Leto VII., štev. 1$ Jutro« xv., st. 79 a) Ljubljana, ponedeljek 9« aprila 1934 cena t Din upiavmsivo. Ljubljana, tvnatljeva ulica 6. — Telefon št 3122, 3123, 8124, 3126, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 In 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica tt.ll. — Telefon it 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru It 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: ▼ hiSi dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja PooeucijMUi »Juu»« vsa)' ponedeljeM sjutraj. — Na nO se posebej ts velja po poŠt prejemana Din 4.-, po rasnaSal dh dostavhens Din 5.- mesečno Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 6. Telefon »t 8122, 8123. 8124. 4125 In 8126 Maribor: 'Gosposka ulica 11. Telefon tt. 2440. _ ^ Celje: 8troesmayerjeva uL 1. TeL «6 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifo. POUSKO-ČEŠKOSLOVAŠKI SPOR PRED LIKVIDACIJO Pričetek volilne agitacije na Poljskem - Pomen Barthoujevega po tovanja v Varšavo - Omiljenje napetosti med Poljsko in č. S. R Varšava, 8. aprila, d. Po velikonočnih praznikih se je v poljski notranji politiki pričela predvolilna agitacija. V vladnem taboru so se pričeli pripravljati za letošnje parlamentarne volitve in more se pričakovati, da tudi poljska opozicija ne bo mirovala s prekrižanimi rokami-2e pred Veliko nočjo, še bolj pa kasneje, se je pričela kazati v vladnem taboru ojačena predvolilna delavnost in priredili so že celo vrsto agitacijskih shodov, da bi si zagotovili zmago pri prihodnjih parlamentarnih volitvah, pri katerih naj bi poljska opozicija izginila s površja političnega življenja. Opozarjajo, da ho zmaga vladnega blosa tem lažja, ker ima v svojih rokah upravni aparat in ker so na drugi strani voditelji opozicije bodisi v zaporih, bodisi v emigraciji. Gotovo je seveda, da poljska opozicija ne bo ostala neaktivna v toliki meri, da bi pri volitvah igrala več ali manj pasivno vlogo. Prav ob tej priliki se bo potrudila, da bi razvila vse svoje sile in da hi načrte varšavskih merodajnih krogov vsaj zavrla, č« jih že ne bo mogla preprečiti. Nobenega dvoma nI, da bo v tem svojem stremljenju našla podporo tudi v nedavnih zunanjih političnih dogodkih. Gre predvsem za znani poljsko-nemški pakt in umetno skonstruirani poljsko-češkoslovaški spor, k:l Je zelo nepopularen v širših poljskih krogih in ki ga bo opozicija vsekakor izkoristila. V zunanji politiki prihajajo na površje tendence, ki pričajo, da se poljsko politično življenje po začasnem kolebanju ponovno vrača na stari preizkušeni tir. Poljskim merodajnlm krogom postaja čim dalje jasneje, da se mora gojiti z Nemčijo do gotove mere politika sodelovanja, obenem pa jim je tudi povsem jasno, da to stremljenje ne sme iti tak0 daleč, da bi se moralo to sodelovanje plačati s prijateljstvom s Francijo in češkoslovaško. Poljsna Javnost je pred skorajšnjim oblakom francoskega zunanjega ministra Barthouja opazila, da spremlja francoski tisk zelo pazljivo razvoj medsebojnih odnošajev Poljake in Češkoslovaške. Opazila je pri tem neugodno francosko kritiko o poljskem zadržanju. Tako je »Journal de Debats« pred dnevi napisal, da je napetost med Poljsko in češkoslovaško zares čudna zadeva, pri čemer je tudi opozoril na članek profesorja KoskovvsKega o žalostni vlogi, ki jo je igrala oficielna poljska brzojavna agencija v širjenju pro-tičeškoslovaškega razpoloženja na Poljskem. Francoski list je poudaril, da ni poljska brzojavna agencija nikdar, niti v času najbolj napetih poljsko-nemških od-no-šajev alarmirala poljske javnosti v toliki meri, kakor se je zgodilo v tem primeru. če se podrobneje analizirajo informacije te agencije, se ne more najti ničesar, kar bi presegalo mejo loKalnih dogodkov, ki nimajo nobene zveze s politiko obeh držav. Poljski tisk je posvetil pozornost tudi praškim vestem agencije Ha-vb8, ki Je ugotovila, da so bili na češkoslovaškem postavljeni trije Poljaki na podlagi redne obtožbe pred sodišče, do-?sa naelaša. da bo italijanski državni podtajmk za zunanje zadeve Fulvio Sjvich v kratkem obiskal London in da ee bo tamkaj posvetoval z an^leSkimi državnik? o razorožitvenem vprašanju. Prav tako bo francoski zunanji minister Barthou izkoristil svoie potovanV v držav? srenje Evrope, da izmenja misli z odgovornimi državniki teh držav o raizorožitve-nem vprašanju. Vsekakor je treba počakati, kakšni bodo rezultati teh razgovorov. preden bodo ore-pustili splošnemu odboru da odloči o nadaljnji usodi konferenc?. Ker Barthou sedai ne more zapustiti . a-riza. ga bo v Ženevi dne 10. t. m. na se-stankj prfdsedništva razorožitvene konference zastopal francoski delegat Massigli. Optimizem v Angliji London, 8. aprila, g. Francoskia nota. ki je bila včeraj izročena v Foreigen oficeu. Je zopet okrepila upanje v pozitiven izid raz-orožitvenih pogajanj. Dasi vsebina odgovora doslej še ni podrobno znana, potrjujejo v poučenih krogih, da je Francija v tej noti pokazala večjo ustrežljivost. Pri tem je bilo odločilno, da so angleške koncesije v vprašanju sankcij ustvarile nov položaj, ki bo omogočil razprave o morebitni oborožitvi Nemčije v okviru splošne kontrole. Pri tem poudarjajo izrecno, da bo zadnja odločitev odvisna od razorožitvene konference. V vsakem primeru so v vladnih krogih zopet zelo optimistični. Negotovost v Nemčiji Berlin, 8. aprila, g. Nova francoska razorožitvena nota |e povzročila v nemškem tisku, kolikor se ie o njej izvedelo iz pariških in londonskih vesli, mnosro razburljivega razmišljanja. Listi ugotavljajo, da se ie Francija menda eprijaznila z oborožitvijo Nemčije do gotove meje. zato pa zahteva jamstva za varnost, predvsem pa kontrolo nad sedanjim stanjem nemške oborožitvi. Barthou bo prišel tudi v Berlin Berlin. 8. aprila. č. Polslužbeno potriuVv jo. da pričakuj1? nemška vlada prihod francoskega zunanjega ministra Barthouia v Berlin v drugi polovici meseca maja. Barthou bi se zadržal v Berlinu na povratku iz Prage. Ob«toja u©an'e. da ee bo Nemčija po tem obisku pridrižila ženevski konvenciji o ra7orožitvi. Glavni odbor razorožitvene konference se bo sestal 23. maša. ker i,e Barthou obljubil Hendersonu. da bo Francija sprejela njegov predlo«. Posvet o zasavski cesti le podal sliko o socijalnem stanju Zasavja in vsestransko utemeljil potrebo velike zaposlitve brezposelnih Litija, 7. aprila V soboto se je vršila važna seja akcijskega odbora za zgradbo zasavske ceste. Zboru »o prisostvovali: senator dr. Rajar, narodna poslanca Mravlje in Drmelj, bano-vinska svetnika Birolla, Kurent, župani dr. Puc, Lajovic, Drnovšek iz Zagorja, Strman iz Šmartna, Polanc iz Radeč, namestnik trboveljskega župana, predsednik JNS učitelj Pleskovič, iz Hrastnika pa podžupan g. Roš ter projektant zasavske ceste inž. Pavlin. Bana je zastopal inž. Dekleva, podba-na pa sreski načelnik Podboj. Razen navedenih so prisostvovali še nekateri domači zastopniki in zastopnik »Jutra«. Po pozdravnih besedah domačina župana Lajo" vica in začasnega predsednika senatorja dr Rajarja se je konstituiral odbor, ki ga tvorijo: predsednik Lajovic, podpredsednik dr Puc in Polanc. tajnik Turk Lojze, blagajnik pa Birolla. G. Lajovic je prečital pisma zadržanih povabljencev, inž. Dekleva je obljubil po moč g. bana, sreski načelnik Podboj je sporočil pozdrave podbana in pozdravil rovalce tudi kot šef domače politične uprave. Dotaknil se je ukrepov, ki so bili storjeni že v prejšnjih letih v zadevi zasavske ceste in je prečital tudi svojo spomenico, ki jo je podal že leta 1927. kot viadm predstavnik vsem nadrejenim činiteljem. Ob zaključku govora je navedel, da bo treba n< zgraditi tudi iz socialnih raz- logov. zlasti ako bo brezposelnost v revirjih še bolj narasla. Naš narodni poslanec Mravlje je opravičil g. ministra dr. Kramerja. Bil je namenjen na litijsko zborovanje, pa so ga nujni državni posli zadržali. ObljubM pa je g minister, da bo posvetil vse svoje sile zasavski cesti ne zgolj kot predstavnik banovine, temveč tudi kot trboveljski rojak, saj ga kot takega veže na zasavsko cesto tudi srčna stran. G. Mravlje je dalje raz-mc trival o vzrok h, ki govore za novo cesto Tudi socialna kriza m ne samo gospodarski in prometni vzroki nas silijo do večjih javnih del. Z zaposlitvijo brezposelnih >e bomo oddolžili vsem. ki jih je zajelo KflVr. k: se H«'o r»rit' Ho not^ebnih ^Tiflnvb virov? V letošnje proračunske postavke državnega proračuna, pri banovini, v prizadetih cestnih odborih in zasavskih občinah ni mogoče ničesar več staviti Dolžnost vseh naših činiteljev pa je. da se to stori že v prihodnjem proračunskem letu. Do tedaj se naj izvrše vsa potrebna pripravljalna dela. Ljubljanski župan dr. Puc je poudaril, da potrebuje Ljubljana novo cestno zvezo zarodi trboveljskih rudnikov in zato, ker bo to najbližja zveza s sosednjo banovino. Ovrgel je izjavo ministra g. Srkulja, ki je dejal zadnjič v skupščini, da je gradnja zasavske ceste zadeva zgolj dravske banovine. Naši kraji, ki vseh 15 let obstoja naše države niso dobili večje javne zgradbe iz državnih postavk, so do podpore za zasavsko cesto tudi moralno upravičeni. Za tem je dr. Puc iznesel predlog, da se izdela točen program dela Širši gradbeni program sestoji iz cestne prog« Ljubljana—Litija —'Radeče, ki pa se deli v manjše sektorje in se jih bo gradilo lahko ob enem ali pa v postopkih. Poročal je, da so se že prijavile nekatere skupine domačih poštenih tvrdk ki so pripravljene kreditirati zgradbo ceste. ., Senator dr. Rajar je poročal o korakih, ici jih je storil zaradi zasavske ceste v senatu, narodni poslanec g. Drmelj pa o svojem delu v narodni skupščini. V tem smislu je poročal tudi g. BirolLa o zasedanju banovinskega sveta. Govornik je iznesel sliko težavnih razmeT v rudniških revirjih, ki se zaradi povečanega praznovanja poo-strujejo in postajajo že težaven državni problem. Kakor v podkrepitev Birollovih besed so se pTav tedaj prijavili zastopniki zasavskih brezposelnih z g. Tišlerjem Rudolfom na čelu, ki so prosili skrušeni za delo in kruh... Deputacija je izročila spomenice s prošnjo, da jih dostavi odbor članom vlade, banovine in ostalim upravnim oblastvom. Zastopnik trboveljskega revirja predsednik JNS g. učitelj Pleskovič Rudolf je prav tako podal ganljive slike o bedi v črnih revirjih, kjer nimajo družine kruha in zato izsušena rudarska deca omedleva med poukom. Projektant ceste inž. Pavlin je predložil do podrobnosti izdelane skice, ki jih je odbor sprejel, nato pa so bili soglasno sklenjeni finančni načrti, ki bodo omogočili, da bodo že v bližnji bodočnosti udarile prve lopate temelj zasavski cesti. Požrtvovalne litijske narodne dame so priredile akcijskemu odboru in predstavnikom gospodarskih, prosvetnih in strokovnih organizacij iz Zasavja v Sokolskem domu svečan banket, na katerem je predsednik litijske JNS g. Tinko Kunstler otvoril dolgo vrsto govorov in napitnic. Pogreb dr. Janka Brejca Ljubljana. 8. aprila. V soboto popoldne so krsto s truplom g. dr. Janka Brejca prepeljali iz Zagreba v Ljubljano in ga položili na mrtvaški oder v pokojnikovem stanovanju v Bogišičevi ulici 2 na Mirju. Oba dneva so prihajali številni znanci ,n prijatelji kropit ter izražat sožalje. Brejčeva rodbina je v teku obeh dni prejela tudi številne sožalne brzojavke, tako od ministrskega predsednika Nikole Uzunoviča, od ministra Laziča, ministra dr. Alberta Kramerja, bana dr. Marušiča, podbana dr. Pirkma jer ja, bivšega ministra dr. Gosar ja, prvega podstarešine SKJ brata Engelberta Gangla, v imenu Prosvetne zveze koroških Slovencev od predsednika Po-lianca, od predsednika Narodne galerije dr. Windischerja in drugih. Na krsto pokojnega so položili tudi več prekrasnih vencev, od katerih sta bila med naileoš:mi oni z banske uprave in Kluba koroških Slovencev. Se in še so prinašali vence in šopke, ki so jih poklanjali prijatelji in organizacije. V nedeljskem popoldnevu je pa dr. Brejc nastopil svojo zadnjo pot Že dolgo pred napovedano uro se je pričela zbirati na Mirju ogromna množic« ljudi. Ob 16.15 se je pripeljal v avtomobilu general Pekič, ki je zastopal Nj. Vel. kralja pri pogrebu in je izrekel rodbini pokojnika sožalje. Kmalu nato se je pripeljala duhovščina trnovske župnije, nakar je župnik Finžgar z asistenco opravil pogrebne molitve, pevci »Ljubljane« pod vodstvom pevovodje g. NVagnerja so pa zapeli pretresljivo žalostinko »Usliši n«s. Gospod«. Ko so izzveneli zadnji akordi, se je začel pomikati žalni sprevod. Za nosilcem pogrebnih vnsignij in križa so nesli pogrebci tri vence: benske uprave. Kluba koroških Slovencev in katolike stareš-nske zveze. Za njimi je stopalo katoliško starešinstvo ter pevci »Ljubljane«. ki jim je sledil polno obložen'cvetlični voz. nato pa voz z duhovščino. Na blazini je nato pogrebec nosil dve visoki pokojnikovi odlikovanji. V mrtvaški voz s krsto so bili vpreženi trije pari vrancev. _ Za krsto so stopali užaloščeni svojci ter bližnii in sorodn:ki, na za dnu poti so p« uglednega pokoimka spremili tudi naiodličnejši predstavniki naše isvnosti V žalnem sprevodu so stopali podban g. dr. Pirkma jer. župan dr. Puc s podžupanom Jarcem senatorja dr. Gregorin m dr. Rožič. rektor univerze dr. msg. Slavic, predsednik apelacijskega sodišča dr. Vrančič in podpredsednik dr. Gradnik, višji državni tožilec dr. GrasseUi. predsednik Odvetniške zbornice dr. Zirovnik. predsednik Narodne galerije dr. VVindischer, predsednik Kluba koroških Slovencev dr. Fellacher, kationi^ Stroj. Sušnik. Klinar. generalni tajnik TPD Pogačnik, predsednik MD dr. Fettich, ce-1ov«k' Vflnorvk msg. Podgorc. prosvetni šef prof. Breznik, prosvetni inšpektor Vrhov-nik, bivši ban inž. Sernec. skoraj vsi načelniki banske uprave, predsednik Društva hišmh posestnikov g. FreHh in številm drugi, ki jim je sledila dolga nepregledna vrata drugih gospodov in dam. Žalni sprevod se je ustavil pred kapelico, kjer so pevci zapeli žalostinko »Človek, glej«, nato pa je krenil na pokopališče k Sv. Križu. Ob odprtem grobu se je od pokojnika najprvo poslovil bivši minister prof. Sušnik, ki je poveličeval pokojnikove zasluge, nato dr. Gosar, za Mohorjevo družbo inšpektor Kotnik, naposled pa v imenu Kluba koroških Slovencev s prisrčnimi, toplimi besedami dr. Fellacher: podčrtal je dr. Brejčevo delo za koroške Slovence, ki je obrodilo s to teren sad in gotovo ni bilo zaman. Med koroškimi Slovenci in vsemi, ki jih preveva prava narodna zavest, bo ime dr. Janka Brejca ostalo vedno v čistem, hvaležnem spominu. Polom svetovnega valutnega sistema London, 8. aprila. AA. List »Times« je objavil izpod peresa uglednega industrijca sira Geoffrica Clarka članek o polomu svetovnega valutnega sistema, ki je zbudil veliko pozornost Sir Geoffric Clarke pravi, da je trgovina samo v tistih državah, kjer se na podlagi točnih statistik lahko zbero kolikor toliko zanesljivi podatki, lansko leto izgubila zaradi kolebanja valute in deviznih težav nad 90 milijonv funtov. Ustvarjajoča sila našega sveta, pravi Clarke dalje, je v načelu neomejena. Tudi kon-zum je mnogo večji, kakor bi se moglo misliti. Toda sedanji denarni sistem na svetu ne samo zavira, temveč skoraj direktno onemogoča vsako pravo razdelitev dobrin Pisec članka misli, da je zlato danes manj kakor kdajkoli prej primerna podlaga za gospodarsko opravičeni denarni sistem. Lord Malchett je že pred 10 leti napovedal današnje križe in težave, ki so med drugim tudi zato nastopili, ker so se takrat mnoge države vrnile k zlatemu standardu. Obnova ameriškega gospodarstva London, 8. aprila č. Londonski poslanik Zedinjenih držav Bingham je imel ob priliki dejeunerja ameriške trgovinske zbornice v Londonu govor, v katerem je izjavil: Le poučeni ljudje vedo, da je bila Amerika pred 13 meseci na robu gospodarske propasti. Takrat se je ustavila vsa ameriška industrija, železniška podjetja niso mogla plačati niti centa svojih dolgov. Vse banke so bile zaprte, žito na poljih je propadalo. Največja industrijska in trgovska podjetja so izgubila silne vsote denarja in so živela od svojih zadnjih rezerv šele veliki uspehi, ki jih je dosege! Roose velt, so obudili nove nade in dvignili po gum. Od tedaj se je položaj ameriškega gospodarstva pričel stalno zboljševati Veliki obnovitveni načrti niso bili reizu' tati površnih improvizacij, temveč temelj' tih proučevanj. Roosevelt ne dela s svojim sredstvi, da ublaži bolezen, marveč, da i v kali zatre. Zborovanje bojevnikov v Novem mestu Novo mesto, 8. aprila. Tukaj se je vršil danes shod Združenja borcev Jugoslavije. Za shod se je vršila po vseh dolenjskih farah zelo živahna agitacija od hiše do hiše in napovedovalo se je, da bo novomeški shod med vsemi dosedanjimi bojevniškimi shodi največji. Res je bilo zborovanje napovedano na prostem, na Trgu kraljeviča Petra pred mestno hišo. Deževno aprilsko vreme in morda še drugi razlogi pa so povzročili, da je udeležba pre- j cej zaostala za napovedano. Ceniti jo je bilo težko, ker je naletaval dež ln so imeli ljudje dežnike odprte. Tajnik Združenja borcev g. Vladislav Fabjančič je cenil udeležbo na tri tisoč ljudi. Organizator zborovanja, novomeški odvetnik dr. Gross, je bil mnenja, da je bilo spočetka kakih 1500 ljudi, član glavnega odbora industrijec g. Vidmar jih je cenil na 1600, g. šturm pa na 1200. Po-staren dolenjski očanec pa je končno menil, da je ljudi približno toliko, kakor na običajen sejmski dan, to je 700 do 800. V primeri z govori, ki jih je bilo slišati v Ljubljani in Mariboru, so bili govori precej manj radikalni. Pozornost so vzbujale izjave glavnega tajnika g. Fabjančiča, ki ga je predsednik zborovanja dr. Gross predstavil poslušavcem s pripombo, da se je po 12 dnevnem bivanju v organizacijskih zadevah šele včeraj vrnil iz Beograda. G. Fabjančič je kategorično naglasil, da Združenje borcev ni in noče biti politična stranka, marveč je nadstrankarski pokret, ki hoče doseči vsestranski napredek celokupnega naroda, člani Združenja borcev morejo biti tudi v političnih strankah, samo se morajo tudi v dotični stranki boriti za poštenje. Ostali govorniki so ponavljali že znane poglede Združenja borcev na sodobna politična, gospodarska ln socialna vprašanja. Z zborovanja so odposlali pozdravno brzojavko samo Nj. Vel. kralju. Novomeški shod je vodil novomeški odvetnik g. dr. Dragotin Gross. Govorniki so govorili z balkona šmalčeve hiše nasproti magistrata. Balkon je bil prevlečen z državno trobojko. Drugih zastav ni bilo. Tudi posebnega sprejema ni bilo, ker so se voditelji borcev iz Ljubljane pripeljali z avtomobilom. Dr. Dragothi Gross Zborovanje se je pričelo kmalu po 9.30. Predsednik dr. Gross je najprvo pozdravil zborovalce, se jim zahvalil za udeležbo ter jih prosil potrpežljivosti na dežju, nato pa je pozdravil in predstavil zborovalcem najavljene govornike. V svojem govoru je orisal razvoj naših političnih razmer do odločilnega 6. januarja 1929. Nato je med drugim nadaljeval: Toda oni, katerim je bila poverjena izvedba šestojanuarskega manifesta, očividno v celoti tega manifesta niso razumeli, oziroma marali razumeti. Tolmačili so ga tako, kakor je njim prijalo in ostalo je po večini pri starem. Naše državno gospodarstvo je še naprej hiralo in nazadovalo, pri tem pa so se nekateri neverjetno hitro obogatili. Doživeli pa smo, da so si ljudje, ki včeraj še niso imeli ničesar, v kratkem času pridobili milijonsko premoženje, naloženo v precejšnji meri na varnem v inozemstvu, dočim narod od dneva do dneva bolj obubožava. Proračunska debata v naši skupščini nam je nekaj takih izrodkov pokazala. Zaprli so tudi nekega Kadiča, ki je državo ogoljufal za okrog 25 milijonov, toda dosti takih Kadičev hodi še vedno okrog z milijoni v žepih. Skupščinska debata jim niti stolčkov ni omajla, kaj šele iz-podbila. Zato ss ne smemo čuditi, če imamo danes pri nas tako velike javne dajatve. Davčna bremena so zlasti pri nas na Dolenjskem tako huda, da jih skoraj ne zmoremo več. človek se vpraša, kam gre vendar ves ta denaj;? Odgovor prav za prav ni težak, če pomislimo na vse tiste milijone, ki so jih razni korupcionisti spravili v žep za prazen nič, za razna posredovanja pri državnih dobavah in za take dobave same, za razna posredovanja itd., potem vidimo, kako taki elementi uničujejo državno gospodarstvo in celokupno naše gospodarstvo. Jasno je, da mora biti tega enkrat že konec. Davke je treba prav energično iskati tam, kjer jih lahko dobe, po drugi strani pa je treba vse krivce, ki državo goljufajo za davke in druge stvari, poklicati na odgovornost in jih pošteno kaznovati. Na ta način bi se hitro našli zneski, potrebni za državne izdatke, in prav hitro bi prenehala sedaj tako neznosna bremena in dajatve v naših krajih, ki obupno ječe pod njimi. Na mah bo boljše in borci bodo poskrbeli za to, da bodo krivci poklicani na odgovornost in da bodo prejeli, kar so zaslužili. Potrebna je sloga in skupno delovanje vseh poštenih in sposobnih mož, zato se zgrnite borci in strnite v Udruženju borcev. Stane Vidmar Drugi govornik je bil g. Stane Vidmar, industrijec in trgovec iz Ljubljane. Začel je: Tovariši! Prav za prav sem v veliki zadregi, ker ne vem, kako naj povem, kar mi leži na srcu, da ne bo zopet zamere. Imam pač napako, ki me spremlja že od rojstva, da povem namreč vse, kakor mislim. Zato sem padel v veliko nemilost pri gotovi gospodi, ki me dolži celo hujskanja. Resnično hujskam in bom hujskal, dokler bom živ, proti korupciji in nepoštenosti, proti vsem zlorabam in krivicam, proti vsem onim, ki smatrajo državo za svojo molzno kravo in narod za brezpravno rajo. Proti tem sovražnikom naroda in države bom hujskal vse dotlej, da bomo zmagale pravica, poštenost in čistost. Te vrste hujskač sem bil in bom, te vrste hujskači so vsi moji tovariši borci, vsi borci za poštenje, pravico in duhovni preporod naroda. Nadalje je g. Vidmar govoril o davčni preobremenitvi in o slabem gospodarstvu z državnim denarjem, ki je tako, da mora človeku zavreti kri. Bojevniki so pripravljeni plačevati davke in doprinašati vse potrebne žrtve za državo, hočejo pa polne garancije, da bodo žrtve šle absolutno le v korist naroda in države, ne pa v nenasitne malhe raznih ko-ritarjev in korupcijonistov. Za narod in državo smo pripravljeni žrtvovati vse, kori-tarjem in korupcijonistom pa nismo pripravljeni žrtvovati prav ničesar drugega kot vrv okrog vratu. Mislim, da je sedaj, ko so strankarske zablode, hujskanje in zdražbe srečno spravile državo v tako težak položaj, ko je srečno tudi naše narodno gospodarstvo na tleh, ko so razni zagrizeni in brezvestni politikoni ustvarili že v inozemstvu vtis in videz, kakor da se pri nas vse* ruši in razpada, mislim, da je sedaj vendar že dopolnjeno delo te gospode, ker ni več kaj uničiti in razdreti. Saj naši zunanji sovražniki že vadljajo za našo kožo. Sedaj nastopa zopet trenutek, ko bodo borci in bojevniki tisti, ki morajo zrušiti vse te naklepe sovražnikov, časi so resnejši, kakor si mislimo, zato ne smemo izgubljati časa z izumirajočo kasto škodljivcev ln zajedavcev. Hitro in radikalno je treba pomesti te smeti. Naj se ta gospoda ne obira in upira preveč, kajti mera je polna in če jeza naroda prekipi, bodo videli, po čem je funt hudiča. Nam se mudi. Kliče nas delo, mi hočemo in moramo s pozitivnim ustvarjajočim delom pripraviti vse za novo življenje, za vstajenje našega naroda, za preporod našega javnega življenja. G. Vidmar je nato obširno govoril o zahtevah in nalogah pokreta borcev zlasti na gospodarskem in socialnem polju. Zahteval je solidarnost med stanovi, zlasti tudi med delavci in podjetniki. Za delavce naj se določijo minimalne mezde. Dotaknil se je tudi krize naših denarnih zavodov in o tem med drugim rekel: Kje na svetu imate primer takšne gospodarske politike, ki bi pustila brezobzirno propadati celo nekdaj široko razpredeno in razvito organizacijo denarnih zavodov in z njo vsega kreditnega sistema, človek dobiva vtis, kakor da so na delu neke nevidne, temne sile, ki imajo poseben interes na propadanju naše kapitalne organizacije. Isti občutek me prevzame, če gledam in opazujem, kako brezbrižno hodijo mimo vprašanja sanacije našega zadružništva, ki je vendar temelj našega narodnega gospodarstva. Polašča se človeka resnično občutek, kakor bi bili na delu ljudje, ki preprečujejo vsako akcijo in ki hočejo za vsako ceno ugonobiti vso našo gospodarsko silo. Zakaj? Najbrže so se našli tudi med nami ljudje, ki so posegli po tem sredstvu, da bi z gospodarskim upropaščenjem množic dosegli nadvlado nad njimi. Naj se jim posuši roka, ki se dotaknejo teh temeljev, saj je vendar ravno zadružna oblika najlepša oblika gospodarske organizacije. Zato moramo ne samo pokazati zobe vsem odkritim in skritim sovražnikom zadružništva, nego moramo na delo, da spravimo vse naše zadruge krepko na noge. Ko je govoril o korupciji, je g. Vidmar med drugim rekel: Pred nedavnim je bilo zelo veliko pisanja in vpitja zaradi tako- ; zvane sarajevske afere. Parlament je tudi ; izročil sodišču poslanca Kadiča. Sedaj pa ! že nekaj časa vlada nekakšno premirje in ne piše se več o tem, najbrže ker se s pi-sanjem noče vplivati na potek sodne preiskave. Vendar je nujno potrebno, neprestano poudarjati zahtevo po popolnem raz-čiščenju prav vseh afer in aferic, da ne bo morda ena ali druga zaspala sredi pota. čitali smo tudi očitke zaradi ogromnih vsot, nismo pa še slišali končne besede o teh stvareh. Naj se nam ne zameri, če se mi davkoplačevalci prav pošteno razburjamo, ko vidimo, da se take velevažne zadeve obravnavajo nekako površno in lahkotno, kakor bi šlo le za strankarska nagajanja. Za nas so te zadeve silno važne in zahtevamo popolno razčiščenje do konca. V nadaljnjih svojih izvajanjih je govornik zahteval, da moramo tudi Slovenci aktivno sodelovati v vodstvu države, ter ponovil svojo zahtevo s prejšnjih shodov, da se mora politični parlament zamenjati s stanovskim zastopstvom. Ture Sturni Tretji govornik je bil g. Ture Sturm iz Ljubljane. Rekel je, da so mnogi ljudje kakor oni ata žužamaža v Murnikovi povesti, ki je ob požaru zapodil gasilce lz sosedne vasi: »Zapik! Ogenj je naš! Sami ga bomo gasili!« Tako nekateri tudi danes kličejo: »Zapik!« Korupcija je naša, kriza je naša, sami jo bomo reševali!« Narod pa ne more čakati. Njemu so potrebni gasilci, tudi če niso ravno od ate žužamaže. Ta ata ne bo mogel nikdar razumeti, kaj iščemo mi borci med narodom, ker je že prestar za to. G. šturm je govoril nato o korupciji, o mednarodnem kapitalu, ki sta mu narod in država samo molzna krava. Ves zapad, ki nas obdaja, je preobljuden ln prenasičen z velekapitali in dobrinami, katere proizvajajo ti velekapitali. V vsi Evropi smo samo mi Slovani, ki imamo takega prostora in surovin. Od tod pohlep zapada po slovanski zemlji. Pohlep po tujem pa je slovanski duši po prirodi tuj, med tem ko je vele-kapital spravil zapadno Evropo do tega, da mora biti zaradi tega, kar ji manjka doma, ekspanzivna in imperialistična, ker bi se sicer zadušila. Apetiti vseh z zapada so usmerjeni na našo slovansko zemljo, katero delijo že kar na veliko v svoje interesne sfere. Ustanovili so si že delniško družbo za pridobivanje prostora, za svoje zunanje širjenje — pakt štirih, ki naj bi razdelil ta prostor sporazumno. Ker se pa nikakor ne morejo pogoditi za medvedovo kožo, za našo kožo, so si zaradi tega medsebojno že dobro v laseh. Zato nas sedaj snubijo ali pa rovarijo proti nam vsak na svojo pest. Upreti se moramo z vsemi silami gospodarskemu podjarmljenju. To pa nam bo mogoče samo, če bomo sami moralno in gospodarsko dovolj močni. Tega pa pri brezglavi gonji za dobičkom, pod varuštvom raznih trgovcev iz templja in raznih at Žu-žamaž, ne bo nikdar. Zato treba novih ljudi ki bodo moralno dovolj močni in zapadni miselnosti dovolj tuji. Tudi g. Sturm je zaključil z zahtevo po stanovski ureditvi države. Vladislav Fabjančič Zadnji govornik na shodu Je bil g. Fabi-jančič Vladislav. V svojem dolgem govoru je med drugim izvajal: Mi smo vojaki v civilu. S politiko se ne pečamo, še manj s strankarstvom. Pripravljeni pa smo braniti Jugoslavijo proti vsem in vsakomur. Ne ustrašimo se sovražnika, ne od zunaj, ne od znotraj. Tu smo m držimo se svoje vojaške prisege in pravil Združenja borcev Jugoslavije. Mi nismo stranka. Stranka ni celota, mi pa hočemo celoto, mi hočemo občestvo vseh poštenih ljudi, vseh državljanov, vsega naroda, razen nepoštenih lumpov in izkoriščevalcev. Naši člani so lahko povsod, tudi v drugih društvih in strankah, a morajo biti pošteni tudi tam, ne samo pri nas. če pa kdo noče biti v politični stdanki, je to njegova stvar. Toda bojevniki so vojaki, ki si ne dajo razen od svojih poveljnikov ukazovati ničesar od nikogar. Mi smo glasniki nove dobe, ml smo bobnarji, ki bobnamo skupaj za pošteno pravično stvar vojake, bivše in bodoče, iz svetovne vojne in povojne dobe, vse čiste in dobre ljudi, da postanemo resnični mogočni valjar zgodovine, ki bo zmlel vse ln stri v prah, kar je grdega, zlobnega, gnilega. Nato je g. Fabijančlč razvil program «a-htev in nalog bojevniške organizacije: socialna pravičnost, pomoč kmetu, kmečka zbornica, v kateri bo zastopal kmeta samo kmet ln nihče drugi, zaščita delavstva, delo za brezposelne, zakonita določitev minimalne mezde itd. Kako se bo dalo vse to doseči? »Mi smo najprej vojaki. Kadar je mir, smo v navadni obleki, ko je vojna, smo v uniformi. Strogo poslušni »mo v vojni, v miru pa imamo kot državljani pravice in dolžnost misliti in povedati, kar mialimo, da Je prav. Vojaki govore navadno z orožjem in kar povedo, povedo, pa Je mir besedi. Petnajst let nismo rekli ničesar. Na fronti je bila naša beseda grom in pekel, granate in razdejanje min in strupenih plinov. Od tam smo prinesli izkušnjo. Od tam smo prinesli pogum tudi za reči, ki niso za stare babe in srajčnike. Mi borci verujemo v nepremagljivost božje resnice. Božji mlini meljejo počasi, toda zanesljivo. Gibanje borcev mora zmagati, ker je pošteno in pravično. Ob 1130 je predsednik dr. Gross zaključil zborovanje, ki se je bilo med tem zaradi dežja že itak precej razredčilo. Tehniki za svoj obstanek Zborovanje absolventov Tehnične srednje šole Na Gorjancih bo zrasla lepa planinska koča Sovo mesto, 7. aprila Na zboru novomeške podružnice SPD je njen vneti predsednik odvetnik dr. Franjo Ivanetič v obširnem poročilu omenil, da se bo zamisel postavitve večje planinske koče na Gorjancih v doglednem času uresničila. Zato je podružnica že na lanskem rednem občnem zboru sklenila storiti vse, da se postavi koča na Maličevem krču. Odbor le posvetil vse sile nabiralni akciji. Izdelal je pravila za nabiranje prispevkov, ustanov-nine posojil in darov. Za zadevo je zainteresiral tudi tujsko-prometno društvo ▼ Metliki, v čigar okrilju se je ustanovil v to svrho planinarski odsek, ki je začel energično delovati. Odbor je nadalje sklonil prirediti pomladi cvetlični dan. jesem pa veliko tombolo . Na splošno željo občinstva m po sklepu odbora se bo vsako leto praznoval planinski praznik na Trdinovem vrhu dne 15. avgusta. Že iz dejstva, da je v pretdclem letu posetilo Gorjance preko 5000 iiudi sledi nujna potreba, da »e postavi na tej točki večja planinska koča. Tudi za smučarski šport nudijo gorjanske košenice naiidealnejši teren, seveda ne samo ia No-vomeščane, temveč tudi za Belokrajince, Karlovčane, Samoborčane in Zagrebčane. Z razvojem turizma in smučarskega športa pozimi bi »e povzdignil pri nas tujski promet in se okoristila tu in onstranska siromašna okolica Gorjancev. Odbor sije stavil tudi nalogo, da si preskrbi društven lokal kjer bo članom vsak čas na razpolago »Planinski Vestnik« in drugo štivo iz po-družničine biblioteke. Poglobi se naj društveno življenje in ljubezen do narave in vzgojiti je treba planinski naraščaj s prirejanjem skupnih izletov in s pomočjo skioptičnih predavanj. Praktično reševanje stanovanjske krize v Angliji London, 8. aprila. AA. V zadnjih 15 letih so zgradili v Veliki Britaniji nič manj ko 2,175.000 novih hiš, od tega v zadnjih 10 letih 1.900.000. 60 odst odpade na privatno inicijativo. Čeprav je po vojni prebivalstvo Anglije napredovalo samo za i milijona duš. bi nove stavbe zadoščale za trikrat tolikšno prebivalstvo. Največ gradbene inicijative je bilo v londonskih predmestjih. Tu so v zadnjih 10 letih zgradili malone 500.000 novib stanovanj. Madžarski državni proračun Budimpešta, 8. aprila. AA. Finančni minister Imredy je v parlamentu poročal o državnem proračunu za L 1934/35. Proračun državne uprave določa 746.6 milijona pengov izdatkov in 740.6 milijona dohodkov. Državna podjetja bodo imela 404.1 milijona dohodkov in 344 milijonov izdatkov. Celotni izdatki vsega državnega proračuna bodo znašali 1.150 milijonov, dohodki pa 1.084 milijonov pengov. Primanjkljaj znaša 66 milijonov. Veliki sprejemi na angleškem dvoru London, 8. aprila. AA. v prihodnji sezoni bo angleška kraljevska dvojica sprejela v Buckinghamski palači 2800 oseb. To povorko diplomatov in povabljencev pred angleškim prestolom smatrajo kot najbolj živopisano družabno prireditev sveta. Prva dva sprejema bosta 15. in 16. Vsakikrat bo angleški kraljevski dvojici predstavljenih 700 oseb. Potovanje slamskega kralja Pari«, 8. aprila. AA. Včeraj Je siamski vladarski par priredil v siamskem poslaništvu obed na čast predsedniku franoo-ske republike Lebrunu in njegovi ženi. Siamski vladarski par namerava ostati v Parizu Se tri tedne incognito, nakar bo odpotoval v London, kjer bo ostal pet tednov. Nato bosta suverena obiskala Belgijo, Holandsko, Nemčijo in države srednje Evrope. Proslava 1. maja na Dunaju Dunaj, 8. aprila, č. Kakor poročajo, bo 1. maj proglašen za državni praznik. Novi župan Schmitz je objavil, da bodo na Dunaju letos kakor tudi vsa prihodnja leta zelo svečano proslavili 1. maj, ki je te dolgo let tipični dunajski praznik ln se ne sme zamenjavati s političnim praznlaom nekdanjih političnih strank. I Maksimiranje pteč fflmskih zvezd Waahington, 8. aprila. «. Predsedniku Rooseveltu je član ameriškega obnovitvenega sveta Rosenblatt po proučitvi poloSa-ja v ameriški filmski industriji predložil izčrpen elaborat s predlogi, da se maksimirajo plače filmskih zvezd. Po njegovih predlogih naj bi se dobro plačali leioni filmski igralci, ki so res popularni. TI igralci naj bi prejemali največ po 3.000 dolarjev na teden, svojo popularnost pa bi morali dokazati s podatki, da Je vsak njihov film gledalo najmanj milijon ljudi. j Nesreča italijanskega hidroplana Rim, 8. aprila, g. Huda letalska nezgoda se je pripetila dne 2. t. m. na progi med Catanijo. in Augusto. Hidroplan te proge je približno 2 km od Izliva reke Sant Lo-renzo padel v morje, pri čemer sta se rfba pilota ubila, aparat pa popolnoma razou. Ljubljana, 8. aprila. V beli dvorani hotela Ualon so davi ob 9. zborovali absolventi tehnične srednje šole v LJubljani, številna udeležba je pričala o jakosti te organizacije, posamezni referati so pa dali dovolj jasno sliko o njenem intenzivnem delovanju Zbrane zborovalce je pozdravil dolgoletni predsednik g. Poljšak, topel pozdrav Je pa ie posebej veljal zastopnika župana g. Mlakarju, prosvetnemu inšpektorju prof. Preslu, splitskemu delegatu g. Ljubi Marino, beograjskemu delegatu g. Gabor-Ju It zastopniku mariborske skupine g-Mozetiču. Po uvodnih formalnostih )e preds« rinik takoj prešel na dnevni r« d, nakar Je tajnik g. Kuhar obširno r -ročal o poslovanju organizacije v minulem letu. Tajniško poročilo navaja v prvi vrs*i zanimiv pregled absolventov vseh srednjih tehničnih šol v državi. Od leta 1917, •ko Je bila tehnična srednja šola v Ljubljani ustanovljena, pa do danes, je absol-vlralo ta zavod 646 maturantov, na tehnični srednji šoli v Sarajevu, ki je bila ustanovljena že leta 1889, pa 1740, na beograjski 1. 1918 254, v Splitu (leta 1913) 143, v Zagrebu (leta 1918) 100, v Novem Sadu (leta 1918) 100. Skupaj Je v vsej državi atosolvlralo te zavode približno 2900 dijakov. Organizacije diplomiranih tehnikov štejejo v Ljubljani 300 članov ali 50%, udruženje v Beogradu 109 ali 50% in udruženje v Splitu 101 člana ali 70%. V ljubljansko organizacijo Je lani vstopilo 25 članov, 22 jih je bilo črtanih, 1 je umrl. Tajniško poročilo dalje navaja de lrvanje odbora, ki je bilo vsestransko. Med drugimi Je organizacija navezala po-droune stike z drugimi organizacijami diplomiranih tehnikov v državi ter pokrenila ustanovitev udruženja dipl. tehnikov za vso državo. Izdelala je predlog za nlveii-ztcIJo obrtnega zakona, ki ga Je posiala ministrstvu trgovine In Industrije. Odbor je Izdelal v obrtnem zakonu predvidevani pravilnik, ki naj dipl. tehnikom nudi izvestne ugodnosti. Akcija za ustanovitev enotne organizacije za vso državo Je doso- rela, kar je velika zasluga predsednika g roljšaka. živahna je bila tudi torba ta vstop dipl. tehnikov na tehnično visoko šolo, za kar se je v narodni skupščini tudi toplo zavzel narodni poslanec g. Spindler, v senatu pa senator dr. Rožič, ki jima gre posebna zahvala. Tajniško po ročik nato obširno navaja ukrepe, ki j:b je organizacija storila za pobijanje brezposelnosti. Saj je v organizaciji simi 67 brezpo&lnih, ne v&tevši one, ki niso organizirani. V tem pogledu je odbor Interveniral pri raznih Instancah, se zavzcmi' da se povsod nameščajo domače moči ter predložil tozadevne prošnje in utemeljene pritožbe gg. podbanu in županu. Nato je poročal o stanju blagajne g Janko Brilli, za mariborsko skupino pa g Mozetič. Obširno so razpravljali o raznih vjž:;ih stanovskih zadevah. Nato Je pa te-feriral o brezposelnosti Pero Paršič, o šolstvu pa Peter Bren. Sprejeta so bila pravila za Udruženje diplomiranih tehn'. kov, nakar sta še govorila delegata iz Beograda In Splita ln je bilo sklenjeno, da se bo vrSila ustanovitev udruženja diplomiranih tehn.-ov kraljevine Jugoslav je za časa ljubljanskega velesejmA. Posebna zahvala ln priznanje sta bila Izrečena predsedniku g. Poljšaitu, nakar so sledile volitve. Izvoljen je bil nasled nji odbor: predsednik Poljšak, podpred sednik Senk, tajnik I. Kuhar, tajnik n. Bren, gospodar Pirkovlč, odbornika I>ra-go Mandeljc ln Premrn, namestnika želj-ko Mlakar in Udovč, stanovska zaSčlta Vindlš in Stegu, preglednika pa BrlcelJ In PdVŠiČ. Nato je bila soglasno sprejeta obsežna resolucija, ki ugotavlja, da se socialni položaj diplomiranih tehnikov slabša 1« dneva v dan, in zahteva, da se zaščitijo delovne prilike ln sodelovanje v zakonodaji do one mere, ki pripada dipl. tehnikom po njihovi izobrazbi ter odgovarja programu ln namenu tehničnih srednjih šol. Obilen Petrov blagor Naši ribiči so zadovoljni z letošnjim uspehom it Ljubljana, 3. aprila. V soboto zvečer se je vršil v restavraciji hotela Metropol dobro obiskan občni zbor Ribarskega društva. Predsednik narodni poslanec g. Ras to PaHoslemšek je pozdravil vse navzoče, zlasti zastopnika DruStva akvaristov prof. dr. Serka in tajnika Kočevarja, kakor tudi zastopnika banske uprave g. inž. Jelačina. Uvodoma je poudarjal, da Se nikoli nI imel toliko po-vpda kakor letos, da otvarja občni zbor z zadovoljstvom ln v prijetni zavesti uspeS-no izvršenega dela. Dolga leta je Ribarsko društvo samo životarilo in obstojalo, lahko trdimo, samo na papirju. Zastopalo Je kvečjemu interese poedlncev, nikdar pa celote, bilo Je pa tudi predmet izkoriščanja, saj Je do zadnje pare uporabljalo vso članarino — edini društveni dohodek — v to, da pomaga vzdrževati glasilo tuje, dasi prijateljske organizacije. Gotovo bi bilo društvo zapisano smrti, da se nI pred petimi leti pojavil proti temu odpor, ki Je mahoma razčistil ozračje ter društvo po trdih bojih spravil na pot regeneracije, na pot preporoda in obnove. Obširno Je nato predsednik opisal to težko borbo, poudarjajoč, da nI šlo samo za to, da se napravi red v društvu, temveč tudi za to, da se odstranijo vsi škodljivi vplivi na uradnih mestih. S spletkami tn nedovoljenimi sredstvi se je skušalo preprečiti ln zajeziti uspešni razvoj društva. Toda društvo Je svojo borbo zmagovito končalo In zdaj se Je lahko posvetilo intenzivnemu delu za zgradbo ln Izpopolnitev organizacije, kakor tudi za poplemenitev ribarskega športa. Konsolldlrano na znotraj in močno na zunaj je društvo, zavedajoč se, da Je v slogi in združitvi moč, smatralo za svojo prvo dolžnost da zbere ne samo vse prijatelje ribarskega športa v svojih vrstah, temveč da predvsem združi v enotno falango vse ribarske organizacije. To se mu je kljub intrigim tudi posrečilo. Lani Je bila ustanovljena Zveza ribarskih društev dravske banovine, ki nastopa kot organizirana celota vseh naših društev. Dosegla je že prav lepe uspehe. 2e lani je dosegla znižanje pristojbin za ribarske knjižice, letos pa, da so bile te pristojbine za tretjino reducirane za člane ribarskih društev. Najlepši plod, ki ga je donesla združitev ribarskih organizacij, Je pa lastno nbar-sko glasilo »Rlbarsko-lovskl vestnik« s katerim se je društvo postavilo na lastne noge. Na to glasilo je lahko upravičeno ponosno, saj tako krasne revije nima nobena druga slovanska ribarska oreanizacna. Društvo K tudi doseelo, da te v v.liavi en riba reki zakon za vso dravsko banovino. Raztegnitev tega zakona tudi na ozemlne bivše Štajerske ie važna že zato ker nam dones, tudi. in sicer že v doghdnem Pasu, ribarske sosvete, za kater« ee že leta brezuspešno borimo. Prede-dnik ie zaklal, da društvo g, ni doseglo vsega. toda za enkrat je lahko zadovoljno. DrjMvo vabi v svoj kros vse ribi te in prijatelje nbanskega m»rta. Kdor ni ftan ribarskih oreanizacn. naf tudi n« ribari! — S pieMn a? ie nato spominjal lani umrle«?* Slana Maksa Vale ta iz St. J«rnela, k«t»ret?a spomin so navzoči primerno počastili. Nato fc prečita! pravni brzojavki podružnic iz Oba in Maribora. Profesor Cotič es Je povoniiku zahvalil, ker je dosegel. da se i# «'r®dba razte-mila tudi na mariborsko oblast, nakar ije g. Puetoslemšek podrobno poiasnit borbo za ta uspeh. _ Obširno ter pr »ledno tajmfko poročilo i« podal e. Malin i ek. Iz nieca posnemamo da Steie dru#tvo 149 členov, lani iih ™ pristopilo 26. Odbor je imel mnogo poda posredoval ie za članstvo usodnosti za ribiški snort. doe«H ceneiSo natovo ribarskih kniižic ln potreben. .na°,a™ ribjega zaroda, izpopolnil knpžnico m dru-3v* inventar ter skrbel za ravnovesna blasainA Lani doseženi isp>hi eo na poliu ribaretva " P^robno je na na novo pristopilo 76 članov. O stanju blagajne je poročal g. Miklavčič. aa nadzorni odbor pa g. R'?ja. Referat o delovanju Pokojninskega zavoda ie podal gosp. Ivan Tavčar, o delovanju zve®e in o bolniški blagajni pa zvezin predsednik g. Zem-liič. Na dnevnem redi ie bila tudi sprememba pravil, tako da odslej raztegnjen delokrog društva na vse območje bivše ma-riboreke oblasti. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika Franc Miklavčič. i malimi spremembami pa ves stari odbor. Občni zbor Združenja trgovcev te vodil načelnik g. Vilko Weixel ki ie pozdravil navzoče zastopnike raznih gospodarskih organizaciji in stanov. Iz poročil posameznih furnkcajonariev posnemamo, da je bilo delovanje združenja zelo uspešno. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor. Postani in ostani član »Vodnikove družbe" Ali se je pripeljal gospod iz Mo-nakovega? hoče vedeti dama in Smola prikima. Tej ženski bi zdajle pritrdil vse, kar bi ga vprašala. Sploh pa je že večkrat bil v Monakovem in se mu s te strani ni bati, da bi prišel v zadrego. — Ah, potem me veseli .gospod Kal-kilovič! se razživi znanka. — Kakor vidim, mojega zadnjega pisma niste prejeli? — Bi utegnilo biti, da! pokašljuje Štefan Smola in tarna o preobilici poslov, ki jih nikakor ni bilo mogoče odložiti. — V teh razrvanih časih, pritrjuje ženska in govori in se iskri, da je disponent kakor pijan. — Znak, po katerem naj bi vas spoznala, je tako preprost, da mu nisem mogla prav zaupati. Čudno, kako vam je prišlo na misel, vzeti za spoznavni znak vprašanje: »Ali se je pripeljal gospod iz Monakovega?« Res, čudno. Tako preprosto in vendar tako izvrstno! — Jaz sploh ljubim preprostost, se trudi disponent in tiplje po mislih in priganja domišljijo, naj mu zvesto stoji ob strani. — To je zmeraj znak plemenitih značajev! vzklikne dama, a tudi Štefan se trudi z galantnostjo: DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Nov tip letala Mnoiestvene upokojitve naf pomagajo »Petit Parisien« poroča, da namerava francoska vlada upokojiti 60 do 80.000 državnih nameščencev. S tem bi državna blagajna prihranila milijardo frankov na leto. MesU upokojenih uradnikov bodo le deloma zasedena po mladih močeh, pač pa bo • tem odprta pot mlajšim za napredovanj«. Voda je ie topla V Ameriki so zgradili letalo v obliki kobilice Byrd brez spremljevalcev Iz glavnega stana Byrdove antarktične odprav« javljajo, da je Byrd poslal vse sveta spremljevalce na osnovno operacijsko bazo »Male Amerike«. Byrd hoče sam pre-simiti na kraju, ki si ga je izbral v ta namen. Edina admiralova družba v zimskih »očeh in viharjih bo radijski aparat, ki bo neprestano v zvezi z njegovo ekspedicij-•ko ladjo. Bvrd bo prezimil v oporišču, ki je bilo prvotno prirejeno za tn osebe, a so Sa v zadnjem času preuredili samo zanj. Četrt milijona Francozov v tujini Francija nima emigracije kakor mnoge druge evropske države, kljub temu pa so pred kratkim izračunali, da živi v inozemstvu četrt milijona sinov Francije. V Berlinu živi stalno 1240 francoskih državljanov Večinoma so univerzitetni profesorji, kuharji, dijaki, inženjerji, tehniki, trgovci ln industrijalci. Približno enako število Francozov najdemo tudi v drugih nemških mestih: Karlsruhe, Kelmorajn, Frankfurt, Muguncija, Stuttgart, Norim-berk, Lipsko itd. Belgijska prestolnica Bruselj daje zavetje 25.000 Francozom, 68.000 pa jih je v ostalih mestih Belgije, gpanija gosti 27.000 francoskih državljanov, London 12.000. Pred vojno jih je bilo na Angleškem precej več, namreč 40.000. V Švici živi 56.0C0 Francozov, od teh jih Je samo v ženevi 22.000. V drugih državah in mestih je število francoskih priseljencev mnogo nižje. Vohunstvo v angleški mornarici »Dailv Express« piše o skrivnostni vohunski aferi, ki »o jo bili odkrili pri nedavnih manevrih angleške mornarice vzdolž afriške obale. Tedaj je neka oseba fotografirala napravo, ki bi morala ostati prikrita aeangleškim vojaškim strokovnjakom. Na ladji, kjer »o odkrili zlorabo, so takoj od-»®diH najstrožjo preiskavo. Admiraliteta hrva o razkritjih največjo tajnost Prezidentova žena na obisku pri črncih Vse so nične Soproga ameriškega predsednika ga. Roo-■eveltova je nedavno obiskala črnce, ki pridelujejo sladkor na Antilih V Miamiju na Floridi se uče mlade plesalke plesati sloviti havajski ples hula-hula »Bliskoviti vlaki" Csl. državne železnice so sklenile uvesti na svojih progah tako zvane »bliskovite vlake« in so naročile v domačih tvornicah 34 motornih voz. V vsakem vozu bo prostora za 120 sedežev. Ti vlaki bodo vozih a povprečno hitrostjo 130 km na uro. »Bliskoviti vlaki« bodo obratovali v prvi vrsti med mesti, kjer so sedeži deželnih uprav. Razburljiva bikoborba Na velikonočni ponedeljek so imeli v niemeški areni bikoborbe, katerim je prisostvovalo ogromno število občinstva. Med bikoborbo so se odigravali kaj razburljivi prizori. Neki pikador je padel s konja, besneči bik, ki se je podil po areni, ga je pa nataknil na roge ter ga nesel po areni. Pikadorjeva soborilca, ki sta skušala pomagati ponesrečenemu tovarišu, sta tudi sama doživela katastrofo. Pobesneli bik je oba vrgel z živali in ju poškodoval. Slednjič je občinstvo zbežalo iz arene, nekaj pogumnih mož pa je ujelo bika in osvobodilo njegove žrtve, ki vise med življenjem m smrtjo. Največje brzine za avtomo-biliste na Angleškem V Angliji je izšel nov cestni red, ki pomeni močno poostritev dosedanjih voznih predpisov na javnih cestah. Največja brzina, s katero smejo voziti avtomobilisti, znaša 48 km. Vsak vozač mora biti izprašan pred posebno komisijo. Cestni red predvideva tudi kazen za »opasne pasan-te«. Zo potnike so predvideni na cestah posebni zaščitni pasovi, ki bodo uveljavljeni tudi v Londonu in drugih mestih na prometnih ulicah in križiščih. Pred zaroko princese Ingrid Švedska princesa Ingrid, ki se mudi trenutno v Cannesu, se bo po vesteh iz Stock* holma v kratkem zaročila z danskim prestolonaslednikom Friderikom. Princesin oče Gustav Adolf in oče danskega prestolonaslednika kralj Kristijan sta e to zaroko popolnoma zadovoljna in sta že dala pristanek za zvezo. ? trik se dviga polagoma nad gladino ln kmalu ne bo videti tal v barskih jarkih. V neki jamici med skalovjem na obnoi-u Krima sem našel silno lepe repate kr-:one iz skupine močeradov (Salamandri-dae). V to skupino spadajo poleg onih, ki ;five v vodi n. pr tudi močerad, ki živi na topnem v vlažnih gozdovih in ki ga često srečujemo, zlasti po dežju. Barva je črna, posejana z rumenimi pegami. Rep je okro- fel kakor pri zelencu, samo malo krajši. ,ival je koristna in greh stori, kdor to živalco ubije. Večina ostalih repastih krko-nov živi v vodi. Imenujemo jih pupke. To •o prebivalci stoječih in zelo počasi tekočih bistrih, ali vsaj čistejših, zaraslih vodi, kjer ni rib roparic. Manjše jamice in jarki, kjer je mnogo drobnarije in nobenih rib. so jim posebno všeč. Imajo štin nozice na kuščariri podobnem trupu in stisnjen, na koncu zašiljen rep, ki jim nadomestuje plavut Pupki so zelo lepe živalice. Tako n. pr. veliki pupek, ki ima na spodnji strani rumenkaste pege, samec pa poleg tega nazobčan greben na hrbtu. Majhne 10 cm dolge pupke z rjavim hrbtom in črnimi pikicami je gotovo že vsakdo videl. Na trebuhu so oranžasti. Pupki, ki sem jih vlovil v skalnatem koritu pod Krimom, so na hrbtu sivo črni, trebuh je pa cinobrasto V Hastlngsu se po nabrežju sprehajajo ženske v kopalnih kostumih r(ječ _ Vsi odrasli pupki dihajo s plju«. zaradi česar prihajajo v presledkih h gladini po zrak Njih ličinke so tudi podolgovate oblike, z vejnatimi škržicami ob glavi, najmlajši imajo samo sprednje nožice. K.o dobe tudi zadnje, se še ne preobrazijo v nunke temveč nadaljujejo življenje kot četveronožne ličinke, dihajoč še vedno skozi škrge in ko jih zgube. se prelevim v pupke — Pupkov ne gojimo z ribami vred, ker so prepočasni in bi jim ribe živo hrano izpred nosa požrle Pupki jedo ličinke enodnevnic, mušic in komarjev poslanice, vodne bolhe, samooke in druge pritlikave račiče. črvičke-tubifekse, večji pa tudi majhne deževnike. V akvarijui so zelo krotki in vzemajo tubifekse s palčice. Na dno denemo samo toliko mivke, da ga komaj pokrijemo, ali pa nobene, sicer bi se tubifeksi zarili. V sredino postavimo lonček z rastlinami. Akvarij pokrijemo s šipo. ali pa z gosto mrežico iz organtina, sicer se nam lahko pripeti, da se podajo vsi na izlet. Revčki zlezejo pod pohištvo ln se posuše v mumije. Ker so večji pupki zelo močni, moramo šipo ali mrežo otežiti, da je ne dvignejo. V aprilu in maju odlagajo mrest v jamice in jarke med vodne rastline; s koncem maja bo interesentom dovolj ličink na razpolago. O. S. Vesti iz Primorja v »ir^fi^ve torbe O ribicah in pupkih Dočim smo v zadnjem članku govorili o drsti nekaterih večjih rib, činkelj in pi-škirjev, si oglejmo danes pri tem poslu manjše, za akvarij posebno prikladne ribice, ki drste tekočega meseca. — Ko pomole, po dolgem zimskem snu, školjke svoje vršičke iz blatnega dna, postane pez-dirkom tesno pri srcu. Sučejo se okoli njih mlečniki in ikrnice in pozabljajo pri tem celo na hrano. Samci se zaletavajo v ikrnice. Ikrnice, katerim moli cevka že kakih pet centimetrov iz spolne odprtine, pa suvajo bolj lene samce. Ni ribe, ki bi bila pri drsti tako nemirna kakor pezdirk. Sedaj podi ribe od školjke, kakor da bi se zanjo bal, potem priganja z robatimi sunki ikrnico k školjki, tu vščipne polzačo, ki se je približala školjki, nakar išče ves obupan samico po akvariju, nenadno se ustavi, da bi pozobal malo rmanca i. t. d. i. t. d. Samci, ki hrepene v jačji meri po ljubezni, so popolnoma rdeči in če bi človek ne vedel, da ima opravila s pezdirki, bi mislil, da ima pred seooj rdeče ribice. Ikrnico spoznamo, kakor že omenjeno, po cevki in pa po debelem trebuščku. S cevko izpušča ikrnica jajčeca v dotekalko školjke, samec jih drsteč in vztrepeta.ioč z vsem telesom oplodi, a v teku treh do štirih tednov zapuste 6 do 8 mm dolgi mladiči školjko. Drst pezdirka opazujemo prav lahko tudi v akvariju Ker je dolžina odraslega pezdirka samo 6 do 8 cm in ker se razplaja s pomočjo školjk, je v akvarijih zelo priljubljen. Druga ribica je belica, ki je zelo podobna zeleniki, samo da je gobček še bolj strm. oči še bolj velike kakor pri zeleniki, hrbtna plavut je pa v začetku zadnje tretjine trupa Ker je zelo zivahn®; gibka in krotka in ker ne zraste preko 10 do 12 cm, je kakor nalašč ustvarjena za akvarije. Slednjič naj omenim še bbstavca, ki se tudi drsti v aprilu. Na zgornji strani do sredine bokov je temen, modro siv, kakor s plaščem pokrit V sredini bokov Je plašč od glave do repa obrobljen s črnima trakoma, spodnji del obleke je pa bele barve. Blistavec ljubi bistro mrzlo vodo. privadi se pa zelo lahko na akvarij. Dolžina odraslega je največ 16 cm. Nedavno sem si ogledal vode od Sinje Gorice v krogu k podnožju Krima m ob Ižanski cesti do Ljubljane. Unec nam dobavlja še preveč vode. popustil bo pa kmalu, če ne bo dežja, nakar bo Ljubljanica z jarki vred vpadla V nekaterih jamicah pod Krimom, si je nadela sveže zelenje zlatica s svojimi puhastimi Usti v jarkih ob Ižanski cesti je pa polno mladih pljučnikov (Nuphar luteum). Tudi mrzlič- Dopolavoro na Krasu Pred nekaj tedni smo poročali o ustanovitvi dopolavorovskih organizacij ▼ Ilirski Bistrici, kjer so fašistične oblasti spravil? to »kulturno« društvo pod streho nekdanie-ea sokolskeca doma, in v Prest ramku. Sedaj so ustanovili enaka društva še v D jtov-lijah, Divači, Neverkab. Barki in Škofijah. Nove organizacije so že opremili z vsem mogočim športnim orodjem, kniižnicami in radijskimi sprejemnimi aparati. Za delo v teh društvih so angažirali tudi krajevno učiteljstvo in drugo uradništvo ter oelo zdravnike, ki nai bi vodili zdravstveno-hi-jrijenekj tečaje. . .. Fašistični oblastniki so očividno spoznan, da se z nasilnimi sredstvi lrudj,} ne daio pridobiti. Zato so pričeli v zadmSem fesu na vso mog širiti dopolavorovski pokret. ki naj bi s svojimi plesnimi in športnimi prireditvami. e turistiko in drugimi takimi zabavami dosegel zlasti pri dorašcajoči slovenski mladini kaj več jepehov. Antifasisticni direktor Na tržaški tehniški šoli se je v ponede-Ijek pripetil zanimiv incident, ki bo naibrz imel tudi svoje resne posledice. Okrog 14. so v neki predavalnici mehaničnega oddelka sklicali dijake, okrog 150 po številu in neki profesor ie nastopil s propagandnim govorom, v katerem ie govoril o pomenu nedeljskih volitev. Kop je profesor•končal g ve j govor, ie študent Cnsciani pričel glasno manifestirati za Mussolinija ^stični režim. Tedaj se je pojavil pn vratih ravnatelj zavoda in pozval duake. nai mirj,eio. češ da na svoji šoli ne bo trpel takih »pan-tomim«. Odločen nastop ravnatelja ki le po svoji službeni dolžnosti član feta^" litično strokovne organizacije ^ednjesotek h profesorjev, je izzval pri nekaterih dijak h SdpoTv »Popoln di Trieste« pa so ob.avnh oster napad proti njemu. Očitah so mu antifašizem in zahtevali, da ga oblasti kaznujejo. Zares sla policiiska uprava m vodstvo strokovne organizacije uvedla proH narečnemu ravnatelju preiskavo. * ™ imela nedvomno, kakor pravi tržaški »eksaktne« rezultate_ Tudi goriški tramvaj bo ukinjen. Pričetkom tega leta so se v PuU otUoMU odpraviti mestni tramvaj, ki je pulski mestni občini povzročil leto za letom velike gmotne izgube. Sedaj se je sprožila slična misel tudi v Gorici. V sindikatu goriških inženjerjev se je na veliki petek vršilo večje zborovanje, na katerem so obširno razpravljali o goriških prometnih in drugih javnih vprašanjih. Bavili so se zlasti z vprašanjem goriškega tramvaja, ki ga namerava občina zaradi nerentabii-nostl ukiniti. O položaju mestnega tramvajskega podjetja sta ^črpno poročala magistratna uradnika inž. Remoldi in Del Neri, ki sta naglašala, da je imelo podjetje v poslednjih letih po 400.000 lir izgube (1,600.000 Din) ter da ga zaradi tega ni mogoče vzdrževati še nadalje na občinske stroške. Zborovalci, med katerinii je bil tudi znani avtobusni podjetnik inž. Ribi, so sprejeli daljšo resolucijo da se eoriški tramvaj nadomesti s cenejšimi avtobusi. V to svrho pa bi bilo treba obnoviti cestišča glavnih prometnih cest v mestu, posebno pa cesto, ki veže obe goriški železniški postaji, in trge Catterini, de Amicis m della Vittoria. p- Prazno korito. Tržaški prefekt J* imenoval novega poslanca dr. inž. Josipa Cobolliia - Gigliia (reete Kobala) za izrednega komisarja tržaške mestne tramvaiske uprave in še nakega droseca mestnega podjetja. Dosedanja upravna odbora (»beh pod&j *ta bila odstavljena. Obe podjetji boste sedaj zdniženi. Ker pa se podietp bo- rita z velikimi finančnimi težavami ki ni pričakovati, da se bo njun položaj kakorkoli zboljšaL ie inž. Cobclli odklonil imenovanja. Kot razlog je navedel, da je discipliniran fašist in da zato noče sprejeti te funkcije, ker ima že drucih dovoli. p_ Francoski bojevniki na soških bojiščih. V četrtek dopoldne je prispelo v Trst 500 bivših francoskih bojevnikov, ki so »e takoj odpravili na Doberdobako planoto, da se ogledajo nekdanja bojišča. S posebnim vlakom so se odpeljali v Ronke ter posetili vojaško pokopališče v Redipugiiti. Nato so. oadaljevali pot v Gorico. Bili so na Sv. Mihaelu in sosednjih hribih. Italijanske oblasti so jih po izrecnem naročilu iz Rima povsod nad vse prijazno sprejeie. p— Tri smrtne nesreče. Že pred nekaj meseci je na lerpem iziginil z Vojskeca S5 let stari' Ivan Bas'*. Za njim ni bilo nikaikeca sledu, čeprav so karabinerii spočetka intenzivno iskali fanta, preitekli ponedeljek pa so našli njegovo truiplo v nekem prerodu v bližini Mrakovšč pri Gornji Kanom Iji nad Idrijo. Truplo, ki je deloma že razpadlo. je pregledala komisija in v torek so ga pokopali. — Slična nesreča se je zgodila pri Sv. Luciji pri Tolmina. Tam so na desnem obrežju Soče našli truplo neznanca z razbito lobanjo. — Tretja nesreča ee Je zgodila v bližini Kobarida. Kared Gomisčefe, star okrog 50 let, je našel v bližnjih hribih granato, ki jo je skušal demontirati. Ker pa ee zarjaveli vžigalnik ni dal odvrti, i« nekajkrat s kamnom udaril po njean. Tedaj je granata nenadoma eksplodirala. Nesrečnežu jle odtrgalo levo roko in razraesariVo vse truplo, da je bil na mestu mrtev. Pokopali eo ga zadnjo sredo. p_ Dva tržaška študenta izginila ▼ tolminskih gorah. Že pred dobrim tednom dni sta se odpravila dva študenta, Marij Ma-rassi in Rozalij Naffi iz Trsta na Krn. Domačim sta dejala, da se vrneta v ponedeljek. Ko p?- ju do srede ni bilo domov, so njuni starši prijavili oblastem, da sta se odpravila v gore in da ju še ni nazaj. Tržaška policija je organizirala reševalno ekspedicijo, ki se je odpravila preko Tolmina na Krn. Pri reševalni akciji sodelujejo tudi cestni in obmejni miličniki i% Kobarida in Tolmina. Vse iskanje pa je bilo doslej zaman. ZA KRATEK ČAS »Predstavljaj si: kosilo za deset dinarjev! Najprej juha, potem meso, nato riba, za prikuho krompir, zelenjava, kom-pot,' sir, črna kava in kaj vem kaj še vse.« »Res poceni... toda kje?« »Saj sem ti rekel, da si samo predstav« ljaj...« ★ »Prisegam, da ne bom vzela za moža ni« kogar drugega, kakor moškega, ki je videi že dosti sveta.« »Gospodična, vaša prisega je kakor umerjena name. Že dvajset let potujem po trgovskem poslu kot agent za čevlje.« »Prosim, gospod stražnik,« je dejal malo natrkan možakar, »ali bi bili tako prijazni in mi dovolili majhno vprašanje?« »No, kaj bo?« »Prosim vas lepo, gospod stražnik, da bi mi povedali, koliko je ura.« »Ura je pet.« »Hvala, gospod stražnik, zelo ste ljubeznivi, pa če dovolite, vas še za nekaj povprašam.« »Kaj?« »Prosim lepo, ali je ura pet zjutraj aH zvečer?« »Zjutraj.« »Tako? Lepa hvala, pa če ne zamerite, še nekaj: ali je ura pet danes ali včeraj zjutraj?« — Za vašo očarljivost ni dovolj plemenitega druga — — Porednež! se nasmehne ona. Po-klon ji je moral zelo ugajati. Takoj namreč pripomni: — Najsi v dosedanjih pismih niste boteli izdati svojega poklica, sva ga s Sidonijo že uganili. _ Toliko pozornosti mi posvečate? Srečen sem ob tej novici, dasi ne vem, s čim sem si zaslužil, oziroma priboril tako naklonjenost. Ona se smeje: — No, pa recite, da niste pesnik? — Kdo bi ne bil, kadar sedi vam nasproti?! Ženska se smehlja: — Moj avto čaka zunaj, gospod Kal-kilovič, ako izvolite. Na vožnji je mogoče vse bolj prijetno kramljati. Štefan Smola v naglici obvesti tvrdko s kratko brzojavko, da se bo nekoliko zakasnil in zdrči z neznanko v krasnem vozilo po mestu. Ko sta sama, se ona razneži. Da bi mu bi1 a že pisala o tem, a si ni prav upala. Sploh ni bila sama v sebi na jasnem. Zdaj, ko ga je osebno spoznala, •k* J® slednjiS odločila. No, seveda, končna odločitev je prav za prav v nje- govih rokah. Slika ga je namreč kazala mnogo starejšega. Nima. več ko trideset? Nu, a po sliki ga je ona cenila med štirideset in petdeset. Da, da, ona je prestara zanj in se bo sploh odpovedala ponovni možitvi. Da, odpovedala. Da je v polnem cvetju? Ah, naj se gospod Kalkilovic nikar ne šali! Kje so tisti lepi časi. Sploh pa, čisto odkrito: na koliko let jo ceni? Petindvajset?! Ej, ej, ako jih navrže še dvajset, bo blizu resnice. — Da ni mogoče!? O, v življenju je vse mogoče, le mladosti ni moči priklicati nazaj. In ona je imela lepo mladost, se ne sme prav nič pritoževati. Mati je bila Grkinja, odtod njena živahnost. Oče je bil iz Švice, pol Francoz, pol Nemec, stasit in dober človek. In tudi s soprogom je bila srečna. Rajni Bruno Enderstein je bil zlata duša. Edino napako je imel: strasten turist je bil. In to ga je naposled stalo življenje. Takrat je imela Sidonija komaj šest let, zdaj jih ima dva čez dvajset. — Vaša hčerka? — Da, moja hči, moje milo, ljubo dete. Ah, bilo je tako bridko. Irena je bila polna življenja in bi bila tako rada živela, toda izprva je bila preveč potrta in se je izmikala družbi; pozneje pa ni imela več sreče. Pred kakimi šestimi leti je upala, da se ji je slednjič zopet nasmehnilo sonce. Seznanila se je z baronom W. Premoženja sicer ni imel skoraj nič in tudi nobenega pravega poklica ne, sicer pa je bil videti res plemenit človek. Irena ga je ljubila. — Čemu bi prikrivala: res ga je ljubila! Ko je bilo vse pripravljeno, tako rekoč v zadnji minuti, pa se je odkrilo Ireni gorje, ki ga m niti slutila. Baron W. se je bil potvarjal; vsa plemenitost je bila hlimba. Mož m spoštoval Sidonijine nedotaknjene mladosti, neizkušena deklica pa mu je z otroško vdanostjo zaupala. Le sreča, da je gospa še za časa opazila, kaj se je zgodilo. Tn mesece še, pa ne bi mogel Sidoniji nihče več pomagati. Tako so vsaj zatrli sramoto, da ni prišlo vse skupaj ljudem v zobe. W. je potem izginil kakor megla, Sidonija je komaj, komaj prebolela strahotni udarec, ona sama, Irena, pa je sklenila, da ne pogleda nobenega moškega več. Potem je minevalo življenje v najlepšem miru. S hčerko sta si bili po skupnem udarcu tem bližji, dokler ni zmotil Irene Kalkilovičev oglas. Skraja se je hotela samo pošaliti. Toliko let neprekinjene enoličnosti začne človeku slednjič vendar presedati. Kako je bilo poslej, Milan itak ve. — Zdaj sem torej Milan Kalkilovič, se je motalo Štefanu po glavL — To je Irena vdova Endersteinova, ima hčerko Sidonijo, ta ima za seboj romanček, a nič ne de. Čutiti sta precej petični. Ako je Sidonija količkaj podobna materi — Smola misli na nevesto v malem mestecu v domovini. Saj ni napačno dekle, a revna je in revščine se človek do tridesetega leta temeljito naje. Tu bi bilo pa kakor na slavnostnem banketu. Ej, ni vrag, sreča človeka ne išče vsak dan! Gospa Irena med tem govori o hčerki. Po sliki in pismih, ki jih ni skrivala pred njo, se je Sidonija zasanjala v Milana. Irena upa, da bo milo dete še bolj prijetno iznenadeno, ko ga bo videlo iz oči v oči. Zdi se ji pa hkratu, da tudi on ne bo razočaran, ko zagleda Sido- uij0* . : . In res nI bil. Avto je obstal pred ljubko vilo nekje blizu Hilmteicha. Dispo-nent je bil kakor plamen, ko je zagledal Sidonijo. — Nebeško! si je vzklikal in slovesno ponavljal Dahnove verze: — Wer in dein helles Auge sah, der braucht keinen Himmel weiter! Govorili so živahno. Mati in hči sta bili srečni. Smola tudi. In Sidonija je želela, da bi pohiteli malo kam v oko- — Kam pa pojdemo? — V Marija Trost. Avto že drvi. Smoli se vrti pred očmi, gospa Irena se smehlja, Sidonija gleda Štefana in venomer ponavlja, da izza birme že ni doživela nič več tako lepega. Potem sede v izletniški restavraciju Vse gre kakor po nitki, dokler se ne pri-mota vozel, sam debeli prokurist Schle-singer. Hrupno pozdravi Štefana in govori, govori. Ako sme prisesti? Seveda! Dami sta tako ljubeznivi. Smola se poti, Schlesinger govori. Ne-roda hoče biti šaljiv: — Slovensko ime Smola bi se po nemško glasilo — Pech, gospod Smola pa ima vendar tako srečo! Da bi ga zlodej, tega debelega proku-rista! Štefan bledi, dami se spogledujeta. Nekaj besed, nekaj bežnih pojasniL Avto drvi nazaj v mesto. V njem od jeze in sramu jočeta dve lepi ženski, Štefan Smola pa sedi za mizo in pijano preklinja debelega prokurista. — Smola ti smolasta, čemu pa niste bevsknili, naj izginem?! Saj veste, da bi vam privoščil lepo urico! Ste pač smolnat, kaj hočete?! se hahlja prokurist. Ilirija državni prvak v cross country teku Belo-zelena ekipa si je v veliki nadmoči priborila najvišji naslov v cross countryu -Bručan državni prvak posameznikov - Primorje diskvalificirano - V cross countryu dam je zasedla prvo mesto Atena pred Ilirijo Zagreb, 8. aprila. Danes se je vršilo na dirkališču Mira" mare letošnje državno prvenstvo v cross oountryu, ki žalibog med občinstvom ni povzročilo velikega zanimanja, čeprav je bila z izjemo nekoliko dobrih dolgopTOga-šev iz Pančeva in Beograda zbrana na startu vsa dolgoprogaška elita iz države, na čelu ji državni prvak Primorje in njegov naj resnejši rival Ilirija iz Ljubljane. Dalje so star tali odlični ekipi Železničarja in Maratona iz Maribora, napredujoča Jugoslavija iz Celja, ekipi Maratona in Concordi-je iz Zagreba ter posamezniki Haška, Ma-kabyja in Haška iz Zagreba. Skupno je bilo na startu okoli 70 tekmovalcev. Organizacija prireditve je bik slaba. Sodniška zbor svoji nalogi ni bil dorasel. Njegova neorientiranost je prišla do vidnega izraza, ko je vodilna grupa pasirala cilj in so nekateri tekači tekli eno rundo več ali manj. Zelo čuditi se moramo, tudi, da je sodniški zbor, ki je zaradi enega tekača Primorja, ki se je po mnenju sodniškega zbora pregrešil proti pravilom, diskvalificiral ne samo njega, temveč tudi vso ekipo Primorja z rekorderjem Krevsom, ki je prišel kot prvi na cilj. Edina svetla točka prvenstva J« zaslužena zmaga ekipe SK Ilirije, ki si je z 12 od 10 dosegljivih točk priborila prvenstvo države za moštva v letu 1934 in s tem prehodno darilo g. bana dr. Marušiča. Po diskvalifikaciji Krevsa si je prvenstvo posameznikov priboril Ilirijan Bručan, ki je bil popolnoma enakovreden rival Krevsu, za katerim je zaostal na cilju samo za eno petinko sekunde. Ako omenimo, da sta oba tekmovalca dosegla rezultat 33 : 47.6, oziroma 33 : 47.8, kar je od državnega rekorda na 10 km (34:04.2) boljše za celih 17 sekund, je to vidni in veseli znak velikega napredka obeh atletov. Odlična kvaliteta iltrijanske ekipe v postavi Bručan, Starman Adolf, Osterman, Sporn, Starman Lado m Jamar, je dokazana z dejstvom, da so zasedli vsa mesta do osmega in se je med nje mogel vriniti edinole Maratonec Ger-movšek iz Maribora. Ekipa Primorja nam je na tem tekmovanju ostala mnogo dolžna. Za danes navajamo samo še vrstni red posameznikov, kakor tudi moštev: 1. Ilirija, 12 točk; 2. zagrebški Marathon, 42; 3. Conoordija, 44: 4. mariborski Marathon, 45 točk; 5. Železničar, Maribor 71, 6. Jugoslavija, Celje, 86 točk. Placement posameznikov: 1. Bručan (I) 33-47.8; 2. Starman Adolf (I) 34.52.8: 3. Germovšek (Marathon, Maribor); 4. Osterman (I), 5. Sporn (I), 6. Starman Lado (I), 7. Jamar (I), 8. Šindeter (C), 9. Doršič (Marathon, Maribor), 12. Kangler (Marathon, Maribor), 13. Stanislav Lj. 14. Koren (oba Marathon, Zagreb), 15. Gales (Concordija). 16. Franič (Hašk), 17. Surbek (Zašk, Zagreb), 18. Bloch (Makaby), 19. Podpečan (jelezničar, Maribor), 20. Stanislav I. (Marathon, Zagreb), 21. Herič (jelezničar), 22. Zemljak (Marathon, Zagreb), 23. Skamlec, 24. Seider (oba Marathon. Maribor), 25. Pikš II. (Jugoslavija, Celje). Sledi še 16 atletov. . Tukaj ni omenjenih 13 tekačev Primorja, ki so se vsi pksiraR. Vsa ekipa z izjemo Krevsa ter zelo talentiranih novincev Ogrina in Meršeka je odpovedala. Pa tudi če bi bik v polni formi, ne bi mogk danes premagati odličnih atletov Ilirije. Podrobnosti bomo se objavili. Gozdni tek za žensko državno prvenstvo Ljubljana, 8. aprila. Pod pokroviteljstvom g. podbana dr. Pirkmajerja sta lahkoatletski moštvi Ilirije in Atene dopoldne ob 11. dobojevali pr- venstveni boj za na»k>v prvaka države v gozdnem teku. Vreme za prireditev ni bik) ugodno, vse dopoldne je deževalo in so bila tla močno razmočena, kar je tekmovalke oviralo. Kljub temu je bil dosežen najboljši čas na tej progi. 2000 m dolga proga je vodik od iirri-janske garderobe pod Celcinovim gradom desno za igrišči navzgor po golem pobočju, od tod pa po cesti levo mimo pristave po poteh zopet isto pot mimo igrišč in nazaj v cilj pri garderobi. Startalo je 20 tekm.. 13 Ilirijenk, ostale od Atene. Izid tekmovanja: 1. Ulaga Ema, Atena, 7,59; 2. Ukga Nada, Atena, 8.15.3; 3. Zaje Skvka, Ilirija, 8.19.2; 4. Vidic Angela, Ilirija, 8.25; 5. Jurkovič Viola, Atena, 8.29; 6. Dolenc Mary, Atena, 8.35.3; 7. Janežič Vida, Ilirija. 8.48.1; 8. Božič Valči, Ilirija, 8.48.2; 9. Pribošek Anči, Ilirija, 8.48J; 10. Oman Anica, Ilirija. 8.53.2. Atena je s prvim, drugim, petim in šestim mestom dosegla 14 točk ln s tem tndi prvenstvo moštev pred Ilirijo, ki je • tretjim, četrtim, sedmim in osmim mestom dosegla 22 točk in drugo mesto. Na splošno so bile atletinje v odlični formi in jim doseženih mest nedvomno tudi eventualna udeležba tekmovalk ostalih klubov iz države ne bi mogla ogražati. Pri zadnjem gozdnem teku doseženi čas je znašal 10.59 in ga je pri današnjem teku Ulagova zboljaala za tri minute, kaT je pri 2000 m dolgi progi vsekakor lep uspeh. Zanimivemu teku je prisostvovalo lepo število gledalcev, kar znači, da zanimanje za khko atletiko zopet narašča. Odsotnega gospoda podbana je zastopal dr. Ster, podsavez pa major Jane. Nesportni začetek spomladanskega nogometnega prvenstva Dvoje srečanj ljubljanskih ln mariborskih moštev — V Mariboru Je bila tekma Ilirija : Maribor zaradi izgredov predčasno prekinjena — V Ljubljani so Hermežani proti Železničarjem igrali dokaj ostro. Prva .nedelja v podsaveznem prvenstvu Je imela polno zasedbo. Na treh igriščih s« je šest moštev borilo za šest točk. Po dve so poželi železničar v Ljubljani, Ilirija v Mariboru in CSK v Cakovcu. Vrstni red se v tablici nI spremenil, Ilirija ostane še nadalje v vodstvu z eno točko pred CSK ln tema dvema sledi Železničar. Ob začetku sezone Je torej dirka odprta ln bodo prihodnje tekme gotovo v znamenju precejšnje napetosti, ker bodo odločilne za končni placement. Na žalost moramo takoj ob začetku beležiti zelo neljube dogodke na ljubljanskem ln mariborskem igrišču. Zlasti so poročila k Maribora precej nerazveselji-va in bo že treba nekaj UKreniti, da se taki ekscesi ne ponovijo. V Ljubljani stvar sicer nI bila tako huda in bo ostala v športni kompetencl, vendar je treba tudi ljubljanske dogodke odločno obsoditi. V naslednjem tablica: Ilirija 7 B 1 1 29:14 11 CSK 7 4 1 1 23:19 10 Železničar « 4 0 2 25:13 8 Hermes 7 i 2 t 13:25 « Rapid 4 J 1 0 11:7 5 Celje 7 1 S 4 13:18 4 Maribor «00« 8:2« 0 V tej tablici Je vračunana tudi tekma Maribor : Ilirija, ki Je bila predčasno prekinjena. Ilirija : Maribor 3:2 (2:1) Maribor, 8. aprila. Prva prvenstvena tekma v Maribora •e nI odigrala do konca in je bila 11 minut pred regularnim časom prekinjena. Dogodki, ki so dali povod predčasnemu zaključku, so bili tasega značaja, da se nujno vsiljuje vprašanje, ali Je v takih okoliščinah redno športno delovanje sploh še mogoče. Ugotavljati krivdo, bi bilo z ozirom na preiskavo, ki Jo bodo morale izvesti poklicne športne in najbrž tudi državne instance, morda preuranjeno. Vsekakor pa drži ugotovitev, da sodnik g. Clmperman iz Ljubljane svoji nalogi ni bil dorasel. Za tekmo je bil prvotno delegiran g. Ochs Iz Celja. Mariborski časopisni protesti pa so menda povzročili, da Je Zbor za delegiranje sodnikov v Ljubljani spremenil prvotno odredbo in poveril vodstvo tekme g. Cimpermanu. (Zbor nogometnih sodnikov je. moral to storiti, ker je delegirani sodni« g. Ochs vodstvo tekme odpovedal. Op. ur.) G. Cimperman v Mariboru ne vživa velikih simpatij in že pri vstopu na igrišče nI bil baS prijazno sprejet. V teku tekme pa se je pokazalo, da njegove sposobnosti ne zadoščajo za vodstvo težjih tekem. Igralci niso čutili močne roke na Igrišču ln so tako kmalu zrasli sodniku preko glave. Posledice so bile izključitev Igralcev, kar pa v napeti atmosferi nI več moglo vzpostaviti avtoritete sodnika. Tekmo Je zaključila — policija. Ilirija: Rožič — Unter, Berglez — Bog-me, Varšek, Sočan — Lah, Svetic I, Svetle K, Pikič, Pfeifer. Maribor: Koren — Kurent, Oka — Gomolj, Kirbiš, Kukanja — Ogrizek, Dušan, Stare, Konič, Priveršek. Ilirija je pod vodstvom trenerja g. Haftla vsekakor napredovala. Posamezni Igralci so dobro podkovani s tehničnim znanjem ter razpolagajo zlasti z ostrim startom. Najmlajša moč je menda vratar, ki pa ne zaostaja za najboljšimi vratarji LJubljane. Branilca sta solidna, prednost ima Berglez. V krilski vrsti je prednačil Boeme, Varšek pa Je moral ▼ »redi dra- ge polovice na sodnikovo odredbo zapustiti igrišče. Njegovo mesto je zavzel Sočan, ki ga pa je kaj kmalu zadela ista usoda. Napad je najenotnejša formacija Ilirije, zaostaja k večjemu Pfeifer na levem krilu. Maribor je nastopil ■ pritegnitvijo starejših igralcev Korena, Starca in Pri verška, ki so v splošnem zadovoljili. Tudi mlajše moči so v glavnem ustrezale, in to zlasti Dušan in Ogrizek. Izredno požrtvovalno se je borila srednja vrsta, ki pa je tudi le prečesto segla po nedovoljenih sredstvih. Obramba se je, kakor kaže, otresla začetniških slabosti. Sodnik je izključil vsega šest Igralcev, in to na vsaki strani po tri, tako da je bilo razmerje sil stalno uravnovešeno. Prvih 15 minut se je dala naslutlti premoč Ilirije. šele po prvem rfesnejšem napadu, ki Je dal Rožiču priliko, da se Je z izredno robinzonado predstavil, Je Maribor napad Ilirije obranil in po desni strani smotreno prešel v napad. Prvi uspeh je dosegel Dušan v 20. min. z golom, ki je zadivil. Pet minut nato je izenačila Ilirija zaradi nesporazuma po Sveticu I. Prikritih surovosti z obeh strani sodnik ne opazi. »Igralci vedno bolj prigovarjajo njegovim odločitvam. Sodnik skuša z razpravljanjem ustreči obema moštvoma, kar se mu pa v drugem polčasu bridko maščuje. Tik pred koncem prvega polčasa porine Pikič po lepo stre-ljanem kornerju Pfeiferja žogo v mrežo. V drugem polčasu je mogoče govoriti o regularni igri samo prvih 20 minut. Maribor izenači zaradi napake Rožiča s strelom Ogrizka. Nato sledijo izključitve. Živci igralcev in sodnika so napeti do skrajnosti. Ilirija preseneti na levi strani s tretjkn golom. Maribor Je takoj v protinapadu, ki ga ustavi Ilirijan z roko, ki jo pa sodnik prezre. Ilirijan je ustavil žogo na sami golovi črti, kar je dalo občinstvu, ki je bilo itak že razburjeno, povod za bučne proteste. Treba je bilo le še zadnje iskre, za katero je preskrbel Svetic z naskokom na Korena. Scene, al so sedaj sledile, pa ne spadajo več v okvir poročila o nogometni tekmi. Pripominjamo le, da je prišlo do splošnega pretepa na igrišču in de so bili ilirijanski igralci napadeni ter deloma več ali manj nevarno poškodovani, tako da je morala nastopiti policija, da je vzpostavila red. • Gornje poročilo sm0 dobili od svojega stalnega mariborskega športnega poročevalca. Od ljubljanskega posetnika mariborske tekme pa smo dobili naslednje ugotovitve: ie sama reklama v mariborskih listih je dala slutiti, da bo v Mariboru trd in oster boj. že prvi polčas je bila atmosfera tako napeta, da je vsak moment grozil pretep. Sodnik g. Cimperman iz Ljubljane je skušal z mirnim nastopom vplivati na igralce in publiko, kar mu pa ni uspelo. V drugem polčasu je postal bolj rigorozea in je izključil tri Mariborčane ter tri Ilirijane, a kljub temu nI mogel preprečiti surovih Izpadov na igriSču. 12 minut pred koncem je publika vdrla na Igrišče ter pretepla ilirijanske igrače, ki so zapustili igrišče, ker je g. Cimperman odžvižgal. Vilija Svetica so odnesli nezavestnega z igrišča. O sami igri se ne more dosti reči. Tehnična premoč Ilirije ni prišla do izraza zaradi prevelike surovosti Mariborčanov. Občinstvo je bilo očividno harangiraao. veako odločitev sodnika je sprejelo s protesti. Železničar : Hermes 7:1 (3:1) Start v spomladansko podeameeno prvenstvo se je posrečil ob razmeroma ugodnih prilikah. Vreme ee je popoldne popravilo, tako da jle bilo igrišče v dobrem stanju, in tudi poset j Iji so resda prevladovali, tako da eo Hermežani le redko prihaiali na kak spreho-dek v mariborsko polovico polja, vendar eo bili tudi gostje začetkoma zelo šibki. Vsa igra je dajala vtis, da gre borba le za naključje: komur bo to naklonjeno, se bo na koncu pobahal z uspehom. Proti koncu prvega polčasa pa so železničarji začeli uvajati nekaj sistema v svojo igro. Dva skoroda slučajna zsoditka sta jih »nrsvik v polet. na drugi strani so ee tudi šiškarji začeli bolj energično otresaitf vedno hujšega napada, in tako se je uvedk v igro v?Sia živahnost, prišlo je do nekaterih lepših, borbene.iših momentov, ki so začeli kazati, da gre le zares, za točke. Ko so še celo Hermežani »»beležili svoj več ko zasluženi in l-epo izvojevani gol. je bik igra že v boljšem, razgibane jše-m tiru. Mariborčani eo napravili — razan kar ee višine igre tiče — kar najboljši vtis. Mestoma eo lepo kombinirali, vsaj pokazali so, da ee na nekai takšnega razumetfo. bili eo v poedinih delih dobro povezani. Imeli so odločno boljšo srednjo vrsto, v kateri la Franseš dobro podajal in razdeljeval žoge. stranska halfa pa itak nieta imek prevelikih nalog. Napad je ugajal, streljal te mnogo. včasih nepreciano. pokazal je prav lepo odločnost pred golom. Zelo aeiien te bil vodia napada Efferl, reaiHzator pa je v tom kvintetu Pavlin, gotovo najboljši mož v moštvu. S svojim krilom se je dobro razumeval in je bil ta del napada zelo prodoren ln nevaren. Obramba ni pokasak mnoco, saj ni bik relo zaposlena, vzbuja pa vtis, da te šibkejši del moštva. Moštvo si ie e evoio discipliniranostjo pridobilo tekom tekme nedeljene simpatije občinstva, zlasti v času. ko t? bilo izpostavljeno raznim »ljubeznivostim« protivnikovim. na katere pa ni reagiralo. šiškarji eo svojim pristašem pripravili dvojno razočaranje. Prvo s svojo izredno slabo igro. drieo z n športni mi podvig:. Moštvo v tei postavi ni niti trenutka dalo resnega nasprotnika* Bilo le prav v vseh rt»lih šibke?«« od gvoiega nasprotnik«, zlasti ie bila obnona srednja vr*fa. v kateri so igrali trije igralci, ki so ali izv^n trf-ninca ali brez posebnega smisla »a igro. n« vsak način oa nrti eden ne eodi na določe- no mu mesto. Morda 1« ie kolikor toliko ustrezal svoji nalogi Cefeohin, nemogoč je bil Prešeren, njemu ie kolegialno eekundi-ral Gkvič. Napad je bil ves čas raztrgan, v nJem ni nihče pokazal kad omembe vrednega Obramba je bik ves čas v poedu. v celoti tudi zelo šibka. Zaradi surove geste ie bil — malo prekasno — Izključen Klan-čnik v 17. min. drugega polčasa, sledik eta m'j par minut pred koncem igr? še Kos in Košmrl, tudi upravičeno. ___. Prvi gol le zabil Frangeš I- fe preoeiSnve razdalje in povsem nepričakovano: nt«rov strel te Oblak držal, po nepotrebnem pa ga spustil čez črto. Dve minuti pozneje — ▼ 34. min. — ie obtičala nerodna PezdiPKo-va žoga v mreži ln 2. vodi z 2:0. V 42 min. je po lend napadalni akrlji zmsnlšal Rkra*-nar na 2:1. tik pred koncem pa Pavlin povišal z neubranljivo bombo na 3:1. V drugem polčasu eta ob stalni pretmočni igri Železničarjev ziabik po dva jola. v 14. min. Pavlin, v 28. in 35. min. Efferl In v 36. mrn. zopet Pavlin in tako poetavik končni re^uMat. Sodil ie g. Removi, pr še h-datnejša. Ta tekma Je potekla regularna Jugoslavija : Laško 8:0 (5:0) Celje, 8. aprila. Popoldne se je odigrala drugorazredna prvenstvena tekma, Jugoskvjja * °ila v Veliki premoči ter je zmagak z diferenco. Laščanom se je poznalo pomanjkanje treninga. Sodil je g. Stoklas zadovoljivo. Dopoldne je mariborski Rapid v pri!|«r teljski tekmi porazil celjske Atletike « 6 r2 (5 : 1). Trije goli za Rapid in en gol za Atletike so padli iz enajstmetrovk. Ostale nogometne tekme Zagreb: Gradjanski • Concordia 3 I 1 (3 : 0). Finalna pokalna tekrruu Beograd: Jugoskvija : BSK 2 . 1 V)-7000 gledalcev. Gole so zabili « Jugoek-vijo Zečevič in Milošev«, za BSK pa Moša Marjanovič. Prva tekma vehkonočnegatur-nirja, v katerem nastopita danes BSK m ^Praga: Slavija : Sparta 2 : 2, Tevl^er FC : Kladno 0 : 0, Viktorija Plzeo : Nacbod 3 Dunaj. Wacker : Hakoah 4 « 4 (1 : 0). Rapid : FC Wien 2 : 1 (1 : D. Admim : Sportklub 2 : 1 (1 : 0). Budimpešta: Ferenczvaroa : Huligana 4.1. Bučki : Somog* 2 : 0, Ujpest : Bocskay 1 : 0, Kispest : Nemzeti 2:1. Milano: Ambrosiana : Bologna Z . o. Genova: Juventus : Genova 2 : 0. Pred 40 letnico modernih olimpiad Nekaj besed o ustanovitelju In časitnem predsedniku modernih olimpiad Flerre de Coubertinu Sredi letošnjega junija bo 40 let, odkar so bile ustanovljene moderne oUmpijade. Največje zasluge za oživitev teh vsaka š«ri leta se ponavljajočih revij najboljših športnikov vsega športa ima baron Pierre de Coubertin, sedanji dosmrtni častni predsednik vseh modernih olimpiad. Sivolasi športni delavec, ki ima zdaj že nad 70 let, Se zmerom pozorno zasleduje športni razvoj ta je še vselej pripravljen z dobrim nasvetom pomagati pri vsakokratnem organiziranju te največje športne prireditve na ^Seveda delo za zopetno oživitev olimpiad no grškem vzoru ni bilo lahko. Kot 29-letni mož je Coubertin kot član odbora francoske lahkoatletske zveze prvič sprožil misel olimpiade, toda pri ostalih ni našel razumevanja. Mož je šel nato na pot v Anglijo in Ameriko in povsod dobil nekaj vplivnih prijateljev in pristašev svoje ideje. Pod pretvezo, da je treba končno razčistiti vpra-ganje amaterstva v športu, je sklical poseben športni kongres, na katerem je bila kot zadnja točka »oživitev olimpiad«. Zborovalci h kraju razprav že niso dovolj pozorno sledili poteku in posledica je bila, da je bil Couberttaov predlog sprejet brez ugovora. 2e takrat je bila organizacija zamišljena tako, da naj se olimpiade vsaka Stln leta prenašajo v druga mesta razen prve moderne, ki se je res vršila na klasičnih tleh v Atenah. Grki sami sprva za ta načrt niso biU posebno navdušeni; vlada se je bala prevelikih stroškov. Coubertin Je za stvar pri-dobU takratnega grškega prestolonaslednika Konstantina, , ki je zastavil svoj vpliv, da se je prva moderna olimpiada res izvedla v Atenah. Sicer pa je Coubertin zadeval na slične težave političnega in materialnega značaja tudi pri poznejših olimpiadah (v Parizu, Londonu, St. Louisu ln Stock-holmu), ki pa jih je znal prav tako pravočasno odstraniti. Mnogo brige je bilo z vprašanjem, ah bi smeli dominioni angleškega imperija nastopati kot samostojni narodi; dosegel je dalje, da so bili Finci v carski Rusiji za mednarodne športne nastope priznani kot samostojni. Tudi glede narodov bivSe Avstrije je izposloval kolikor toliko zadovoljivo rešitev, da so smeli Cehi ln Madžari postavljati samostojna moštva. Obenem pa je moral paziti tudi na to, da države, ki so prevzemale prireditev ,niso vzele organizacije popolnoma v svoje roke, temveč prepustile to delo organizacijskemu odboru športnikov, same pa jo same podprle in poskrbele za razne ugodnosti za tekmovalce in spremljevalce. Največ boja — dasi tihega — pa Je imel Coubertin z nekaterimi grškimi krogi. Kot rečeno se je moral najprej zelo truditi in angažirati celo dvorske kroge, da je Grška končno le prevzela organiziranje prve olimpiade. Ko je prireditev uspela, so Grki takoj zahtevali, da morajo moderne olimpiade že po tradiciji ostati trajno na grških tleh. L. 1906 je priSlo celo tako daleč, da so sami — in v dobi med štiriletjem — organizirali svojo olimpiado, za katero pa ni bilo pravega odziva. Pozneje jih je ne-utrudljivi Coubertin spet prepričal o zmoti in zgodovina je že pozabila na ono ponesrečeno prireditev 1. 1906. Coubertin je polagoma pridobil zase vse vladarje Evrope in tudi papeža Pija. V ne-številnih člankih se je zavzemal za svojo dobro stvar in se v vseh pokazal kot duhovit človek in temeljit strokovnjak v športu. Marsikateri njegovih športnih nasvetov je še zmerom najboljše navodilo izkušenim prvakom. Coubertin je sestavil prvi spored za olimpiado, ta sicer v dobi, ko so bile nekatere športne panoge Se marsikje neznane, ta uvedel razne važne reforme, ki so še danes vse v veljavi. Tako je spet uvedel metanje diska ta maratonski tek. Največjega pomena pa je uvedba modernega petoboja, ki ga sam imenuje »zakrament popolnega športnika«. Disciplina obsega jahanje, sabljanje, streljanje, plavanje in gozdni tek na 4000 m ter spada vsekakor med najtežje olimpijske konkurence za posameznike. »Olimpiada Je Štiriletna svečanost človečke spomladi — »ver saerum«, to so njegove besede o značaju olimpiade. V dnevih od 16. do 21. maja se bo vršila v Atenah jubilejna seja mednarodnega olimpijskega odbora. To zasedanje pa ne bo samo zgodovinskega pomena, temveč bo važna tudi zaradi tega, ker se bo podrobno bavila s prihodnjo olimpiado. Med drugim je na dnevnem redu vprašanje, katere športne panoge bodo sprejete v spored, med njimi tudi šport s kajaki in kegljanje, dalje predlog hockejske zveze, naj bi se olimpijski turnir v hockeyu vrSil že v maju itd. Kot na vsaki seji se bo tudi na letošnji govorilo o vprašanju amaterstva, toda v njem tudi olimpijski odbor ne more reSiti več kot lepih besed ta učenih definicij, ki pa jih nikjer nočejo upoštevati. Smučarji se selijo Trži«. 30. marca. Ljudje po dolinah mislijo: >Nu. zdaj je pa smučanja konec.« Pa se prav Uko motijo. kakor če bi mislili, da ptice, ki jih pozimi ne vidijo, ne letajo. Imamo ne samo ptice seMvke, tamveč tudi smučarje eelivce. To eo oni pogumni športniki, ki jih ne straši nekaj ur pešhoda in potrpežljivega prenašanja smuči na ramenih. Oni gredo neustrašeno tja, kamor jih srce vleče, oni točno vedo. kje eo zanje še zasneženi tereni. Selijo se za snecom. kakor gra živina za pašo, njihova pot gre navzgor, na pknine. V dolinah že poganja brstje, ie kalijo semena. Na planinah pa teži še debela plast snega, ki fie letos kar no5e umakniti vedno boli prigre-va jočem u solncu. In tako ie čisto naTavno, da se na smučeh sprehajate no naših lepih Kofcah preko Sije in P-ingaria do Tegoške planine. Ne zmanjka vam ne enega in ne solnca. Brez vrhnje obleke mirno drsite pod aBurnim nebom in vendar občutite prijetno toploto. Solnčni žarki se odbijajo od tal in obsevajo človeka tudi od spodaj. In če se potem čez čas vrnefte v megleno ljubljansko morje, strme za vami Ijiudie. kakor da ste padii z neba. A če bi šele vedeli, kako blizu je eolnčno nebo in kako poceni so krasni užitki življenja v pri-rodi, ne bi niti za trenutek oklevali. Sedli bi na prvi vlak ali avtobus in ee potegnili v Tržič in dalje po Ljubelski cesti do eirot-nišnioe pri Sv. Ani, kjer bi odboeili na desno preko Kak na Kofce. Ne morem ei misliti ničesar lepšega _kakor opazovati z gosto meglo pokrite niža ve rae gorske vrhove, ki jih obliva zkto solnce, da jemlje vid. in iskati druga vršac« v meglenem morju, iz kaiterega štrle kakor ponosni skalni otoki. Ko stojim tako na vr- ■ hu Košute, mi plava pogled od Triglava do Krima in dalji? globoko na vzhod in od Pece preko Dahštajna do Trigkva na sever in zapad. Vse tiho je okoli mene... Iz doline elišim vzdihovati zvonove, ki naznanjajo poldne in kličejo na kosilo ljudi v niža-vi. Cerkvic in zvonikov ne vidim, ker hodim visoko nad obkki in vse je tako leipo čisto in tiho okrog mene. da mi duša treipeče od blaženosti in moči. Ne pravi K Ibsen nekje, da je človek najbolj močan takrat, ko stoji sam vrhiu gore? Res je to. In ko ste ee užili nebeških lepot, tedaj vas opomni neugnani želodec, da je treba v dolino. V nekaj trenutkih eedits za belo pogrnjeno mizo v planinskem domu na Kofcah in za dovoljujete nenasitneža za dopoldne in popoldne. Zvočnika v kotu pa pripovedujejo svoje, da ie stokajoči Johnson pobil evoi rekord, da ee je ongav avto zaletel v tramvaj, da ie Motohova kava najboljša in da se tu kupi najlepši pomkdni plašč za 150 Din. Vsa izba ie polna suveba in od sile razigrana. Popoldne pa zopet zapojemo pesem: 0. le naprej, o. le naprej, dokler ie enega še kej! In na Kofcah ga še ne bo kmalu zmanjkalo. Panfetno pa storite, če svoj prihod pravočasno javite, konjiček vam ponese 6muke. vi pa dobite pripravljeno prenočišče. Na Kofcah ni samo od sile prijetno, ampak tudi odločno poe.?ni, kakor nikjer drugod. A. L. Izročitev InsuHa Ameriki Washingtoa. 8. aprila.