica hlačevine (2). V 8 sindikalnih podružnicah bodo organizirali okna novic (Cinkarna, Rudnik Pečovnik, Železarna S+ore, To- varna emajlirane posode. Tkalnica hla- čevine, Kinouslužbenci, Mohorjeva ti- skarna, Bolnica). Za kultumo-prosvetne referente iz podružnic bodo organizirali seminar v treh zaporednih popoldnevih s sledečo snovjo: a) Idejno-politično delo v sindikatu. b) Agitacij sko delo v sindikatu. c) Vloga sindikata v socialistični pre- obrazbi vasi. Izvedli bodo predavanja v 10 kolektivih o socialistični preobraz- bi vasi. Pri OSS bo večerni sindikalni tečaj dovršilo 30 tečajnikov, ki bodo skupno izvedli obisk 5 kinopredstav, 2 koncer- tov, 1 obisk opere v Mariboru ali Ljub- ljani ter 1 obisk enemu kolektivu. V Železarni Store in v Tovarni emajlira- ne posode bodo organizirali večerni sindikalni tečai. V^^akega teh tečajev bo dovršilo 30 tečajnikov. Organizirali bodo dvomesečni celo- dnevni sindikalni tečaj s 30 slušatelji. Število študijskih krožkov v podruž- nicah bodo dvignili od 31 na 45, šte- vilo slušateljev v teh krožkih pa od 600 na 900. Organizirali bodo dopisniški tečaj za 15 dopisnikov iz kolektivov in 10 do- pisnikov iz krajevnih organizacij OF. Tovarna emajlirane posode bo ure- dila svojo ekonomijo v vzorno ekono- mijo. S