=! ? ik UIL Vanni, glavni tajnik CISL Storti in glavni tajnik CGIL V p!So bHe v Rimu, Neaplju in Bologni. v0dih n’u so delavci krenili v spreti),.,. Po mestnih ulicah in se 9Vc6l)) . 'rgu San Giovanni. De-*l(i sini*. naiPrei spregovoril špan-hue|e čelist v begunstvu Ema-8lavAj ?r!os' nakar jim je govoril Ndv 'a,nik UIL Vanni. Ta je ''sinih61? pouclaril pomembnost sole! !" -.............................. del Potrebo" Po9°db. Nato je poudaril ein6rwLpo čimprejšnji politični Psn, a vCev" n°rmativnih pridobitev °vnih Z 'zbojevanjem zadnjih i ,rebo „ 'Preme,,.,,?0 °vni b' na vrbu države, ki je p°9oj za katerokoli glo- balno rešitev vseh gospodarskih, socialnih in ostalih težav, ki pretresajo italijansko skupnost. Velika delavska manifestacija je bila tudi v Neaplju, kjer se je zbrala ogromna množica delavcev, ki so prišli tudi z daljnega podeželja. Delavci so se zbrali na Trgu Mancini in od tu z zastavami in napisi, ki so poudarjali predvsem enotnost sindikalnega boja. krenili v sprevodih na Trg Matteotti pred glavno pošto, kjer sta jim sprego- vorila tajnik pokrajinske sindikalne ,stvo, ki mu je pri srcu razvoj ita-federacije Belli in glavni tajnik llijanske družbe. CISL Storti, ki je poudaril, da se ! V Bologni, kjer je v imenu treh mora Italija prepričati, da danes, sindikalnih organizacij govoril bolj kot kdajkoli, lahko računa na moč delavskega razreda in sindikatov v boju proti reakcionarnemu nazadovanju in vsakemu fašističnemu načrtu. Resnost sedanjega gospodarskega in socialnega položaja, je nadaljeval Storti, in smotri, za katere se bojujejo sindikati, da bi na delovnih mestih in v družbi spremenili sedanja oblastvena ravnovesja. so v korist celotne italijanske skupnosti. Boji za gospodarski napredek, proti draginji, za zaposlitev, za zagotovitev prebivalstvu socialnih storitev vrednih omikane države, podpira vse prebival- 1 llliitii>il„„„ll„l„f„„„ili miimmmiiiMiniiiiiMMiniimimiiiiMmiiinniim PONOVNO POTOVANJE DR. VIOLE V GENOVO POVEZAVA MED FAŠISTI V MILANU IN GENOVI ČEDALJE BOLJ OČITNA Namestnik milanskega državnega pravdnika odpri preiskavo o desničarskih izvenpariamentarnih skupinah ^PotovalA’ 2- — V Genovo je *avneea namestnik milanskega drli sPren.PJ’avdnika dr. Viola, ki je *°lega , ,va svojega genovskega rassi, j,;3 odšel v zapor Mahati;., je zaslišal fašista Mar-^ je L] , Sa je potem obtožil, da v Mst ezd nedovoljenega sho-‘ vi;. • med katerim je zgubil zaradi fašistične bombe tolicht !. ,agent Antonio Marino. m11 v v zaporu, ker je vple-f',rih . £• eteli atentat na brzec 7Prof)i It-o+/-,»'/')rfo y moral *aPoru t, l?1' zaradi katerega A>avih ^ico Azzi* ki bi “liti, k; ■ Peklenski stroj in pa De rt--2 Preifuatentat organiziral. S m,uSkave je že očitno, da so-a ’ at "Skl neredi in pa spodle-kateri na vlak v širši na-Patini Sa namen je bil ustvarjale* ??ostl v državi. Ne izklju-?l (o n„ zp°sti, da bi obe preiskali o aw!dlh 12- aPrila v Milanu ^ružili ;tat;u na vlak 7. aprila) i skovain Ju Poverili milanskim Preit[Cem' V zvezi z milan-h-,v°bodi]i a.v°.. je treba reči, da so L*. v zen„ as’sta Frittolija, ki je ,aj Važna?111’ ker je zamolčal ne-v? ko i0 Pobatkov o neredih, polnih nLh0rnen'l imena nekaterih ^etno t? ,°.sti- ki jih bodo zelo t, Prih ? lsali v prihodnjih urah. .3*. Viole v Genovo k je r,'S '?1 časnikarji vprašali, Wejavnosti da je- odprl Preiskavo t^eptarnih1 desničarskih izvenpar- Scelba SuUpin na Podlagj za-izaeiin a’ kl Prepoveduje reor-ia nke. Vi ,razPuščene fašistične i dodal v? . ’e Potrdil, da je res germ,a. lzrecn° vprašanje ne-kava n°Vskega tovariša, da preši; že v . Zadeva MSI, o kateri Sr°žil ^0. preiskava, ki jo je , Pchi r?p,ni generalni pravdnik . Viola l Fspmosa. p^e Mina JUtri zas^a* še Azzi ja h; Preisk°avr!ni sodnik Amato, ki voli? Sekcikt ° a*-entatu na stanova-d?a’ jeGrtk,ega tajnika MSI Mat-ta5a lev’čtr?i?porni nalog za mla-Jii-Ca Marin-, Sn?ga izvenparlamen-j._’ kot Taj? Clava. ki so ga obto-a’. nedovoljene posesti D Xdtem tn-;;i^lr?ska kvestura je PiS da ie i8 Larina Sorrentina, dJa Rjavil nekaterim časo- tr>Var|iem J® Policija med zašli tova,.;. “ Pretepla nerala Lanusseja in se predčasno vrnil v domovino iz Madrida, kjer se je sestal s Peronom. Campora se bo sestal z generalom že danes ponoči ali najpozneje jutri zjutraj. Vse kaže torej, da je teroristom uspelo to kar ni uspelo Peronu, ko se je oktobra in novembra lani vrnil domov po skoraj dvajsetih letih izgnanstva: prisiliti peroniste in vojaško diktaturo iskati «modus vivendi*. Takoj po povratku v Buenos Aires ni hotel Campora izjaviti časnikarjem ničesar. Pred odhodom 0VaHša dva njegova šk, ^0In Mintoff v Himu i in Bruslju Bruselj, je danes pri-kjer bo imel pogo- S EGSD[?d-dn'.Kom Tzvri;: S-k darskg s),,,211®1?1' Predstavniki go-|®ijske vladgr°Sti S preane slovenskega gledališča, kulturne in javne delavce, župane, deželne svetovalce. Bil je, skratka, sprevod naprednih delovnih ljudi, Slovencev in Italijanov, ki so se zbrali na ta tradicionalni prvomajski pohod, ki od leta do leta meri pulz demokratičnemu Trstu, dokaz/uje, da v prebivalstvu močno utripa protifašistični duh. Nagelj v Rižarni \ Tako napisi, kakor gesla, ki so jih nosili, izpričujejo zavračanje pre-okreta v desno v Italiji, obsodbo odgovornosti Andreottijeve vlade (tako smo opazili napise proti policijskemu priporu, ki kakor Damoklejev meč visi nad naprednimi silami v državi), gesla o poti, ki jo je treba prehoditi za izhod iz krize, ki pretresa deželno in narodno gospodarstvo. Mnogo je bilo napisov in transparentov proti fašizmu. Delavci, ki so si priborili delovne pogodbe, se namreč zavedajo, kako nevarno je fašistično izzivanje in kako vazno je, da se vse ljudstvo množično upre vsakršnemu reakcionarnemu poskusu, ki bi oslabil demokratično strukture republike in njen u-stavni red. Mnogi so med prvomajsko manifestacijo podpisali peticijo za razpust fašističnih organizacij, veliko pa jih je bilo, ki so po zborovanju odšli v Rižarno in pripeli na zamrežena okna svoje rdeče nagelje. Zapisali smo, da je bilo v sprevodu nad deset tisoč ljudi, dodati pa moramo, da se jih je več tisoč zbralo ob robu in spremljajo manifestacijo s pločnikov, od koder so se občasno usuli aplavzi ali vzkliki. Govora Vojka Grgiča in Rinalda Schede Zborovanje je bilo, kot napovedano, na Trgu Sv. Antona. Sindikalne organizacije so v začetku mislile prirediti shod na Goloni-jevem trgu, a so jih na občini prepričali, naj se ga ne poslužijo. Občinski delavci so namreč pričeli z javnimi deli in to bi motilo zborovanje. Tako je sprevod šel mimo palače deželne uprave, po ulicah Milano in Roma do Kanala. Tu so postavili govorniški oder, na katerem so bile. poleg zastave sindikalne federacije in organizacij CGIL, CISL ter UIL tudi državna zastava, tržaški prapor in deželna zastava. Najprej je zbranim delavcem spregovoril v slovenščini sindikalist CISL Vojko Grgič. Poudaril je pomen enotnih proslav 1. maja in federativnega pakta med sindikati. To so, je dejal, etapa na poti k združitvi sindikalnega gibanja, kar je naš cilj. Vojko Grgič je nato govoril o nevarnosti fašizma in izzivanj. Enotnost delavcev, Slovencev in Italijanov, bo strla tudi tako nevarnost. Za njim je zbrane pozdravilo več sindikalistov, dokler ni zadnjega govora imel vsedržavni tajnik CGIL in član vodstva federacije sindikatov Rinaldo Scheda. Že v samem začetku je podčrtal misel, da se delavci ne zbirajo zaradi tega, da bi zgolj proslavljali svoj praznili. Prvomajske manifestacije pomenijo tudi, da delajo ljudje obračune in začrtujejo pot prihodnjim nastopom. Tako je tokrat, ko na vseh prvomajskih manifestacijah poudarjajo delavci predvsem svojo protifašistično budnost. «Strli bomo podgane, ki delajo ponoči in postavljajo svoje bom be. Mi manifestiramo odprto, sredi belega dne. Okoli nas se zbirajo stotisoči in milijoni. Naša je moč demokracije, ki jo morajo vsi upoštevati*, je med ploskanjem prisotnih dejal Scheda. Študijsko srečanje o jadranskih lukah V sejni dvorani hotela Enalc bo 12. maja študijsko srečanje, za katero je dalo pobudo deželno ravnateljstvo za načrtovanje in na katerem bodo razpravljali o pristaniški integraciji na severnem Jadranu, srečanje so povabili politične ivnike, javne upravitelje, sin-■ zastopnike, gospodarstveni-strokovi _ake iz naše dežele, . -fugih italijanskih pokrajin in inozemstva. Srečanje so organizirali z namenom, da bi analizirali vprašanja, ki so povezana z ustanovitvijo pristaniškega sistema na severnem Jadranu med tržaškim in beneškim pristaniščem, z izgradnjo plovnega kanala med Tržičem in beneškim področjem. Novi pristaniški sistem naj bi se opiral na obsežno teritorialno strukturo, povezoval bi beneško in tržaško pristanišče, njegova nosilna os pa bi bil morski kanal od tržiškega pristanišča proti rečici Sile, ki se izliva v Livenzo. Uresničila bi se tako velika pristaniška infrastruktura z dolgim plovnim kanalom in številnimi pristajališči, in to na področju, kjer bi lahko zrasli novi industrijski ter pristaniški obrati. Po mnenju deželnega urada za načrtovanje spada ta načrt v okvir evropske integracije dežel, ki gravitirajo na tržaško in beneško pristanišče, in v sklop vsedržavnega ter deželnega načrtovanja. Srečanju bo predsedoval deželni odbornik za načrtovanje Nereo Stopper, predstavili pa bodo študijo, ki jo je pripravilo deželno ravnateljstvo za načrtovanje s sodelovanjem inž. Cle-ta Morellija. V LADJEDELNICI «MUGGIANO» (Nadaljevanje na 6. strani) V La Spezii so izročili Lloydu največjo kontejnersko ladjo Minister za trgovinsko mornarico je poudaril, da za deset let ne bo problemov z zaposlovanjem v ladjedelništvu - Pri tem ni omenil tržaških ladjedelnic Včeraj so v La Spezii izročili izobesili Lloydova znamenja in za- rio, XX. settembre (od 26. od 38 predstavnikom Tržaškega Lloyda stavo. Takoj za njim je sprego- dalje), Vittorino da Feltre in Za-kontejnersko ladjo na turbinski po- j voril predsednik Tržaškega Lloyda netti. Vsedržavni tajnik CGIL gon «Lloydiana». Svečanosti so se udeležili, med drugimi, tudi minister za trgovinsko mornarico Lupiš, predstavniki tržaške javnosti, med katerimi je bil posl. Albin Škerk ter predstavnika družbe «Fin-mare* inž. Crociani ter kapetan Cossetto. Ladja lahko prevaža do 1600 kontejnerjev za celokupno težo 28 tisoč ton in bo oskrbovala prevoz blaga (v glavnem volne) iz Av-Stralije; y„ Italijo,,, Njeno izhodiščno pristanišče bo. Kot za večino Llov-dovih tovornih ladij, Genova. «Lloydiano» so zgradili v ladjedelnici »Muigiano* Spezii. Kot znano gre za ladjedelnico, ki jo je medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE sklenil zapreti zaradi »tehnološke zaostalosti* in «nerentabilnosti» v oktobru leta 1966. «Muggiano» je bil tedaj na seznamu ladjedelnic, ki da jih je treba zapreti, skupaj s tržaško ladjedelnico «Sv. Marka*, vendar sta se usodi teh dveh ladjedelnic ločili. Javne in politične oblasti v La Spezii so se uprle «načrtu CIPE* in od vlade izposlovale najprej uresničitev obveze, da bo «Muggiano» postopoma zaključil svojo dejavnost, nato pa izposlovali reorganizacijo proizvodnje, tako da se danes sploh ne postavlja vprašanje zapore te pomembne ladjedelnice, katere se poslužujejo tudi ladjarji iz drugih krajev Italije. Med temi tudi tržaška družba «Lloyd Triestino*. Po kratkem govoru predsednika «Italcantieri» Buschija so na ladji ORGANIZIRAN ŠKVflDRlSTIČNl OPOMIN Napadalci na dr. Forziatija iz Mester ali Padove? Sam Forziati obtožuje bivše kamerade in se sklicuje na Fredove grožnje, katerih je bH deležen na sodišču Govori sindikalist V. Grgič Preiskava o surovem napadu na dr. Gabriela Forziatija, ki se še vedno nahaja v bolnišnici, je tudi po njegovih izjavah, usmerjena v znane fašistične kroge med Me-strami in Padovo. Ne gre, seveda, pozabiti, da je prav na tem področju delovala »črna teroristična celica* odv. Franca Frede, ki je obtožen milanskega pokola. Forziati je tudi bil član Fredove organizacije «Ordine nuovo*, a se ji je pred dobrim letom dni izneveril iz osebnih razlogov. Po znanem procesu v Trstu ga je zaslišal milanski preiskovalni sodnik D’Ambrosio in nekaj tednov po tem razgovoru je njegov pomočnik, javni tožilec Fiasconaro izvedel več hišnih preiskav v Trstu. Prebrskali so v glavnem stanovanja najbolj znanih fašistov, ki so že javno razglašeni kot pripadniki Fredove organizacije. Po Forzatijevem pričevanju v Milanu so v Ferrari aretirali Clau-dia Orsija, iščejo tajnika MSI Bor-ghija, v Padovi so izvedli na ukaz sodnika dr. Faisa več aretacij. Med aretiranimi je tudi Fredov sodelavec Trinco. Ni torej naključje, če so Forziatija sedaj napadli «za opomin*. Morda bi ga še hujše pretepli, ako bi neki starejši ljudje ne začeli kričati. Tako sta ga napadalca pustila ranjenega na tleh in zbežala. Forziati jih ni spoznal, kar dokazuje našo trditev, da je bil napad organiziran in da so bili pretepači pripeljani iz drugih krajev, verjetno iz Benetk, Mester ali Padove. Tega mnenja je tudi dr. Volpe, šef pdkičaega oddelka kvesture, ki vodi preiskavo, saj je dal že v soboto postaviti policijske izvidnice ob izhodih z avtoceste proti Benetkam. Povezal se je tudi s svojimi kolegi v Mestrah in Padovi, da bi skušali identificirati krivce. V razgovoru s časnikarji je dr. Forziati, ki je sicer čudna pojava v krogu tržaških fašistov, izrecno izključil, da bi napad bil slučajen. Dejal je, da so vsi slišali, kaj so mu grozili pred tržaškim sodiščem. To smo slišali, saj je Freda cinično grozil Forziatiju, ki je pričeval pred poroto, da «ga bo treba iztrebiti*. Tedaj sodniki niso reagirali. Očitno je, da je »organizacija* sledila Fredovemu ukazu in mu dala »prvi opomin*, kar pomeni, da Forziati ve še marsikaj, česar ni povedal v svojih izpovedih preiskovalnim sodnikom. Padec v avtobusu zaradi zaviranja Kmalu po poldnevu se je resno poškodovala 63-letna Giuseppina Madedu por. Bello iz Ul. Campa-nelle 120. Vozila se je v avtobusu štev. 23, ko je pri Domju šofer moral močno zavreti vozilo. To je storil, ker mu je presekal cesto z avtom Alberto Hel iz Trebč 37, ki je prehitel avtobus in se je prehitro vrnil na desno stran ceste. Zaradi ostrega zaviranja je .Bel lova padla in se udarila v rebra, V bolnišnici, kamor so jo prepeljali z rešilcem Rdečega križa, so ji ugotovili otekline na prsih in jo sprejeli s prognozo okrevanje v 20 dneh. admiral Spigai. Rekel je, da je izročitev te ladje pomembna etapa na poti razvoja tehnološke izboljšave blagovnega prometa med Avstralijo in Italijo, saj je «Lloy-diana* največja kontejnerska ladja, kar jih trenutno premore Italija. Za njim je spregovoril minister za trgovinsko mornarico Lupiš, ki se je očitno moral braniti pred napadi, katerih je bil deležen prav v krogih Tržaškega Lloyda, kateremu je črtal seznam turističnih križarjenj po Sredozemlju, medtem ko še ni stekla reorganizacija družb pretežnega državnega pomena v okviru «Finmare*. Tako je Lupiš dejal, da je ta reorganizacija »pozitivni odgovor na pojave, katerim smo priča v mornarištvu v zadnjih desetih letih*. Poseben poudarek je dal blagovnemu prometu, ■podčrtal je tudi, da mora biti «mornariška politika strogo dobičkonosna* in da se v tem pogledu poslužujejo družbe javnega značaja, ki upravljajo državno mornarico, vseh tehnoloških- dosežkov pri gradnji svojih ladij. Tako je bila zgrajena «Lloydiana», kateri bodo sledile druge po sistemu «roll on-roll off*, specializirana plovila in polivalentne ladje. Lupiš ni mogel zamolčati tudi krize, ki že dolgo vrsto let tare italijansko ladjarstvo. Nad osemdeset odstotkov blaga prevažajo v Italijo in iz nje prav tuje družbe, kar pomeni, da se iz države iztekajo ogromna devizna sredstva. Tudi ni prav, je dejal, da se mora italijanska industrija znašati na tuja naročila. Lupiš je takoj nato javno zagotovil, da krepitev državnega ladjevja ne pomeni konkurence zasebnim ladjarjem. Pri tem je celo dejal, da je treba prav na področju pomorske plovbe zagotoviti enakopravnost zasebni podjetniški pobudi. Lupiš je zaključil z obvezo, da za prihodnje desetletje ne bo zaposlovanje v ladjedelnicah predstavljalo problema. Pri tem pa ni omenil problemov tržaškega ladjedel-stva, ki ga pretresa tako huda kriza. Lupiš je namreč s svojim govorom dokazal, da je tržaška lad-jedelniška struktura enostavno odpisana, ko je dejal, da «nismo opazili znakov zastajanja* na področju, ki da ga je treba «tehnološko okrepiti*. Del zavarovancev INAM odslej v Ul. Farneto Pokrajinski sedež INAM sporoča, da so od 1. maja dalje premestili upravo dela zavarovancev, ki so do sedaj spadali pod teritorialni odsek «središče», v odsek «Fame-to». Premestili bodo vse zavarovance, ki stanujejo v naslednjih ulicah: Agro, Alfieri (od hišnih številk 4 oz. 5 dalje), Ananian, Barto-letti, Battisti (od 20 oz. 27 dalje), Brunner, Buonarroti, Canova, Chia-brera, Conti, Coroneo (od 19 oz. 20 dalje), Crispi (od 35 oz. 42 dalje), De Gasperi, Destriero, Dona-doni, Eremo, Foraggi, Fortunio, Fo-scolo (od 29 oz. 38 dalje), Gambi-ni (od 14 oz. 39 dalje), Gatteri, Ghirlandaio, Ginnastica (od 33 oz. 38 dalje), Giotti, Giotto, Ippodro-mo, Leo, Limitanea, Mantegna, Matteotti (od 29 oz. 40 dalje), Mio-ni, Padovan, Palladio, Pascoli (od 32 oz. 33 dalje), Perugino (samo številke 5, 6 in 7), Petronio (od 4 oz. 5 dalje), Piccardi, Pieta (od 4 oz. 23 dalje), Pollaiolo, Polonio, Pordenone, Porta, Revoltella, _ S. Francesco (od 19 oz. 28 dalje), Settefontane (od 21 oz. 28 dalje), Signorelli, Sterpeto, Stuparich, Te-sa, Foro Ulpiano, Vecellio, Verge- Zavarovanci, ki stanujejo v omenjenih ulicah in trgih, se morajo zato nasloviti za vsakršno potrebo na sedež INAM v Ul. Farneto 3. VČERAJ V VIDMU Občni zbor konzorcija za Julijsko letališče V Vidmu je bil včeraj občni zbor članov konzorcija za Julijsko letališče. Predsednik konzorcija O. Ferrari je podal daljše poročilo o poslovanju ustanove v lanskem letu in orisal ustrezno bilanco. Ferrari je med drugim dejal, da se je število potnikov v italijanskem notranjem prometu lani skrčilo za 9,1 od sto, kar zadeva družbo ATI pa se je razmerje zasedenih mest v letalih skrčilo s 50,2 v letu 1971 na 43 od sto v lanskem letu. Potniški in blagovni promet na ronškem letališču se je lani kljub vsenj težavam nekoliko povečal. V tej zvezi jc Ferrari naglasil škodo, ki jo prinaša sklep vodstva ATI, da ukine nekatere proge z deželnega letališča. Furlanija - Julijska krajina — je zaključil govornik — bi nasprotno potrebovale še več povezav z notranjostjo in s tujino, če naj v polni meri uveljavi vlogo mostu v tem delu sveta. • V petek, 4. maja bo na sedežu KPI aktiv komunističnih žena, na katerem bodo govorili o volilni kampanji. Poročilo bo ob 19. uri prebrala Fulvia Supancich. SINOČI V NABREŽINI Ostavka predsednika podporne ustanove ECA Odbor ustanove se bo sestal v sredo Včeraj zvečer se je sestal nabre-žinski odbor občinske podporne u-stanove ECA. Povsem nepričakovano je i dsednik, socialdemokrat Zdravko Pahor, dal ostavko iz predsedstva odbora. Njegovo mesto je, «ad interim* zasedel bivši občinski svetovalec KPI Aldo Slavec - Vižintin, ki je v tem odboru opravljal funkcijo podpredsednika. Slavec je nemudoma sklical drugo sejo odbora občinske podporne ustanove, ki bo prihodnjo sredo, z namenom, da se razčisti položaj in izvoli novi predsednik. Vse kaže, da je — podobno kot nedavna ostavka nabrežinskega župana Legiše — tudi nenadna kriza v odboru podporne ustanove odraz političnih nesporazumov med strankami večinske koalicije, čeprav nekateri ne izključujejo, da je Pahorjeva ostavka tudi odraz notranjega razmerja v politični skupini, kateri pripada. Jasno pa je, da je tudi predsedstvo podporne ustanove ECA del upravno - političnega mehanizma, ki je bil ustvarjen v tej občini po sporazumu o levosredinski upravi, Pahorjeva ostavka Iz predsedstva ECA to razmerje sedaj še bolj zapleta. • V krožku «Che Guevara* bo v petek, 4. maja ob 20. uri predaval profesor Lucio Lombardo Radiče o »Kristjanih in marksistih po dialogu*. Sledila bo razprava. Vozni red na pomorskih progah za turistično sezono S prvim majem so v okviru začetka turistične sezone vzpostavili redno pomorsko progo med Trstom ter nekaterimi istrskimi obmorskimi mesti ter Trstom in Gradežem, Grljanom in Sesljanom. Vozni red letošnje turistične sezone za pomorske povezave je naslednji: Motoma ladja «Edra» bo plula na progah Trst - Koper - Izola -Piran - Umag z odhodom iz Trsta ob ponedeljkih in sobotah ob 8 uri in s povratkom ob 19.05; Trst -Koper - Piran - Umag - Novigrad z odhodom iz Trsta ob torkih ob 8. uri in s povratkom ob 19.05; Trst - Koper - Izola - Piran -Umag - Pulj z odhodom iz Trsta ob torkih ob 8. uri in s povratkom ob 21. uri; Trst - Koper - Piran -Poreč - Rovinj - Pulj z odhodom iz Trsta ob petkih ob 8. uri in s povratkom ob 21. uri; Trst - Koper -Izola - Piran - Umag - Rovinj z odhodom iz Trsta ob nedeljah ob 8. uri in s povratkom ob 21. uri. Motorna ladja «Ambriabella» bo plula na progi Trst,- Gradež. Ob delavnikih bo odhod iz Trsta ob 10.30 in ob 16.30, ob nedeljah in praznikih pa ob 8.30 s povratkom ob 19. uri. Motorna ladja «Dionea» bo plula na progi Trst - Grljan - Sesljan. Dnevni odhod iz Trsta bo ob 8.20 in ob 16.10 s povratkom ob 11.50 in 18.20. Dragocen predmet za muzej v Rižarni Kakor smo pred dnevi poročali, imajo na znanstvenem oddelku tržaške kvesture shranjeno morilsko orodje, 40 cm dolgo tolkalo, s katerim so esesovski krvniki v Rižarni pobijali žrtve preden so jih pahnili v krematorij. Našli so ga v jeseni 1. 1945 (pod ruševinami krematorija). Včeraj smo izvedeli, da je tržaški župan naslovil na kvestorja pismeno prošnjo, naj bi ta predmet, ki ima za zgodovino Rižarne velik pomen, izročili občini, da ga bo shranila v bodočem muzeju v Rižarni. Vse kaže. da bo kvestor ugodil županovi prošnji, ker ni pridržkov in ovir s strani sodnih oblasti. Z «Auroro» v Palmo de Mallorca Potovalni urad «Aurora» priredi od 28. maja do 4. junija potovanje na Balearske otoke z bivanjem v Palmi de Mallorca. Potuje se z letalom «DC-9» iz Ljubljane. Do Ljubljane je zagotovljen prevoz z avtobusom. Cena 63.000 lir na osebo. Informacije in rezervacije pri »Au-rori* v Ul. Cicerone 4, tel. 29-243. Tudi na sedežu SS podpisovanje peticije Slovenska skupnost se pridružuje akciji za podpisovanje peticije za razpust fašističnih organizacij. Peticijo lahko podpišete na sedežu Slovenske skupnosti v Ul. Ghega 8 od 16. do 19. ure vsak dan razen ob sobotah in nedeljah. Nočna tatvina v baru Flavia Včeraj zjutraj je 38-letni Germa-no Lutman iz Ul. Puccini 6 odkril, da se prejšnjo noč neznanci vdrli v njegov bar «Flavia» na Trgu Cagni 6. Izložbeno okno bara je bilo razbito, v notranjosti pa so bili očitni znaki, da so neznanci ukradli, kar jim je prišlo pod roko. Manjkale so štiri steklenice likerjev, en kilogram salame, avtomatični gramofon in fliper pa sta bila s silo odprta in kovancev ni bilo več. škoda presega 70 tisoč lir. iiiiiiiiimiHiiimiiimimiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiimiiiifiimmiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiii PIJAN ŠOFER BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Po trčenju s karabinjerji jim dvakrat zbeži iz rok Karabinjerjem so morali priskočiti na pomoč tudi policisti, da so ukrotili razburjenega Vincenza Lo Casta Prejšnjo noč se je na Garibaldijevem trgu odvil svojevrsten prizor. Bilo je malo pred polnočjo, ko se je karabinjerska izvidnica vračala v svoj center v Istrski ulici. Karabinjerji so privozili z giulio do semaforja na Garibaldijevem trgu in se postavili v vrsto vozil, ki so čakale na zeleno luč. Čez nekaj sekund se je ustavil ob njihovem vozilu avto, v katerem je sedel star znanec sodnije in zaporov 35-letni Vincenzo Lo Casto iz Ul. Boito 7, ki ima sicer na osebnih dokumentih napisano, da je trgovski potnik, je pa bolje znan kot izkoriščevalec prostitucije. Nenadoma, ko je semafor še kazal rdeče, je Lo Casto pritisnil na plin in z vso hitrostjo prečkal križišče. Pri tem pa je trčil ob bok giulie karabinjerjev, ki so se seveda takoj pognali za njim. Dohiteli so ga na Drevoredu D’Annunzio in ga ustavili. Ko pa so od njega zahtevali vozniško dovoljenje, je Lo Casto stopil iz avta, izjavil, da nima dovoljenja in zbežal po stopnišču, ki se dviga do Ul. Molino a Vetito. Stekel je po tej ulici, todla ravno tedaj je privozila navzgor izvidnica policije. Agenti so opazili Lo Casta, ki so ga zasledovali karabinjerji, in mu zaprli pot s svojim avtom in podčastnik Guido Za-nottb se je vrgel nanj. Lo Casto se je branil na vse kriplje in zato je priskočil na pomoč tudi podčastnik karabinjerjev Lussorio Contini. V svoji divji jezi pa .je Lo Casto oba obdelal s pestmi, tako, da sta se pozneje morala zateči v boJnišnico. Ko so Lo Casta končno spravili do avta karabinjerjev, se jim je spet izmuznil, toda ni zbežal daleč. Po nekaj metrih so ga ponovno u-jeli, tokrat pa so mu nataknili jeklene lisice, ki so mu jih sneli komaj v koronejsldh zaporih, kamor so ga prepeljali pod kopico obtožb. Vožnje v pijanosti (to je ugotovil zdravnik Rdečega križa, ki je pregledal ujetega Lo Casta), upiranja in nasilja proti javnim funkcionarjem in poškodovanja državne lastnine, saj je močno odrgnil bok giulie karabinjerjev. Oba ranjena podčastnika pa so sprejeli v bolnišnico s prognozo okrevanja v petih dneh. SKLEP SKLADA ZA TRST Še 250 milijonov lir za univerzitetni dom Komisija sklada za Trst se je sestala pod predsedstvom deželnega podpredsednika Pittonija in odobrila predlog vladnega komisarja za dodelitev 250 milijonov lir tržaški univerzi. S to vsoto bodo krili stroške za gradnjo drugega dela študentskega doma. «Poleg prispevka iz sklada za Trst,* je izjavil Pittoni,* je tudi deželna uprava že dodelila precejšnjo vsoto in sicer eno milijardo lir in tako bi finansiranje moralo biti zadostno za izvedbo javnega dela, ki ga študentje posebej pričakujejo, saj so se jasno izkazale pomanjkljivosti sedanjih struktur.* Marju Gregoriču je žena Bariča povila drugorojenčka JANA Srečnima staršema čestitajo sorodniki in prijatelji, malemu Janu pa želijo obilo sreče. Članica SONJA GRGIČ - (Gregori) bo danes obljubila večno zvestobo svojemu izvoljencu LUIGLJU PALCICHU š.z. GAJA iz Padrič in Gro-pade želi mlademu paru mnogo sreče in zadovoljstva v zakonskem življenju. Voščilu se pridružuje tudi P. d. Slovan iz Padrič. Prosveta Amaterski oder Prosek - Kontovel bo gostoval v nedeljo, 6. maja ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah z veseloigro Branislava Nušiča »Emanci-pirane žene*. SPDT priredi 13. maja avtobusni izlet na Čaven z vzponom na Kucel, kjer bo srečanje z goriškimi planinci. Vpisovanje v Ul. Geppa 9/n. do 8. maja. Prosvetno društvo »Slavko Škamperle* obvešča vpisane za izlet v Brkine dne 6. maja 1973, da bo odhod ob 6. uri izpred svetoivanske cerkve. Vpisnina se poravna pri Ur-dihu. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 3. maja ALEKSANDER Sonce vzide ob 4.50 in zatone ob 19.14 — Dolžina dneva 14.24 — Luna vzide ob 4.43 in zatone ob 20.31 Jutri, PETEK, 4. maja FLORIJAN Vreme včeraj, najvišja temperatura 19,2, najnižja 13,3, ob 19. uri 16,8 stopinje, zračni pritisk 1018,3, stanoviten, veter 6 km na uro, zahodni - severozahodni, vlaga 71-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 14,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 2. maja 1973 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 25 oseb, UMRLI SO: 74-letni Mario Ameri-ghi, 93-letr.a Domenica Marchesi, 85-letni Pasquale Raiola, 68-letna Lud-milla Rudovits por. Hausbrandt, 76-letna Rosa Marai Michelazzi vd. Ma-ietti, 71 letni Francesco Gulil, 81-letna Maria Križman vd. Novak, 83-letna Pia Malnig, 59-letna Iolanda Sartori vd. Unassi, 52-letni Antonio Martini, 73-letna Maria Lor.go vd. Bar-zellato, 59-letna Wanda Baldazzi por. Beani, 64-letna Giovanna Maglica por Borghese, 49-letni Ferruccio Mattelli, 65-letni Arturo Boenco, 69-letni Giuseppe Brencovich, 92-letna Maria Bar-totti vd. Candussi, 86-letna Luisa Cer-mak por. Prezzi, 77Jetna Paola Fran-chind, 79-letna Zenobia Virsich vd. Na-zario, 32-letna Marina Sdpio por. Porporati, 86-letna Enrica Buchber-ger, 85-letna Giovanna Hippi vd. Roc-co, 7 dni stara Vanda Mercandel, 4-letna Sara Fadda. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE -«* Ivan Pregelj TOLMINCI po dramatizaciji Mitje za Stalno slovensko gledal priredil Filibert Benedetic Scena: Klavdij Palčič Kostumi: Anja Dolenc Glasba: Marijan Gabnjemm Asistent režije: Mario Ursic Režija: JOŽE BABIC Koreografska postavitev aies rije: Seima Micheluzzi Korepetitor: Ignacij Ota v petek, 4. maja ob 21. uri abonma red A - Premie”“0 Razpored predstav pod ruDr «Gledališča». Slovenski . i« gledališki muzej v Ljubljani Stalno Trstu slovensko gledališče v spomSTStave STANETA SEVERJA v petek. 4. maja ob 20. uri foyerju Kulturnega doma. Gledališča SAG g* Predstave Slovenskega amaters e gledališča v Trstu: ^ v v nedeljo, 6. maja °b 1 ’ Ar-svetoivanskem Marijinem do. kady Leokum «Sovražnika-»> ^v0. v torek. 8. maja ob 21. u”onteCChi rani PD «Ivan Cankar*. Ul. metnika 6: gostovanje gledališkega .gio-Staneta Raztresena z recitaion venske bridke in pikaste*, ^ v v sredo, 9. maja ob • j0je Prosvetnem domu r.a Opcma ; Javoršek »Povečevalno stek >^. v v nedeljo, 13. maja ob Ar- Finžgarjevem domu na UP kady Leokum »Sovražnika. »• KULTURNI DOM g]. V petek, 4. maja ob 21. uri P^ a-Mejak «Tolminci» za abonma 5-premierski. Ponovitve: v prva maja <£> 20.30 abonma red ^ ^gja sobota po premieri: v ned eh ■ re-ob 16. uri abonma red C ^ ,paja delja po premieri; v *reT^’iadinski " oh 20.30 abonma red D - m 20J . ob 20.30 sredo: v četrtek. 10. mai ^ ^trtek- ob 20.30 abonma red , 10. - mladinski v abonma red E VERDI Prihodnji petek in sobdoj^f ,*• okviru pomladne koncertn io stopila izraelski direktor • japija. pianist M. Campanella \yeberja. Na sporedu skladbe vo vstop*”® Liszta in Mahlerja. ^edaH#* od jutri dalje pri blagajna g (tel. 31948). Kino . nredvai8 Cappella Underground’ angeB» ob 19. in 21. uri d 0stts sa-(1961) Uga Gregorettija-tira o italijanskem *go čudežu* v letu 1960. r jza A®' NazionaJe 15.00 »Cabaret*. nelli. Barvni film Tina AU' Excelsior 16.00 «Malizia;»• . film- mont. Lilla Brignone. letom. Prepovedano mladini P00 ,j0 eh® Grattacielo 16.00 »Tutto sess0 m* avreste voluto sapere s v^gčeTet‘. non avete mai osato mladi«1 Woadj Allen. Prepovedan letom. YveS. ■ 15.00 «L’amenky • BarVni Montand, Renato Salva^, ^ 1 . Montand.' Renato Salva*«- £ 14. film. Prepovedano mladuu w letom. , rnme a1®?' Eden 16.00 «Una donnaTrtr„ Brig^ Režija Roger Vadim. ^ pod Bardot. Prepovedano m* 18. letom. A- , Ritz 15.00-22.15 odJermgrant Barvrl) lentano in Claudia film- ,, ,„nre e d 'a’1*; urora 16.30 »Film d am°reM lato. j* chia*. Barvni film. M- ' dini P°° Giannini. Prepovedano 18. letom. ■ (i segr® Capital 16.30 »Joe Va c {.,m. Ig di 'cosa r.ostra). Barv Charles Bronson. tj al ser CristaUo 16.30 «cm9ue mBlm. Ig**>" vizio di leva*. Barvni »Les Charltos*. „,„fHmonio c° Filodrammatico 16.30 «M _ poved«” lettivo*. Barvni fdm-mladini pod 13. letom. ^ tj vedo Moderno 16.30 »Nel u j |jen, Ba g ma ti sento*. Sandra Jud8 ^ 18. film. Prepovedano mladm V,IS' Veneto Jf tifico*. Alberto Sordi. Sii^, ^ gano. Bette Davis Abbazia 16 00 «Intimitav ^grau^ una giovane sp°sa». mlad* U. Paulsen. Prepovedan pod 18. letom. Jesse J Astra 16.00 »La ban garvtu meS*. Clift Robertson- aVvenW Ideale 16.00 »II ™<£ud* M° rt ero*. Brett HalseV- u Barvni film. j jj fal DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, UL Roma 15; INAM-A1 Cammello, Drevored 20. septembra 4; AUa Maddalena, Istrska ulica 35; Chiari - Crotti, UL Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Busolini, Ul. p. Revoltella 41; Piz-zul - Cignola, Korzo Italia 14: Pren-dini, UL T. Vecellio 24; Sarravallo, Trg Cavana 1. v »Kraški galeriji* razstav slikarja Jožeta Cesarja-V nmetniškl galeriji «£* svoja del« b0 Jože Ciuha razstavljal do 4. maja. RicmaM1 Baragovem domu dru«°.J Robert Daneu svojo ^ azstavo olj s krasko p ESSSS^*! Franc »Sbor* 2°-°#° prosvetnemu dnrttvu prireja — sebno razstavo GORIŠKI DNEVNIK UjMSOTNOSTI PODTAJNIKA TIBERIJA SLOVENSKO IN ITALIJANSKO LJUDSTVO PROSLAVILO PRVI MAJ V SKUPNEM BOJU ZA SOCIALNE IN NACIONALNE PRAVICE Dvajset zaslužnih delavcev Nasprotujemo sistemu postopnega reševanja narodnih vprašanj proglašenih za «mojstre dela» m zahtevamo zakone za celovito enakopravnost in zaščito Med nagrajenci je tudi mojster Josip Malič iz Rojana v okviru praznovanj 1. maja so 2bo J^k dopoldne na trgovinski kvcetrf . Podelili 20 zaslužnim de-'z na*e dežele «zvezdo za la*. j in Priznanje «mojstra de-stvu r?k podtajnika na ministr-berjjaZa industrijo in trgovino Ti-PoUoL80Tpriznanje Prejeli B. A-L. Caffau, J. Malič, U. JsE* °h ^alvi' R’ Sangulin- ^otto ar^?ai3-i’ L’ Klemente, A. Del in E. Zocchi iz Trsta dejn-1 G' Iop in Longo iz vi IfcT6 Pokrajine, B. Davanzo, E. nioj ’ M. Ogniberie in G. Patro-Badin Iorižke pokrajine, ter C.V. iz r>n’,q Bisutti in A. Mascherin j^roenonske pokrajine, til; A*. °yesn°sti, ki so se je udele-zastopniki javnega živ- ijenja . . „_____„„ fee j® Furlanije - Julijske kra-Hiij ’ ^ najprej spregovoril načel- foi nik .v. • ^offa^!nefia urada za delo dr, žeaosJ H ie Poudaril pomen privr-ŽPkazal’ U’ ki so i° nagrajenci PrecisgJ .v svoji delovni karieri. Paidas' ■ kr§0vinske zbornice dr. 1 Je pozdravil nagrajence v ter tJr,,a?tanoVe in delovnega Trsta »ovi .ari.1 pomen izročila, ki ga r?^®tri dela prepuščajo mla-tdrl^jrr°v°ni. V imenu deželnega tlaj^ Ja niojstrov dela je nove •ban, ,P°zdravil predsednik Cris-VH prf„, Je, v svojem govoru posta-■ ateg(w • Viadne organe dve zahtevi hdaij in sicer da bi slednji bili mn-3?011’ P° katerem naj bi he odboJS \ ^eia vključeni v raz-ki se „ie’ 80iske organe in telesa, stvoff, ,Kvarjajo s socialnim skrb-? Ita]ji-n druS‘č, da bi se vse sile P 1 ta]j; Zavzcie za to, da bi bilo ^Ptavli^^S3 javnega življenja V^jeno la nenu vsakršno nasilje, italijanskih vitezov de- ki se ?ato spregovoril ing. Savio, s>fc ’B " -........................ :an? in .-mii glavnem izrekel proti J^kar^ie 'j1 delavskim zahtevam, “topperJ deželni odbornik za delo y?aia V Pondaril praznik prvega v Ce ' na' ^fPonrinja italijanske mno-P°ja» z P)0 let demokratičnega kdrišča*:, ™)sego pravic proti iz-5;. Stop^^.kotjše življenjske raviole novTr F' nato orisal glavne *'klani jP6®a gospodarskega načrta ^adjiij r Julijske krajine. akeri u-Je spregovoril podtajnik usnjen? 86 je zadržal zlasti ob reliji ^ gospodarskem trenutku v r* ga aa. Naglasil pomen zgleda, ■tya e„^udi zavzel za preustroj hjV* ■ r 2a ^"kturp V„. smislu. da bi šolske uovom-'J'iJu mojstri dela mladim boleznin3 .ksesplošni napredek 6 Se j. , ni skupnosti., Podtaj- Sokt, Je tUrli ..„ ______ iSf ..Med poklicih. jSaiJ t®4. raojstri dela je tudi n, 4 se iP°slp Malič iz Rojana. U' v naf rodil leta 1911 v Kom-nase® mestu osnovo ?r6kinic;rcin mestu pa dela ne-^ leta 1926 dalje. Mar-za-i- ca ?jeno se je namreč ' Kot ,_°brate v Ul. Braman- ^S2f:a^rr^evimbad Ji® barkovlri!,aJ kl so Sa postavili so !:,a_,ariskern svetilniku. Ma- so pripra- J.iffl?**. kako Si12 'kavča * Mayer-------- 2 s? ,v P°1 leta sesta- £ ?° Vgf,,'?,. vlsok kip, v katere-Ti,r 8 stotov bakra. Pn- .V*ne 7,5^3^ ^bele bakrene plo- pdarU2bi, OMAN. od leta del v ,-^ot lzurJen mojster haera!® dani mdustrijski coni, kjer an>a ij, e,s; Poročen, z dvema verna vnukoma, mla- Podtajnik Tiberi čestita novemu mojstru dela Josipu Maliču dosten kljub svojim 62 letom, daje vtis človeka, ki je zadovoljen s svetom, ki ga obdaja in ki je optimistično razpoložen glede prihodnosti. V posvetilu o podelitvi zvezde za zasluge na delovnem mestu so naglasili, da je bil J. Malič sprejet med mojstre dela zaradi «izredne sposobnosti, tehnične in moralne zanesljivosti in nad 46 let neprekinjenega vestnega dela». Mladi socialisti FGSI za gospodarski napredek dežele V nedeljo se je zaključil kongres mladinske socialistične fe deracije FGSI, ki so ga sklicali ob 70. obletnici njene ustanovitve. Zaključnega zasedanja, na katerem so izvolili za vsedržavnega tajnika Roberta Villettija, se je udeležil tudi tajnik PSI De Martino V centralni odbor so izvolili tudi tri predstavnike naše dežele in sicer tržaškega pokrajinskega tajnika FGSI Giorgia Casadeia in zastopnika videmske federacije, Giannija Deelevo in Roberta Paiera. Dokaz pomembnosti in zavzetosti mladih socialistov iz naše—dežele je tudi resolucija, ki so jo predložili kongresu in ki je bila soglasno sprejeta. V nji mladi socialisti izražajo zaskrbljenost ob gospodarskem propadanju Furlanije - Julijske krajine, ki «postaja vedno bolj nerazvito področje severne Italije.» Potem, ko ugotavljajo negativne posledice desnosredinske vlade za gospodarski razvoj naše dežele, za izseljevanje, za porazno krčenje pomorskih prog in pristaniških dejavnosti, zahtevajo odpravo vojaških služnosti in pozivajo vse mlade socialiste, naj se odločno zavzamejo za premostitev teh težav in za korenito preusmeritev gospodarske politike. Od 9. do 18. julija Izlet v Vzhodna Nemčijo Tržaška federacija KPI priredi v juliju 10-dnevoi avtobusni izlet po vzhodni Nemčiji Izletniki si bodo iiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMummnnm JJOULI jffO DELEGATE ZA VSEDRŽAVNI KONGRES ^ Nedeljo v gorici deželni kongres kd •j> ^n° Petično poročilo bo imel deželni tajnik ^ ■ Razdelitev sil med strujami v stranki Kd bo^ y Gorici deželni vs*ll^ižvomo -k-aterem 150 127 C^i' C 17 delegatov za ^ y Kirnu |0eSf KU; kl 130 ju-t*^°rmaCa£ Pla« «re to •teinJem o ,ko bo govor v držaPvi>Srn etični usmor-'iežpi P^ameznirv,-'1 0 razdelitvi sil Sevedpni^ strujam; v naši ba ^>rtlembn0a np?.,.?re že pri tem krai^10 33 zla^p° ltlbn° deJanje, to 4gki konag1esV8tŠ0'ufj Je P0' rk. uUmi es ED sklican nrorf li. Ve bo de bodo i^gatf; 0 njih volih,o" ™ sklican Pred ^anreai redune*^ ^endar pa ”a C'K?ir°ma ne ,deželnih vpra- deWb°do o niih b d° V osPrediu- ^ na Pokravrafpravliali isti Porv,kl bo v , aJmskem kongresu volili &'• k0 bod« tudi riV Gorici elno vodstvo- zbrab^J0^ v nedeljo W?kb Pa tudi^ •de-1,egatov’ P0" tirupi v°dstev ifVSI. c ani P°kra' ke g' vidnejši nstl*?h federacij in ha’ »o avte ecStavniki str3n-čilo^a zasedah116?? P°vabljeni Pe»s ° Političnem3' U,vodl10 P°r°-hik p$tivah hn • >n o p ^ Tonutt; 'mel deže,ni taj-j b^te! našiI^!de{j0sameznimi stru-stajg6110 različno ah6 iZnano in je C Po vsei h’ -3d.stanja, ki ob-feč ^“acijah dKnV1' V vseb 8ti-P^iirevladuiei m v dei,eti nam-na pre°dk™0r0tejci- ki 50 vSeh1^ sekcij v ?ngresnih zbora-. V soboto zvečer bo sodelovala folklorna skupina Dijaškega doma iz Trste. Oba večera bo igral zabavni orkester The lords iz Trsta. Slavje v Opatjem selu Na shodu v Opatjem selu je spregovoril sindikalni voditelj Jože Glcbačnik o trenutnih vprašanjih razvoja jugoslovanske družbe. Na zborovanju je bila prisotna enotna delegacija pokrajinske sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL, v imenu katerih je spregovoril Oto-rino Marchesan. Poleg ogromne množice domačega prebivalstva smo med gosti opazili župana iz Doberdoba Andreja Jarca, poslanca Me-nechina in delegacijo goriške fe deracije KPI na čelu z Aldom Francom. V kulturnem delu programa je sodeloval zbor pod vodstvom Pavline Komel, ki so ga se stavljali pevci iz Dola. s Poljan in iz Ronk. Letošnji prvi maj je bil torej izredno živahen, poln manifestacij, predvsem pa dokaz visoke stopice politične osveščenosti slovenskih in italijanskih delovnih ljudi, kakršno zahteva sedanji resen italijanski politični trenutek. Na Oslavju umrl Dušan Dornik V goriški bolnišnici je včeraj zju' traj nenadoma umrl 37-letni Dušan Dornik z Oslavja, Kaštelada 1. Mož je bolehal že dolgo vrsto let. Lani prav v teh dneh je umrl njegov oče. Pokojni Dušan je kmetoval doma, pred leti je sodeloval tudi na prosvetnem področju. Prizadeti družini, ki je v času NOB aktivno sodelovala v odporniškem gibanju, izrekamo naše sožalje. Pogreb bo danes popoldne. Mladinski krožek Gorica priredi v nedeljo. 6. maja ob 14. uri v števerjanu (v Dvoru) SLIKARSKI £X IEMP0RE Žigosanje pol bo eno uro pred pričetkom tekmovanja. Istega dne bo komisija izbrala najboljša dela in jih nagradila. ‘Kino Gorica VERDI 17.15—22.00 «Ur uomo da ri-spettares>. K. Douglas in F. Bolkam Barvni film. CORSO 17.00—22.00 «L'isola misterio-sa e il capitano Nemo*. O. Shariff in G. Pinti. Barvni film. CENTRALE 16.00-18 15-20.30 cPinoc-chio*. N. Manfredi in G. Lollobri-gida. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-22.00 tPoppea. una prostituta al servizio dell im-perox. F. Benussi in V. Caprioli. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. V1TTORIA 17.15—22.00 <11 maschio ruspante*. G. Gemma. Barvni film. Tržič AZZURRO 17.00 «Ultimo tango a Pa-rigi». Barvni film. M. Brando in M. Schneider. EXCELSIOR 16.00 «La collina dpgli stivali*. Barvni film. PRINCIPE 17.00 «E se per caso una mattina...*. Barvni film. A o ca Gorica SOČA «Samotar z Zahoda*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. S\ OBODA * Lepotica dneva*, francoski barvni film - 0b 18. in 20. DESKLE «Osvoboditev Evrope*, sovjetski film — ob 19 30 RENČE »Volkodlaki proti vampirju*, nemški barvr.i film — ob 20. PRVACINA Prosto. KANAL Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves nan in ponoči i. to/iirna lekarna Provvidenti, Travnik 14 teL št. 2972. LETOŠNJI «MAJ» V BOLJUNCU Na predvečer ali točneje v noči n a 1. maj so na Gorici sredi Boljunca postavili tradicionalni «maj». Samo ob sebi se razume, da si v novih časih pomagajo s sodobnimi sred stvi, z viličarjem. Sicer pa je «maj» težak, ker je dobro obložen Na dan 1: maja pa so se na Gorici zbrali najmlajši boljunski fantje, tisti namreč, ki se vključujejo v fantovsko družbo. Med njimi je tudi kak mlad Boljunčan, ki si je io pravico «priboril» že lani ali kdaj prej. K najmlajšim je pristopil, da bi jim pomagal pri petju «himne» ZANIMIVOST IZ BOGATE BAČKE Bivša švabska vas z 200 spomeničarji Ličani in Kordunaši so se povsem vživeli v novo okolje in marljivo obdelujejo rodovitno zemljo Postavljanje «maja» in sam «maj» pa ni praznik le mladine, pač pa vse vasi. Zato se na 1. maja dan predpoldne zberejo pod «majein» skoraj vsi mlajši Boljunčani. Danes proti mraku, okoli 18. ure, pa bodo «maj» podrli v zadovoljstvo otrok, ki se bodo najedli pomaranč Ko so se iz Beograda in južnejših krajev partizanske enote in enote Rdeče armade bližale raznim predelom Srema, Banata in Bačke, so skupno z nacistično vojsko ubirali pot proti severozahodu tudi mnogi Nemci, ki so tod kot doseljena nacionalna manjšina živeli stoletja. Znani so bili pod vzdevkom «švabi» in so še ob nacističnem napadu in v času okupacije postavili tako rekoč v celoti na stran nacistov. Še več, formirali so tudi dve zelo močni nacistični diviziji. Ko so ob umiku nacistov zapuščali svoje domove, so v naglem begu pustili vasi skoraj nedotaknjene. Ena takšnih vasi je bila Kmjaja, ki je na sodobnih jugoslovanskih zemljevidih ne bomo našli. To pa ne zaradi tega, ker bi bilo naselje majhno, pač pa zaradi tega, ker je naselje dobilo novo ime. Domove pobeglih Nemcev v Krnjaji v severni Bački so zasegli Ličani in Kordunaši, ki so zapustili svoje siromašne in nerodovitne kraje in prišli sem, da bi nadaljevali na teh plodnih tleh Bačke to, kar so prej delali «švabi». Kordunaši in Ličani so svojemu novemu naselju nadeli ime po svojem velikem junaku Milošu Kljajiču, komandantu slavne proletarske brigade, v kateri so se oni v glavnem tudi borili. Iz Like in Korduna, pa tudi iz drugih krajev, se je v nekdanje švabsko naselje naselilo več tisoč ljudi, danes, bivša Krnjaja, sedanje Kljajičevo selo šteje 5.700 ljudi. Od 5.700 prebivalcev živi tu 700 borcev 8. kordunaške divizije, med temi pa je tudi nič manj kot 200 spomeničarjev, to se pravi 200 borcev ali aktivistov, ki so se lotili borbe proti okupatorju že leta 1941. Med temi borci je veliko tistih, ki so v okviru 6. liske divizije pokazali izredno junaštvo, ko so v času nacističnega desanta na Drvar in na vrhovni štab jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske prekrižali j-ačune nacističnih poveljnikov in ustavili prodiranje nacistov, da se je vrhovni štab rešil. ...... Ker so se v razne vasi, ki so jih «švabi* ob umiku zapustili, naselili ljudje iz Bosne, Dalmacije, Like, Korduna ter drugih bolj zaostalih ali skrajno siromašnih krajev Jugoslavije, je prišlo v teh naseljih tudi do neprijetnih dogodkov, o katerih se je dolga leta govorilo in razpravljalo, češ da niso doseljenci znali ohraniti tega, kar so prejšnji prebivalci teh področij s svojo marljivostjo ustvarili. Verjetno je bilo kaj tega tudi Kljajičevem selu — bivši švabški Krnjaji. Toda podoba te vasi je danes veliko lepša kot je bila nekoč, skozi naselje vodi asfalt, vsa polja, ki so last teh kolonistov in krajevne družbene posesti, so lepo obdelana, vojvodinska ravnina daje dovolj kruha za doseljence in tudi za druge predele Jugoslavije, kajti vsa polja TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slov. razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino 18.15 Umetnosti in prireditve; 18.30 Nove plošče; 19.10 Ob stoletnici Manzonijeve smrti; 19.25 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.30 S. Canjkar: «Potopljeni svet* — drama; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.10 Program za mladino; 16.10 Wolf - Ferrari: Grobijani* — 2. dej. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.40 Otroški kotiček; 9.00 Stare skladbe; 10.00 Od melodije do melodije; 11.15 Današnji pevci; 11.30 Orkester «La vera Romagna»; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 14.15 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Otro ški kotiček; 16.40 Vrstijo se pevci lahke glasbe; 17.00 Mladinski klub: 17.40 Po poteh ljudskega izročila; 18.00 Ob juke boxu; 19.00 Male skladbe velikih mojstrov: 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru: 20.40 Orkestri: 21.00 Literarna oddaja: 21.20 Stra ni iz albuma; 22.00 V diskoteki: 22.35 Fagotist Ivan Turšič. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15,00, 20.00 Po ročila; 6 47 Kako in zakaj?; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Re portaža, 11.30 Četrti program; 14.00 Ital popevke: 15.10 Program za mladino; 16.40 Spored za otroke; 17.05 Sončnica; 10.10 ČETRTEK, 3. MAJA 1973 Ekonomsko sindikalna panorama; 20.20 «Andata e ritorno*; 22.30 Mednarodno klavirsko tekmovanje «Skrjabin». II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 in 9.15 Orkestri; 9.00 Pred nakupi; 9.50 Nadaljevanka «V 80 dneh okoli sveta»; 10.05 Plošča za poletje; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Pisan spored; 15.40 Glasbeno - govorni program; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 Klasiki lahke glasbe; 22.45 Fogazzaro «Piccolo mondo anti-co»; 23.05 Francoske popevke. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.10 Glasba skozi čas: 13.30 Ravel, Copland, Mil-haud, itd; 13.30 Simf. koncert; 17.20 Enotni razred: 17.45 Jazz; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Violina in klavir; 19.15 Pizzettijeva opera «Fra Gherardo*. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: K. Pahor: Istrijanka; 9.35 Koroški akadem ski oktet: 10.20 Pri vas doma: 12.10 «Kaj b’ jaz tebi dal»; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.10 Priporočajo vam . . .: 14.10 «Mladina poje*; 14.30 Šesta nek instrumentov: 14.40 «Mehurč ki»; 15.40 Minute za Beethovna: 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Naš pod listek — G. de Maupassant: Sam?; 17.10 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zabavni orkester RTV; 18.30 Iz kasetne produkci- je 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Kvartet Silva Štin-gla; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Literarni večer — A. P. Čehov: Golobček; 21.40 Glasbeni noktur no; 22.15 Paleta popevk; 23.05 Literarni nokturno — C. Busche: Pesmi; 23.15 Med posnetki domače glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 9.45 Šola; 12.30 Poljudna znanost: Državljan in davki; 13.00 Sever kliče Jug; 13.30 Dnevnik; 14.00 Ital. kronike; 14.30 Nemščina; 15.00 Šola; 17.00 Spored za otroke; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Kristusovo življenje; 19.15 Aktualnosti; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.39 Dnevnik; 21.00 R. Natale in V. Sala: «11 giudice»; 22.10 Srečanje z Marcellom; 23.00 Dnevnik II. KANAL 18.30 Protestantizem; 18.45 Judovska kultura; 21.00 Dnevnik; 21.20 Rischiatutto; 22.35 Srečanje z vodičem. JUG. TELEVIZIJA 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Angleščina; 10.45, 15.55 Nemščina; 11.00 16.10 Francoščina; 17.35 T. Egner: Razbojniki iz Kardemone; 18.15 Obzornik; 18.30 Na sporedu je nemi film; 18.55 Neznani leteči predmeti -film; 19.45 Risanka; 20.00, 22.00 TV Dnevnik; 20.30 Četrtkovi razgledi; 21.20 T. Arsovski: Zahod nad Jezersko deželo. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 Nadaljevanka «Saga o For-sytih; 22.00 Regionalna arhitektura. so zelo dobro obdelana. Vrhu tega tu redijo tudi veliko živine, predvsem prašičev, kajti na 1300 domačijah, kolikor jih šteje Kljajičevo selo, imajo na leto okoli 3000 svinj z mladiči in zredijo na leto od 22 do 25.000 prašičev za trg v privatnem sektorju. Kmetijski kombinat «Kljaji-čevo», ki zaposluje 530 poljskih delavcev, pa prav tako vzredi 26.000 prašičev za prodajo in tudi 2000 telet, deloma v lastnih hie-vih, deloma v kooperaciji z zasebniki. Logično je, da ob tolikšni vzreji prašičev ustreza tudi velik pridelek drugih kultur, hkrati pa imajo v naselju celo vrsto manjših podjetij in ustanov, v katerih so zaposleni tisti domačini, ki ob sodobni mehanizaciji niso več potrebni za delo na poljih. POMEMBNO SLAVJE V POREČU Italijanski kulturni krožek slaviljubilej Svečanosti so se udeležili predstavniki oblasti Bivak življenja Konec aprila so v Poreču slavili pomemben jubilej. Tamkajšnja italijanska skupnost je slavila 25. obletnico ustanovitve svojega kulturnega krožka, ki nosi ime po padlem partizanu Brunu Valenti-ju. Slavja so se udeležili predstavniki krajevnih oblasti in zastopniki mnogih družbenopolitičnih organizacij in ustanov, navzoča sta bila dva italijanska poslanca in sicer zvezni poslanec Antonio Borme, ki je hkrati tudi predsednik italijanske unije za Istro in Reko ter Leo Fusillr poslanec v republiški skupščini Slovenije in podpredsednik italijanske unije za Istro in Reko. Navzoči so bili nadalje direktor centra za zgodovinske raziskave Gio-vanni Radossi in predstavniki posameznih italijanskih združenj in krožkov iz Istre in z Reke. Jubilejno zborovanje je začel podpredsednik poreške občinske skupščine in predsednik krajevne italijanske skupnosti ing. Giam-piero Musizza, ki je prikazal dejavnost organizacije v 25 letih obstoja, hkrati pa tudi odprl razstavo o dejavnosti in sicer razstavo, ki se deli v dva dela, kjer v prvem delu s fotografskim in drugim materialom prikazuje dejavnost v 25 letih, v drugem delu pa so razstavljeni dokumenti, razne diplome in drugi materiali, ki dokazujejo, kako je bila organizacija aktivna skozi leta. Ta del razstave govori tudi o problemih italijanske etnične skupnosti v Poreču Manifestacija ob 25-letnici združenja krožka «Bruno Valenti* se je nato nadaljevala v mali gledališki dvorani, kjer je član predsedstva krožka Carlo Gerzinich spregovoril o združenju in o njegovem delovanju od samih začetkov v aprilu 1948. leta do danes. Prikazal je nekatere velike uspehe, ki jih je združenje doseglo, hkrati pa tudi mnoge težave in krize, skozi katere si je italijanski kulturni krožek v teh letih utiral pot. iiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifmfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHttiutiia PRIMER SODNIKA BRANCHA IN NJEGOVE OBČINE Siromak je vedno siromak pa naj bo črnec ali belec* Ko so na volitvah vdrugič zmagali črnci, so jih belopolti someščani začeli bojkotirati ■ Rasizem je v ZDA še vedno hud, prava rakasta rana «Na fotografiji je moj brat v vojni, v uniformi ameriškega vojaka. Bil je pripravljen umreti za to deželo. Ko pa se je vrnil iz vojne, ni mogel dobiti službe, ni mogel dobiti dela.* Sodnik Willam McKinley Branch v govorniški pozi maha s fotografijo in jo dolgo drži pred fotoaparatom, da bi se napravil dober posnetek. Učinkovita je namreč izjava, da ameriški vojak, ki se vrne iz vojne, ni vedno gotov, da se bo. ..zaposlil, da bo našel kos kruha. Prav tako učinkovito pa je tudi obnašanje sodnika. Ve namreč, kaj je treba reči in tudi kako. ravnati) da . bi zadovoljil zanimanje časnikarjev. William McKinley Branch je mož petdesetih let. Je najpomembnejša osebnost v občini Greene Coun.ty v državi Alabama na jugu Združenih držav. Greene Coun-ty je na petem mestu na seznamu najbolj siromašnih občin v ZDA. Poprečni dohodek na državljana v ZDA znaša 4000 dolarjev na leto. Ameriški sociologi so ugotovili, da je za dostojno življenje v ZDA nujno potrebnih 2000 dolarjev, v Greene Coun-tyju pa pride na državljana v poprečju 900 dolarjev. Občina šteje le nekaj nad 11.000 prebivalcev. Dve tretjini teh so črnci. Polovica zaposlenih občanov zasluži manj kot 3000 dolarjev na leto. v tem delu ZDA pa računajo, da bi moral minimum za družino znašati 6000 dolarjev. Greene County nima industrije. Pa tudi zemlja ni najboljša. V glavnem pridelujejo bombaž, seveda na farmah belopoltih lastnikov. Sodnik Branch je prevzel dolžnost sodnika v januarju 1971. leta. Njegov mandat mu bo trajal šest let. Po krajevnih predpisih je sodnik hkrati predsednik petčlanske komisije, ki vodi občinske posle. Potemtakem Branch ni prav «navaden», «poprečen» A-meričan. Vrhu tega je Branch črnec. Črnci pa predstavljajo o-bilnih 10 odstotkov prebivalstva ZDA. Niti po tem torej ni Branch tipičen Američan. In vendar spada po načinu mišljenja v tako i-menovano «navadno» večino. Ostali štirje izvoljeni člani občinske uprave — vsi štirje so črnci — so prevzeli dolžnost m vlogo leta 1968. Zmagali so namreč na volitvah 1966, vendar jim belopolti someščani niso hoteli priznati zmage. Zaradi tega je imelo sodišče veliko dela in leta 1968 so volitve obnovili. Črnska večina je ponovno zmagala in izvolila v občinsko vodstvo črnce. «Kljub temu pa smo sklenili, da naj bodo občinski nameščenci «mešani», to se pravi naj bodo nameščenci bele in temne polti. Toda dotedanji belopolti nameščenci občinske uprave niso hoteli sodelovati z nami črnci in še vedno bojkotirajo sleherno našo dejavnost. Zato imamo sedaj «čokoladno», to se pravi črnsko administracijo* — pravi predsednik občinske uprave sodnik Branch. Belopolti in bogati nameščenci so zapustili službo in funkcije v občinski upravi, ker so računali, da se temnopolti meščani ne bodo znašli. Zakaj govorimo o tem? Zato ker primer občine Greene Coun-ty ni edini tovrstni primer v ZDA. Več in vedno več je tovrstnih primerov, posebno v južnih predelih ZDA. Belopolti meščani so ponekod celo svoje otroke umaknili iz javnih mešanih šol. Med 3000 črnskih otrok, kolikor jih je v javnih šolah v občini Greene County, je le 20 belopoltih otrok. To so otroci izključno siromašnih belopoltih meščanov, ki ni- majo sredstev, da bi plačali šolnino v zasebnih šolah za belopolte izbrance. Sodnik Branch ve, da bogati u-pravljajo deželo tako, kot ustreza njihovim interesom. Zelo zgovoren je, ko tolmači kako se plemenski in razredni spori in intrige med seboj prepletajo. Po njegovem je rasizem podoben raku. Ameriška družba se skuša upirati tej bolezni. Ponekod z uspehom in z najmodernejšimi metodami, namreč s popuščanjem in z integracijo. Toda rasizem ponovno prihaja na površje in dokazuje, da je Amerika bolna, hudo bolna. Zaradi tega smo lahko vedno priča uporom črncev, Indijancev, Američanov mehiškega porekla in drugih etničnih manjšin. «In vsakogar v tej deželi, ki se bori za svoje pra- II llllll III llllllllllllllll III lil IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII V FILMSKIH KROŽKIH Tedenski spored v La Cappella Danes, v četrtek 3. maja in jutri ob 19. uri bo La Cappella Under-ground predvajala film Uga Gre-gorettija «1 nuovi angeli* (1961). Gregoretti, ki je zadnje čase zaslovel z dokumentarci o delavskem gibanju, se je z vsega začetka zanimal za žurnalistični film. V tem svojem delu iz leta 1961 je poskusil satirično analizo ekonomskega «booma» in tedanje nove gene racije. La Cappella torej ne bo predvajala najavljenega Rohmero-vega filma, za katerega upamo, da bo na razpolago v prihodnji sezoni. V soboto 5. maja ob 21. uri pa bo na sporedu srečanje z amaterjem italijanskega «underground» filma Paolom Giolijem, ki bo predstavil svoja eksperimentalna dela «Secon-do il mio occhio di vetro», «Imma-gini disturbate da un intenso paras-sita* in «Immagini reali — imma-gini virtuali*. S. G. ISCHIA, 2. — Policija in karabinjerji raziskujejo zadevo s smrtjo ameriškega slikarja Williama Kimmela, katerega truplo so našli golo v spalnici vile Fraricesca v kraju Forio dTschia. Zagonetno smrt je odkril umetnikov prijatelj vr]et-nekaj metrov od njiju. Be ‘ ^ na planika je rasla tam. se je Maruškine želje, da , planiko. Toda kako P^1 ®L Stena je bila previsna m SP° , Voda je curljala iz kJamlIV,ietje njunima glavama. Zgodno P® je bilo to sneg je še kopnH temnih grapah in kaminih osi« j - Kaj ko bi Mira ***£ & bi mu jo utrgal, — ^A. vfraiio-ran. Tovariš, ki je sledil Zo vernu pogledu to ujel sli mu je hitro to rezko odg ril. - Kar iz glave si £ biješ, da bom lazil tja go- ^ ne vidiš, cepec, kako je st£0 spolzka in nevarna. Neumno ^ lo, da si kdo od naju tu k J g pravil, če hočeš, kar sam P0-!^ ti povem, da varovanje ^ mestu ni prav nič gotovo. , bro veš, da te ne «***&£ se ne bi počutil tako s ^ Pljučnica me je močno zbila ^ prav nič dobro ne počutim ■— je Zoran opravičil, ^ - unianii morda bojiš, kaj? — Da se ih razloga, aa oi -—u. ljali čas - je Miro odgovoril _ Pa ti.. murna uojds, Kaj i — *■ VamO n® Ne govori mi neumnosti, i vidim razloga, da bi tukaj kaljeno. ^ Utihnila sta se in se nemo la. - No, dobro, - le zaSro n* - bom šel jaz, varuj. — Zoran m mc reK; ’ vjsela stisnil ga je za nogo, ki Je nad njegovo glavo. Miro se J r. virirvk snmtil za meter vidno spustil za meter čil na desno. _____________ Po težkem se ustavi kaka dva metra niko. Kako priti do tja, j® '^u sanje. Zoprno obrnjeni oprto® ne dovolijo dobrega prijema-Zoran mu napeto sledi in prav nič dobro se ne počuti v j^ra visečem položaju. Najraje ge. poklical nazaj, a preP??U na vi- Čeprav polagoma pridobi'v p)e- šini, ima Miro vtis, da nje-zanje, v mokri skaU’ “ hraPa' govem okusu. Roka lSčepo , vi steni za oprimki, n11 j. j^jjro-vraga, zletel bom — P002’ v naj' Potlej se vse zgodi, kakor bolj morečih sanjah. Kri ■ ^^no Zoran se stisne k Z zoran se susne k ^a. w prime vrv med prste m _abi z& zadnjimi močmi se Miro 8^ pri lep oprimek, a zaman. z m-odtrga kožo s JS^no, kami. V glavi začuti bo . ^ nek v hrbtu, čaka, čaka. ™' napela. Zoran ga oo ■ je ti je, prijatelj • • • m««1 Zoranu je vrv s _ za- je ** vrv močan čakal, rokami stiskal je. man. S krvavimi rokami zletela« kril obraz. Groza ga J® !; jvliro0-Prijatelj, kje si?! - MlIS^ steno, — Nobenega odgovora. te- na melišču je ležalo lo. Krvava roža je za g o- oči, iz katerih je zijal o sov'a’ zdc je zaskovikala sam° „gZaj je Zdrznil se je to zbežal- ^ doto dolgo. Nekje na travniKu, Vj je ni se je vrgel v travo. susi*° oster vonj sena, ki se . bežal® na travniku. Vse tou J žoVorit*< pred očmi. Hotel jeZa' a ni mogel. Usta je toie 10 čutil je dotik vetra 113 očal tof daleč na travnikih Je .zrioa] neki® kotanje ovc, voz je J1^J^zcrtU in odvažal seno. Pi®^ na vse videl mokre bilke, to'" ' ze sub®» strani. Nekatere so bi.e unJrl. odmrle so. — Tudi o ,tjbče & tudi on- - j® šepetal-m slišal. „nrei. Zor2® Ogenj je še vedno g?reJe seciaJ je strmel v daljavo. stol10, opazoval hladno Jutr . ia satoP zemlje, ki se je raz®^ si’edu f' na, valovita, pusta, br osarruJ 5. in e°f~°L ka- nosti s svojimi nostnimi dolinami 111 & m je občutil olajšanje. Posa*; ^ad «<£ kor temna senca be0®‘ ,agoto3 1 govim življenjem je P° 6 ginjala. Za vedno^ NA FILMSKIH PLATNIH. Franco Giraldi. «La rosa Za otvoritev RMotm v .al0 dr ma Rossetti je vods 0 aškega r žavno premiero filma ^ rosa žiserja Franca Giral(*‘J ki je rossa*. S tem ii]nlon7ntonia snet po romanu P)er :e Gira* rantottija Gambimja, ^ filto° ’ oddaljil od svojih PreJ"0Jmedije. 0 ki J hili «državne» k0“. in ob® se bili «državne* ac JC posvetil prikazov £“■ j dnih nr» janja atmosfere svoj*^ ^0, jev. In v tem je res tr in da je delo pogosto zan precejšnji meri nov • naj škoda je, da ta novost n «, pravega posredovanja^ naa z ni televizijski ****** pkoUf ^ nakazane in se ne i“j1vnjh vlo| t. vi filmski razvoj. V S1. ntonlo s-«* s. «• tistella, Marttokova, ŠPORT ŠPORT ŠPORT nogomet TEDENSKI PREGLED Uspešen nedeljski zavrtljaj za štiri naše enajsterice P * • nmorje ima po zadnjem porazu le malo možnosti za osvojitev 3. mesta Sq jAlKuzaanjem povratnem kolu V owr, uV^av^e napadalne vrste, kaj. 29" je namreč padlo kor*,. go'ov- kar predstavlja re-9, jJ, “esežek (prej 26 golov v deli \ „ u) ■ Na vrhu lestvice Cai^j moštvi Isonzo in San San3 rL 831110 ena točka, Mugge- ^esta ^Inter spodrinila s tretjega SS in Primorje. Na nedeljskem porazu pro- anu ie ,, tj jJe Po _____________________ izpa(j3211 tudi Portuale obsojen na bo tiUv23 hetjega obsojenca pa nut, . a. Počakati do zadnjih mi-in pfpP118111® Je namreč z visoko dom 8enetljivo zmago nad Sagra-rninio • sPravila v zadrego Fla-2a m, zarjo. belissti 3Se enajsterice ie bil ne-Ve^„ z.avrtljaj uspešen. 4%o zabeležila svojo letošnjo taco,, Z?3®0 na tujem igrišču (na 8i je ^P® Libertas Prosek) in obstani praktično zagotovila «0** v 2. ligi. Tudi Brežani 'etos lstl ešlj, na kaj več pa bati. ?.ravzaprav niso mogli računan,;.,; uedeljski tekmi je sicer *Plavi» ° prVl prišel v vodstvo, sli ni pa so nato trikrat pretre-v F'o]if°VX> mrežo. Tudi Zarja je ®°cenimU obeležila uspeh z dra-Poziti^/1. rernijem. To je kar šesti štv9i ir . nastop bazoviškega mo-^žnost-lrria tako ®e vedno precej Edino*’ da se re®i izpada, je ’ ki je tokrat razočaralo, blotiji morje, ki je po slabi igri teto SDna .aškemu Libertasu. Po jitev ^nfpijaju so upanja na osvo-tioa , ®tjega mesta precej skro-Pro-ti’ pPrav bi v nedeljski tekmi ko nn ,arnPanellam Prosečani lah-kadili zamujeno. tu^ggesana _ Inteir SS 2:1, Por-s»k tsonzo 0:1, Libertas Prosti Can ■ na 1;3« Campanelle — »Tizian 9.• s i ■, n,__________ 0,0,1 'ts 5:0. ?e$anf° San Canzian 40, Mug-in Primorje tersko ligo, Estudine, Viilanova in Vettroresina pa izpadejo v 3. ligo. B. R. ATLETIKA Na nedeljskem tekmovanju dečkov v skoku v daljino, si je v četverici, ki je zastopala Bor Sandi Bigatton v prvem skoku laže nategnil mišico in s tekmovanjem ni mogel več nadaljevati. Po pričakovanju je bil najboljši Igor Kralj. Skupno z Danjelom Go-mizljem in Egonom Pertotom se je med kakimi 35 atleti uvrstil takoj pod prvo polovico. Upoštevati je sicer treba, da so skupaj nastopali dečki dveh starostnih podskupin in v prvi polovici so skoraj samo za leto ali dve starejši skakalci, tako, da je nastop borovcev zadovoljiv. Večje število razpoložljivih skokov — dečki opravijo le tri poskuse brez finala — bi gotovo dalo boljše tehnične rezultate. Igor Kralj je skočil 4,08 m, Da- J:3, p3;an 2:3’ Flaminio — Breg _ g“an0 _ Zarja i;i, Liber-agfado ±T^norie 3:1> Aurisina Fanzo b’ IiW Inter in las 31, uampaiieue ou, Nagrado 28, Fogliano in {Jatjiini '> Zarja 26, Aurisina in V°1®. Portuale 22, libertas Par; kola: -n" libertas, Vesna — Mug-Hr šg“reS — Libertas Prosek, > Ahf,- Fogliano, San Canzian p^ja Slna- Sagradb — Portuale, ^arninl<>’ Primorje — V ** * 25dajg0riabi skupini so odigrali ,• Za presenečnje je po-. duventina. Ta je na do-j1 odpravila vodeči Lu-,TtgonJ?-.s tem napravila uslugo s* je taifCeni ^pi S. Marco, ki > 'o. zagofcovila končno prvo h^ričj i j ^drežci so tako uspešno '• * dali prvenstvo, v katerem so če bi je proti koncu StiWlabk° dosegla celo boljšo l^ke« ’ °e bi je proti koncu bi /%la Prvenstva ne zajedo to„"riza. šesto mesto si je v g°b>vila le z nizom uspe-% -Zadnjih kolih (v drugem 6nstva je doživela le dva J;*:' iV^tina __ Lucinico 2:1, Estu-51tla ^ JbPreanese 3:0, Vetrore-*^ativa arc° napreduje v njel Gomizelj 3,76, Egon Pertot pa 3,56. Zaradi poškodbe Bigattona je seveda odpadla tudi štafeta 4x100 metrov. K. B. KOŠARKA SAO PAULO, 2. — V prvem kolu medcelinskega košarkarskega pokala je Ignis premagal portoriškega prvaka Bailamon s 94:66. Domači Sirio pa je premagal Jugoplastiko s 96:75. BEOGRAD, 2. — Pomlajena košarkarska reprezentanca Jugoslavije je v tradicionalnem prvomajskem televizijskem turnirju s tremi zmagami zavzela prvo mesto. Jugoslovansko moštvo je premagalo Sovjetsko zvezo s 77:76 (38:33), moštvo televizije s 97:95 in Kubo s 73:54 (36:26). Moštvo televizije je premagalo Kubo s 86:63 (38:30) a Sovjetska zveza je premagala Kubo s 73:54 (36:26). B. B. NAŠE EKIPE V MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTVIH SAMO BREŽANToSTALI V NEDELJO NEPREMAGANI Katastrofa Vesne - Tudi Gaja doživela visok poraz - Smola Mladosti NARAŠČAJNIKI Breg — Cremcaffe' 1:0 BREG: Giacomini, Novello, Zo bec, Loviha M., Zafron, Košuta, Bržan, Kraljič, Lovriha P., Strnad, Jež. CREMCAFFE’: Carli, Kodarin, Ghersilla, Stocovaz, Bartoli, Sullic, Cisek, Santalesa, Žaro, Budicin, Balzano. Sodnik: Pinto (TS), Strelec: Lovriha Pavel 49. min. Brežanski naraščajniki so se mo rali pošteno potruditi, da so spravili na kolena Cremcaffe’, ki je nedvomno za razred slabši od naših predstavnikov. «Plavi» so imeli pobudo skoraj 60 minut, vendar te svoje prednosti niso znali pretvoriti v gole. Igra Brežanov je odpovedala predvsem v zaključni fazi, kjer niso bili naši igralci dovolj prisebni. V drugem delu tekme so «plavi» pospešili tempo vendar pa niso mogli zadeti cilja. Igra je postajala tudi živčna, tako da je moral Strnad v 42. min. zapustiti igrišče zaradi obračunavanja. «Pla-vim» je, kljub temu, da so ostali v desetih, uspelo obdržati pobudo. CiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiaiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiAuiTiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiriiniMiiiiiii««iiiiiiii«iiiiiaiiMiiiaiiiiaiiiN»ii>aN>*>RiN'K1Kiaaaifiailllll>,llia> KOŠARKA TEDENSKI PREGLED Polet doslej zadovoljil le delno Tudi v prvenstvu dečkov se naše ekipe niso odrezale najbolje 1. DIVIZIJA Osrednji dogodek petega kola tega prvenstva je bil nedvomno slovenski derbi med Poletom in Konto-velom. Po predvidevanju so zmagali Poletovci, ki so Kontovelce že premagali v predprvenstveni dobi. Tokrat pa so Kontovelci nastopili ojačeni z nekaterimi visokimi igralci, tako da se je moštvo predvsem okrepilo pod košema, kjer Zadnik in Robert Kante lahko uspešno lovita odbite žoge in tako zagotavljata zadovoljivo obrambo. Kontovelskim igralcem seveda manjka košarkarsko znanje, saj so se do sedaj v glavnem ukvarjali z drugimi športi (odbojka, nogomet). Če bodo izpilili osebno tehniko in bodo bolj pazili na razvrstitev na igrišču, bi lahko marsikateremu prekrižali račune. Poletovci so do sedaj zadovoljili na pol. Vzrok zato je predvsem v tem, da je moštvo sorazmerno mlado. To pa je bilo odločilno v dveh srečanjih proti Servolani in CGI, kjer so zgubili le za eno točko oz. dve točki in bi zadostovalo nekoliko več izkušenosti za dosego zma- IZIDI 4. KOLA Kontovel — Cianocolori n. o.; Ferroviario — Polet 70:54; CGI — Libertas 57:58; Servolana — Grandi Motori n.o. IZIDI 5. KOLA Polet — Kontovel 75:39; Libertas — Grandi Motori 58:63; Cianocolori — Servolana (igrali so sinoči), Ferroviario — CGI 69:49. LESTVICA Ferroviario 8, Grandi Motori 6, Polet, Servolana, CGI in Libertas 4, Kontovel in Cianocolori 0. PRIHODNJE KOLO (6.5.) Kontovel — Servolana (11.00), Libertas — Polet (9.30); Cianocolori — Ferroviario: Grandi Motori — CGI. PRVENSTVO DEČKOV Končalo se je prvenstvo dečkov. V tem prvenstvu so nastopile tri naše ekipe, ki pa se niso najbolje odrezale. Bor in Polet sta bila na končni lestvici na predzadnjem mestu, Kontovelci zadnji brez točke. Kje naj iščemo vzroke za ta neuspeh? Predvsem moramo upoštevati dejstvo, da se je košarka pri nas razvila tudi v okolici (Kontovel, Dolina, Nabrežina) in so zato naše sile razkrojene. Vsako naše moštvo ima tako le nekaj dobrih elementov, kar pa ne zadostuje za ostro konkurenco z italijanskimi e-kipami, ki imajo velik naraščaj in zato možnosti široke izbire. Izidi zadnjega kola A skupine SABA — CGS 54:37; Lloyd Adri-atico — Polet 92:38; počitek: Don Bosco. LESTVICA: SABA, CGS in Lloyd Adriatico 12, točk, Polet 2, Don Bosco 0. V tej skupini bo moral Polet odigrati še dve tekmi z Don Bos-com, ki so ju odgodili zaradi slabega vremena. Izidi zadnjega kola B skupine Bor — Kontovel 59:42; Italsider — Juventus 53:49; Inter 1904 — Servolana 71: 4Q. LESTVICA: Inter 1904 20 točk, Servolana 16, Italsider 12, Juventus 8, Bor 4, Kontovel 0. b. 1. pa so bili ko zgubila ritem in Kontovelci ama- RIM, 2. — Vodstvo športne stave TOTOCALCIO je sporočilo dokončne, uradne kvote natečaja št. 35, z dne 22. aprila letos. Dobitniki «13» bodo dobili 11.452.910 lir, «12» pa 349.905 lir. 1. MOŠKA DIVIZIJA Počasna igra Poleta in Kontovela Polet — Kontovel 75:39 (35:13) POLET: Jugovič 11, Guštin 23, Gantar 10, Kraus 12, Tavčar 6, Edi Sosič 3, Škerlavaj, Dolenc 2, Adrijan Sosič 8, Daneu. KONTOVEL: Štoka, Bukavec 2, Franco 2, Robert Kante 2, Lisjak 4, Zadnik 20, Darij Kante 6, Kafol, Daneu 4, Persi. SODNIKA: Visaggio in Bellini (Trst). PROSTI METI: Polet 9:14, Kontovel 7:22. PET OSEBNIH NAPAK: Darij Kante (15:37), Kraus (49:26), Robert Kante (33:58). Slovenski derbi na Opčinah ni zadovoljil. Obe ekipi sta igrali prepočasno in tako nismo videli lepih akcij in tehnično zadovoljive igre. Poletovci so branili v presin-gu po vsem igrišču, medtem ko je Kontovel branil v coni. Bolj napa dalna igra poletovcev v uvod-nem delu je bila odločilna, saj so domačini tako dosegli prednost 10 do 15 točk in to prednost so do konca srečanja še povečali. V Po-letovih vrstah je ponovno zaigral Adrijan Sosič, kateremu pa se je poznalo, da je bil več časa bolan. Celotna igra Poletove ekipe je ta- so lahko brez težav zapirali prostore pod svojim košem ter so nato z Zadnikom uspešno izkoristili protinapade. Proti koncu tekme se je le razigral Egon Guštin, ki je bil uspešen pri lovljenju odbitih žog in pri streljanju prostih metov. Tekma se je končala z zasluženo zmago poletovcev, ki so v lestvici nekoliko napredovali po zadnjih dveh spodrsljajih. VATERPOLO PESCARA, 2. — V četrtem kolu mednarodnega vaterpolskega pokala Hungaria so dosegli sledeče rezul tate: Romunija — Nizozemska Jugoslavija — ZRN Madžarska — Italija Danes pa so dosegli še nja izida: Madžarska — Nizozemska Italija — Jugoslavija Končna lestvica: 1. Madžarska, 2. Italija, 3. Romunija, 4. Jugoslavija, 5. Nizozemska in 6. Nemčija. 3:2 6:2 6:4 zad- 5:1 7:7 Jugoslovanska nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA (27. KOLO) Sloboda — Dinamo 1:1 Vardar — Radnički 1:0 Sarajevo — Vojvodina 3:2 Beograd — Hajduk 2:0 Partizan — Crvena zvezda nočna tekma Sutjeska — Velež 0:0 Olimpija — Željezničar 0:1 Bor — Spartak 4:1 Čelik — Borac 0:0 LESTVICA: C. zvezda 41, Velež 40, Beograd 35, Partizan in Željez-ničar 33, Sarajevo 32, Sloboda in Vardar 28, Radnički 25, Vojvodina in Dinamo 23, Hajduk, Borac in Bor 22. Čelik 21, Olimpija 20, Špar-tak in Sutjeska 18. Zmagoviti gol je padel des> nut pred koncem srečanja po gi Lovrihe, ki je s točnim strelom potresel nasprotnikovo mrežo. V prihodnjih tekmah bodo morali Brežani igrati brez Ote in tudi brez Strnada, ki ne bo smel zaradi izključitve nastopati najmanj dve koli. Ist Mladost — Turriaco 0:1 MLADOST: Boscarol, A. Jarc, A. Marušič, V. in L. Gergolet, A. Jarc, Zuljan, E. Uljan, G. Ferfo-lja, R. Ferfolja in G. Ferfolja. Treba je vsekakor reči, da ima doberdobska ekipa v tem prvenstvu veliko smole. V torek so Doberdob-ci tekmo za las izgubili. Vseskozi so bili v napadu in vse je kazalo, da bodo zmagali ali igrali vsaj neodločeno. Velikokrat so imeli možnost za realizacijo gola, vendar jim to nikakor ni uspelo. Nasprotniki so od časa do časa ogrožali tudi vrata Mladosti in so v drugem polčasu po naključju realizirali. Žoga je najprej zadela prečko, nato jo je napadalec Turriaca brez težkoč poslal v mrežo, ker so se vsi Doberdobci pomaknili proti sredini igrišča. Tudi tekmo, ki so jo igrali prejšnjo nedeljo proti vodeči ekipi iz Ronk, so Doberdobci zgubili z 1:0. Libertas TS — Gaja 3:0 LIBERTAS TS: Hervatin, Pelli-cone, Pasutto, Radovani, Ciacchi, Brainich, D’Aloia, Gallitelli, Jurin-cich, Canciani in Baldi. GAJA: Škabar, Stojkovič, Grgič D. in B., Milkovič V. in L. (kap.), Ražem, (Križmančič), Kralj D. in M., Kalc in Gezzo. Strelci: v 5. min. p.p. Jurin-cich, v 12. min d.p. Gezzo avtogol in v 28. min. d.p. Jurincich. Sodnik: Voze iz Trsta. Koti: 7:4 za Libertas. Gledalcev: 60. Naraščajniki kraške Gaje so v nedeljo znova razočarali svoje navijače na tekmi z drugouvrščenim Libertasom, ko jih je zasluženo premagal kar s tremi goli razlike. Gajevci so nastopali s svojo najboljšo postavo in s trdnim namenom, da iztrgajo vsaj točko. Spet sta se vrnila v moštvo napadalca Mauro in Darko Kralj, toda Tržačani so zasluženo osvojili obe točki, bili so boljši v prvem in drugem polčasu in niso dovolili gostom, da bi resneje napadali. Sprva so imeli gajevci rahlo premoč, a kmalu so prevzeli pobudo domačini in že v 5. minuti je spretni Jurincich izkoristil odbito žogo -ter silovito streljal v levi kot in presenetil sicer odličnega Škabarja. Po golu pa niso obupali, nasprotno, večkrat so potisnili domačine v svoj obrambni prostor. Proti koncu polčasa so vendarle gajevci prišli do izraza, toda sreča jim ni bila naklonjena, ko sta pre, Kalc potem Kralj poskušala streljati od daleč toda žoga se jima je odbila od vratnice. V nadaljevanju so «zeleno - rumeni* poskušali izenačiti s samosto; -nimi prodori, seveda pa niso uspeli, saj so jih domačini že tavili na kazenski črti. Kar v prvem polčasu ni uspelo gajevcem, so izkoristili po odmoru Tržačani, ko so še dvakrat zatres li mrežo, prvič z nesrečnim avtogo lom Gezza, končni rezultat pa je zapečatil razigrani Jurincich dve minuti pred koncem po hitrem protinapadu s strelom od daleč. « * • V svoji drugi zaostali tekmi Gaja na prvomajski praznik igrala z Roianesejem in je zapustila -,i- domače igrišče poražena z rezulta-i- I tom 4:2. Gola za domačine sta dala Kalc Kralj M>. Darko Grgič ENALOTTO zadnji natečaj denarni dobitek za L. 36.760.000 DOBI SE TUDI Z 10 IN 11 TOČKAMI Giarizzole — Vesna 6:0 GIARIZZOLE: Pischianz, Ingles-, Cattonar, Scodeggio, F. Sussi, Podgornik, Sinigaglia, Predonzani, Lenarduzzi, M. Sussi, Papagno. VESNA: Eva (N. Švab), L. Švab, Zuliani, Lonza, Alessio, So-domaco, Kovačič, Zucca, Russignan, Sosič in Košuta. Koti: 9:1. Gledalci: 30. V tekmi z močnimi Giarinzzola-mi so Križani doživeli v nedeljo svoj najhujši letošnji poraz. Igrali so z okrnjeno postavo, poleg tega se je v začetku p.p. poškodoval vratar Eva. Zamenjal ga je neizkušeni Švab, ki je kriv za vsaj tri prejete gole. V p.p. so gostje dobro odgovarja-razigranim domačinom in so tudi zapravili dve izredni priložnosti Tržačani pa so izkoristili dve res začetniški napaki kriške obrambe. d.p. so Križani popustili in so prepustili pobudo domačinom, ki so še štirikrat potresli mrežo gostov. Glavni krivec za tak polom kriške ekipe je gotovo zelo nezanesljiva obramba, kjer se je poznala odsotnost Tenceja, pa tudi zanesljivega rezervnega vratarja. V ne deljo pa je odpovedala tudi sredina igrišča tako da sta morala oba Švaba sama zaustavljati nasprotne prodore. Sandor ZAČETNIKI Breg — Tergeste 0:2 BREG: Krmec, Klabjan, Kuret M., Grizonič, Lovrečič, Prašelj, Kalin, Kuret D., Ferluga, Davis, Mauri. TERGESTE: Lerose, Botteri, Pos-sega, Ferfoglia, Michelazzi, Vaseot to, Savron, Causer, Prestifilippo, Cociancieh, Giulivo, 13 Bologna. Tergeste se je oddolžil najmlaj-Šim Brežanom za poraz, ki ga je doživel v zimskem delu prvenstva Brežani so nastopali brez nekaterih ključnih igralcev, kar je vplivalo na igro «plavih». Tergeste se je takoj pognal v napad in je že v prvi minuti za las zgrešil gol. Malo kasneje je Savron preigral bre-žansko obrambo in z močnim strelom ukanil Rrmačeva vrata. «Pla-vi» niso še prebrodili krize po prejetem golu, ko je Savron na podoben način podvojil. V drugem delu tekme so se naši zastopniki pogosteje poganjali v napad, niso nikdar resno ogrozili Leroso vih vrat. Tržačani niso forsirali in so odgovarjali s hitrimi in nevarnimi protinapadi, toda Krmec je bil vedno na mestu. Pri Bregu sta bila najboljša Ferluga in Grizonič, pri gostih pa Savron in Prestifilippo. Joto NOGOMET SOFIJA, 2. — Bolgarija je v 6. evropski skupini kvalifikacijskega tekmovanja za svetovno nogometno prvenstvo premagala Portugalsko z 2:1. Lestvica: Bolgarija 6 točk. Portugalska 5, Ciper 2 in S. Irska prednosti zaradi letečih ciljev. Vrstni red 1. poletape: Svveerts (Bel). z ačo, 1. Svveerts (Bel) 3.36’09"; 2. La-bourdette (Fra.) 1’’ zaost.; 3. Kars-ten (Niz.) 2” zaost. 2. poletapa, ekipe na kronometer: 1. Molteni 26’32” 2 Kas 3. Bic LESTVICA: 1. Pessarodona (Špa.) 25.53’35”; Merckx (Bel.) 1’03” zaost.; 3. Perurena (Špa.) 1’24”; 4. Karsten (Niz) 1’26”; 5. De Schonemaker (Bel.) 1’34”; 6. Ocana (Špa.) 1’41. NOGOMET Z izjemo nekaj odgodenih tekem sta se v nedeljo zaključili prvenstvi Anglije in Škotske. V Angliji ;e zmagal Liverpool s 60 točkami 42 tekmah, pred Arsenalom in Leedsom, na Škotskem pa je prvo mesto zopet osvojil Celtic s 57 točkami v 34 tekmah (s točko manj se je uvrstil na 2. mesto Glasgovv Rangers). NAMIZNI TENIS Po velikih uspehih na DP Drevi bodo v Zgoniku počastili igralke Krasa Državno namiznoteniško prvenstvo je za nami in tudi letos so se predstavnice športnega krožka Kras iz zgoniške občine vrnile z več kot zavidljivim izkupičkom, saj so osvojile kar pet državnih naslovov. Poleg tega so se Miličeva. Vesnaverjeva, Blažinova, Rebulova in Žigonova uvrstile zelo dobro v vseh kategorijah, v katerih so nastopale. Po neuradnih podatkih je Kras osvojil prvo mesto po točkah med vsemi nastopajočimi društvi iz cele Italije, čeprav nima moškega predstavništva. To pa je resnično izjemen uspeh zamejskega športa v državnem merilu, kar bi moralo biti vsem v ponos. V resnici pa so nas naše predstavnice v prejšnjih letih tako «razvadile», da nas osvojitev državnega naslova v tej ali oni kategoriji sploh več no preseneča in je že poslala prava formalnost. Da bi dal pravilen poudarek uspešnemu nastopu v Fiuggiju, bo drevi ob 20.30 Kras priredil na svojem sedežu v Zgoniku svečan sprejem za svoje namiznoteniške igralke. Kratki slovesnosti, na katero so toplo vabljeni vsi člani in simpatizerji Krasa, bo sledila zakuska. b. s. ODBOJKA PO PORAZU Z EKIPO DE VECCHI Dom se brez zmage poslovil od D lige Prihodnje leto bo zopet nastopal v 1. moški diviziji ODBOJKA V 2. ženski odbojkarski diviziji je Kontovel premagal CGS s 3:2. KOLESARSTVO Pessarodona vodi Merckx se bliža PUEBLA DE FARNALS, 2. -Po torkovi etapi, v kateri je po zmagi De Schonemakerja Španec Pessardona prevzel vodstvo na lestvici, je bilo danes kljub dvema poletapama precejšnje premirje. Lestvica se je nekoliko spremenila zaradi ekipne vožnje na kronometer, v kateri je Molteni z Merck-xom odščipnila nasprotnikom nekaj sekund, medtem ko je v prvi poletapi Svveerts osvojil z dolgim sprintom prvo mesto, Pessarodona pa je celo trenutno povečal svojo Dom — De Vecchi 0:3 (15:2, 15:4, 15:6) DOM: Simoneta, Komel (k), Nanut, Klanjšček, Mikuš, Pavšič, Mu-žič, Tomažinčič, Jarc, Morel, Devetak. VVF DE VECCHI: Savaris (k), Smania, De Boni, Fabbiane, Frison, Rossetto, Ruggeri, Bridda, Sartori. SODNIK: Conte L.; stranski: Sussi in Calligaro. Dom je v soboto zvečer opravil svoj zadnji nastop v meddeželnem prvenstvu D lige. Poslednji tekmec domov cev je bila ekipa gasilcev De Vecchi iz Belluna, ki jih je, kot smo predvidevali, odpravila s čistim rezultatom 3:0. O tej tekmi nimamo kaj povedati, saj je bila premoč gostov o-čitna. Igralci Doma so zaigrali slabo. Na igrišču so bili statični in premalo borbeni, c-, bi uspešne kljubovali ekipi iz Belluna. Sami izidi posameznih setov kažejo celotni potek tekme. Domovci so namreč v vseh treh setih zbrali skupaj le pičlih 12 točk. S to tekmo se je zaključilo letošnje prvenstvo D lige. Na žalost se je Dom v tem prvenstvu slabo o-drezal, saj je v 13 kolih doživel prav toliko porazov in je torej obtičal na dnu lestvice brez točk in tako izpadel iz D lige. Prihodnje leto bodo domovci torej ponovno nastopali v 1. diviziji, v kateri so lani osvojili prvo mesto. I. K. 2. moška divizija Bor — Inter B 3:1 (15:8, 13:15, 15:11, 15:11) BOR: Požar, Plesničar, Može, šiš-kovič, Kodrič, Ugrin, Žerjal. INTER B: Bertoli, Cuttin C. m F. Humar, Lodes, Marini, Rossi, Seppi, Daboni, Querin. SODNIKI: Marcon, Škabar, Ro-vetti. V neposrednem spopadu vodečih ekip je Bor v ponedeljek zvečer slavi) svojo četrto zaporedno zmago. Borovci so zaigrali kot še nikoli in njihova premoč je bila na trenutke tolikšna, da se jim nasprotniki sploh niso mogli upirati. Napad je pošiljal v nasprotnikovo polje prave bombe, a tu pa tam je moštvo nekoliko popustilo, tako da je Inter pravzaprav v vseh setih dosegel še kar precej točk. Značilna sta bila na primer, tretji set, ko je Inter prišel s stanja 4:9 na 11:11, in pa zadnji set, ko je z rezultata 1:9 nadoknadil šest točk. Ko bodo borovci odpravili še to zadnjo pomankljivost, ki bi jim sicer lahko bila proti močnejšemu nasprotniku usoda, bodo lahko gledali na ostale nastope s precejšnjo mirnostjo, saj po kakovosti sodijo v višjo ligo. Mig 2. ženska divizija Bor — Sokol 3:1 (12:15, 15:4, 15:0, 15:2) BOR: Purič, Lozar, Gabrovec, Mesesnel, Nibrandt, Batič, Rogelja, Vitez, Slavec in Eva. SOKOL: Legiša, Žužek, Paskuiin, Auber, Ščuka, Antoni. SODNIK: Škabar; zapisnikar Ro-vetti. To je bil predzadnji nastop v tej skupini za Borovo postavo. «Plave» so zaigrale zanesljivo in so gradile igro. Z dobrimi servisi so prisilile h gladki predaji Nabrežinke. V prvem setu so nastopile Borovi postavi vse mlajše igralke, ki bodo zastopale društvo na mladinskih igrah. Prvi nastop je bil kar pozitiven, saj bi le z malo gibčnejšo igro lahko osvojile tudi ta set. V drugem nizu je stopila ponovno na igrišče standardna postava in rezultat ne potrebuje komentarja. Nabrežinke so se sicer nekoliko upirale, a v njihovi igri ni bilo gra jenja in žoga je prihajala preko mreže z udarci s podlahti. Borovke imajo sedaj še eno tekmo in to proti F A RIT B. nato pa jih čaka finalno kolo- f.v. Žensko promocijsko prvenstvo Mladost — Torriana 0:3 (11:15, 1:15, 2:15) MLADOST: G. Kadež, Silvana, I-rene in Silvana Lavrenčič, P. Ro-sin, L. Gergolet, D. Colja. Doberdobske odbojkarice so v torek zaigrale precej slabo proti ekipi iz Gradišča. V začetku je še šlo, vendar so dekleta proti koncu popolnoma popustile. Veliko krivde za poraz je treba pripisati dejstvu, da je v ekipi polovico mladih igralk, ki nastopajo prvič na uradnih tekmah. Med njimi manjka zato vsaka povezava igre. vendar se bodo odbojkarice gotovo izboljšale z vztrajnim treningom. Minulo nedeljo so dekleta igrale proti ekipi AGI iz Gorice in so zgubile z rezultatom 3:0. Prvo tekmo so Doberdobke zmagale, vendar se je AGI v zadnjem času zelo ojačil, tako da niso naša dekleta imela res nobene možnosti za zmago. sanefer Partizanski zdravnik 54 bogatega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika P^j sem opazil, da je blizu hiše, ki je pogorela, stala riliie ,a’ Na njej so bila prava pravcata pečena jabolka. Od So, Vr°°ine, ki se ie širila od gorečega poslopja, so se ja-.®Pekla kar na drevesu. Bila so videti lepo ožgana, kot ^ Pekel na žerjavici, in sok se je cedil iz njih. Sline so ^ si J\0cechle, ko sem jih opazoval. Želel bi si katero utrgati, H ji?156111 upal. Sklonil sem se, da bi katero pobral. Tudi po <#t». bilo dovoli. natr§aj si jih, doktor«, se je nekdo oglasil «aj so teprav niso čisto zrela, sicer bodo tam drea ®va se jih lotila z Markom. Bila so prava stožca za C želodce, še topla so nama teknila kotle karD VirSVa ^ jih najedia. No, danes sva opravUa. sem ^h . s s cs is# Cktv°jske. Bil je razoglav, okoli vratu mu je visel daljno-} br5° se Je bližal, sem ugibal, kdo bi utegnil Mtr BUo je ^ s* mračno in ni bilo mogoče več prav raziočevate Šele je že čisto približal, sem v svitu ognja spoznal Host , domačina iz te hiše. Zelo sem se ga razveselil. Pc dolgem času je bil to prvi partizan, ki sem ga zagledal. Takrat je že bil komandir čete II. bataljona Notranjskega odreda. Bil je kar lepo oblečen. Na njem se ni poznalo, da ga je ofenziva tako prizadela kot naju z Markom. V tem sem videl prvi ™> da s partizanstvom ni konec. Komaj sem čakai, da izvem od njega, kako je z bataljonom. Brž je na kratko povedal, da je bataljon dobro prestal o-fenzivo, celo brez žrtev! Pred italijanskim naletom se je umaknil na drugo stran Loške doline. Globoko v gozdu bivše jugoslovansko - italijanske meje je nekaj dni miroval in se tako uspel izmotati iz ofenzive brez ene same praske. Le zaradi hrane da je težko, ker okupator kontrolira vso Loško dolino in tako otežuje zvezo z vasmi, od koder hi naj dobivali hrano. V gozd na drugi strani Loške doline pa se okupator zaenkrat ne spušča. Kurir iz bataljona hodi vsak dan v Zgornje Poljane zaradi zveze, sam pa zbira podatke o gibanju sovražnika na področju Loške doline in v Loškem potoku. Izgubljene partizane pošilja v spremstvu kurirja v bataljon. Po teh novicah sem postal še bolj zadovoljen in vesel. Končno sem se zares oddahnil. Z Markom sva prestala dolg, gotovo najdaljši teden v življenju. Neprestano obkrožena s sovražnimi vojaki sva včasih le za las ušla nevarnosti, da naju odkrijejo. Kaj bd bilo z nama, ni bilo težko uganiti. ’ Gotovo bi naju pobili, kot so toliko drugih. Nič si nisem mislil, da bi mi prizanesli, ker sem zdravnik. Sedaj sem končno rešen neprestanega strahu pred zasledovalci. Kar verjeti nisem mogel, da je bila ofenziva v Loškem potoku tako ostra in da se v gozdovih na drugi strani Loške doline ni dogajalo skoraj nič, kar bi se lahko primerjalo z dogodki v krajih, kjer sem bil jaz. Čudni in nerazumljivi so bili načrti sovražnika, ali pa je bilo to le naključje? Medtem se je večerja skuhala. Okoli ognjišča so posedli po tleh ali na kakšen kamen vsi, kar so jih takrat premogle Zgornje Poljane. Vsi so složno zajemali redko meso in juho iz velikega lonca in sklede. Vsak je dobil še po nekaj kuhanih krompirjev in lep kos svinjskega mesa. Tudi midva z Markom sva bila deležna tega blagoslova. Po dolgem času topel obrok in še kos mesa povrhu! Prava pojedina! Hrana, ki končno nekaj zaleže. Že se je storil mrak, ko je prišlo še nekaj ljudi. Bile so žene, dekleta in tudi nekaj otrok. Niso bile domačinke, pribežale so iz nekaterih vasi v dolini. Že zgodaj zjutraj, komaj se je danilo, so šle na senožet, da jih Lahi ne bi zalotili v spanju. Na senožeti so cel dan grabile seno, zraven pa oprezovale, kdaj se bo pojavila kolona italijanskih vojakov. Zadrževale so se blizu roba gozda, tako bi se lahko vsak čas umaknile globlje v gozd, če bi se nenadoma pojavil sovražnik. Med njimi je bila tudi Nedeljka. Zelo se je razveselila, ko naju je zagledala. Bila je prepričana, da z Markom nisva več med živimi. Hitela je pripovedovati, kaj vse je doživela, odkar smo se pred dnevi v gozdu pri bolnici nad Mrtalozi ločili. Ona in Ivanček sta odšla proti Loškemu potoku, midva z Markom pa proti bolnici. Brž ko sta naju zapustila, sta se ločila tudi z malim Ivanovom, ki je bil iz Travnika, šla sta vsak po svoji poti proti Loškemu potoku. Tako je bilo varneje. Vsak po drugi poti sta srečno prispela na cilj. Ivanček je šel naravnost domov, ona Pa k svojim sorodnikom v Travnik. Vas je bila polna italijanskih vojakov. Med njimi je bilo videti tudi črnosrajčnike. Skozi vas je šla v prvem mraku. Nih-če se ni brigal zanjo. Srečno je prišla do sorodnikov. Počutila se je varno tudi že drugi dan. Naključje pa je hotelo, da je bila italijanska komanda v Isti hiši, kjer je bila tudi Nedeljka. Vojaki in vmes tudi kak civilist so stalno hodili v hišo in iz hiše zaradi različnih opravkov. Tako jo je že drugega dne zagledala neka ženska, ki je baje prišla ob ofenzivi z Italijani v Foški potok. Srečali sta se. Tedaj jo je ženska vprašala, češ ali ni bila ona z dr Petrom? Spremljala da ga je kot bolni čarka. Nedeljka se je ustrašila. Za silo je hitro našla neki izgovor in tako sta se ločili. Toda občutek varnosti jo je zapustil. Čutila je, da so ji postala tla pod nogami vroča. Gotovo je to kakšna izdajalka, ki jo bo naznanila Italijanom, in tedaj ji ne bo dobro. Tudi domači so bili tega mnenja. Sklenila je, da čim-prej odide iz vasi. Takoj naslednji dan se je že zgodaj izmuznila iz hiše in se podala na pot proti Petelinjaku in Zgornjim Poljanam. Te kraje je dobro poznala. Brez težav se je dokopala mimo straže do Matevljeka in nato po že znani partizanski poti v gozd. Po poti ni srečala nikogar. Srečno je dosegla Zgornje Poljane. Tu je že bilo nekaj ubežnic iz raznih vasi. Prišla je že zjutraj ravno na dan, ko so požgali vas. Ljudje pa so imeli sočutje z njo in so jo kljub svoji nesreči sprejeli. Žene, ki so tako pribežale iz doline, so si pripravile ležišče kar v cerkvici sv. Andreja, ki se nahaja na vrhu nad Zgornjimi Poljanami. Nedeljka je ostala na Zgornjih Poljanah le to noč in še del drugega dne Prišli so spet Italijani Ni imela sreče. Ujeli so jo in z drugimi vred odpeljali v dolino nato pa v internacijo. Med ženami, ki so pribežale iz doline, je bila tudi mati z majhnim otrokom, doma iz Prezida. Bila je žena nekega te-renca. S seboj je imela majhno dete in če se prav spominjam, je bila še v visoki nosečnosti, že nekaj dni je begala z otrcv kom od hiše do hiše in iz ene vasi v drugo. Nazadnje jo je zaneslo prav sem na Zgornje Poljane. Otrok in mati sta bila močno prehlajena. Mah se je kuhal od vročine in venomer je jokal. Hudo je bilo videti ubogo, mlado mater, ki jo je tresla mrzlica in la je morala skrbeti za svojega otročička, ko je sama potrebovala skrbno nego. Nikjer je niso radi sprejeli. Za moža ni vedela, kje je. Bil je partizan, netkje v gozdu se je skrival in čakal, da mine ofenziva. fNačinisferfff PRAZNOVANJE PRVEGA MAJA PRI NAS IN V SVETO ZA REFORME, GOSPODARSKI NAPREDEK, PROTI FAŠIZMU Deset tisoč delavcev, žena in mladine na prvomajski manifestaciji v Trstu [Več tisoč ljudi je spremljalo s pločnikov prvomajski sprevod - Slovenski govorniki so poudarili pomen sindikalnega združevanja in obrambe pravic narodne manjšine Mladina v sprevodu (Nadaljevanje z 2. strani) Glede gospodarskega položaja v državi je bil Scheda pesimist. Dejal je, da se gospodarska kriza zaostruje zaradi zgrešenih izbir desnosredinske vlade. Vendar sindikalno gibanje ne bo ostalo ob strani. Tudi ne bo trpelo nadaljnjega odlašanja, ko gre za vprašanja reform in obrambe kupne moči delavskih plač. Če ne bo prišlo do ustreznega političnega zasuka, je dejal, «bomo odgovorili na primeren način, ostro in množično, kakor v boju za delovne pogodbe in še hujše*. To neprikrito grožnjo z novim valom stavk, morda tudi splošnih, za obrambo kupne moči delavskih plač, za boj proti draginji in špekulacijam, je Scheda izrekel ,ko je obenem podčrtal, da sindikati ne ocenjujejo Andreottijeve vlade po formuli (kljub temu. da jih moti pogojevanje gospodarske in politične desnice), pač pa po dejanjih. Ta pa so negativna. Tudi za Trst so dejanja negativna. «Mi ne bomo segali v volilno kampanjo za deželne volitve, kar pa ne pomeni, da bomo molčali. Nasprotno, kritizirali bomo in javno povedali, s čim se delavske organizacije ne strinjajo. Prav tako ne bomo slepo sprejemali obljub, ki jih bodo prinašali ministri ob polaganju temeljnih kamnov*. V Miljah Prvomajska manifestacija je bila tudi v Miljah, kjer je za federacijo govoril v italijanščini Antonio Di Turo, član vodstva kovinarskega sindikata UIL. Pred njim je v slovenščini govoril v imenu sindikalne federacije Bernardo šain. Med drugim je poudaril sledeče: «Milje so enotno proslavljale Prvi maj tudi tedaj, ko je težka fašistična mora legla nad naše mesto, nad Slovence in Italijane. Vemo, kaj pomeni svoboda izražanja in misli in zato menimo, da moramo demokratični red braniti prav sedaj, ko fašisti stegujejo svoje krvave roke nad mimo sožitje ljudi in skušajo zavreti naš boj. Tu, pri nas, je častna dolžnost antifašističnega in delavskega gibanja, da v okviru boja za osvoboditev človeka na delovnem mestu in v družbi, podpre tudi težnje po enakopravnosti slovenskih delovnih ljudi, naše narodne manjšine. To obvezo dolgujemo tudi padlim za svobodo*. Tej kratki panorami prvomajskih manifestacij, ki so jih priredili sindikati širom tržaške pokrajine, moramo vsekakor dodati še zborovanje, ki ga je priredila KPI v Križu. Tu se je zbralo več tisoč ljudi, katerim sta spregovorila poslanec Arrigo Boldrini, vsedržavni predsednik ANPI, in v slovenščini poslanec Albin škerk. Boldrini je zelo ostro poudaril, da je treba zrušiti Andreottijevo vlado, ker je nevarna in ker sloni na podpori fašističnih poslancev. Potrebna je protifašistična mobilizacija vseh sil v družbi, da se prepreči vsak nadaljnji obrat na desno. Nasprotno je treba zaokreniti položaj, da bo Italija lahko hodila spet, po poti napredka v strogo demokratičnem okviru. Škerk pa je spregovoril o tržaškem gospodarstvu, ki propada. Luka postaja iz dneva v dan zgolj naftno pristanišče, mladina in izobraženci se izseljujejo. Slovence tarejo, poleg teh, tudi drugi — narodnostni problemi, še vedno se moramo boriti, da bi dežela in parlament storila svojo ustavno dolžnost in zaščitila našo manjšino. Velika množica ljudi se je zbrala tudi na pikniku, ki ga tradicionalno prirejajo sindikati koprske obale na Socerbu. Mnogo je bilo delavcev s Tržaškega, ki so lepo vreme izkoristili za prijeten prvomajski izlet. Spopadi med delavci in policijo po glavnih madridskih ulicah Prvi maj — mednarodni praznik dela, dan borbe za pravico delovnih ljudi, za mir in svobodo. Praznik prvega maja se je porodil iz krvavega boja za delavske pravice. Zato je njegovo temeljno jedro boj delovnih ljudi za svoje pravice in ni torej praznik dela kot . velikodušni dar žuljavim rokam in potnim sragam, ampak praznik dela kot borbeni dan solidarnosti delavcev in osvobajanja dela. Prav te osnovne misli so izrazili sindikalni voditelji vseh držav v svojih prvomajskih 'govorih. Obveza za boj za napredek in za socializem, za pravičnejšo družbo je bila «leit motiv», ki se je ponavljal v govorih voditeljev v demokratičnih državah, neomanja volja za strtje fašizma in imperializma pa je izzvenela iz govorov in dejanj delavcev v tistih državah kot so Grčija, Španija, Portugalska in države Latinske Amerike, kjer fašizem še vedno krati ljudstvu pravico do svobode in svobodnega izražanja. Tako so se v Španiji delavci ostro spopadli s policijskimi agenti Francove policije, ki so napadli demonstrante. V Madridu je nekaj tisoč ljudi kakih 10 minut demonstriralo po ulicah preden je posegla policija in jih razpršila s , pendreki, puškinimi kopiti in solzilnimi bombami. Fašisti niso prizanesli niti duhovnikom ki so v ponedeljek zvečer brali v stolni cerkvi mašo, za katero so dala pobudo gibanja delavskega apo-stolstva. Pretepači organizacije «Gverilci Kristusa kralja* so napadli skupino duhovnikov in pomožnega madridskega škofa Victoria Olivera, ko se je množica, ki je prisostvovala verskemu obredu že razšla. Eden od duhovnikov je bil hudo ranjen in tudi škofu, ki je hotel poseči so pretepači zagrozili s smrtjo. Do ostrih spopadov je prišlo tudi v Lizboni, kjer so se manifestanti zbrali na Trgu Rossio v središču mesta. Policija je obkolila delavce in študente in jih je surovo napadla. V Grčiji so delavci in študentje praznovali prvi maj s sestanki na sedežih sindikatov v glavnih mestih, ker policijski zakon izrecno prepoveduje poulične manifestacije. Ob tej priliki je vlada odobrila dekret, s katerim je povišala za 28 odstotkov plače 700 tisoč delavcem, a ta poskus polkovnikov, ki se hočejo prikazati kot demokratičen in zakonit režim, ne prepričuje nikogar, najmanj pa stotine delavcev, antifašistov in rodoljubov, ki so še vedno zaprti v grških temnicah zaradi svojega svobodoljubja. 1. maj na Švedskem Poseben pomen je imel praznik prvega maja na švedskem, kjer sta ministrski predsednik Palme in zunanji minister Wickman v vrsti govorov ponovno poudarila svoje obtožbe proti ZDA zaradi neprestanih bombnih napadov na Kambodžo. Oba državnika sta podčrtala, da napadi a-meriških bombnikov v podporo razkrajajočemu se Lon Nolovemu režimu predstavljajo očitno kršitev določil pariškega sporazuma in sta pozvala VVashington, naj se odpove svoji napadalni politiki in tako omogoči kam-boškemu ljudstvu, da samo odloča o svoji bodočnosti. Palme, ki je povabil s seboj na slavnostni oder tudi pravosodnega ministra Sihanukove vlade, ki je trenutno na obisku na Švedskem, je odločno zavrnil vse obtožbe ameriškega ministra Rogersa in je poudaril, da bo vztrajal v svoji akciji kljub ameriškemu diplomatskemu pritisku na Švedsko. «Ni se nam treba oproščati nikomur — je pribil švedski premier — ko podpiramo boj majhne države proti imperializmu*. čilski delavci so praznovali dan prvega maja z velikimi manifesta- BANCA NAZIONALE DEL LAVORO Premoženjski skladi: Banka 96.650 milijonov Banka in oddelki 224.785 > (od tega vplačano 212.753 milijonov) Na dan 27. aprila 1973 se je pod predsedstvom viteza dela posl. prof. Antigona Donatija, sestal upravni svet zavoda Banca Nazionale del Lavoro, da bi pregledal sklepni račun za poslovno leto 1972. Na podlagi poročila generalnega ravnatelja prof. Ferrari ja, ter nadzornega odbora je bila bilanca — ki je strnjeno prikazana v spodlaj navedenih pokazateljih — soglasno odobrena. Skupna bilančna vsota (všteti tudi tekoči računi) je narasla na 16.488 milijard, z 52,6-odstotnim poviškom glede na stanje v decembru 1971, od tega odpade 21 odstotkov na razvoj v preteklem letu, preostalo pa na evidentiranje obveznosti v zvezi z aktivnimi in pasivnimi menjavami ter vrednotnic in vrednosti, ki so last banke ali klientov in ki so naložene pri drugih zavodih. Ako dodamo še oddelke, znaša na koncu leta 1972 skupno bilanca grupe BNL 18.231 milijard, z 47,3 odstotnim poviškom napram preteklemu letu. Zbiranje sredstev je doseglo vsoto 8.207,7 milijard, s 27 odstotnim porastom (leta 1971 je znašal 17,5 odstotka). V tej vsoti niso zapopadeni, poleg odpravninskega skladla osebja (ki je dosegel 82 nulijiard), drugi važni skladi, katere zavod upravlja, kot so na primer računi upnikov z oddelki (26,5 milijarde) in razne postavke, ki so izjemoma narasle na 382,7 milijard. Če upoštevamo tudi sredstva, ki so jih zbrali oddelki, znaša skupna v grupi zbrana vsota 9.631,7 milijarde, s 1.872,8 milijarde (24,1 odstotka) porasta. Državni in mednarodni blagajniški krediti so presegli vsoto 6.237 milijard, z letnim povečanjem za 28,7 odstotka (v letu 1971. - 15 odstotkov). Upoštevajoč 1.606,5 milijarde kreditov, katere so dodelili oddelki (10-odstotno povečanje) narastejo skupni krediti za 24,4 odstotka ali na skupno vsoto 7.844 milijard. Če dodamo še jamstvene kredite, ki so se med 31. decembrom 1971 in 31. decembrom 1972 povečali od 653,4 na 752,2 milijarde, so dosegli skupni blagajniški in neblagajniški krediti grupe BLN 8.596,2 milijard, s porastom nasproti preteklemu poslovnemu obdobju za 1.638 milijard oziroma za 23.6 odstotka. Gospodarski račun za leto 1972 je občutil posledice dviga stroškov, zaradi napredovanja ter prestopa kategorij tisočerih uslužbencev na podlagi sporazuma iz leta 1971. Stroški za osebne dohodke so nadalje narasli zaradi pospešene premične lestvice ter prilagajanja staleža razvoju dela in uslug. Skoraj 11 milijard je bilo dodeljenih posebnemu skladu za kritje obveznosti napram bivšim borcem, kakor predvidevajo znani zakoni; dopolnjen je bil tudi odpravninski sklad osebja z vsotami, potrebnimi za kritje dozorelih obveznosti. Nadaljnjo občutljivo obremenitev je predstavljalo kritje davčnih obveznosti. Gospodarski račun zavoda je bil obremenjen za 32,4 milijarde na račun plačanih davkov ter predvidenih bodočih davčnih obveznosti poslovnega obdobja; če dodamo še obremenitve oddelkov v ta namen naraste skupna obremenitev grupe BNL v letu 1972 na 38,7 milijard. Če obračunamo tudi v naprej plačane davke, prispevek grupe državni blagajni presega vsoto 55 milijard. Kljub temu čisti dobiček znaša 6,130 milijonov, kar je omogočilo, da se je rezervnemu skladu dodelilo 2 milijardi lir ter priznalo, 8,50 odstotno dividendo delničarjem; čisti dobiček grupe je naraste! na 12.366 milijonov. Lastne nepremičnine, ki jih zaseda banka, pohištvo ter naprave so že popolnoma amortizirane in so v bilanci izkazane le s simbolično vrednostjo. Zavod — je nadaljeval prof Ferrari v svojem poročilu — se trudi za izboljšavo in razširitev uslug ter za to, da bi lahko nudil svojim klientom razširjeno in raznoliko pomoč. V ta namen bi omenili: — razširitev programa, povezanega z teie-processingom; te povezave omogočijo hitrejše poslovanje pri okencih, kar skrajša klientom čas čakanja in omogoča hitrejšo odpošiljatev izvlečkov tekočih računov; — odprtje «Borsinov» v Rimu in Milanu, opremljenih z najsodobnejšimi napravami za visuelni pregled v najkrajšem možnem času borznih tečajev ter za obveščanje o stanju vrednotnic in poslovanju družb; — nadaljnje povečanje števila avtomatičnih naprav za vlaganje in dviganje pri odgovarjajočih okencih, kar je povezano s poglobljenimi študijami za njihovo razširjanje in uporabo. Poleg tega, je bila posvečena posebna pozornost povečanju stranskih bančnih dejavnosti (Leasing, Factoring potom zavoda IFITALIA, knjigovodske elektronske usluge za tretje osebe, Diners Club), ter uslugam, ki nudijo potencialno možnost razširitve, kakor na primer osebni krediti, in to s pomočjo programa, ki mora prikazati občinstvu banko v sodobnejši in živi obliki. Na področju uslug ter operacij s tujino so bili izpopolnjeni in povečani bistveni operacijski instrumenti: v Tokyu je bilo odprto predstavništvo, z imenom Lavoro Nippon Consulting Ltd., odločeno je bilo tudi, da se odprejo predstavništva v Sydneyu in Mexi»> Ciudad, kakor tudi filiala v Londonu. Poročilo se zaključuje s prisrčnim in hvaležnim pozdravom vodilnim uslužbencem, uradnikom ter osebju vseh kategorij, ki so prizadevno prispevali k lepemu napredovanju zavoda. eijami v največjih *--- , a Najpomembnejša je bila °sr terj sta nifestacija v Santiagiu, m ^ Al-spregovorila predsednik °a ^t-lende in vsedržavni Preds Godoy-nega sindikata CUT Jore analizi-AUer.de je v svojem govo ^ jnj. ral položaj v državi in ta je gim dejal: «Naša glavna ^ jo preprečiti državljansko^ voj ’ .g j0. skušajo zanetiti sovražniki posta' movine. če bo treba se mno' žil zakona, vojske in bu ‘ ^oSeže žic, da preprečim fašizmu, v Čilu svoj cilj*. Stavka v VB so delavd mestih države- nia- stavko. V Veliki Britaniji znovali prvi maj z veliko so jo napovedah sindika • protestirali proti politiki ^j^jj so -znitv® cen konservativne vlade. bri- ključnih področij ^ tako ikanja pomanjk ostah do delavci vseh tanskega gospodarstva, bili prisiljeni zaradi ^ javnih prevoznih sredstev ®*^rayali ma tudi tisti, ki se ms? "Ljje. udeležiti protestne manite drža?’ V Veliki Britaniji 1. maj dgIaVSka ni praznik, čeprav je Piva . maj za internacionala proglasila P1 pred praznik dela prav v Con praV približno sto leti. Ta dan zaradi tega pomen za brita izbral lavce in enotni sindikat proti deje ' U za «dan vsedržavnega bdppr pjač. Heathovi politiki zamrzn pjb Zaradi stavke tiskarjev m dnevniki. . y ga ie Zaradi izrednega ^anja' v pokra" proglasila vojaška diktatu jyjendo- Cordoba. niso jinah Buenos Aires, - . ^ riredltij za, Tucumano in . reul„ gli argentinski delavci P Darijih tradicionalnih prvoma dr-aVj je festacij. Spričo napetos;1 gj de-tudi enotni sindikat C ma”1' lavce, naj se odpovedo u nlirU festacijam. Kljub navi zek) i>a' je bil položaj v Arger.ob°r°' pet zlasti zaradi nepr prejšnji Ženih napadov na vojs o ubit e dni (pred nekaj dnevi Je a s admiral, dva visoka casW» pr3-rokah gvenlcevF skofaJ vedno v znih mestih je bila napem- d va otipljiva in položaj P°s bliža ' v dan bolj napet ber ,]aSt vlad ' maj, ko bo prevzela ob letos-ki je bila izvoljena 11. marca Moskvi Tako so v Moskvi okrasili pročelje gledališča Bolšoj za prvomajski praznik OB ŠTEVILNI PRISOTNOSTI VAŠČANOV Antifašistični pečat prvomajskih manifestacij v Križu in Nabrežini Vsi govorniki so poudarili pomen borbe proti fašizmu in za mir - Uspešno zbiranje podpisov pod ljudsko peticijo ANPI Praznik dela so slovesno praznovali tudi v Križu in Nabrežini. V Križu so se vaščani začeli zbirati kmalu po 10. uri v Ljudskem domu. Od tod so krenili z godbo na pihala «Vesna* na čelu po ozkih vaških poteh. Pred sprevodom so nosili veliko rdečo zastavo krajevne Nove delavske zbornice CGIL in zastavo partizanskega združenja ANPI. Da je praznik delavcev tesno spojen s protifašističnim duhom je pričevalo tudi, da so ob zvokih žalostin-ke «žrtvam» položili tri vence na kraje, kjer spominske plošče opominjajo na krvavo žrtev protifašističnega boja. Nato se je množica zbrala na vaškem trgu, kjer sta spregovorila Nadja Kriščak in Albin Gerii, oba v imenu CGIL. V svojih uvodnih besedah je Kri-ščakova poudarila pomen enotne sindikalne federacije v okviru splošne borbe delavskega razreda za napredek in za dokončno poraženje fašizma. Gerii je najprej toplo pozdravil vaščane «proletarske in antifa- šistične vasi* v imenu sindikalnih organizacij, nato pa je načel vprašanje boja, ki ga je treba poostriti proti fašističnim tolpam. Zlasti slovenski delavci, ki so že toliko pretrpeli pod fašističnim jarmom, se morajo zavzeti v tej neizprosni bitki. Ves delavski razred sploh pa se mora obvezati, da bo porazil fašizem in kolonializem ob strani zatiranih ljudstev vsega sveta. Saj ni mogoč noben socialni napredek brez miru, je zaključil. Nato je še ponovil svoj govor v italijanščini, nakar se je množica razšla. V Nabrežini so praznovali prvi maj na trgu pred cerkvijo. Tudi v tej slovenski vasi so se najprej oddolžili spominu padlih in položili venec na spomenik padlim. Vsa manifestacija je potekala v jasnem in skoro otipljivem antifašističnem duhu. Najboljši dokaz tega je nekaj stotin podpisov, ki so jih zbrali pod antifašistično ljudsko peticijo ANPI za razpust fašističnih organizacij. Po manifestaciji v Prebeuegu so se ljudje zbrali v osmici Tudi govornika Boris Gombač in Sal-vatore Curri sta poudarila pomen antifašistične borbe v okviru splošne borbe delavskega razreda za socialni in gospodarski napredek in za mir na svetu. la 6]aVn' Zunanja politika jeL ^p-gva. k' ? del govora Leonida Br ^ tratl z Leninovega mavzoleja ... staciji cionalni prvomajski ma jeffl gov°r Moskvi. Brežnjev je v svuj nainera poudaril, da Sovjetska z z zah® . va izboljšati svoje odn oP°z°j, nimi silami, istočasno P dn0 Pre na nevarnost, ki jo Je «£» stapljajo sile, ki nasP ratnis in se nočejo odpoveda nikov in delovnih orga , štir1, ski voditelji so namreč vQjaško p leti ukinili tradicionalno ^ roVerr rado. ki jo prirejajo »e • obletnici oktobrske re embr* Peking 1. maj v , i« “■ "S'«» *j Tradicionalna je ou“ " Mesto ska proslava v Peking • ob tej priliki Pr"bivalci ,,PiikaDSI prelevita kitajJe oder, na katerem ^P-^^ Na stotisoče Uudi^Jeki so.J’s bivših cesarskih prestolnice . ljudi se vrtovih- vaItii: ob tej priliki okrasili z za tis0ČeflV papirnatim cvetjem narkih papirnatimi svetilkami- ^ starodavnimi temp‘JI skupine. ^ dramske in akrobatske ^ M so razveselile Predvi„5sl]j tudi, ^ O" PP^^Vlerlaja množico -- - ... . cm Višji kitajski voditelj! od koVal« * čudeja. Med » fl gralki Ca* bili letos znani blmski f ^ Ce dice Bergen in Shirley M^inVa prav ju kitajsko l.iuds‘vo.e spi kot veliki umetnici. . kot vsakega tujca ° navdušenim ploskanjem- poz*; ,rda'a POLEG URADNIH MANIFESTACIJ Prvomajske prosil na zgornjem Krasti Budnica v Bazovici - Govor Sonje Ped Osrednja alovesnost ^^v N