Stev. 33.
V Ljubljani, dne 19. avgusta 1909.
Leto XXII.
0 naši mladini.
Največje veselje za našo S. L. S. je naša mladina. Možje, ki so stranko ustanovili, so imeli veliko dela in obilo težav. Slovensko ljudstvo jim jc hvaležno. Najvažnejše se nam pa zdi to. da niso pozabili, da ima vsak človek kratko odmerjeno dobo, in da tudi najbrihtnejši in naj-pridnejši nazadnje omaga. Treba jc torej vsakomur, kdor hoče, da se ne podere njegovo delo, misliti na naslednika. Tam jc prav uravnano, kjer mesto, ki ga je kdo izpraznil, takoj zasede drugi.
Ce gledamo našo stranko, moramo reči, da imamo dovolj navdušenega, marljivega naraščaja. Bodočnost bo boljša od sedanjosti. Kar so nam zasejali v težkih dneh naši voditelji, bodo negovali naši mladi in poskrbeli, da brez škode pride v žitnice ljudskega blagostanja. Pomnimo se čase, ko nismo imeli razven naših dobrih in skrbnih duhovnikov skoraj nobenega delavca. Ko je bilo treba izbirati Kandidate, je šlo sila težko; komaj smo jih dobili. Za vodstvo pri zadrugah in društvih, za govore pri shodih je šla vedno Ma. Zdaj pa, hvala Bogu, je drugače.
. Med dijaki je katoliška in ljudska misel krepko pognala. Na Dunaju in v uradcu imamo visokošolcev lepo število, M smo jih veseli kot pomladnega cvetja. Jz njihovih vrst jih prihaja vsako leto pre-j ei mc.d Profesorje, zdravnike, pravnike, mzenirje in marsikje se že poznajo bujni saaovi pridnega dela bivših Daničarjev in Marjanov. Ljudstvo jih ljubi in jih po-tcijc povsod kot svoje dl'ševne vodi-
In naši fantje! Kdor je bil predzadnjo nedeljo v Kamniku, se je lahko prepričal,
se je doseglo med njimi v kratkem pasu. Njihovi telovadni odseki so razširim po vsem Slovenskem; poštena zaba-
va in izobrazba v pravem duhu se dobi v njih. Radujemo se jih kot mlade zarje iz-za temne noči. Naši dijaki in naši fantje po izobraževalnih društvih so naše svitlo upanje na boljše čase, naša palica, ki se bomo opirali nanjo ob svoji trudapolni poti. Tu bomo dobili delavcev za vse naše'' potrebe: za politiko, za zadružno in za društveno delo. V njih vidimo studenec našega umskega in gospodarskega napredka.
Zlata je vredna ta vedna medsebojna zveza; shajajo se velikrat zdaj tu, zdaj tam. Pri tem se spoznajo in prijatelji si postanejo, naj-so doma doli kje ob Jadranskem morju, ali visoko gori v skalnih planinah. Tisti stroški, ki jih vzamejo taka pota, so majhni. Premisli naj oče, ki ima fanta telovadca, koliko zapravijo po neumnem drugi fantje; posedanje in popivanje je draga reč; iponočevanje in razvade, ki so ž njim združene: pretepi, poboji — tudi. Telovadec, četudi gre časih na daljšo pot, da se udeleži sestanka ali shoda in javnega nastopa, potroši veliko manj, nego njegovi rogovilasti sodrugi. Kdor pa čmerno javka nad zapravljanjem, ne pozna mladine. Mladi ljudje niso mirno sedeli za pečjo in tudi v prihodnje nc bodo. Če jim ne preskrbiš poštene zabave, si poiščejo slabe. Fant telovadec ima najlepšo, najkoristnejšo in najcenejšo zabavo. Ponosen je lahko oče in mati na sina, ki nosi med našimi Orli rdečo srajco; in ko bi odnehala njegova vnema, mu jo morata iznova razgreti sebi in njemu v blagor.
Poskrbimo za našo mladino; tako se je slišalo vedno; duhovniki so nas vedno tako učili. Danes je to lahko. Prisrčno se veselimo te priložnosti. Še vec: v imenu slovenskega ljudstva izražamo splošno prepričanje: hvaležni moramo biti naši mladini: dekJetam v Marijinih družbah in izobraževalnih društvih, fantom v dijaških društvih in organizacijah in našim prelju-
bim Orlom za njihovo delo in za njihov lepi zgled, ki ž njim tudi starejšim dajejo , nove vspodbude.
Političen preste!
AVSTRIJSKI POLITIČNI POLOŽAJ.
Narodnostno vprašanje terja rešitve, ;ako pa ne marajo naši nemški zatiralci, da se reši zlepa na pravičen način, tedaj naj boj odloči. Dovolj nas je v parlamentu, da ga podvzamemo. • Tako na slovanski »strani. Nemci sicer vidijo, da Slovan gre na dan, toda to smatrajo za strašno velik greh. Še enkrat, preden jim odzvoni na vodilnem mestu, so poskusili z zagrizeno, nasilno nemško vlado. Zastonj. Porazili so jo Slovani in pri tem nemškem porazu so vodili Slovane naši poslanci s svojo spretnostjo in svojimi nastopi. Pravično, ker so hoteli Nemci ravno Slovence črtati iz knjige avstrijskih narodov. Zanimivo je gledati na vsenem'ške poskuse, s katerimi hočejo streti Slovane. Ko jim zagrizena vlada ne more pomagati, hočejo s cc-sar-jevo pomočjo užugati nasprotnike. Se ne obnese, poskušajo vsejati needinost v slovanske vrste, podkupujejo manj razsodne in manj značajne slovanske stranke in blatijo in sramote na vse načine naše voditelje. Toda ti 'stoje in slovanske vrste za .njimi. Vendar Nemcev noče srečati pamet. •Ne vidijo, da jih je premalo, da bi gospodovali nad Slovani. Poskusov nočejo opustiti, če tudi jim vsak poskus zadnje čase prinaša nov poraz. Obnavljajo
VSENEMŠKI BLOK.
12. avgusta so se zbrali parlamentarni zastopniki nemške krščansko - socialne stranke. Sklenili so postopati sporazumno z drugimi nemškimi strankami pri vseh
1'
zadevali, tikajočih sedanji politični položaj To se pravi z drugimi besedami: nastopati hočejo z ostalimi nemgkimi zagri-zenci vred proti Slovanom. Zbornični predsednik dr. Pattai se je izrekel proti slovenski pravni fakulteti v Ljubljani. Pomisliti je treba, da so med nemškimi strankami krščanski socialisti ed.ini, iz kOjili vrst pride sempatja vsaj nekoliko Slovanom pravična misel. Če torej ti tako nastopajo proti nam, kaj naj pričakujemo od ostalih.
NEMCI RABIJO PROTI SLOVANOM SUROVO SILO,
kier so v večini. Dunajskim Čehom razbijajo veselice in shode. Celo nad češke žene se spravljajo. V Simeringu so pretepali Čehinjo, ki ni dopustila, da bi nemška so-idrga napadla nekega Čeha. Na Dunaju so oblegali v VI. okraju gostilno, v kateri so zborovali Čehi. Nemci so pobili vse šipe jn ranili sedem oseb. Najnedolžnejše društvene prireditve češke razglašajo nemški divjaki kot nevarne nemškemu obstoju in jih razbijajo. Pravijo, da sicer Čehi poplavijo Dunaj in Spodnjo Avstrijo. Kako prav, da hočelo naši poslanci obračunati z nemško nadutostjo v državnem zboru.
I
LETOŠNJEGA KATOLIŠKEGA SHODA j NA DUNAJU	j
sc ne morejo udeležiti niti Čehi niti Slovenci. Dr. Lampeta 'So povabili nemški katoličani v pripravljalni odbor, ki pa je odrekel v imenu vseh Slovencev z ozirom na to, da so Nemci, ki se štejejo za katoličane, grdo žalili naše katoliške voditelje in nič ne store, da bi poravnali krivice, ki se gode Slovencem od nemške strani. Čehi pa seveda tudi ne marajo na Dunaj, ki je postal zadnji čas za nje pravo tolovajsko mesto. Poštene nemške katoličane je zabolela slovenska in češka odpoved. Glede slovenske priznavajo v »Vaterlan-du«, da je vsled odsotnosti Slovencev nemški katoliški shod občutno prizadet. Toda malo nauka Nemcem nič ne škodi. Kdor je katoličan, bodi katoličan tudi v politiki.
POSKUSI ZA SPRAVO.
Glambinski. načelnik »Poljskega kluba«, je sklical konferenco zastopnikov parlamentarnih strank na 17. t. m. ob treh popoldne na Dunaj v prostore »Poljskega kola«. Doseči hoče sporazum za državno-zborsko delo v bodočem letu. Menijo, da konferenca Glambinskijeva ne bo imela posebnih uspehov. Pridobiti hočejo Sta-pinskega, odločiti o odstopu finančnega ministra Bilinskega in vplivati na češko katoliško narodno stranko, da se jim pridruži. Možno je, da ji ponudijo ministra. Glambinski dela. kakor poroča »Zeit«, na svojo pest in njegovi sodrugi hočejo izključiti iz prihodnje parlamentarne večine Slovence, češke agrarce, češko ljudsko stranko in Rusine. Torej zopet bi radi preko Slovencev. Pa se motijo gospodje okrog vlade in okoli Glambinskega.
»SLOVANSKA JEDNOTA«
zboruje istotako 17. avgusta ob devetih dopoldne. Pred vsem gre pri tem zboro-
2'
vanju, da se sprefmo Rusini-Ukrajfnci formalno v »Slovansko Jednoto«. Od Rusi-nov je povabil načelnik »Slovanske Unije« Udržal načelnika rusinskega kluba dr. Ro-manezuka in poslanca dr. Levickega. Posvetujejo se zastopniki tudi o političnem položaju s posebnim ozirom na Glambin-skijevo konferenco in o češkem deželnem zboru.
IZJAVA DR. ŠUSTERŠIČA.
Načelnik »Slovenskega kluba« dr. Šusteršič je objavil v časopisu »Zeit« notico, ,v kateri se dotakne glavnih predpogojev, da bo mogel državni zbor jeseni zborovati. So zlasti trije: 1. da se omogoči zborovanje češkega deželnega zbora, 2. da se reši povoljno zemljiška odveza bosanskih
ščansko ljudstvo zahvaliti za toliko vzornih družabnih del.« Izvaja, da slovanskih poslancev nikakor ne vodi nagajivost pri njihovem državnozborskem nastopu. Kajti .»voditelji so topot katotiški Slovenci. Rcs-ni in ugledni možje so stali na čelu ob-strukcije«. Opozicija ima upravičene razloge. da vodi boj. Njen končni smoter je, doseči enakopravnost slovanskega življa v Avstriji. Ni res, da hočejo Slovani razbiti Avstrijo. »Slovenci in Hrvati so v najtežavnejših časih pokazali, da so zmožni se žrtvovati za svojo domovino«. Tako Nemec, ki ima v sebi čut pravičnosti. Žal, da je tak glas med Nemci, tudi med onimi, ,ki se izdajajo za katoličane, precej osam-Jjan. Kajti ti si še vedno Vtepajo v glavo, da so narod višje vrste. Pa jih bo minilo.
Perzijan.
kmetov, .3. ustanovitev italijanske pravne (fakultete in kar je s tem vprašanjem v zvezi.
OPRAVIČENOST SLOVANSKEGA NASTOPA
priznava nemški katoličan A. L". GaTl-brunn. V reviji »Die Freistatt« zavrača nemške nasilnike, češ, da nimajo pravice vpiti proti Slovanom, ker Slovani samo vračajo, kar so neštetokrat od nemške strani doživeli. Obsoja in obdelava Bielo-hlaweka, ki je brez povoda napadal dr. Kreka. Pravi: »Globoko je treba obžalovati, da se je neki krščansko-socialni poslanec tako daleč spozabil, da je osebno napadel dr. Kreka, kateremu se ima kr-
ČEHI ODGOVARJAJO NEMŠKIM SUROVOSTIM
3. bojkotom. Vsi češki listi pozivajo občinstvo, na spričo dunajskih napadov bojkotirajo vse dunajske trgovce in firme.
PLOJ
si še vedno pridobiva čednih zaslug za domovino. Njegov časopis »Sloga« je prinesel članek, ki zagovarja misel, da jugoslovanski poslanci ostanejo v »Narodni zvezi« ter sporazumno nastopajo proti sedanji vladi in njenemu sistemu. Nemški ,»Vaterland« zaradi tega članka graja noja. Ploj pa hitro pošlje »Vaterlandu« P°" pravek, da ni on tega pisal. Torej Ploj popravlja, če ga nemški list graja zaradi na-
rodnosti. Lep Slovenec! Vreden ljubljan-skega Hribarja.	-----
NAŠI LIBERALCI
.vpijejo v »Narodu« o klerikalni strahovladi. Javkajo, da klerikalci preganjajo zaslužne učitelje in uradnike. Deželni šolski 'svet je namreč par učiteljev prestavil, odtod vpitje. »Slovenec« spominja liberalce jia njihova dela ob času liberalne vlade po Slovenskem, kako so počenjali napram jinšemu škofu, katoliškim duhovnom, krščanskim učiteljem in uradnikom, ki so vztrajali pri svojem krščanskem 'prepričanju. Poniževali so jPh, kratili jim plače, -jih zapostavljali, zdaj pa vpijejo, kakor da se jim krivica godi. Naše ljudstvo še veliko preveč potrpi s 'svojimi liberalnimi učitelji. Kajti kdo daje brezvercem in krivover-cein pravico, da bi živeli na stroške krščanskega ljudstva iu mu za zahvalo kvarili mladino, pa naj si bodo učitelji ali uradniki ali karkoli.
NA GORIŠKEM
se razvija hud volivni boj. Italijani in Slovenci, liberalni in katoliški Slovenci si stojijo nasproti.
SLOVENSKI LIBERALCI
ii se zopet radi pobrali iz tal, ob katera ii.ii je vrglo krščansko slovensko ljudstvo. Po dveh potih lezejo nazaj. Po prvi stopajo v plašču narodnosti, to je pot Ciril-Metodove družbe. Ta družba, ki jc imela včasih nalogo braniti in utrjati Slovenstvo proti Nemcem, jc zašla čisto na liberalno i;i'Z. Na letošnji skupščini na Jesenicah jc butnila liberalna sodrga zadnje zaslužne družblne delavce in vnete rodoljube ven. Jiill so to zlasti možje iz Koroške. Torej oni. ki morajo v boju z Nemci največ trpeti. Naravnost nesramno so se obnašali ■proti koroškemu župniku Ražunu in dr. Arnejeu. Tako naj družba narodnosti pomaga propalim liberalcem. Druga pot jc pot kulture, ki jo predstavljajo takozvani nepolitični svobodomiselcl. 5. septembra bodo imeli shod v Ljubljani. Ti so pri svojih sestankih bolj odkriti kot liberalci pri PolitikL Odkrito namreč izjavljajo ti odpadniki verne slovenske matere, da ne verujejo ne v Boga nc v katoliško praznoverje. Pred katoliško ljudstvo si stopiti ne iipajo. ker bi se to z gnusom obrnilo od njih. Zato tudi libcralcem-politikom nc bodo veliko pomagali.
REVOLUCIJA NA ŠPANSKEM
jc ponehala. Ostali so le nasledki groznega svobodomfselstva. Požgane cerkve, P°b'ti samostani in razrušene hiše pa gro-'■-ca umorjenih pričajo o studnem uspehu Jioeralnih in socialnodeinokraških naukov. J m. je umrli v barcelonski bolnišnici Pater Martino kot žrtev svobodomiselne krvoločnosti. Strašne so bile njegove muke. lzlakniii so mu obe očesi. Da ne čujejo .bolestnih njegovih vzdihov, so mu zašili "sta. Ne dovolj muk! Krvoločni liberalci So mu odsekali vseh pet prstov na desni j'()ki- A ni bila še vtešena liberalna po-mepnost po muki »farja«. Še rebra so mu Polomiji. Vse zato, ker si jc upal miriti
.ubogo po liberalcih in socialističnih anarhistih nahujskano ljudstvo.
VOJSKA V AFRIKI
traja dalje. Parnik »Heraldo« ni mogel v Alhucemasu izkrcati živjl, vode in muni-cije, ker so Mavri nanj streljali. V Melili je 27.854 španskih vojakov s 4870 konji in 56 topovi1. Ojačijo pa posadko na 38.500 mož. Boji se še vedno bijejo ob Melili in v Gurugugorovju. Španci se pripravljajo, da preidejo iz obrambene v napadno vojsko.
SRBIJA.
Prihajajo vesti, da postane odstavljeni princ Jurij zopet prestolonaslednik. Sploh so razmere v Srbiji čudne. Napadi potom tiska na kraljevo rodbino so dovoljeni. Največ škoduje državi, da se častniki vedno vmešavajo v politične posle.
KRETSKO VPRAŠANJE.
Malo je manjkalo, da ni že izbruhnila vojska med Grčijo in Turško. Avstrijski poslanik je posredoval. Napetost še vedno .obstoji. Grško zastavo so na zahtevo ve-levlasti s Krete odstranili. Grške častnike pa se branijo v Atenah od,poklicati. Turkom je Grška odgovorila, da ti častniki pe spadajo več v grško armado in jih torej iie more odpoklicati. V Carigradu so pričeli z bojkotom grškega blaga. Na raznih krajih po Turškem zahtevajo vojsko.
ČRNIGORI	}
je Rusija darovala nrnogo orožja, streliva ,in topov. Črnogorci pa so se sovražno iz-.ražali proti Avstriji.
V PERZIJI
se je mladi šah naveličal vlade. Južni nomadski narodi so se uprli in .nočejo priznati novega šaha. Korakati nameravajo proti stolnemu mestu Teheranu. Boje se, da izbruhnejo nemiri i drugod. Za perzijsko vlado je največje zlo, ker ji manjka denarja.
(Lucij Fiav.)
Zgodovinski roman. — Spisal J. Spillmann D. J.
(Dalje.)
iše preden sc je ta iz presenečenja dobro zavedel, je že počilo na levi in desni in 'tudi drugega in tretjega nasipa ni več.
»Naprej, naprej! Pojdimo gori!« kriči Eleazar. »Gospod vojsk in i h trum je z nami! Gospod je kakor močni in mogočni bojevnik! Prišla je ura jeze in srda nad Njegove sovražnike! Sedaj imamo moč in pomoč, da jih uničimo z vročino ognja in •ostrino mečev! Za menoj k zmagi ali y smrt!«
Tako je nagovarjaj Eleazar svoje za naskok pripravljene gorcenike in zdaj se zadrvi sam jim na čelu med zmedene Rimljane. Njim slede GaMlejci in iz vrat gor-
njega dela mesta se vsipajo Simonove čete liki veletok ki dere po dolini i.n vzame s seboj vse, na kar zadene. Tem sledi četa Idumejcev.
Čuda poguma, da, besneče predrznosti se vrše sedaj. Kot bi šli na veselico poslušat ubrano petje in godbo, s takim veseljem in navdušenjem se zaženo judje na sovražnike in zažgo še zadnji nasip;; Rimljani poskušajo rešiti že goreče napadalne stroje, toda judje skočijo skozi ogenj in jim jilh izdero kakor blazni iz rok, ne meneč se za grozno vročino. Ogenj se širi, pošilja svoje plamene vedno dalje in prehiteva vedno in povsod Rimljane; gasiti ni mogoče več; rešiti ne morejo ničesar več; obupane gredo zato kohorte nazaj v svoj tabor.
»Za mjimli, za njimi!« kriči Eleazar. »Komu se ljubi dobrega obeda? Kdo se hoče veseliti? V taboru je pripravljen obed in zalege za dolgo časa. Za menoj!«
Jezno in nestrpno gleda Tit zlo usodo svojega s težavo dovršenega dela in se vrže sedaj na Jude še z nadomestno legijo. Toda blazne 'hrabrosti oblegancev ne more vzdržati noben še tako velik pogum. Mnogi se vržejo kar slepo na kopja, da, le s tem podero na tla sovražnika. Bojna vrsta Rimljanov je že pretrgana in Judje se bližajo njihovemu taboru. Fanatizem, jezu, srd, sovraštvo in obup jih tirajo vedno dalje.
Benjamin je iz tabora zrl na mesto in razne misli so se mu podile po glavi. Ko pa zasliši' krik in vpitje, ki je nastalo na nasipih, in ko opazi ogenj in rMin, teče na-g',oma v poveljnikov šotor, kjer leži tribun Lucij zvijajoč se v bolečinah, ki mu jih provzroča pohabljena desna noga.
»Lucij!« zalkriči deček, »Judje poži-gajo nasipe in divje tekanje je nastalo med taborom in mestom.«
»Straže so gotovo na svojem mestu? Podaj mi meč, deček, in pomagaj mi, da oblečem bojno opravo! Hočem poskusiti, če se bom mogel privleči na konec tabora.«
Benjamin mu pomaga in oprt na sulico se priplazi tribun dvesto korakov na konec tabora. Straža je branila velika vrata kakor navadno; posebnih varnostnih naredeb niso napravili. V trenutku pregleda Lucij nevarnost. Takoj zapove trobentaču, naj skliče na mesto vse vojake, ki se mudijo v taboru po najrazno-vrstnejših opravilih. Kot bi trenil, se zbe-ro vsi na ukazanem mestu iti Lucij pošlje zbrane čete k metalnim strojem na obko-pih okoli tabora. In jedva se je to zgodijo, kar se posreči Judom, da prodro Titove bojne vrste in zdaj se vsipajo kar trumoma proti rimskemu taboru.
»Glej, glej! oni tam, oni veliki, ki drvi vsem na čelu, to je Eleazar!« vpije Benjamin Luciju, stoječ zraven njega, ln komaj izpregovori Benjamin te besede, se zvrne načelnik Gorečnikov težko ranjen na zemljo. A ne meneč se za ranjenca valove njegove čete naprej in naprej, brez strahu pred p lisicam i in kopji, ki se vsipajo v njih vrste kakor debela toča na rodovitna polja.
Judje kriče, vpijejo in nekateri .'zmed niili postanejo talko besni, da se vržejo z
3'
vso < v tk.t r p.rr
V era.r -jjsii a ».i." rega
A prirast zrab-os- Crsčr.». v se
ob cstv^ski: vrarri. 5:.-ter: s? ii padb, r k- raca : čz>: stev se ro-a-sša. Trove k->b;r.« >;• ;b rarčeM-e v dva de-b - zda: « •»-•ioc pr.s _-ere. ;o:st
ca>7 > prodtriroe te se vrniti : ve.-». — »rššsbzrr. čer*-v od jere ar'«:-"č-jarer. Rr-fjar ;*: c-regarjax v~av dc
srnkr-e p-ra". :časr>o skoz m-istrs vrata; R ar ne rv;*ese»o* r-•». :m*zr: !>.--bčza prošrja. ro-bera r«r.i ne pp»rr,aga: gore is. koo- pač? v ro»:e razkačen:® prega-
Ti i s« vT2čs atzaj t tabor, a se naj-b: \še	[V.\ s katerfc: s.- se mišk'
R--r>an tn tedee, je bro popo-inocra za-ssrrb r. traa zaca.t: ves napor b-ez ča srl\h brez cspera. še vK, csrai-a vel -ka — k*:-; k;- bojn h priprav.
. ko - veškera živiferja je s-ial t; na-n- — m v?e je trg^rljenc! 'Se par taki" oo>-. >::-. m lahko odi demo z največ: j
;•::.« ?rav. Tk Tiber?»s Aleksandru. k_te" jerdl zraven njega. »Tvoj. Lindje. t\ op bojevnic" so najhrabrejši in najpre- j •drr-e;s v.; ju.-;:. kar ses jib kedaj imel poč sefroj.-
Sar >b3pa3c: sr. gosp d. in cfc-acarvi r.avačz-c. zapro.«. mu odvrne are- j
'Pr: J ar- rc. prav .ir.aš!« vpije po- j ■v; t-jš. : Ji; , . ;jprerx Poglej ta najeta rria«1 a	Pava! Bosan je eiai v
taboru fr. tržeš ;ctc—e bolečine: a kljub i ; "s:ul. tvgabil ra sv \\-> boleoeo n
Benjamin je spoznal resničnost Tito-\ h besed: ter se mu zahvalil za njegovo ;č\.~bo. > Opomnil te bom na to, ko se boš j- ; o.-usi.i - .sta.« je pripomnil deček poveljniku n odšel z Lucijem v šotor.
Potem veli Tit pripeljati predse vratarja Kvarta Kverula, ki mu je bil zjutraj, ca s. nepoklican, naznanil veselo vest, da s; preroška znamenja, katera je opazoval v drobovja dar.inih živali, za rimsko vojsko nenavadno ugodna. Pretkani slepar je namreč upa.', ča se bo ta dan Rimljana::: p .-.srečno spravili njih bojne stroje ra z.dovje Antonije in bo s svojo drzno napovedjo pr: T;tu dosegel isto naklonjenost .n pri'a te list v o. katero je užival pri arkoveroem Ves par i; ar. m Ker pa se je vsa stvar tako nesrečno iztekla, se je prekanjen: duhovnik skril v svojem šotoru in se je šele poiem. ko so ga zasačiii povelj-iči. Mrva I Ti:ovemn povabHu.
beguncev se je mirno in hladnokrvno vdala v svojo usodo. Skoro nihče ni tre-peta! pred smrtjo in mars.komu s, ;e na* g.'; četudi strašni pogin zdel bo.jO kako? počasno umiranje od lakote.
Edino star presjak, ki je v zamazani in razcapani obleki ooganjai pred seboj suhega osliča, na čigar hrbtu je : o na. vezanih dvoje vreč, napol njen K s prepe-re;0 slamo, se ni da! poto-lai :, in ; iadi. koval, kakor da je ob pamet. Zg~i: ' seje
naj
stotniku k nogam :n gz milo
• ,* ■ emu
prizanese staremu s.roma«:- :: bornemu živinčeta.
j Pri Hcrknlu, slavni cesar,< sklepa stotnik svoje pr.povedovarjt. -:o j. -pisal Titu ves dogodek, »veš, da o mam _vade, da b; se kar tako izroča val.-. 4 njc-
ncstl; za take stvari sem p:
.C
temu c: me 00 star p* k r č e v no cJtjtrr.i! sv 11 e i f
Nesrečnež: Kako si se upal napove"- skoro premotil in ;e ne«ai mao ta-::, srečo? Še enkrat stopi predme i besed: še. pa bi 22 bil .zp.-o. z -
:en se bodo k -
: radar m z. v sto. da b: .n
rva
Cf,-
K 3.
m z zro-
^rca,
• 1-.. ki '
' - eč h
;:v:m red v
vseeno zarteva .
r.cer . prer:s-:e umetno- i i: 2 grmečim tr.ascm moža, j s: č.gar zarrlo -.-rlčje priča, da :e bolj zvesto vcan v.rsk. kaplji, kakor s\ :; m beg o- • irr.o, ker ob'j-e u-otrebujem:. vom.	j rec še bol; jad kovat: ir prositi
Toda vražar si ;e rud; zdaj znal po- j končno pot:-2 d ; mošnjiček zlat,- -. ntagatj :z zadrege. Obrni; je svoje motne I "erega :e imel skr.tega pod r.r-j -
p_-*_. os. .a .n vre.
H T

« ž

tre pot-eom-. p-:vb; i.k!< straži. Ce bi tribun ne :: se:-: p rep* čaa. da bi nam
t e. i
in p ča Lrc
•. — . ^ r1 ' : --- -> - - --e sem se Trisaia; ra\r; še :č ~ra-
oc. proti netu ter vzkliknil s svečanim glasom: »O večni bogovi! Kako zaslepljeni so ubogi zemijamCelo potomec božanskega Vespazaana ne m --re sp znati. kakš;v~ srci ste mu odloči danes, m !-: stil. vo se oz raje na mojo jutranjo daniev! Rešili ste mu življenje, ki je viselo v nevarnosti. varovan ste nkgov tabor, katere"::! so grozil, sovražil ki. slednjič ste navor: njegovemu orožju čast in
Tit se je moral navollc svoji nevolj; sn-;.;a:; temu mojsterskemu izgovoru. »Naj b-\« je dejal zv.ten u sleparju. >da-aes še lahko odneseš zdravo kožo! Toda varu; se :: m. n.sar več ne oznanjui take s-eče! Kajti povem ti. da Koš očs loma! sreče :, ako se S;-do v p:d:-b::e—: slučaju bič. moj.h služabTi ko v natančreje seznam s tvoj :r brbrščem in bo sek.ra
sem i a in I sta-■ o je . ka--pa-
.-rečah ne more samo nrep-e"ela sla—5. amr k kaj ražjega. In res. že n;lho\ a teža je pri-čaia o skrittTs za k-a d a. Zg -a; n - b <:ra-
s slamo; sredi
se mi je dozdevalo, da v
Ki
neh sta b-li vreč-
\ >-
lame pa sta se zalc-sketaia dva kupa zoit :kov s tempe-• pod "bo. Glej, tu je p jak s s' j.m skrvr s:—: zakladom!« S temi besedam; predstav, stotnik poku Ana.na. Kajšcvega sir.a — on imreč prosjak — r ta?:' na: -o •:- > :• v: ja I-.: njegov; vreč: " v s u . ::j h !es -:eta; :«čo vsebino k r . ga m. >v
r>- , v » .. . ^.
•tre namrdr
< -
t- - »»__; f ___


m vvukeuu
dah je Kvart Kver_l obraz, se globoko pri r, se hotel vrr r
>0 ~ I ostri bog " • !« vr s ; i Kvart Kverul pokaže z ::-;- . : "krati svfk krp zlata. >1~ r. r
v.
>or
.a:v ra se-

. ..JC S t; i^ .-croo 4:
-- -	. .'iLtris
tr^Tumect c ti f --	_ 'i 7.i.
'» - :	■	i. 7»i. b
i.' i*, -T. : : l. :; ^^ ;. -; 1 • CLTL *
s»oz. o.ska \-rata 0:01
>.aier bo ;.b b.l čuval -a. . r«c<t . oaa Mardxi r: b.lo m _:o-e-ga .e sprc.e a rrttska ko-
■-— >. -vr : v eaa_	ctroie
-sio ."astri	v sesex asaie L-,
aoioče pa eral r rt kako; čredo -Circi p-r p«:c..„ v naKii tabor. Ve&a
t. «reao:< 'Zla:-, na. kakor temo: s-.e. Aran to- ko r.. vb bog: e e o ž
zev
Vse

-.aren. ozre ato je b.lo bog
: '»; k : r -----
Kokk;"'
■ -jzir Vama i v še . ' >>!ii 1 ist aesar! . alež-.emu c dal
astni-e del resni seboj
vse'.- -jego-z_roval
:-e o"e:rč . : reden se je p; lasotrr.il bogatega *^ret a rablja Sacoka' Ko ko- ač 'e b o treba, da « :e .oneb i Zetov o dogov! Kol- irz-~:>: . aa b $7-a-. I rerrateo del svo-. e ga r>pa "a varro! In :da* v^ ves svoj trad. vse sve-e 7-xre srage, vse svoje :-• oče m b: e nakup če e očr rogači so-rrair ega Rmtbana: to ga skeli' T. peče « be-s-i -a tal: od tc^ote -n o-bupa.
(Di9e pri.)
Razgled po
Papeževa obletnica. V sredo 11. t. m. je bila šesta obletnica, kar je bil sedanji papež izvoljen na Petrov prestol. Tem povodom je prejel sveti oče mnogo čestitk od vladarjev, društev in zasebnikov. Bog ohrani 'svetega očeta še mnogo let v blagor svete cerkve!	...
Tri maše na vernih duš dan. Ce bo uslišana prošnja mnogih škofov, naj bi i,veti oče dovolil vsem duhovnikom celega sveta opraviti na vernilh duš dan trikrat daritev svete maše, bo ta žalosten dan spremenjen v vesel dan za vernike, poseb-aio pa za duše v vicah. Podoben bo potem ,ta dan svetemu božičnemu dnevu. Samo Va prvo sveto mašo bodo smeli duhovniki prejeti štipendij ali plačilo, vse druge maše se bodo morale opraviti brezplačno v prid pokojnih. Duhovniki, ki bodo radi brezplačno maševaii, bodo s tem obenem pokazali, da so res sami prepričani o tem, ,kar učijo vernike glede na vice. Naše ljudstvo bo to ugodnost, če jo sveti oče dovoli, pozdravilo z največjim veseljem.
Presvetli gospod knezoškof dr. Jeglič se je odpeljal pred tednom na West-ialsko v Hamborn in okolico, kjer obiskuje slovenske delavce, ki delajo v ondotnih rudnikih in tovarnah. 'Presvitli gospod knezoškof ondi spoveduje in pridiguje. Prihodnje dni se povrne v Ljubljano.
Slovenski framasoni napravijo v Ljubljani. 5. septembra svoj shod. Na tem shodu bodo govorili svobodomiselni študentje: Ivan Lah, Kisovec. Lotrič in Jerko-,vič. l/incd teh študentov jih je nekaj prav pr.Jno pohajalo k duhovnikom, da so jih .podpirali. Sedaj pa nastopajo kot najstra-penejši sovražniki vere in duhovščine.
Umrl je ix> dolgi bolezni č. g. Anton Mali. župnik na Blagovici. Rojen je bil v Spodnjem Tuhinju 29. maja leta 1861, v .mašnika posvečen 25. juiija 1885. Naj počiva v miru!
V Ljubljani se je vršil pretekli teden slovensko - hrvaški katehetski tečaj. Udeležilo se ga je nad 200 gospodov katelie-tov. Lepo število je bilo Hrvatov in precej tudi gg. katehetov s Koroške. Zborovanje je vodil mil. g. prelat Andrej Kalan. Gg. katelietje so priredili razstavo katehet-skili učil v posebni dvorani »Katoliške tiskarne«.
Posojilnica in hranilnica v Kranju ima
uradne ure vsak dan. Na to opozarjamo slavno občinstvo, kateremu kličemo: Svoji k svojim!
Shodi S. L. S. se pridno nadaljujejo. Povsod se jih ljudstvo udeležuje v obii-Jicin številu ter izreka našim poslancem ■popolno zaupanje ter izjavlja, naj vstra-iajo v pravičnem boju zoper nam Slovencem sovražno vlado. Važno izjavo je poslal občinski odbor ma Muljavi našim poslancem. Glasi se:
Občinski odbor na Muljavi, polnošte-vilno zbran v svoji seji izreka svoje posebno zaupanje našim vrlim poslancem na Dunaju, posebno pa še dr. Ivanu Šusteršiču za tako možat in odločen nastop v državnem zboru za korist iin blagor Jugoslovanov, posebno mas Slovencev. [Veseli
Vam kljčemo: Bog živi »Slovansko Jed-noto!« Živela obstrukcija! Neustrašeno naprej!« — Županstvo v Muljavi, dne 8. avgusta 1909. — Ignac Špendal, župan; Jože Kutnar, Ignac Zupančič, svetovalca; Frane Erjavec, Matija Lezjak, Vide Kaste-lic, Franc Zaje, odborniki.
Tudi na Štajarskem prireja »Kmečka Zveza« izborno obiskane shode, na katerih se povsod odobrava nastop poslancev »Slovenskega kluba«, odločno pa se obsoja zahrbtno intrigiranje Ploja in Hribarja. — V Borštu pri Trstu je na shodu nad 400 volivcev izreklo zaupanje našim d.č-nim poslancem.
Za po toči poškodovane! Minoli te-den je dvakrat poslanec dr. Šusteršič i osebno posredoval pri deželni vladi v prilog po zadnji toči tako kruto prizadetim kmetovalcem. Deželna vlada si odločno prizadeva, da dobi za poškodovance čim večjo državno pomoč. Poizvedbe se po okrajnih glavarstvih že vrše — in deželna vlada jc že podala prvo poročilo na osrednjo vlado na Dunaju. Pričakujemo, da nujno potrebna pomoč kmalu pride!
Slovenec novomašnik v Ameriki. V Pueblo Colo. v Ameriki je pel novo mašo č. g. Peter Zupan, brat č. g. Cirila Zupana, župnika v Pueblo.
Nova cementna tovarna. V Trstu se je sestal konsorcij z osnovno glavnico dva milijona kron. Sezidati misli na ugodnem mestu v Istri veliko cementno tovarno.
Krvoločnost španskih liberalcev in socialistov. Zadnji »Domoljub« je v uvodnem članku popisal grozodejstva, ki so jih uprizarjali libcralci in soc. demokrati na Španskem. Te dni so listi poročali tole strašno novico:
Dne 11. t. m .je umrl v barcelonski bolnišnici kot žrtev svobodomiselne krvoločnosti pater Martino. Po liberalcih, socialnih demokratih in anarhistih nahujska-no barcelonsko ljudstvo je napadlo reveža in ga grozno mučilo. Iztaknfli so mu obe očesi. Da ne čujejo bolestnih njegovih vzklikov, so mu zašili usta. Ne dovolj muk! Krvoločni liberalci so mu odsekali vseh pet prstov na desni roki. A ni bila še vte-šena liberalna pohlepnost po muki »farja«! Še rebra so mu polomili. Po liberalcih in njihovih socialistično anarhističnih zaveznikih nahujskano ubogo ljudstvo je ubogega patra za to tako mučilo, ker je bil drzen dovolj, da se je upal miriti ubogo, po liberalcih k demonstracijam zapeljano ljudstvo . . .
Ta strašna dejanja hvalijo tudi liberalni in socialistični listi. Tudi ti bi radi tako mesarsko klanje provzročili med nami. Naj bodo brez skrbi, krščansko slovensko ljudstvo ne bo tega nikdar dopustilo.
Liberalna podivjanost. Iz Cerknice: Kam dovede strankarska hujskarija, zagrizenost in nestrpnost naših liberalcev, nam kaže sledeči žalostni dogodek: V nedeljo 8. t. m., je šel posestnikov sin Andrej Baraga po trgu. Med potjo se mu pridruži France Braniselj, ki nič hudega slutečega Baraga .vrže ob tla in ga zabode y trebuh
tako, da so revežu precej čreva izstopila. Na ranjenčevo stanovanje došla sodna komisija je zamogla istega le zaslišati, a podpisati se radi slabosti že ni več mogel. S prvim ponočnim vlakom so ga odpeljali v bolnico. Kdor je čul v nočni t.išini obupni jok ranjenčeve matere, se je moral zgražati nad 'bestijalnostjo tega liberalnega pobalina, čegar čin grozi uropati pošteni hiši blagega sina. V malo komentarja povem, da je ranjenec marljiv tih fant in eden najbolj vstrajnih članov našega Orla. Hudodelec pa je sin znanega zagrizenega liberalca vulgo Sežona.
Iz S. K. S. Z. Slovenska krščansko socialna zveza naznanja, da je prvi 1000 njenih znakov že razprodan! Naročeni so zopet novi zpaki, ki pridejo v nekaj dnevih v Ljubljano. Znaki so zelo lično izdelani in napravljeni za vsa društva in za čiane vseh zvez, ne samo kranjske! Društva, ki pa žele poleg teh znakov svoje kokarde z napisom, iili lahko naročijo v knjigoveznici katoliškega tiskovnega društva (Katoliška tiskarna) v Ljubljani. — Zvezini znaki stanejo po 70. vinarjev komad in se naročajo pri zvezi v Ljubljani. Ponovno prosimo ona društva, ki so od Zveze prejela položnice za vplačilo članarine, da isto kmalu odpošljejo.
Nova hrani niča in posojilnica se je ustanovila pri Sv. Joštu nad Polhovim gradcem. Svoj delokrog razteza na žup-nlje Sv. Jošt, Vrh, Pollipa in Horjul. Pričela je poslovati v nede.jo, dne 8. t. m. in ima uradne dneve vsako nedeljo po dopoldanski službi božji.
Ponesrečena deklica. Iz Mineral Kan-sas v Ameriki poročajo: Zadnji teden se je tukaj ponesrečila 131etna hčerka rojaka Josipa Plankarja. Opoldne je šla kurit, in ker se ji drva niso hotela vneti, jih je polila s petrolejem. Petrolej se ji je pa tudi vnel in eksplodiral, da je bila deklica takoj v ognju. Po preteku sedem ur je umrla. Koliikrat se čita o nesrečah,- ki so se dogodile na ta način, a ljudje še vedno rabijo petrolej za podkurjavo.
Smrt v tujini. Umrl je v Clevelandu Slovenec Ivan Stanko. — V Moon Run, Pa., je umrl Anton Bogataj, doma iz Stare Osdlice nad Škofjo Loko. Stroj je zmečkal Slovenca Andreja Kodre v Oregou City, Oregon.
Prilepljanje narodnega kolka na dopisnice in razglednice. Zadnji čas je bilo čuti mnogo pritožb radi poštnega postopanja z dopisnicami, na katerih je bil prilepljen naroden kolek. Treba je bilo namreč doplačati pristojbino za pisma. Sedaj se pojasnjuje z merodajne strani, da je to postopanje poštnih uradov popolnoma pravilno, kajti določbe za notranji kakor tudi inozemski poštni promet predpisujejo, da ima desna naslovna stran služiti izključno le poštnim svrham, t. j. za poštno znamko, naslov in druge poštne .opreme, Dotični prostor je 'itak pičel in ako se pre-leplja z narodnimi in dobrodelnimi kolki, ali se pišejo kake druge stvari, je uradova-,nje otežkočeno in ovirano. V interesu občinstva je torej, da se ravna po poštnih
.predpisih in prilepija kolke na levo naslovno ali pa na zadnjo stran.
Zopet nesreča na Triglavu. Na Suhem plazu ali na Skrlatici, v triglavskem pogorju se je ponesrečil ljubljanski zdravnik dr. Stoje. V ponedeljek 9. t. ni. Arog tretje ure popoldne se je utrgala skala, katere se je oprijel, da bi splezal po nji in padel je več metrov globoko. Pri padcu si je zlomil roko, nogo dvakrat in eno rebro. Njegov spremljevalec nadučitelj Pe-trovčič iz Kranjskegore ga je na to spravil z največjo težavo na bolj varen prostor in ga privezal z vrvjo, da ne bi padel v brezdno, ki .'e zijalo pod njim. V torek je prišel gospod Petrovčič naznanit nesrečo v Kranjskogoro. Takoj so se odpravili hri-bolazci na rešilno delo. Po neznanskem trudu se je Trentarjem posrečilo v četrtek 12. t. m. spraviti težko ranjenega zdravnika s pomočjo dolgih vrvi v nižavo. Prepeljali so ga v Kranjskogoro, Kjer mu ie dr. Slajmer, ki je prilhitel iz Ljubljane povezal roko in nogo. Upati je, da splošno spoštovani gospod zdravnik, s katerim vse sočustvuje, kmalu okreva. Nahaja se sedaj v ljubljanski bolnišnici.
Romarski izlet priredi ob ugodnem vremenu dekILška Mari ina družba iz Križank v Ljubljani k Sv. Joštii nad Kranjem. Ciori bo ob deseti uri cerkveni govor in sveta maša.
Vestnik »Družbe sv. Rafaela«. —
P o z o r r o j a k i ! Ameriška družba sv. Rafaela je poslala slovenski podružnici »Sv. Rafaela« v Ljubljani poziv pod go-renjim naslovom s prošnjo in svarilom, naj se ljudje sedaj nc izseljujejo. V dopisu pravi ameriška Rafaelova družba: »Silno žalostno je gledati, kako s:rote na Ellis l-slandu zdihujejo iu jokajo, ko vidijo, da je vse niili upanje zastonj, da morajo nazaj v domovino, še predno so stopili na ameriška tla.
Dolg so naredili, da so plačali pot-nino, — z upom, da si tukaj kaj prislužijo, a morajo nazaj, ker jim jc po naseljeniških postavah zabranjena pot na ameriška tla. Te postave sc izvršujejo do črke natančno. Zatorej prosimo, da nemudoma opozorite rojake na te odredbe, da ne bodo hodili zaman sem.«
Oglas, v katerem so navedene te postave. slove:
Ellis Island (Kastelgarden) v New-Yorku je dobil novega zapovednika.. komisarja W. VViliiamsa, mesto bivšega Roberta Watchorna. Z novim komisarjem se je pa izdatno spremenilo tudi poslovanje naselniške oblasti. Novi komisar je izdal naredbe strogo po državnih naselje-niškili postavah. Rojaki naj pazijo:
L Vsak izseljenec mora pokazati nadzorniku pred vstopom v Ameriko najmanj 12o K ali 25 dolarjev i,, pa plačan mora ime i poleg tega vožni listek prav do svojega cilja.
„„. \ bi "c imel te vsote, mora na Ellis Jslandu toliko časa čakati, da dobi to vsoto, i oda, kar je sedaj drugače in strožje: mu sme to vsoto poslati le oče mati, mož, žena, sin, hči, morda včasih svak, nečak, stric, teta, to je taki, ki so že postavno dolžni zanj skrbeti. 6'
V vseh drugih slučajih mora pa vlada določiti, ali se dovoli izseljencu, da sprejme denar ali ne. Postava namreč zapoveduje, da se reveži (pauperes) nc smejo pustiti na suho, ker bodo najbrže morali biti za breme javnemu usmiljenju ali usmiljenju kakega posameznika.
Ako pa izseljenec nima že dovolj denarja, da bi mogel na suho, in torej prosi prijatelja ali znanca, da mu da to vsoto, jc že za breme zasebnemu usmiljenju, torej je zoper postavo in ne sme na suho. V takih slučajih sicer izseljeniški misijonarji izposlujejo od parobrodnih družb, da jim vrnejo denar, kolikor so plačali za železnico do kraja, kamor so bili namenjeni, da jim poiščejo v mestu gotovo delo. In ako je izseljenec čvrst in krepak, se tem pri-zivom tudi ugodi.
Vendar resno svarimo rojake, da gotovo vzamejo seboj toliko denarja, da bodo v Ne\v-York prinesii vsaj še 125 K, to je 25 dolarjev.
Dalje naj se nikar ne zanašajo, da jim bo prijatelj ali sorodnik poslal v Ne\v-York potrebno vsoto, ko bodo že tukaj. Ako ne. so že v nevarnosti, da bo dolga pot do Ne\v-Yorka zastonj.
Glede slabotnih, nad 45 let starih, pohabljenih in nerazvitih je pa sedaj še strožje. Takim prav resno odsvetujemo, naj nikar ne poizkušajo priti sem, ker je zelo dvomljivo, če bodo sploh pripuščali. Le žena k možu, mož k ženi, otroci k sta-lišem. ali stariši k otrokom, le v teh slučajih jc dovoljen vstop. V drugih slučajih je pa skoro gotovo, da se ne bo dalo dobiti dovoljenja za vston.
Zatorej, rojaki, bodite premišljeni in oprezni, ako se izselite v sedanjem času. Naselniške postave se sedaj strogo izvršujejo. Ako vam tudi morda kak »Ameri-kanec« drugače pove, ali ako kdo iz Amerike piše da ni tako, nikar nc verjemite, da ne boste bridko varani. Samo danes je bilo na Ellis Islandu pridržanih nad 2000 izseljencev in jih je bilo poslanih nazaj nad 400. In to gre dan za dnem.
Družba sv. Rafaela izpolnuje svojo dolžnost in resno svari: Ne v Ameriko ! Zlasti sedaj ne. Poleg slabih časov, ki vladajo sedaj v Ameriki se še tu navedene uredbe pod novim komisarjem strogo izvršujejo. Ako pa kljub temu mora kdo iti, pa naj vsakdo prej dobro premisli, vse uredi, vzame dovolj denarja seboj in potem šele naj poizkusi.
Najbolje pa naredijo naši rojaki, če se obrnejo na »Družbo sv. Rafaela« v New-Yorku za svet.
Tudi družba sv. Rafaela v Ljubljani daje vsakatera pismena pojasnila. Pripomnimo še, da sta bila prvi teden meseca julija zavrnjena v domovino tudi dva Slovcnca.	Družba sv. Rafaela.
Shod. V nedeljo ob 7. uri zjutraj po prvi maši je shod K. Z. v Šmartnem pri Litiji. Poročata državni poslanec svetnik Povše in tajnik S. L. S. dr. Rožič. Možje pridite v obilnem številu na shod.
Na Trsat. K. si. izobraževalno in podporno društvo v Mengšu priredi 25. ali 26. avgusta romanje s posebnim vlakom na Trsat. Tega romanja se lahko udeleže možje, fantje, žene in dekleta iz cele kam-
niške dekanije. Cena in vse drugo potrebno se bo še naznanilo. Priglasite se pa že sedaj. Naslov: Kat. slov. izobraževalno lin podporno društvo v Mengšu.
»Dom liberalcev ali liberalni dom« piše sedaj samo »za kmeta« — pravi tla naši poslanci niso nič storili za kmeta in čenča same neumnosti. » Liberalni dom« naj bi rajše povedal, da so liberalni poslanci sami v dež. zboru rekli, zlasti poslanca Triller in Tavčar, da se S. L. S. preveč briga za kmeta. Kako gre zdaj to skupaj. Stari liberalci govorijo tako, mladi pa drugače. Radi bi vlovili kmeta v svoje mreže — zato tudi sklicujejo še posebej »zaupni kmečki shod« — na 22. t. m. v »Mestni dom« - - da bodo tam rešili« kmeta!
2237
Zahvala.
i-i
Ker so se pri gašenju požara, nastalega dne 27. julija t. 1. pri sosedu spodaj navedena poslopja poškodovala in je »Vzajemna zavarovalnica« v Ljubljani to škodo v podpisanih popolno zadovoljnost točno izplačala, se ji isti najtopleje zahvaljujejo in jo vsakomur priporočajo.
Orle, dne 3. avgusta 1909.
Janez Vrečar Ivan Babšek župan, Frančiška Zrnec, Janez Elikan.
gorenjske novice.
Iz selške doline.
g Somišljeniki, pozor! Shod S. L. S. bo v Železnikih dne 22. avgusta ob 10. uri dopoldne precej po sv. maši, ki bo ob 9. uri. Shod bo pod kozolcem g. Luka Mar-kelj. Pridite v obilnem številu, da slišite naše vrle poslance in protestirate neni-škutarski politiki naših slovenskih nasprotnikov. Torej v nedeljo, dne 22. t. m. vse, kar je- našega, gotovo v Železnike!
g Narobe svet. Železniški gospod mesar, očka Fr. Košmelj, ki prodaja meso dražje, kot ga prodajajo v Loki, ne gre nikoli spat, da ne bi čez dan obral par duhovnov. Zlasti mu je v želodcu domači gospod župnik, kateremu po krivici očita, tla mu je rekel framazon. Framazon g. Košmelj ni, tudi nima talenta za to, pač pa jc strasten sokol in pobožen cerkveni''ključar, vse v eni osebi. Do tega sta ga pripravila njegova sinova visokošolca. Popred pameten človek, s katerim se je lahko občevalo in ga je tudi vse čislalo, je naenkrat se splašil na prigovarjanje svojih nadebudnih sinov sokolov in svobodo-mislecev. Mesto, da bi oče držal sinova na vajetih, sta pa sinova vpregla očeta pred liberalno-sokolsko-svobodomiselno »koreto«. In sedaj je oče za konja, sinova sta pa v kočiji z »gajžlo« v rokah. Ali ni to narobe svet? Seveda, ko pa sinova prideta k stricu župniku v brezniški farovž, sta pa najbolj medena »klerikalca«. Grof Orlu-
dur, povej, kje je ključ do 'teh prečuduh dur'! Potem pa trd.jo železniški liberalci, 'da sta vseh prepirov kriva Smolej in Marčič. Ona dva sta še vedno taka, kot ste bili vi še pred par leti, toda vi niste več taki in od tod vse zlo, le verjemite!
jr Liberalna olika. V Železnikih je neki sokol od generalnega sokolskega štaba tako pretepel svojo ženo, da ni mogla iz hiše; drugi sokol — tudi iz štaba — pa kaj rad meče okoli sebe s »farovškimi biki«, > barabami«, »psi« in drugim itakimi »lepimi« izrazi. Sokolske litanije železniške, ki jih železniški sokol vsaki dan »nioli«, se pa začno s »čukom« in nadaljujejo se s »podropmkom« in tako dalje do konca. Gospod Matevž — ti lajtnant sokolski — ki si tako vnet za oliko, da si svojemu župniku na shodu pri Talerju med gromo-vitim aplavzom svojih pristašev tako nujno priporočal, naj svoje ljudi najpoprej nauči olike, daj vendar predlagati pri sokolski seji, naj si sokol naroči kakih 100 izvodov »olikanega Slovenca« in ga pridno prebira, kajti kakor se sedaj obnaša železniški sokol, tako se ne obnašajo olikani in dostojni ljudje! Oj, sokol, kako visoko si zletel, pa kako nizko si sedel! ln za tako društvo žrtvuje železniška inteligenca stotake! Zares, daleč srno že prišli.
g Štupica — liberalni steber. V Draž-gošah je že večina ljudi v nasprotju z gospodom župnikom in v liberalno-svobodo-tniselnem taboru. In vendar so bili Draž-gošani še pred ne tako davnim časom tako vrli možaki.. Kdo je to zakrivil? Sedaj vemo, kajti Štupica je pisal svojim »bratom v Železnikih pismo, v katerem trdi, da če on gre iz Dražgoš, da pade vse, pa ne samo v Dražgošah, ampak po celi selški dolini... Torej je vendar Stupica kriv vsega liberalnega in protiverskega gibanja v naši dolini! Smo torej zadnjič pisali resnico, čeprav je to Štupica tajil. Sedaj si menda ne bo upal ugovarjati. In sedaj je ta liberalni »biskup« pisal tudi Germe-ku v Komendo, naj prosi za železniško iiadučiteljsko službo. S tem je pač povedano vse. Če hoče Štupica imeti Germeka v selški dolini, potem morajo tudi slepci uvideti, kam meri Stupica in kakšen je njegov načrt kljub njegovi pobožni krinki. Kdor le še količkaj versko čuti, pobožno svetemu obrazu Stupičevemu ne "bo verjel nič več in naj gre tudi stokrat na božjo pot v Šušo.
g Železniški sokoii obhaja v nedeljo obletnico svojega obstanka. V prvem letu obstanka ima dovolj prijaznih spominov ■za seboj. Starosta, ki se rad balia s svojimi tiči, je res lahko ponosen na nje. Res lepo kažejo svojo izobrazbo. Zadnjo nedeljo je 10 sokolov napadlo s steklenicami pred neko zelo napredno gostilno dva fanta in mesarjevega psa. Železniški straž-mojster in loški Dev sta s svojo pristra-nostjo in protekcijo pripomogla k takim izobraževalnim razmeram. Upamo, da bodeta sedaj spregledala.
Bohinjska Srednja vas.
g Štiridesetletnlca. Dne 8. t. n». je obhajal naš veleč. g. župnik 401etnico svoje "ove maše. 40 let, kar je nastopil duhovno
pastirsko službo, bo 29. septembra 1.1. Vsi župljani se z blagim gospodom župnikom vred veselimo ob tem dogodku in prosimo ,Boga, da bi ohranil dragega gospoda še dolgo časa zdravega in čilega naši župniji!
g Vreme je, livala Bogu, že nekaj časa jako ugodno. Po rovtih se je seno lepo posušilo. Otava prav dobro kaže. Tudi sicer obeta biti 'letina prav ugodna, ako nas obvaruje Bog kake nesreče.
g Kje so koze? Ne moremo si kaj, da ne bi opomnili merodajne kroge na neko ne malo važno zadevo. Na velikonočni ponedeljek i. 1. je imel ravnatelj Pire v kmetijski podružnici predavanje o kozjereji. Obljubila se je za to panogo živinoreje nodpora in neke vrste koze s Češkega. Podpora je baje že prišla, a koz — teh šfe ni od nikoder in jih ni. Kaj je torej z obljubljenimi in tako zaželjenimi kozami?
Volitev župana. V nedeljo, I. t. mes., je bil zopet z veliko večino izvoljen za župana Ivan Korošec iz Češnjice. Prvi svetovalec ie ^Jožef Stare iz Češnjice, drugi so: Janez Žvan iz Srednjevasi, Janez Ga-Sperin od Stare Fužine, Martin Cesar iz Jereke. Jože Žvan iz Studora in Frainc Zupane s Koprivnika. Tako'je ostala naša občina vkljub vsem hinavskim spletkam raznih liberalnih »kmečkih prijateljev« v rokah S. L. S. Bržkone so si prav ti ljudje ohladili svojo jezo nad tem da so v Srednji vasi skrivaj potrgali plakate za kamniški zlet »Orlov«. Kakšno junaštvo pač, odtrgati kos papirja z zidu! Liberalna olika •je pač povsod enaka! Kaže se tudi pri nekaterih v »spodbudnem« obnašanju v cerkvi.
»Slovenski dom« je našel pot tudi k nam. Naš pravi »Slovenski dom«, dragi Bohinjci, je »Domoljub«, ne pa umazana cunja »Slovenski dom«, ki pod lepim naslovom širi grdi liberalizem in nam hoče vzeti našo katoliško vero in obenem tudi našo narodnost. Takoj v prvi številki se norčuje iz našega predobrega gosp. knezo-škofa in udriha po naših poslancih, ki se 'bore za pravice 'slovanskih narodov, v prvi vrsti Slovencev. Kdor je dobfl »Slovenski dom«, a je pristaš S. L. S. in katoliški kristjan, naj ga pošlje takoj nazaj! Na ovitek se napiše: Nazaj, se ne sprejme! Drugega niC ne stane.
Električna železnica. Pozabiti ne smemo še neke znamenitosti. Skoraj dobimo električno železnico, vsaj tir je že precej časa položen. Od Češnjice do Srednjevasi, ;na okrajni, v bodoče deželni cesti, je že ves čas od pomladi tako globok kolovoz, da se mu ni mogoče ogniti. Vsak voz vrže vanj. Kako je taka vožirja prijetna, ako je n. pr. ena stran voza v kolovozu, druga na favni cesti, si vsak lahko misli. Okrajni cestni odbor na Bledu lepo vabimo na to električno vožnjo!
Barbarstvo. Še nekaj glede naših gora! Kakor znano, slovi Črna prst posebno vsled prekrasnega rastlinstva. Tudi planik je bilo na goriški strani nekdaj vse polno. Letos, žalibog, se moraš posebno truditi, da katero dobiš. Kar s koreninami je vse izruvano! Ali ni nobene postave v varstvo teh prelepili cvetk?.
Iz ljubljanske okolice.
Iz Šmartna ob Savi. Predzadnjo nedeljo smo imeli pri nas nekaj, kar še ni bilo odkar teče Sava mimo Šmartna, in odkar vozimo mleko v Ljubljano in odkar prodajamo čebulo. V zeljarni je bilo. Videli smo, da je zeljarna zelo pripravna ne samo za zelje, ampak tudi za predstave. Kakor prostorna dvorana je sprejela zeljarna v svoje hladne prostore; mnogo občinstva iz domačih in sosednih vasi. Celo iz Hru-šice je prišlo nad 20 oseb. Radovedni smo bili, kaj bodo naredile dekleta katol. siov. izobraževalnega društva iz Sela, ki so prišle k nam gostovat. Igrale so igro »Dve materi«, in navduševale za češčenje Matere Božje, za izobraževalno delo med nami. Prav zadovoljni smo bili in smo se prepričali, da je mogoča poštena, prijetna zabava v katol. slov. izobraževalnih društvih. Obžalovali smo le, da ni mogoče zeljarne pozimi porabiti in narediti še pozimi predstave. Slišimo, da nas kmalo obiščejo fantje iz Sela in nam narede veselje z novo igro. Le hitro, da ne začne gospodarska zveza prej rezati zelja. Dobro došli.
Moste. Težko čakamo, da bi vdrugič gledali igro »Dve materi«, ki se nam je zelo prikupila. Zares blažiino je vplivala ta predstava. Zvedeli smo, da bi tudi naši »prijatelji« radi igrali. Narediti si hočejo svoje društvo. Nekateri pravijo, da se bo imenovalo sv. Cirila in Metoda društvo. Poredni jeziki trdijo, da je to društvo tisto dete, za katero je že zdavnaj župnik Berce iskal po Mostah zibelke. Bercetovo društvo in Bercetovo delo pa smrdi po liberalizmu. Sprej'emali bodo pa v to društvo sarno izbrana dekleta, ki bodo igrala v korist Bercetovega liberalizma. No. saj tudi za te mora biti zbirališče. Najprej jih bodo pobrali po Mostah, potem bodo pa šlf še na Predovičevo Seio. Če se zbirate pod imenom svetnikov Cirila in Metoda, je to le gola hinavščina. Starši, le glejte, katera dekleta bodo šla pod to hinavsko odejo.
Na Dobrovi, starodavni božji poti blizu Ljubljane, bodo med šmarnimi mašami ob velikih shodih sodelovali v izpovedma in na prižnici tudi prevzv. gospod knezo-'škof ljubljanski dr. Anton B. Jeglič, in sicer v nedeljo pred malim Šmarnom in v nedeljo po malem Šmarnu. — Na Dobrovi se je notranjščina župnišča docela prenovila; dobilo je župnišče nova okna, nova tla in novo slikarijo; popravila se ie tudi slikarija v cerkvi ter streha na cerkvi.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g S Suhe. Knjižnica S. D. Z. na Suhi nad Kranjem priredi v nedeljo, dne 22. avgusta ob pol štirih popoludiie v prostorih g. Jakoba Basaj ljudsko veselico s sledečim vsporedom: 1. S. Gregorčič: Naš čolnič otmitno. Deklamacija. — 2. Za letovišče. Burka enodejanka. — 3. Vrban Smuk pri dohtarju. Komičen nastop (po Jurčiču). — 4. Prosta zabava na vrtu, srečolov, narodno petje. — Veselica se vrši ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi odbor.
g Iz Mengša. Kat. slov. izobraževalno in podporno društvo v Mengšu priredi v nedeljo, dne 22. avgusta dve igri in sicer: »Znamenje v gozdu« in »Pri gospodi« Igralci nastopijo v krasnih srednjeveških oblekah. Prva igra »Znamenje v gozdu« je zelo poučna in ganljiva. Druga pa je smešna in kratkočasim. Ker je čisti dobiček namenjen za telovadno orodje, prilii-tite v kar največjem številu k tej prirc ditvi. Torej prihodnjo nedeljo popoldne ob 3. uri na veselo svidenje v Mengšu ' Društvenem domu!
g Redka slavnost na Breziah in v Ra doljici. To je bil namreč sestanek sošolcev, ki so 1. 1863 napravili maturo in bili 1. 1867 v mašnike posvečeni. Tega sestati ka so sc poleg mil. škofa Jakoba Trobec iz St. Clouda v Minnesoti udeležili sledeči preč. gospodje: kanonik Anton Fettich-Frankheim v Ljubljani, Alojzij Kummer, župnik v pokoju v Stari Loki, Frančišek Kunstel, dekan v Cerknici, Janez Novak, kanonik in dekan v Radoljici, Martin Poc, duh. svetnik in župnik v Komendi, Janez Virant, kanonik v Novem mestu, Frančišek Rudolf Vagaja, župnik v p. v Lipnici. Ti so duhovniki iz ljubljanske škofije. Iz tržaške škofije je bil navzoč kanonik Frančišek Kosec, iz poreške škofije pa Frančišek Škerjanc, župnik v pokoju v Ljubljani in pa P. Rajnerij Kokalj, tajnik provinciaiov. Navzoča pa sta bila tudi sošolca svetnega stanu in sicer visokorodni gospod dr. Vojteh Levičnik, deželne sod-nije predsednik v Ljubljani in blagorodni gospod Frančišek Sterle, bivši postajena-čelnik južne železnice. Po opravljenih sv. mašah podaii so se gospodje na obed k gostoljubnemu kanoniku Janezu Novak v Radoljico, kjer so našli jako prijetno razvedrilo. Pri obedu je pozdravil kanonik Novak mil. škofa Jakoba Trobec, potem vse pričujoče gospode, zlasti gospoda predsednika deželne sodnije, ter izrazil svoje veliko veselje, da more v svojo hišo sprejeti in pogostiti stare prijatelje iz dijaških let, izmed katerih mnogi zavzemajo visoko stopinjo v človeški družbi. Mil. škof Trobec je odzdravil, dal izraz čuti-Iom radosti, da se jc mogel siliti s svojimi nekdanjimi sošolci, s svojimi dobrimi prijatelji, hvalil pa je posebno gospoda Boga za vse neštevihie dobrote, ki jih je nam podelil. Med obedom je došlo brzojavno pozdravljenje mil. prošta Novomeškega. Gospodje so se spominjali raznih prijetnih in šaljivih dogodb iz dijaškega življenja. Hitro je potekel čas in treba se je bilo ločiti ter so odšli gospodje na vse štiri strani obetajoč si spomin molitve v življenju in po smrti. Ze večkrat so se ti sošolci sešli, prvič za 25letnico mašništva I. 1892 v Dobu pri gospodu svetniku Janezu Ger-čarju, leta 1900 so imeli sestanek, ko je prišel škof Trobec iz Amerike, na Brezjah m v Begunjah pri gospodu župniku Janezu Košmelju, leta i907 so pa obhajali 40-Ictmco mašništva na Brezjah, in letos zopet sestanek na Brezjah in v Radoliici ter so tako ponovili in potrdili svoje staro prijateljstvo. — Omeniti je, da je bilo v osmi šoli 55 sošolcev, izmed katerih se je 27 posvetilo duhovskemu stanu; izmed teh iih še živi 16. Poleg omenjenih so še ti-ie 8'
živi: Anton Petelin, župnik v Istri, Janez Gerčar, župnik in duhovni svetnik v Do bu, Janez Košmelj, župnik v p.-, v Ljubija ni, Janez Karet, župnik v Nemški Loki', P. Stanislav Škrabec, mašnik frančiškanske ga reda na Kostanjevici. Mili Bog daj tem gospodom učakati še zlato mašo!
A. K.
g Iz Žabnice. Ubit je bil s kolom na cesti pri Formah na Veliki Šmaren zjutra' okoli 5. ure 25-letni fant Martin Lužan iz Šutne od svojega lastnega tovariša, kate rega je baje svaril pred pobojem. Črepinja je bila tako razbita, da so možgani izsto pili. Izmed svetoduških fantov, ki so omenjena podili, je eden tudi precej izkupil Žalostni nasledek nekrščanskega življenja! — Toče nismo imeli pri nas, hvala Bogu, nič. Bog nas obvaruj še v prihodnje! Otava obeta dobro. Tudi drugi pridelki kažejo dovolj ugodno.
g Župnija Črnuče pri Ljubljani je da rovala za obmejne Slovence 120 K. Od teh sc je posialo po toči oškodovanim bratom Štajercem 60 K in v sklad za obmejne Slovence 60 kron. Iskrena hvala daroval cem in nabiralcem! Bog plačaj stotero!
g Na Črnučah je prodano posestvo št. 38, kupil ga je ljubljanski krčmar Bevc za 24.800 K. Vzrok — požrešni in neusmiljeni alkohol! Ali umete sedaj, ljudje božji, zakaj so najplemenitejši naši možje napo vedali neizprosno vojsko temu najhujšemu sovražniku ljudske sreče, krutemu razdiralen kmečkih domov — trinogu al kohoiu? — Lepo posestvo je bila doma čija pred enim letom zamrlega dolgoletnega cerkvenika, orgartista in nazadnje župana črnuškega, Jožeta Snoj. Udarec za udarcem je zadel to hišo v teku enega leta. Mi sožalujemo — kralj alkohol se veseli!
g Iz Kranja. Lepo se priporoča lastnik hotela »Stara pošta« svojim gostom. Pred kratkim pride v njegovo gostilno mlad fant z znakom telovadnega odseka. Seveda se gospod Golob v svoji zagrizenosti ne more premagati ,da bi ga ne nagnal s psovko »čuk«. Slovenski kmetje, ki skoro edini še zahajate tja, zapomnite si to in podpirajte rajše naše gostilničarje Kranju, saj jed in pijača tam ni slabša kakor na »Stari pošti«! Vaše geslo naj bo: svoji k svojim!
novice.
Belokranjske novice.
d Iz Črnomlja. Preslabo je moje pero, da bi moglo zadostno popisati žalost, ki je zavladala v pondeljek, 26. julija, v Črnomlju in celi fari, ko je prišla iz Novega mesta grozna vest: naš nad vse ljubljeni in spoštovani g. župnik Peliarc je umrl. Grozna in strašna novica! Malo je bilo fara-nov, ki jih niso solze polile, ko so čuli to žalostno vest. Pri fari in podružnicah so takoj zapeli zvonovi in naznanjali turobno vsem faranom: naš-župnik, naš Stanko je umrl. Ljudje po polju so pustili delo in zmolili očenaš za župnika, ženske so za-plakale, plakali so zvonovi, plakali farani plakala in žalovala je cela fara. In kako bi
ne? Niti sanjalo se ni nikomur, da se bo kaj takega zgodilo; g. župnik ni nikomur, razun svojim duhovnim sobratom, razo^ del, da je bolan; mnogo jih niti ni vedelo, da je g. župnik v bolnišnici, ker je rajni trpel vdan v voljo božjo in upal na skoraj, šnjo ozdravljenje. A prišlo je drugače' Vsemogočnemu je dopadlo vzeti iz naše srede rožo lilijo in jo presaditi v nebeški vrt, da tam uživa novo, boljše in srečnejše življenje. Preslabo in prešibko je moje pero, da bi moglo zadostno popisati žalost cele fare nad izgubo župnika, daleko preslabo še posebno, da bi opisalo ves njegov trud za svoje farane, vse njegovo delo za občino črnomaljsko, za belokrajnsko železnico, za župno cerkev in za blagostanje cele fare. Blagi pokojnik se ni ustrašil tudi denarnih žrtev, če se je šlo za občni blagor in korist ljudstva. Vzor duhovnik, zabaven družabnik, nevstrašen in pogumen, kadar je bilo treba braniti čast duhovščine in sv. vero pred nasprotniki, je bil naš župnik. Bil je cel čas svojega bivanja občinski odbornik; mestna hranilnica se ima tudi njemu mnogo zahvaliti, da danes tako trdno stoji, 'bil je prvi, ki je deloval na to, da se ustanovi, in bil njen odbornik do svoje prerane smrti. Kat slov izobraževalno društvo v Črnomlju ie izgubilo v njem svojo največje} podporo ker ravno on je bil, ki je deloval na to, da so ustanovi, mu stal vedno zvesto na strani m ga podpiral s sveti, še bolj pa denarno, n kakšen dobrotnik je bil revnim diskom? Nihče ne more tega opisati, razun onega, ki je sam skusil njegovo radodarno roko nii blago naklonjenost. Pododboru »Slov. dij. zveze« je daroval vse svoje leposlovne in podučne knjige, dal mu omaro za knjfge in poleg tega še priskočil odboru ob ustanovitvi z lepo svoto, da bi se mogla knjižnica dovolj krepko razvijati in uspevati. Sto in sto slučajev njegove naklonjenosti, radodarnosti in blagohotnn-sti bi še lahko našteli, a naj bo dovolj. Č. gospod župnik že uživa plačilo nad zvezdami . . . Kako priljubljen in spoštovan je bil, pokazal je njegov pogreb. Nad sto zvestih faranov je dospelo iz Črnomlja in okolice čez Gorjance v Novo mesto. Niso se strašili dolgega pota, ne truda, kdor jc le mogel, se je odtrgal od dela in hitel v Novo mesto, da izkaže spoštovanemu pokojniku zadnjo čast. Izobraževalno društvo z vencem, Marijina družba z zastavo m vencem, mestni zastop z vencem, mestna hranilnica z vencem, zastopniki požarne brambe, okrajnega glavarstva črnomaljskega in novomeškega, Orli iz Črnomlja in Metlike, možka metliška Mari-jina družba z zastavo, »Slov. dij. zveza« po svojem predsedniku, kat. akad. društvi »Danica« in »Zarja« in mnogo pokojnikovih duhovnih sobratov, znancev in prijateljev iz cele Dolenjske, jn zlasti iz Bele (rajine je bilo zastopanih pri pogrebu. Čudili so se Novomeščani, ko so videli tako veličasten pogreb in ljubezen, katero so mu izkazali farani s svojo pričujoč-nostjo. Mil. g. prošt dr. Elbert je opravil na pokopališču pogrebne obrede, in nato so ga odpeljali z vlakom v Tržič k materi in sorodnikom. Glasen jok in ihtenje je spremljalo ljubljenega župnika na kolo-
dvor, nobeno oko ni ostalo suho, vse je plakalo za prerano umrlim pokojnikom. Njegova smrt je za nas nenadomestljiva. Vsa fara plaka in žaluje po njem, ker njegova gorečnost, ljudomilost, priprostost v občevanju in radodarnost je morala vsakega ganiti in ga pridobiti, da ga je spoštoval, cenil in ljubil. Počivajte v miru, predragi gospod župnik! Solzne so naše oči, žalost se je naselila v naših srcih vsled bridke izgube, a pozabili vas ne bomo nikdar, ker pozabiti vas ne moremo toliko dobrega ste nam storili. Uživajte mirno nebeško veselje in prosite za nas I3oga. Eno nam še ostaja, edino to nas še tolaži v naši žalosti, da »vidimo se nad zvezdami«.
d Še eno za nas žalostno vest moramo danes poročati. Poslovil se jc od nas č. g. Mirko Rodič. Bil je steber in duša našega mladeniškega izobraževalnega društva. Kot tajnik in duševni oče društva ga je postavil na tako višino, da ima do 200 članov, da se vrši redno vsako nedeljo predavanje in da je življenje v njem vsak večer živahno in domače. Mnogo truda, težav in naporov, zlasti denarnih žrtev, je moral prestati, da je društvo danes na tako trdnih nogah. Zlasti naši Orli se mu morajo zahvaliti za svoj obstoj. S svojim denarjem jim je preskrbe! telovadnico, skrbel je za zvezo z Metliko, IJod-zemljem in Ljubljano, pripravil jih je za nastop v Kamniku in sploh skrbel po očetovsko za nje. Da se je pogreb č. g. župnika Peharca tako slovesno izvršil, je tudi njegova zasluga. Naštevati vsa njegova dela v blagor izobraževalnemu društvu in Orlom, bi bilo predolgo. S svojim tihim, skromnim, a neumornim delovanjem si je pridobil srca vseh članov in faranov. To je posebno pokazal poslovilen večer, pri katerem se mu je zahvalil č. g. p. I. R. Kubinek v imenu društva, cand. iur. Mal-nerič v imenu Orlov, ženski oddelek izobraževalnega društva mu jc poklonil lep šopek z napisom: Vrlemu tajniku »izob. društvo, Črnomelj«. — Bog vam plati, č. S- Mirko vse dobro, kar ste nam storili, Ohranili vas bomo vedno v najboljšem spominu! Bodite srečni na svoji novi službi v Semiču!
d Pododbor »Slov. dij. zveze« za Belo Krajino bo imenoval odslej svojo prvo javno ljudsko knjižnico v Črnomlju v znak spoštovanja do svojega največjega dobrotnika ranjkega gospoda župnika Pe-narca, »Stanko Peharca javna ljudska knjižnica Slov. di(j. zveze v Črnomlju.« Naj bo to prvi majhni spomenik vrlemu gospodu župniku.
d Zdi se, kot bi vzeli Sokoli in Sokole, kar »patent« na prirejanje veselic. £daj v Črnomlju, zdaj v Gradacu, zdaj v Metliki in Bog ve kje še vse, seveda vse Y čast sv. Cirilu in Metodu. No, znano je zc davno, da se jim pri takih »veselicah« "e gre za drugo kot za ples. Dober tek, le Rešite in pijte in delujte tako »za narod«, »urno, tiho, a vztrajno delo od naše strani "rez hrupnih veselic in visoko donečih jfovorov bodi naš odgovor na vse napade Pokolov,,	. -. ■ •
Iz litijskega okraja.
d Iz Litije. Pred kratkim se ie vršil v Litiji občni Zbor društva za varstvo zanemarjenih otrok. Navzočih je bilo kakih 17 članov, iz Litije menda štiri ali pet. Ko bi ne bilo Zagorjanov, bi društvo skoraj ne živelo. Odkod ta brezbrižnost? No, za Otroka, pravijo nekateri, se mora po volji presvetlega vladarja kaj storiti, pa ravno ti store najmanj! Na predlog gospoda kaplana iz Šmartna se je sklenilo, da se bo s predavanji po okolici skušalo vzbuditi zanimanje za to društvo. Pri tej priliki pa bi opozorili naše c. kr. okrajno glavarstvo na grde in umazane razglednice po nekaterih naših trgovinah. Ali slavno c. kr. okr. glavarstvo in c. kr. onožništvo nima oči za to pohujšanje od strani brezvestnih tr-igovcev? Je-li to delovanje za otroka, če se na ta način napeljuje mladina k uinaza-nosti?! Če pa gosposka ne stori dolžnosti, pa naj pošteni ljudje sami nauče trgovce ozira na mladino ter naj ne kupujejo v ta-k h prodajainah. Kaj ne, še plačujejo naj stariši take zape/jivee svojih otrok?! Fioj pohujšanj uJ
d Šmartno. Toča je naredila precej škode po vinogradih tudi pri nas. Vinska .letina ne bo tako dobra, kot lani. Otava tudi nič kaj prida ne kaže. Po nekaterih krajih delajo na žitu miši veliko škodo.
d Šmartno. Prav lepo smo obhajali Porcijunkulo. Bilo je obhajanih one dni nad tisoč — precej tudi moških.
d Vintarjevec pri Šmartnu. Letos o sv. Petru in Pavlu in pa 8. avgusta smo streljali pri cerkvenem žegnanju. Pa glej ga spaka. orožniki ti pridejo, fantom poberejo topiče in sedaj pravijo, da bodo zaprti. Prav je to, pravimo, ker je streljati prepovedano. Toda nekaj pa vendar prav ponižno vprašamo c. kr. okrajno glavarstvo in gospode orožnike: Če bodo kaznovani fantje, ker so streljali pri cerkveni slavnosti, kedaj bote pa djali v'luknjo tiste cenjene gospode in gospodične in fante, ki so lansko leto tudi brez dovoljenja streljali Vseslovanu Hribarju? Saj so vam znani! No — to pa so 'liberalci, to je kaj drugega, kajneda, gospod glavar in orožniki? Liberalcem groš, klerikalcem pa klofuto! Radovedni smo, koliko časa bo veljalo to načelo! Če ne bo enake mere za vse, bomo pa iskali pravičnosti pri večj.h gospodih, kjer ni pristranosti!
d Šmartno. Naši »Orli« so v kroju nastopili v Kamniku. Pokazali se bodo, upamo, tudi v Šinartnem. Le krepko naprej in potegnite za seboj še druge fante! Na zdar! — Naša požarna bramba se je tudi udeležila pod spretnim vodstvom sedanjega načelnika F. Ilovarja 251etnice gasilnega društva v Trebnjem. Prihodnje leto pa bo pri nas 251etnica. Takrat na svidenje v Šmartnem! — Naša »Hranilnica in posojilnica« bo v kratkem dosegla lanski celoletni promet. Zlasti vlog dobiva izredno mnogo, dasi nasprotniki 'ljudi begajo; no, Jaž ima kratke noge!
d Breg pri Litiji. V kratkem dobimo ,nov mali zvon; bo pa lepše o sv. Kozmu jn Damijanu, ko bomo imeli žegnanje. Upamo, da se bo poživila božja pot, ki je bila v prešnjih časih precej obiskana.
Prežganje pri Litiji. Javljeno je bilo,? da napravi izobraževalno društvo v Šmartnem in Litiji ter telovadni odsek Orlov izlet na Prežganje dne 18. julija. To se je tudi sijajno in spodbudno izvršilo; 70 članov je prišlo, žal da telovadci niso imeli, še izgotovljene obleke in niso mogli priti v uniformah. Ob deseti uri je društveni/ predsednik gospod kapelan Knische imel duhovno opravilo pred mnogobrojno množico, ker je bilo takrat ravno cerkveno žegnanje. V v< v/ ~u je povdarjal na krščanska načela v življenju, na nravno mladino, ki se vzgaja v društvih in krepi duha in telo. Popoldne po opravilu so igrali fantje na nalašč za to napravljenem odru burko »Kmet in fotograf« ter »Jabolčna potica«. Gledalo je silo veliko ljudi ta prizor, kajti večinoma niso še nikdar kaj takega videli, neprisiljenega smeha in zabave je bilo dovolj. Igralci so mojstrsko pogodili svojo ulogo. Govoril je tudi gospod Vojteh Jeločnik, načelnik Orlov in kazal na krščansko stremljenje, življenje in delovanje mladih telovadcev; zdrava duša naj biva v zdravem telesi'. Tudi gospod kapelan je v šaljivem govoru povdarjal važnost izobraževalnih društev. Nekateri fantje so sklenili iti gledat prireditev Orlov osmega avgusta v Kamn k in pečati se z mislijo, tudi tukaj kaj ustanoviti. Vsi udelžniki so se vzorno obnašali in ob pol šesti uri odšli in tako napravili najboljši vtis na Prežganje.
Iz raznih krajev Dolenjske.
SHOD MLADENIČEV RIBNIŠKE DE-KANIJE
bo na nedello, dne 22. avgusta. Nekaj novega za vas, fantje! Zbirajo se možje na važnih shodih, kaj ne bi enkrat zborovali fantje! Zbrali se bomo pri Svetem Gre-goriju, od koder je jako lep razgled po naši krasni slovenski domovini. Mlada srca silijo v višave, mladostni duh kipi kvišku, vrh Sv. Gregorija si bomo podali roke fantje iz ribniške, dolenjske, s-edra-Ške, potoške in poljanske župnije z vrlimi Gregorci, Laščani, Dobrepoljci; tam od severa pa bodo- v 'našo sredo* prihiteli fantje iz Škoclana, Roba in Turjaka. Nastopila bosta dva govornika iz Ljubljane, pa tudi fantje sami se bomo kaj oglasili, kajneda! Moški zbori iz posameznh krajev bodo pokazali, kaj znajo in čuli bomo morda tudi milozvočni glas tamburic. Do-brepoljski Orli pa pokažejo, kako naj si fantje urijo svoje mlade m-oči.
d Iz mokronoške doline. Ponesrečil se je 9. t. m. pri zidanju neke stavbe na Mirni znani mokronoški zidar Luka Civha. Pri delu se mu je na več metrov visokem odru izpodmaknila deska, na kateri je stal, in nesrečnež je padel v globino, kjer je obležal. Ranil si je glavo, sicer ne nevarno, a zadobil je težke notranje poškodbe. Kakor je izjavil zdravnik, si je zlomil več levih reber, ki so udarila na znotraj ter se zadrla v pljuča. Prepeljali so ga v bolnico usmiljenih bratov v Kan-diii pri Novem mestu. — Naše odkritosrčno sožalje njegovi ubogi ženi Barbi, ki ostane na svetu popolnoma sama, ako ji Bog vzame zadnjo oporo, moža. Enega sina ji je pred letom dni pobrala smrt,'
82
drugi pa je v daljnem Berolinu. — Dobili smo novega gospoda kaplana, ker je moral prejšnji gospod Valentin Zupančič iz zdravstvenih ozirov zapustiti našo faro. Dal mu dobri Bog zaželjeno zdravje, ki ga je šel iskat v gorenjske gore. — Naše slovensko katoliško izobraževalno društvo vrlo napreduje.
d Iz Banjeloke. Vesel dan je bil 25. julija za našo faro. Ta dan je imel pri nas novo sv. mašo preč. gosp. Jakob Omalma, doma iz Sv. Gore pri Litiji. Na tisoče ljudstva se je zbralo ta tako težko pričakovani dan v Banjiloki od blizu in daleč, in kako tudi ne, kar obstoji banjska fara, še ni bilo nove maše. Večina ljudi v naši bližini ni bila še nikdar prisotna pri kaki novi maši. Ni čuda torej, da se je ljudstvo veselilo tega dneva že dolgo naprej, in tii čuda, če je gledala cerkev sv. Jakoba t.soče ljudstva, laliko rečem, da še nikdar toliko, kar stoji. Veselje ljudstva so pričali mlaji, zastave, napisi, pričali veseli obrazi, pričala ginjena srca. Pridigoval je preč. gospod Ivan Pele, župnik na Zdihovem. Ob njegovem prekrasnem govoru zasol-zilo se je marsikatero oko. Preč. gospod novomašnik, veselje, ki ste ga napravili banjski fari s tem, da ste imeli pri nas svojo prvo nekrvavo daritev, bode nam ostalo v neizbrisnem spominu! V zgodovini banjske fare bode dan 25. julija 1909. zavzemal gotovo vedno častno mesto. Nekaj posebnega je tudi to: 25. julija je sv. Jakob, naš farni patron, gospod novomašnik jc tudi Jakob, svojo prvo daritev je opravil na dan sv. Jakoba pri altarju sv. Jakoba. To je tudi nekaj, kar sc ne primeri vsaki dan. Preč. gospod novomašnik, ne pozabite i nadalje banjskih ovčic, spominjajte se nas pri altarju Gospodovem. Veselje, ki ste ga nam napravili. poplačaj vam Bog! Vse življenje naj vas spremljajo besede, ki jih je bilo čitati na slavoloku: Junaško stopaj na pastirsko delo. daritev bodi Ti življenje celo!
d Sv. Križ pri Kostanjevici. Naše društveno življenje vrlo napreduje. Cim bolj se nam naspiotuje in nas zbada. tem bolj se krepe in tnnože naše vrste. To je pač najboljši odgovor Sokolom! Saj ko-nečno tudi mora zmagati mladina, ki si je zapisala na svoj prapor: Vse za vero, dom. cesarja! 'laka mladina bo staršem v veselje, družini v čast, narodu v ponos, sebi v srečo. Kolikor vas jc torej še do-bromislečih fantov, pristopite v društvo naših telovadcev Orlov, tukaj dobite ko-rajžo za svoje prepričanje, tukaj zgubite strah pred nasprotniki. Za telovadni odsek so po zadnjem poročilu darovali še naslednji gg.: Kozma Pavlič 20 K, Damijan Pavlič 5 K, neimenovan 20 K, Fani Kerinova je nabrala med dekleti 12 K za rog, Fran Govekar 4 K, Ivan Klemenčič
1	K, novomašnik Koniljanec 10 K, novo-mašnikovi gostje 15 K, nadporočnik Sever
2	K, Marija Aubel 2 K. Terezija Unetič in Marija Oštir po 1 K. Vsem cenjenim darovalcem bodi izrečena v imenu odbora naj-prisrčnejša zahvala!
d V Starem trgu pri Poljanah je govoril lepi Peter, mašinist »napredne« stranke, svojemu kurjaču, krščanskemu Petru, to-le: »Dragcc moj, občinske vo-72
litve so tu, te kaj zazebe?« »Krsčansko (= strašansko) me pregreva.« »Da prav poskrbimo za prihodnjost, poglejmo naso preteklost.« »Krščansko je grda.« »Kakor-šnakoli je, le poglejmo jo. Z žalostjo^ priznajmo: 1. da nas je bilo mnogo, ah krčimo in topimo se.« »Vol, krščanska istma.« 2 »Svoje politiške nasprotnike smo pre-ganiali na najbolj izbran, surov nacm in to po redu. Blatili smo jih in po krivici vlačili po sodnijah, izpodkopavalt smo jim dobro ime in jih gmotno pobijali.« »Krščansko nas je lahko sram.« 3. »Zavozili smo. ker smo pri volitvah delali proti glavarju Šukljetu, nato ga pa sami pozvali, naj priredi v Trgu shod.« »Krščansko za-vozili.« 4. »Zavozili smo, ko smo metali gnjila jajca na dr. Lampeta.« »Krščansko zavozili.« 5. »Zavozili smo, ko smo z gnojnico kropili za dekanom in kaplanom Hrvatom.« »Krščansko zavozili.« 6. »Ljudje se nam smejejo, ko klečeplazimo sedaj pri deželnem odboru za cesto in vodovod.« »Krščansko smejejo.« 7. »Osmešili smo se, ko je naša posojilnica hoteja vzeti v svojo režijo nabavo sena.« »Krščansko osmešili.« 8. »In koliko stanejo te blamažc že samo mene, seveda, tudi celo stranko.« »Krščansko stanejo.« — »Vidiš, krščanski taka je naša preteklost. Kaj nas uci?« »Krščansko malo in še to krščansko slabo.« »Prav govoriš, sramoto nam dela, doma in zgoraj. Občani o tem vedo. stikajo glave in, čast resnici, ne godila bi se nam krivica, ako bi nas vrgli iz občinskega odbora in ako bi od zgoraj dobili brco.« »Krščansko brco, krščansko bi bilo to prav!« »Ne rečem, da ne bi bilo zasluženo, pa tako daleč ne sme priti!« »Krščansko je to blizu.« »Ravno zato še zadnjikrat napnimo vse strune!« »Krščansko napnimo!« »Zaveznica naša bodi — laž in »prikrij« naš brat. Malo nas je. zato tem glasneje kričimo. Razširjajmo, da mi nismo krivi škode nasprotnikov, ampak sodnija, ki nam je priznala pravico. — Pri-krijmo, da nam je Hribar obljubil priti v Staritrg, pa mu nismo poslali nezaupnice, akoravno ni prišel. Trdimo, da smo bili v najboljših prijateljskih odnošajih z gg. dr. Lampetom, Hrvatom in dekanom. Po-vdarjajmo, da ne gre pri novih naših občinskih volitvah za stranko, bodisi našo, bodisi katerokoli, gre le za to, ker hočejo gotovi ljudje, med njimi farovž in še nekaj idrug:'h, premestiti župana iz Trga v Pred-grad! Tega mi ne pustimo! Ako nam vse te laži ne pomorejo, onda mila nam maj-ka!« »Krščansko mila!« »Ti, krščanski Peter, mi vse zaupaš, in jaz, lepi Peter, zaupam tebi. Zato ti odkrito povem dvoje: prvič: deloval sem sila prikrito in spletkarji nikdar očito, kljub temu čutim, da me je nekdo, še ne vem kdo, pregledal skozi in skozi in mi trdo stopa na rep ter imi črta račun za računom. Oh, ko bi bila moja slutnja neresnična! Drugič: Saj me razumeš in me ne izdaš ? Lagati treba, da prekričimo očitajoče glasove o preteklosti, morebiti se mi še enkrat izpolni moja najprisrčnejša želja: Lepi Peter — župan.« »Krščansko lepi!« »Tako krščansko lepi, kakor ti krščansko krščanski!« —.
Notranjske novice.
Vipavske novice.
Na evharističnem shodu v Dubrov. niku je bila vipavska dekanija častno za. stopana. Bilo je ondi 11 Vipavcev in sicer pet duhovnikov in šest dijakov. Dnevi tega potovanja in bivanja v Dubrovniku ostanejo vsem udeležencem v najprijel-nejšem spominu. Dal Bog, da rodi sestanek obilo lepih sadov.
Nevihta s točo je razsajala po naši dolini v torek 3. avgusta na večer. Toča je napravila precej škode. Več ali manj so prizadete vse vipavske občine. — Ne-navadno vreme imamo letos na Vi. pavskem. Doeim je prejšnja leta navadno huda suša zavirala rast naših pridelkov, nam letos dež od časa do časa zemljo namaka. Tudi vročine, kakoršno smo trpeli po leti letos nimamo. Po dnevi je pač nekoliko vroče, a zvečer se pa vse ohladi in človek se od dnevnega truda prijetno oddahne v večernem hladu.
n Iz Coia nad Vipavo. Ze zadnjič smo poročali, da naše društvo dobro napreduje. Dne 1. avgusta so naredili pevci izlet v Črni vrh, kjer so prisostvovali pri telovadbi mladih Orlov in zapeli pri veselici več pesmi. Izleta se je udeležil tudi g. župan Pregelj, ki je po svoji prijaznosti vozil izletnike, za kar mu bodi izrečena iskrena hvala. Moški zbor naj pa napreduje in se razširja in raste v prid izobraževalnemu društvu in ponos fari pod svojim pevovodjem č. g. župnikom, — Prei kratkim je umrl v Sanaboru Štefan Toma-žič v starosti 69 let. V svoji mladosti je bil dragonec in je kot tak služil cesarja 8 let, se udeležil bitke pri Kraljevem Gradcu in vedel mnogo pripovedovati o trpljenju vojaškega stanu. V svoji bolezni, imel je prsno vodenico in zapljučnico in je ležal pet tednov, je bil potrpežljiv do skrajnosti in ni izgubil humorja do zadnjega. Med boleznijo je bil dvakrat previden s sv. zakramenti in je umrl udan v voljo božjo. Svetila mu večna luč! — Pretečeni teden je bila huda nevihta s točo tudi v naši fari, ki je naredila znatno škodo trti, žitu in sadju. Take burje kot je bila zdaj in tla bi razsajala kar tri dni, ob tem času. ne pomnijo niti najstareiši ljudje.
n Vrhpolje pri Vipavi. Tukajšnje slov. katoliško izobraževalno društvo priredi dne 22. t. m. Finžgarjevega »Divjega lovca«. Bratska društva opozarjamo že zdaj na to prireditev. Znano je, da vrh-poljsko društvo po obilnem številu fantov in deklet in izbornem pevskem zboru prekaša malone vsa vipavska društva. Zato velja že iz radovednosti ogledati si vrhpoljske pevce in igralce. Vipavski liberalci menda nameravajo — kakor se čuje — ustanoviti pri nas »Sokola«. ra ne da bi se samo norčevali! Fantje v slovenskem katoliškem izobraževalnem društvu na stražo!
Idrijske novice.
n Idrija. Klerikalna politika v državnem zboru je dosegla to, da kmalu ne do vsled draginje mogoče eksistirati, javKa čad nji »Naprej«. Samo to je pozabil pove-
,tinte, komu ne bode mogoče več ek's i »tirati. fesi ne sedimo na rožicah, vendar vemo kam- mokraški veter piha. Ker socialisti v državnem zboru sedaj nimajo iplače. ker so na počitnicah in so tudi mo-,kraške nenasitljive bisagc od Ljubljane na-prejjprazne, vabi »Naprej« delavce za vpis v »Unijo«, kar seveda stane; nekaj teh de-narcev rabi socialistična Srednja gosposka; da pa bo učinek boljši, napoveduje zopet gospodarski boj za zvišanje plač. To pa je tista limanica, na kateri tiči mnogo raznobarvenih štiglcov, to je tisti' primerni ključ, s katerim možici Kristanovega kalibra tako radi ropotajo. Kdor meni, da se brez Kristana ne da nič doseči, se zelo moti.
n Idrija. Vpokojeni rudarji so doživeli Jiudo prevaro. Naš prejšnji poslanec dekan Arko, ki je imel najboljše zveze z Dunajem, se je trudil na vso moč. da bi vpoko-jeniin rudarjem položaj olajšal, a ni mogel doseči zaželjenega uspeha. Veliko upa ^a jim ,;e nato podal sedanji poslanec Gangl s svojim priporočilom pri Hribarju, in to tudi po pravici, saj smo brali, kako so si Hribar in ministri roke stiskali. Sedaj sin.) na pravi poti, je rekel marsikdo in kar strmeli smo, ko smo čuli od liberalcev raztroŠeno vest, da stoji cela zadeva tako rekoč že pred ugodno rešitvijo. Tako «o te reveže iarbali, da so z vso gotovostjo poboljška pričakovali. Sedaj pa odlok, da je vse odbito. Mi smo pa vedeli, da kar dekan Arko ni mogel doseči, tudi Gangl ;ie bode dosegel in naj zna celo nebesa na zemlji ustvarjati. Sicer pa obupali še ne borno, iu treba bo še nadaijnega postopanja pa brez tistih, katerim je le za svojo čast in katerih človekoljubje obstoji edi-no-le v tem, da pobijajo na najncsrainnej-.še načine ravno to, kar je vpokcjencem sveto.
n Idrija. O 251etnici liberalnega delavskega društva se je že pisalo. Pa še nekaj. Svojo 25letnico so obhajali naši liberalni tovariši v spomin, odkar so sc osvobodili po receptu Voltaira in padli raznim gospodom in gospodičem v škric, kjer so sc v teku te dobe tako zmeSali, da sedaj res ne ,vedo več, kaj da so in kaj je prav za prav njih cilj. Da jc temu res tako, nam pričajo sami, ker hočejo vse biti, katoliki, liberalci i" sociji. Liberalne možice se je videlo — toda ne v Idriji — kazati se za najboljše katolike, v domači hiši dajo še prostora krščanstvu, toda zunaj hiše, v domačem kraju pa nimajo korajže 'to storiti, pač Pa grozen strah pred javnostjo, ki je vpo-dobijena v par — škricih. Doma so za vz-■VBene cilje, za svoje društvo pa plačujejo izključno le časnike, ki vodijo najhujši' boj Proti tem ciljem, s sociji gredo roko v ro-K< in so s tem za neumno takozvano »svo-oo.dojTiiselnost«, ki rji drugega, kakor oivjost in boj protijJaštni pameti in ko je .'kakemu takemu »značaju« odbila zadnja ura, prinese seveda delavski list »Slovenski Narod« tolažita) novico, da je dojeni mirno v Gospodu zaspal. Tako držijo obalni vodje te ljudi v svojih krempljih j Jim malajo v najlepših slikah čast, da iiejo pjih poguborfosnim namenom slu-'»'in ž njimi vred vzvišene cilje pobijati za to gonjo so napravili še jubilej-pod
. firmo Hribarjevega izvanrednega Slovan-gtva. Kdor pa hoče biti mož kremenitega ;,značaja, naj malo pomisli in prišel bo na ' pravo pot.
n Idrija. V »Napreju« beremo, da je pristopil Štefan Rejc iz Dolov kot usta-aiovni'k društvu za otroško varstvo. Društvo je popolnoma »nevtralno«, zato pa tla take stvari samo v »Naprej« tiskati.
n Iz lirov. Umrl je eden najbolj delavnih ognjegascev: Janez Kopač. Gasilna društva iz Dobračeve in iz Zirov sta ga spremila k zadnjemu počitku. Ker je bil pokojni tudi podporni član izobraževalnega društva na Dobračevi in ker je društvu prodal parcelo svojega sveta pod na-.vadno ceno, kjer si društvo gradi sedaj svojo telovadnico, zato se je udeležil mr~ Jiškega sprevoda tudi telovadni odsek »Orel« z zastavo. Pokojni je bil svoj čas že zašel skoro popolnoma na opolzla pota socialne demokracije. Ko je pa videl pogubno rovanjc socialne demokracije in .sokoistva zoper vse, kar je dobro in sveto, ga jc to navdalo z odporom zoper ta društva in nagibal sc je v mišljenju vedno bolj na pravo stran. Večkrat je povdarjal proti enemu izmed naših članov: »Sam nisem veliko vreden; želim pa. da bi bili moji otroci boljši kot sem jaz in da bi jih ,s'aba stvar ne potegnila za seboj.« Umrl je Janez Kopač nepreviden; Bog daj, da bi mu to. kar jc Imel dobrega na sebi, izprosilo pri Bogu milejšo sodbo. — Surovost mladine pri nas gre dobro v cvet. Ponoči čakajo kakor tolovaji ob cestah. kedai bo kdo naših mladeničev šel od telovadbe, da ga napadejo, ako morejo. Podnevi napadati ne upajo, pa z besedami zbadajo. Seveda sc varujejo imenovati take besede, radi katerih bi jih naši tožili in vtaknili v luknjo. Malo jc namreč teh su-rovežev, ki bi idrijske ječe še nc bili okusili. Mi pa zahtevamo mir in nočemo, da bi izza vsakega vogla kdo lajal nad nami. Zato bomo pričeli brezobzirno v »Domoljubu« objavljati imena tistih, ki bodo in-zuitirali po cestah. In ako ne bodo rabili besed, ki bi jih pred sodiščem storile kaz-jijive, jih bomo naznanjali na glavarstvo ,radi nedostojnega obnašanja. Bomo videli, ali bo mir ali ne!
Iz Starega trga pri Ložu.
n Mrtvega so našli dne 3. t. m. v ko-
zarskem »Obrhu« vaškega pastirja Jurija Baraga. V vodi je ležal skoro tri tedne. Bil je strasten žganjar.
n Velika nesreča bi se bila kmalu pripetila dne 3. t. m. v Starem trgu. Tukajšnji gostilničar g. Kovač namerava napraviti v svojem skednju vinske kleti. Pri kopanju so pa delavci preveč spodkopali stebre, na katerih je slonela streha. Ta se je vsled tega z groznim ropotom zrušila na tla, kjer so delavci kopali, ki so pa pravočasno odnesli pete. Res, prava sreča!
n Kap je zadela 6. t. m. v Podcerkvi Jakoba Truden ip. d. Matazina iz Nadles-ka. Gnal je kravo, naenkrat mu postane slabo in v par trenutkih je bil mrtev. Clo-.vek res ne ve ne ure ne dneva!
n Gostilničarsko zadrugo nameravajo ustanoviti gostilničarji starotrške občine.
Dne 10. t. m. se je vršil shod, na katerei: se je izvolil pripravljavni odbor.
n Nesrečna smrt je zadela 12. t. n: Sustarjevega hlapca iz Podcerkve. Voz/, je seno iz Rakeka. Kar pridirja v »dansk cesti« motor nasproti. Preplašeni konji sc skočili v stran, pri tem pa je fant tako nesrečno padel z voza, da je bil na mesti mrtev. Res, skrajni čas je, da bi se navadili s temi vražjimi »šajtrgami« voziti nekoliko previdneje mimo voznikov, sicer st bodo take nesreče še večkrat ponavljale.
n Prestavljen je tukajšnji kaplan g. J. Klavžar, ki je odšel na svoje novo mest v Skocijan pri Dobravi. Bil je neutrude; delavec na polju ljudske izobrazbe in g;, bodo zlasti naši Orli močno pogrešali.
n Na Snežnik napravijo izlet v ponde-Ijek, 23. t. m. naši vrli visokošolci, ki bodf imeli prejšnji dan zborovanje v Cerknici.
n Iz Sv. Jošta nad Horjulom. Na naš večletno prošnjo za zgraditev okrajrc ceste iz Vrzdenca čez Sv. Jošt na Suhi dol je deželni odbor oddal to delo domačemu podjetniku Josipu Lončariču. Zgradba nove ceste se je že pričela in prav lepr, napreduje. Podjetnik g. Lončarič je dosedaj poslal semkaj nad 230 delavcev, ki pridno gradijo. Upamo, da bode še to let« dograjena. Nova cesta bo v veliko korist Sv. Joški občini ter okoličanom. Met ljudstvom vlada splošno veselje. Prav hvaležni smo cestnemu odboru vrhniškemu, odnosno njegovemu načelniku Valentinu Riharju ter hoi juljskemu županu h. Stanovniku, ki sta se več let trudila, d;: sta dosegla graditev naše nove ceste. Bodi na tem mestu izrečena najprisrčnejšr. zahvala vsem, ki so se dejansko trudili zr. graditev omenjene ceste; kajti njen pomen in korist sta v resnici nepreračun-liivc vrednosti za tukajšnje prebivalstvo. Veliko smo trpeli dosedaj radi slabeg; pota ter smo morali z največjimi težavami dovažati in odvažati svoje potrebščine. Sedaj bomo pa imeli lepo okrajn" cesto, od katere pričakujemo najlepši! koristi. Veliko težav in ovir je bilo trebr premagati, predno se je dosegla graditev Sv. Joške ceste, ker smo imeli veliko in vsakovrstnih nasprotnikov, da. celo takt. od katerih bi tega najmanje pričakovali. Novi deželni odbor pa je spravil zadevr v dejanje in to po marljivem prizadevanji-županov Riharja in Stanovmka. Dosegi smo cilj po tolikih neprilikah. Zastopnik' S. L. S. imajo res blag namen, pomagat' kmetovalcem, ki so bili zatirani toliko let. S. L. S., ki ima tako izvrstne može, ki delajo za ljudski_ blagor, posebno pa njcnemi. voditelju dr. Šusteršiču ostanemo vsikdar hvaležni. Bog živi naše vrle poslance!
Smešnice.
Največji mož. Učitelj: »Kdo je največji mož v zgodovini?« — Učenec: »Velikan Golijat.«
Previdnost. Peter: »In ti si sc take mirno dal oklofn tati: zakaj mu nis vrnil?« — Pavel: »Ker sem se bal, da more potem zopet name vrsta priti.«
GORIŠKA.
GOSENIČARJI.
Na oleandrih opaziš večkrat neko vrsto silno grdih in požrešnih gosenic, ki so na prvi pogled podobne kavalirjem ali sviloprejkam. Poleg svoje škodljive po-žrešnosti je ta golazen tudi precej stru-oena. Ni prav dobro, dotikati se je. Najboljše storiš, če s škarjami porežeš vrš.če :n vejice, kjer žre ta gosenica iu vse skuhaj vržeš na ogenj, da ta zamori škod-jivo golazen. Pa ne samo na oleandru dobiš tak mrčes. Nekaj podobnega najdeš tudi. če dobro gledaš, na drevesu, ki je pri ias znan pod imenom »goriška politika«. l'o drevo je polno takih gosenic, ki so sil-ao požrešne in strupene. Teh gosenic je .hoje vrste. Ena, požrešna, kosmata in -.trupena, zovc se »liberalna«. Druga, malo večja, je brez kosmatiu in zelene barve .er lazi za »liberalno:;. Med tem, ko libe-alua žre bolj mehko in sočno listje, je ta zadovoljna s steblci. Zove se »agrarna«.. Prva spušča siabe duhove, druga pa daje od sebe neke glasove, ipodobne mrmranju. Našega kmeta odločno svarimo pred takimi gosenicam1. Povsodi in pri vsaki priliki podučujmo 1;udi o namenih liberalcev in o hinavstvu agrarcev. Ti gose-•ičarji trdijo, da so edini zastopniki kme-a in njegovi pravi prijatelji. Pojdite se solit! Kdo ne ve, koliko kmečkih posestev ;e šlo v zadnjih 50 letih na boben! Kdo ne ve, kaj se pravi oderuštvo, oderuh. Blagor ti. prijatelj, če nisi izkusil, kaj se pravi, priti oderuhu v roke. Kdo je pomagal kmetu, kdo je stri oderuštvo? Katoliški možje, katoliška stranka! In v katerih vr-;tah dobiš danes tiste bivše oderuhe itd.? Vsi so pristopili k liberalni in agrarni stranki! In kje so oderuhi, ki še dandanes ponekod izvršujejo svoj posel? Ti so na iciu za liberalno in agrarno stranko! — Agrarni goseničarji danes mrmoljajo in se širokoustijo, kakor da bi pred njimi nobeno društvo, nobena stranka, sploh nobena živa duša nikdar ničesar ne storila za rešitev kmečkega stanu. Desetletja že delujejo naši možje na zadružnem polju. Povsodi smo povdarjali temeljno resnico kmečke osamosvoje: v zadružništvu je moč kmetova. Toda liberalci so kakor gosenice žrli in uničevali to mlado drevo kmečke osamosvoje. Vsi, ki so se bali združenega kmeta, so drli med liberalne goseničarje. Bili so to liberalni oštirji in liberalni trgovci. Oštarija in botega je cvetela tam, kjer je kmet propadal. Zlato žilo je tem ljudem odrezalo zadružništvo. Na ta način se je naš kmet mnogokje popolnoma otresel teh goseničarjev. Toda povsodi še ne. Kje so bili agrarci takrat, ko so reševali naši možje kmeta iz rok liberalnih oderuhov? Ni jih bilo blizu. Pač! Mnogo današnjih agrarcev si takrat dobil med liberalnimi oderuhi! Koga dobiš še danes na Goriškem, da ne bi vedel, da je agrarna stranka tudi liberalna. Mislim, da bo za najbolj debele butice zadostoval sledeči dokaz: Na štanjclski agrarni shod so vabili agrarci, češ, da se bodo tam postavljali kandidatje. Liberalna »Soča« je 52
takoj na to odgovorila, da se ta dan kandidati ne bodo postavljali. In res! V Štanjelu se kandidati niso postavili. »Soča« je pisala, da se postavijo kandidati za Kras začetkom septembra v Gorici. In res so agrarci v Štanjelu sklenili, da se kandidati postavijo začetkom septembra v Gorici. »Soča« je celo v odgovor »Kmečkemu glasu« povedala, da je pisala tako, kakor jc sklenil odbor agrarne stranke. Torej je »Soča« glavno glasilo agrarne stranke. Torej je »Soča« glavno glasilo agrarcev. Ali je treba več dokazovanja, da je agrarna gosenica ravno tiste sorte ko liberalna? Ali hočeš na lastni koži občutiti prijetnosti agrarne gosenice? Dragi kmet! Zavrgel si liberalizem, zato zavrzi tudi agrarni liberalizem! Oboje je eno in isto. Oboje je ista sorta! Ena je bolj kosmata, požrešna in malo bolj smrdi; druga pa je še gladka, ker jc mlada, in še bolj počasna. Obe sorti teh goseničarjev pa sta škodljivi za kmeta. Zato naj kmet odstrani strupene in požrešne goseničarje in ogenj navdušenja za katoliško kmečko organizacijo naj ta mrčes uniči!
Iz Št. Ferjana. Zopet smo sc morali oglasiti v »Domoljubu«, da branimo našo mladino pred surovimi napadi liberalcev. »Soča« zopet z vso silo bljujc ogenj in žveplo na maše Orle. Očita jim, da zavrat-no napadajo ljudi in jih kamenjajo celo po dnevu. Vsak, ki pozna naše razmere, ve, kako postopa'o orožniki z našimi fanti. Najstrožje pazijo na naše, med tem ko tistih par liberalcev lajiko dela, kar hoče. In vendar tri bil doslej kaznovan še noben naš fant radi pregreškov, ki jih očita »Soča«. Liberalno trobilo piše, da klerikalci love nedolžno mladino in jo vzgajajo v janičarje. To se zdi liberalcem »najhujše«.
0,	verujemo, da bo za liberalce najhujše to, da po preteku nekaj let ne bodo iineli na svoji strani nobenega poštenega človeka več. Če liberalci pravijo, da taki fantje, ki so pri Orlih, ne bodo nikdar dobri občani, to pomeni toliko, da ne bodo ti mladeniči 'postali nikdar taki občani, ki bi voliili za župane take Hudi, ki so županske čaisti nevredni. In to liberalce boii. Zato so si izrekli javno obsodbo sami s sledečim stavkom: »Gorje onemu, ki po-hujša Te enega teh nedolžnih.« Kdo pohujšuje pri nas mladino? Sami liberalci z divjimi javnimi plesi, iki jih prirejajo, odkar imamo Sokola, vedno več. Predzadnjo nedeljo je bil ples, zadnjo nedeljo, t. j.
1.	avgusta, zopet. Koliko mladine se po-hujša pri teh plesih! Gorje vam polnijše-vavci! Naša organizacija pa mladino spravlja na pota poštenega, in treznega življenja. Lepe 'Vzore naših Orlov priznavajo celo naši pošteni nasprotniki. Imamo v našem društvu in telovadnem odseku dosti fantov, katerih očetje so agrarci. In venldar ti možje ipuste ra'de volje svoje sinove Ik nam, ker vedo, da se pri nas ne bodo nič slabega naučili, pač pa marsikaj dobrega. Mi Šentferjanci smo ponosni na ■svoje Otile, 'ki družijo vse poštene mladeniče. Nasprotno pa novi Sokol ne vživa
pri nas prav nobene veljave. Med njimi so najbolj divji ljudje, ki jedo tudi surovo meso, da jim morajo potem zdravniki iz-pirati želodce. Nekoč so se stepli »bratje« Sokoli med seboj, ker so ob veselici pri večerji nekateri snedli po osem porcijo-nov, drugim pa ni ostalo nič. Njihovo ob-našanje je tako, da se jih sam starosti sramuje in hoče odstopiti. Ko mu je neklo ,naših očital surovost njegovih bratov, je dejal: »Muči, ke jemamo samo vaše ostajnke.« In prav je povedal! Ka:- jih Orli niso hoteli sprejeti med se, to jc šlo m«l Sokole. Naša njiva bodi čista liberalnega plevela! — Kakšen ugled uživajo pri nas Sokoli, razvidno je iz tega, da pri njihovem plesu ni bilo navzoče niti ene deklice. Sokoli so se morali vrteti v veliko zabavo ostalih Šentferjancev s starimi liberalkami. — Tudi o volitvah govori »Soča« in pravi, da so naši podkupovali. Seveda je resnica ravno narobe. Našim pred občinskim domom niti govoriti ni bilo dovoljeno, med tem ko so liberalni agitatorji poljubno silili volivce in jlim grozili. Posebno so pritiskali na tiste, o katerih so vede'i, da imajo 'kje kak dolg. Tako so hodili okrog naših volivcev, ki so dolžni pri Venuttiju v Gorici in jim grozili, da jih Ve-nutti takoj toži, če ne volijo z liberalci. Seveda so si to izmislili. Eden liberalcev je celo ponujal enemu naših za njegov glas pet voz lipljenja. Ves Št. Ferian ve, kako so liberalci delali. Če liberalni agrarci menijo, da so vsled izida zadnjih občinskih volitev kaj pridobili, se kruto motijo. Naj bi se zbralo vse šentferjansko prebivalstvo ter razdelilo v dva tabora: v našega 'in liberalnega, in videli bi, liberalni kolovodje, da izginete v naši množici. Eno je, kar vas za sedaj še drži po koncu, to je vaša oblast, ki jo 'zlorabljate. Pa tudi to ■moč bomo štrli, da bo prišlo do veljave pošteno krščansko ljudstvo v Št. Ferjami.
Vabimo še enkrat vse svoje somišljenike, da se v nedeljo, 22. t. m., gotovo udeleže lepe slavnosti v Miiriiu. 'Na svidenje!
Kolonski shod bo dne 29. t. m. v Ga-briji pri Št. Lovrencu v zapadnih Brdfli.
Proda se pod ugodnimi pogoji 217,1
hiša v Postojni št 24
z velikim vrtom. Več se poizve pri g.Ff-Petrovčičuin Jernej Kranjcu v Postojni-
: Suhe sobe:
češminjevo lubje, arniko, lipovo in bezgovo cvetje, sladke koreninice, korenine in perje od beladone in malih noric (lesjaka), je-ternik, tršljik, podlesek i. t. d., kupuje
V. H. Rohrmanfl
v Ljubljani sv. Petra cesta št, 28 in J Novem mestu, Ljubljanska cesta št. 37. 2068 1
Ravnokar je izšla v založništvu v Ljubljani naša »Družinska pratika za leto 1910«. z zelo raznovrstno zanimivo vsebino ter mnogimi slikami. Dobiva se od danes nadalje v vseh trgovinah. Cena 24 vin. jv.vod, po pošti 10 vin. več. Kdor bi je ne niogel dobiti pri domačem trgovcu, naj si io naroči v Ljubljani pri »Katoliški bukvami« ali pa v prodajalni »Katol. tiskovnega društva«. Zahtevajte povsod Ie našo »Družinsko pratiko« s podobo sv. Dru-ž i n e. Razprodajalci dobe znaten popust.
58
m $
m m
Q/erravaIIo
železnato J{iua-Yitio
HMeniSno razstava na Dunaju 1008: Državno odlikovanje in dat t m diplom V. zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnirr. zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izlbomi okus.
Večkrat odlikovana. Nad 6000 zdravniških spričeval.
m m
m &
i *
m

*
m m
•0. f.
J. SERRAVALLO, t Id ki. dvorni Misij
-	TRST-BarkovlJe.	'
m
m m
H69 2)r. D. ^Demšar
zdravnik — strokovnjak za kožne bolezni
Ljubljana, Mestna hranilnica.
" se kol naravna namizna voda prvevrsleinkol zdravilna voda
' zoper ieikoče organskega dihanja in loper bolesti želodca in mehurja najbolje priporoča
Zaožllte
vsak dan Iikerskl kozarček dr Hommal-a
Haematogen neposredno pred kosilom I Dobili bo9te slast do jedi, živčevje se Vam ojači, utrujenost izgine in naglo se povrne telesni počutek. Zahtevajte pa izrečno pristni dr. Hantmel-ov Haematogen in zavrnite ponarejanja I	522 1
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 14. avgusta. 31, 84, 63, 73, 86.
Dunaj, 14. avgusta. 10, 41, 31, 38, 68.
Vajenca
za mizarsko obrt sprejme takoj Janez Tome, Vižmarje štev. 44. 2258 i—l
IzpMIsefesHpes.
Naj blagovoli naznaniti »upravništvu Domoljuba« proti odškodnini, Ce kdo ve zanj. 2272 2—1
Sprejmem takoj
krepkega	r
v starosti 11 let, poštenih starišev. flnfon Verbič, čevljar, Smlednik,	2261 1-1
ucenca
2220
2-1
Sprejmem takoj veščega
= mlekarja =
za svojo mlekarno v Skradu na Hrvaškem. Oženjeni, ki sc razumijo tudi na gospodarstvo, imajo prednost. Rcflektantje naj se zglase v pisarni Jos. Lon-čariča, Ljubljana, StrellSke ulice štev. 27.
Emica, moj otrok, kaj vidijo moje oči!
rs 5 m
RS RS H RS RS RS
Tukaj gori, 3000 m nad morjem v oddaljenem zemeljskem kotu se kupi Faijeve pristne sodenske mineralne pastile in jaz lahko moje nestrpno prehlajenje vendar enkrat natančno preženem! Tu se lahko vendar zopet vidi, kako napravi dobro blago svojo pot. Spoštovani, dajte mi takoj tri škatljice, da nc pridem zopet v zadrego. In sedaj hočeš videti, otrok, kako hitro sem zopet čvrst in zdrav. Fageve pristne sodenske (škatljica K 1'25), ne trpe sploh nikakega prehlajenja. Glavno zastopstvo za Avstro"Ogrsko: W. Th. Guntzert, Dunaj IV/i, Grosse Neugasse 17. 3431 (31)
Stev. 1604/09.	2232 3-1
Razpis služb.
Pri podpisanem nadzorništvu je spopolniti vef provizoričnih mest
deželnih užitninskih uslužbencev taiev)
z začetnimi plačami po 1040 K (namreč: s plačo 800 K in dejalnostno doklado v izmeri 30Vo vsakokratne letne plače) ter s pravico do 3 trilctnic in 4 petletnic po 130 K, tako da po zadovoljivo dovršenih 9 službenih letih znašajo prejemki 1430 K, po dovršenih 29 službenih letih pa 1950 K. Poleg tega dobivajo nameščenci na samostojnih mestih tudi prosto stanovanje in pavšal letnih 84 K. Posebno sposobnim in marljivim uslužbencem dajejo se tudi osebne doklade po 200 do 500 K na leto.
Prosilci, ki so poleg ljudske šole dovršili tudi nižje razrede kake srednje šole ali kakšno primerno strokovno šolo, imaio prednost in se takoj pri vstopu v službo lahko uvrste na drugo stopnjo prejemkov (letnih 1170 K, v Ljubljani 1260 K).
Prošnje za vsprejem, ki naj se pišejo lastnoročno od prosilcev, je nasloviti na deželni odbor v Ljubljani, vložiti pa pri nadzorništvu deželnih naklad v Ljubljani
do 15. septembra 1909."
Prošnjam je priložiti:
1.	Rojstni in krstni list;
2.	Zdravniško spričevalo, da je prosilec povsem zdrav in krepak za vnnnjo službo;
3.	Spričevalo županstva o nravnosti; in
4.	Zadnje šolsko spričevalo.
Nadzomištvo deželnih naklad
v Ljubljani, dne 12. avgusta 1909.
Zajec & Eorn
tovarna umetnega kamenja
Ljubljana Dunajska cesta 73.
:: Podružnica na Pešati, p. Dol pri Ljubljani. :.
priporoča solidne tlakove za cerkve in veže, stopnice, podboje, grobne spomenike, cevi za kanale, umetni marmor in prevzema betonska dela po najnižjih cenah. 1827 1—1
Vedno in v vsaki množini je dobiti:
in druoe vrste, i jamstvom za nje ti
iz lastne nove, moderno opremljene parne opekarne na Viču pri Ljubljani, in opeko za zid, dalje stavbni
kamen za zidanje iz domačega kamenoloma v Podpeči, pri
I. Knez-u v Ljubljani.
1160 26-1
II
Priporočamo našim gospodinjam pravi ifjt JAŠKOV: kavni
pridatek iz zagrebške tovarne.
•1. Žaga II, T 1161,5:91. V.
42
Manijm šola
vzgojevaliSče v Gradcu Krakovska ulica 21.
■ Prvi iu najstarejši
tfolašHi prinravljalni zavod
Tečaj za kadete s pričetkom dne 13. julija.
Tečaj za cr.olftne prostovoljce s pričetkom dne 2. sept.
Potrebna začetna omika: Nekoliko razredov srednje ah meščanske šole. 2030 5 - i Prospekte brezplačno.
VaSe blagorodje!	225'
Lansko leto sem kupila za mojega moža Madiove patent, zdravstv. naramnice kot božično darilo. Toda ko sem prišla domov, sc je pokazalo, da to niso bile VaSe naramnice, ampak manjvredne, ponarejene. Da morem prave Madi-ove patent zdravstv. naramnice kupiti, Vas uljudno prosim za prijazno naznanilo tvrdke, ki ima iste v zalogi.	Z odličnim spoštovanjem
Hna Bager, Dunaj, IX/2, Alserslrassc 20.
Gosp. Fr. Mach, Brno.
Po poŠti prejmete znesek K T-. Prosim pošljite ml znova 3 pare naramnic in 6 garnitur rezerv, hlačnih pripon, kakor so bile zadnje. Naši uradniki nosijo skoro vsi Vaše naramnice. Z odličnim spoštovanjem
H. Steinmaijer, ces. nemški konzulat Baku.
Tovarna za gumaste izdelke F. Mach, Brno.
Naramnice sem prejel v najlepšem redu in smo vsi z istimi zadovoljni. V kratkem času bodete dobili Se od drugih gospodov naročilo. Z odličnim spoštovanjem Alojzij Frodl, Leobersdorf, Nižje Avstrijsko.
MAGff - ove patentirane zdravstvene naramnice
za gospode po K T—, 1*50,2—,«
I
600 tucatov obrobljenih rjuh brez šiva, 150 cm širokih, 225 cm dolgih, iz zajamčenega platna, je vsled preobilne. ze!o dobre kakovosti K 2 50, prima kakovosti po K 2 80 vi a k kos naprodaj. Najmanjše naročilo je 0 kosov. Dalje oferiram: 4000 metrov platnenih ostankov, primernih za najfinejše perilo, telesno in posteljno; dolžina ostankov je 10 20 metrov, meter po 50 vin, Najmanjše naročilo je 25 metrov, Najfinejše brisače iz čistega platna in damasta so lun cm 55/110 cm 5« 125 cm ,,
— „ ,,	- vsak tucat.
K o 50	K iu -	1< 13 -
Brisače za posode iz čistega platna po K 4 - do
K G - vsak tucat. Razpošilja vse v najsolidnejši kakovosti, zasebnikom po povzetju, Kar ne ugaja, vzamemo nazaj in vrnemo denar.
2166 Tkalnica platna	2-1
H. Willig, JCronou), Jfattau, Češko.
Ceno posteljno perje.
1 kg sivega skubljenega perja K 2, polhelega K 280, belega K 1, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha li 8, belega K io. prsnega puha K 12, od-5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje
gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega aH rumenega inlet-nankiiig-blaga, 1 pernica vel, 180X116 cm z 2 blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako Upim mehkim perjem K IS, s polpuhom K 20, s puhom K 21; posamezne pernice K 12, 11, 16; blazine K 3, K 5-£0, K 4. Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri naročilu od 10 K dalje.
M. Berger v Dešenici St. 1011. Češki !es.
Za neugaiajoCc denar nazaj ali se blago zamenja. — Ceniki o žimnicah, odejah, prevlekah iu vsem drugem F 7i7 posteljnem blagu zastonj iu pošt. prosto. 52—1
! Vsled npdneya nakupa s
J 8
50,3'-,3-50 za dečke po6f>, 80 in 93 v, sc dobivajo povsod. Pri nakupu si ne pustite vriniti od prodajalca nobenih drugih naramnic, kakor samo iste, ki imajo na znponi vdelane besede »Patent Madi«. Kjer se iste ne dobijo, obrne naj sc naravnost na c. kr. prlv. tovarno za gumaste izdelke FH. fflflCH, Brno. — Prednosti: Zdrava priročna noša hlač, ker sc hlačne pripone v močnih nezarja-velih zapornih pri vsakem gibu telesa lahko premikajo (podoba 1) in
prav posebno, ker so naramnice izdelane iz dobrega, raztegljivega pristuobarvnega traka. Noben gumb se več ne zgubi, k. r naramnic ni treba nikoli odpenjati (podoba 1), kajti samo vsled vodnega zapen-janja, odpenjanju, obračanja se odtrgavajo gumbi, zato je tnili mogoče iiitro oblačenje in slačenje hlač.
Prav posebno In toplo pa priporočam vsakemu ki rabi moje patent, zdravstv. naramnice, da naj namesto gumbov našije na hlače fllach-
ovc neruztrgajoče vrvice (pod. 1;. Krojač dobi tc vrvice pri vsakem prodajalcu ali pa naravnost pri meni za 10 vinarjev.' Eventuelno pa priporočam preskr-
H. SOTTNER
Ljubljana, Mestni trg
razpošilja: lire, Zlaf-nino in srebrnlno
na vse kraje sveta,obrnite se zanesljivo na domačo slov. tvrdko!
Novost:
Ploščnata, tenka, prava nikelnasia Mer-Ros-
kOpf lira na 6 kamnov, po krovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča.
:: K 4"50.
Srebrne ure od 6 K naprej.
Večletno jamstvo - Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj.
ižice s slov. irahov
nikchusta K 1-20, srebrna . „ 5'—. 2172	21—

Stroji in elektrotehn.
luž. tehn. posl.
mostov. Prg z
Nervozni, bolni na želodcu, srcu ali prsih, ali oni, ki trpe na pomanjkanju spanja, omotici, tresenju, epilepsiji, naj pijo
vsak dan mesto kave Hosen-ovkrepilni inre-dilnl čai teon. Karton za poskus K ,'.0, 6 kart. K 6. Nn;manjSe naroč. 2 kart. Glavna zaloga: Lekarna v Sltzendcrfu 8i[22 pri Dunaju, N.-Avslr.	1960 i
Kuverte s firmo,
■ račune M -
izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: : tiskarna : v Ljubljani.
beti si loliko garnitur rezervnih hlačnih pripon po vin., kolikor ima kdo lilač. Hlače vise v omari na priponah aH prisilili vrvicah, kakor kaže podoba 3 se raztegnejo po svoji teži ln obdrže vedno gladko fasono brez gub, ne da bi Jih bilo treba likati.
Moja tvornica je glede strojev urejena kar najmoderneje. Izdelujejo se v množinah le naramnice, in vsled umnega izdelovanja dobavljam ne le izvrstnih naramnic v brezhibni izvršitvi, ampak moje naramnice so tudi za 25%, cenejše kol vse druge.
A-
NAZNANILO. Z""«1''posebno ugodnegapri|0*
■IHC-IlHIIihUi nostne« nakupa konkurzni m., je spodaj podpisana Ivrdka v položaju odda|atl čudovito r2 dobro, pristno, barvno, solidno blago. V svojo korist st „,„1 z naročilom hiteti. lOCOm čipkastih zastorov lOOcm Široki i.! K 1—, sedaj 44 v, boljil K 140, sedaj 65 v m; 800 m mod,1
l/nrlnna lllairtl CL-ilort nfpi 00 V SuHfll r,f» „ , ,,rv. .
kastega blaga, svilen, prej 90 v, sedaj 50 v m; 80'j m dvn nitkastega modrega platna za predpasnike prej 85 v, sedai 65 v" 100J m krasnega modnega perilnega blaga, svetle in temnt barve, preje 8.» v, sedaj 50 v. Lepega satina v vseh barvah i« vzorcih, preje K rio, sedaj 78.	,n
600 m gladke volnlne 120 cm široke v vseh barvah nr»i K 1'hO, sedaj K 110, še lepše prej K 2';>0, sedaj K 1 9'. ' v 1 HOJ m modernega pepita blaga, veliko in majhno karirano 1S0 cm široko, preje K 1*93, sedaj rif>.	'
Krasna šotska volnina za bluze in otroške obleke m Cm široka, preje K 1 85, sedaj K 1.15.
300 lepih modern:h volnenih kril v vseh velikostih
K 7 - , sedaj K "50, še lepše, preje K 10 —, sedaj K 9 ..... preje K 5'—, ......
preje
Moderna perilna krila, preje K 51—, sedaj K 3'—. 320 pomladnih bluz, svetle in temne, preje K :i 20, sedi K 2-SO, cisto fine, preje 6 —, sedaj K 4 50.	1
1000 lepih damskih pasov, črnih, preje K 1\"0, sedaj QS v.
Krasne čisto židane damske gumaste pasove v vseli bariah preje K 3-5'J, sedaj K l'3.3.
54J gospodinjskih prepasnikov, široki In trpežni, preje K r:*o, sedaj 9J v, isti zelo težki dvojni, preje Ki '90, sedaj Kl-so.
Ženske srajce iz dobrega vojaškega platna, okrašene s fjp. kami, preje K i 93, sedaj K 1*30. iste z vezenim nadplečnikoa preje K 2 70, sedaj K 1*43.
420 parov trpežne ženske nogavice, preje 75 v, sedaj tov, še boljše 60 v.
' 8J parov kratkih nogavic, preje 60 v, sedaj 35 v
Krasen židan pajčolan vseh barv preje K l tO, sedaj K 1*35.
Dobre domače čevlje za gospode in gospe, preje K l sedaj 90 v. 800 p. dobrih čevljev, za na cesto, sive, ruj. ali črre z močnimi podplati za gospode, preje K 3*—, sedaj K i-yo, zi gospe, preje K 270, sedaj K 150, za otroke do 6 let '. '> v. do io let K 1*1 o. Isti popolnoma iz usnja i par za 40 v več. Lepe damske predpasnike, preje K 3 —, sedaj K 170.
4R0 brisač za vsako porabo, preje 60 v, sedaj 35 v, boljše preje 75, sedaj 45 v.
1C00 m tirolskega platna, preje f>5 v, sedaj 44 v, boljšega 52v.
Močno raskav kmečko platno, preje 80 v, sedaj 5 - v.
Kresno rumburško platno 82 cm široko, preje 85 v, sedaj 55v.
Težko, 150 cm široko, kmečko platno, preje K 193, sedaj K 1-35, isto 34 ) cm široko K 1-50 meter. Dober oksford z ^rajce. 100J m, preje 70 v, sedaj 45 v meterr zelo težek, preje % v, sedaj (JO v. Dobra tkanina, enostavna šir , preje 60 v, sedaj 44 v, cela širokost rjuh, preje K 1-30, sedaj 90 v. Lepe preproge n omare, dobro povoščeno platno, lepo rožasto ll&;<7o cm, preje K 2-90, sedaj H 170.
400 lepih buretnih garnitur za dve postelji, en namizni pr!, preje K 13'-, sedaj K 9 —.
300 močnih pli. zastorov, preje K 3 80, sedaj K 2 8'
050 m preprog, preje l K, sedaj 60 v meter, boljše prtje K 1'30, sedaj 95 v meter.
9Ju ducato/ dobrih barvastih žepnih robcev, preje K l-^ pol ducata, sidaj K rio pol ducata, lepi žepni robci z barvastim atlas, robjm preje K 17-.', sedaj K 1-— pol ducata.
350 kos )v .zarobljenih belih rjuh brez šiva, preje K sedaj K l'9.\ zelo teike iz tirolskega platna, preje K 3 6 sedaj K 2*6o. Poletne fltnelc, posteljne prevleke, lepo p<s , prre K 4-50, sedaj 2 70. 50.K) velikih klopcičev dobre volne v vsei barvah, preje 20 v, sedaj 10 v klopčič. 8i»o vel. povcsein plet. voht v vseh barvah, preje 58 v, sedaj 4J v. 350 ducatov finegi vijoličastega mila vseh dišav, preje pol ducata K 110, sed-; 7.' v. l.epe velike t^rbe za nakupovanje z ročajem, preje K l' 1, sedaj K r—. Krasne pomlad, rute za na glavo, svetle in temne, preje 68 v, sedaj 45 v. Lepe polsvllnate rute za na glavo vseh barv, preje K 3 90, sedaj K 2 30. Iste čista svila, preje K 5 SO sedaj K 4 20
Kompletne velike lovske srajce vsake vratne širine, prejt K 1 fO, sedaj 98 v, iste z dvojnimi prsi, sedaj K l-io. Lep« turistovske s-2jce iz flsnele in cefirja, preje K 3 —, sedaj K i 10 šc lepše K 2-:0 Iste za dečke K 1 10. Dobre močne srajce vseli vratnih širin, preje K 3 ;0, sedaj K 2-30, s težkimi gubami 50 v več. Moderni ovratniki vseh vratnih širin, prej? 40 v. sedaj 26 v. Zelo trpežne niramnice preje K 1*20, sedaj 79 v Xij?.ir-čeno dobre srajce iz oksforda za gospode, boljše, preje K J0, sedaj K 1 35, boljše K r85. Dobre spodnje hl3Če iz gradla, bel« in barvaste, preje K L90, sedaj K i 10, iz zelo težkega b!a?a K 1*58. Dobre zgornje hlače za vsako porabo, preje K5 9\ sedaj K 3.9J. Lepe otročje obleke iz dobrega perilnega blaga, l vel. 140, z zvišanjem 30 v.
250 lepih deških rr.atroznih oblek, 1 vel. K 195, z zvišanjem 40 v. Lepe čepice za deklice in dečke, preje K l ;•(', sedaj 78 v. Moderne čepice za gospode, preje K . \ 0, sedaj 7 > v
Od teh tu navedenih reči se vzorci ne morejo poslati, vendar se nepovoljno brez napake zamenja. Navzlic teli čudovito nizkih cen dobi vsak kupec, ki kupi za več kot io kron, lepo praktično darilo.
Pošiljaive n»d 20 kron sc pošiljajo stroškov proste.
air Siidhaii^"
Gradec, Anncnstrasse žt. 68. 17<6 3-1 Prosi se za natančen in razločen naslov.
Proda se pod ugodnimi pogoji in za nizko ceno
na Selu pri Ljubljani, Poljska cesfa št. 20.
Poizvedbe v pisarni dr. Frana Poček> odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30.
1914 (D
I« a j • se je ustanovila s sedežem v V ISIFI PorGCu (Istra) vpisana zadruga z ■	o. j. pod imenom „ENOPOLIO
ISTRIflNO", katere delokrog obsega celo deželo in katere namen je direktno jSflioj« prodajati vino, producirano od njenih članov. — V to svrho
itii
za og
ki bi želeli prevzeti prodajo v različnih SS središčih konsuma. bavi tudi z razprodajo
»ENOPOLIO« se namiznega grozdja. Pridelek 180.000 hektolitrov belega, rudečega, finega in namiznega vina. Pogoji po sporazumu. Resne ponudbe z referencami naj se pošljejo na »ENO-POLIO ISTRIHNO« v PoreCu, (Istra).
: TEODOR KORN :
pohrivalec streh in hiepar (er vpeljavec vodovodov,
Ljubljana, Slomškove ulice §t. 3 in 10
ter lastnik 2e 8G let obstoječe trgovine Josip Stadler v Ljubljani, Stari trg St. 9, se priporoča za napravo vseh v njegovo stroko spadajočih del - Glavno zastopstvo za slovenske dežele za najnovejšo razsvetljivo „Brikettid"~ luč, oblastveno dovoljena' za upeljave v stanovanjih, gostilnah, prodajalnah itd Najcenejša lue, brez vsake nevarnosti, najenostavneja oprava Lični mali aparati se napolnjujejo z malimi „Brlkcttidl,-kosi ter vodo. Vsa pojasnila in prospekte dobi na željo vsakdo pri meni brezplačno.

Razširjajte Domoljuba.
Sprejme se
krojaškega pomočnika
pri Jožefu Humar v Podmelcu na Goriškem. Plača po dogovoru. 2173 3-1

Skupna rezerva sklepom 1907 čez stotisoč kron. Upravno premoženje sklepom 1907 3.600.0U0 kron.
Zadružnikov nad 550.
posojiiaisa
f/b/jH/rt tt- . 'kr/tori/ro Maten' telijo iixjl>rtj_ po evni in rurifvtl/ivo-potovali na/ se ol>rnefe
t-Sunon^i/fmeteteo
v Jfy'ubQuiu !/£blo6vorsAe ulie*2&, VUhounAutifUasnita Ayesel*ryilu&u>,
Istotam sprejemajo se dobri in zanesljivi zastopniki.
res. zadr. z neom. zav. v Ljubljani,
pisarna na Kongresnem trgu St. 15 nasproti nunske cerkve, obrestuje hranilne vloge po
m
t. j. K 4'75 za vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige, brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.	3418 1
Uradne ure od 8. do IZ. ure Opoldne in od 3. do 6. nre pepaMne.
TekočI račun v Avstro-ogrs l fcanM v Ljubljani. Račun poStne hranilnice St. 48.086. Telefon St. 135.
5SS&SS&HS5SS5RSSH53&
Motorje ElSa milne ln stiskalnice UST Železne blagajne, stavbene potrebščine ts železnlno
t^SU^.M&fi FR. STOPICA v Ljubljani, Marije Terezije cesta M. 1.


.'••-•vv.
Hi

Ustanovljena leta 188Z. Telefon št. 185. Poštne hranilnice račun št. 828.405. g
Sr
114
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani
52-1
v lastnem zadružnem domu
na Dunajski cesti štev. 18
. , K 71,417.344*75
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad . .
obrestuje hranilne vloge po 4%%
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Spreiema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad..........K 17,102.911-27
Posojujg na zemlllSča po 5 v*°/o t P/2% na amortizacijo ali pa po 5 '/<% brez amortizacij«, na menice po 8%. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
Uradne nre: vsak dan od 8. do 12. In od 3. do 4. nre. izven nedelj ln praznikov.
Ponudimo vsako poljubno množino:
zarezane strešnike prve vrste
zidake, lončene peči, portland-cement najbolje vrste, samotne plošče za tlakovanje cerkva, hodnikov i. t. d.
f. p. VIDIC Si KOM ?., LJUBLJANA.
Na zahtevo pošljemo radevolje vzorce in prospekte takoj brezplačno.
3E

490 1
3i!
1961 ---Ustanovljeno 183 2.-- 52-4
Tiiieijleiseljittji
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja |io nizkih ccr.ah
AdicI? HaupSmann, LJubljana
prva kranjska tovarna oljnatih barv, lirneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarshill in plcskar-Eliih predmetov.
Ilustr. ceniki se dobe brezplačno.
Dzdelane postelje
iz rdeCecja posteljnega ink-to. Prav dobro napolnjene.
^r - -	Pernica ali
^-is	blazina ihi>
cm dolga, I Hi cm široka K I o- -, i:. -, 1.".'— in 18'—; - ni dolga. ) wan Široka K 14 , in-—, t« —.
i ■ -. Za I a v nik M> c ni dolg,cm f irok . 3-Sci in i —; n»o» dolg, T>'cm Širok i< 4 .",o iti .V6o. Izdeh.jim tudi po kakršnikoli drugi meri. Tridelni inodroci .tz^ime za eno posteljo K27 —, boljši K 3:!' . PoSilja se poštnine prosto po povzetju od K m —naprej. — Zamenja ali nazaj sc vzame proti povrnitvi postnih Stroškov. 2D26 6-1
Ecrcdikf Sachsel,
Lobes 910 pri Piznu, Češko.
Puške!
Lar.castar . od K 26— Flcbertpuške „ . 850 PtSiols . . . . 2-Samokresi . „ „ 5 —
Poprave ceno. Illustri-rani cenik franko. 870
F. Dušek, Opečno 123, Češko.
Najnižje ccne pri,Janezu' na Vodnikovem trgu!
Priporoča se slav. občinstvu domača trgovina
Ljubljana, nasproti Vodnikovega spomenika
kjer je vedno velika izbrana zaloga vsakovrstnega
»»Mana za moške la žeaske oliteke33-1
od najcenejedonajfinejevr^te, dalje vsakovrstnih rut, nogavic, predpasnikov, najboljše kotenine itd. NAJNIŽJE CENE! NAJBOLJŠE BLAGO! Ta trgovina ni v nikak! zvezi z ono pri . Janezu" v Lingarjevih ulicah
zložna, cena ln varna
iT 292* * Cunard Line
Bližnji odhod Iz domače luke
Trsta: llltonia 24. avgusta, Pannonia 7. septembra, Carpathia 21. septembra 1909.
IzLiverpola: Lusltanija, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta) 28. avgusta, 18. sept., 16. oktobra, Mauretania 14. avgusta, 4. septembra , 25. septembra, 23. oktobra 1909.
Pojasnila in vozne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul.25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
194S	Prodajo se:	6-'
1 mlatilnica in 4 slamoreznice
nove, vsled razprodaje prav ceno pri A. Sušnlku, Zaloška cesta. Za dobro blago se jamči. V proti-račun se vzame dobro vino.
MIŽHRSKH~ŠTHVKH
na Dunaju je potom pogodbe končana. Ker je 24 tednov stalo delo v vseh delavnicah, se je isto silno nakupičilo. Mizarji dobe dober in trajen zaslužek. Pojasnila daje: »Arbeitsnachiveis«, Dunaj IV. Pressgasse 25. Uradne ure od pol 8—3. 2090 3-1
NAJBOLJŠI ČEŠKI IZVOR!
Ceneno posteljno perje!
1 kg sivega skubljenega, do-
brega perja 2 K; 1 kg bol j šegi K 2-40, polbolega K 2 80, bi
lega 4 K, K ;» 10,
snežnobeleg
belega skubljenega i kg izredno finega,
skubljenega K
- . t -- -LažR 4*) in h K; 'l kg sivega puha S. Bemsch^^fl^a^^Z^ti K in 7 K; 1 kg belega pu-
—----^	ha 10 K ; najfinejši prsni puh
12 K. - Pri odjemu *> kg sc pošlje franko	50 i
Dovs šsne postelje jako trpežnega, rdečega, modrega
belega ali rumenega nanking-blaga, i pernica, IBocm dolg.«, 116 cm široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga in 5Scm Široka
nazaj Zamenjava dopustna. l'o povz. od 12 K višje ;
S. BENISCH v Dešenici Stev. 71, Čechg.
Ceniki zastonj in franko. _____ . --—~
m
mLsst.
M
Milim n in ii ulje
z dvojnim pritiskom »Herkules" za ročni obrat
hidravlične stiskalnice
1447 za visok pritisk in velika dela. 9-1 sadni mlini, grozdni mlini, slroji za odtrgavanje, kompl. naprave za pripravo mošta, stalne in premične, sušilnice za sadje in sočivje, stroji za lupljenje in rezanje sadja, avtomat, pat. brizgalnice „Syphonia" za vrtove, drevesnice, hmeljarne, za prenašanje in vožnjo. - Weinbergove jekl. pluge in vse poljedelske stroje izdeluje in dobavlja pod jamstvom v najnovejši sestavi tovarna strojev
PH. MAYFARTH & Co.
Dunaj H/l Taborstrasse št. 71.
obširni ceniki zastonj in franko. Zastopniki se iščejo
i.7 sbbbbbbmhmbhmhbbi
EBB

A
- - LYRfl KOLESU - -
Priznano naj boljši izdelek.
Nedosežena v kakovosti ln opremi.
Odlikovan z zlato kolajno. 3 letno jamst. gl. kataloga
Kolesarske ln športne potrebščine, are, orožja, mnzikalije, šivalni stroji, joklene, us-njone ln lnk-susne reči.
naiaiuya.	8USJ10 rt
Najboljša tvarlna, lepo delo, tek lahek so znak! Ljjra koles.
Najnižje*ccnel'S'e CariM Pr0St0 »^'n^^e IKefoi
f -m,C' kr- po5lar M' JU"S" v SI. pISe: Va5 Izdelek v obCe dopada. Čudili se moramu res, da zimore tovarna spravili na svetovni trg tako solidno Izdelano, vsem zahtevam nove dobe ustrezajoče, lahko tekoCe kolo po tako nizki coni.	1836
LTRA-FAHRRAD- WERKE, Prenzlan Postfach 679 a.
- Zahtevajte moj cenik breiplafno. -—
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.