Posairezna številka 10 vinarjev.
Slev. 263.	v Ljubljani, v četrtek 16. novembra \m
Leto xliv.
s Velja po pošti: ~
Za oelo leto napre] . , sa en meseo „ aa Nemčijo oeloletno , za ostalo inozemstvo
V	Ljubljani na
Ea oelo leto naprej . aa en meseo „
V	»pravi prejemali netočno „
== Sobotna Izdaja:
sa oelo leto......K
sa RemčlJ ° oeloletno . „ sa ostalo Inozemstvo. „
Inserati:
Enostolpna petitvrsta [72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . , po 3)v za dva- in večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru.
Poslano:
Enostolpna p-tltvrsta po 60 vin.
Izhaja vsak dan. lzv omšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga vozni rod
tes* Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/111. Rokopisi se ne vračalo; nelrankirana pisma se ne — sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74 =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevi ullot št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 34.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Avsirija norodov.
Ljubljana, 16. nov. 1916.
Nemške stranke so se združile v skupen nemški blok in zahtevajo soglasno takojšnje preureditve sedanje Avstrije v izraziti »Deutschosterreich«. In to tudi stranka, ki je svoječasno bila zgrajena na temelju načela krščanske pravičnosti, ki je stavila svoj čas zahtevo po enakopravnosti vseh narodov. Govornik krščanskih soci-jalcev je govoril svoj govor čisto v vse-nemškem smislu in je končal s klicem: »Heil dem deutschen Volke«. Nemška krščansko socijalna stranka je prišla čisto v nemško radikalno vodo, Wolff je zmagal. Obžalujemo, da se je to zgodilo.
S vprašanjem proglasitve samostojne Poljske, avtonomije Galicije so se načela vsa vprašanja narodov Avstrije. Če so Nemci pozabili na poslanstvo in koristi Avstrije, nenemški avstrijski narodi niso tega pozabili in ne bodo pozabili nikoli. Avstrijski nenemški narodi odklanjajo najodločnejše nemški »Deutschosterreich,« kot za državo poguben, oni zidajo pravo resnično Avstrijo, Avstrijo narodov. In ta edino taka Avstrija narodov je Avstrija bodočnosti.
Ukrajinci so dvignili viharen protest proti avtonomiji Galicije. Oni smatrajo za pripadnost k Avstriji kot njihovo rešitev: zahtevajo pa narodno avtonomijo pod že-zlom habsburške monarhije in delitev dežele in države po narodnih skupinah,
Istotako Čehi, Vsi češki listi povdarja-Jo potrebo skupnega nastopa celokupnega češkega naroda, vseh nenemških narodov, ki imajo skupne koristi. »Narodni politika« piše: Čas je važen, kakor še nikoli, posebno za naš narod. Istotako moramo gledati, da stojimo v stiku s tistimi krogi, ki imajo z nami iste težnje, iste koristi. Vedeti moramo, kaj hočemo, kaj nočemo. Vsak naš človek ve, da stojimo pred tako važnim položajem, kakor ga nova zgodovina še ni poznala. Veselimo se združenja sil v našem taboru, veselimo se skupnega nastopa vseh nenemških strank. — Češke stranke so zborovale in zavzele odločen protest proti težnjam združenih Nemcev. Tako je zboroval izvrševalni odbor češke agrarne stranke. Predsedoval je poslanec Švehla, poročal je poslanec Udržal. Sklenil se je odločen protest proti nemškim težnjam. Take težnje bi utegnile napraviti v avstrijskih notraniepolitičnih zadevah veliko zmedenost. — In Slovenci? Hrvati? Veselimo se, da moramo konstatirati že na podlagi včerajšnjega »Slovenčevega« uvodnega članka, da je združenje Slovenccv, čeravno ne še formeno, toda faktično že izvedeno.
XXX
France Žužek:
ElflS iz ШШЦШ
II.
Dež, noč in dan dež, z debelimi oblaki zastrto nebo. Že teden dni ni pokazalo solnce blisčečega obličja. Mora mu biti pač dolgčas, ko so mu preprečili megleni, z vodnimi parami nasičeni, večni zastori vsak razgled na. zemljo, na kateri se zgodi vsak dan toliko novega. Vse mine, tudi oblaki se bodo izčrpali enkrat, in solnce, to radovedno solncc, ki je prisiljeno gledati zdaj drugi svet, bo prešinilo vsak kotiček s svojimi zlatimi žarki in se bo smejalo, ko bo videlo, cla jc pravzaprav še vse pri starem, ko se bo prepričalo, da je tisto o golobu iz Noetove barke, ki se jc vrnil brez zelene vejice miru, vendarle res.
Narava ta dan ni bila vabljiva, zato jo kreneva s tovarišem Rumunom v gostilno. Kmalu za nama pridejo še tuji gosti. No, zabava je šla svojo pot dobro naprej. Vojska je združila najrazličnejše duhove ter jih je pobratila.
Ko jc objelo pivo možgane in razgrelo domišljijo ter poživelo predstave, so mi stopili vsi dogodki z galiških poljan v vsej
Toda ne samo to.
Današnji dan je velik zgodovinski pomembni dan za našo Avstrijo. Danes sc se-stanejo na Dunaju zastopniki vseh avstrijskih nenemških narodov, da si podajo roke k skupnemu delu za zgradbo prave resnične Avstrije, narodom pravične Avstrije narodov. Da se pogovore o skupni obrambi, da osnujejo blok nenemških avstrijskih narodov. Poudarjamo, da so dali inicijativo k temu sestanku, k temu velikemu momentu Slovenci. Danes ne stojimo samo pred dejstvom koncentracije slovenskih, ampak danes stojimo pred dejstvom širšega združenja vseh avstrijskih zastopnikov nenemških narodov. In ti odločno odklanjajo »Deutsch-Osterreich«, njihov cilj je prava resnična velika Avstrija narodov. Austria nova, s krvjo vseh narodov kupljena, zgrajena na zgradbi enakopravnosti, pravičnosti.
Pozdravljamo to današnje zborovanje, pozdravljamo ta veliki zgodovinski dan! Pozdravljamo novo Avstrijo narodov!
Pogluvle o slovenski. zvesioM.
K člankom »Tiroler Soldatenzeitung«; »Der slovvenische Irredentismus«, I. II.
V zadnji številki .Tiroler Soldaten-zeitung« je izšel že tudi drugi del napada na Slovence pod naslovom »Der sloweni-sclie Irredentismus«. Predvsem konstali-ramo sledeča zgodovinska dejstva: Napada sta izšla tedaj, ko imamo na Dunaju novo ministrstvo Koerber, ko se je proglasila samostojna Poljska, proglasila avtonomija Galicije in stavila ž njo združena zahteva Ntmcev po nemškem državnem jeziku v nemški Avstriji. Tedaj, ko so naši slovenski fantje vzdržali v osmi in deveti laški ofenzivi najhujše laške navale in so bili od vojnega vodstva na prvem mestu pohvaljeni.
Ti napadi v »Tiroler Soldaienzcitung< so izraz iti priča naše velike bolesti. Tako smo zvesti cesarju in domovini, .zvesti clo groba. To svojo zvestobo smo pisali s svojo srčno krvjo in z junaštvom. Kje je kak narod v Avstriji, ki bi lahko trdil, več sem storil, več sem žrtvoval, kot vi Slovenci. Ko je pozval cesar svoje narode pod orožje za obrambo naše skupne domovine, smo hiteli z veseljem pod orožje. In sicer vsi Slovenci brez razlike strank in mišljenja smo vedeli kaj je to naša tradi-cionelna zvestoba do naše skupne domovine in dinastije Ha.bsburg. Takrat nismo gledali ne na desno ne na levo. Imeli smo le eno pred očmi: Avstrija, obstoj Avstrije, »summa salus rei publicac« — občni blagor države. Bojevali smo se z ljubeznijo in
s srcem kakor levi na vseh bojiščih Evrope, vsi naši polki so bili že večkrat pohvaljeni, umirali smo in zmagovali: za cesarja, za domovino. Naj govore oni častniki in vojaki, ki so prebili leto in mesece na goriškem bojišču. Kje je ljudstvo šlo s tako ljubeznijo povsod na roko naši armadi, spremljalo vsak uspeh našega orožja z resničnim veseljem, vztrajalo med dežjem in točo sovražnih granat in šrapnelov. Kje so s tako ljubeznijo ljudje sprejeli nase največje žrtve, so zapustili dom, ker je to zahtevala skupna korist skupne domovine. Nihče ni tožil. Kjer je bilo treba, kjer nas je klicala naša skupna domovina, smo v polni meri se zavedali naše dolžnosti. Lc ena misel nas je vodila, obramba skupne domovine, posebno še tedaj, ko je završal ljuti boj na mejah naše domovine. Zavračali smo najodločnejše vse vabljive vesti iz krogov nam sovražne entente. Pred Avstrijo, pred Evropo, pred svetom in pred zgodovino stojimo čisti. To čisto vest imamo, to zavest, da smo storili vselej in povsod svojo dolžnost. In vendar je hotela tragika usode, da je ravno Tiroler Solda-tenzeitung«,'list, ki se čita v vojaških krogih, ki so dali junaštvu naših čet največje priznanje, dala zavetišče ljudem, ki so nas hoteli namenoma očrniti ta naš globoki patriotizem, ki so hoteli umazati našo čisto jasno vest. Prepričani smo, da Tirol. Sol-datenzeitung« ni storila tega mala firle — z zlobnim namenom, ampak ie nasedla hujskačem, prevarana od blestečih fraz in pričakujemo, da se bo ta nam storjena krivica tudi popravila.
Zanimiv gles o Mm skupnem ш
Kakor znano, sc je vršilo 9. novembra na Dunaju skuppo posvetovanje nemških strank, katerega sc je udeležilo 97 članov nemške narodne vreze, 70 poslancev nemške krščansko-GQfialne zveza ter 9 članov dunajskega kiščanskc-socialnega strankinega vodstva. Na leni shodu so sprejeli razen sklepov, tićoćih -se aprovizacije, in bodočih finančniii težkoč tudi velevažne dalekosežne politične sklepe. Sedaj poroča »Pijeva korespondenca«, da je bila pretežna večina zborovalcev, t. j. krščanski so-cialci in tudi veliko nemških narodnjakov. z navedenima predmetoma presenečena. Predložili so jih v sklepanje nenadoma, po dovršenem dnevnem redu brez vsakega prejšnjega obvestila in brez vsake razprave ter takoj nato zaključili zborovanje. Krščanski socialci so protestirali proti takemu postopanju, posebno kar se tiče tako nagloma predloženega predloga o posebnem stališču Galicije. Taka politična sklepanja bi se morala prej napovedati.
Pijeva korespondenca pouderja, da bodo morali pri vseh bodočih skupnih korakih, posebno tudi, kar sc tiče poročevalce v, se prej dogovoriti, da se ognejo enostranosti. Tudi poročevalstvo mora biti enakomerno razdeljeno, ako skupnost hoče priti do prave veljave. Take akcije se morajo prej po dogovoru dobro pripraviti in važni politični sklepi se morajo šele storiti, ako so se o njih prej posamezne skupine dobro posvetovale in se združile za morebitne kompromise. Z gotovimi predlogi se ne sme enostransko priti
svoji grozni realnosti pred oči, in rekel sem, čašo na ustih:
Da, da, hudo je bilo včasi !<-.
»Jaz tudi mislim,« je zaškrtal Ruirun in si zavihnil ieve brke.
>*Stc molili, ka-aj?« je pristavil prvi Jud, notar v civilii.
»Molili?« se je začudil Rumun. Vojaki molijo malo, nič! A enkrat smo molili, vsi molili .«
Mimo mize jc prišel natakar.
»Piva na mizo,« jc udaril Rumun, da je posluknUo občinstvo, »če ne Vam zno-rim nocoj-
Natakar je odhitel, Rumun si je zavihal desne brke in nadaljeval, kot da utemeljuje gornji stavek: »Kadar mi zaigrajo dogodki 7. bojišč pred očmi, se mi skrči srce, da je kot proseno zrno, in jaz bi pil, pil na življenje in smrt.«
Prikimal sem mu. In ko jc postavil natakar pet steklenic na mizo, sem nHočil prazne čase in dvignil svojo: Prosil!« — »Prosit, prosit,« so mi ponovili, razen Ru-muna, ki je snet eksal in gledal divje.
Da, enkrat smo molili, vsi molili. Bilo jc pred Ivangorodom. Enajst dni smo korakali, noč in dnn korakali v blatu in dežju brez zveze s polknvnim nraležem. Izmučeni c'o smrti, Inčni kol psi. smo ,nri-šli neke noči b!i?u trdnjave i" pospali v hipu. kot bi nas do s nrti zadel električni lok. Sam nc vem, koliko časa smo počivali
na razmočenih tleh. — Dovolj! Ponoči so nas zbudili, mogoče je bila to prva, druga, tretja po našem dohodu; ja?. ne vem. Nad nami so tulile naše in ruske granate vse-skrižem, pred seboj smo zagledali kuhinjo. Kot volki smo planili po menaži. Ni ene besede ni bilo čuti nikjer: samo sopenje in petje žlic. Semtertja se je zaletelo komu, da se je odkašljcval ter davil do plave za-ripljenosti. In spet smo popadali kot snop-je. Nc dolgo, in moštvo se je začelo viti v bolečinah. Meni je bilo, kot da sem pojedel skalo, kot Gibraltar veliko. Z eno besedo: Ko je napočil dan, jih je nekaj zmanjkalo za vedno pri polku, drugo je bilo bolno. Prišel je neki nemški general, Nad nami jc tulilo, ia jo Io, škitalo, vršalo, on nam jc pa govoril: - Fanlje, tovariši! Pred Ivangorodom ste: Molite! To, kar pride zdaj, ni več vojska in boj- temveč samobramba: Molite!« Tako je govoril, mi pu smo stali in poslušali. Niti eden ni trenil z očesom, niti enemu niso vztrepetnli živci. Bili smo pač izmučeni do skrajnosti, komu bo torej hodila smrt na misel v takem trenutku! Čez dve uri smo lezli v rojni črti čez gozd. Pred nami jc zašumela Visla. Na oni strani so bruhale ruske utrdbe ogenj in smrt. | »Čez vodo moramo,- jc ukazal stotnik. Na : ono stran!« Zakadili smo sc proti bregu. ! Pot je bila posejana s trupli, ki so šla pred kratkim isto pot. Naše vrste so se redčile . trenutno, Rus ie streljal. Samo: Bu-u-u. I
u-u-um. jc šlo in tulilo,; posameznega, strela ni bilo razločiti. A vendar nas je prišlo srečno približno dve tretjini do reke. »Zdaj na splave, na čolue ter naprej! se jc glasilo povelje. »Na oni strani se krijemo za bregom, dokler nc pridejo rezerve, ki nas okrepe. In nato z nožem nad posadko!. — In žc so rezali čolni gladino vode. V hipu so se pa oglasile strojnice in puške. Gospoda moja, nepopisno! Legli smo in tiščali v tla, kot da mislimo predreti z obrazom dno čolna. Zdaj je zavpil eden, zdaj drugi, tretji jc le zasmrčal malo, četrti sn je zgrab'1 za prsi, poskočil in se, prevrnil v valove, ki jih jc pobarvala kri padlih in ranjenih, da je bila voda rdeča, popolnoma rdeča,
A mi smo zadrali naprej. Čim bliže, tem huje. Sredi reke nas jn obsula baterija gorskih lopov s šrapneli in granatami. Dva čolna sta se zazibala — nekaj krikov še, in valovi so zašumcli glasneje ter se vzpe-nili. Stotnik, ki je bil v tistem čolnu kot jaz, je dvignil glavo ter ukazal: »Nazaj, če nc, poginemo vsi!« In šlo je nazaj. Rus jc ob pogledu na to zdivjal in streljal, da je padalo kot toča. Iz čolnov se je vila krvava para, trupla so ležala mirno, slrmcčih oči, drugi so se pa premetavali in tožili, milo tožili. »Fantje, molimo,« je dejal stotnik ter začel: »Očenaš ...« In sredi ognja, pekla so mrmrala ustna in trepetala: Oče naš, kateri si v nebesih .. .< Jaz sem mo-
kakor se o njih ne sme potem enostransko poročati. Prvo zborovanje zapušča neko nesoglasje, ker je pri prvem zborovanju skočilo s tira. Dejstvo je vsekakor, da je prireditev nekoliko razočarala. 0 stvarnih poročilih in debati se oficielno ni skoraj ničesar zvedelo. Le po indiskrecijah »Neue Freie Presse« in »Neues Wiener Tagblatta«, katera lista si gresta in poli-ticis, kakor je že nekaj časa očito iz gotovih mest v njunih noticah, drug drugemu na roko, smo zvedeli vsebino nekaterih govorov in ta ni bila ravno vseskozi razveseljiva. Mogoče, da kartelno poročilo ni bio točno, kar se iz oficielnega komunikeja ne da dognati, ker je ta komunike) skrajno enostranski in objavlja samo sklepe, ne da bi pri tem naznanil vsaj tega, kdo jih je predlagal. Govorniki krčansko-soci-alnega državnozborskega kluba so komaj po imenu navedeni, kakor sploh pušča ofi-cielna objava delež krščansko-socialnih poslancev pri tej akciji v temi. Zato manjka vsako merilo za sodbo, v kolikor pripada povročiteljstvo in s tem odgovornost za prireditev temu ali onemu partnarju.«
Tako nemška krščansko-socialna »Pi-feva korespondenca«. To je vsekakor zanimiv glas. Ali se nemškim krščanskim socialcem odpirajo oči, da se dajo voditi od »Neue Freie Presse« in ;»Neues Wiener Tagblatta« in da so pod sugestijo različnih nemških nacionalnih šlagarjev? Sedaj bi bil za nemške krščanske socialce in sploh za nemške katoličane v Avstriji pravi čas, da krepko razvijejo pravo avstrijsko zastavo, ne pa da slepo slede onim, ki pri tem mislijo samo na svoj strankarski dobiček. Nemški krščanski socialci se bodo v teh valovih utopili, ako se pravočasno ne rešijo. Slediti paroli svojega nasprotnika samo radi tega, ker je kričavo nacionalna, je vedno nevarna stvar, pametno samostojno stališče velike nove Avstrije bi bilo za nemške katoličane mnogo večje in bolje polje in bi se edino strinjalo tudi s krščanstvom, Pijeva korespondenca že par dni po skupnem zborovanju nemških strank vsekakor dokazuje, da najmočnejša nemška stranka ob tako važnem času n i bila dovolj previdna. Manjka Lu-egerja in njegovega duha.
Slovensko Časopisje.
Za naš obstoj.
Pod tem naslovom piše »Straža« z dne 13, novembra;
Da obstoj slovenskega naroda na Šta-/ersjfem, Koroškem, v Trstu in Istri ni za-siguijan, je vsakemu zasno. Vse naše upanje,-da ne bomo izročeni narodni smrti, je slonelo dosedaj na razmerju nemških in nen^mških narodnosti v Avstriji. A sedaj stojimo pred popolno spremenjenim položajem. Galiciji je obljubljena samouprava, galiski poslanci se izločijo iz parlamenta, Čehi, Slovenci, Rusini, Italijani in Rumuni stojimo v parlamentu (ne po ljudskem štetju!) naenkrat veliki večini nasproti.
Avstrijski Nemci že izvajajo posledice, pred katerimi morajo ostrmeti vsi manjši avstrijski narodi. Čeprav ima naša ustava še dosedaj člen XIX., kateri ni niti ukinjen, niti odpravljen, vendar smejo nemške stranke in nemški časopisi z dovoljenjem cenzure zahtevati, da se ta člen odpravi in upelje nemški državni jezik. Avstrija je narodnostna država in zato je bil člen XIX. dosedaj najboljša zaščita vsake narodnosti. Nemci nimajo v Avstriji, četudi odštejemo Poljake in Rusine, večine. Vsega prebivalstva v Avstriji je 28,567.898 ljudi,
odštevši gališko prebivalstvo 8,025.675 ljudi, ostane torej 20.542.223 ljudi. Od teh je Nemcev 9,950.266, torej nasproti drugim narodnostim še vedno manjšina.
Posebno nas je osupnilo, kar je govoril poslanec dr. Grofl na skupnem sestanku nemških nacionalnih in krščansko-socialnih poslancev. Rekel je, da a k o n i -so potoki nemške krvi, ki sojo pretočili, zastonj tekli, potem se mora uresničiti: tesna politična, vojaška in gospodarska združitev z Nemčijo, upe-ljava nemškega državnega jezika in odcepitev Galicije.
Zaplenjeno,
Stvar odcepitve Galicije pride v državni zbor, rešila se bo torej parlamentarnim potom, Deviza avstrijskih Slovanov mora biti, da se v slučaju odcepitve Galicije mora prej zagotoviti nedotakljivost člena XIX., prosti narodni in gospodarski razvoj vseh narodov, neomogo-čitev vsakega kulturnega boja, polna in nedotaknjena suvereniteta Habsburžanov ter popolna neodvisnost Avstrije od vsake zunanje države.
Se nekal zanimivosti iz oovora dunajske-oa župana dr. Weiskirciiner)a.
Iz govora dunajskega župana v ni-žjeavstrijskem obrtniškem, društvu še posnemamo:	_
Odveč bi bilo danes pretresati vprašanje, bi-li bilo srečnejše, ohraniti svobodo trgovine ali pa uvesti prisilna sredstva. Naša kakor tudi nemška vlada sta se kmalu po izbruhu vojne odločili za politiko prisilnih sredstev in danes ni nobene druge poti več, nego iti v tej smeri dalje. Vsekakor je novi justični minister v svojem nastopnem govoru naglasil veliko vnemo legisla-tive za ureditev prometa, ob enem pa izrazil svoje mnenje, da skoro ne bi bilo umestno nadaljevati v toliki množini in meri. Ekscelenca dr. Klein je menil, da utegne biti potreben izdaten odmor za prebavo. Pritrjujem gospodu justičnemu ministru in grem še dalje: Mrzlično delujoča zakonodaja, ki korenini v gospodarskem absolutizmu, katerega si je bila vlada sama sebi podelila, je spoštovanje pred zakoni iz-podkopala in v širokih množicah vzbudila mnenje, da je vlada vsemogočna, da zapoveduje vetru in vremenu ter da more preko ukoreninjenih gospodarskih razmer čez noč ustvariti nove oblike za produkcijo, promet in razdelitev. Na deblo politične uprave smo cepili ljudska prehranjevalna vprašanja. Kmet je postal urad; prejema ukaze, ki drug drugega prehitevajo. M1 a t i n a j , koplje krompir, k o si otavo, seje o z i m i n o , vse skoraj ob istem času, brez ozira na vremenske razmere, in — p rite m pa kmeta niti doma. ni, marveč brani v strelskih jarkih na o g r ož e n i meji domačo grudo, na kateri so ostale žene, starčki i n otroci.
Delokrog uradništva se je popolnoma izpremenil. Višji finančni svetniki naenkrat kupujejo moko, magistratni svetniki sc morajo pečati z oddajo krompirja, kislega zelja in r e p e. Ministerijalni podtajniki posta-
lil, pobožno in iz srca molil. Tik pred bregom je zadela granata še en čoln, da nismo našli kasneje od posadke ni kosiča ne. Nato smo pristali. Tedaj sem videl še-le: Stotnik je vesljal sam in molil — neprenehoma so šepetale njegove ustnice vdano molitev. »Moja kompanija za mano!« je zakričal in plani! proti gozdu. V nekem jarku smo se sešli in sešteli, kar nas je bilo od naše stotnije.«
Prenehal je, nastavil vrč in ga izpraznil na dušek.
»Veste li, koliko nas je bilo? Gospoda moja, sedem, celih sedem! Stotnik je bil osmi! Vse drugo je bilo mrtvo, šli so v Krtovo, ali pa obležali težko ranjeni dva dni tam. V dveh smo namreč osvojili trdnjavo, V bajonetnem naskoku j© je dobil naš stotnik v čelo. A jaz sem ostal.«
»Da, sedem in stotnik je bil csmi,« je ponovil, ko je izpil in pomignil natakarju. »Pa recite kaj, če se mi razburi kri, ko sc spomnim nazaj!«
Nihče se ni čudil njegovi izredno čudni razpoloženosti, in ko je zaigrala ciganska kapela »Šumi Marica«, smo se spogledali, pritisnili i mi krepko, dvignili ter dvigali čašo na čašo. Vse je bilo za hip pozabljeno.
V cesarsko mesio.
Zgodilo se je, da sem se odločil: Na Dunaj grem! Vsakdo je razprl oči, pogledal
1 ' T ' " • i
debelo in se začudil: Na Dunaj? In v teh časih? Res, če so že nekdaj trdili, da mora obiskatelj Dunaja pustiti trebuh zunaj, koliko bolj je opravičeno to danes. Toda istih misli s Krpanom, sem sklenil kratko-malo tudi jaz, trebuh vedno in povsodi seboj nositi, dokler bo šlo ter jo v najskrajnejšem slučaju popihati domov. Tuintam zahteva duh bolj trdovratneje svoje hrane kot želodec in tudi tega je treba poslušati: odšel sem.
Topovi so grmeli, ko sem zapuščal naše hribe in zaledje. Izza črnega pasu gora se jc potresalo v loku čez zemljo in trkalo na srca. In jaz grem od domovine? No, nič se ji ne more zgoditi, sem se tolažil. Toda megleno jutro, posejano s tisočerimi kapljicami po vejah golih dreves, z meglo v globeli in zlatim solncem na vrhuncih snežnih gora, niso mogli ubiti neugodja, Samo ob ločitvi ve človek, kako ljubi,
V vlaku je sedel človek, porastel, mrko gledajoč v tla; trudna poteza mu je ležala preko obraza.
»Kam da grem? V sosednjo vas. Sinoči mi je razbilo zadnji del hiše. Zdaj so mi rekli, da moram iti. Grem iskat stanovanja.«
»Ali zakaj tako blizu? Zakaj ne na najvarnejše mesto, ki se sploh more dobiti?«
Pogledal je, kot da ne more razumeti vprašanja. »Res, mi smo kot ptice. Za lučaj
jajo voditelji skladišč za živila ali predstojniki skupnih kuhinj, z eno besedo: stare, poklicane roke smo izključili in izročili naloge možem, katerih izobrazbi in dosedanjemu delokrogu so te naloge docela tuje. Ligitimno trgovino smo skoraj docela izključili; v nadomestilo smo ustanovili centrale in sindikate z velikim aparatom, ki se, kar se tiče oseb, le deloma krijejo z aparatom svobodne trgovine.
V zvezi s temi državnimi odredbami se je začela politika n a J -višjihcen. Že začetkom vojne je za-donel od mnogih strani klic: Uvedba najvišjih cen! Jaz sem se takrat upiral uvedbi krajevnih najvišjih cen za Dunaj, ker sem spoznal nevarnosti take določitve. Ako se omejim na to, da določim najvišje cene za posamezni kraj, pa te cene producentu ne ugajajo, potem se blago ogne temu kraju in si poišče druge kraje, kjer ni takih določb, in trg je zapuščen. Pokazalo se je, da je bilo moje mnenje pravilno, in to ne samo v Avstriji, marveč tudi na Nemškem, kakor je razvidno iz posvetovanj tamošnjih mestnih zastopstev.
Ako krajevne najvišje cene zgreše svoj učinek, ako splošne najvišje cene ne dovedejo do željenega cilja, kaj je potem storiti? Iz izkušenj v vojnem letu izhaja, da se morejo najvišje cene smotreno in uspešno odrediti le tedaj, ako vlada neomejeno razpolaga z blagom, za katerega določi najvišje cene, in ako so te cene primerne naravnim proizvajalnim stroškom. A celo to se izkaže v mnogih slučajih kot nezadostno, ako ni istočasno poskrbljeno za primerno nabavo blaga, za promet z njim in njegovo razdelitev.
Ne morem drugače, nego da se v zvezi s politiko najvišjih cen spomnim tudi judikature radi navijanja cen. Predvsem izjavljam, da sem gotovo tudi jaz za to, da se kaznuje vsako zavedno, namenoma izvršeno navijanje cen. Vendar se je pa pokazalo čudno nasprotje v postopanju. Kmet, ki za nekaj vinarjev prekorači najvišjo ceno, je bil občutno kaznovan ter se je vsled tega odtegnil trgu. Mali zeljarici se je radi nekaj vinarjev odtegnila obrtna praVica, veliki karteli pa so si dali svoje povišane cene od vlade potrditi ter so & tem dosegli imuniteto pred državnim pravdnikom.«
t PraporSCak Albin Pelerlin.
Zaropotali so številni laški topovi in nam oznanjali grozoto prihodnjih dni. De-vetič so poskusili Lahi prodreti mogočni kraški zid, ki jim zapira pot do lepega Trsta, toda tudi tokrat so se krvavo zmotili! Trdnejše od kraške skale so stali tam naši slovenski fantje, fantje domačega domobranskega pešpolka, ter zavračali številne napade drugega za drugim. Pod silo granat so ponehavale skale in ž njimi žalibog tudi žrtve, številne žrtve, med katere spada tudi praporščak Peterlin. Grozota dva-dnevnega bobnenja mu ni omajala poguma; v prvi vrsti bojevnikov je stal, dokler mu sovražna mina ni končala mladega življenja. Prekrižani so načrti nadebudnega abiturijenta, ki si je včasih v pogovoru risal v duhu svetlejše dni bodočnosti. Zanašal se je in je zaupal v srečo, ki ga je spremljala tekom šestnajstih mesecev v bojih na Tirolskem, v Galiciji in tekom osme soške, pravzaprav kraške ofenzive,
odskočimo, kadar nas preganja zla usoda — samo za lučaj dalje. Ali Vi nimate doma?«
»Dom?« Bilo me je skoro sram. »Dom?« Tisočeri res nimajo doma.
Vse je bežalo mimo. Po cesti so korakali vojaki, težkih, prevdarjajočih korakov. Kam gredo ti mladci, očetje s ponosno mračnimi pogledi?
»Uboj! Za dom!« je tolkel vlak in njegov takt se je odbijal tisočero od izklesanih sten, klical ga je v poljano; naša domovina ga je dihala, vstajajoča iz spanja: Uboj! Za dom!
Ljubljana! Tisoč primer so že rabili za Ljubljano, a jaz se ne morem znebiti čustva, da je to podoba kuharice v belem predpasniku, ki se zaveda svoje kuharske umetnosti in nič več. Ne pritrdil bi onemu, ki je trdil, da je podobna sitni branjevki, četudi je zavita pogosto v meglo kot ona v ruto, a še manj tistemu, ki je dejal, da na-likuje izpodrecani ženici s tipičnim dvo-kolesnim vozičkom pred seboj. Jaz mislim: to je prispodoba kranjske dežele, kot je prispodoba Primorske dekle s zadaj zavezano ruto, velikimi uhani v ušesih in jer-basom na glavi. Vsakdo izmed nas, četudi izven Kranjske, čuti nekaj posebnega, ko pride v Ljubljano, z nekakim čustvom jo objame kot Francoz Pariz ali Rus Moskvo, četudi ve, da je samo kuharica, a lahko postane vse kaj več in bo imela za nas še kaj dragocenejšega kot bel predpasnik.
Ko smo se peljali skozi Celje, je bila
ki se mu je pa sedaj nemilo izneverila. Bil jc sicer že dvakrat predlagan za odlikovanje, kot priznanje njegove hrabrosti, vendar pa je upati, da pride po smrti do svoje zemeljske pravice! Mi Te ohranimo, dragi Albin, v najboljšem spominu in Ti kličemo: »Morebiti v kratkem na svidenje nad zvezdami!«
Resnica o razmerah na Grškem.
Pod tem naslovom prinaša »Corriere della Sera« poročilo, v katerem najprej omenja, kako francoski in angleški dopisniki pačijo resnico, hoteč vzbuditi mnenje, da stoji cela Grčija na strani solunske vlade. Resnica je pa čisto druga. Kralj Konstantin je nedvomno Nemcem prijazen in treba po pravici priznati, da tega tudi oi-kdar skrival ni. Še nedavno, ko je bila ententa že pritiskala na Grčijo, je videl do-, plsnik kralja, kako je prišel iz kraljeve pa* lače v uniformi nemškega maršala in se podal v nemško poslaništvo. Radi tega ob-iska so močno agitirali proti kralju, pa ne z grške strani. Nasproti kralja treba biti pravičen in spoštovati njegovo prijateljstva do Nemcev. Kralj je za Nemčijo, kakor je Venizelos za entento. A najbrže bi kra-ljeve simpatije cesarja mnogo manj stale, nego Venizelosove entento. Ne samo kralj, marveč cela Grška, celo grško ljudstvo noče ničesar slišati o vojni. Kralj ni vsilil ljudstvu svoje volje, marveč je le izvršil vo« ljo ljudstva. Najboljši dokaz za to je fiaakd Venizelosovega gibanja.
Nos uspeh pri Gorici.
Junaški duh naših na Goriškem.
Na Goriškem traja mir dalje. Lahi nisci še do danes pričeli z nadaljevanjem svoje ofenzive, vendar do novih dogodkov ni več daleč. Naše uradno poročilo zaznamuje na Goriškem naš uspeh. Levo od ceste, ki pe-ljp skozi Rožno dolino v Gorico. Značilen je ta naš uspeh za junaški duh naše armade, ki se ne omejuje samo na defenzivo, ampak prehaja tupatam tudi do uspešnih ofenzivnih sunkov, čeravno ve, da stoji na drugi strani velikanska sovražna številna premoč. To je velik faktor, na podlagi katerega presojamo ves položaj na Goriškem mirno in z zaupanjem.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 15. nov. Uradno:
Položaj se ni izpremenil.
Vzhodno od Gorice so vzele naše četo neki italijanski Jarek, ujele so 5 častnikov in 475 mol in zaplealle 7 strojnih puik. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dogodki na morja.
Dunaj, 15. nov. Uradno: V ranih jutranjih urah li. t. m. je skupina naših morskih letal napadla sovražne postojanke pri Ronkib, Ver« meljanu in pri Dobrdobu. Sovražno letalo, ki je napadlo našo skupino, smo prepodili.
Poveljstvo mornarice.
Italijansko uradno poročilo.
Rim, 14. nov. Uradno: Na triden« tinskem bojišču na obeh straneh delovanje topništva. Naši topovi so motili gibanje sovražnih kolon in vozil v dolini Arsa, pri Col Santo in Folgariji in na toneški in asijaški visoki planoti. Sovražni letalci so neprestano skušali j poizvedovati nad našim ozemljem, pa
tema. Ta fant z zelenim klobukom, ki je prisedel v slovensko družbo, je spal. Zadremal sem tudi jaz.
Ko sem se zdramil, sem zagledal same tuje obraze, zaslišal tuje glasove.
»Kje smo?«
»Marburg.«
»A so! Danke schon!«
Zadremal sem zopet... Ko sem spet odprl oči, sem zopet vprašal, kje da smo; odgovorili so mi, da v Lipnici. Komaj sem jih razumel. Vendar se mi je zdelo, da sede znani obrazi okrog mene, ki sem jih že videl kdaj v preteklosti.
Solnce je ravno vzhajalo. Bil je krasen prizor. Reka, obrobljena od drevja, je polzela čez ravnino, potegnjeno do škrlatne megle na obzorju. Samo polje, polje . .< oblečeno v belo slano, kot bi bil zapadel sneg. Kot mali dimi se je dvigala megla od tal in kopnela. Vsepovsod sama tančica. Izza te plošče se je dvignilo solnce, obleklo v škrlat nebo, zemljo in sebe. Samo beli biseri so trepetali v milijardnih lučicah. tenčice so plahutale.
No, to jc poezija. V resnici je vladal mraz na ti planjavi, nekje so kurili in se greli ob ognju. Zagledal sem vrsto barak, svetlih, novo dodelanih, druga je bila enaka drugi.
Begunski tabor!
Nikogar nisem videl. Da. med poslopji je šlo par moških postav, stisnjenih v obleko, z rokami v žepu.
»Pozdrav od domovine, vi ljudje,« sem
jih je ogenj obrambnih topov in napad naših letalcev pregnal. V velikem Va-noju so sovražni letalci metali bombe na Canale-San Bovo, ubita, sta dva vojaka in nekaj živine. Na ostali bojni črti clo morja mestoma artiljerijski
v	гГ X
Na Krasu popravlja nasa pehota posamezne odseke. Na novozasedenem .ozemlju smo našli možnar za metanje bomb z municijo.
Dne 12. t. m. zvečer so sovražni letalci metali bombe v Raveno, Ponte Lagoscuro, Polesella, Maggiavaccha in Ariano Polesine. Niti žrtev, niti škode. Prav tako brezuspešni so bili včerajšnji sovraž. poleti nad Romrmsom, Ver-miljanom in Doberdobom. Neko letalo, .ki je skušalo napasti naš privezan opazovalni zrakoplov, je padlo, zadeto od topovskega ognia, na sovražnem ozemlju proti Nabrežini na tla.
Napad naših letalcev rta Padovo.
Italijanski listi objavljajo ljute članke, ker so avstrijski letalci napadli 11. t. m. Padovo. Poročila trde, da so bile ubite v Padovi 3 žene, 20 otrok in 11 mož.
Slaba letina v Italiji.
Iz Lugana: Koruze so pridelali v Italiji 19Уг milijona centov, 10 milijonov manj kakor lani.
Katoliško časopisje v Italiji proti Bisolettiju.
Lugano, 15. novembra. Doslej je 14 katoliških pokrajinskih listov zahtevalo, naj Bisolatti radi svojega protikatoliškega govora v Cremoni odstopi. Tudi zmerni liberalni listi so pričeli napadati Bisolattija.
Kako pritiskajo na Italijo,
»Biržebie Vedomosti« poročajo, da bodo zopet zahtevali, naj pošlje Italija ta-" koj čete na zahodno bojišče. Če bi se Italija branila, nameravajo sploh opustiti solunsko ekspedicijo, ker mislijo, da bi Italija zato odnehala, ker bi bila njena ekspedi-cija v Vaioni popolnoma osamljena.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 15. nov. Uradno:
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Karla. V severni Vlahiji se je uspešno nadaljeval boj. Rumunoai smo uzeii 23 častnikov, 1800 mnž in 4 iopot'e. V vzhodnem obmejnem prostoru In v zasneženih sozdnčh Karpatih nobenega posebnega dogodka.
Bojna črta maršala princa X. e o p o 1 d a Bavarskega, Pri c. in kr. vojnih silah nič važnega.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 15. novembra. Veliki glavni stan ob 7. uri 45 minut zvečer:
Z Erdeljskega; Na južni bojni črti smo nekoliko napredovali.
Prvi generalni kvartirni mojster pl, Ludendorff,
Berlin, 15, nov. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega, Rusi so na vzhodnem bregu Narajovke divje napadal; postojanke, k? smo jih pred kratkim osvojil: pri Folv. Krasnoles-nie; vse smo odbili na nekem mestu s protinapadom.
šepetal, >Koliko vas je? Kaj so vaše želje?«
Tako neskončna res še ni bila nikdar naša domovina. Kamor stopim, naletim nanjo — a skoraj je več ne poznam — ni jo mogoče poznati.
Rad bi bil stal in gledal in mislil. Vlak je tolkel dalje. Šele v Gradcu sem se zdramil iz težkih misli. Lepa je štajerska dežela — njene doline so kakor bogato obložena miza, za katero sedi debel, rdeče-ličen kmet.
Najlepši prizor nudi Semering. Zdelo se mi je, da se peljem po vrhuncih gora, preletim prepade in prodiram čeri. Velikanske palače gledajo iz največje gozdne samote, kjer išče bogat meščan zdravja in ■ oddiha. Brezdvomno ima ta kraj nekaj čisto posebnega, lastnega samo njemu.
Ko smo prišli v dolino, sem spoznal, da je Nižjeavstrijska lepa dežela. Imenoval bi jo skoraj južno. Videl sem trte, krasno obdelane vrtove, neizmerno hiš in tovaren, mravljišče ljudi, pretekajočih se iz kraja v kraj. Od Dunajskega Novega mesta pa do Dunaja je skoraj itak vse mesto, s tisoči in tisoči ljudi, ki se pehajo na isti način za življenje kol pri nas. Ta značaj je vojna poglobila, drugače ni pustila vnanjih sledov. Kdo bi vedno mislil na hudo? Celo jaz sem prvi hip pozabil, da jc vojna. Tu ne grme kanoni, vojaki se porazgube v množici, nihče ne zahteva potnega lista. Vojna se pa čuti tembolj v restavraciji, O Dunaju samem pa prihodnjič!
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Karla. Na erdeljski vzhodni bojni črti so se le malo bojevali,
V za nas ugodno izpadlih bojih v go-zd h in v gorah ob cestah, ki vodijo v Vla-hijo, so izgubili včeraj Rumuni 23 častnikov in 1809 mož, ki smo jih ujeli, zaplenili smo jim pa štiri topove in več strojnih pušk.
Vojna skupina maršala p L Mackensena. Polcžaj se ni izpremenil. Letalci so metali bombe na trdnjavo Bukarešt.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Rumunsko uradno poročilo. 13. novembra. Od zahodne moje Moldave do Predelni a nič novega. V dolini Prahova topniški ogenj, posebno v odseku zahodno ocl reke. Odbili smo dva sovražna napada na dolino Gerbului (severnozahodno ocl Buster-ni). Pri Dragoslavelali so so borili cel dan. Držali smo naše postojanke v dolini Alute; na levem bregu reke. smo odbili vso sovražne napado. Na desnem bregu Alute smo pod sovražnim pritiskom popustili nekoliko ozemlja južno od črte Riglovk-Saracinesti. V dolini Jiu traja sovražni pritisk močno dalje. Ljuti boji se bojujejo pri Primbusti. Pri Oršovi in na južnem bregu Črne živahni boji.
Rusko uradno poročilo,
13. novembra. Ob Narajovki pri vaseh Lipnica Dolna in pri Svištelnikih je obstreljevalo naše topništvo sovražne jarke; sovražnik je odgovarjal z minami in z bombami. Boj se nadaljuje. Naši poizvedovale! so ob Bistrici srečno poizvedovali pri vasi Bohoroczany. V gozdnih Karpatih smo odbili z bajoneti z velikimi izgubami za sovražnika napade jugozahodno ocl vasi Dczuybronna, Južno od Dorne Vatre se nadaljujejo trdovratni sovražni napadi pri Hollo ш Tolgyes.
Z rumunske bojne črte. Erdeljsko. Sovražnik, ki je pričel ofenzivo v dolini Jiu, je potisnil nazaj rumunske čete, ki so pričele ofenzivo severno Ln južno od doline. Ljuti napadi se nadaljujejo pri rumunskem Campolungu in pri Oršovi, Boj se nadaljuje.
Bojna črta v Dobrudži. Na levem krilu so naše čete nekoliko proti jugu napredovale.
Vzhodno morje. Ponoči od 10, na 11,
t. m, je vdrlo brodovje sovražnih torpe-dovk nove vrste z brzino 36 vozlov v Finski zaliv. Gosta megla je preprečila, da ga nismo pravočasno odkrili. Sovražnik je pridobil vsled tega več minut časa, da jc izstrelil na Baltiš Pori 100 strelov, večinoma .šrapnelov. Sedem prebivalcev, med njimi pet otrok in dva vojaka, ie bilo ubiti!:, ena žena in štirje vojaki so bili ranjeni. Poškodovanih je bilo tudi nekaj hiš; ubili so 12 konj. Medtem ko se je sovražnik najhitrejše umikal, smo potopili večino njegovih torpedovk. Ostalih torpedovk nismo mogli zasledovati vsled goste megle in ker smo pravočasno zapazili sovražne ladie. Izgub nismo imeli nobenih.
Črno morje, Neki naš podmorski čoln je uničil neki parnik, ki je zavozil na obal, ko je zapazil, da ga naš podmorski čoln preganja. Isti podmorski čoln jc potopil eno jadrnico, drugo je pa prepeljal v Se-vastopolj.
* « *
Vprašanje prehoda čez Donavo.
Bern, 15. novembra. Vojaški kritik lista Temps« piše na podlagi neke bukare-ške brzojavke; Zdi sc, da so rusko-rumun-ske čete v Dobrudži pod poveljstvom Sa-harova pričele ofenzivo, ki naj bi preprečila prehod Nemcev in Bolgarov čez Donavo. — Nasprotno pa piše »Matin«, da se Mackenscn sedaj zato umika, da bo svoje čete ob Donavi tam porabil, kjer je mogoč prehod. Nedaleč od Ruščuka so sovražniki zasedli male otoke, ki lahko služijo kot opirališče za prehod. M.ackensen bi, da uresniči prehod, ob Donavi otvoril silovit topovski ogenj. Kraj prehoda še ni znan.
Ogromen plen v Konšfanci.
Sofija, 15, nov. Po skoro dokončanem štetju so v Konštanci zaplenili: 30.000 petroleja, 27.000 ton bencina, 17.000 ton surovega olja kakor tudi ogromne zaloge žita, sladkorja in kave, kar jc določeno za večmesečno preskrbo dobruške armade in ta-mošnjega civilnega prebivalstva,
Carp ni zaprt.
Curih, 15. nov. Iz Bukarešta sc poroča, da se vest o aretaciji Petra Carpa nc potrjuje.
* * *
Izgredi v ruskih mestih.
Iz Štokholma: Veliki nemiri v Petrogradu, v Moskvi in v Harkovu sc bodo najbrže ponovili. Posebno hudi so bili izgredi v Moskvi, kjer so зе ljudi spopadli s policijo. V Petrogradu ie več tisoč ljudi korakalo po cestah in kričalo: -Proč z angleškim jarmom!-
Rusko dumo
so otvorili 14. t. m. v navzočnosti ministrov.
Zasedanje ruske dume.
Petrograd, 14. novembra. (Kor, urad.) Otvoritve dume se je udeležil ves diploma-tični zbor. Predsednik Rodzianko je na-glašal med drugim: Sovražnik je sicer vržen, a z obupno besnostjo sc šc brani in sluti, da bo poražen. V trenutku, ko se pripravlja zmaga, naj se napori še bolj po-množc, da se bo uspešno končalo oprostilno delo sveta. Predlaga, naj duma prisrčno pozdravi Rumunijo, novega zaveznika. Vsi poslanci so živahno pozdravljali zastopnike zveznih držav, Rodzianko je dalje izvajal: Rusija ne bo izdala svojih zaveznikov; ogorčeno bi odklonila vsako misel na poseben mir. — Poslanec Šidlovski je za napredni blok prečital sledečo izjavo: Duma izjavi v tem trenutku preizkušnje, da se mora vojska dobro končati in da ni mogoča drugačna rešitev. Končno jc govornik rekel: Rusija popolnoma zaupa svojim zaveznikom, posebuo veliki Angliji. Pozdravlja poljski narod, ki more priboriti svobodo le v tesnem stiku z zavezniki.
Rusi in Angleži.
Stockholm, 15- nov. V uvodnem članku izjavlja petrograjska »Rječ«, da angleški državniki do danes vsako mirovno misel kot še ne zrelo kratko-malo odklanjajo. Angleška bi pa v tem slučaju morala poizvedeti tudi za mnenje svojih zaveznikov, ki dan za dnem doprinašajo najtežje žrtve. Uprav za Rusijo je mučno, da Angleška nastopa kot voditeljica entente. Če je nadaljevanje vojske za Rusijo koristno ali škodljivo, o tem more odločati le Rusija sama.
Rusi n poljsko vprašanje.
Stockholm, 15. nov. Včeraj so se v Petrogradu posvetovali ententina poslaniki s Stiirmerjem o poljskem vprašanju, vendar niso sklenili nič obveznega.
Dombrova. 15. nov. »Gazela Polska« poroča po ovinkih: V ruskem časopisju se množe zahteve, da se ne sme za obnovitev Poljske žrtvovati nobene kapljice krvi več. To naziranje posebno zastopa časopisje desnice. Tudi glavno glasilo nacijonalistov »Novoe V rem јол< ugotavlja, da st> v ruski družbi vedno bolj proti obnovitvi Poljske,
li v
iji.
Boji m zolioi.
gih točkah široke napadalne bojne črte se e sila njih naskoka zrušila z velikimi izgubami pred našimi postojankami, Posebno sta se odlikovala pri obrambi sovražnega naskoka devinski pešpoik št. 66 in baden-ski pešpolk št. 169, kakor tudi polki 4. gardne pehotne divizije.
Z močnim: silami so nastopil' Francozi proti gozdu St, Pierre-Vanst. Uspeha niso dosegli nobenega, in so bili krvavo poraženi.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Angleži skrajšali svojo bojno črto pri Somme-
»Daily Chronicle« javlja s Somme, da so zasedli Francozi šest kilometrov dosedanje angleške bojne črte.
Pred ministrsko krizo na Francoskem?
Curih, 15. novembra. »Ziiricher Post« poroča, da je francoski minister Sembat vsled podelitve koncesije neki angleški družbi za petrolejske vrelce v Alžiru močno kompromitiran. Gotovo je, da bo moral Sembat odstopiti, možno pa je, da bo odstopil cel kabinet.
NEMŠKO URADNO POHOČILO.
Berlin, 15. nov. Veliki glavni stan: Bolgarske čete so neomajljivo vzdržale .'jute francoske napade na ravnini pri Bitolju; posebno se je odlikoval polk Njegovega Veličanstva cesarja.
V ovinku Črne se je posrečilo sovražniku, da je vzel nekaj višin. Da se izognemo sovražnemu učinku na krilo postojanke v delim, smo tam svojo obrambo umaknili.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 15. novembra. Uradno: Sovražno topničarstvo je cel dan obstreljevalo postojanke na bitoljski ravani, posebno tiste, ki leže vzhodno od železniške proge. Krepki sovražni napadi so se izjalovili na žilavem odporu naših čet. Sovražnika, ki je na nekaterih točkah -vdrl v naše postojanke, smo uničili. Nad 400 mrličev smo našteli le pred bojno črto enega našega bataljona. V ovinku črne živahen boj. Bolgarske in nemške čete so se umaknile v postojanke severno od vasi Tepnvci in Čegel. Nn bonii črti Meglene v Vardarski dolini, v vznožju Belašica Planine in na bojni črti Strume izvzemški slabega boja s topovi nič važnega. Pri obali Egejskega morja se je približala sovražna oborožena transportna ladja izlivu reke Deghermek-dere jugovzhodno Marori; izstrelila je brez uspeha nekaj bomb na obal.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 15. novembra. Veliki giavni stan ob 7. uri 45 minut zvečer:
Popoldne angleški napadi na obeh straneh Ancre, ki so se na južnem bregu že izjalovili.
Pri Sailly-Sailiisel in pri Pressoire se šc vojskujejo.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl, Ludendorff,
Berlin, 15. nov. Veliki glavni stan:
Bojna črta kraljeviča Rupreta Bavarskega,
Bitka severno Somme se nadaljuje, Borenjc od jutra do večera uvršča tudi 14, november v vrsto velikih bitk.
Angleži so upali, da bodo mogli izkoristit; uspeh, ki so ga začetkoma pridobili in so zato iznova napadli z močnimi množicami sev, Ancre in večkrat med Le Sars, časni sev. Ancre in večkrat med Le Sers in Gueudecourt. Posrečilo se jim je sicer, da so vzeli vas BeaucourModa na vseh dru-
12.000tonski transportni parnik pri Malti potopljen.
Berlin, 16, novembra. Wolff javlja: Neki naš podmorski čoln jc potopil 5, novembra a torpedom 80 morskih milj zahodno od Malte sovražni transportni parnik, k? je obsegal približno 12.000 ton. Potopljeni parnik so spremljevali rušilci in ribiške ladje.
Poostrena podmorska vojna.
Kakor se poroča, so nemški podmorski čolni 14. t. m. potopili šest angleških in on švedski parnik.
»Dentschlandv,
Haag, 15. nov. »TimeS« poročajo iz New Yorka: Nemški trgovski podmorski čoln »Deutschland« jo žo odplul.
Wilso1i iB vp raSaaie m
Daily Telegraph poroča: Vašington-ski dopisnik lista »New Vork Eveningpost« poroča svojemu listu, da bo Wilson v nekaterih mescih, morebiti še pozimi, pjičel vplivati, da se bo sklenil mir. »New Tork Tribune« poroča, da Wilsonovi pristaši poizkušajo vzbuditi utis, da izdeluje !Wiw son mirovne načrte. Isti list poroča tfcdje; da bo Wilson že v nekaterih dneh ptoče? delovati na mir. Dalje se še poročaj'da upa Wilson, da se bo kmalu sklenil1 ^ir,' prei, kakor se splošno sodi. Vojskujoči'se države-namerava prositi, naj se ud£7kže poveta, na katerem bi se razgovorih cTri.aj-' nižjih mirovnih pogojih. Dai!y TelcgrcfBh'? pravi, da čc bodo sedeli zastopniki e\'fbp-skih držav pri zeleni mizi, se ne bodo јзгеј razšli, predno se ne bo sklenilo premirje ali pa časten mir. Wilson dola v ta namen poAievi in ponoči.
Po volitvah v Združenih državah.
Pariško časopisje pravi, da je sporazum srečen, ker je bil Jlughes poražen. Hughes je bi! skrivaj največji sovražnik sporazuma; ni zalo mogoče, zakaj da mu je Roosevelt pomagal, ^ilson jc obljubil, da bo proii Nemčiji neizprosno nastopal.
Wiisonova vlada sc ne bo irpremenila.
Kolin, 16. novembra. (Ker. ur.) »Kol-nisehe Ztg.« poroča iz Washingtona 13. t. m.: Wilsonova vlada se ne bo izpremenila, čc bodo njeni člani želeli, da ostanejo.
Ameriške vojne dobave.
»Gaulois« poroča: Amerika je do zdaj dobavila sporazumu vojnega blaga v vrednosti osem tisoč milijonov.
Mim poroda.
Frestolni govor turškega sultana.
Sultan je 14. t. m. otvoril turški državni zbor s prestolnim govorom; Glede na Perzijo je sultan opozarjal, da so napredovale turške čete skoraj do Teherana. V Jemenu so vrgle turške čete angleško armado do Adena. V Tripolilaniji premagujejo amošnqi borilci pod vodstvom naših častnikov sovražnika. Sultan je dalje naznanil, da sta odpovedani pariška in berlinska pogodba, vsled česar se nc morejo druge države več vmešavati v notranje zadeve Turčije,
Bolgarski kralj odlikoval grofa in grofico Tarnovski.
Sofija, 15. novembra, (Kor, ur.) Kralj Ferdinand jc sinoči obiskal na avstrijskem poslaništvu grofa in grofico Tarnovski. Grofu jc izročil ob tej priliki red sv. Aleksandra I. vrste z meči, grofici pa bolgarski civilni zaslužni red. Grofica Tarnovska je danes zapustila Sofijo, grof Tarnovski bo pa odpotoval bodočo nedeljo.
Švedska zapleni žito. — Danska uvede
krušne in sladkorne nakaznice.
Kodanj, 16. novembra. (Kor. ur.) »Bcr-lingskc Tidendc poroča iz Stockholma?
Ker se pomanjkanje moke in kruha zelo čuti, je predlagala prehranjevalna komisija poljedelskemu ministru, naj zapleni vse žito v deželi na račun države in naj uvede uvoz žita iz inozemstva.
Kodanj, 16. novembra. (Kor. ur.) »Po-litiken« poroča, da nameravajo uvesti na Danskem krušne in sladkorne nakaznice.
Kolekovanle tovornih listin za prevoz Шаоа po železnici.
S cesarsko odredbo z dne 28. avgusta !. 1., drž. zakonik št. 281, so bile pristojbine tovornih listin zvišane. Nastopno podamo izvleček novih določil; če govorimo o po-šiljatvi, razumemo blago, ki je bilo železnici oddano z enim voznim listom. Nove pristojbine, ki stopijo že s prihodnjim 1. novembrom v veljavo, so sledeče:
K
I.	Pri ročni prtljagi, ekspresnem blagu in za pse za vsak prevzemni
list (recepis) .«,.«,,,„ —-20
II.	Za navadno blago, če se v postajališčih odda kakor prtljaga, za vsak prevzemni list (recepis ....... . —-30 ali —TO
primeri odstavek III., točki b) in c).
Take pošiljatve iz postaj na postajališča je oddajati z določenimi voznimi listi.
III.	Odpošiljateljem brzo-voznegaintovornegablaga.
Prevozni listi, tako v tu- kakor tudi v inozemskem prometu so podvrženi ne glede na razdaljo odprem-nih in sprejemnih postaj sledeči kol-kovini:
a)	za pošiljatve najmanj in nad 5000 kg, ali če zahteva stranka poseben voz za to pošiljatev . , , . 1*20
b)	za vse druge pošiljatve (do
5000 kg)» »	„ —-30
c)	za pošiljatve mleka, krompirja in zelenjave, ako leži namembna postaja v Avstriji in teža ene pošiljatve ne presega 100 kg, d* 31. decembra 1917...........i —-10
To velja tudi za vrnjeno prazno posodo od mleka do 100 kg na posamezen vozni list.
d)	za žive živali, če so vložene prosto v železniški voz, za vsak vozni list .. t .... » . . 1-20
e)	za ščetince, ovce, koze, osle, psd in drugo drobnjad, in če ne spada k enemu voznemu listu več kakor četvero glav , , , k * , . —'30
* Ako za popis pošiljatve ne bi zadostoval že v voznem listu za to namenjeni prostor in bi trebalo prilog, je vsaka priloga podvržena isti kolkovini, kakor vozni list sam. Duplikati namesto prevzemnega izkaza pri voznih nakladih ter za pošiljatve v tujezemstvo so kolkovine prosti, če so izrečno kot taki zaznamovani, Istotako so prosti kolkovine navadni prevzemni listi (recepisi).	•
Po predaji blaga železnici je izjemno le tedaj dovoljeno kolkovino naknadno doplačati, ako se n. pr. poprej obseg in teža pošiljatve ni mogla sigurno ugotoviti.
S 1. novembrom še neporabljeni sedanji vozni listi ostanejo še vnaprej porab-ljivi, ako se kolkovina izpopolni z navadnimi kolki. To velja tudi za vozne liste privatnega tiska z vtisnjenim kolkom. Z 31. decembrom 1917 pa stopijo oboji iz veljave. Finančna oblast za enkrat ne bo zamenjavala dosedanjih voznih listov za nove. Stranka je obvezana, da odda z blagom vred železnici že pravilno kolkovan vozni list Le izjemoma je dobiti pri železniških blagajnah dopolnilne kolke, dokler ne pridejo novi vozni listi splošno v promet in ki jim bodo prodajne cene sledeče:
K
1.	tuzemski duplikatni vozni listi, komad po	. —01
2.	vozni listi z vtisnjenim kolkom za 10 vin., komad po . » . . —'11
3.	vozni listi z vtisnjenim kolkom za 30 vin., komad po ... . —'31
4.	vozni listi z vtisnjenim kolkom za K 120, komad po ... » 1*21
5.	inozemski vozni listi z vtisnjenim kolkom za 30 vin. ter z pristojbine prostim duplikatom, komad
PO 91,, J.,, ..M.. —32
6.	inozemski vozni listi z vtisnjenim kolkom za K 120 ter z pristojbine prostim duplikatom, komad
po iiiiiiiitttv 1 '22
IV.	Prejemnikom brzovoz-nega in tovornega blaga.
Za pošiljatve, ki so bile v kaki avstrijski postaji oddane in je bila kolkovina že pri oddaji pravilno odračunana, ni pri sprejemu plačati nikake pristojbine več. Vozni listi, ki spremljajo pošiljatev iz kateresi-bodi izvenavstrijske postaje v toatransko državno polovico, so pri oddaji blaga prosti zviiane kolkovine. Prejemnik blaga pa se bo moral posluževati posebnih, primerno kolkovanih potrdil. Pristojbine tem potrdilom so sledeče i
A.	Za pošiljatve iz Ogrske ter Bosne in Hercegovine:
K
1.	za pošiljatve z najmanj in čez 5000 kg teže, ali čc je stranka zahtevala poseben voz ....... 1-—
2.	za druge pošiljatve (pod
5000 kg) . ,........—-20
3.	za žive živali, če so prosto v železniški voz vložene ..... Г—
4.	za pošiljatve ščetincev, ovac, koz, oslov, psov in druge drobnjadi
do štirih kosov na en vozni ]ist . . —TO
5.	pošiljatve mleka, krompirja in zelenjave do 100 kg in za dobo do 31. decembra 1917 proste.
B,	Za pošiljatve iz tujih držav:
Pristojbine točk 1. do 4. se zvišajo
vsaka za 20 vin., pristojbina točke 5. znaša 10 vin.
Glede prilog voznim listom, ki služijo popisu pošiljatve, velja isto, kar je za od-pošiljatelje povedano. Za pošiljatve, ki so bile oddane pred 1. novembrom, je za pri-stojbovanje merodajen dan obvestila prejemnika. Pristojbina se zaračuna vseeno, akoravno bi bil morda naslovljenec namembni postaji nepoznan ali pa bi isti pošiljatve ne hotel sprejeti, toda samo le enkrat, čeravno bi iz kakršnega koli vzroka trebalo naslovljenca večkrat obvestiti. — Nadaljnja pojasnila dobe stranke pri železniških blagovnih blagajnah.
vojaSKe vesli.
Iz seznama izgub it. 484.
Inf. Anderlič Ivan, 87. pp., 5. s„ Šmarje, 1889, mrtev (30./7. 1916); desetnik Antlej Josip, 87. pp.,
9.	s., Št. Jurij, 1885, ujet; inf. Arnuš Franc, 87. pp., ujet (umrl v srbskem ujetnštvu 18./2. 1915); inf. Artič Ignacij, 87. pp., Ptuj, 1883. ujet; inf. Babulč Rok, 5. dom. pp., 16. s., Pečke, 1887, mrtev (24. do 26./7. 1916); inf. Barle Lovrenc, 27. dom. pp., 11. s., Nasoviče, 1895, mrtev (28.—29./7. 1916); inf. Bata-gel Mihael, 97. pp., 2. s., Karanje, 1897, mrtev (1. do
10./7.	1916); inf. Breskvar Franc, 17. pp., 3. s., 1893, Dobrunje, mrtev (21,—25./7. 1916); inf. Honigmann Anton, 17. pp„ 2. s., Ribnica, 1897, mrtev (21. do 25.IT. 1916); inf. Jančar Franc, 17. pp., 3. s., Dobrunje, 1897, mrtev (21,—25./7. 1916); inf. Kastelic Ivan, 17. pp., 9. s., Zg. Šiška, 1880, mrtev (21,—25./7. 1916); inf. Leveč Josip, 27. dom. pp., 1. odd. stroj, pušk, Staritrg, 1893, mrtev (29./7. 1916); desetnik Ocvirk Kristijan, 17. pp., 1. odd. stroj, pušk, Ljubljana, 1895, mrtev (21,—25./7. 1916); inf. Pahor Ber-nard, 5. dom. pp., 9. s., Kostanjevica, 1896, ranjen in ujet; inf. Pahor Franc, 5. dom. pp., 5. s., Brestovica, 1887, mrtev (25./8. 1916); inf. Petrovčič Jakob, 17. pp., 3. s., Borovnica, 1897, mrtev (21.—25./7. 1916); inf. Rajer Franc, 17, pp., 1. s., Dobrniče, 1879, mrtev (21.—25-/7. 1916); inf. Šile Matija, 17. pp., 12. s., Vel. Poljane, 1896, mrtev (21,—25./7. 1916).
Primorske novice.
»Deželna uprava«, glasilo deželnega odbora za Goriško-Gradiščansko. Izšla je ravnokar številka tega novega slovenskega lista, ki pravi: Deželni odbor jc sklenil izdajati mesečnik »Deželna uprava«, ki se bo bavil z vsemi vprašanji, ki sc tičejo deželnega zastopa, deželnega odbora, občinskih uprav, cestnih odborov itd. Namen temu listu je, seznanjati ljudstvo z delovanjem javnih činiteljev in mu na ta način nuditi priliko, da si ustvari svojo sodbo o javnem življenju. »Deželna uprava« bo na žejo posameznika dajala točna pojasnila v vseh panogah uprave in sprejemala bo tudi eventualne dopise v javnoupravnih zadevah.
Županstvo Vojščica se nahaja sedaj v Metliki hišt. št. 109.
Zahvala. Deseteri begunci iz Opatjega sela v Bilovu se srčno zahvaljujejo preč. gospodu dekanu in deželnemu poslancu Ivanu Rojcu za njegov obisk in duhovno pomoč. Bog plačaj!
Pozdrave pošilja vsem prijeteljem, znancem in sosedom iz goriškega in ko-menskega okraja begunec Franc Jelen, sedaj v Bilcrvu, pošta Kralovice, Češko.
Izgnanka smrtno ponesrečila. Posestnik Ivan Jakše iz Gorenje Orehovice, okraj Rudolfovo, se je peljal dne 1. t. m. na koleslju v Rudolfovo. Poleg njega je sedela Ivana Makovec iz Komna, okraj Sežana. Na strmi cesti med Zapužami in Pristavo je pokvarjena zavornica odpovedala. S silno naglico je pridrčal voz v cestni jarek in se tam prevrnil. Pri tem, ko je konj prevr-njeni voj še nekaj časa vlekel po jarku, si je zlomila Makovec levi nadlakt. Jakše je potegnil voz zopet iz jarka na cesto, in akoravno je bila Makovec močno ranjena, sta se vseeno peljala naprej. Komaj pa je voz prevozil pol kilometra poti, je postalo izgnanki slabo in kmalu nato je umrla na koleslju. Makovec je umrla najbrž na kakih težkih notranjih poškodbah.
Pisarno za pojasnila v aprovizacijskih stvareh je ustanovilo tržaško naimestni-štvo v Trstu in poverilo vodstvo namestni-štvenemu tajniku grofu Dandiniju.
Burja v Trstu se jc letos precej zgodaj oglasila. Gospodje, ki gredo po cesti nepripravljeni, prihajajo pogosto brez klobuka domov. Pritisnil je tudi precej občuten mraz.
štiri ustanove Andreja Covacieh, vsaka po 260 K so pri tržaškem mestnem magistratu razpisane.Do teh ustanov, ki so namenjene kot. dola ubogim dekletom, kadnr se poroČo, imajo pra-
vico le take ženske osebe, ki zamorejo dokazati svojo neomadeževano preteklost in ki so rimsko-katoliške vere ter rojene v Trstu. Dota se izplača do 30. novembra letos pri tržaškem magistratu.
Rib na tržaškem trgu je vedno manj. Ribiči namreč nc smejo ribariti onkraj vojaško določene meje. Pri kraju pa ribe nimajo kaj jesti, ker ni ladij, iz katerih se je metalo v mirnem času dan in noč po cele kvintale ostankov jestvin.
Zaplembo premoženja je odredilo tržaško deželno Sodišče proti; Karlu Banelli, roj. 1. 1858. v Trstu in tje pristojnemu, bivšemu obč. svetniku, sedaj odsotnemu; Adolfu Mordo, roj. 1. 1863. v Trstu in tje pristojnemu, bivšemu magistratnemu svetniku, sedaj odsotnemu — oba osumljena zločina proti varnosti države: dalje proti Venceslavu Moravec, roj. 1. 1895. na Češkem, kmetovalcu, infanteristu 26, pp.; Oskarju Weber, roj. 1. 1883. na Češkem, pis, pomočniku, infanteristu 26. črnovoj. pp. — oba osumljena pobega k sovražniku.
Omejitev prodaje piva v Trstu se je končnoveljavno uredila. Pivo &e sme točiti ob delavnikih od 7. do 10. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa ocl 4. do 10. ure zvečer. Vendar pa se najde kje še kak »Extrawurst«.
Uspeh. Letos spomladi je zborovala v Trstu sanitarna komisija ter se ba-vila z edinim vprašanjem: kako odpraviti tajno prostitucijo in omejiti razširjenje spolnih bolezni. »Slovenec« je svoj čas poročal o tozadevnem položaju v Trstu, kjer so bili vsi lokali clo najfinejšega preplavljeni s temi ponoč-nimi pticami. Sanitarna komisija sama je bila brez moči, dokler se ni za stvar resno potegnila tržaška policija. Uspeh je bil nepričakovano velik. Ustavilo se je ponoči vsako žensko, ki je šla sama. Napravili so se pogoni po javnih lokalih in vsako noč se je ujelo po cele kompanije teh žensk. Danes jih ni ali vsaj prav redko več opaziti. Z dobro voljo in železno roko gre resnično vse gladko. (Tako jc tudi na Dunaju. Močna roka za to odgovornega policijskega uradnika je tudi na Dunaju napravila red. V Ljubljani ie pa takih žensk vedno več in celo v najboljše lokale imajo prost vstop. Ljubljana naj bi tudi v tem oziru sledila Dunaju in Trstu. Op. urecl.)
Treiji Božič đo шш
Pod tem naslovom smo prejeli od urada za vojno o s ki'bo (v c. kr. vojnem ministrstvu): V tretje se bliža božični praznik, ki ga bodo morali naši zmagoslavni vojniki preživeti daleč od dragih svojcev, daleč od domovine. — Zapoved hvaležnosti je, če tem, v zvestem in udanem izpolnjevanju vztrajajočim junakom povodom božičnih praznikov pošljemo skromen znak zvestega spominjanja v pozdrav iz domovine. V tretjič se lotuje urad za vojno oskrbo c. in kr. vojnega ministrstva, da s kakim darom našim vojakom na bojišču olepša božični večer in poda dokaz, da se jih spominjamo v odkritosrčnem pripoznavanju. Ocl lanskega leta je nastal naši domovini nov sovražnik in večje postaje število onih, ki se bore na različnih bojiščih in ki jih je obdarovati. Zato prosi urad za vojno oskrbo c. in kr. vojnega ministrstva velikodušnih in čim skorajšnjih darov v ta namen. Vsi prispevki, bodi mali ali veliki, bodo sprejeti s hvaležnostjo. Vsakdo, ki so nahaja v domovini — naj že ima ljubih svojcev na bojišču, ali pa ne — naj smatra za svojo sveto dolžnost, da prispeva s kako trohico, da pripravimo malo veselje tistim, ki vse zastavljajo za čast in ugled naše ljube domovine. Urad za vojno oskrbo c. in kr. vojnega ministrstva bo skrhal, da milodari, ki obstoje le iz predmetov, ki se .jih v domovini ne pogreša, pravočasno dospejo četam na .bojišči} kot božičen pozdrav iz domovine in znak nade na srečno svidenje.
Dnevne novice.
-f Prestolonaslednik že dalj časa ni bil v Tešinu in tudi ni imel ondi nobenega govora. Tako ugotavlja notica v »Prager Abendblattu« povodom imenovanja prestolonaslednika za generalnega polkovnika.
+ Baron Burian v Berlinu. Včeraj dopoldne se jc pripeljal v Berlin avstrijski zunanji minister baron Burian. Obiskal je kmalu po svojem prihodu nemškega kanclerja dr. Bethmann-Hollwcga.
+ Nemški veleposlanik na Dunaju umrl. Včeraj popoldne je nenadoma umrl nemški veleposlanik pl. Tschirschky. Rajni veleposlanik pl. Tschirschky je zastopal Nemčijo pri našem cesarju od 28. novembra 1907. Posle nemškega veleposlaništva vodi zdaj začasno veleposlaniški svetnik princ Stolberg-Werni(ierodc. Tschirschky
je bil rojen meseca avgusta leta 1858. v Hostervvitzu pri Draždanih. Poročen je bil z Dunajčanko baronico Marijo Stummer pl. Tavarnak.
-f Čehi o članku »Der slowenische Irredentismus«. Češki katoliško narodni »N a š i n e c« z dne 13. t. m. piše: »Tiroler Soldatenzeitung« prinaša novi napad in sicer na Slovence. Govori »o slovenskem irredentizmu«. Avstrijska uradna poročila govorijo z veliko pohvalo o slovenskih polkih, a »Soldatenzeitung« si dovoljuje žaliti Slovence. Mora imeti »Soldatenzeitung« čudno uredništvo. Na tak način, kakor ona, se ne deluje za uresničenje vzvišenega mo-narhovega gesla: Z združenimi močmi!
—	Gori. Iz Škocjana pri Mokronogu se poroča: Vas Grmulje je letos nesrečna .Tekom enega meseca je že dvakrat gorelo: Prvič 23- okt. v mlinu pri Jermanu. Pogorela sta hlev in pod. Zažgali so bojda otroci. Drugič ta teden 12. nov. sredi vasi pri Antonu Hočevar. Zgorela sta mu kozolec in pod, in pa Jožefi Hočevar hlev. Vzrok ognja je neznan. Obakrat se je izkazalo grmulj-sko gasilno društvo pod vodstvom na-čelnika Franca Kirar. Posebno pri zadnjem požaru jo bila prav velika nevarnost za celo vas.
—	Požar v Šmiheiu na Notranjskem. Človeška žrtev. V noči med 13. in 14. t. m, je nastal požar v Mali pristavi, ki je upepe-lil vsa poslopja ondotnemu posestniku L Dekleva. Ker je bilo ponoči, med 10. in 11. uro, so ogenj opaziti šele, ko je bila vsa streha v ognju. 12letni hlapec F. Hrvatic, ki je spal pod streho na senu, postal je žrtev požara. — Razven obžalovanja vredne človeške žrtve uničil je ogenj tudi vse seno, slamo, gospodarska orodja in 10 prešičev. Sreča v nesreči je bila, da nam je ta dan prizanesla kraška burja, ker sicer bi bilai upepeljena vsa vas. Tudi je k omejitvi požara mnogo pripomoglo vojaštvo, ki je takoj prihitelo in gasilo vso noč. Pri tej priliki navdajala nas je vse ena želja, naj bi se tudi v naši dolini če prej ne, vsaj po vojski ustanovila prepotrebna požarna bram-ba, zlasti ker vemo, da bi se lahko zgodilo, da pogori cela vas, predno bi dobili pomoči iz bližnjega Št. Petra, ki ima baje svojo brizgalno shranjeno na različnih krajih. Kako je požar nastal, se še ni dognalo.
—	Osebne vesti z južne železnice. Prestavljeni so asistenti: Leopold Gruden iz Št. Petra v Trnovo-Bistrico<; Rudolf Mejak iz Sevnice v Zidani most; Leopold Samonig iz Zidanega mosta v Sevnico.
—	Odlikovan je bil z bronasto hrabrostno svetinjo poddesetnik Anton Gra-šič za hrabrosino obnašanje pred sovražnikom ob zgornji soški fronti,
—	Vojaški nagrobni in drugi vojni spomeniki. S sodelovanjem avstrijske in nemške vlade so ustanovili veliko potovalno razstavo umetniško izvedenih nagrobnih in drugih spomenikov za padle vojake, dalje umetniško izvedenih spominskih listov, svetinj, vojnih znakov itd. Na Dunaju bo otvor-jena razstava od začetka deccmbra do srede junija v Avstrijskem muzeju za umetnost in obrt. Občinski zastopniki, člani odborov za vojaške spomenike in drugi inte-resiranci bodo dobili za časa razstave brezplačno vsa željena pojasnila in nasvete v Društvu za nego spomenikov in ohrano domačije (Dunaj, 9. okraj, Severingasse 9).
—	Sedem gimnazijcev zaprli. V celjski »Deutsche Wacht« čitamo: »Kakor slišimo, so v četrtek zaradi motenja javnega miru zaprli in izročili domobranskemu sodišču sedem učencev šestega gimnazijskega razreda po imenu Jurij Confi-denti, Jožef Flajs, Franc Kostomaj, Ivan Rojnik, Henrik Samec, Jožef Trobej in Bogoljub Žgajnar, ker so peli v gostilni neko vseslevansko pesem.'«
—	Iz ruskega ujetništva piše poročnik Anton Batagelj, da je zdrav. Doma je iz Šturija na Vipavskem. Služil je pri 78. polku.
—	Velika nesreča na Savi. Pri Podsu-sedu je narasla reka prevrnila čoln, v katerem se je peljalo 8 delavcev, ki so zaposleni pri uravnavi Save. Štirje delavci so utonili.
( , ( * , «- » v i H i ' Г r, ,
Т^ V1, . '• •	...	■ \
f f	v '»• T ^ V'a "" Vv\" V
_ Kadi različnih goljutij m krivih priseg je bil pred mariborskim sodiščem obsojen na pet mesecev težke ječe 27-letni Jožef Polajnko, solicitator v pisarni dr. Gosaka v Ptuju.
_ Iz ruskega ujetništva so se vrnili sledeči invalidi: Pešec Rudolf Prašnikar, 17. pp.; pešec Anton Sire, 17. pp.; pešec Peter Pudger, 7. pp.; pešec Ivan Burja, 17. pp.
—	Nabava raznih predmetov za c. in kr, vojsk'o. C. in kr. vojno ministrstvo nabavi meseca novembra med drugimi sledeče predmete: razne znake za častnike in moštvo, emajlirane skodelice s pokrovi, emajlirane kozarce, častniške poljske kuhinje, svetilke, signalne roge, podkve za čevlje z žeblji vred, žičnike, ročne sekire s toporišci za infanterijo, razne gumbe, jermena za čevlje, krtače za blato, beležnike s svinčniki, špago iz papirja, svilo za šiva-
| nie, kovček m častniško prtljago, kuhal-
ne zaboje, krtače za lase in za obleko za častnike, zlate in srebrne zvezde, službene pase za častnike, sukanec, šivanke, naprst-nlke, risalno kredo, krojaške škarje, klešče, brusilne kamne, stiskače, čevljarsko smolo, lesene cveke za podplate, ščetine, čevljarsko prejo, gumbe iz sukanca, trake za perilo itd. Ponudbe je skupno s potrebnimi vzorci v enem zavitku poslati najkasneje do 20. novembra 1916 13. oddelku c. in kr. vojnega ministrstva na Dunaju. Po-polen razpis z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom, na vpogled.
+ Celovške »Freie Stimmen« za uče-pje slovenščine in hrvaščine. Celovške »Frele Stimmen« pišejo o upeljavi nemškega jezika v primorske šole: »Ta odredba bo z ozirom na okolnost, da bo ob po-vratku normalnih razmer na jugu monarhije gotovo zelo narastel promet s tujci iz notranjih dežela kakor tudi iz Nemčije, zelo koristil tudi prebivalstvu, ki bo imelo mnogovrstne posle s tujci; zato je napravilo prebivalstvo jako srečen korak, da je že eedaj poskrbelo za bodočnost. Za nas Nemce, posebno pa za nas Nemce v alpskih deželah, pa velja ob tej priliki nujno opozorilo, kako potrebno je znati drugi deželni jezik vsakokratnega ozemlja, tu tedaj slovensko, italijansko in hrvatsko. Ako tega ne storimo, bomo nasproti nenemškim narodom zelo na škodi.«
Svarilo. Iž raznih pojavov se da sklepati, da se v inozemstvu živahno deluje na to, da se zapelje v naši oblasti nahajajoče se vojne ujetnike k pobegu.Ker je s pobegom vojnih ujetnikov združena velika nevarnost in velika škoda za lastno armado, se občinstvo poživlja k sodelovanju, da se ubeg vojnih ujetnikov prepreči s tem, da takoj naznanijo sumljive osebe ali pojave ter da prime osebe, o katerih se sumi, da so pobegli vojni ujetniki. Kdor pa vbeg vojnih ujetnikov podpira ali opusti prepreče-nje pobega istih ali ga ne naznani, je kriv hudodelstva proti vojni moči države in se vojaško strogo kaznuje. Vsakogar se tedaj svari, pobegle vojne ujetnike pod streho jemati ali jim s hrano, pokazanjem pota, z obleko ali na drug način pri nadaljevanju pota pomagati. Ker se poslužujejo pobegli vojni ujetniki često civilne obleke, se radi ogiba težkih zakonitih posledic vsakomur priporoča najskrajnejša previdnost pri občevanju s tujimi osebami.
Ustne ali ročne harmonike si žele slovenski fantje za proste ure na bojišču. Dobrohotni darovalci naj jo pošljejo na naslov: Josef Novak, k. u. k. 30.5 cm Morser Batt. 17, Feldpost 350. — Za harmoniko prosijo tudi naši fantje pod naslovom: Kari Kupak, k. k. L. F. Haub. Reg. 22, Batt. 3, Fempost 88.
Išče se zanesljiva, skušena knjigovod-kinja z večletno prakso, za deželne pristave v Medvodah. — Prosto stanovanje, kurjava in svečava, deputat mleka, plača po dogovoru. Oferte na predsedstvo deželnega odbora.
— Kompetenca političnih oblastev }ri nadzorovanju vojnih ujetnikov na delovališčih. Nadzorovanje delovališč vojnih ujetnikov od političnih okrajnih oblastev se ima raztezati na vsa podjetja, ki niso v vojaškem ali državnem obratu, to je, v katerih ni c. in kr. vojna uprava ali pa država delodajalka. Pri tem pa ne pride v poštev ne velikost delavskega oddelka, niti čin poveljnika eskorte. Upravičenost do takega nadzorovanja se potemtakem razteza tudi na one zasebne obrate, pri katerih je poveljnik varstvenega moštva, ki pazi na vojne ujetnike pri delu, Častnik. Razteza se dalje tudi na one obrate, ki so se prevzeli po zakonu o vojnih dajatvah, dalje na one obrate, ki so bili objavljeni kot v državno varstvo prevzeti in katerim je bil prido-dan vojaški vodja, v kolikor ta podjetja niso v obratu vojaštva samega. Tako nadzorovanje pa se ne sme vršiti v vojaških ali drugih državnih obratih, dalje tudi ne v vojaških stanovališčih za vojne ujetnike. Pod nadzorstvo civilnih oblastev končno ne spadajo po vojaško organizirani oddelki vojnih delavcev, ki so bili od vojnega ministrstva ali pa višjega armadnega vod-ptva dodeljeni vojaškim poveljstvom v vojnem območju ali pa v zaledju. Političnim oblastvom gre predvsem skrb za splošne, socialnopolitične, državnovar-etvene, zdravstvenopolicijske zadeve; Paziti morajo tudi na to, da se delodajalci drže svojih pogodbeno prevzetih obveznosti napram vojnim ujetnikom. Poveljnik stražnega moštva pa inia pred vsem skrbeti za disciplino in red pri vojnih ujetnikih kakor tudi pri stražnem oddelku. Ker pa ima častnik, ki je poveljnik eskorte, mnogo bolj obširne pravice in tudi dolžnost paziti na to, da delodajalec izpolnuje svoje obveznosti, zato je enotno postopanje civilnih oblastev in vojaškega poveljnika neobhodno potrebno. Glede obratov, ki jih je država prevzela v svoje varstvo, kakor tudi onih po zakonu o Vojnih dajatvah prevzetih, ni principi-
jelnega razločka od drugih vojnih delavskih oddelkov, pač pa ima pri teh vojaški vodja bolj razsežno pravico kaznovanja.
Milanske novice.
lj Poročil se je danes dopoldne v stolni cerkvi gosp. Josip L a u s , c. kr. gozdni upravitelj v Idriji, z gospico S t a n o K u m p iz Ljubljane. Poročal je g. Ignacij Zaplotnik, mestni katehet, priči pa sta bila gg. dr. Hubert Souvan, c. kr. fin. prok. tajnik in Feri Souvan, hišni posestnik v Ljubljani. Obilo sreče na novi življenja poti!
lj Mestna posvetovalnica za mleko je imela včeraj pod predsedstvom g. župana dr. Ivana Tavčarja in v navzočnosti c. kr. deželnovladnega svetnika Otona pl. Detele svojo sejo. Predsednik je obrazložil pomen in delavni program nove organizacije. Predvsem se ima izvršiti popis dosedanje porabe mleka, da se bo moglo dognati, koliko ga nedostaje. Naprositi se mora c. kr. deželna vlada, da omeji ozir. prepove oddajo mleka in mlečnih izdelkov po kavarnah. Nekatere mlekarne s kmetov se bodo morale pridobiti, da bodo dobavljale ozir. zalagale Ljubljano t mlekom. Iz zalog v ljubljanskih mlekarnah se bo skušalo še nadalje dobavljati mleko za otroke in bolnike. Mestna posvetovalnica za mleko bo imela vsak teden svojo sejo.
lj Dr. Dragotin Treo, bivši odvetnik v Gorici, je naznanil goriški odvetniški zbornici, da odpre svojo pisarno v Ljubljani mesto v Trstu, kakor je prvotno prijavil omenjeni zbornici.
lj Kaj je s petrolejem? Dnevi so kratki. Težak je boj v tem času posebno za obrtnika, kateremu se nalaga vedno večji davek. Delati ne more v temi, petroleja pa ni nikjer dobiti, Ako vpraša pri trgovcu, dobi odgovor; »Imam ga samo za svoje odjemalce!« Isto velja tudi za sladkor! Prosi se torej pomoči tudi radi tega, ker morajo obrtniki delati tudi za vojaško upravo.
lj Težko ponesrečil je danes zjutraj v tovarni Samsa & Komp. v Metelkovi ulici tam zaposleni strojnik 42 let stari Franc Golob iz Gradišča št. 13. Iz neznanega vzroka je nastala v parnem kotlu, kjer je imel opravka, eksplozija ter si je pri tej nezgodi zlomil levo roko v komolcu, poškodoval na glavi ter opekel po levi strani života. Težko poškodovanega so takoj odpeljali v tukajšnjo deželno bolnico.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Piš, gostja, 71 let. — Ivan Szmigelskl, poddesetnik. — Emilio Magnaghi, laški pešec, vojni ujetnik. — Ana Žele, bivša hišna, hiralka, 38 let. — Karel Dolenec, posestnikov sin, 17 dni. — Domenico Afarelle, laški pešec 150. pešpolka, vojni ujetnik. — Sestra Kristina Palovšnik, usmiljenka, 56 let. — Jerica Klein, trgovčeva soproga, 47 let.
lj Knjiga za vpisovanje masti in olja, katere rabijo trgovci, gostilničarji itd., je ravnokar izšla in se dobi v Katoliški tiskarni. Cena 1 K, poštnina posebej,
lj Za slepe vojake. Gosp. Adolf Haupt-mann, posestnik v Ljubljani, je izročil na-mestu venca na krsto svojega svaka pok, Adolfa Eberl deželnemu odboru znesek 50 K v sklad za nameravani deželni zavod za slepe. Bog plačaj!
lj Izplačevanje za oddane kovine se prične v pondeljek, dne 20. t. m. pri mestni blagajni in sicer v sledečem redu: Dne 20. novembra pridejo na vrsto stranke s potrdili št. 1—100, dne 21. od 101—200, dne 22. od 201—300, dne 23. od 301—400, dne 24, od 401—500, dne 25. ocl 501—600, dne 27. od 601—700, dne 28. od 701—800, dne 29. od 801—904. Na dan pride tedaj po 100 strank. — Izplačevanje se vrši vsak dan med 4. in 6. uro popoldne. Med uradnimi urami se ne bo izplačevalo. Stranke, ki so oddale kovine še-le 28. oktobra t, 1. še ne prejmejo povračila.
lj Izgubila se je v nedeljo dne 12. t. m, na potu od kamniškega kolodvora do vasi Mekinje pri Kamniku, srebrna damska ura ter pozlačena verižica. Prosi se pošten najditelj, da isto odda v župnišču v Mekinjah ali pa pošlje na uredništvo »Slovenca« proti povrnitvi stroškov in nagradi.
Po sveto.
— 801etni Haeckel. Ob 801etnici Haeck-lovi so mu njegovi somišljeniki v slavo izdali knjigo; »' was wir Ernst Haeckel ver-danken?« Previdno molčć njegovi slavi-telji o pozitivno-znanstvenih delih in uspehih Haecklovih, slava njegovih čestilcev ne velja biologu, marveč demagogu Haeckel-nu, njih spisi pa kažejo veliko duševno zmedenost in strastno sovraštvo do krščanstva, ter s tem najhuje obsojajo svojega voditelja. — Tucli Haeckel som se je oglasil s knjigo: »Ewigkeit. — Weltkriegsgedankcn iiber Leben und Tod, Religion und Ent-wicklungslehre.« — Iz knjige sc vidi, da se tucli pri svojem 80. letu ni Haeckel nič naučil, dasi mu jc petrograjski fizik Hvolson dal sporočiti, da niina nobenega pojma o moderni fiziki in dasi so nemški embrio-logi docela raztrgali njegovo znanstveno dokazovalno metodo, on zna tudi sedaj sa-
mo zabavljati zoper vero in cerkev. — Ob tej priliki jc pa objavil tucli Wasman knjižico: »Ernst Haeckels Kulturarbeit.« Frei-burg, Herder, 54 str., m, 1'20, V tem spisu Wasman zelo zanimivo oriše vse ateistično gibanje pod vodstvom Haeckelovim, ki se odeva v talmi-znanstveni preluknjani plašč biologičnega raziskavanja.
Dobra nagrada. Listi poročajo, da dobe ogrski orožniki, ki stražijo na avstrij-sko-ogrski meji, 30 odstotkov od vrednosti blaga, ki ga ustavijo, da ne pride k nam.
Poprave na Wawelskem gradu. »Kra-kauer Zeitung« poroča, da je prevzel obnovitvena dela na Wawelskem gradu, ki so se bila pred nekaj leti že začela in so precej napredovala, krakovski profesor Adolf Szyszko-Bohusz. Sedaj popravljajo dvorano v prvem nadstropju senatorske bastije in veliko dvorano v prizemlju. Slikar profesor Makarcwicz obnavlja krasne freske v poslanski dvorani. Nekaj teh del bo še letos končanih.
Proti modnim norostim. Zveza čeških ženskih društev je izdala oklic proti krino-lini, ki bi jo zopet radi uvedli, in proti paj-čolanu, ki je škodljiv za oči in kožo.
Glavni zadetek razredne loterije v znesku 300.000 K je dobila srečka, kupljena v Brunovu. Polovica ostane v Brunovi, ostale štiri osrninke dobe lastniki srečke v We Isu.
Brialmont, zgraditclj trdnjave Bukarešt. Utrjevanje Bukarešta interesira zadnje dni vso javnost, K izvršitvi utrjevalnega načrta je poklicala bukareška vlada 1. 1883. belgijskega generalnega poročnika Brial-monta, ki je že užival svetovno slavo kot zgraditelj trdnjave Antwerpen. Brialmont je prepotoval Rumunijo in zasnoval načrt za utrdbe mej in Bukarešta. Že v tem je videla Avstrija sovražno gibanje in izooslovala odpoklic Brialmonta, ki je stopil začasno tudi v pokoj. On pa je ostal v Rumuniji tucli po svojem odpoklicu in bil še vedno z rumunsko vlado v zvezi in je sprožil primerjalne poizkuse med francoskim in nemškim ok'cpnim stolpom, ki so jih podvzeli v letu 1.885, in 1886. pri Bukareštu. Istočasno so bile zgrajene utrdbe Bukarešta do 1. 1886. in sicer v glavnem po Brialmontovem načrtu iz 1. 1883. 75 km dolgi sprednji (frontni) pas je po Brialmontovem načrtu bogato obdan s oremikajočimi oklopnimi stolpi (248 strelnih in 54 opazovalnih oklepov). Brialmont je poleg Antwcrpna in Bukarešta utrdil tudi Liitich in Namur. Preskušnjo ;Svojega dela ni več doživel, ker je umrl v Bruselju 21. julija 1903. Tri belgijske trdnjave so padle v par dneh. Upajmo, da se tudi Bukarešt ne bo mogel dolgo ustavljati moderni oblegajoči armadi.	—c—
Bel konj. Bel konj je igral važno vlogo v vražah in pripovestih. V vražah in sanjah je pomenil nesrečo, v javnem življenju pa je bil znak odlikovanja in povišanja. Karol VIL je 1. 1437, vdrl v Pariz na belcu, kar izrečno pomenja Montfancon. Karel IV, je zasedel zmeraj belca, kadar je 1. 1378. šel v kako mesto, da je s tem pokazal »sig-num dominationis«. Ta navada je trajala v Francija še v 18. stoletju, zakaj general Bardin pripoveduje o generalu Lafayettu: »Kljub revoluciji je vselej jahal svojega belega konja, kadarkoli se je pojavil pred armado, zakaj prej je bil bel konj znak vrhovnega poveljstva in privilegij zapovedu-jočih generalov. V Prusiji in Nemčiji pa ni bila, kakor se zdi, ta navada tako razširjena, a vendar nahajamo tudi tu vladarje in vojskovodje na premnogih slikah in podobah na belih konjih. Tako je baje nastala tudi govorica o belem konju velikega kneza-izbornika v bitki pri Fehrbellinu. Ta običaj je bil v veljavi tucli na vzhodu. Ko je prišel perzijski šah Nasr Eddin prvič v Evropo, sc je pojavil pri paradi na belcu, čigar rep je bil rdeče pobarvan. V Perziji je to znak vrhovnih vladarjev.
Pariška akademija proti muham.
V zadnjih dneh sta predavala v pariški akademiji znanosti dva učenjaka o svojem, po njima poizkušanem sredstvu proti muham v človeških bivališčih. Muhe imajo baje veliko mržnjo do gotovih barv, predvsem do modre, rdečo in rumene. Zadostuje torej šipe v oknu z rečenimi barvami pobarvati in pustiti zadnje okno odprto. Tako lahko pre-ženeš baje vse muhe iz sobe.
Samoumor mladega plemiča. 19letni pravnik Otomar grof Khevenhiiller se je usmrtil minoli ponedeljek na Dunaju s stre-
\-П II_3CZ3r!IZiCZ3CrZiEZZI
Naročajte „Slovenca"!
L—JU 1ГПДГ"JI—ЧГliZZI
Službe išče 19 letna ia
v kaki trgovini mešanega blaga. Je zelo pridna, nravna in vestna Službo lahko takoj nastopi. Naslov pove upravništvo tega lista pod štev. 2644
nove in stare
vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija problcovih zamaSkov.
so sprejme 7.a špecerijsko trgovino ter deželnimi pridelki pri g. Ivan Murntka nosi. Ant. S;ergar, Kamnik, Gorenjsko.	2690
Zmleti črni
kg po 20 — K v zabojih po 5, 10 in 25 kc. prodaja po povzetju, franko Trst J. Cividin, Trst, Via Canova št. 21.	26S9
izvežliana v stenografiji in strojepisju, sploh v vseh pisarniških poslih (začotnica ne), so takoj sprejme pod ugodnimi pogoji. Pismeno ponudbe z navedbo zahtev na tvrdko Jos. Zidar, Ljubljana, Dunajska casta 31.	26S8
Stolni kapiteij v Križevcih, Hrvat« sko, prodaja potom pismenih ponudb, ki naj se dopošljejo najkasneje do dne 25. novembra ob 10. uri dopoldne v njegovo pisarno v Križevcih, okolu
501 sfsrega vina
ter okolu
ISO h! letešnjeia pridelka
Jamčevina znaša 10 % ponudene vsote. Podrobni pogoji se morejo izvedeti pri gornjem kapiteij u.	2691 2
Krlževci, Hrvatsko, dne 18. nov, 1916,
—мимиид—i
X	Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom,
-фКЈзф- prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš I iskrenolj ubij eni soprog, sin, brat in svak, gospod
trgovec
po dolgi mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, v 43. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Zemski ostanki preljubega pokojnika prenoso se v petek dne 17. t. m. ob 2. uri pop. iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v soboto ob 8. uri dop! v župni cerkvi.
Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
V KRANJU, dne 16. novembra 1010.
Kati Windischer, soproga. — Alojzija Wintlischer, mati. Prof. Anton Dokler, svak. — Franc, Ana oraož. Dokler, > Marija, Frančiška Dokler, brat in sestre.
2094 I

Mesto vsakega posebnega obvestila.
'2687
Odđa se s 1. decembrom
gostilna
w najem. — Ponudbe sprejema uprava lista pod •Gostilna 2697«. _ Priložiti je znamko za 15 vin.
Kupim na Dolenjskem
gozd
velik 30—50 oralov, dobro zaraščen z lesom za posekanje in ne predaleč od železnice. — Takojšnje ponudbe pod »gozd« 2622 na upravo tega lista.
Kuharica
srednjih let, vešča samostojnega gospodinjstva, vsakovrstne kube in vseh domačih del, ki ima namizno in kuhinjsko opravo, želi primerne službe v župnišče ali kol samostojna gospodinja. Pisma na upravo lista pod »Kuharica 2696«,
Orehov les Kostanjev les
v hlodih,
v polenih in hlodih
2407
kupim
vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.
в5ГојГ Sanaforii Gnlsnbrnnn
fizika!. - liietet. zdravilišče I vrstf. — iti zdravnika : Dr. von Aufaolin&iter, kal«. Bat Dr. Fodzaliradakj.
(Dolenjsko) je naprodaj: 2695 250 grmičev ribez. ja,
100 grmičev agrasa in
500 sadik zelenike (pušpana). Cene po dogovoru.
SOI	ni	Ш r7V> . . ju	Vam plačam, akoVa-ših kurjih očes, bradavic in trde kože, tekom 3 dni s korenino in brez nolečin ne odpravi 1 Cena ločfc u z jam-« stvenim pismom lončkov K 6-50. r?to-c Hemenv, Kaschau 12 42 Ogrsko 2631
Ria-Baisan K 1-50, 3 lončki K 4 —, 0 tine zahvaln.r in piimaln (Kassa) I., poštni predal			
Prazne »reče
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah
2383
Iščem in prosim za naslov
svojega brata
HudoSfa Trampuž-a,
(sina pokojnega nadučitelja Josipa), iz Kostanjevice štev. 28 na Krasu ter prosim sedanji naslov bivšega vikarja v Kostanjevici na Krasu g. Bratina. V slučaju, da županstvo Temenica ali kdo drugi ve o naslovu gori imenovanih, prosim, da mi to naznani na naslov: Trampuž Anton, bivši sodnijski uradnik v Gorici, sedaj c. kr. četovodja, k. k. Lst.-Wachbaon Nr. 30. Fiesting pri 2664 W.-Neustadt N.-t).	(3)

Prosim, oglejte si preilležeče oblike nog. in ne bodete prišli težko do prepričanja. da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagojena. Človečke noge niso vse enake oblike vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upošteveti je dolžnost vsakega izkušen, veščaka.
Poskusite pri:	2472
Fran Szantoer
specialist za ortopedična in anatorolčna obuvala
Ljubljana, Se'ienburgova ul. 4.
Deželna zveza
&Ж-za fujsld promet in turisliko na Kranjskem
v Ljubljani, Uunafsha cesla 5!?
-еда"
Razglas.
Naznanjamo udeležencem tujskega prometa da smo z dnem 15. novembra t. /. premestili našo
pisarno
v hišo Kmetske posojilnice, Dunajska cesta 18, nasproti kavarni Evropa, ter da bodo seda/ uradne ure za stranke od 2. do 4. ure popoldne.
Pri dopisih na i se natančno označi novi naslov.
talna zveza za tojski promst in ttrMln na MM.

Podpisani javljajo globoko potrti vest o smrti svojega iskreno ljubljenega soproga oziroma očeta, sina, zeta, brata, svaka, strica in nečaka, gospoda
ITIilana Drahsler
vodja podružnice Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
ki se je dne 14. novem, ob pol 9. uri dopoldne v 42. letu svoje dobe po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče preselil v boljšo večnost.
Zemski ostanki dragega pokojnika se bodo v četrtek dne 16. nov. v mrtvašnici pri Sv. Itupcrtu slovesno blagoslovili in nato pripeljali v Ljubljano, kjer se bodo dne 18. t. m. ob 4. uri popoldne v rodbinski grobnici položili k večnemu počitku.
Svete zadušne maše se bodo brale v stolnicah v Celovcu in v Ljubljani.
Celovec - Ljubljano, dne 14 novembra 1916.
Ela Drahsler
mati.
Iva Drahsler
soproga.
Jelka in Pavel Drahsler	Slavoinir Drahsler
otroka.	c. in kr. linijski poročnik, brat.
Vsi ostali sorodniki.
Na željo pokojnega so venci hvaležno odklanjajo.
Mestni pogrebni zavod v Celovcu.
Knpl se
v dobrem stanju z dobrim objektivom 13X18. Natančna pojasnila o aparatu se prosi na uprav. „Slovenca" pod šifro »V. Z.«	2676
Išče se v gospodinjstvu, kuhanju itd. po polnoma^vežbam, дфадоДЈ^
iz ugledne hiše za boljšo osebo (pr. dr. pos.). Ponudbe na upravo lista pod štev. 2671.
ki zna orali, sejati in je vajen samostojno opravljati kmetijska dela na posestvu brez gospodarjeve navzočnosti se sprejme tnkuj profi dobri plači in vsej preskrbi. Kie pove upravništvo „Slovenca .	2684
s sadnim vrtom in eno njivo je naprodaj v R.bnicibt j j. Natančni pogoji r.e izvedo pri gosp. MARIJI VOVK v Ribnici št.:29. DolenJ.
Globoko potrt naznanjam v svojem in v iineuu svojih sinov vsem znancem in sorodnikom žalostno vest, da je naša ljubljena, nepozabna soproga, oziroma mati, gospa
trsovčeva soprega
danes, dne 15. novembra, ob pol 5. uri zjutraj, po daljšem, mukepolnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, blaženo in boguvdano preminula.
Draga pokojniea bo v petek dne 17. novembra 1916 ob 4. uri popoldne prepeljana iz hiše žalosti, Frančiškanska uliua št. 6, na pokopališče k Sv. Križu iu tatn položena v rodbinskem grobu k večnemu počitku.
Sv. maša - zadušnica se bo darovala dne 18. novembra 1916 ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi Marijinega oznanjenja.
V Ljubljani, dne 15. nosrembra 1916.
МЦ Ktefn,
soprog.
Haras in
sinova.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
2(188