Union
SVOBOD®1 £ 0^. C060» rnROl') 21	n tutHz STEF
9.28
CENIK EKONOMSKO - PROPAGANDNIH STORITEV
OBČANI	1. ČESTITKA	
tekst z eno skladbo ob delavnikih	1.500,00
tekst z eno skladbo ob nedeljah	2.000,00
tekst z dvema skladbama ob delavnikih	2.800.00
tekst z dvema skladbama ob nedeljah	3.500,00
PRESNEMAVANJE čestitke s tekstom in glasbo na kaseto CENA ČESTITKE PO POSEBNI ŽELJI 50% VIŠJA!	1.500,00
2. KOMERCIALNI OGLASI	
tekst do 20 besed	1.100,00
vsaka nadaljna beseda	60,00
3. OBJAVE	
tekst do 20 besed	500,00
vsaka nadaljna beseda	25,00
4. ZAHVALE	
tekst do 40 besed	6.000,00
vsaka nadaljna beseda	150,00
5. OSMRTNICE	1.800,00
CENIK VELJA OD 1.7.1993 DALJE
r
• UVODNIK •
To pa je novica^ sem si mislil, ko so me pretekli teden poklicali in povedali, da bodo sodelavcu podelili ključe novega avtomobila. Zamislite si, da ste brez nog. In imate do službe nekaj deset kilometrov. In nimate pretirane plače. Pa starega fička. Potem pa se najde nekdo (niti ni važno kdo) in pravi, da bo dal nekaj iz svojega žepa za nov avto. Akciji se pridružijo še drugi. Največ zaradi tega, ker verjamejo, da je človek v stiski potreben pomoči. Nekateri tudi zaradi tega, ker nočejo zaostajati. Pa to niti ni važno.
Pomembno je, da še znamo prisluhniti človeku, s katerim živimo ali delamo. Ste se v zadnjem času vprašali, kdaj ste nazadnje povabili na kavo kakšnega pravega prijatelja) Ali kdaj ste nazadnje rekli, da bodo obveznosti že počakale in mirno poslušali svoje otroke, partnerja, starše, prijatelja, ki je hlastal po vaši pozornosti.
NO VIC Ate/***'
Ponedeljkovo skupščinsko zasedanje v Trbovljah je bilo znova nesklepčno. Ta pojav je za nekaj časa že izginil z "dnevnega reda", tokrat pa se je (morda zaradi neobičajnega dneva za sklic) spet pojavil. Glavna točka zasedanja naj bi bila poročilo o izvajanju sanacijskega programa dolgoročne zadolženosti občine (realizacija občinskega proračuna v osmih mesecih, informacija o polletnem poslovanju treh podjetij, v katerih je občina delničar, poročilo o rekonstrukciji toplarne na Polaju in reorganizaciji OS). Tokratno zasedanje naj bi prineslo stališča poslancev do nove zakonodaje na področju lokalne samouprave ter odločitev o novi direktorici knjižnice Toneta Seliškarja. Vse skupaj bo moralo počakati na naslednje zasedanje. Sklepčno seveda.
Katarino Strgar greje sonce.
NASLOVNICA: AD UroS Klemen FOTO: Bogdan Barovič
/I
H
V
Bil
IIP
m
fili
L—j
flTTTi
m
Hi
Hi
UD
HE
HE
V	ogledalu: Nuri Misimi Avto za Francija
Litija in njene občine Tomijev pecelj, Jožetov raz
Kako se bomo greli
Gamberk-spomenik dediščini
20 let Jantarjev
Nune pojejo porazno.
Potem pride Whoopy.
Hribar spet svetovni prvak Našli nasad indijske konoplje
V	mesečini so popenili
Slovenski testament s Svibnega iz leta 1801
Nagradna križanka Fračkarije, ocvirki
Q
KOLEDAR
DOGAJANJ
27.Septembra - Trboveljsko J KP Komunala svojim porabnikom pošilja obvestilo o tem, kako jih ob prehodu Toplarne Polaj na kurjenje z zemeljskim plinom utegne zebsti, če ne bodo v roku poravnali računov. Dobavitelj Petrol - Zemeljski plin namreč ne bo trpel "finančne nediscipline".
28.Septembra - Nasvoji 27. seji sc sestane zagorski izvršni svet. Nič pretresljivega, kot ni tokrat nič takega tudi njihovo skupščinsko zasedanje naslednjega dne.
29.Septembra - Trboveljsko podjetje PTT mora 64 naročnikom, v glavnem tistim, ki so se za telefonski priključek odločili v poletnih dneh, v skladu z vladno Uredbo o znižanju cen povrniti dobrih 800 tisočakov.
30.Septembra - Tudi Hrastničani, oziroma tamkajšnje komunalno podjetje, so med tistimi, ki so pred leti kredit IBRD najeli, zaradi neugodne cenovne politike - kot pravijo - pa ga zdaj ne morejo odplačevati. Jim bo država priskočila na pomoč?
30.Septembra - V podjetniškem klubu Modulus se že šestič sestanejo njegovi člani, ki so po podpisu pogodbe o oblikovanju regionalnega informacijsko svetovalnega centra, predstavitvi knjige kako uspeti na trgu itd. priča tudi presenečenju: nočnemu kopanju v Rimskih Toplicah.
1.oktobra - Petek ne le Zasavju temveč Sloveniji sploh prinaša kar nekaj novosti: zimski tarifni sistem in zato v povprečju skoraj za tretjino dražjo elektriko za gospodinjstva in novo vhodno oziroma mednarodno telefonsko klicno številko: 386 oziroma 00.
1 .oktobra - Na obisku v Zasavju se mudi predstavnica ženskega foruma Združene liste socialnih demokratov Andreja Crnak - Meglič. Ravno v teh dneh naj bi parlament razpravljal o tern, ali univerzalni otroški dodatek v Sloveniji da ali ne. To je o tistem, za kar si forum na vso moč prizadeva. Od trenutka, ko se je vlada (ob tern, da se je pozitivno izrekla o obrambnem in bencinskem tolarju) izrekla negativno.
Polona Malovrh
UJAQ3J00V
MURI MISIMI
37-letni Misimi Nuri, sin zelo znanega "Trboveljčana" Šukrija (Sadika Šukri), je vodja nabave in prodaje uvoženih zelenih dobrot v Trbovljah. "Pričel je pokojni oče Šukri po vojni, ko se je veliko gradilo," pravi Nuri, rojen v Bogovinjah pri Tetovu. Ni bil tržni ekspert, vendar je tenkočutno spoznal praznino trboveljske ulice. Ponudil je kokice, sladka jabolka, ražnjiče, čevapčiče, opečene krompirčke, kostanj, predvsem pa nasmeh in izžarevajočo dušo, ki živi za človeka. Uspelo mu je. Zelena baraka pred starim domom upokojencev je postala zbirališče šolarjev, dijakov, tudi starejši so si radi vzeli trenutek za Šu krij evo dišečo merico. Od tega se da živeti, je logično razmislil stari Šukri, le zatajiti ne smeš zaupanja mimoidočih. Stari maček je pridno delal. Danes sinovi stopajo po njegovi poti.
"Važno je, da ne odpoveš, ko te ljudje najbolj potrebujejo," meni Misimi. "Bilo ježe hudo, vendar smo zdržali. Seveda se je splačalo, saj ljudje vse bolj verjamejo, da smo tu zaradi njih in ne zaradi sebe. Delamo na prodajnih mestih pri K4, na tržnici, pri hotelu, občasno tudi v zgornjih Trbovljah pri komunali," Brez prirojene družinske harmonije in zavzetosti ne bi šlo. Delajo trije bratje, dva imata družini in kaže, da se bo zelena tradicija nadaljevala. Žene skrbijo za otroke in gospodinjstvo.
Svoj odnos do družbe izkazujejo z darili društvom, dijaškim organizacijam, socialno ogroženim, ostarelim... Pozitiven odnos do ljudi in okolja povezujejo z dobrim počutjem v svoji novi domovini Sloveniji. Odločitev za prevzem slovenskega državljanstva je bila le formalnost, ki jo je prinesel čas. Misimija bolj zaposluje neurejeno stanovanje, ki mu vse bolj jemlje nasmeh iz obraza. Brezskrbnega smeha pozna bolj malo, ne more pa ga zatreti ob vprašanju prostega časa. Njegove besede se .hitro vrnejo k zelenjavi. Skrbi ga za zelenjavo, ki se iz Makedonije preko albanske luke Drač ali preko Madžarske pomika proti Sloveniji. Zaskrbljen pogled na uro- kaže, da bi brat moral s tovornjakom že prispeti iz Ljubljane. In zopet se polni košara, po računu pa šejabolko ali banana. Za dobro mero...
Danijel Amon
z'

Radečami
praznujejo
S podelitvijo priznanj Ivana Pešca se bo jutri zvečer v Domu kulture v Radečah zaključilo letošnje praznovanje krajevnega praznika Radeč in okolice. Prireditelji so ta večer v goste povabili Janeza Starino, domačina, ki igra v primorskem dramskem gledališču v Gorici in Tejo Glažar. Podelitev priznanj, ki pomenijo naj višje priznanje za gledališko dejavnost v občini Laško, bodo popestrile še nekatere domače kulturne skupine.
Sicer pa se je letošnjih prireditev udeležilo precejšnje število ljudi, kar je dokaz, da ljudje potrebujejo več kot le eno prireditev na leto. Organizacijski odbor je imel tudi srečo, saj so društva levji delež organizacije prevzela na svoja ramena brez večjih finančnih sredstev. Po zaključku vseh prireditev, ki so trajale 14 dni, bodo prireditelji pripravili analizo in se dogovorili zadelo v prihodnosti. Želijo si, da bi kulturno življenje v Radečah spet zaživelo. Svetla točka pri tem je obljuba občine, da bo končno namenina okrog 800.000,00 SIT za obnovo strehe kulturnega doma, ki trenutno ni v ponos tukajšnji KS.
F. K.
Zbiranje
posebnih
odpadkov
V petek in soboto je Komunalno - stanovanjsko podjetje v Hrastniku organiziralo, že šesto po vrsti, akcijo zbiranja posebnih odpadkov v gospodinjstvih. Na dvajsetih odjemnih mestih po občini so postavili premični zbiralnik in na koncu ugotovili, da so zbrali kar 113 kg posebnih odpadkov. Med temi je bilo 48 kg raznih akumulatorjev in baterij, malo manj je bilo neuporabne kozmetike in različnih ostankov barv in lakov ter ostankov škropiv in neuporabnih zdravil. Vsekakor je bil to majhen korak za številne Hrastničane, ki so se akciji odzvali, a velik prispevek k čuvanju okolja.
P.R
Po Valvasorjevi poti
Prvi turistični rally Mirox 93 na progi GEOS S - Ccrknicaje bil preteklo soboto. Štirideset udeležencev seje pognalo s starta ob 9. uri iz geometričnega središča Slovenije na Spodnji Slivni. Udeleženci so se skupaj s svojimi družinskimi člani,
X;X;X;X;XvXvX\;X;XvX;X;X;XvX;X\vXvX;XvXxX;XvX;X;X;X;XxXxXvXxX;X;
■X-W	_	—	M (■
A	mtf fr Mn Z 2
J
Pretekli pondeljek je predsednik sindikata TK!
Hrastnik Jože Kačič svečano predal avtomobilske ključe avtomobila Citroen AX delavcu tovarne, invalidu Franciju Vidmarju. V Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku je že od marca letos tekla akcija, s katero so sodelavci Franciju Vidmarju kupili avto, prilagojen za invalide.
Vidmar je imel pred leti (še ne tridesetleten) na
dela lažje stvari v kozmetiki. V službo se je vozil s
tičkom, a so sodelavci opazili, da je avto dotrajan.
njihov sodelavec. Ker je Vidmar na poti v službo odvisen predvsem od lastnega prevoza, saj se v Hrastnik vozi iz Brega pri Sevnici, so solidarnostno akcijo najprej začeli njegovi najozji sodelavci, s katerimi dela že deset let. Podprli so jo tudi na Izvršnem odboru sindikata. Tako so samostojni prispevek vložili večinoma delavci tovarne in

sindikat, preostanek pa je prispevala se tovarna. Vidmarje bil avtomobila seveda zelo vesel.To je po letu 1980 (takrat so pomagah hromemu sodelavcu)
vse večje krize drug drugega sploh ne poznajo. Tembolj vzpodbudno torej za vse, ki še verjamejo
prijatelji in znanci popeljali mimo Litije, Bogenšperka, Stične, Mime, Muljave, Velikih Lašč, Raščice, Turjaka in Blok do Cerknice. Vožnja je bila počasna, saj so si udeleženci rallyja obenem ogledovali turistične zanimivosti krajev in naposameznih kontrolnih točkah celo odgovarjali na vprašanja iz slovenske zgodovine. Po isti poti
so se Lilijani julija odpravili s konji. Po besedah litijskega župana Mirka Kaplje bo rally, ki je turistično obarvan, postal tradicionalen, vendar se bo vsako leto izGEOSSA odpravil na drug konec Slovenije do domov pomembnih Slovencev in kulturnih znamenitosti.
J.K.

n
V Trbovljah bodo končno preuredili staro pokopališče v park. Občina Trbovlje je objavila javni razpis za 1. fazo za obnovo starega pokopališča v Trbovljah. Za obnovo so namenili 10 milijonov tolarjev. Prva faza bo vključevala predvsem zemeljska dela; navoz humusa, ureditev poti, drenaže, vodovodne instalacije ter amfiteater. Obnovitvena dela se bodo predvidoma pričela še pred koncem tega leta. kajti še vedno izbirajo med mnogimi ponudniki, ki so se prijavili na razpis. Projekt za obnovo starega pokopališča je izdelal 1BT Trbovlje.
K.G., Foto: Danijel Amon
RTova pivnica v TiHliovljali
Konec septembra so odprli na Savinjski cesti v Trbovljah v znani gostilni Martina Račiča (včasih gostilna Kurnik), novo, sodobno urejeno pivnico. Uredili sojo v spodnjih prostorih tega gostišča, kjer včasih že bila gostilna. Značilnost nove pivnice je novost, da so za nekadilce uredili poseben prostor. Ob otvoritvi je govoril Dare Drnovšek kot predsednik Obrtne zbornice Trbovlje, v otvoritvenem programu pa je sodelovala tudi Delavska godba Trbovlje, s katero ima Martin Račič že dolga leta zelo dobre stike.
T.L.
Odprla pipa.
Sami morda ne delate tako, a gotovo poznate ljudi, ki pustijo teči vodo, ko si umivajo zobe, pomivajo posodo ali se brijejo. Vsako gospodinjstvo lahko prihrani do 80.000 litrov vode letno, če le trdno privije svoje pipe. Če pomivate posodo,porabite 100 litrov vode. In kako pri tem prihranite vodo? Preprosto, vodo napolnite v pomivalno korito in boste za to porabili okoli 20 litrov vode, s tem pa prihranili tudi do 90 litrov vode pri vsakem pomivanju. Če perete avto doma in uporabljate gumijasto cev, porabite tudi do 500 litrov vode.
Kaj vam priporočamo? Perite avto v samopostrežnih avtopralnicah, tako boste porabili okrog 50 litrov vode, če pa uporabite samo gobo in vedro, boste porabili 60 litrov vode. Torej, v obeh primerih boste prihranili do 400 litrov vode.
Če med umivanjem zob ne zaprete pipe,porabite prek 20 litrov vode. Če bi zobno ščetko samo zmočili in splaknili, bi porabili 2 litra vode, torej je prihranek tudi do 18 litrov vode pri vsakem umivanju. Verjetno se tudi brijete pri odprti vodi in pri tem porabite do 80 litrov vode. Če bi umivalnik napolnili z vodo. bi za to porabili samo 3 litre vode. In tako prihranili o"krog 60 litrov vode.
Aleš Matko
Odpadek je definiran kot vsaka snov ali predmet, ki je v času, prostoru ali obliki kakor nastaja, človeku nepotreben, nadležen ali škodljiv. Pod pojmom posebni odpadek razumemo odpadke, kijih zaradi količine ali lastnosti ni mogoče varno odstranjevati skupaj s komunalnimi odpadki. Lahko vnetljive, eksplozivne, gorljive, reaktivne, strupene, jedke in dražljive snovi zahtevajo posebno obdelavo: npr. kontroliran sežig (incineracijo) ali odlaganje na posebej prilagojenih odlagališčih. Nekontrolirano odlaganje tovrstnih odpadkov na neustreznih deponijah ali celo na črnih odlagališčih onesnaži podtalnico in zrak, zaradi prodiranja v rastline in živali ogrozi stabilnost ekosistemov ter nenazadnje, predstavlja tudi resno grožnjo zdravju prebivalcev.
Da bi preprečili odlaganje nevarnih odpadkov na neprimerna mesta, je KOP Hrastnik'organiJ'ral že šesto akcijo zbiranja posebnih odpadkov po gospodinjstvih. V začetku oktobra je premični zbiralnik po 20. odjemnih račjih pobral odpadke, sortirane v šest skupin: neuporabno koz meji? ko, ostanke barv in lakov, pesticide, akumulatorje m baterije, tieuporabna zdravila ter odpadne kemikalijeiz gospodtttjsfevoV|irvih petih akcijah so zbrali kar 833 kilogramov posebnih ; odpadkov, od tega 533 kilogramov akumulatorjev, 1 e so že odd»! i v nadalj njo obdelavo, medtem ko so ostali zbrani odpadki* ^ranjeni v ustreznem skladišču.	Jf
Današnjo lampo torej prižigamo hrastniškemu KOP. ki se je prvi v Zasavju lotil ločenega zbiranja posebnih odpadkov in pričel navajati ljudi na holj osveščeno odlaganje smeti in druge navlake.
apatìa
a
nove lokalne skupnosti
Litija in njene občine
Občina Litija, ki je sedanje meje dobila leta 1964, meri 327 km2, šteje skoraj 19.000 prebivalcev in ima 155 naselij. Pred 2. svetovno vojno so bile na tem ozemlju občine Dole pri Litiji, Litija, Primskovo, Sv. Križ (sedaj Gabrovka), in Šmartno pri Litiji. Deloma pa so sedanje občinske meje segale še občine Kresnice, Mirna, Polšnik, Št. Lambert, Šentrupert, Šentvid pri Stični, Trebeljevo in Vače.
Leta 1952 so bile ustanovljene občine Dole pri Litiji, Gabrovka, Kresnice, Litija, Polšnik in Vače. Prav tako so v sedanje meje segali še deli občin Prežganje, Šentvid pri Stični, Veliki Gaber in Zagorje. Po ukinitvi majhnih občin seje leta 1955 litijski občini pridružilo celotno ozemlje občin Dole pri Litiji, Gabrovka, Kresnice, Polšnik in Vače ter naselja ukinjenih občin Prežganje in Veliki Gaber, dve naselji, ki stadollej pripadali občini Zagorje (Stranski vrh, del Konjušnice), štiri naselja občine Šentvid pri Stični (Pusti Javor, Radanja vas, Sela pri Sobračah, Vrh pri Sobračah).
Več občin
Ob razpravi o novi lokalni samoupravi so se na litijskem koncu spet pojavile želje in zahteve po razdelitvi na več občin: Litijo, Šmartno pri Litiji, Gabrovko in Dole. Prva javna razprava o bodoči organiziranosti je bila v torek, 28. septembra. Poleg članov Komisije za spremljanje nove lokalne samouprave, ki jo vodi Nace Strcfcrl, so bili na sejo vabljeni še člani Predsedstva občinske skupščine, predsedniki strank, člani izvršnega sveta in predsedniki svetov krajevnih skupnosti. V razpravi sooblikovali stališča do osnutka zakona o lokalni samoupravi in predlogu zakona o območjih upravnih okrajev. Oba zakona in zakon o volitvah je v uvodu obrazložil Nace Štcferl in opozoril na bistvene probleme. Razpravljale! so se v večini stališč ujemali, zlasti glede bodočega okraja.
Litijska občina šteje sedaj osemnajst krajevnih skupnosti, novi občinski svet pane bo tako številčen. Zato seje Bine Mrzel (KS Sava) spraševal, kaj bo z manjšimi krajevnimi skupnostmi, ki v občinskem svetu ne bodo imele svojih predstavnikov. Enake pomisleke je imel Franci Rokavec (SLS). Prav bi bilo, daje vsaka enota v občini zastopana v občinskem svetu. Predstavniki obeh krajevnih skupnostih, kjer naj bi imeli po novem občino (Gabrovka, Dole), se v tej razpravi niso oglasili, da bi utemeljili svoji občini.
Za samostojen okraj
V četrtek, 30. septembra so zasedali zbori litijske občinske skupščine, delegati so bili soglasni, da se podpre upravni okraj za območje občine Litija s sedežem v Litiji (okraj so imeli Lilijani vse do leta 1945). Če pa bo v Sloveniji le 11 upravnih okrajev, morajo biti v Litiji izpostave. Predsednik IS Litija Slavko Rokavec trdi, daje takšno tudi stališče izvršnega sveta. Opozorili so tudi, da mora biti v zakonu o lokalni samoupravi jasno določilo, da je občina finančno samostojna in da morajo biti določeni viri finansiranja občin in njihove pristojnosti.
Hiti počasi
Vsi razpravljci so opozarjali, da naj bo zakon o novi lokalni samoupravi temeljito pripravljen in potem hitro sprejet. Župan Mirko Kaplja meni, da gre za tako pomembno in za bodočnost odločilni stvar, da velja pravilo hiti počasi. Po besedah Toneta Štrusa (SLS) bi moralo potekati spreminjanje lokalne samouprave počasi in previdno. Izdelan naj bo projekt, ki mora biti tudi preiskušen. Šelcnjcgovauspcšnost lahko pogojuje uveljavitev v vsej republiki. Podobnega mnenja je tudi Nace Štcferl, ki ■predlaga pet poskusnih občin za testiranje novega sistema.
Ena ali več občin
Občina bo lažje funkcionirala, če bo ostala v taki obliki, kot je sedaj, saj bi razdru že vanje prineslo nove stroške za zadovoljevanje vseh predpisanih funkcij, ki so za občane nujno potrebne. Slavko Rokavec je v svojem in v imenu prebivalcev Jevnice zastopal stališče, da sc občina Litija ne razdeli na več manjših, ampak ostane enaka kot sedaj. Finančnih obveznosti novih občin ne bo mogoče prevzeti, zato razdruževanje ni umestno. O bodoči organiziranosti morajo razpravljati tudi v krajevnih skupnosti, vendar naj bodo te razprave strokovno pripravljene in ne navijaške, odločijo pa naj občani.
mm:
Šmartno
Šmarčani so drugačnega mnenja. Mislijo, dabodo z ustanovitvijo nove občine bistveno zmanjšali stroške upravljanja oziroma pocenili poslovanje občine. Martin Hostnik (SKD) meni, da je neupravičen strah, da se bo zaradi nastajanja novih občin sedanja občina razbila. Nova organiziranost je le še višja oblika upravljanja, o kateri naj odločijo občani. Cenejša občina bo tista, ki bo imela manj zaposlenih, delavci pa bodo učinkovitejši. Računajo tudi na razdelitev premoženja litijske občine in s tem na zagonska sredstva za delo nove občine. Čeprav so trenutno z delom litijske občine zadovoljni, pa v preteklosti ni bilo vedno tako. Predsednik KS Milan Izlakar zatrjuje, da so komunalni problemi tisti, ki najbolj vplivajo na razbitje občine.
Poslanci pa nič
Nihče od republiških poslancev volilne enote, v kateri je tudi občina Litija, se do sedaj na občini še ni pozanimal, kaj o novih volilnih okrajih misli njihovabaza. Zato Nace Štcferl meni, da se morajo ob prihodnjih volitvah obnašati bolj enotno, kajti le poslanec, ki je občan Litije, bo tudi prenašal zahteve občanov v parlament.
Joža Konjar
Obvarovanje rudarskih Toplic
Območje Toplic v zagorski občini (lep čas so mu rekli tudi predmestje Zagorja) je bilo (in je še) zapostavljeno. Šele z ustanovitvijo krajevne skupnosti Toplice-Rudnik so prizadevni člani ožjega in širšega vodstva skušali vsaj nekatere stvari postaviti napravo mesto. Pri tem so bili včasih bolj, drugič manj uspešni, nikoli pa niso naleteli na pravo razumevanje niti občinske vlade niti občinske skupščine. Tudi rudniško vodstvo, kar ga je ostalo v Zagorju, ni zmeraj pokazalo dovolj posluha za upravičene zahteve prebivalstva. Kako dolgo je bilo npr. treba čakati na začetek prenove dela knapovske kolonije ali pa delno ureditve nekaterih krajevnih cest in poti. Zelo so se poznali posegi v prostor, saj je na tem območju največ rudniških objektov in naprav. Nekatere hiše celo obnavljati ni bilo mogoče, saj je še pred nekaj leti veljalo, da so Toplice pod tako takoimenovano rudarsko "oblastjo" in bodo po vsej verjetnosti
pripravljali vse potrebno za pridobivanje okoli 10 milijonov ton kakovostnega rjavega premoga.
Danes se o tem ne govori več. Aktualno postaja vprašanje zavarovanja in obvarovanja nekaterih značilnosti Toplic, kjer se je kopalo črno zlato poltretje stoletje. Na vsak način bi morali razmisliti o tem, kaj ohraniti in obnoviti ter s tem oteli pozabi. To ni le stvar prebivalcev te krajevne skupnosti, ampak stvar vseh tistih, ki so dolžni sodelovati pri tem; tako novoustanovljeno podjetje rudnikov v zapiranju, kot izvedencev, ki se ukvarjajo z zgodovinskim razvojem rudarjenja, pa ekologov, izvedencev za prostorsko urejanje in drugih. Na zaščito rudniških objektov, ki bodo ostali kot neme priče rudarskega življa treh, štirih, če ne celo petero rodov, kot tudi njihovih prebivališč in drugih objektov kaže zdaj korenito premisliti. Ne tik pred zdajci, ko bo rudnik zaprt.
Milan Vidic
Za lepši Hrastnik
V hrastniški občini teče preko javnih del sanacija makadamskih in krajevnih cest, obrezovanje grmovja ter čiščenje kanalov ob cestah. Avgusta in delno septembra so očistili pet divjih odlagališč - enega na področju Novega doma, dva v Ravnah, enega na Kopitniku in v Kupški vasi. Odpeljali so več zabojnikov smeti in trdnih predmetov. Postavili bodo opozorilne table ter obvestili prebivalce krajevnih skupnosti o organiziranem odvozu smeti, preko Komunalnega podjetja pa bodo redno nadzorovali predele odlagališč.
Že lani so v občini nasadili tisoč dvesto dreves. Nekaj se jih je posušilo, zato bodo letos v oktobru te brižine polepšali z nasad it vij o novih dreves. Tudi urejanje železniške postaje je že več ali manj zaključeno. Med drugim so posadili nekaj rož in grmičevja, tako daje okolica lepša in bolj vabljiva. Po nekaterih krajevnih skupnosti so že postavljene lično izdelane lesene table, ki označujejo zaselke tudi z domačimi imeni.
Senta Listar
Modernizacija cest
Težave s stanovanji
Nov stanovanjski zakon je določil lastnikom stanovanj, da si v večstanovanjski hiši (bloku) izberejo upravnika, ki v njihovem imenu in za nj ihov denar gospodari s skupnimi objekti, deli, napravami in skupnim funkcionalnim zemljiščem. Delo je gotovo zahtevno, saj nova podjetja vlečejo za seboj negativne izkušnje bivših samoupravnih interesnih skupnosti.
V	Litiji je večinski upravnik večstanovanjskih objektov zadružno podjetje Terca Šentrupert, ki ima sedež v Trebnjem in svoje enote kar v petih občinah: Metliki, Sevnici, Novem mestu, Trebnjem in Litiji. Med tovrstnimi podjetji pokriva Terca največji del občin v Sloveniji. V njenem upravljanjuje trenutno preko 3.000 stanovanj v posameznih večstanovanjskih objektih. V vsaki občini ima podjetje zaposlene delavce ustrezne stroke, ki so lastnikom praktično dosegljivi ves dan. Trenutno imajo zaposlenih 11 delavcev in nekaj zunanjih sodelavcev.
V	občini Litija po uveljavitvi zakona niso veliko storili okrog realizacije novega stanovanjskega zakona. Terca je pričela z delom aprila letos, ko je prvič predstavila svojo dejavnost. V konkurenci nekaj podjetij so ponudili najboljše pogoje in trenutno v Litji upravljajo z že skoraj 800 stanovanji. Problemi, s katerimi se podjetje srečuje, so zelo zahtevni. Podjetje prevzame v upravljenje stanovanjski fond, kije po besedah direktorja Lojze ta Podboja dodobra sesut, saj se leta in leta ni dovolj vlagalo v vzdrževanje stanovanj. Novi lastniki obupano zmajujejo z glavami, ko vidijo nekaj let staro streho, ki pušča na več koncih, iztrošeno vodovodno in kanalizacijsko omrežje, zanemarjene in poškodovane fasade in hodnike.
Po izjavah odgovornih v podjetju bo trajalo nekaj let, da se objekti spravijo v primerno stanje, seveda v breme lastnikov. Veliko lastnikov se zaradi tega jezi, ker še vedno mislijo, daje nekdo drug namesto njih dolžan vzdrževati njihovo lastnino in solastnino. Tudi individualni lastniki hiš morajo sami plačevati popravljanje in vzdrževanje svojih hiš. Podjetjcje ponudilo tudi 10 odstotkov cenejše ogrevanje. Vendar je že prišlo do zapletov. V Terci pričakujejo še več težav, saj je stanovanjsko področje eno najbolj vitalnih področij našega vsakdanjega življenja.
Joži Konjar
Do 1. septembra je bila na področju KS Kisovec - Loke modernizirana cesta Čolnišče - Vrh. Cestišče so razširili in asfaltirali. Na šahtu so asfaltirali cesto do trgovine Tapi, kjer je tovrstna potreba obstajala odkar stoji trgovina. V letošnjem letu nameravajo urediti še brvi čez Medijo, saj so bile le-te načete že ob lanskem deževju.
M.K.
Dela na cesti
V teh dneh poteka na cesti Potoška vas -Partizanski vrh kar precej prostovoljnih delovnih akcij. Vaščani so se organizirali
kar sami. Vsak pride pač takrat, ko ima čas. Res pa je, daje vedno kdo na cesti. Pobirali so tudi že prostovoljni prispevek in tako nabrali kar nekaj denarja, ki so ga namenili za pripravo ceste na asfalt. Zgraditi je bilo potrebno nekaj škarp in utrditi cestišče. Skale, ki so stale preveč na cesti, so kar razstrelili. Tudi pesek bodo nakopali sami in ga navozili na cesto. Asfalt naj bi predvidoma začeli polagati pred 15. oktobrom. Prav tako še niso končana dela na cesti Klek - Čebine, kjer kopljejo ob cestišču jarke za nov vodovod. Zato velja za vse voznike, ki se vozijo po obeh cestah, previdnost.
Urška Izlakar
msr.
Zagorje
Zagorski poslanci so se 29. Septembra sestali na prvi jesenski seji ali 21. po vrsti v svojem mandatu. Deset točk dnevnega reda so obdelali v treh večernih urah, skoraj tretjino časa pa so jim vzele delegatske pobude. Ne zato, ker hi jih bilo tolikšno število, pač pa zaradi neplodno zavlečene razprave o lubadarju.
Podoben zaplet je nastal pri odloku o komunalnem urejanju. Nekateri delegati pač nočejo upoštevati sklepov svoje skupščine o kratkih uvodih in razpravah, res pa je, da jih drugi ne ustavijo. Nezadovoljstvo pa prav zaradi takšnih samovolj obvisi v zraku, po dolgotrajnem pregovarjanju zmanjka časa in moči in na koncu seje morda prav zaradi tega kar nekaj točk dnevnega reda ne doživi niti besede razprave, pa bi bila vsaj kakšna potrebna.
Med delegatskimi pobudami poslanci niso imenovali nove skupščinske komisije, ki bi bedela nad razširitvjo lubadarja, pač pa od vseh strokovnih služb, s katerimi bo koordinirala komisija pri Izvršnem svetu, zahtevali, naj pripravijo poročilo in predloge za ukrepe in to kot gradivo posredujejo na eno prihodnjih sej. Dana je bila tudi pobuda, naj ob Tednu otroka uredijo ali pripravijo v občini predloge za ureditev otroških igrišč, saj so že urejena postala parkirišča. Med poročili o aktivnostih v občini so bili poslanci seznanjeni o izgradnji plinovoda, vodovoda in kabelske televizije, o modernizaciji regionalnih in lokalnih cest, o izgradnji obrtne cone v Kisovcu, o zapiranju rudnika Zagorje in ureditvi platoja na Ruardiju. Tudi o reformi občin in lokalne samouprave so spregovorili ter sprejeli predlagana stališča in imenovali dve komisiji za lokalno samoupravo, ožjo strokovno in širšo, v kateri so tudi vsi predsedniki krajevnih skupnosti.
Med točkami dnevnega reda sredine seje je bil sklep o uporabi sredstev rezerv proračuna občine Zagorje za omilitev posledic suše. V občini bodo uporabljena sredstva, ki se oblikujejo v višini enega odstotka od izvirnih prihodkov proračuna v tem letu. Do naslednje seje pa bo pripravljeno poročilo o uporabi republiških in občinskih sredstev ter na podlagi katerih kriterijev so posamezniki ta sredstva dobili. Skupščinaje v enomesečno javno obravnavo posredovalaodlokokomunalncm urejanju, vzdrževanju javne snage in zunanjem izgledu mesta. V razpravi bo tudi odlok o ustanovitvi stanovanjskega sklada. S tem skladom želijo v občini zadržati sredstva, da se ne bi odlivala v republiški sklad. Na seji j c bil Gamberk razglašen za kulturni in zgodovinski spomenik in je sedaj kot tak tudi zaščiten.
xz
Se nove stranke?
Ta čas verjetno samo registrski organi razpolagajo s podatki o tem, koliko imamo pravzaprav političnih strank. Njihovo število se je že povzpelo nad 35 in nič ne kaže, da je to končna številka. Po sedanjem predlogu zakona o tem je v 6. členu rečeno: stranko lahko ustanovi najmanj 100 polnoletnih državljanov Republike Slovenije, ki na ustanovnem zboru podpišejo ustanovne izjave, sprejmejo statut stranke in njen program.
Zanimivi so tudi nekateri drugi členi, kot: mladoletnik, ki je star najmanj 15 let, je lahko član stranke v skladu s pravili, kijihdoloča statut stranke in s privolitvijo njegovih zakonitih zastopnikov. Za vpis stranke v register pa je potrebno priložiti 100 ustanovnih izjav, zapisnik ustanovnega zbora, statut inprogram. Stranka lahkozačne z delom šele, ko je vpisana v register.
Zastran finansiranja strank je dobro, če vemo, da te pridobivajo sredstva iz članarin, prispevkov zasebnikov, fizičnih in pravnih oseb, prihodkov od premoženja, daril, volil ter proračuna. Stranka lahko pridobiva sredstva za svoje delovanje tudi zopravljanjem gospodarske dejavnosti, ki ne sme biti izključna oziroma prevladujoča dejavnost stranke. Prepovedano pa je pridobivanje sredstev stranke iz prispevkov tujih zasebnikov, fizičnih in pravnih oseb, oziroma prihodkov od premoženja stranke iz tujine, iz volil in daril iz tujine, oziroma vsakršno drugo pridobivanje sredstev ali opravljanje storitev za stranko v tujini. Stranke v državnem zboru imajo pravico do finančnih sredstev iz proračuna glede na izid zadnjih volitev v državni zbor. Teh nekaj določb iz posameznih členov predloga zakona o strankah smo zapisali zavoljo tega, ker je nedvoumno, da se tudi z njimi vključujemo v vrste tistih evropskih dežel, ki so sprejele dokaj jasna pravila igre tako pri ustanavljanju, kot delovanju in finansiranju strank.
Milan Vidic
Spominske slovesnosti v Gonarsu
Ob 50-lctnici italijanskega taborišča so se na povabilo republiškega odbora ZZB slovesnosti udeležili tudi borci in interniranci iz Zasavja, zastopani so bili še člani Krajevne organizacije društva izgnancev Slovenije iz Trbovelj in Zasavja. Med Trboveljčani so bili tudi trije še živeči nekdanji taboriščniki ing. Albert Ivančič, odvetnik Roman Mulcr in Julij Plantan, ki so sestavljali delegacijo občinskega odbora ZZB NOV in med tamkajšnjo slovesnostjo položili venec na grobnico. Udeleženci so med drugim spregovorili o svojih doživetjih v Gonarsu, o tem, kako so bili zajeti, kako je bilo ob razpustu taborišča in kako so se vračali domov. Njihove zanimive izpovedi so nam dale vedeti, koliko hudega so prestali vsi, ki so doživljali skoraj enako usodo sto tisoč taboriščnikov - lakoto, torture, ponižanje, prisilno delo, strah... v Nemčiji in Italiji, Sleziji in še drugod po Evropi - tudi na Hrvaškem, v Bosni in Srbiji.

VB
Igrajmo se skupaj
Če drugače ne, nas ob lednu otroka prevzame nemir, pred očmi imamo otroke z njihovim otroškim svetom, domišljijo, kijih vsak dan povleče v igro, med igrače, na igrišče. S čim bi obogatili otroški svet, katere aktivnosti ponuditi, da bo njihov praznik še svetlejši, so misli, ki sc porajajo v teh dneh.
Igrajmo se skupaj je letošnje geslo Tedna otroka, ki bo potekal od 4. do 10. oktobra 1993. V vrtcu bosta v ospredju otroška igra in igrače, vrstile se bodo različne dejavnosti. V Hrastniku so povabili čarodeja, ki bo zabaval z zavozlanimi triki, otroci bodo v igralnicah doživljali skrivnostni svet lutk. Lutkovna igra Zajček išče dom, ki jo bodo predstavile vzgojiteljice iz skupine Miš Maš, bo razveseljevala otroke v Hrastniku v torek. 5. 10. 1993 in na Dolu 7. 10. 1993. V lutkarskih likovnih delavnicah se bodo otroci preizkušali v oblikovanju in anitniranju preprostih lutk in igrač. Veselo bo tudi na igriščih, ob športnih poligonih, otroci bodo lahko tekmovali v kolesarjenju, hoji na hoduljah ali plezanju na mornarski lestvi. Tudi izleti v naravo so lahko priljubljeni, tokrat se bomo odpravili v gozd nabirat kostanj in druge dobrote. Skupna igra otrok, staršev in vzgojiteljev je seveda naj lepša pot v otroški svet prijateljstva. Zato bo osrednja prireditev ŽIV ŽA V na igrišču zaključila aktivnosti v soboto ob 10. uri dopoldan.
Tudi v Trbovljah bo Teden otroka pester in zanimiv. V VVZ Trbovlje so moto Igrajmo se skupaj dopolnili z Naravo v naravi, saj sodobno življenje ne more mimo ekoloških vsebin. Če naštejemo: v nedeljo, 10. oktobra bodo pripravili ekološki izlet na Stnrekovino nad Trbovljami. Otroci in starši se bodo poveselili v igralnih kotičkih, kijih bodo pripravile vzgojiteljice, se zabavali z Romano Kranjčan in okrepčali z enolončnico, pripravljeno v koči Elektrarne. V torek so otroci, ki ne hodijo v vrtec, vabljeni k cicibanovim uricam v enoto Ciciban. V sredo, ko je svetovni dan živali, bodo imeli malošolarji obisk živalskega vrta v Ljubljani, v četrtek bo prva abonmajska lutkovna predstava Slonček Leopold gledališča z Jesenic in začetek Cicibanovih uric z IGRAJDO - izposojo igrač na dom - v enoti Barbara. Petek bo posvečen jesenskim gibalnim, športnim igram na igriščih posameznih enot iti prepoznavanjem prometnih situacij, saj je Teden posvečen tudi prometni varnosti.
Državni papirji v središču dogajanja
V začetku oktobra je zapadel kupon obveznic Republike Slovenija 2, sploh je bilo preteklo dogajanje na borzi v znamenju obeh državnih papirjev. V plačilo je zapadel šesti kupon, ki bo prinesel lastnikom obveznic za 1.000 DEM izplačilo 47.5 DEM v tolarski protivrednosti, lastnikom velikih lotov po 10.000 DEM pa 475 DEM v tolarski protivrednosti. Glede na emisijo 220 mio DEM znesek izplačanih kuponov ne bo tako zanemarlj iv za trg kapitala in bo povzročil kar velike pretrese. V torek seje "pokuponski" tečaj "dvojke” oblikoval pri 91.3. medlem ko je tečaj RSL 1 narasel iz 93.9 kar na 95.2. Rast tečaja "etike" je bila pogojena z zmanjšanjem ponudbe, saj se povpraševanje ni vidno povečalo. Donosnost tega papirja je okrog 11.77% medtem ko ima "dvojka" donosnost 13.35%.
Vplivi na spremembe tečajev državnih obveznic niso le na strani izplačila kuponov. Pomemben je tudi vpliv obrestnih mer. Ko pri naložbah na podlagi devizne klavzule padajo, so obveznice z višjo obrestno mero zanimivejše za nakup. Poleg tega bodo tečaje vrednostnih papirjev dvignila tudi določila o odstotku državnih vrednostnih papirjev v portfeljih zavarovalnic in skladov. Tako torkov kot četrtkov borzni sestanek sta krojili obe državni obveznici. Promet s tema papirjema je še vedno izjemno velik, saj je bilo z RSL 1 okrog 380.000 DEM in z RSL 2 malo manj kot 750.000 DEM prometa. Očitno si je kapital izbral varne naložbe v državne papirje, špekuliranje z delnicami pa je zaenkrat na stranskem tiru !
Francoise Sagan bi ob zadnjem dogajanju z delnicami, ko jim cene neusmiljeno padajo, verjetno v živo dejala tako, kot v svojem romanu: "Dober dan, žalost!" Mogoče gospod Gaspari že razmišlja o situaciji, ko bosta tečaja obeh državnih obveznic presegla dovoljen nivo 10 oziroma 30-odstotno povečanje!
Milan Povirk
POGLED
parketa
Razdelili amortizacijo
Izvršni svet je na četrtkovi seji razdelil javnim zavodom še drugi del amortizacije za leto 1993. Šole bododobile manjkajočo učno tehnologijo in opremo, nekaj sredstev bo šlo za vzdrževanje objektov (pleskanje, popra vilo clektronapelja v. zamenjava oken. popravi lo sanitarij in parketa, obnova stavbnega pohištva). V VVO bodo popravljali parket v vrtcu Najdihojca in fasado ter podstrešje v šmarskem Cicibanu. Enoti ZIK-a pa bosta dobili: GŠ inštrumente, MK pa dodelavo računalniške mreže ter globinski sesalec. Skupna razdeljena sredstva drugega dela amortizacije znašajo 7.561.000 SIT.
J.K.
Delavski zaupniki
Septembra je bil v prostorih restavracije hotela Rudar v Trbovljah seminar, namenjen nadaljnjemu usposabljanju sindikalnih aktivistov, ki ga je pripravil območni odbor Svobodnih sindikatov Slovenije iz Trbovelj. Udeležilo se gaje osemdeset sindikalnih aktivistov iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Predavatelj je bil Rajko Lesjak, sekretar SSS. V skladu z zakonom je treba usposobiti za delo v podjetjih delavske zaupnike, in temu usposabljanju je bil seminar tudi namenjen.
Dezam za mlade
V okviru Kluba mladih "Dezam" je septembra izšla prva številka glasila, kjer so svoja opažanja opisali mladi, ki so se udeležili tabora na Mrzlici. Irenca, Edisa, Zdenka, Emina, Sony, Simon, Denis, Davor in Iztok v glasilu pripovedujejo o tem, kako so barvali majice, spoznavali drevesa, nabirali maline, peli v mikrofon, streljali z lokom, se učili postavljati šotor, iz gline delali ogrlice in jedli slastne štruklje, ki jih je posebej za njih pripravila oskrbnica doma. V Dczamu mladih navdušencev ne manjka. Izdelke svojega dosedanjega dela so povezali v razstavo, ki bo od 8. oktobra odprta v prostorih knjižnice Toneta Seliškarja.
P.R.
Stroji za strmino
Kmetijska svetovalna služba pri Kmetijskem zavodu Ljubljana pripravlja v petek ob 11. uri na kmetiji Jakob Vcrk v Knczdolu (Trbovlje) demonstracijski prikaz dela s stroji firme Rasant. Prikazali bodo delo z gorskim traktorjem in mostno kosilnico. Oba stroja sta namenjena za delo na strmih površinah.

POGODBENEMU DELU ODKLENKALO
Splošno znano je, da se te vrste dela razrašča; dobršen delež pri tem imajo upokojenci. Za zdaj smejo na leto delati 90 dni; če bo sprejet nov predlog o tem, bodo smeli delati le 60 dni. Doslej so lahko delali deset ur na teden, poslej torej le 8 ur.
Slišijo se tudi naslednje ugotovitve: pogodbeno delo se zlorablja, saj se ga delodajalci poslužujejo tudi za dela, za katera bi utegnili skleniti z zainteresiranimi ljudmi to ali ono obliko rednega delovnega razmerja. To velja tako za vse, ki iščejo delo, kot za upokojence. Od teh je slišati tudi takale stališča: vsi, ki so dosegli polno pokojnino za polno delovno dobo in so dosegli tudi predpisano starost naj še pogodbeno delajo, če lahko; vsi pa, ki so se upokojili z nepolno delovno dobo, ne bi smeli delati dlje kot dva meseca na leto. Zdi se, da imajo najbolj prav nezaposleni delavci, ki zatrjujejo, da bi morali imeti vso prednost pri pogodbenem delu, ker jim pomeni možnosti dodatnega zaslužka. Podoba je, da so razlike v mnenjih pri tem tako velike, da jih bo sila težko uskladili. Ve pa se, da bodo morali vsi delodajalci, ki bodo sklepali pogodbe zdelavci vseh vrst (tudi upokojenci) v prihodnje vsako pogodbeno delo priglašati zavodom za zaposlovanje.
Povsem nekaj drugega je siva ekonomija, ki se je zadnji čas tako razbohotila, kot da smo v državi brez vsakršne zakonodaje s tega področja. Nekateri izračuni so pokazali, da je delež te vrste ekonomije skoraj 20 odstoten v ustvarjalnem družbenem produktu in da predstavlja vsaj 4 do 5 milijard tolarjev; prav za toliko se nabere v državnem proračunu primankljaja zaradi tega nikjer zajetega gospodarjenja. Toda povsem napačno bi bilo, če bi se vlada po vsem tem, kar ve o sivi ekonomiji in oceni, koliko pridobljenega dohodka je neobdavčena, odločila manjkajoči denar odškrtniti socialnim virom. S tem bi dokazala, da je nesposobna zajeziti sivo ekonomijo, povsem sposobna pa vzeti tistim, ki od omenjenih virov živijo.
Milan Vidic
Lekarna na Dolu
Javni zavod Zasavske lekarne Trbovlje bo do konca oktobra odprl novo lekarniško podružnico v stanovanjskem bloku na Dolu pri Hrastniku, kjer so prostore že odkupili. V teh dneh so začeli z montažo pohištva, pred otvoritvijo pa si bodo prostore in vse ostalo ogledali tudi pristojni inšpektorji. Na Dolu so že dolgo prosili za lekarno. Število tamkajšnjih prebivalcev je dovolj veliko, doslej so morali Dolani po obisku zdravnika na Dolu vseeno po zdravila v Hrastnik. Slednje pomeni za marsikaterega občana večjo obremenitev in dodaten strošek. Zasavske lekarne Trbovlje imajo finančno konstrukcijo že urejeno - za kreditna sredstva so zaprosili Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in veledrogerijo Kemofarmacijo, s čimer ustanovitelj ne bo prevzel nobenih finančnih obveznosti. Lekarna pa bo poslovala na ustreznem nivoju, torej s ponudbo zdravil in drugega sanitetnega blaga.
P.R.
Starejša stanovanja in stanovanjske zgradbe porabijo preveč toplote za ogrevanje. Energija bo zagotovo vedno dražja, zato je prav, da iščemo možnosti, kako bi prihranili toploto in temu ustrezno ukrepamo. Najprej moramo pregledati zasnovo zgradbe, poznati pa moramotudi stroške, ki smo jih porabili za ogrevanje zadnjih nekaj let. Tako lahko v sodelovanju z energetskim svetovalcem ravnamo najučinkoviteje.
Ker je preprečevati lažje kot zdraviti, je potrebno misliti na varčevanje z energijo že ob načrtovanju
gradnje. Zamisel o podobi vaše hiše naj raste v
sodelovanju z energetskim svetovalcem, ki bo že v načrtu predvidel vse posebnosti in okoliščine gradnje. Energetski svetovalec dela v energetski svetovalni pisarni, ki jeodprta vsak torek in četrtek od 15.30 do 18.30 v prostorih KS Franc Fakin, Gimnazijska cesta 22a vTrbovljah. Svetovanje za občane je brezplačno in ni omejeno le na občino Trbovlje. Zaradi neljubega čakanja je priporočljivo,
nRni%7r^°tn0 tble,rSd°h"rl°Vi,,e “ Št' 0601-27-380, k,er boste dobri, informacijo o
možnem datumu in uri obiska ter druga navodila
za obisk energetskega svetovalca.
Pripravil: Boris Oberžan

ZAHVALA
Center za socialno delo Zagorje ob Savi
se zahvaljuje g. Ivu Satlerju, njegovi družini in sorodnikom za darovano stanovanjsko opremo varovanki.

Kabelska TV
Prispevki o kabelski TV v Zagorju zahtevajo pojasnilo firme Elstik. Občini Zagorje smo 6. septembra poslali dopis, v katerem smo med drugim zapisali: "Sporočam vam, da moram na žalost odstopiti od ponudbe za izgradnjo KRS v Zagorju, ker pogoji, ki so mi znani sedaj, niso enaki razpisnim. Predračunska vrednost projekta je povečana tako, da naša firma ne more sprejeti dodatne obremenitve, ki bi sledila vlaganju v KRS. Predvidevamo tudi, da zaradi obstoječih treh sistemov, ki že delujejo v občini, ne bomo dosegli 3.500 priklopov, kar bi omogočilo pokrivanje nastalih stroškov pri delovnaju sistema in vlaganju v sistem. Odstop od ponudbe utemeljujem tudi z drugačnim pristopom k izgradnji: polaganje kablov v cevi, ker poteka trasa plinovoda po cestišču, podaljša se sekundarni vod, začetek gradbenih del je oddaljen od objekta, kjer je predvidena glavna postaja, kar povzroča kasnejši priklop naročnikov na sistem ob hkratnih visokih stroških polaganja primarnega in sekundarnega voda. S povečanjem stroškov in nesi-gurnim rokom priklopa se tudi poslovnih partner Kabel TV ne strinja in je zato odpovedal sodelovanje pri navedenem projektu. Tega Elstik ne more prenesti, ker je Kabel TV tudi sofinancer določenega dela opreme."
Še enkrat lahko zatrdim, da bi Elstik v sodelovanju s Kablom TV, ki nastopa tudi v osnovni ponudbi', postavil kabelski sistem v skladu s prijavo na razpis (priključek 50 DEM in najemnina 10 DEM), če bi obveljala določila razpisa. Vendar so hoteli na občini Zagorje v ceno pri ključka všteti
še projekt, ki je bil narejen prej in za naš sistem izvajanja neuporaben. Zato je strokovni delavec Vili Brodar predlagal, da ceno priključka povišamo na 100 DEM. S tem bi občina pokrila projekt, ki je bil že izdelan in dodatne stroške za izkope. Župan je potem vztrajal, da je cena priključka le 60 DEM. Brez teh dodatnih nepotrebnih stroškov bi bil Elstik s svojim projektom sposoben zagotoviti ponujeno ceno 50 DEM.
Podoben sistem, kot smo ga ponudili v Zagorju, izvajamo v Hrastniku, kjer zagotavljamo ceno priključka 50 DEM in naročnino 10 DEM ter v Žalcu, kjer je cena priključka v blokih celo samo 45 DEM. Za nas bi bilo nesprejemljivo, da bi kot izvajalci v Zagorju zaračunavali ljudem več, kot v Hrastniku. Opozoriti moram, da je prišlo pri citiranju izjav do netočnosti, saj sem novinarju povedal, da pogodbe nismo podpisali samo zaradi zgoraj navedenih razlogov. Jasno sem tudi povedal, da bi morali najprej graditi sistem v zgoščenem delu Zagorja (bloki), ne pa tam, kjer je manjše število možnih priklopov. Upam, da je sedaj jasno, da vsa zmešnjava okrog kabelskega sistema ni nastala zaradi nas.
Horsti Gračner, Elstik, Dol pri Hrastniku
Zagorski križ-kraž
Da ne bi tujec s trdno valuto v letu turizma prehitro zbežal iz zasavske idile, je v Zagorju pred mostom čez Savo pri odcepu za železniško postajo tabla, ki usmerja promet proti Ljubljani, znajde pa se na železniški postaji Zagorje. Tam večja vozila, zlasti prikoličarji, nimajo kje obrniti. Mnogi iščejo izhod proti Ljubljani v naselju
nad železniško postajo. Nič čudnega glede na take smerokaze in regionalne ceste, ki se ne razlikujejo od vaških poti. Za prometni prekršek se ve, kdo komu izstavi račun. Za večletno zavajanje voznikov v napačno smer pa se kljub opozorilom domačinov nič ne ukrene.
Ob vsakem novem šolskem letu se zganja veliko pompa o varnosti otrok v cestnem prometu. To pa je tudi vse. Kakšna varnost je zagotovljen ljudem na Kolodvorski cesti v Zagorju varuhe mladih duš ne zanima. Po tej cesti, ki je nekje široka komaj dobrih pet metrov in se vsake toliko časa prevrne kakšen kamion na industrijski tir, poteka ves regionalni promet. Ob cesti ni pločnika. Ograja proti potoku Medija je že več kot 10 let polomljena, ker je manj nevarno, če vozilo zbije pešca v nekaj metrov globoko strugo. Pa se mladi z vlakom vozijo na šolanje drugam ali pa prihajajo na šolanje v Zagorje, hodijo po zašmiranem industrijskem tiru, spotoma pa jih mimo vozeča vozila dodobra onesnažijo. Rekonstrukcija te ceste spada med tiste že dvajset let stare "študijske projekte", ki so aktualni le za občinski praznik.
Kdor v Zasavju ne ve, kam z odpadki, naj se zgleduje po odgovornih za prostorskih planiranje in varstvo človekovega okolja v občini
Zagorje. Ves izkopani material za plinovod odvažajo na brežine Save, da bo ta čimprej v petem kakovostnem razredu. Ruardi pa imajo rezerviran za ljubljanski odpad. Upira se mi plačevanje odvoza smeti, ker se zavedam, da s tem podpiram rejce podgan v občini. Tako deponijo, brez njihovih uslug in manj stroškov, si lahko zagotovi vsak občan sam. V Savo se zlivajo črni zasavski potoki. Ne, ker nismo ekološko osveščeni, marveč za orientacijo, da se ne bi kak vrli Zasavc izgubil. Takšnih primerkov je malo!
Inštitucije, ki naj bi po zakonu ščitile interese občanov, pa delujejo kot da so tehnološki višek. Razumljivo, saj so finančno odvisni od tistih, ki v občini zganjajo bedarije. Zato jih ni nikoli tam, kjer so problemi. Poiščejo si mirnejši kotiček in nimajo težav ne z onesnaževalci ne s financeriji niti jim ne grozi odpust. Tudi na intervencijo občanov delujejo vzgojno, prizadete poučujejo, da se kadi ravno prav in da je hrup na meji normale, čeprav ne preverjajo ali ropota s 50 ali 90 db. Zasavska otopelost ali pa še kaj hujšega!?
V osnovi imamo zgrešen ali namerno organiziran tak sistem, da se nepravilnostnim in lumparijam nikoli ne pride do živega.
Rudi Južina, Zagorje
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in svaka Janka Arha iz Čemšenika se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, ki so ga spremljali vse od nesreče pa do njegovega večnega počitka na domačem pokopališču. Vsem se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Naša velika zahvala velja delavkam in. delavcem Občine Zagorje, ki so nam finančno in čustveno pomagali, enako tudi pokojnikovim sodelavcem z Betona in vsem, ki so se v teh težkih trenutkih spomnili njega in nas. Hvala gospodoma župnikoma, pevcem, govorniku in vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Premalo je besed, s katerimi bi se lahko spomnili vseh dobrih ljudi, ki so nam in nam še bodo pomagali po svojih močeh, zato vsem skupaj ponovno iskrena hvala.
Arhova družina

Tomijev
pecelj
Jožetov
raz
Enkrat do dvakrat mesečno mi zraste pritisk do 2500/2500. Razlogi se spreminjajo, vendar le redko dosegajo klimaks Zgoraj navedenih številk. Skorajda nikoli ni bil razlog za povišan krvni tlak pozornost naše ljube vlade. Skorajda pravim zato, ker so nam ob prvi priložnosti, ko so naši najdražji imunizirani l’o(s)l(j)anci dojeli, da niso na tem svetu čisto sami, pritisnili eno precej čudno zadevščino, ki se ji reče napoved dohodnine.
Takrat se je začelo. Le redkim se je sanjalo, kaj se skriva za to mega pi*&/”#... “Veliko je malo in malo je veliko”. To ni filozofska misel, je pa prekleto boleče dejstvo. Kako boleče? Poglejmo primer delavca, ki se prebija z zajamčeno plačo? Zaradi neverjetno nizkih dohodkov bo naš delavec celo leto plačeval n izko akontacijo dohodu ine in potem dobil položn ico, s katero bo moral poravnati še kakšnih 5 do 10 tisoč tolarjev dolga državi, njegovemu direktorju jih bo država dva do pet krat toliko vinila. Zaradi višje plače je celo leto državi odvajal večje količine denarja, kupil si je še računalnik in bivše družbeno stanovanje, za kar je seveda uveljavljal olajšave. Pravično, ne?
Bo jutri bolje? Nikakor! Sodeč po predstavitvi druge faze davčne zakonodaje bomo znovimi davki v s tilu Ma.xa Bunkerja (“Porez na porez, porez na smog,... ") še bolj polnili trebuh nenasitne zverine - države. Stanovanja, hiše, vikendi, predvsem avtomobili, vse bo po novem debelo obdavčeno. Obljubljene stopnje nikakor ne bodo malenkostne, povprečna slovenska družina jih bo zmogla le po čudežu. To ne preseneča, saj so davkiprinas že zdaj med najvišjimi v Evropi, pa se zaradi njih nihče pretirano ne razburja. Zaradi sive ekonomije. Zdaj se obeta precej neprijetna sprememba. Davkarji bodo posegali v denarnice tam, kjer bomo svoje denarce zapravili in ne le tam, kjer smo jih zaslužili. Recimo, da na črno zaslužimo 100 tolarjev. Če jih damo v nogavico v obliki nemških mark, ne bomo hranili davkarjev. Toda takoj, ko si bomo privoščili kakšno malenkost, ki ni dolgoročna investicija, bomo morali nanjo vsako leto plačati davek.
Le te(ga) bo plačeval večinoma srednji sloj prebivalstva, oziroma tisto, čemur se pri nas reče srednji sloj. Najnižji sloj bo (vsaj) tega davka oproščen zaradi (pre)nizkih dohodkov, visoki sloj pa bo svoje premoženje prenesel v tujino (npr. Delaware). Tolažba, ki nam jo ponujajo z vrha, je slaba. Davki na dohodke bodo mogoče res manjši, vendar bodo manjši predvsem za tiste, ki se tudi brez njih le s težavo prebijajo iz meseca v mesec. Dohodkovni povprečneži pa bodo izdamo polnili državno blagajno. Zato, da se bomo lahko vozili s super ultra mega turbo reaktivnimi lovci prestrezniki,kibodovzletaliiznašililetalonosilk. Cccccccccc.
Tomi Pucelj
Mreži za Metelkovo je prekipelo. 10. septembra točno ob polnoči je nekaj sto članov mreže za Metelkovo preplezalo ograjo nekdanje vojašnice JLA na Metelkovi v Ljubljani in zavzelo prostore, ki so jim bili že večkrat odobreni, tako na republiškem kot mestnem nivoju. Za dejanje so se odločili potem, ko so istega večera izvedeli, da zgradbe bivše vojašnice rušijo. Z njimi pa so se rušili tudi njihovi upi, ki so jih gojili zadnja tri leta. Zavzetje Metelkove je bila njihova edina še možna rešitev. V Mreži so svoje mesto našli mladi umetniki, slikarji, kiparji, plesalci, taborniki, homoseksualci, motoristi in druge skupine, ki zaradi svojih neprofitnih dejavnosti le težko najdejo streho nad glavo. Z zavzetjem Metelkove pa so našli svoje prostore za ustvarjanje in delovanje.
Kaj pa zasavski umetniki in marginalci ? Slikarji (Dom, Relik) se trudijo v glavnem vsak doma, redki slikarji z akademskimi naslovi so si le težko uredili svoje ateljeje. Glasbeniki igrajo po garažah, če niso preglasni za sosede. Homoseksualci se skrivajo in hodijo v Ljubljano. Le motoristi so pred kakšnim letom dni obnovili notranjost propadajoče hiše v Zagorju, vendar so se čez čas sprli in hiša je spet prepuščena svoji usodi. M ar v Zasavju res ne premoremo skupine ljudi ali posameznika, ki bi bil sposoben povezati skupno težnjo po prostoru za ustvarjanje in delovanje tistih, ki se jih državna kultura otepa (slikarjev, kiparjev brez akademskega naziva, svobodnejših plesnih skupin,...) ali pa se jih otepa kar večinska javnost (homoseksualcev, motoristov,...)?
Danes je priložnost. Čez nekaj let bo z vsemi svojimi nadzemskimi stavbami zaprt Rudnikv Zagorju. Zakaj ne bi socialistično mega arhitekturo zapolnili z duhom kulture in ustvarjanja? Četudi "nerazumljive" in nepriznane kulture. Sicer pa vrednost kulture tako presoja čas in ne sodobni kritiki. Tako se Laibachov, ki so bili osemdesetega leta izgnani iz Zasavja, Zasavje še danes skorajda sramuje, čeprav je lahko že vsem jasno, da je Laibach in NSK najširše svetovno znana slovenska umetniška skupina. Ali mora res vse kar ne igra na strune na rodne-hojlad ri umetnosti oditi izZasavja? Zakaj nebi raje pritegnili svobodnih ustvarjalcev še od drugod? Časi rdečih ali črnih revirjev se iztekajo. Zakaj ne bi bili novi revirji v barvah kulture. Umetniki vsega Zasavja združi te se. Mreža za Rudnik čaka na svoje člane. Rudnik čaka na kulturo. Jutri vas bodo prehiteli obrtniki s svojim denarjem.
Jože Ranzinger jr.
%
J ^

Z oktobrom se začenja najdaljša sezona v letu, kurilna sezona. Dolga je celih osem mesecev, pri tistih, ki si kurijo sami, pa še več ali tudi manj. Stanovanjski bloki v mestih so v večini že opremljeni s centralnim ogrevanjem, ki pa je z lansko kurilno sezono postalo cenovno tako različno, da primerjave niso več mogoče. V veljavi je različno oblikovanje cen, odvisno od tega, kako je kurilnica opredeljena. Javno podjetje je cene lahko oblikovalo do julija 1993 na podlagi rasti cen življenjskih stroškov, od julija dalje pa z rastjo cen industrijskih izdelkov. Individualna kotlovnica cene ves čas oblikuje na podlagi dejanskih stroškov. Tako kot tudi vsi tisti, ki ogrevajo svoja stanovanja na kakršenkoli način. Na začetku sezone smo se v Zasavcu lotili zahtevne teme, ki smo jo skušali osvetlili z več plati.
Kakršnokoli zimo nam bodo vremenarji vseh vrst napovedali, v vseh napovedih bo gotovo enaka tista, da se bomo morali greti. V začetku tega tednasmo se sprehodili
od Radeč do Litije in obiskali proizvajalce toplotne energije, distributerje, prodajalec različnih kuriv, dimnikarje, bankirje. Ugotovili smo tudi, da 'se ponekod že
grejejo, medlem ko nekateri še čakajo 15. oktober ali pa tri zaporedne hladne večere. Tudi cene ogrevanja bodo zelo različne, enakost je ostala le še za spomin iz preteklosti.
Radeče
Prebivalci radeške KS se bodo tudi letošnjo kurilno sezono greli s premogom. Upajo, da jih bo plin grel že naslednjo. Investicija, gre za primarni plinovod, je vredna 1,350.000 DEM. Koncesijska pogodba je že podpisana, investitor je podjetje Slovenski plinovod. Komunalno podjetje Radeče je v juliju izvedlo krajšo anketo med prebivalci, da bi ugotovili potencialne interesente. Teh ni bilo veliko, zaradi visoke cene priključka na plinovod. Cena znaša 2500 DEM. Sekundarni plinovod bi porabnika stal 950 DEM, ostala oprema pa 1600 DEM. Investitorji upajo, da bo interes prebivalcev, do takrat ko se bodo dela pričela, večji. Zavedajo pa se, da bo potrebno ponuditi tudi obročno odplačevanje.
ENERGENTI - KURILNE VREDNOSTI
Stanovanja in poslovne prostore kurimo tudi v Zasavju z različnimi kurivi. Med njimi ima najvišjo kurilno vrednost propan -butan, najnižjo pa lignit. Vendar ni rečeno, da je izkoriščenost ravno takšna. Precej je odvisno od kvalitete in izkoristka kotla. Ravno tako ni pregled kurilne vrednosti enoznačen s cenami. Tudi na to vpliva več dejavnikov.
KUR.OLJE-EL KUR.OLJE - L ZEM. PLIN PROPAN/BUTAN ČRNI PREMOG CR.PREMOG BRIKETI RJAVI PREMOG

RJAVI PRE. BRIKETI
LIGNIT BUKOV LES SMREKOV LES NASEKANO SMREČJE NASEKANA JELŠA LESNI BRIKETI LUBJE BRIKETI DALJINSKA TOPLOTA
pm-prostorninski meter; zračno suh npm- natlačeni prostorninski meter; gozdno suho
lesni in lubje briketi; sušeni
Pripravil: Boris Oberžan

Hrastnik
Toplarna Hrastnik ogreva okoli 1400 stanovanj. Toploto so začeli pošiljati po ceveh v začetku oktobra, najprej v zdravstveni dom in vrtce, potem pa postopoma tudi v druge objekte. Kot javno podjetje je toplarna smela ceno oblikovati na osnovi odredbe republiške vlade, julijsko je dvignila za 2,1 odstotek. Povprečna akontativna v cena kvadratnega metra stanovanj ske površine je 55 tolarjev, cena je preračunana na dvanajst mesečnih obrokov. Porabo toplotne energije pa v Hrastniku obračunavajo po priključni moči posameznega objekta, ta je izračunana na podlagi števila grelnih teles v objektu. To število se potem deli s številom kvadratnih metrov v bloku in pomnoži s številom kvadratov posamezne stranke. Tako v bolje urejenih stanovanjskih blokih plačujejo stanovalci cenejšo energijo kot pa v slabše izoliranih.
Lani je toplarnaposlovno leto zaključila z negativnim rezultatom. Tcmujc botrovala zamrznitev cen, ta pa je bila dober boter tudi vsem, ki so se zaradi tega prek toplarne greli ceneje. Tam, kjer imajo bloki lastne kurilnice, so cene oblikovali po dejanskih stroških, ki pa so bili višji kot jih je dovoljevala republiška odredba. V teh kotlovnicah tudi drugače obračunavajo ogrevanje - akontativno ceno stranke plačujejo skozi kurilno sezono, razlika do
polne cene sc porazdeli v treh poletnih mesecih, ta cena je tudi osnova za določanje akontativne cene nove sezone. Toplarna Hrastnik je začela letošnjo sezono kuriti s premogom, prihodnji leden bodo prešli na olje, čez mesec dni pa bodo že priključili plin. Trenutni kazalci kažejo, da sc cene ogrevanja z novim energentom ne bi smele povišati.
Trbovlje
Toplarna v Trbovljah greje vsa stanovanjadoosnovne šole IvanaCankaija, ki so priključena na sistem. V tem mestu ni nobene individualne kotlovnice, razen za
27 stanovanj na Savinjski cesti. Povprečna cena za začetek kurilne sezone, določena na osnovi lanske oktobrske in dovoljenih podražitev na osnovi republiške odredbe, je 46 tolarjev za kvadratni meter. Ta bo rasla z močnejšim ogrevanjem skozi zimo in padala proti pomladi. Do leta 1992je bil za vse uporabnike narejen pavšalni obračun, vseh dvanajst mesecev so uporabniki plačevali enako ceno kvadratnegametra ogrevane stanovanjske površina, sprememba je nastala le zaradi spremembe cene. Z odlokom občinske skupščine pa je bil narejen prehod na obračun po števcu v stanovanjski enoti. Sedaj vsak plačuje po dejanski porabi. Ta odločitev paje prinesla tudi izjemne razlike v cenah. Akontativna cena za oktober se giblje od 27 SIT (novi bloki naGimnazijski cesti) do 73 SIT za meter površine (stara hiša na Partizanski cesti).
Naj dražje je ogrevanje v starih stanovanjih, ki imajo visoke s trapove, slabo izolacijo, v njih pa so tudi v veliki večini stanovalci z nižjimi osebnimi dohodki. Prav te dni polagajo izolacijo v upokojenskem bloku ob domu starejših občanov na Terezij i. Ta blok je kij ub temu, daje novejše gradnje, sodil med naj večje porabnike toplotne energije. Toplarna Trbovlje ogreva 130.103 kvadratne metre stanovanjskih površin. Zaprimerjavo, kako se tu povprečna cena giblje na podlagi stroškov kurjenja, poglejmo gibanje povprečnih cen za kvadratni meter stanovanjske površine v pretekli kurilni sezoni: fcbruar/93 - 75 tolarjev, marec 70, april 44, maj 35, julij 16, avgust 17 (v tej toplarni ogrevajo tudi sanitarno vodo), akontativno ceno za oktober pa smo že zapisali. Kuriti so začeli 1. oktobra, postopno vrtce, bolnišnico, stanovanjske
Emisije goriv
Premog, nafte in zemeljski plin so nastali iz ostankov rastlinskega oz. živalskega materiala. Ta masa je bila sestavljena iz različnih deležev celuloze, lignina, proteinov inanorganskih snovi, zato jetudi sestava fosilnih goriv iz posameznih ležišč različna. Tako npr. premog vsebujeTO- 90 odstotkov ogljika, 5-15 odstotkov vodika, 1-2 odstotka dušika in 0.5-5 odstotkov žvepla. Z gorenjem ti elementi oksidirajo in takšni preidejo v atmosfero. Koliko škodljive snovi se povprečno
sprosti pri zgorevanjudoločone količine goriva nam povedo emisijski faktorji. Tabela Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor prikazuje
emisijske faktorje za posamezne vrste goriva.
gorivo	S02	prah	NOx CO CH
g/kg g/kg g/kg g/kg g/kg

■x-x;
Cene
Cena ogrevanja povprečno velikega stanovanja v bloku, kjer je urejeno centralno ogrevanje, je enakovredna ceni štirihton premoga. Stanovanje v zasebni hiši potrebuje vsaj še enkrat toliko. Tona premoga stane nekaj tolarjev nad deset tisočakov, čakalna doba zanj pa je do tri tedne. Olje, ki ga stanovanjska hiša ženim stanovanjem pokuri okoli tri tisoč litrov, je po 29.80 tolarjev za liter, čakalna doba pa je okoli enega tedna.

bdižniki
Dolžniki ogrevanja se pojavijo le tam, kjer stanovalcem ogrevajo drugi.
Med 3 in 5 odstotkov jih je, kar se morda komu zdi veliko, drugim pa v primerjavi z ostalim svetom spet ne. Hujši dolžniki so podjetja, veliko pa jih je tudi med stanovalci. Najbolj pridni plačniki so upokojenci. Pa ne zato, ker bi imeli več denarja, pač pa zato, ker svoj kupček znajo razdeliti. Dolžniki ne ustvarjajo višje cene ogrevanja, kot bi kdo sodil. Svoj dolg bodo morali vrniti z obrestmi vred. če ne prej, ko jih bo poterjalo sodišče. Prav sedaj pridno vračajo svoje dolgove tisti, ki nameravajo po ugodnih cenah kupiti stanovanje, saj morajo imeti preteklost čisto. Zvedeli smo za primer, ko je nekdo v ta namen prinesel 200.000 tolarjev dolga.
objekte. Še vedno kurijo s premogom, novembra naj bi pričeli kuriti s tekočim naftnim plinom, januarja pa že z zemeljskim plinom. Informacijo o rekonstrukciji toplarne je ta teden obravnavala občinska skupščina v Trbovljah. Kljub velikim finančnim težavam v občini predvidevajo, da bo investicija speljana.
Zagorje
V Zagorju imajo dva načina centralnega ogrevanja - iz kotlovnice Svea in iz individualnih kotlovnic v Zagorj u, Kisovcu in na Izlakah. Vseh tako segretih stanovanj je 1147. Tu letos še niso pričeli s kurjenjem. Svea je namreč pred začetkom kurilne sezone zagrozila, da ne bo spustila toplote v omrežje, če ne bo dobila plačane pretekle sezone. Tudi tu je nastal izpad dohodka zaradi zamrznjene cene na podlagi republiške odredbe o določitvi najvišjih cen, ki niso pokrivale stroškov, ki so nas tali. V lanski kurilni sezoni so uporabniki ogrevanje plačevali vseh dvanajst mesecev enako, kar pa je povzročalo velike likvidnostne težave, tem pa so priskočili na pomoč še neplačniki. Letos bo drugače. Ogrevanje iz individualnih kotlarn bo obračunano v osmih obrokih, akontativna cena se giblje od 93 do 103 tolarje za
kvadratni meter. Ostale štiri mesece bodo odjemalci prosti plačila. Za ogrevanje iz kotlovnice Svea pa bodo odjemalci fiksni del stroškov plačevali vse leto, variabilni pa 8 mesecev. Akontativna cena znaša v povprečju 75 SIT, oziroma98 SIT v kurilni sezoni in 30 SIT izven nje. Cena iz Svce bo v prihodnji sezoni nekoliko višja kot v individualnih kotlovnicah zaradi enakomernega pokrivanja izpada dohodka iz prejšnje sezone. Sklep izvršnega sveta je namreč bil, da morajo razliko pokriti tisti, ki so se greli, kar je tudi pošteno.
Litija
V Litij i sta dve strnjeni blokovni naselji; eno na Graški Dobravi, drugo na nekdanjem Rozmanovem trgu, v Šmartnem pa še eno na Ustju. Nekateri bloki nimajo centralnega ogrevanja, zato se stanovalci ogrevajo po lastnih zmogljivostih in iznajdljivosti: na premog, drva, olje in plin. Večje kurilnice v Litijo so: na Graški Dobravi na premog (za tri bloke), v poslovnem občinskem objektu na olje (za štiri bloke), kurilnica na Maistrovi na premog (za osem blokov), naj večja kurilnica na Ulici solidarnosti na olje (za 24 blokov) in kurilnica v Šmartnem na olje (za tri bloke). V manjših kurilnicah organizirajo kurjenje sami. Komunalno stanovanjsko podjetje pa je zadolženo za organizacijo kurjenjana Ponoviški cesti, v poslovno-stanovanjskem objektu pri občini in na Ulici solidarnosti.
Cena ogrevanja v okviru Komunalno stanovanjskegapodjetjaje 69 SIT, v ostalih komleksih je odvisna od posameznih kurjačev in je nekoliko nižja. Janez Baš, direktor KSP Litija je povedal, da bodo začeli kuriti takrat kot v Ljubljani oziroma glede na normative, ki za to obstojajo.
Okoli kurjenja naj večjega kompleksa je nastal zanimiv zaplet, saj je firma, ki vzdržuje največ stanovanj v tem naselju, ponudila za desetino cenejše ogrevanje kolKSPLitija. ISjemnenja, dasi stanovalci ne morejo izbirati svojega "kurjača" in bo koncesijo za ogrevanje podeljeval IS. O ogrevanju iz kurilnice na Ulici solidarnosti bodo člani Izvršnega sveta razpravljali na naslednj i seji IS, saj morajo naprej pridobiti še nekatere podatke. Na IS so še povedali, da hitrih odločitev brez kompletne dokumentacije ne bodo sprejemali.
Onesnaženje
Kvaliteto premoga pogosto ocenjujemo s žveplovim številom. To je praviloma razmerje med gorljivim žveplom in spodnjo kurilno vednostjo. Kvalitetnejši je premog, nižje je žveplovo število, (vir: HMZ
1991).

premog	celotno žveplo pepel žveplovo število
L
Trb. grah Zag.oreh
Velenje
Po podatkih Hidrometeorološkega zavoda je Slovenija v letu 1990
(%)	(%)
0.67	13.73
1.31	19.69
g;:
1.8 0 4 1.4


emitirala 98 kilogramov žveplovega dioksida na prebivalca ( 78% elektroenergetika, 11% industrija, 9% široka potrošnja,...). V letu 1986 je Anglija emitirala 69 kg, Italija 36 kg, Avstrija pa le 19 kg SQ2 na
elektroenergetika, 8% industrija,...) in 6.6 ton ogljikovega dioksida.
523oTfČna trbOVe'jska Stan.°Vanjska 6nota ie v lelu 1984 P°rabi!a
5230 k.cgramov premoga, kar pomeni približno 157 kilogramov emitiranega žveplovega dioksida. Za leto 1989 je HMZ zapisal, da
največji delež k onesnaženosti zraka v zasavskih mestih prispevajo drobna kurišča (	67%, Hrastnik 57% in Trbovlje 58% ).
Pripravila: N. V. Gorjup
■■m
Za konec
Najbolj realno ceno imajo individualne kotlovnice in zasebna ognjišča. Tam tudi vsak svoje ogrevanje ocenjuje po svojih sposobnostih, pa zato tudi varčuje kot le more. Tona premogaje po 10.000 tolarjev, liter olja skoraj 30 tolarjev. Ta cena je brez stroškov, ki nastajajo poleg tega. Na ta sistem prehajajo tudi nekdaj družbena stanovanja. Lastniki za probleme v njih še niso zainteresirani, saj so upravljanje prepustili s pogodbo določenim upravljalcem, prav gotovo pa bodo o svojih stroških kmalu začeli razmišljati uporabniki.
Pripravila Ivana Laharnar in sodelavci: Franci Kadunc, Joža Konjar, Marko Planinc, Petra Radovič, Boris Oberžan in Natalija Vidergar Gorjup
Krediti

Kakšne ugodnosti so banke pripravile za tiste, ki jim nakup kurjave predstavlja večji problem. Kot je povedala Alenka Cerne, vodja oddelka za odo-bravanje stanovanjskih kreditov na Ljubljanski banki Zasavje d.d. - Trbovlje, nudijo kredite za dobo petih let ter
dodala, da se ljudje trenutno največ odločajo za prenovo starejših stanovanj, adaptaci-jska dela v novih hišah, zadnje čase pa tudi za nakup kurjave in prehajanje na čistejše ogrevalne energente.
Pri stanovanjskem posojilu, ki ga nudi banka Trbovlje, lahko
tacijo za preverjanje kred.tne
zmožnosti, če gre za stanovanjsko hišo pa še gradbeno do-
voljenje. Potem počakate
mesec dni in pričakate rešeno prošnjo glede odobritve posojila. Trenutno je trboveljska banka edini naslov za stano-
c,ste še ogrevanje), saj v za-gorski Creditanstalt- Novi banki poslujejo le s podjetji.
■ ■*Ft,
Dimnikarska služba
Bliža se kurilna sezona in s tem čas, ko se Zasavci že kar tradicionalno pritožujemo nad slabim zrakom, hkrati pa pogosto pozabljamo, da k temu prispevamo prav vsi. Škodljive snovi uhajajo v zrak pri vsakem izgorevanju. S pravilno uporabo in vzdrževanjem kurilnih in dimovodnih naprav lahko prispevamo k manjši onesnaženosti zraka, hkrati pa porabimo tudi manj goriva.
VodjaDimnikarskcgapodjetjaZagorjc Bojan Rogan je povedal, da težave pri delovanju kurilnih in dimovodnih naprav pogosto izvirajo že iz njihove napačne izbire. Pred tovrstno odločitvijo sc moramo posvetovati s strokovnjakom, ki bo izračunal ravno pravšnjo moč kurilne naprave. Za samo gradnjo je potrebno zadostiti Zakonu in pravilniku o izgradnji investicijskih objektov. Vzdrževanje in čiščenje teh naprav urejajo zakoni in pravilniki za zračenje stanovanj, odpornost dimnikov proti požaru, Zakon o varstvu okolja ter Zakon in Pravilnik o dimnikarski službi. Slednja določata tudi dimnikarske okoliše za posamezne izvajalec.
"Čiščenje kurilnih, dimovodnih in dimnih naprav v gospodinjstvih je pri uporabi trdih goriv predpisano enkrat mesečno, pri uporabi tekočih goriv pa enkrat letno. V praksi seje izkazalo, daje kurilne naprave pri uporabi tekočih goriv potrebno čistiti večkrat letno,"jepojasnil Rogan in dodal, da jim ob plinifikaciji mesta dela ne bo zmanjkalo. Pred priklopom plinskih trošil je potrebno ugotoviti ustreznost obstoječih dimnikov in jih prilagoditi tovrstnim napravam. Pri uporabi plina, kurilne in dimovodne naprave čistimo po potrebi, a najmanj enkrat letno. Zakon predvideva tudi letni pregled kurilnih in dimnih naprav ter merjenje emisij, za ugotavljanje napak pri delovanju naprav na tekoča ali plinasta goriva. Z odpravo napak povečamo požarno varnost ter zmanjšamo porabo goriva in onesnaženje zraka.
"Kurilnih in dimovodnih naprav ne more čistiti vsak. Ni toliko pomembno dejstvo, da je to po zakonu kaznivo, pomembneje je, da posameznik z nerednim in nestrokovnim čiščenjem z nepravilnim orodjem lahko ogrozi varnost sebe in drugih", je poudaril Rogan. Slaba
kvaliteta goriva, nepravilno kurjenje in neredno vzdrževanje kurišč, dimnih in dimovodnih naprav na trda goriva prekomerno onesnažujejo zrak, hkrati pa privedejo do nastanka smole. Njena odstranitev zahteva posege, ki dodatno obremenijo okoliški zrak in žepe lastnika. Če smole ne odstranimo pravočasno, lahko na dimniku nastane precejšnja škoda. Cene dimnikarskih storitev v zasavski in posavski regiji so usklajene znotraj dogovorjene meje. Čiščenje gospodinjskih štedilnikov in peči stane 450 tolarjev, čiščenje dimnikov 510 tolarjev, čiščenje centralne kurilne naprave pa 650 tolarjev. Delo štirih zagorskih dimnikarjev je razporejeno po terminskem planu, ki zajema vsa gospodinjstva in večja kurišča v občini, od centra do vsakega zaselka. Večina občanov je s tem planom seznanjena in vedo, kdaj lahko pričakujejo dimnikarja v svoji soseščini. V kurilni sezoni je dela dovolj tudi ob sobotah, saj se vedno najdejo občani, ki čez teden nimajo časa za dimnikarske "obiske".
Brez pravilno vzdrževanih kurilnih in dimovodnih naprav ni mogoče varovati okolja in varčevati goriva. Ob današnji onesnaženosti zraka in vedno manjših zalogah goriv, pa to postaja vedno bolj pomembno. S tem pa tudi dimnikarske službe nepogrešljive.
Natalija Vidergar Gorjup Foto: Tomo Brezovar
m


Hrastničani se ne dajo
Društvo upokojencev Hrastnik bo tudi letos priredilo Teden upokojencev. Ta tradicionalna prireditev je že deseta po vrsti. V društvo je vpisanih preko 2400 članov, kar je bilzu 90% vseh upokojencev v občini. Imajo ženski in moški pevski zbor. Oba sta zelo aktivna, žal pa številčno šibka. To še posebej velja za moški zbor. V društvu delujejo športnorekreacijske sekcije: kegljači, balinarji, strelci, šahisti in pohodniki - planinci. Člani teh sekcij se udeležujejo tekmovanj v zasavsko-posavski regiji in meddruštvenih srečanj zasavskih društev upokojencev. Vsako leto organizirajo izlete po vsej Sloveniji. Letos je bil posebnno zanimiv izlet zmuzejskirn vlakom od Jesenic do Mosta na Soči in ogled evropsko znanega muzeja v Kobaridu, ki prikazuje soško fronto med avstrijsko in ital ijansko vojsko v prvi svetovni vojni. Organizacijsko je DU Hrastnik razdeljeno na tri pododbore: pododbor Rudnik, Steklarna ter Dol. S tem je omogočen prenos
IZLETI
Trbovlje:	9. oktobra
organizira PD Trbovlje skupinski izlet na relaciji Pleteijc - Gospodična - Trdinov vrh. Izletnike bosta vodila planinska vodnika.
TEDEN
UPOKOJENCEV
HRASTNIK
4.10.	: Otvoritev razstave v poslovni stavbi nad Ljubljansko banko. Svoje izdelke bodo razstavljale članice krožkov za ročna dela iz vseh treh pododborov ter drugi izdelovalci praktičnih in okrasnih predmetov.
5.10.	: Srečanje balinarjev zasavskih društev upokojencev ob 9. uri na balinišču za Savo.
6.10.	: Srečanje šahistov ob
društvene dejavnosti po območju cele občine, kar seje izkazalo za učinkovito organizacijsko obliko.
Marja Kužnik
Zaključek v Kresnicah
Na letošnjem tednu upokojencev litijske občine je sodelovalo 1176 udeležencev. Zaključna prireditevjebila'prejšnji petek v kresniški športni dvorani, ki je bila premajhna za vseh 325 udeležencev. Program je povezovala Joža Gombač, sodelovali pa so Stane Upelj, McPZDU Litija, recitatorki Pavla Šinkovec in gospa Petje, Jože Rappl, Fantje na vasi iz Jevnice, ženski kvintet iz Kresnic, harmonikarica Marjeta in harmonikar Franc ter pevska skupina Jožeta Rappla. Upokojence sta za letošnjo prireditev in uspešno opravljeno delo pohvalila tudi litijski župan Mirko Kaplja in predsednik IS Slavko Rokavec.
Joža Konjar
Razstava
V sredo so zaprlirazstavo ročnih del stanovalk Eberlovega doma
9. uri v klubskih prostorih društva, tekmovanjckegljaških ekip ob 9. uri v kegljišču na Logu, ob 10. uri tekmovanje strelcev v rudniški strelski dvorani.
7.10.	: Obisk domov za starostnike v Trbovljah in na Izlakah. Dom v Trbovljah bo obiskal moški zbor. Izlake pa ženski. Oba zbora bosta spremljali manjši glasbeni skupini hrastniške glasbene šole.
8.10.	: Pohod na Kal. Odhod iz Hrastnika in Dola ob 7.uri. Obe skupini bosta vodila izkušena planinca.
9.10.	: Zaključna kulturuo-zabavna prireditev v dvorani stanovanjsko-poslovne stavbe nad Ljubljansko banko. Pričetek prireditve ob 16. uri. Sodelovala bosta oba pevska zbora, plesna in glasbena skupina šolske mladine. Po kulturnem programu srečanje upokojencev z zabavo in plesom.
na Izlakah. V nadstrešku, ki bo odslej služil kulturnim namenom oskrbovancev, je deset stanovalk razstavilo preko 100 izdelkov: prte (vezene, rišelje, kvačkane), makrameje. gobeline ter kvačkane in pletene izdelke. Razstava je bila odprta tudi zunanjim obiskovalcem, ki so se čudili umetelnosti njihovih izdelkov. Stanovalke so napravile izdelke v enem letu na skupnih uricah z mentorico Ljudmilo Juvan, ki jim j e dvakrat tedensko podaj ala idej e. V sobici na podstrešju so skupaj izbirale vzorce in popravljale napake. Stanovalke se zbirajo že devet let in delavci doma kar vedo, kje naj ti darilo za svoje slavljence. Včasih so izdelke pošiljali trgovinam v prodajo (Živa), zdaj pa jih pokupijo že obiskovalci razstave. Ti izdelovalkam vsekakor ne povrnejo truda dolgournega dela, vrnejo pa jim vsaj samozavest, ki z leti naglo
pada. Umetnost je toliko večja, ker se tovrstna ročna dela na slovenskem trgu prava redkost (še posebno rišelje). Ob dotiku vrtnice na prtu, kjer ne ločiš nitke od nitke, veš, koga lahko občuduješ.
Mojca Kunšek
Smučarski
piknik
SD Trbovlje se kot ostala društva iz leta v leto bori za potrebna denarna sredstva za izvajanjesvojegaprogama. Vedno jim primanjkuje sredstev za usposabljanje mladih smučatjev. Da bi to pomanjkanje vsaj malo ublažili, so se prejšnjo soboto odločili pripraviti piknik. Ne le za svoje članstvo, tudi za ostaleprija-telje smučarskega sveta. Izpeljali so ga pri smučarski koči v Medvednici. Zizkupičkom si bodo pomagali pri izvedbi programa dela mladih smučarjev.
Tine Lenarčič
Krka s številnimi pritoki, zlasti Lahinjo, Raduljo, Težko vodo in Temnico, je pravi raj za ljubitelje narave. Ohranjena čistost in skrb, da človekova samoljubnost ne bi pozidala njenih bregov, poleti pripeljeta tjarnnoge turiste, kopalce, čolnarje in ribiče. Ne zadnje ribe, temveč zadnje poletne dni so 17., 18. in 19. septembra ujeli ribiči v lovu s plovcem. V Kostanjevici na Krki so se pomerili na 2. državnem prvenstvu. Med ekipami iz 17-ih slovenskih regij sta svojo potrpežljivost in znanje pokazali tudi dve zasavski. Vsakaje štela štiri člane. Vseh osem tekmovalcev si je moralo svoj nastop med najboljšimi v državi zagotoviti že na zasavskem prvenstvu. Med ribiči iz Radeč, Hrastnika, Trbovelj in Zagorja so najboljši: Slavko Petelin, Jože Šmejc, Martin Hribar, Dominik Povše, Peter Titovšek, Boris Krosljin, Drago Potočnik in Brane Zelič. Svoj nastop so uspešno opravili tudi v Kostanjevici. Prva ekipa je zasedla 7. mesto, druga je bila trinajsta. Med posamezniki pa seje najbolj izkazal Jože Šmejc. Prebil seje med petnajst najboljših v Sloveniji, peto mesto mu je prineslo nastop v državni reprezentanci.
Mateja Grošelj
J L
Mladim
Zasavcem
Ce ste se zapičili v naslov Izlet z ladjo in V Piranu, ste prepričani, do še vedno obujamo spomine na počitnice. Pa ste se zmotili. Četrtošolci z Izlak so imeli namreč v začetku septembra cel teden polet-no šolo v naravi v Portorožu. Nastanili so se v hotel u Reviera, kjer so dobro izkoristili tudi notranje bazene. Spremljevalci Poldka Sušnik, Vida Juvan, Pavla Kordiš in Milan Aničin sporočajo, da so se neplavalci zelo trudili in večinoma tudi splavali. Poudarjajo, da je bilo poleg plavanja pomembno tudi življenje v skupini, spoznavanje drugega okolja... Zdi se jim, da bi morali začeti šolo plavanja ze
« < t*l I fl P rVy |**i y»»/srj t i V Ul Ugelli lUfclCUU,
In kaj so spoznali osmošolci z Dola na Kalu? Preglejte njihov miselni vzorec, drugič pa bomo objavili tudi kakšen njihov zapis.
Oglasili so se tudi z OŠ T. Skvarča. Nana in Saša sta poslali cel koš pesmic. Pišeta jih skupaj. Zan-imivo bi bilo vedeti kako in kdaj. Nekatere so nastrilo samo zaradi rim, nekatere pa so prisrčne in nekaj povedo. Eno objavljamo " za pokušino".
Novinarski krožek iz Hrastnika dela že s polno paro. Upamo, da bodo z anketami še nadaljevali.
Drugič pa še kaj o nasilju med vrstniki.
ixTixL::-::-:-:-::-::-::-:::-:-:-:-::-:-:-:-:::::-:-:-::-::-:-:-



M':

Izlet z ladjo
Izlet z ladjo je bil zelo lep. Vreme je bilo zelo muhasto. Peljali smo se mimo Pirana. Na morju.smo videli veliko jadrnic, ladij in čolnov. Voda je bila zelo globoka, od trideset do osemintrideset metov, ponekod celo več. Morje je bilo razburkano. Valovi so pljuskali ob bok ladje. Po nebu so letali galebi. Kapitan je obrnil ladjo in peljali smo se nazaj v Portorož.
Blaž Klopčič, 4.r., Izlake
V šoli v naravi mi je bil najbolj všeč sprehod v Piran. Ves čas smo hodili ob obali. Morje je bilo valovito. Nekaj metrov pred Piranom smo se ustavili in šli na sladoled. V Piranu smo se ustavili na Tartinijevem trgu, potem pa smo zavili v akvarij. V akvariju smo videli rake, jeguljo, razne ribe, želve, hobotnice in morske zvezde. Piran ima veliko starih hiš. Ko smo si ogledali celo mesto, smo se odpravili proti hotelu.
Vesna Borštnar, 4.r., Izlake
$ SiEM.terrLTEK, >E7Ekt
(Zl.l-zvt.)
K»'	_
CUCULI go-
bb Q«L ytlb4Jt
M SrozKAHO 40Z6 MALO btUtAČC
4
06T1S L tih JA
»CLAUlj) ""iZMCdU NK INO
smuckt
ISKALI IN RAJUsKti-NAU MAJHNC RASTLINE NA »MLlEVj
NA6lltAU,MtEUCeVAU ŽiNAU Ttt N>w<WE U-EbOVC
SfUZHAU LAPUHE
...	..	>0* >RE.N6SOVl
UOotavl^Au
PoiVcOBC \U Otot-ClOtT
Četrtošolci z Izlak v Portorožu.
Počitniški
doživljaji
Logarska dolina je čudovit kraj v Sloveniji, saj je to ena najbolj slikovitih pokrajin. Letošnje lepe poletne dni smo tudi mi preživeli na kmetiji Majdač nad Solčavo. Že prvi dan na kmetiji smo izkoristili za izlet na Olševo. Razstresene samotne kmetije ležijo pod tem hribovskim masivom. Od Sv. Duha smo po planinski poti odšli skozi mešani gozd do Potočke Zijalke. Sestra se je kar pošteno utrudila in počitek je bil na mestu. Z očetom sva se odpravila v notranj ost jame, kjer je bilo hladno in temno. Nisem si mogel predstavljati, da so tu nekoč živeli naši predniki. Med malico smo se razgledovali po dolini in vrhovih Savinjskih Alp. Našega izleta še ni bilo konce, saj smo se po zavarovani poti povzpeli nad Zijalko. Na previsni skali sta mami in sestra odpovedali, zato svajoz očetom sama mahnilado Govce. Iz tega najvišjega vrha Olševe se je odprl pogled še na Koroško. Slikovit razgled je poplačal ves trud in znoj. V dolino smo se vračali zadovoljni, saj smo že prvi dan opravili načrtovano pot. V koči pod Olševo nam je prijazni oskrbnik pokazal najdeni zob jamskega medveda in knjigo o raziskavi Potočke Zijalke. Po panoramski cesti smo se vrnili nazaj na kmetijo.
Dušan Jamnik, 6.c., OŠ Ivan Skvarča
Oj Hrastnik, moj dom
Nekaj sošolcev in sošolk sem vprašala, kaj jih najbolj moti v Hrastniku. Odgovori: slab zrak, posebno zjutraj, nič niso pohvalili cest, veliko "črnih" pik so pripisali pomanjkanju igrišč in prostorov, kjer bi se zbirala mladina, tisti "najbolj" zeleni pa so bili za to, da bi šola organizirala več očiščevalnih akcij.
Učenci 7. a razreda se najbolj bojijo radiokativnih odpadkov. BarbaraizS.brazreda meni,da je v Hrastniku preveč brezposelnih. Nina se jezi nad prevelikim številom gostiln, Danico motijo alkoholiki in kadilci, ki jih je v našem kraju ogromno. Suzana si želi boljšo pitno vodo, Grega iz 8. d pa je razočaran, ker je v Hrastniku premalo dobrih punc.
Podatke so zbrale Adesa Pjanič, Meida Pošagič in Barbara Bobek iz 8. b.
Kapljica
Jaz sem dežna kapljica, ki padam zdaj z neba.
Pod sabo vidim velika mesta vsa.
Z oblaka so poslali me, da vam namočim zemljico, če mogoče še ne veste, jaz sem mažoretka, in po nebu plešem, mokra drobna cvetka.
Nana in Saša, 6. b I. Skvarča

v.\ g
Ü
1
Na predlog Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je bil 29. oktobra Gamberk razglašen za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost.
Skupščina občine Zagorje ob Savi je že 30. junija letos sprejela osnutek Odloka o razglasitvi Gamberka za kulturni spomenik. Edina težavaje bila, da na tem območju stoji vodni rezervoar. Odlok namreč prepoveduje vse posege, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno dediščino in s tem prizadeli njeno enkratnost. Skupščina Občine Zagorje je upoštevala pripombe delegatov in mnenje Zavoda za spomeniško varstvo in dopolnila odlok. Zagotovila je, daje kljub prepovedi odloka o poseganju na varovana območja, glede na potrebe krajanov mogoče razširiti obstoječi vodni rezervoar ali ga postaviti na novo. Hkrati so zagotovili tudi trajnost lokacije antenskega stolpa.
Grič Gamberk z grajskim kompleksom je tako tudi uradno postal naravna znamenitost geološkega, geomorfološkega in botaničnega značaja ter kulturni in zgodovinski spomenik, ki ga bogatijo arhitekturne in umetnostno zgodovinske lastnosti. Pred 19. stoletjem obsežen grajski kompleks danes sestavljajo le še ruševine nekoč visoke hiše romanskegajedra, niz utrdbenih, stanovanjskih in gospodarskih objektov ter graj sko dvorišče in zemljišča v bližini gradu. V Odloku je med drugim zapisano, da Gamberk velja za najbolj kakovosten primer graj skega tipa srednjeveške visoke (večnadstropne) hiše. Večetažne hiše so bile kot nekakšni stanovanjski stolpi. Varovali sojih debeli zidovi, ki so služili tudi kot obramba.
Gamberk se v različnih zgodovinskih listinah omenja šele v sredini 13. stoletja. Sezidan je bil že nekaj desetletij prej.
Družina Gali von Gailenberg je v njem prebivala do leta 1351. Nato so ga za400 mark oglejskih feningov prodali avstrijskemu vojvodi Albertu. Vnaslednjih stoletjih so se na gradu menjavali zastavni imetniki in oskrbniki. V 16. stoletju so sezidali dva stolpa in nov vhod. V njih so uredili udobnejše stanovanje ter kasneje zapor in kapelo sv. Ane. To kapelo je leta 1523 posvetil škof iz Caorle Daniel de Rubeis. Konec 17. stoletja je grad dobil baročno arkadno dvorišče. V drugi polovici 19. stoletja je grajski kompleks začel propadati, ker je z zakonom o kmečki odvezi izgubil vse podložnike. V naslednjih letih je bila postopoma odvzeta večina posesti. Od nekdanjega velikega graj skega posestvaje ostala le medla senca. Tudi oltarno sliko sv. Ane, kije čuvala grajsko kapelo so prenesli v cerkev sv. Ane v Semniku.
Grič Gamberk je zanimiv tudi kot naravni spomenik. Leži v krajinsko kvalitetnem delu posavskega hribovja, ki je reliefno zelo razgiban. Posebnost predstavlja zakraselost tega področja, ki se odraža v značilnih kraških površinskih oblikah. Naravni posebnosti sta dve kraški igli blizu vrha. Skupaj z naravno geološko dediščino pomenita pomembna študijsko demonstracijska in raziskovalna objekta. Za tukajšnjo geografsko lego je nenavadno tudi to, da na južnem pobočju gričauspevakranjskalilija, ki spada med ogrožene in zaščitene rastlinske vrste.
Gamberk torej ne bo utonil v pozabo, vsaj uradno ne. Naslednje vprašanje je, če se bo vključil v tok sodobnosti in zaživel. Ali pa se bomo zgolj opajali ob lepoti ruševin in raznolikih posebnostih tega spomenika, namesto da bi zidovju vdihnili življenski utrip. Morda bo tudi za ta korak potrebno stoletje...
Denisa Huber
Parnasova oota Vlado Garantirti pravi, da so vprašanja nekaterih prijateljev, če še piše, odveč. V zadnjem času se mu je nabralo toliko	
pesmi, da ga "tiščijo" in jih mora kam poslati ter potešiti radovednost ljudi. Prav rad objavi kakšno tudi v Zasavcu. Dve,	
ki sta objavljeni, sta iz ciklusa Slike iz albuma.	Franci Lakovič
Vlado Garantirli	Peščena ura
Mesto Goga	Polziš
Moje mesto je zazidalo sanje	skoz ustje let,
v asfaltne, betonske lobanje;	sipek pesek,
zakoličili so jih oskrbljeni hribi,	v peščeni uri.
nebo se ne zmeni zanje;	Vse manj si tu,
poniknile so v globoke,	vse bolj
mračne kotanje.	si
vrag se ne zmeni zanje.	tam.
Ne, to ni mesto za sanje, tukaj ljudje	V praznini
sanjajo kamenje.	se
	goste spomini.

ZABEL/O
Hrastnik
Glasbena šola je v tem tednu organizirala obisk glasbene matineje v Cankarjevem domu. VLjubljano seje odpeljalo 120učencev v dveh avtobusih. Slovenska filharmonija je predvajala koncert W. A. Mozarta Mala nočna glasba. Nekaj učiteljev in učencev je v tem tednu obiskalo tudi glasbeno šolo v Trbovljah, kjer so predstavniki Avtotchne predstavili nov instrument, podoben violini -clavinova.
Godba na pihala je 2. oktobra na Sejmu gostinstva in turizma v Mariboru pripravila dva koncerta. Predstavili so se s skladbami iz svojega starega repertuarja. Spremljali so tudi nekaj točk trboveljskih mažoretk.
Fanči Moljk
Trbovlje
Delavska godba Trbovljejc27. septembra pripravila krajšni koncert popularnih glasbenih del ob otvoritvi nove sodobne pivnice Martina Račiča na Savinjski cesti v Trbovljah. V okviru tedna upokojencev pa so godbeniki pripravili brezplačen koncert za trboveljske upokojence. Igrali so pod vodstvom profesorja Alojza Zupana.
Samostojna razstava slikarja Vinka Hrovatiča, ki je bila na ogled štirinajst dni v Mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja, se je iztekla 28. septembra. Na ogled je postavil 18-del v olju in pastele.
V Likovni galeriji DD so 4. oktobra odprli skupinsko razstavo del udeležencev Ex Tempora 93, ki jo je organizirala ZKO Trbovlje. Likovna kolonija seje dogajala od 25. do 26. septembra, na njej je sodelovalo 19 zasavskih in 15 udeležencev iz drugih krajev Slovenije. Ob otvoritvi je nastopil MPZ KD upokojencev Trbovlje pod vodstvom Alberta Ivančiča. Razstavljenih je 65 del v raznih slikarskih tehnikah, ki jih je odbral akademski slikar Alojz Zavolovšek iz Mozirja. Izbrali so tudi najboljša dela ustvarjena na tem srečanju. Najboljšim avtorjem so podelili denarne nagrade. Prejeli so jih:	prvo nagrado v znesku 25 tisoč
tolarjev je prejel Zoran Josič iz Celja, drugo nagrado v znesku 20 tisoč tolarjev Vinko Hrovatič iz Hrastnika, sicer član Relika in tretjo nagrado v znesku 15 tisoč tolarjev je prejel Arpad Šalamon iz Velenja, član Šaleških likovnikov. Ostali udeleženci so prejeli priložnostna spominska darila. Razstava bo odprta do 14. oktobra vsak dan, od 16. do 19 ure.
ZKO Trbovlje je tudi letos poleg večernega z majhno zakasnitvijo razpisala še osnovnošolski in lutkovni abomna. Vpis v lutkovni abonma seje iztekel 30. septembra. Osnovnošolski abonmaveljazanižjostopnjo, medtem kolu tkovni predvsem za predšolske in deloma tudi osnovnošolske otroke. V osnovnošolskem abomanju bodo predvajali 4 gledališka dela, cena znaša 1.000 tolarjev. V lutkovnem abonmaju bodo prav tako uprizorili 4 predstave, cena je 500 tolarjev. Prva predstava za lutkovni abomna bo 7. oktobra, ko bodo jeseniški lutkarji uprizorili igrico Slonček Leopold. Imetniki osnovnošolskega abonmaja bodo imeli prvo predstavo 21. oktobra. Nastopilo bo SMGiz Ljubljane z musicalom Borisa A. Novaka Živalski kabaret.
V Mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja so od 29. septembra do 7. oktobra pripravili razstavo likovnih del mladih likovnikov, učencev iz OŠ Franca Vreska, oddelek s prilagojenim programom. Razstava je sodila v okvir Tedna otroka.
MePZ Svoboda II iz Trbovelj se je ob začetku letošnje kulturne sezone znašel v nezavidljivem položaju. Njihova dolgoletna zborovodk inja Helga Brinerje zbor obvestila naj nanjo več ne računa.
Seveda seje odbor zbora takoj lotil iskanja nove zborovodkinje. Konec septembra je zbor pod vodstvom Alenke Ramšak, pedagoginje na OŠ Trbovlje, že pričel z vajami. Pevke in pevci sojo prisrčno sprejeli. Pri njenem delu ji bodo z nasveti pomagale dosedanja zborovodkinja Helga Briner, Nanda Guček in korepetitorka Karmen Grmšek. Kontinuiteta dela tega priznanega zbora z večdesetletno tradicijo, se bo tako uspešno nadaljevala. Seveda je po drugi strani naloga vseh članov zbora, da svoje vrste okrepijo tudi z novimi, svežimi glasovi.
Tine Lenarčič
Zagorje
Nespodobno povabiloje ameriška erotična drama, ki so jo v DD izbrali za 11. filmsko gledališče, kije bilo 5. oktobra. Film odpira vprašanja o vrednosti ljubezni in o razmerju med telesom in duševnostjo. Čeprav zgodba, še bolj pa srečen razplet, spominja na pravljico, film uspešno združuježivljenskost
-	zlaganačustva, prevare, ljubosumje, erotiko
-	s komičnimi zapleti.
Pihalni orkester Svca je 3. oktobra odšel na jesenski festival pihalnih orkestrov v
špansko Calcilo. Pod vodstvom dirigenta Edvarda Eberla bodo nastopili v konkurenci 40 orkestrov iz vse Evrope. V času od 3. do 9. oktobra bodo priredili štiri koncerte.
Tudi MPZ Vesna je s prvim tednom v septembru začel z rednim delom pod vodstvom Riharda Majcna. Dobili so tudi nekaj novih pevcev.
V	New Yorku so 30. septembra odprli slovensko ambasasdo. Ob tej priložnosti so jo obogatili z deli izlaškega akademskega slikarja Nikolaja Beerà, kar je zagotovo velik uspeh. Slike za razstavo, ki bo tudi prodajna, jeizbralaNadaZoran iz ljubljanske galerije Labirint.
D.H.
Litija
V	litijski knjižnici so se 5. oktobra zbrali "ljubitelji peresa". Pogovarjali so se o problematiki pisanja, razmerah v občini in možnosti izdajanja literarnega glasila.
Razstava slik Antona Repnika je bila odprta 6. oktobra v avli občine Litija. O delu slikarja je spregovoril Ivan Sedej. V kulturnem programu so sodelovali učenci GŠ Litija.
J.K.
Franci lakovič
Jesenska
zbadljivka
Jaz sem veter, ki potika vso jesen se okrog hiš, ti drevo si, trepetlika, sape moje se bojiš.
Če zapiham, te otresem, gol, brez listja moraš spat in zbudi te moja pesem šele v marcu, na pomlad.
NAROČILNICA
Naročam se na pesniško zbirko Pesmi na potepu Francija Lakoviča. Ceno 950 tolarjev bom poravnal(a) po povzetju.
Naslov: ____________

KINO PROGRAM
Trbovlje - Delavski dom
9.-11. 10.: NUNE POJE-JO (am. kom.), sob. in ned. ob 17. in 19. uri, pon. ob 17. uri.
12.	-15.10.: NAPIHNJENCI II (am. kom.), tor. in čet. ob 17. in 19. uri, sre. in pet. ob 17. uri.
Zagorje - Delavski _________dom__________
9.-10.10.: NAPIHNJEN-CI II (am. kom.), sob. in ned. 17. uri,
9. - 12. 10.: DEKLE V ZRAKU (franc, kri m.), sob., ned. in tor. ob 19. uri.
13.	- 15. 10.: PRŠUT, PRŠUT (Špan. erot. drama), sre. in pet. ob 19. uri.
Hrastnik - Delavski dom
9. -10. 10.: ŽIVI OGENJ
(am. akcijski), sob. in ned. ob 17. in 19. uri.
13. - 15. 10.: YVAYNEOV
SVET (am. kom.), sre. in čet. ob 19., pet. ob 17. uri.
Dol - Kinodvorana
9.10.	: WAYNOEV SVET (am. kom.), sob. ob 18. uri.
Izlake - Kinodvorana
10.10.	: NAPIHNJENCI II (am. kom.), ned. ob 19. uri.
GLEDALIŠČE
Trbovlje: ZKO Trbovlje organizira 7. oktobra prvo lutkovno abonmajsko predstavo v tej sezoni. Na treh predstavah v dopoldanskih urah bo nastopilo gledališče glasbene mladine Jesenice zdclom Slonček Leopold.
Bogcnšperk: na gradu bo
8.10.	ob 19.30 uri koncert Ljubljanskega trobilnega kvinteta.
RAZSTAVE
Trbovlje: Do 14. oktobra je v Likovni galeriji v DD
Trbovlje odprta razstava del udeležencev Ex Tempora 93, ki poteka v organizaciji Reli-ka. Razstava je odprta od 16. do 19. ure, na ogled je 65 del v različnih slikarskih tehnikah.
Lilija: Razstava slik Antona Repnika je odprta v avli občine Litija do 20.10.1993.
KNJIŽNICE
Hrastnik
Knjižne novosti za mladino:	1. Slikovni slovar
človeškega telesa, 2. G. Bani: Zoologija vretenčarjev, D. Zupan: Tri noči drekca pckca in pukca smukca, 4. H. Storoe - Beecher: Koča strica Toma, 5. A. Gilbert: Roobin Ilood, 6. F. Lakovič: Pesmi na potepu, 7. M. Waldeil: Ne moreš zaspati, mali mcdo?, S. Peček: Mokronožci, 9. R. Treays: Osnove biologije, Ph. Win-gate: Osnove fizike.
Zagorje
Knjižne novosti za mladino: 1. D. Zupan: Tri noči drekca pckca, 2. II. Gilbert: Robin flood; 3. G. Bani: Zoologija vretenčaijev, 4. W. Disney: Lepotica in zver, 5. Slikovni slovar človeškega telesa, 6. M.
Waddell: Ne moreš zaspati, Mali medo?, 7. C. Gifford: Osnove kemije, 8. F. Milčinski: Skavt Peter, 9. R. Treays: Osnove biologije, 10. P. Wingate:
O^nnvp fiyik'p______________
Litija
Knjižne novosti: l. Puran na 117 načinov (poučna), 2. Spoznaj se in sc zdravi sam z močjo duha (poučna), 3. Vodnik po mojih pravicah (poučna), 4. A. Christie: Umori po abecedi (roman), 5. B. Černigoj: Nemško-slovenski strojniški slovar (poučna), 6. J. Drašler: Genska kontinuiteta (poučna), 7. R. Stamni: Učimo
se ljubezni-od 7-10 let (poučna), 8. R. Giomni: Učimo se ljubezni-od 3-6 let (poučna), 9. I. Kamenik: Jutro novega dne (roman), 10. V. Klavora: Plava kri (roman), N. Končina: Zakon o državljanstvu republike Slovenije s komentarjem (poučna), 11. M. Kajzer: Kako pišejo (poučna), 12. M. Prosen: Sonce zgodaj gori gre (roman), 13. G. Simmel: Temeljna vprašanja sociologije (poučna), 14. J. Švajncer: Gugalnica pri jezeru (roman), 15. E. Tetičkovič: Obvarujmo se možganske kapi (poučna), 16. M. Toplak: Dobrote iz mleka (poučna).
Nova številka:

Izžrebana je bila nova številka 2659. Tisti, ki jo bo imel na zadnji strani 32. številke Zasavca, naj sedo petka, 3. oktobra do 12. ure oglasi v uredništvo časopisa Zasavc. Tokrat je nagrada še večja -petkrat toliko pločevink kolje težak. Javno tehtanje
D.H.
Deep pimpU v BeLjaIoj
K»iicert mi pričeli v nViijinm sl, ri m, komadoma Highway Starin Mark Niolit. nato odigrali nekaj novih komadov / novega allunila The Ballte
rsrÄÄSSt
bogatejši ,a približno 6000 ljudi zaradi nastopa legendo < .. «'„h. /- konec -o pni,.,,..»sladek: aniologijsko sklad.,»
rocka, skupine Deep Purple. Za ogrevanje publike je	on tl,e water Koncert je tnijal do enajste ure zvečer, s,ari mački

Trboveljska skupina Jantar je skupaj že celih 20 let! Seveda se je v vseh teh letih zasedba mnogokrat spremenila, zadnja štiri leta pa so člani isti. Edi (kitara in vokal - edini, ki je v skupini od vsega začetka), Stane (klaviature), Bojan (kitara in vokal), ter Rudi (bas in vokal). Čeprav zadnje čase bolj malo slišimo o njih, pa so zaupali, da igrajo predvsem na Dolenjskem, vsak konec tedna pa v Krškem. Ob obletnici pripravljajo velik
koncert, kamor bodo povabili vse bivše člane. Povabili bodo tudi posebnega gosta večera, na žalost ga še ne smem izdati. Seveda se tudi Jantarji srečujejo z eno težavo -sponzorji. Le pomanjkanje denarja jim lahko prepreči izvedbo koncerta. Upajmo, da se bodo sredstva našla, saj Jantarji ob svoji okrogli obletnici tak koncert zaslužijo!
Tekst in foto: Tomaž A. Štojs
Nune pojejo porazno. Potem	It K™”5*2Talit
njenega kova pa je lažje skočiti iz
pride	Whoopy.	Ä“Ä'K
Nunc	in	Whoopy imajo	usodnega večera se ga odloči	sposodim odgovor na vprašanje
vno toliko	skupnega, kot	obiskati ob NAJBOLJ nep-	"Al: ti policaji ne morejo pomaga-
" '	” " rimernem trenutku... Ko odpre vra-	*'■ 'z Brucevega filma Zadnji
ta, ravno še utegne videti, kako	*kavl: Ja’ scveda ™ lahko' Ko
njen ljubček hladnokrvno poči bom mrtva’ me bod,° Pellal' na nekega anonimusa. Takšna čas-	»y *?PS'I°- Tako mls" vec,na
ovna neusklajenost ji seveda	dl-.kl žjv,jo z utripom ulice, še
--	vec, tako misli celo velika večina
Američanov.
mati Tereza in Madonna. Nič, oziroma, če bi se izrazil z jezikom sofisticiranih političnih strokovnjakov in svetovalcev za medijske izjave, bi rekel na to temo le: " Razlika jeočitna!" Kdor bi me slišal pa naj si sam misli, kaj sem hotel s tem razložiti, ne?
Temnopolta prijateljica lokalnega mafìjoza (Whoopy Goldberg) prepeva v njegovem nočnem lokalu. Tistega
povzroči malo morje preglavic. Njen simpatični prijateljček se namreč;! zagotovo ne bo želel izpostaviti tveganju, da bi zapela kakšno im-provozirano kitico o tem pripetljaicku na privatni predstavi s policaji. " Kam zdaj? Na policijo?;: No ja, pa poglejmo, če mi bodo :
Toliko za uvod. Verjetno ste že opazili, da ni v moji navadi opisovati na dolgo in široko potek dogodkov v filmu, zato vam zaupam le še to, da se norišnica z zgoraj navedenimi podatki šele
začne. Skupaj trčijo nune in Whoopy. To je že samo po sebi dovolj močno nasprotje, da se avtomatično prelevi v parodijo ali komedijo. Maggie Smith ob prej omenjeni divi nekako zbledi. Škoda, saj niti ni tako slaba igralka. Režija Emile Ardolino ni bila poseb-no naporna, pa je film vseeno vreden ogleda.
Šedvadatuma za kinematografske mačke: v trboveljskem delavskem domu jo film na sporedu 8. 10., v zagorskem pa 27.10. Nasi kinematografi so se končno zganili. Zadnje čase zelo tesno sledijo ljubljanskim. Pohvalno!
Tommy

Jesen seje pričela in bera zanimivosti se je začela obračati na drugo plat. Večkrat je na površju dogajanje, ki s samo glasbo nima zveze, ima pa z izvajalci.
1955 - The Coasters so posneli svojo edino ploščo za Masters Records. Kasneje so prešli k firmi Atlantic in uspeli.
1957 - Frankie Lymon (pevec skupine The Teenagers) je posnel svojo prvo solo ploščo z naslovom My girl, ki pa je bila, žal, tudi zadnja v njegovi solo karieri.
1958 - V tem letu so se nanizale pesmi kot npr.: Chantilly Lace - Big Boopcr, 10 Commandments of love -Moonglovvs in Ca rol - Clmck Berry.
1961 - Phil Spector je postal eden najbolj prodanih izvajalcev šestdesetih let, saj so njegove plošče prodajale v milijonskih nakladah. Tako je pesem skupine The Chrystals - Oh, jeah, mavbe baby, bila prodana v več kot milijon izvodih.
1962	- Na površje je prišel dvanajstletni Stcvcland Mori Jud-kins, z umetniškim imenom Little Stevie VVonder. Predstavili so ga kot "dvanajstletnega genija", sam pa seje rad vzporejal z Ray Charlesom.
1963	- Peter, Paul and Mary in Joan Baez so začeli z uspešnim propagandiranjem pesmi pevca in avtorja Boba Dylana spravim imenom Robert Zimermann.Isto leto so se na
Ed Sullivan shovvu pojavili kalifornijski surf rocke rji Beach Boys.
1964	- Na glasbeni prireditvi Shinding so se pojavile skupine The Hollies, Dave Clark Five, The Tur-tles in pevec Donovan.
1966 - Na začetku angleške turneje skupine Rolling S ton es sta se pojavila Ike and Tina Turner, ter skupina Yarbirds. Prvi koncert te turneje je bil v londonski Royal Albert Hall. Ta turneja je bila tudi zandja Stonesova turneja po Angliji v šestdesetih letih.
Rudi Špan - Muc
Prikupno voditeljico oddaje ONA IN ON, Natašo Bolčina -Žgavec zagotovo poznate, saj svoje voditeljsko delo uspešno upravlja. Verjetno ste opazili, da je Nataša v svojih oddajah velikokrat gostila šefa skupine Pop Design, Toneta Košmrlja. Na žalost moram Tonijevim oboževalkam povedati, da je Nataša njegova nova ljubezen. To smo se prepričali v Kamniku, kjer so Pop Designovci igrali, Nataša pa je z budnim očesom spremljala vsak korak svojega najdražjega.
Fantje vse bolj znane in uspešne gorenjske pop - rock skupi ne Spin so sedaj predskupina Pop Designo in tako nabirajo nove oboževalce. Poleg tega so Spinovci priznali, da so si pesem Šuštaiski most "prilastili". To jih baje to ne moti, saj so s prej
odločil, da ho na kaseto uvrstil priredbe znanih Ulj ih hitov. Po ne katerih radijskih postajah se posnetki & vrtijo. Čeprav so na Radiu Slovenija
27. septembra je skupina Orlek posnela pesem Vinska trta. Že od'prej jo poznamo V n a r o d n o- zah a viti verziji, igral pa jo je ansambel Lojzeta Slaka. V izvedbi Orl ek o v je pesem dobila rock Verzijo, pri
posnetku pa še posebej	____ r	........
„Slopa Jože Pečnik....J'''''	iz^atov. to ni tn^brfrip!
bobnar skupino. V	Komisija spet deluje s polno paro,
ponedeljek so se fantje mudili v neizprosni šobili tildi do Agropopov. Ljubljani, kjer so zn arhi v TV Slovenije Zavrnili so celoten material nove posneli videospot Vinske trle. To jv /e pUCc, Lc komu SO takšne komisije iseia pesem zapored, k, je dobila (udi potrebne? Z njimi v prvi vrsti žalijo videospot. Spremljajte Vidconoč'	pevce, hkrati pa uidi glasbene
Skupina Giunsi iz okolice Laškega j j urednike, Kol da le - li ne bi bili dovolj JV gotovo znana (udi zasavskim , pametni, da hi l<x:ili "zrnood plevela." ljubiteljem glasbe. Snemajo pesmi zn v med n Ì St v,, rubrike "Žtirlramu" svojo prvo kaseto. Kot prvo So posneli zahtevamo, da se podoben ukrep
|L	meseci odpravili ^
tßkialSSMKi komisijo, ki je ocenjevala
4(fljr	p	t m
pesmi	slovenskih
: : -, : : ......k s -	;;	... : upornim, bereue, k« so npr. h,ek.
besedilo.	suek. pussy. sex..." Take» boste lahko
Opletov Okrog nove kasete Mikija mi n;,. ,„ straneh prebrali ekskluzivne
omenjeno skladbico zelo uspešni. "Tudi sami jo obožujemo." Pa naj še kdo reče, da se moda šestdesetih ne vrača.
Radio Kranj je pred kratkim organiziral nogometno srečanje znanih slovenskih glasbenih skupin: 12. nasprotje. Pop Design, Peter Pan. Šum, Monfoe, California... Natekmovanju so sodelovali tudi sodelavci radia Kranj in Miss Kranjske noči. Tudi naši Orleki so gorenjcem pokazali svoje nogometno znanje. Res, da niso zmagali, vendar so se vseeno zelo zabavali. Zmago so si pribrcali člani skupine Peter Pan.
In še ena glasbeno-nogoinctna. Kitarist skupine Pop Design, Janez Marinšek si je na nogometni tekmi zlomil roko in sedaj jo veselo pestuje. Veijetnoje mislil, da tekmuje v "šponanju" kitare in ne v nogometu.
S.G.

Preteklo soboto je Zasavje zopet zaživelo, saj je klub Mesečina v športni dvorani v Hrastniku pripravil žur, kakršnega v Zasavju že nekaj časa ni bilo in so tako končno prišli na svoj račun vsi tisti, ki so željni zabave.
Seveda je bila glavna atrakcija večera skupina Pop design, kije začela promovirati svoja nova izdelka, ki sta nastala v Ameriki - dve novi kaseti.
Kot se spodobi, so se obiskovalcem, ki so bili stari od treh pa tja do sedemdesetih let, najprej predstavili domačini, člani skupine Orlek. Fantje so v svoji polurni predstavitvi privabili na plesišče kar nekaj mladine, ki je prav veselo "čupirala". in se
vrtela
zvokih njihove glasbe, ki predstavlja Zasavje in življenje v tem delu Slovenije.
Orleke so zamenjali člani skupine Spin. ki seje odločila, da bo sedaj redno nastopala skupaj s Pop designovci. Fantje so začeli
prepevati in igrali, mladina se je zabavala, kar naenkrat je zmanjkalo električnega toka. Toda	mladi se niso pustili
zmotiti, zato so si zapeli kar sami. Elektriko so vrnili in zopet je šlo vse po načrtih. Spinovci so odigrali svoje in na vrsti je bil vrhunec večera.
Na oder so prikorakali	Pop
designovci in začelo seje pravo veseljačenje in žuriranje. Fantje so odigrali dve rundi in zabava se je počasi končala. Scena je bila po evropskih merilih, glasba tudi, le cenavstopnicje bila previsoka, kar je odgnalo veliko tistih, ki so bili željni zabave. Treba je pohvaliti tudi organizatorja - klub Mesečina, ki je poskrbelo za pijačo in pa za uspešno žuriranje.
Upajmo, da bodo v Zasavju sedaj pripravili več takšnih žurov, saj jih Zasavci nujno potrebujemo.
Saša Grobljar

Ansambel Štajerskih sedem deluje že osem let na slovenski glasbeni sceni. Da je eden najboljših v narodnozabavni glasbi, potrjujejo visoke naklade štirih kaset, mnoga priznanja ter zmage na festivalu. Pred kratkim so izdali novo kaseto - Tvoj prvi poljub, ki se od dosedanjih razlikuje. V čem in zakaj, je na kratko povedal vodja Štajercev Samo Pokorn.
Kljub kar dolgi in zavidanja vredni glasbeni poti, bi lahko rekli, da ste z novo kaseto spet nekako na začetku?
Ko smo v narodni glasbi dosegli že praktično skoraj vse, smo se odločili poskusiti še v zabavni glasbi. Sicer smo v tujini izdali že dve mešani kaseti, vendar to ni bilo tisto čisto pravo. Zadnj a kaseta j e zabavnoglasbena in bi res lahko rekli, da smo spet na začetku.
Ali se boste zdaj posvetili izključno eni zvrsti glasbe ali nameravate delovati v obeh smereh?
Odločili smo se za obe zvrsti. Že konec leta bo
izšla kaseta z narodnozabavno glasbo, spomladi zabavna in tako naprej. V trgovinah je tudi že mix video kaseta. CD, žal, malo zamuja, vendar ga bo moč kupiti že v kratkem.
Kako vas v novi podobi sprejema vaša stara publika?
Mislim, daje za našo staro publiko to le neke vrste prijetna sprememba in da so jo ljudje sprejeli kot nekakšno osvežitev. Verjetno si bomo z njo pridobili tudi nove poslušalce -tiste, ki nas prej kot narodnozabavni ansambel niso poslušali.
Se vam je namen, po prodaji sodeč, posrečil?
Na to je malo težje odgovoriti, saj kaseta v prodaji ni še niti dober mesec. Zato tudi podatkov in številk naklade zaenkrat še nimam. Seveda si vsi želimo, da bi se prodala čim bolje, saj sta to navsezadnje tudi potrditev in priznanje, da so se naše želje ter načrti uresničili in da smo ubrali pravo pot.	Roman Turnšek


Cesia 9. avgusta 9, Zagorje,
FitnesC
TER

• i
ncr nvMTTAC VSAK DAK TUDI OB SOBOTAH IN NEDELJAH, UtLU VINI LAS: od 9 00.12 gg in od 16.00-22.00; TOREK ZAPRTO!
Turnir	Steiner in
Šarbku	Jovanovič
KMN inženiring Šarbek je v Šmartnem pri Litiji organiziral prvi turnir v malem nogometu, ki je ob bogatih nagradah privabil kvalitetno zasedbo. Prikazan nogomet je navdušil številne gledalce, ki so bili posebej zadovoljni z zmago domače ekipe. Le ta je v polfinalu šele po podaljšanem streljanju 6-metrovk premagala ekipo KMN Lipa Bar-Jama iz Ljubljane, ki je na koncu osvojila 3. mesto. V finalni tekmi smo gledali odličen nogomet in še bolj navdahnjeno domačo ekipo, kije premagala Avtofiniš iz Ljubljane s 4:1. Le ta je v drugi polfinalni tekmi premegal ŠD Behar iz Zagoija s 3:0. Strelci za KMN Inžiniring v finalni tekmi so bili: Fele dvakrat, Indof in Andrej Vahovec. Razglasili so tudi najboljšega strelca (Jamnik iz Avtofinisha). vratarja	(Zakrajšek
Inženiring Šarbek) in igralca (Tanko Avtofmish). S.K.
Na tenis parku AS v Litiji so odigrali še zadnje letošnje tekmovanje za občinske naslove - prvenstvo dvojic. Ob odsotnosti trenutno najboljšega litijskega para Pajer - Sedevčič sta zmagala Steiner - Jovanovič, ki sta v finalu premagala par Bizjak-Praprotnik z rezultatom 7:5, 0:6, 6:2. V tekmi za tretje mesto pa je par Uroš Haluč,- Novak premagal par Strmec - Rozman. Tako je ob skorajšnem koncu poletne te niške sezone na Tenis parku AS ostalo še eno tekmovanje - masters ženske lige in razglasitev letošnjih prvakov, ki bo predvidoma konec tega meseca na "Večeru prvakov". Zatem pa se pričnejo že tekmovanja v dvorani tenis parka AS in sicer odprto prvenstvo ekip, zasavska liga posamezno in občinski ligi dvojic za moške in ženske, ki bodo ob drugih turnirjih popestrilih zimsko sezono v dvorani tenis pokala AS.	S.K.
o
Hribar spet svetovni
Pretekli teden se je v nemškem Plankstadtu na svetovnem pokalu zbralo petnajst moških in trinajst ženskih ekipnih državnih prvakov. Slovensko kegljanje sta zastopala mariborski Konstruktor pri moških in celjski EMO med ženskami. Celjanke so osvojile tretje mesto, Mari-bor-čani pa so bili prvi in osvojili naslov svetovnega prvaka med klubi. V moštvu Konstruktorja je nastopil tudi najboljši zasavski športnik v letu 1992 Bogdan Hribar, ki je imel v Plankstadtu zelo pomembno vlogo, saj je z izvrstnim kegljanjem odločil prvo mesto.
"V Nemčijo smo odpotovali že v torek, prvi nastop pa smo imeli v četrtek. V predtekmovanju sem podrl 923 kegljev, naša ekipa pa je bila tretja. Rezultatizkvalifikac-ijskega nastopa se za sobotni finalni nastop štirih najboljših ekip ni štel. Na tem tekmovanju so nas-
prvak
topili le štirje igralci v vsakem moštvu. Dogovorili smo se. da bom v finalu rezerva. Po nastopih Nareksa, Steržaja in Kirbiša smo bili v prepričljivem vodstvu, saj smo imeli kar 57 kegljev prednosti pred Medveš-čakom iz Zagreba. Na stezo sta nato odšla član našega kluba Pihlar in bivši svetovni prvak Dragaš. Že v prvih petdesetih lučajih pa je Dragaš nadomestil kar 40 kegljev in naša prednost je bila le še 17 kegljev. Trener Amer seje odločil za zamenjavo in že sem bil na stezi. Imeli smo veliko spodbudo s tribun, saj so za nas navijali tudi domačini, tako da se
velikega tekmeca nisem ustrašil. Osredo-točil sem se na svojo igro in bil vseh 150 lučajev v prednosti. Tako kot vedno sem igral nekoliko počasneje in ko je Dragaš že končal s tekmovanjem, sem imel na voljo še pet metov. Ne glede na podrte keglje v teh lučajih pa sem že imel zmago v rokah. Veselje je bilo seveda nepopisno. Tako kot po prihodu s svetovnega prvenstva v Bra-tislavi smo imeli tudi tokrat veliko sprejemov, med drugimi tudi pri mariborski županji Magdi Tovornik," je med obiskom v našem uredništ-vu dejal državni reprezentant Bogdan Hribar, ki je tako naslovu ekipnega svetovnega prvaka med reprezentancami dodal še enak dosežek z ekipo Konstruktorja in se tako dokončno vpisal med najuspešnejše zasavske športnike v zgodovini.
Sašo Fabjan
_ „ . . .. .
Priprave državnih reprezentanc
V Trbovljah je potekal seminar v karateju za sodnike, trenerje in vodje tekmovalcev. Seminarje za sodnike ob vezen, saj morajo vsako leto znova potrjevati sodniško licenco. Vsi prisotni so se seznanili z obilico novitet, ki so se v zadnjem obdobju pojavile v karateju, predvsem na področju tekmovalnega karateja. Tu se v karateju uveljavlja nov način sojenja, v precejšnji meri pa so se spremenili tudi kriteriji za dosojanje osvojenih točk v športnih borbah, predvsem kontatkov v telo nasprotnika. Temu primerno je bil seminar namenjen tudi dodatnemu izobraževanju trenerjev in vodij tekmovalcev.
Vzporedno s seminarjem so v Trbovljah potekale tudi
priprave članske državne reprezantance, katerih se je udeležil tudi član karate kluba Tika Trbovlje, Borut Markošek. V Simonovem zah vu v Izoli so trdo trenirali tudi pionirji, kadeti in mladinci slovenske karate reprezentancepod vodstvom trenerja Ljuba Javorška, prisotnih pa je bilo kar 86 tekmovalcev in tekmovalk. Iz trboveljskega kluba so se priprav v Izoli udeležili: pri mladincih David Krajnc in Nedžad Bozanovič, pri kadetih MatjažLeničinRok Vodišek ter pri pionirjih Jernej Siinerl, Peter Zore, Miha Kovačič in Ida Dedič. Mladinsko vrsto čaka mednarodna preizkušnja že 8. oktobra, ko se bodo udeležili	močnega
mendarodnega turnirja v Banski Bistrici na Češkem,
kandidata za ekipo pa sta oba trboveljska mladinca David Krajnc in Nedžad Hozanovič.
Ob zaključku seminaija v Trbovljah sta se pomerili članska in mladinska reprezentanca. V dvoboju je na koncu slavila članska vrsta z rezultatom 7:4, kljub temu pa so mladinci prikazali izredno borbenost in tehnično visok nivo. V mladinski ekipi je nastopil Trboveljčan David Krajnc, ki se je izredno uspešno in hrabro boril proti izkušenemu Daretu Mavcu iz Ljubljane, vendar na koncu le za las izgubil dvoboj, v članski ekipi pa je Borut Markošek enkrat priznal premoč v ringu, enkrat pa je dvoboj dobil v svojo korist.
B.M.

!Ü|s
Nogomet
Odstop Rogliča
ERA Šmartno-ETIEE
6:0 (2:0)
Šmartno, igrišče Šmartnega, gledalcev500, sodnik Žitnik (Ptuj). Strelci: 1:0 Maglica (12), 2:0 Žurej (17), 3:0 Malus (49), 4:0 Žurej (67), 5:0 Delameja (80),	6:0
Delameja (84)
li
Leopold Roglič
ERA Šmartno: Kališek, Stojko,	Maglica,
Grobelj šek (Laznik), Fajdiga, Irman, Štefančič (Rudnik), Mašič, Delameja, Malus, Žurej
ETI EE: Hace, Grešak, Povšnar, F.Kranjc, Borštnar, Buovski (Razboršek), J.Kranjc, Kern (Grden), Holešck, Petrušič, Grčar
Katastrofa. Z drugo besedo se ne da opisati izida zagorskega drugoligaša na nedeljski tekmi. /Zagorjani so pred prvenstvom veljali za enega favoritov za povratek v elitno ligo, vendar so po sedmih kolih z vsega eno zmago uvrščeni na 13. mestu. Nekaj mora biti narobe. Kaj je z obrambo, ki je v skoraj enaki zasedbi veljala za eno najboljših v prvi ligi, sedaj paje luknjasta kot švicarski sir. Potrebne bodo spremembe. Kadar ni pričakovanih rezultatov ponavadi zamenjajo trenerja. "V nedeljo sem zadnjič vodil moštvo. Po zadnjih izidih mi seveda ne preostane nič drugega, kot da odstopim. Fantje enostavno igrajo premalo kolektivno in borbeno. Večkrat sem že dejal, daje Vinko Žibrct iz te ekipe izstisnil maksimum. Sam se poizkušal z nekoliko drugačno, bolj atraktivno igro z več tekanja. Žal ni šlo. SVojemu nasledniku želim več uspeha," je po nedeljskem visokem porazu dejal (bivši) trener Leopold Roglič.
S.F.
Pravičen remi
OR1A Rudar - SET Vevče 1:1 (0:0)
Trbovlje, stadion
NOGOMET
Litija: 9.10. ob 15.30 Litija - Zlata Kaplja (3.liga) -igrišče Litije Zagorje: 10.10. ob
15.00	ETI EE - Beltrans ( 1 .liga) - igrišče Proletarca
ROKOMET
Trbovlje: 9.10. ob
19.00	Omnikom Rudar -
Inles Ribnica ( 1 .liga) -dvorana OŠ
Litija: 13.10ob 15.45 Zagorje - Radeče Papir (Z.liga), ob 20.00 Presad Omnikom Rudar (l.liga) - dvorana v Litiji
RALLY
Litija in okolica: 9.10. ob 10.00 start rallyja za DP pred OŠ Šmartno
Rudarja, gledalcev 600, sodnik Barlič (Blagovica). Strelca: 0:1 E.Hotič (51), 1:1 A.Ranzinger (66)
ORIA	Rudar:
Mudrinič,	Izgoršek,
Florjane, Rižner, Štok, Zai-movič, Sotenšek, Herman (Turšič), A.Ranzinger, Breznikar (Škofca), Jesih.
SET Vevče: Kračman, Škrabič, Marc, Pust, Feigcl (Grad), Bajrektarevič, Matanic (A.Hotič), Kebe, Kitič, E.Hotič, Stefanovič.
Trboveljčani so zaigrali slabše kot smo jih bili vajeni na domačih tekmah v tej sezoni. Predvsem je bila igra bleda v prvem delu. Kljub temu bi lahko povedli, saj se je Jesih tik pred odmorom po lepi podaji Rižnerja znašel sam pred gostujočim vratarjem, kije strel ubranil. V začetku drugega polčasa so gostje povedli, nato ostali brez Pusta (dva rumena kartona), kar so domačini izkoristili in z zadetkom novinca v moštvu Aljoše Ranzingcrja izenačili. V zadnjih minutah je imel Herman priložnost za zmagoviti gol, a je gostujočemu vratarju streljal v naročje in tekma se je glede na prikazano igro končala s pravičnim izidom.
S.F.
Visoka zmaga
Papirničar- Koh-Ford 3:0.
Radeče, igrišče NK Papirničar, sodnik Klinc (Ptuj), gledalcev 200. Strelci: 1:0 Guček, 2:0 Lazar, 3:0 Ribič.
NK Papirničar: Kelenc, Sotlar, Ramovž, Molan (Knaus), Plazar, Cetin, Trcbše, Ribič, D. Guček, B. Guček, Režun.
Kob-Ford:	Kristl,
Naivrt, Flašker, Mlakar (Potočnik), Schlauer, Strauš, Gorjup, Polc, Osmanovič, Amejči, Hrast.
Na težkem in razmočenem igrišču so domači igralci v zelo dobri tekmi premagali goste s 3:0. Zadetke (vse v 2. počasti) so dosegli Guček, Lazar in
Ribič. Sodnik je pokazal 5 rumenih kartonov, v 70. minuti pa je izključil gostujočega igralca Kristla.
F.K.
Konec krize
Svoboda Kisovec -Korotan Italiana 3:0 (2:0).
Kisovec,	igrišče
Svobode, gledalcev 150, sodnik Elin g (Kranj). Strelci: 1:0 Agatič (27), 2:0 Kovač (30), 3:0 Kovač (82).
Svoboda: V. Kurež, Vozelj, Hodak, Gošte, Uranič, Račič, Karatu arkovič (Šink), Kovač, Vrtačnik, Agatič.
Korotan Italiana: Rjavec, Lozar, Krofič, Cej, Garbari, Dovžak, Danevčič, Kanalec, Žnidar, Vetrih, Peršič.
Če smo bili v zadnjih treh kolih nogometnega prvenstva nekoliko kritični do nogometašev Svobode, jih tokrat lahko pohvalimo za borbenost in dobro igro. Tekmo so odigrali v zelo težkih pogojih, saj je deževalo, igralci so dali od sebe res zadnje moči. Pohvala pa velja tudi trenerju Sivku za odlično taktično zamisel.
J.M.
Ponoven poraz
Ilirija - Liti ja 2:1 (1:0)
Stadion Ilirije, gledalcev 150. Strelec Malis.
Litija;	Grošelj,
Groboljšek, Props, Ocepek, Rozina, Gnjatič, Horžen, Felc, Zajc, Barbek, Malis.
Smola se Litijanov drži kar naprej, tudi v Ljubljani so bili tri četrtine tekme boljši. Kaj jim to pomaga, če ne znajo doseči zadetka. Ko so v 87. minuti izenačili na 1:1, smo pomislili celo na točko. Vcndarje v zadnji mimi ti domači igralec z roba 16 - metrskega prostora zadel prav v zgornji kot in zagotovil domačim zmago. Litij ano m pa zadal novo rano, ki hudo peče in ob strujah znotraj in zunaj kluba, ki vplivajo na igralce, pustil nove skrbi vodstvu kluba, da jih pred sobotno tekmo reši.	S.K.
Rokomet Znova en gol
Drava - Omnikom Rudar 21:20 (9:8)
Ptuj, dvorana OŠ, gledalcev 200, sodnika Gramc in Štoeger (oba Mb).
Drava: Koštomaj, Mešl, Novak, Terbuc, Sabo 1, A .Potočnjak, N. otočnjak 3, Vugrinec 9, Pisar, Pintarič, Hrnjadovič 5, Privšek 3.
Omnikom: Lipovšek, Jug, Medved 8, Rizmal, S.Deržič 1, Kosec6,I.Deržič 2, Senčar 1, Voglar 1, Abdič
1,	Piškur, Senica.
Trboveljčni so tudi
letošnjo sezono (kot lansko) prvo kolo odigrali v gosteh pri ptujski Dravi. Kot kaže, jim je prišlo v navado, da zgubijo za en gol. V sobotni tekmi bi Trboveljčani lahko tudi zmagali, vendar tokrat športna sreča ni bila na njihovi strani. Domači so večino prvega polčasa vodili za en gol, po odmoru so ostro napadli in dosegli tri gole prednosti, ko so Trboveljčani zapravili kar tri napade zaporedoma. Kljub temu so se uspeli zbrati in z rezultatom 17:16 prešli v vodstvo. Ob zaključku tekme je bil zaradi treh	izključitev
diskvalificiran Sandi Dcržič, Omnikomovcem pa je zmanjkalo idej. Zaradi izključitev so imeli kar 14 minut igralca manj na igrišču.
B.K.
Visoka zmaga
Presad - Nova oprema 27:18 (10:9)
Športna dvorana Litija, gledalcev 700, sodnika Čeak in Jovanovič (oba Lj).
Presad: Ulčar, Špelič 2, Kos 4, Kogovšek, Mandelj
2,	Kolar 8, Maček 7, Andrejič 4, Doblekar, Sotenšek.
Nova oprema: Mavrič, Soršak, Leve, Barl 1, Kleč 1, Manc 5,1. Doberšek 10, B. Doberšek, Matovič.
Kar precej strahu je bilo na domači klopi in med

*
■mmm
mm
navijači Presada pred sobotnjim startom, kajti nastopili so brez Špendeta in Plošnika. Tudi rezultati v pripravljalnih tekmah niso bili vzpodbudni, nasprotnik pa Nova oprema, ki seje že uvrstila v 2. kolo evropskega pokala mest. Domači so s kolektivno igro in vztraj ni m grajenjem napadov, česar nismo bili vajeni pri njih, uspeli zmagati. Lahko bi dejali, daje zmagal kolektiv
in ne bi posebej pohvalili nobenega igralca. Mogoče le Doblekarja, ki je v trenutkih, ko se je lomil rezultat, obranil nekaj težkih strelov. Po izenačenem prvem polčasu so domači povedli v 45. minuti s 17:13 in razliko neprestano večali terprisilili domačo publiko, daje z glasnim navijanjem dočakala končnih 9 golov razlike.
S.K.
Zmaga
Radečanov
Radečcpapir Pomurka 20:17.
Radeče, športna dvorana, gledalcev 200, sodnika Goršek in Dejak (Črnomelj).
Radečcpapir:	D.
Skušek, F. Zupančič 2, Potočnik 1, Mervič, Paskval, T. Kolander 4, Rus 1, Zahrastnik 5, D. Kolander
4, Strnad, Sotlar 3, Mitič,
Pomurka: Buzeti B., Buzeti 1, Fereš 1, Ritonja, Šeruga, Škraban 7, Bedekovič 2, Husar,Buzeti, Petek 4, Lo vinjak 2, Vereš.
V uvodni tekmi je ekipa Radečcpapir v dobri igri pred 200 gledalci zasluženo premagala ekipo Pomurke. Sodnika sta sodila dobro, najboljši igralci pa so bili Zahrastnik in brata Kolander pri domačinih ter Skrabar
pri gostih. Izkazala sta se tudi domača vratarja.
F.K.
Odlična
obramba
Zagorje - Polet 22:14 (11:7)
Litija, športna dvorana, gledalcev 50, sodnika Kužel (Cerkno) in Hvasti (Mavčiče).
Zagorje: Šuštar, R.Ule, Dečman’2, Žibret 5, A.Ule, Lipovšek 2, Kirn 2, Tavš, Fajdiga6,Šikovec4, Fabjan
1,	Oblak.
Polet: Kuhar, Murgelj 2, Kovačič 1, Rengeo, Sapač, Čemela 1, Merica 3, Horvat, Kreft 4, Sapač 3, Fefer, Nemeš.
Gostje so povedli le z 1:0, nato pa so igro v svoje roke prevzeli Zagorjani, ki so si že v prvem polčasu priigrali prednost petih zadetkov (10:5). V začetku nadaljevanj a se j e Polet sicer približal na 12:10, toda le nekaj minut zatemje bilo na semaforju 18:10. To je že pomenilo, da so igralci Zagorja vknjižili prvi letošnji par točk, dosegli so celo najvišjo zmago v uvodnem drugoligaškem kolu. Zelo dobro igro so prikazali predvsem v obrambi, omeniti pa velja, da je dal trener Vrhovnik priložnost vsem dvanajstim igralcem.
S.F.
Poraz Dolanov
AFP Dobova - Dol TKI Hrastnik 26:20 (12:6).
Brežice, dvorana OŠ, gledalcev 300, sodnika Skubic (Ljubljana) in Tomič (Celje).
AFP Dobova: Marcola, Levec, 5, Mijačinovič, Vaščer 2, Petrič, Žibert, Glaser9, Ogorevc 1, Krajnc
2,	Pavkovič 1. Dapo 6, Kuhar.
Dol TKI Hrastnik:
Premec, Žagar, Stropnik 7, Terbovc, Krajnc 2, Plevnik, Moljk 4, Špajzer2, Šeško 5, Vidmar, Potočan, Škalički.
Dolani so kljub vsem težavam, ki sojih spremljale v pripravljalnem obdobju, zaigrali presenetljivo dobro
NOGOMET
4.SNL:	Hrastnik
Center lošt - Elkroj Mozirje 3:1 (1:1). Strelca: Novakovič 2, Sušnik 1 gol.
ROKOMET
Kadeti: Krško - Dol TKI 17:30 (6:17)
KOŠARKA
III. SKL: Ipoz Rudar
-	Feniks AMS Computers 90:79 (39:40), Rogla
Hrastnik 64:88 (28:46).
Kadeti: Pivovarna Laško - Zagorje 80:48 (38:25), Rudar - Novo Mesto9253:61 (18:33), Medvode - Rudar 81:47 (37:21), Hrastnik-Litija 48:64 (27:31).
Ml. pion,- prij. tekma: Litija - Zagorje 95:76.
KAJAK
Pokal Adriatic -zadnja tekma: KI -ml. mladinci: 12.Marko Fišner, 15.Uroš Gnus; st. dečki: 8.Damjan Železnik, 10.Boštjan Pečnik, 12. Ambrož Bajda, 19.Žiga Zalokar, 25 .Branko Žagar; ml. dečki: 3.Peter Kauzer ml., 4.Gregor Laznik, 5 .Aleksej Bočko. Spust
-	KI, ml. mladinci: 11.
Fišner; st. dečki: 4. Žagar, 6. Železnik, 9. Zalokar. 10. Pečnik; ml. dečki: 2. Bočko, 3. Sticher, 15. Blaznik.
Skupne uvrstitve 5-ih tekem: slalom - KI: ml. mladinci: 11. Fišner 6 točk; st. dečki: 5. Železnik, 10. Žagar 12, 12. Pečnik 7; ml. delčki: 2. Kauzer ml. 44, 4. Blaznik, 5. Bočko 31. 6. Stichcr 16. Spust - KI: ml. mladinci: 16. Fišner 1; st. dečki: 2. Železnik 45, 3. Žagar 42, 6. Bajda 19, 15. Zalokar 2,19. Pečnik 1; ml. dečki: 2. Bočko 40, 4. Laznik 26, 9. Kauzer 11, 11. Sticher 9.
NAMIZNI TENIS
Moški 3. NTL: Jesenice - TKI Hrastnik 0:7, Križe -TKI.Hrastnik 2:5.
Ženske 2. NTL: Križe -TKI Hrastnik 4:3, Škofja Loka - TKI Hrastnik 0:7.
KEGLJANJE
3. liga vzhod: Bratstvo -Lendava 7:1, Rudnik Hrastnik - Ingrad Celje 6:2. 2. kolo: Bratstvo - Šoštanj 7:1, Elektrarna Dravograd -Rudnik Hrastnik 5:3.
MALI
NOGOMET
Hrastnik, 15. kolo: ŠD
Čeče - Čvek 4:9, Gamsi -Steklarski frisi 7:3, Mesarstvo Koprivnik -
Steklarna 2:4, J uventus - PP Hrastnik 2:2, Gostilna Texas
-	TKI 6:2, Liljani - sodniki 9:3 (izven).
16. kolo: Liljani -Gostilna Texas 3:3, PP Hrastnik - ŠD Čeče 2:4, Gamsi - Steklarna0:5, TKI
-	Juventus 8:3, Čvek -Mesarstvo Koprivnik 5:3, Steklarski frisi - sodniki 5:7. Vrstni red: GostilnaTcxas 25, Čvek 24, ŠD Čeče in Juventus 20, Mesarstvo Koprivnik 16, Steklarna 15, Ljiljani 13, PP Hrastnik 11, TKI 8, Gamsi 5, Steklarski frisi 2 točki.
Zagorje S.kolo: 1. liga:
Intera - Izlake I 2:4, Trgovina Čop - ŠD Čolnišče 1:5, Šentlambert- Paradox 3:3, ŠDMlinšel-Kotredež T/Č 8:1, Malo po Maio-Bistro Cerar 6:2, Inženiring Šarbck - Merli 7:2, vrstni red : Izlake in Inž. Šarbek 9, Malo po Malo-Dimnikarstvo Lepuša in Bistro Cerar 7, ŠD Mlinše I 6, ŠD Čolnišče 5 točk itd., naj strelec: Pišek (Izlake) 11 golov.
2. liga: ŠD Prapreče- ŠD Mlinše II 5:2, Buldožer -Topličani Veterani 1:1, Zlatorogi Ultra - Tapi 1:1, TE VE Varnost - Jazbeci 2:2, Izlake II - Vesn 9:4, Antimon Bistro '91 -Jastrebi 3:4, vrstni red: Buldožer 8, Jastrebi. Tapi in TEVE Varnost 7, Topličani Veterani 6, Zlatorogi Ultra 5 točk itd.,
naj strelec Kočnar (Jastrebi) 9 golov.
3. liga, 6. kolo: Bistro Tina - ŠD Prapreče II 4:4, NLP Eurotrade - Podkum II 2:6, Polje Svarog - Želve5:0, ŠD Behar - AFŽ 8:4, Siporex-Hors 1:5, ETI EE - Tirna 0:1, Izlake Veterani - Gostilna Maček 2:6, vrstni red: ŠD Behar 12, Tirna, Gostilna Maček in Hors po 10, ETI EE 7, Polje Svarog, AFŽ in Podkum II 6 točk itd., naj strelec Šink (Polje Svarog) 14 golov in Toni Brvar (Gostilna Maček).
Pokal občinskih prvakov:	Jurček
Sodražica - Gostilna Texas Hrastnik 3:2 (0:0), strelec za Gostilno Texas Dornik 2 gola.
ŠAH
II. liga vzhod:
Branik Maribor - Oria Rudar	3:3
Dobraivoniša - Uroš Zalokar 0:1, Stanko Segala - Rado Bajda remi, Zvonko Hevir -Oto Kranjc ml. 1:0, Leon Kranjc - Andrej Novak 1:0, ženske: Breda Košir - Špela Kloja remi, mladinci: Primož Kocevan -Alojz Dršak 0:1.
Naj nogometaš Zasavja
Zasavc in Portess Trbovlje izbirata naj nogometaša Zasavja. V zadnjem kolu sta se najbolj izkazala Darino Rižner in Dejan Povšnar. Pravzaprav si Zagorjani niti niso zaslužili točk zaradi slabe igre. In smo točke podelili pač najmanj slabim med slabimi. Ocene - 6. kolo: Eti Zagorje: 5 - Dejan Povšnar, 3 - Andželko Petrušič, 1 - Jože Kern. Oria Rudar: 5 - Darino Rižner, 3 - Dejan Jesih, 1 - Aljoša Ranzinger.
Skupno: 15 - Sotenšek (OR), 13 - Rij Žibret, 9 Petrušič, 8 - Štok in Povit Zaimovič, Herman in Jesih (OR), J.
Grčar, Hace, Kurež (ETI), TooIcšck (ETI) in Kern (OR) 3 - Bo#%X,Ž|ftKtJR). 2 -Btiovski (ETI). 1 - F. Kraj^/ET^^^imzinger (OR).
Strelci: 7- Agatič4s5).4^l|t|£nsck (OR), Holešck (ETI), 3 - Žlak	rbip.) 2 - Buovski in
Petrušič (ETti^y^^^^8.ibič (Pap.), Kovač (Sv.) 1 - Kern ir^ovSreÉt(Eprj. Rižner, Breznikar, Jesih in A. R;y»mf|t(vsi'€>R), Karamarkovic, Uranič (Sv.), Bart^l^^cip&tfToglajen, Martič, Malis (vsi Lit.), Trebs&^|L Plazar. Guček, Lazar (oba Pap.).
PORTESS <j.o.o.
61420 TRBOVUE Trgovina Junior: 26-602
Trgovina na debelo in drobno Ulica 1. junija 25, Tel., fax: 26 702 Portess: pooblaščeni prodajalci programa Sharp (kalkulatorji, računski stroji, blagajne)
na startu prvenstva. Favorizirani domačini, ki resno računajo na povratek v 1. ligo, se imajo le poškodbi Sandija Žagarja v začetku tekme zahvaliti za navidez prepričljivo in lahko zmago. Odnos moči na igrišču je bil namreč povsem izenačen. Dolani so povedli z 1:0 in 2:1. Ob poškodbi Žagarja je trener Dušan Žagar ostal ob skromnem številu igralcev brez enakovrednih menjav do konca tekme, kar je seveda bistveno vplivalo na igro ekipe.
J.P.
Klopčičeva
premalo
TAPI Zagorje - Polje 9:18(5:8)
Zagorje, igrišče TVD Partizana, gledalcev 50, sodnika Poles in Markežič (oba Izola)
TAPI Zagorje: Žerko, Sedej, Klopčič 5, Čibej, Zupančič 3, Smole 1, Kolenc, Poglajen, Vozelj, Lebar, Remic, Ahlin
Polje: Pavlič, Ložar, Ilič 5, Poje 1, Ma.Bošnjak, Šinkovec 2, Vračko 1, Zupančič 2, Čaman 2, Mi.Bošnjak, Milivojevič.
Pomlajena ekipa zagorskih rokometašic seje v prvem delu dobro upirali bolj izkušenim gostjam. Tekmuje bila izenačena do izida 4:4, nato pa so pobudo prevzele gostje. Pri Zagorjankah velja pohvaliti Polono Klopčič.
S.F.
Košarka
Točki gostom
Litija - Podbočje Interier Krško 85:95 (36:39)
Litija, športna dvorana, gledalcev 200. Sodnika Potočnik (Sl. Konjice) in Koščak (Ljubljana).
Litija: Marčon 8, Peterlin 10, Polanec 14, Jocovič 4, Bošnjak 34, Deležan 6, Soršak 2, Šiško 6, Mistič.
Interier: Bordelius 3, Popovič 8, Krajcar 37, Leskovar 11, Rusič 4, Krošelj 21, Lučev 13.
Košarkarjem Litije ni uspelo doseči prve zmage v domači dvorani. Tokrat so bili boljši gostje iz Krškega pod vodstvom trenerja Nikole Plečaša. ki so imeli v svojih vrstah odličnega Krajcarja, ki je dosegel kar 37 košev in Košlja, ki ju domači niso uspeli zaustaviti. Lilijani niso vodili niti enkrat na tekmi, poleg tega seje poškodoval Jocovič in ob strelsko razpoloženem Bošnjaku je bilo vse le premalo za borbene goste. Pri domačih smo pogrešali predvsem skok.
S.K.
Vendarle točki
Smelt Olimpija (mladi) - Litija 70:97 (41:43)
Ljubljana, dvorana Tivoli, gledalcev 150, sodnika Majce (KR) in Hafner (Medvode).
Smelt Olimpija: Kandžič 12, Stepania 2, Šetina 11, Tomažin 4, Plevnik 28. Jovanovič 13.
Litija: Merčon 10, Pavliha 11, Jocovič 12, Bošnjak 27, Deležan 25, Šiško 10.
Litijski košarkarji so osvojili prvi par točk z malo boljšo igro v drugem polčasu. Domači so se dobro upirali v prvem polčasu, v drugem pa so popolnoma popustili. Velja omeniti Plevnika pri Smelt Olimpiji, kije zadel 7 od 8 metrov za 3 točke. Pri Litiji je bil strelsko razpoložen Deležan, dobro pa je igral tudi Bošnjak.
S.K.
Končno zmaga
Zagorje - Novo Mesto 86:82 (52:44)
Zagorje, dvorana OS, gledalcev 100, sodnika llremec (Kr) in Narobe (Lj).
Zagorje: Murn 9. Kovač, Turbič 15, Bassin 13, Omahne 23, Krofi, Kofol, Koren 16, Čop 9, Kranjc, Košnik.
NM: Kek 11, Strašek, Cerkovnik 6, Petrov 26, Munih 4, Bajc 19, Četu, Župevec, Seničar, Lenart,
Zupančič, Plantan 16.
Kot vsa srečanja doslej so Zagorjani tudi tokrat odlično začeli in že v 12. minuti je bil izid 30:12 v korist domačih. Žal je domača ekipa ponovno prekmalu popustila v obrambi, v napadu pa je bila igra proti statični obrambi gostov vse prej kot agresivna. Kljub temu, da so gostje uspeli znižati izid , zmage domačih niso ogrozili. Pri gostih sta bila najboljša Plantan in Bajc, pri domačih pa Omahne in Bassin.
R.M.
In spet poraz
Zagorje - Nova Gorica 79:89 (29:39)
Zagorje, dvorana OŠ, gledalcev 120, sodnika Premrl (Kr) in Deželak (Trbovlje).
Zagorje: Murn 8. Kovač, Turbič 6, Bassin 35, Omahne 6. Krofi 12, Kofol 6, Koren 6, Čop 5, Kranjc 5.
Nova Gorica: Dornik 10, Arh 16, Svajmcr 14, Žižmand 17, Madani 20, Dolan 12, Tankar, Maljevac.
Zagorjani so tokrat odigrali najboljšo tekmo v letošnji sezoni. Uvodni del je pripadel domačim, ki so povedli z 23:12, vendar se je že ob koncu prvega polčasa izid obrnil gostom v prid in na odmor so odšli z 10 točkami prednosti. Zagorjani so z agresivno igro uspeli izid izenačiti in po trojki Bassina celo povesti z 78:76. Po dosojenih osebnih napakah Zagorjanom	so
Novogoričani uspešno realizirali proste mete in tekmo končali sebi v prid.
R.M.
Keglianie Brez možnosti
Ljubljana - Rudar 8:0 (2506:2332)
Dremelj - Tušek441:374, Horvat - Burja 405:384, Sušnik - Lopan 403:394, Urbanc- Sobočan414:398, Čadež - Hočevar 425:377, Petač - Podlesnik 418:405
Trbovdjčanke sc v
Ljubljani izgubile z naj večjim možnim rezultatom. Edina, ki je podrla več kot 400 kegljev, je bila najmlajša v ekipi Nina Podlesnik.
S.F.
Nesrečen
poraz
Brest - Dadas Rudar 6:2 (5376:5219)
Pokleka - Mažgon 918:829, J.Meden - Goljuf 900:898, Piletič - Gantar 827:887, D.Meden - Burja 880.879, Založnik - Golič 963:832, Premrov - Stoklas 888:894
Kegljači Dadas Rudarja so bili poraženi tudi v Cerknici, toda izid bi bil lahko tudi drugačen, saj je Goljuf posamezni dvoboj izgubil za samo dva, Burja le za en kegelj. Edini točki
sta tako priborila Gantar in Stoklas.
S.F.
Radečam prvi
Konec septembra so na umetnem jezeru elektrarne Vrhovo člani RD Radeče pripravili že 20. ribiško tekmovanje s plovcem za prehodni pokal Sava. Sodelovalo je 27 ekip ter 96 posameznikov.
Rezultati: 1. Radeče 2, 2. Heroj Haroko 1,3. Zagorje 1,4. Brestanica -Krško 2, 5. Brestanica -Krško 1, 6. Novo Mesto.
Posamezno: 1. Dušan Vučajnik (Brestanica -Krško), 2. Peter Titovšek (Radeče), 3. Igor Trošt (Novo Mesto), 4. Sandi Strupeh (Paka), 5. Janko Medvsed (Vrhnika), 6. Gregor	Bregar
(Brestanica - Krško).
V Hrastniku našli indijsko
Iz policijske postaje Hrastnik so nas 30. septembra poklicali, da so v okolici Hrastnika našli nasad indijske konoplje. Tako smo odšli z njimi na lov. S terenskim vozilom smo se prebijali po poteh in stezicah ter prišli do brezpotja. Pot smo nadaljevali peš. Po nakaj časa iskanja smo na težko dostopnem zemljišču, v eni izmed tamkajšnjih vrtač zazrli v približno meter velike rastlinice. Vonj in oblika sta pokazala, da gre za indijsko konopljo, kanabis ali po domače "travo". Policisti so rastline pobrali in preiskali še okoliški teren. Povedali so tudi, da to ni prva najdba na tem področju.
Očitno je tovrstnega "kmetijstva" v Zasavju kar precej, saj so pred kratkim trboveljski policisti poželi nasad 64 sadik, visokih preko tri metre, na Nasipih, ter našli 18 sadik in 400 gramov posušene konoplje v Globušaku. V Zagorju so letos našli tri večje nasade in sicer v Jesenovem 250 sadik, v Zgornjem Prhovcu pa 177 sadik in manjši nasad. Rekordno bero so policisti odkrili že v prejšnjih letih. Lani so v Zagorju našli kar 3 kg zelo kvalitetne posušene konoplje, v Hrastniku pa pred leti lahko bi rekli kar precejšnjo njivo s 700 sadikami.
Policisti vso najdeno travo dajo v analizo. Pri posušeni travi mora del opojnih snovi presegati tako imanovani faktor 1, da se smatra kot mamilo in je pridelovalec odgovoren za prekršek. Po izkušnjah pa je
Presenetite svoje najblimje s ČESTITKO ob rojstnem dnevu,
obletnicah in drugih svečanih priložnostih.
pokličite na uredništvo ZASAVCA 61013,61177.
konopljo
znano, da rastline, ki dosežejo velikost 60 do 70 cm, že vsebujejo zadostno količino opojnih snovi.
Tovrstnih nasadov v naši okolici jenajbrž še veliko. Predvsem staršem lahko svetujemo, da pozorno pregledajo vse "rožice", kijih gojijo njihovi otroci in jih pravočasno odstranijo. Kajti, če to stori policija, lahko pride do neljubih zapletov. Rastline indijske konoplje so podobne sadikam paradižnika in imajo oster vonj, ki spominja na vonj mete. Seveda ne smemo pozabiti na legalno gojenje indijske konoplje, ki sc uporablja za krmo ptic, vendar je za tovrstno dejavnost potrebno imeti ustrezno dovoljenje.
Gregor Naglav Foto: Tomo Brezovar
Aufbiks
Aufhiksarjevneustavi ne vojna v Rusiji ne epidemija virusov. So neuničljivi kot striček Boris. In pripravljeni na boj...
p'	V Sobračanu v litijski občini
M se je 30. septembra F .L. lotil sekanja oreha. Zima prihaja, oreh pa je kar dobro kurilno sredstvo. Vse bi šlo, če ne bi stal na zemljišču O.A. Možakar seje seveda zamislil in opozoril "prijatelja", naj neha sekati. Ta se za to ni zmenil, ko je že bil pri delu, se je lotil še enega drevesa. Prizadevnemu sekaču je nadaljne delo omogočil A.O., kije vzel v roke zračno puško in trikrat ustrelil F.L. v roko. Nekaj časa menda ne bo sekal. Bolje bi bilo, če bi si že 30. septembra raje zapel: Le sekaj, sekaj smrečico.
Novinarji se velikokrat pritožu-jemo, daje naše delo premalo cenjeno. Da so ljudje, ki znajo cenili naše žulje, dokazujejo neznanci, ki so 2. oktobra na Petrolu v Zagorju napadli raznašalca časopisa. Od presenečenih raznašalcev R.Z. in R.B. so zahtevali še svež jutranji časopis. Seveda brezplačno. Menda je zaenkrat o neznancih znano le to, da so redni bralci aufbiksa.
p* Prodaja sadja ni enostavna tiÄ stvar. Predvsem psihološko, saj je prodajalec venomer v strahu, da mu bo sadje in zelenjava segnila, če ne bo dovolj kupcev. Tako ni čudno, da človek izgubi živce. Zagorski možje postaje so morali 2. oktobra kar dvakrat miriti prodajalca sadja in zelenjave T.Š. in M.T. V Kisovcu je bil ta dan očitno izjemno težak. Posebej za oba prodajalca, ki sta si skočila v lase za dobro jutro (ob sedmih) in lahko noč (ob pol sedmih zvečer). Kupcev ta dan gotovo ni bilo dovolj.
V ponedeljek zvečer so se »j» mladeniči spravili na nič hudega sluteče koše na avtobusni postaji v Zagorju. Zažigali sojih. Ko j ih je na to opozoril voznikT.M., so se spravili nanj. Da so pogumni kot hudič, so dokazali s tem, da so vozniku čez glavo potegnili pulover. Ljubiteljem košev so menda na sledi.
Promet
28.	septembra ob 18.49 uri je I.K. vozil iz Trbovelj proti Zagorju. Na nepreglednem delu ceste je prehiteval neznano osebno vozilo v škarje in oplazil vozilo, ki gaje nasproti vozil A.L. A.L.je odbilo v odbojno ograjo, od tam pa preko ceste na pobočje, kjer je trčil v betonski rezervoar. Na vozilu je škode za približno milijon tolarjev. Potnica v vozilu A.L. je bila lažje poškodovana.
29.	septembra ob 10.20 uri je
G.B. iz Laškega vozil tovorni avto TAM po regionalni cesti z Dola proti Hrastniku. Na zoženem delu ceste je vozilo ustavil, da je omogočil varno vožnjo nasproti vozečim vozilom. Pri tem je zapeljal tudi vzvratno in trčil v prednji del za njim čakajočega
mercedesa last R.J. iz Celja. Nastala je manjša materialna škoda.
29. septembra ob 9.45 uri je
voznik D.B. vozil iz Litije proti Ljubljani. V Zgornjem Hotiču je pri vožnji po klancu navzdol zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na nasprotni vozni pas in čelno trčil v vozilo P.Š. P.Š. se je telesno poškodoval in odpeljali so ga v ÖKC Ljubljana. Škode je za 300 tisočakov.
1. oktobra ob 21.20 uri je R.B. vozil osebni avto po ulici Dom in vrt v Trbovljah. Pri hišni številki 13 muje nasproti pripeljal neznani voznik, trčil vanj in se odpeljal naprej. Med iskanjem storilca se je le la ob 22.15 uri sam javil na Policijsko postajo.
2.	oktobra ob 22.00 uri je H.J
iz Hrastnika vozil fička po trgu Franca Kozarja v Hrastniku. Za njim je pripeljal voznik stoenke, trčil v zadnji levi blatnik fička in pobegnil. Policisti so z zbiranjem obvestil izsledili voznika stoenke K.R. iz Hrastnika.
3.	oktobra ob 00.20 uri je B.G. vozil iz Hrastnika proti Trbovljam. Malo pred TET j e na cesti povozil večji kamen in poškodoval vozilo. Za njim je pripeljal D.P., ki kamna prav tako ni opazil pravi čas. Na obeh vozilih je nastala manjša materialna škoda.
4.	oktobra ob 18.00 uri so na
policijsko postajo Hrastnik sporočili, da so v reki Savi opazili fička. Zaradi suma, da so v vozilu še potniki, so takoj organizirali akcija izvlačenja vozila iz deroče reke. Na osnovi registerske tablice so policisti izsledili lastnika K.A.
izČeč. Pri preverjanju so ugotovili, da je lastnik brez prepisa vozilo prodal Z.D. iz Čeč. Tako so policisti ugotovili, da seje Z.D. 3. oktobra v jutranjih urah vračal domov iz diskoteke. V Hrastniku je pred mostom čez Savo zapeljal levo čez avtobusno izogibališče na travnik, po njem vozil 10 metrov, nato pa po strmem pobočju 40 metrov globoko v reko. Sam je nato splezal izvozila in s pomočjo občanov odšel domov ne da bi nezgodo prijavil na policijsko postajo. Vozilo je uničeno, Z.D. pa jo je na srečo odnesel brez poškodb. V reševanju vozila iz Save, ki gaje občan B.F. privezal in preprečil odplavitev, so polek delavcev vlečne službe sodelovali še gasilci in občani Hrastnika.
Posledica nesreče v Zagorju.
Foto: Tomo Brezovar
Zagorelo ostrešje
Na nedograjeni hiši na Ostenku v Trbovljah je 28. septembra zagorelo. K sreči so gasilci s hitro intervencijo požar pogasili tako hitro, daje zgorel le del ostrešja. Škode je po prvih ocenah za 250 tisočakov. Vzrok: lastnik hiše si je na podstrešju uredil sobo, v kateri je imel peč na drva. Prišlo je do vžiga.
Podtaknjena
bomoa
Na policijsko postajo Litija je
27.	septembra ob 14.00 prišlo obvestilo, da je pri sodniku za prekrške v Litiji na Ponoviški 12, podtaknjena bomba. Policisti so poslopje pregledali, vendar eksplozivnega sredstva niso našli. Za drznim Šaljivcem policija še poizveduje.
Vlom
Neznanec je v času od 26. do
28.	septembra vlomil v vrtno uto na parceli pri Bogenšpcrku. Lastniku A.M. iz Šmartnega je odnesel motorno žago in plinsko jeklenko. Da pa teh stvari ni nosil, je sunil še samokolnico in vse skupaj odpeljal. Policija drzneža še išče.
Izginil ficek
Na policijsko postajo Zagoije je 1. oktobra ob 21.40 občan M.M. iz Zagorja po telefonu prijavil, da mu je izpred lovske koče na Podkumu nekdo odpeljal fička. Kmalu po prijavi je M.M. zopet poklical in povedal da je vozilo našel na travniku pod lovsko kočo. Kako naj bi vozilo prišlo tja, zaenkrat še ni jasno.
Tujec tepel v Hrastniku
D.D. iz Hrastnika je 30. septembra ob 16. uri prosila za pomoč, ker jo je (poleg nje še M.V.) v stanovanju v Podkraju pretepal P.M. Policisti so kršitelja, kije medtem pobegnil, odkrili ob 19.30 uri na Cesti 1. maja. Močno pijan je s kolovratenjem po cesti motil promet. Pripeljali so ga na policijsko postajo, ugotovili, daje tujec, ki se klati po Sloveniji in ga pridržali.
Draga pijača
Hrastničan Z.Z. je 3. oktobra pozno zvečer prišel domov, da bi vzel pijačo. Žena mu ni dovolila izhoda, zato jo je vrgel na posteljo in udaril. Policisti so ga opozorili in napisali predlog sodniku za prekrške. Ta pijača bo očitno draga.
Medvedka odgriznila prst
V diskoteki Slovenija v Ribčah je bila 2. oktobra skupina Ukrajincev iz ansambla Ukrajinski kozaki. Eden izmed njih, Ukrajinec N.S. je kljub varovalni ograji in opozorilu, da je vstop prepovedan, splezal h kletki. Kljub večkratnemu opozorilu lastnikovega sina je N.S. segel v notranjost kletke in medvedko, imenovano Munga, božal po glavi. Nenadoma ja medvedka imela dovolj božanja ter mu odgriznila prst in poškodovala zapestje.
J.K.
illiilli
Obvestilo
Vse občane Zasavja obveščamo, da je PTT služba prevezala številko 92 na OKCUNZ Ljubljana. Tako boste sedaj pri klicu na 92 dobili ljubljanski center in ne najbhzjo postajo policije, kot <
M
V Mesečini so pretekli petek dobesedno popenili. Žur, ki ga je krstil 1. oktober, je poleg veselja, ponujal nešteto asociacij. Kraj dogajanja je bil Klub Mesečina, čas pa dejansko takrat, ko sinje bele oblake zakrije tema, zato ni čudno, da so se "oblaki" podili kar znotraj Mesečine. Tisti, ki niso vedeli, kakšna bo zabava prvega vinotočnega dne, ko se ljudje pršijo z bogato jesensko trgatvijo, so ob vstopu pomislili, da bo sneg še pred hribi in dolinami najprej pobelil vse disco klube.
Prevaro so lahko zaznali že po nekaj korakih, saj je omenjena stvar, ki jo je z balkona "neslo“ po diskoteki in pri vratih ven, kmalu razblinila primerjavo s stepenim beljakom, izgubljenimi oblaki, zimskim snegom, peno za kopanje... Sploh pa, kdo bi lahko v toliki meri popenil, da se je v peni kopala vsa Mesečina? Nori večerje - po pričakovanjih - stekel v organizaciji Nataše, Dragana in Romane, ki so prvih nekaj minut zgubljali živce predvsem zato, ker je priključitev omenjene “škatle, ki bruha peno" povzročila večkraten izpad elektrike.
Ko so bile že vidne prve "pobeljene žrtve" večera, nas je firbec nagnal poizvedovati, za kaj gre. Torej, sloje za tako imenovano disco peno, katere sestavina je patentirana, skratka, zaščitena in zvedeti je bilo moč le to, daje sestavin sedem. Vse toje, jasno, blagohotno vplivalo na vse znane tace, ki so se drenjale po plesišču, za spremembo pa so plesali v peni, ki so si jo kasneje metali na vse konce in kraje... Za primemo spremljajočo glasbo je poskrbel DJ Luka, čeravno je bila v prvih "penskih” taktih celo neopazna, saj so plesne korake nehote zamenjali za skoke, kepanje, drsanje in podobne vragolije.
Nemara bo koga zanimalo, kako so se "sneženi možje" pene znebili. Nič lažjega, po nekaj minutah je kar izginila z obleke, brez kakršnihkoli madežev. Skratka, žur, kot ga še ni bilo.
Petra Radovič, Foto: Jože Ranzingerjr.
Na zadnjem ženskem rallyju vsezoni 1993 je v Radencih nastopila tudi ekipa, ki jo je sponzoriral Zasavc. Romana Benko in Mateja Pirc sta zasedli 13. mesto v ženski konkurenci. Iz Zagorja se je rallyja udeležilo kar 5 ekip.
Sponzorji ekipe Benko-Pirc, so: Kržišnik Rent-a-car, AMD Zagorje, Mikulič-prodaja vozil, AS-Avtomaterial, Karli Kropivšek-Avtovleka in prodaja vozil ter seveda Zasavc.
Tekst in foto: Jože Ranzingerjr
c
wemwew

Najdba enega najstarejših testamentov v slovenskem jeziku - dragoceno pričevanje svibenskega organista in učitelja z začetka 19. stoletja - kaj se skriva pod omembo klavirja?
Sodobni človek, oprtan z vsakdanjimi tegobami in zazrt najpogosteje v lastno bližnjo prihodnost, najde le poredkoma čas in voljo, da bi prisluhnil pripovedim iz preteklosti. Pa četudi tiste, kije najožje povezana z njegovimi rodnimi kraji ali celo neposrednimi predniki. Tudi ljubiteljskim zgodovinarjem, ki se odločijo v arhivih poiskati vire za zgodovino domačega kraja ali preprosto sestaviti rodovnik svojega rodu, običajno zmanjka moči, ko se znajdejo pred množino dokumentov, pisanih v tujem jeziku in nerazumljivi pisavi. Slovenci smo pač eden tistih evropskih narodov, za katere bolj ali manj upravičeno velja trditev, da so nam zgodovino pisali tujci.
Četudi smo se z Brižinskimi spomeniki iz 9. ali 10. stoletja zgodaj postavili ob bok drugim kulturnim narodom, doživeli v drugi polovici 16. stoletja razcvet slovenske pisane besede in od obdobja prosvetljenstva dalje z razvojem slovenske pisane besede in vseh sodobnih knjižnih zvrsti privedli svoj jezik na zavidljivo raven, slovenščina zelo dolgo ni dosegla resničnega priznanja in uveljavitve v upravi. Boj za njen prodor v javnem življenju je bil trd in mnogokrat navidez zatrt in neuspešen. Še posebej, ko je nemščina konec 18. stoletja izpodrinila latinščino tudi v cerkvi in ob neenakem tekmovanju s še neizoblikovano slovenščino ostala edini, do razpada Avstro-Ogrske pa vsaj prevladujoči upravni jezik na naših tleh. Za ponazoritev premoči nemškega jezika v upravi in javnem življenj u nasploh navedimo samo podatek, da najdemo v nekaj dolžinskih kilometrih dokumentov, ki so do srede 19. stoletja nastajali na slovenskih tleh in j ih danes hranijo domači in tuji arhivi, le nekaj sto slovenskih besedil. Pa še to povečini mlajšemu ljudstvu namenjene razglase, ukaze, odredbe ali prisege. Šele od druge polovice 19. stoletja se vloga slovenščine v upravi vidno povečuje, in sicer bistveno hitreje pri nižjih upravnih organih (občine) kot pri višjih (okraji, dežele), hitreje na Kranjskem kot na Štajerskem ali Koroškem.
Toliko pomembnejši so zato nadvse redki slovenski teksti, ki v poplavi nemških in latinskih uradnih dokumentov odstirajo tenčico nad preteklostjo slovenskega človeka v njegovem lastnem jeziku. Tak slovensko
pisan spis, datiran z letom 1801, mi je prišel pred kratkim v roke med pregledovanjem arhivskega fonda mesta Višnja gora, shranjenega v Arhivu Slovenije v Ljubljani. Gre za prepis testamenta, ki gaje mesec dni pred svojo smrtjo sestavil in podpisal Fortunat Skubic (1736 - 1801), organist in učitelj na S vibnem, sicer doma iz Višnje gore. Besedilo je pisano v dosledni bohoričici, pravopisu, ki jeuporabljal za slovenske šumnike sestavljene znake in je bil splošno v rabi v osrednjih slovenskih deželah. Zaradi težav, ki bi jih bralcu ob zapletenosti besedila povzročal še izvirni zapis, je testament na tem mestu objavljen v moderni slovenski pravopisni obliki. Na desni strani pojasnjuje njegovo vsebino prosti prevod, ki skuša ohraniti duha skladnje izvirnega besedila v sodobno slovenščino (predstavili, ga bomo v tretjem nadaljevanju -op.ured.)
Po vsebinski in oblikovni plati je Skubičev testament zvest posnetek sočasnih nemško pisanih oporok. Njegova zasnova in jezik izpričujeta, daje mož obvladal nemški upravni jezik in da je v svojem življenju bržkone sestavil vrsto podobnih spisov v nemščini. Da je tudi pri pisanju svojega zadnjega testamenta mislil nemško, kaže kopija dobesednih prevodov nemških misli. Podobne srečujemo v tedanjih slovensko pisanih razglasih ali denimo pri Linhartovih dramah, medtem ko so v resničnem življenju in govorjeni slovenščini le s težavo našli svoje mesto. Močno izstopajo germanizmi, za katere slovenščina tedaj povečini še ni poznala domačih ali iz sorodnih slovanskih jezikov prevzetih ustreznic.
O jeziku svibenskega "šolmoštra", ki je svojim učencem nedvomno vcepljal prva znanja v domačem, njim edinem razumljivem jeziku, bi kazalo pripomiti le še ugotovitev, da njegov jezik ni čista dolenjščina, kakršno so govorili v Višnji gori. Kaže namreč določene vplive gorenjščine, kar je mogoče razlagati s tem, da je temeljila slovenska prosvetljenskaknjiževnost in sočasna upravna slovenščina na Kranjskem pretežno na ljubljanskem in gorenjskem govornem krogu. Bolj malo je verjetno, da bi Skubic pobiral besede tudi iz svibenskega govora, kije, prav tako kot višnjegorski ali pa zasavska narečja severno od Save, del dolenjske narečne
skupine. Proti temu govori spoznanje, da je bival na S vibnem le kratek čas in še to v svojih poznih letih, ko je bil njegovjezik nedvomno žepopolnoma izoblikovan. Veliko manj vemo o nagibih, ki so moža vodili k pisanju svoje zadnje volje v slovenščini, ko pa bi mu bilo precej laže in natančneje napisati isto besedilo v nemščini.
Kdo je bil navsezadnje Fortunat Skubic in v kakšnih okoliščinah seje lotil pisanja svoje oporoke? Kolikor je moč povzeti po višnjegorskem mestnem arhivu in tamkajšnjih župnijskih matičnih knjigah, seje leta 1724 priženil v to dolenjsko mestece Fortunatov oče Ignac Fortunat, sin organista v ljubljanski stolnici, kjer je bil pred poroko tudi sam organist. Višnja gora, danes neznatno naselje jugovzhodno od Grosupljega, je bilo tedaj pomembo prometno in trgovsko središče, ki seje stoletja ponašalo z mestnimi pravicami, mestno samoupravo, lastnim grbom in obrambnim obzidjem. Na nek način jo prav te zgodovinskeokoliščincpovezujejosSvibnim, ki je bilo nekdaj prav tako neprimerno pomembnejše in ga je novejši čas skupaj z Višnjo goro potisnil povsem na obrobje.
Skubic se je v Višnji gori lotil poleg organistovske službe še učiteljevanja v tamkajšnji župnijski šoli, kjer je poučeval štirideset let do smrti leta 1764. Nasledil gaje najmlajši sin in avtor testamenta Fortunat, rojen 1736, a temu ni bilo dano poučevati tako dolgo kot očetu. Učiteljeval je vsaj še leta 1781 ob rojstvu zadnjega, trinajstega otroka, nato pa zasledimo na njegovem mestu novega učitelja. Kaj je privedlo do te spremembe in kaj je Fortunata Skubica navedlo, dajezapustil družino in si poiskal službo na Svibnem, niti n i tako nerazvozlj ivo, kot se zdi na prvi pogled. Ko je Višnja gora v duhu šolske reforme cesarice Marije Terezije dobila prvo redno šolo, zanj nenadoma ni bilo več pravega dela. Bil je namreč zadnji višnjegorski učitelj stare dobe, ki je v isti osebi združeval službo organista in učitelja, ni pa imel za to ustrezne izobrazbe. Skubic je zato kupil za svojo družino hišo št. 21 v Višnji gori, kamor so se preselili iz stanovanja, namenjenega župnijskemu učitelju, dokupil še nj ivo in nekaj gozda, kolikor je zadoščalo za skromno življenje v podeželskem mestecu, sam pa seje oprtan z mizarskim orodjem, orglarskim in šolmoštrskim znanjem in s šestim križem na plečih napotil tja, kjer so njegove skromne veščine še potrebovali, na Svibno.
(se nadaljuje)

Boris Goleč
Forging identity
Slovenia's niche between the Alps and the Adriatic
By David Rocks
Special to tue Tribune
JUBLJANA, Slovenia.
Slovenia, her in hab i taut s are quick io acknowledge, has an Image problem First of all; there's the problem of recognUimi: The small country of just 2 rm Ilion people gets lost in thè sea of European c ount ri es ; s o mo s i t'o re i gne r s bave néver even board of. the place.
Then there’s vi. «n» Sio verna is often confuseci with Slovakia,
Slavonia or any ut thè score of Slavic peoples and nafions s'càt-? e r e d b e ! w e < • .$ > \ ' i e n n ; * an ; ì Vladi vostock.
And fmally, the • ' Slove ua -recent historva Of thè few who know: of Slovenia, many associate thè country with thè viólenee af-
flicting other members óf the
now dismtegratcd Yugoslav federai ion.
Iz dnevnika Chicago Tribune.
HUNGARY
SLOVENIA
CROATI A
; o loo
E MACE.
- GR,
BOSNIA'HERCrooviNA Chicago Tntìur
"Prebivalci Slovenije se srečujejo z največjim problemomzaradi imaga njihove domovine v tujini. Majhna deželica dveh milijonov ljudi se izgubi vmorju evropskih držav, tako da veliko tujcev še sploh ni slišalo zanjo. Tudi samo ime Slovenia tujci zamenjajo za Slovakia, Slavonia ali za ime kateregakoli ljudstva ali narodnosti, ki se nahajajo med Dunajem in Vladivostokom. Nenazadnje pa tisti, ki Slovenijo poznajo, primerjajo z nasiljem v drugih državah bivše Jugoslavije," se je glasil začetek turističnega sestavka o Sloveniji, ki se je pojavil v eni izmed zadnjih številk časopisa Chicago Tribune.
Tziko državo kot glavno mesto Ljubljana je avtor članka David Rocks uvrstil med naj lepše in najbolj mime kraje v Evropi. Všeč so mu bile Plečnikove stvaritve v našem glavnem mestu, še posebno Tromostovje. Iz Ljubljane seje odpravil na slovensko obalo. Očaral gaje Piran z ozkimi ulicami, visokimi starimi stavbami in značilno morsko hrano. "Slovenci so storili dva nesrečna koraka: prevzeli so italijanske poslovne navade in avstrijsko kuhinjo," seje spomnil, kar mu je nekoč dejal neki diplomat. "Edino, kar Piranu manjka, je plaža. Mesto ima betonske terase in skalnate stene, kjer se ljudje sončijo," je dejal avtor. Dolge peščene plaže namreč Domenijo Američanom "plažo" v pravem
pomenu besede. Iz potepa po obali se je odpravil na Bled, kjer je užival ob lepotah slovenske pokrajine. Prenočil je v hotelu Vila Bled, kjer prenočujejo najbolj ugledni gostje. "Ne vem, če sem že kdaj bil na bolj mirnem in pomirjujočem kraju. Ko sem stal s skodelico jutranje kave na terasi hotela, sem skoraj čutil duh Maršala Tita na svojem ramenu in razumel, zakaj seje rad umaknil sem."
"Z malo sreče bo nova slovenska demokratična vlada uspela razviti državico tako v turističnem kot tudi v industrijskem smislu. Stvari, ki kvarijo izgled Slovenije, se bodo pri tem uredile same po sebi," je svoj članek o Sloveniji zaključil David Rocks, ki jev svojem potopisu na veliko pohvalil mlado državo.
Katja Božič
Mogoče bo nekega dne najdaljša beograjska ulica služila kot smerokaz novi revoluciji. Za zdaj gre drevored od poslopja Zvezne skupščine proti jugovzhodu, mimo Smederevske ceste, zatem pa po cesti proti bogati G ročki, ki ji sledi mesto Smederevo. Za razliko od mnogih ulic z novim, podobnim imenom, ima prav omenjena ulica v resnici revolucionaren značaj. Svojčas, ko je bila to ulica Kralja Aleksandra, je bil tu daleč največji utrip mesta.
Ko ste recimo kaj iskali po centru ali pa ste želeli kakšno stvar kupiti ceneje, se vam je sprehod po omenjeni ulici obrestoval. Poleg "švercerjev" z blagom ste lahko opazili tudi veliko tujcev. Danes so po ulici postavljenje prodajne mize domače moči. Spominjajo na čase socialistične gradnje. Srečali boste tako študente, delavce, zdravnike, inženirje,
skratka ljudi, ki se zdaj s trgovanjem borijo za preživetje. In če je le možno, poslujejo z markami. Na cesti je moč kupiti tudi tisto, česar v trgovinah primanjkuje. Od mila, pralnih praškov, deodorantov, preko živil, kave, do telefona, pip, vodovodnih cevi, radiatorjev in še par sto izdelkov. Tudi Slovenija je zastopana v veliki meri, v glavnem s kozmetiko in čistilnimi sredstvi. Ponudba je razkošna, sploh če jo primerjate s praznimi trgovinami čez cesto. Večjo količino ljudi na kupu pa boste kvečjemu lahko videli v mestnem prometnem vrvežu.
Pomislite, kakšen "spektakel" nastane v trenutku, ko nekdo zavpije: "policija" ali "inšpekcija". Vse blago takrat v hipu izgine, nastane smešna zmeda, beganje z velikimi culami	metanje
svežnjev v avtomobile, skrivanje po zakloniščih... Ob znaku za prenehanje alarma se spet vsi vrnejo na svoja mesta in - življenje se nadaljuje, čemur bi včasih rekli - revolucija teče.
Vlado Babič

m
Zadnjih 14 dni nama je z Andrejem preostalo za potovanje proti jugu Peruja prek 1.500 km v eno stran, skozi Nazco, Areqipo do Cusca, nekdanje Inkovske prestolnice. V južni del Peruja sva se namenila zato, da sva si ogledala znameniti Machu Pichu ter najvišje ležeče jezero na svetu Titicaca (3850 m). Prava znamenitost na vlaku je postrežba, kjer ženske na želežniški postaji vstopijo s kuhano juho, kavo, čajem in toliko časa tekajo po prepolnem vlaku, dokler vsega ne prodajo ter izstopijo. Posebno previdno je treba spremljati prodajalke juh (servirana je na krožniku), da je ne zlijejo za vrat, saj je gneča velika.
Po prevoženih 88 kilometrih sva izstopila na skromni želežniški postaji, kjer sc začne Inkovska pot (Camino Inča). Dolga je 42 km, običajen čas hoje je štiri dni. Prehodila sva jo v dveh dneh. Najprej sva se spustila proti reki Urubambi, kjer je most, ob katerem sva morala kupiti precej drago vstopno karto. Po dolini sva hodila skozi indijanske vasi. Popoldan sva prišla na prvo, tudi naj višje, sedlo na višini 4050 m. Sestopila sva v dolino, kjer je taborila večja skupina z vodniki. Zaradi milega miru sva nadaljevala pot do mševin nekdanje utrdbe, kjer sva se med kamnitimi zidovi utaborila. Drugi dan sva prehodila precej bolj zanimiv del poti. Neprehodna goščava ob poti in bujno rastlinje kažeta na to, daje tu že obrobje Amazonke. V skalo vklesane stopnice in naravni tuneli bogatijo pot. Pozno popoldan sva hitela po strmih stopnicah proti sončnim vratom. Kamniti stebri
na zadnjem sedlu predstavljajo vrata, skozi katera enkrat v letu vzhajajoče sonce obsije Machu Pichu. Odprl se namaje veličasten pogled na Machu Pichu, ki sva si ga ves čas želela videti. Pod namaje ležalo mesto z izginulo kulturo, kije dajalo v mraku prav čaroben in veličasten občutek.
Dušan Košir
Sponzorji:
Foto Weiss, Mladinska knjiga Zagorje, Trgovina Jošt, Trgovina Naš Market, Zavarovalnica Adriatic.
Pred večerjo sva šli peš v mesto. Pošta je bila že zaprta. Fant, kakšnih petnajstih let, je videl razočaranje na najinih obrazih: "Koliko žetonov rabita? Dva? Tri?" "Samo enega," sva rekli. Prijateljici je stisnil v roke dva žetona, se nasmehnil in odšel. Drobna, plemenita poteza. S prvim mrakom so gostinci pobirali stole pred lokali. Mesto je bilo mrtvo. Nobenih sprehajalcev. Naj starejšega slovenskega mesta se turizem le .rahlo dotika. Prihajajo skupine tujcev, nihče pa jih ne zadrži dlje časa. Ali res ne znamo pokazati svojega bogastva?
Po večerji jek najini mizi prisedel lastnik, da smo se pogovorili glede plačila. Naslednje jutro sva namreč nameravali oditi. "Sc vam ne zdi, da ste preveč zaupljivi?" sem ga vprašala. "Ne veste, kdo sva, ne odkod. Tri dni pa že prihajava jest v vaše gostišče. Navsezadnje bi jo lahko kar pobrisali! " Nasmehnil se je in rekel, da je dovolj pogled, pa ve, s kakšnim človekom
ima opravka. Pohvalili sva kuharice, vljudne natakarje, on pa je povedal, da svoje ljudi pošteno plačuje, zato lahko od njih zahteva dobro opravljeno delo. Ko bi le bili vsi zasebniki takšni!
Ženskaradovcdnost je brezmejna. Povrašali sva ga o Janku, njegova služba je bila za naju še vedno uganka. "Janko je imeniten fant. Bil je natakar, dober natakar. Kmetija je bila za mamo prehudo breme, čeprav v Ptuj u zlepa ne najdete tako pridne ženske, zato je Janko delo pustil. Zdaj kmetujeta in prodajata na trgu. S tistimi nočnimi odhodi je pa takole: Janka in njegovega prijatelja vabijo na ohccti, domača praznovanja, sejme. Strežeta gostom in jih silno zabavata. Ne le z govorjenjem, ampak s preoblačenjem in vživljanjem vrazlične vloge. Kjer sta onadva, je vedno show. Nekoč seje Janko preoblekel v policista in ženinu pred vstopom v gostilno očital, da pijan vodi svojo izvoljenko v novo življenje. Tojc bilo smeha, ko so ga potem prepoznali v vlogi natakarja,"
je povedal gospod Tone. Iz gostišča sva se vrnili še bolj pozno kot druge dni. Sicer tih kužaje veselo lajal. Janku nisva povedali, kar sva zvedeli o njem, ko namaje razkazal prostore v hiši in naju nazadnje popeljal še na podstrešje. Tam so visele kolajne Janka - maratonca, navdušenega kolesarja. In to je bila naša stična točka. "Ko bosta odšli, zaklenita obe hiši, ključe dajta semkaj, pošljita mi razglednico, da bom vedel, da sta srečno prispeli. Tukaj je vizitka, drugo leto se pa spet vidimo," je zdrdral, nam segel v roke in se odpeljal na tržnico.
Nisva si mogli kaj, da ne bi šli še na p I uj ski grad, četu di s va ga že večkrat videli. Še zadnji pogled na Dravo, polja, rdeče strehe nekdaj rimske Poetovie, nekaj posnetkov in domov.
(konec)
Manja Goleč
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le » I priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta I I zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 1 vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Omrežno skupino pišemo 1 I takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
STANOVANJA,
GRADBENE PARCELE
PRODAM dvoinpol sobno stanovanje (68 m2) in lepo parcelo (854 m2) v Trbovljah, tel.: 27-154.
POSREDUJEMO pri nakupu,
prodaji stanovanj, hiš, gradbenih
parcel, prodaji in oddaji lokalov, pisarniških in skladiščnih prostorov. Nudimo pravne nasvete in cenitev nepremičnin. CIC d.o.o. tel.: 26 242.
PRODAMO stanovanje v Šmartnem pri Litiji, Trbovljah in kmetijo v Polšniku. tel. 62 380 od 9. do 11. ure.
PRODAM zazidljivo parcelo
856m2 Veliki vrh pri Litiji (voda, elektrika, asfaltna cesta). Tel.: 061 - 329 - 088 zvečer. Cena 1.000 DEM. Plačilo 50%, ostalo obroki.
PRODAM parcelo s hišno številko, na Kumu blizu Trbovelj, najboljšemu ponudniku. Tel.: 81-973 Lojze.
AVTOMOBILI IN DELI
PRODAM VW - 1200, letnik 75, celega ali po delih. Naslov: Zupančič, Trg revolucije 18, Trbovlje.
RAZNO
PRODAM harmoniko Melodija 120 - basno. tel.: 41 - 323
PRODAM strešno opeko, 3.000 komadov, cena 1.500 DEM v tolarski protivrednosti, Tel.: 75-144 od 17. do 20. ure.
ZAPOSLITVE
DELO - vas zanima pogodbeno delo v zavarovalništvu. Oglasite se v petek na Miklošičevo 1, A banka, I nadstropje, v Celju: med 15. in 19. uro ali tel: 063/24-630, Vodišek.
SLOVENSKA KNJIGA,
honorarno ali redno zaposli sodelavce na področju Zasavja in Celja za prodajo VELIKE ENCIKLOPEDIJE VRTNARJENJA. Tel.: 064 - 733 - 349.
za brezplačni mali ogla«
Tektt:
Moj naslov:
SEJEM

Delavski dom Trbovlje
v SREDO, 13.10. OTVORITEV ob 16.00 uri
odprt vsak dan od 9.00 do 19.00
mm:
4B


Podjetje za trgovino, gostinstvo in turizem, d.o.o. Pugljeva 25, Ljubljana, PE zagorje, Kolodvorska 6
Vas obvešča, da smo odprli diskont
kjer vam po ugodnih cenah nudimo:
- tekstil
- keramiko - porcelan - kristal
- kuhinjske pripomočke - igračke
Nudimo vam možnost plačila na več obrokov! Pri gotovinskem nakupu nad 30.000 SIT imate 10% popusta!
trgovina z OBUTVIJO domačih in tujih proizvajalcev športne obutve AOIDAS, NIKE in CENEJŠE po zelo ugodnih cenah
usnjene jakne, torbice in ostale usnjene galanterije
SE PRIPOROČAMO ODPIRALNI ČAS:
8.30 - 12.00, 15.30 - 19.00 ob sobotah 8.00 - 12.00
. •••'•'‘•-'••v. *
PEDIKER MASER
B'>	BORIŠEK Andreja
Kidričeva 2A, ZAGORJE tel.: 0601/61 158
PEDIKURA
RAZNI.PRIPOMOKI ZA NOGE MASAŽA (celotna, delna)
REFLEKSNO CONSKA MASAŽA stopal DEPILACIJA (nog)
DELOVNI ČAS: ZDRAVSTVENI DOM ZAGORJE
-	torek, sreda, četrtek, petek od 15.00 do 19.00 ure.
-	ponedeljek PEDIKURA na vašem domu
ZMERNE CENE IN UGODNI PLAČILNI POGOJI!
gOSUlLlMti - VlRTSWVO
nteßelUPetric Ida
‘VresHjpvo 25 61420 Tròov^e Tel(0601)22-219
-	jedi po naročilu
-	nedeljska kosila
-	velika izbira morskih sadežev
-	za gurmane ROKOVNJAŠKI ZREZEK 10% pcpusta za dane KLUB NEDELJSKEGA
-	za večje skupine in zaključene družbe sprejemamo rezervacije na tel. 22 219
ODPRTO VSAK DAN RAZEN PON., od 12-22, petek in sobota 13-23.
. - .
Ep- trženje
* J
*
1_________
I 1
r~7
ilillll
I	M À : /AiC 1

telefon: (0601) 61 013, 61 177

CE SE OGLASITE PRI NAS,
VAM SVETUJEMO IN IZDELAMO
knjige, brošure, plakate, letake, vizitke, reklame, napise, skeniranje, izdelava filmov za tisk ...
VSE, KAR JE POTREBNO ZA REKLAMO VAŠE PODJETNOSTI.
k	' '
od vašega pogovora z nami do izdelka v vaših rokah...

liillls»——
RADKO
BREI
VOKALOV
VULKANSKI 0-TOK V INDIJSKEM OCEANU
MESTO V indijski ORtAVI PANDtAB
TURŠKI
LJUDSKI
PEVEC
TROPSKA
OLJNICA
AVTOR :
KARU
DREMEL
SLAP
SAVINJE
IT. FILM. IGRALEC (FRANCO)
KDOR
DELA
SLABE
RIME
IVANA
KOBILCA
MERSKA ENOTA. 7A POSPEŠEK
NORVEŠKA
NEC, VARUH tEN V ORIENTU
SRBSKI PROSVETI TE L J (VUK STEFANOVIČ)
KRILO RIMSKE KONJENICE
SREDIŠČE
ROMUNSKE
MOLDAVIJE
poRTuG.Čezmorska posest, MACAO
IVAN
TAVČAR
IT. SLIKAR (GIORGIO)
TV MODERATOR ŠTAKUL
PODTAK-
NJENEC
Čebeli
podobna
ŽUŽELKA
MLAKA
PAS PRI .KIMONU
DEL TENISKE IGRE
STARA MERA ZA VINO
ANGLEŠKI
FILMSKI
IGRALEC
(ALAN)
ZADANO
DELO
ZVlŠ.GLASBEN A NOTA
RA2ČLENJE
VALEČ
DRUGO IME ZA RASTL. JETRNIK
HERCE-
GOVEC
IZAKOVA
ZENA
TUJA,'N JAŠA ČRK/
VODENA
BULA
PRIPOMOČEK ZA OTIRANJE
SLOVENSKI
TENORIST
(JOSIP)
JAPONSKO
OBLAČILO
POGANJEK
RUSKI
SKLADA-
TELJ
LJADOV
ZGODAJ
ZRELO
SADJE
JU
SLAVKO
AVSENIK
ANTILOPA
SABIJARKA
CARLO
BLASIS
BAJESLOVNI
MIKENSKI
KRALJ
TVORNI
GLAGOLSKI
NAČIN
IZDELOVALEC VATE
AM. FILM. IGRALKA WEST
AMERICIJ
IT. SKLADATELJ (DOMENICO)
PRVOTN
GRŠKA
, 'NA GRf MUZA PETJA
OKENCE
KELTSKI PREBIVALEC BRITANIJE
NEMŠKA
PESNICA
SEIDEL
PODLOŽNI S-KO DELO
OBRTNIK
ŽIVILSKE
STROKE
PERZIJA
ZASAVÒEVO POLETJE S PIVOVARNO UNION
GRIGOR
VITEZ
KOŠ ZA NA VOZ
FIGURA PRI ČETVORKI
FR. FILMSKI KOMIK
RENU
ANTON
PETJE
PETER. AM BROŽ
ANGL. PISATELJ (GRAHAM. .TRETJI ČLOVEK')
Izr-
NTOR
10LAR
SLOVENSKI SLIKAR (VENO)
VPLIVEN
ČLOVEK
OKRASNA
PTICA
INDIJI
u)
(60MBA2
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 13. 1(1. 1993 na naslov:
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vas čakajo;
1.	nagrada: kuhinjskaamiatura 56-002-250, Alnex, Trbovlje
2.	nagrada: umivalnik 50 cm, Alnex Trbovlje
3.	nagrada: annatura 58-135-230, Alnex Trbovlje
Izžrebanci nagradne križanke 32/93
1.	nagrada: Sedežneprevlekeza
avto, Avtoinaterial Slapy, Trbovlje, Ivan Restar, Krnice 7, Hrastnik
2.	nagrada: Set za pranje avtomobilov, Avtoinaterial Slapy, Trbovlje, Mico Novakovič, Žabjek 19, Trbovlje
3.	nagrada:	Torbica,
Avtoinaterial Slapy, Trbovlje, Mojca Omahne, Naselje na šahtu 45, Kisovec
Vsem Izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 14.10.1993. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 33/93:
ROSS, TA, AVIATIK, OZIMNICA, JK, SORODNICA,PARK, TRANI, NIMB, OBORINA, BO-JAR, ROMANOV, ŠTOR, ANA, ALPSKIKVINTET, DD, SKIT. RAKLA, NEVMA, TARAS, NOL, KOLAČ, ČUVAJ, ORADA, AKVAMARIN, ALODIJ, TRN, RAŽA, KOLIBA, OKUS, BUDA. IKAR, MAKO, AKER, TAR.
TRBOVLJE, Gabersko 12, tel.: 27 300
■KERAMIČNE PLOŠČICE
•	IZOLACIJSKI MATERIAL
•	ARMATURE ARMAL -STAVBNO POHIŠTVO -BARVE
- DEKORATIVNI SIROPOR
STE SE NAVELIČAU PISATI ČEKE? LAHKO KUPUJETE Z GOTOVINO!
DEL. ČAS: od 8-19 ure, sobota 8-12 ure.
				SESTAVIL VK	PRI POMO ČEK ZA PRWEZ0-	NAJVEČ JA OPICA	m /1		T\ M
			L;	VLADO GAJŠEK ČRTA MED DRŽAVAMA			Iv/ J J		
				►			▼	ČUDAK	VAS MED SEVN ICO KRŠKIM
RISBA JK	\Z_DELEK	UČENEC, KI DOBRO RAČUNA	STARI SVET NOVI SVET						
MANJŠE MESTO					MOŠKO IME				
JUŽNOAMERIŠKA 1 WAL					IMETJE POVELJE				
ATA				E.IN t. SAMO Glasnik			2.IN k SAMOGLASNIK		
				vg°LJ-			TOVORNA ŽIVAL		
ZAVITKU PODOBNA bLAŠČlCA						tVARlbOR			ZENSKO IME
KAMP P tu VRSAIUU						UNIONOVO PIVO GENERAL MOTORS			
RtBlSKA MREŽA				VZOR					
VELIKA PAPIGA				$5*		►			


I
Uganka 1

V Zibelki oče še leži
sin pa mod sva« s. vrti.

. : ■

smtmmm
Uganka 2
' j :T:T:T:T: :■ ■	:■

rv9J jG IO. Skozi vodo gre, ne dotika se vode,


Šahovski problem
Beli matira črnega v dveh potezah!
8 7 6 5 4 3 2
. 1
a b c d e f g h
Spominski knjigi
"Andreja vračam ti spominsko knjigo," je sporočila Nataša. "Zdaj mi boš pa še ti nekaj zabeležila v mojo. Kar vzemi jo." "Kako lepo misel si mi zapisala! Le kje si jo pobrala?" odvrne Andreja. Nataša: "Berem in izrezujem modrosti iz knjig, iskrice iz Dela, Zlata pravila življenja..." "Pametno. Še meni jih boš posodila, da si jih nekaj prepišem," jo je prosila prijateljica.
Klepet je prekinil zvonec in Andreja je vtaknila obe spominski knjigi v torbo. In kaj mislite, da sta počeli knjigi v torbi? Točno. Tudi oni sta si krajšali čass klepetanjem.
Natašina knjiga: "Najini lastnici sta pametni dekleti. V spominske knjige pišeta le
zanimive misli velkih ljudi."
Andrejina knjiga: "Meni so všeč tudi kakšne ljudske modrosti ali pa šaljivi verzi -seveda takšni, ki jih ne prepevajo vrabci na strehi."
Natašina knjiga: "Groza-tisti zguljeni stavki. K sreči nimam veliko trapastih, stokrat prežvečenih verzov: Spominska knjiga je tvoje srce, vsak se zapisati vanjo ne sme... ali: Ko me črni grob zakrije... Kar platnice se mi obračajo."
Andrejina knjiga: "Poslušaj tole. Ko sem bila še skoraj čisto prazna, mi je nekdo poiskal zadnji list in zapisal: Čeravno sem na zadnji strani..."
Natašina knjiga: "Saj, saj. Neljubi se jim poiskati kakšne
lepe misli, pa plonkajo zapise iz svojih knjig. Me pa naj take puhlice prenašamo."
Andrejina knjiga: "Veškaj bi mi bilo všeč? Če bi mi sošolci kdaj duhovito opisali kakšen dogodek iz razreda. Andreja bi ga čez leta gotovo brala z večjim zanimanjem kot kakšen: Kolikor rožic na svetu cveti..."
Natašina knjiga: "Dobra zamisel. Ko je bil na naši šoli pesnik Ciril Zlobec, se je tudi Nataši podpisal na list. In ona ga je lepo prilepila vame. Ko mi zdaj otroci obračajo liste, ob tem podpisu malo postanejo. Kar žarim od ponosa."
Andrejina knjiga:
"Kakšne imaš pa risbe?"
Natašina knjiga. "Oh, sita sem že teh rožic, psičkov, ptičkov in srnic. Učiteljem likovnega pouka bi
svetovala, naj se enkrat pri uri pogovorijo, kaj naj bi risali v spominske knjige."
Andrejina knjiga: "Prav imaš. Je že bolje, če izreže in prilepi kakšne sličice iz revij ali prospektov, ki so v zvezi s tekstom, ki ga zapiše v spominsko knjigo."
Natašina knjiga: "No, pouka je za danes konec. Zanima me, s kakšno mislijo bo zapolnila Andreja mojo prazno stran."
Obkrožite nasvete, ki so priporočljivi za pisanje v spominske knjige, a misli velikih ljudi b ljudske modrosti c šaljivi verzi č obrabljeni verzi iz drugih spominskih knjig d duhoviti dogodki iz šolskega življenja
F.M. (vesela šola slovenščine)

i

Mm
SOBOTA 9. 10. 1993
14.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 15.00 OTROŠKI PROGRAM, 16.00 100 NA URO -MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM
18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 VIDEOSTRANI, 20.15 100 NA URO. 21.15 SATELITSKI PROGRAM
18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 19.30 TV DNEVNIK BEOGRAD, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA. 21.15 SATELITSKI PROGRAM
18.00	KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI, 19-S0DNEVN1KTV BEOGRAD, 20.15ŽEBLJIČEK. 21-30 FILM, 23.00 SATELITSKI PROGRAM
ČETRTEK 14. 10. 1993
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, vmes od 18.30 do
19.00	Slovenski program Radia BBC London,20.15REZER VIRANO, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
PETEK 15. ,0.1993
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, vmes od 18-30-19.00 SLOVENSKI PROGRAM Radia BBC London, 19.30 DNEVNIK TV BEOGRAD, 20.15 NADALJEVANKA,
21.00	SATELITSKI PROGRAM
RADIO TRBOVLJE
SOBOTA 9.10.1993
14.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE
Naša
bodočnost
Rojstva v trboveljski bolnišnici od 27. septembra dalje:
27.9.	: Romana Las, Trbovlje, sin
Žiga; Mojca Rojko, Zagorje, sin Žan; Beti Žepič, Trbovlje, sin Nejc; Marica Franjič, Trbovlje, sin Danijel;
28.9.	: Karmen Bradic, Celje, sin
Matic;
29.9.	: Justina Aščerič, Trbovlje,
sin Rok; Matejka Šušteršič, Litija, hči Maja; 30. 9.: Branka Prišlič, Litija, Sin Ernest.
INFORMACIJE, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 GLASBENI COCTAIL,
16.00	SOBOTNO POPOLDNE, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE. 18.00ČESTITKE IN ŽELJE POSLUŠALCEV, 19.00 SLOVO
8.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INF., 8.45 IZBOR POPEVKE TEDNA, 9.30 EPP, 10.00 GOST TEDNA,
10.45	OBVESTILA IN EPP, 11.00 NEDELJSKI INFORMATIVNI PROGRAM, 12.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 12.30 EPP, 12.45 OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE, 14.00 NEDELJSKO POPOLDNE, 18.00 SLOVO
14.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE. 14.30 POROČILA,
14.45	OBVESTILA IN EPP, 15.00 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.00 SNOOPY, 16.45 OBVESTILA IN EPP,
17.00	POVABILA IN INFORMACIJE, 18.00 ODDAJA O KULTURI,
18.45	POROČILA, 18.00 SLOVO
TOREK 12.10.1993
14.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE, 14.30 POROČILA,
14.45	OBVESTILA IN EPP, 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE, 16.00 ŠPORTNI PREGLED, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK, 18.00 LESTVICA SLOVENCA. 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
XvIvéXvXvXvXvXvXvXvXvIvXvIvIvXvIdvlvPXvIvèlvIvXvIv:
14.00	NAPOVEDNIK. SERVISNE INFORMACIJE, 14.30 POROČILA,
14.45	OBVESTILA IN EPP, 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE, 16.00 KONTAKTNA ODDAJA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
ČETRTEK 14. 10. 1993
14.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE. 14J0 POROČILA,
14.45	OBVESTILA IN EPP, 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE,
16.00	RADIO NA OBISKU, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 VIŽE ZA VSAKOGAR, 17.30ZASAVSKI DNEVNIK. 18.00 LITIJSKO OKENCE, 19.20 SLOVO
... ,
PETEK 15. 10. 1993
14.00	VKLJUČITEV, NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE,
14.45	OBVESTILA IN EPP. 15.00 GLASBENE NOVOSTI, 16.00 POVABILA IN INFORMACIJE KAM OB KONCU TEDNA. 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 MLADINSKI VAL,
19.00	SLOVO
TV SIGNAL LITIJA
NEDELJA 10. 10. 1993
930 RISANA SERIJA, 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA; CELOVEČERNI FILM;
r-i-711D OTI/'A'
DEŽURSTVA ST
Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih
Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (64-644) in Litija (tel.: 061/881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarna: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 8. - 14. oktobra je dežurni veterinar Liza Pokorn, dr. vet. med., 15. oktobra je dežurni veterinar Iztok Soban, dr. vet. med..
zj5
Kdo praznuje? Oktober
Sil
J
7.	: MAJDA (Maida) (Maidica, Ida, Maja) tur. Maide - iz ar. inaida-jezna, srdita; MARKO (Markač, Mark an, Mare, Maran, Marce, Mato) lat. Marcus - bojevnik
8.	: SIMONA (Simoniča, Simonka, Moni, Monika, Simka) grš. Simeon iz heb. Simon - poslušanje, posluh MITJA izp. iz Mitar (Mici, Mito, Mitko, Miki)
9.	: DENIS (Deni, Denko) fran. Denis iz grš. Dionysios - bog živih sil in vina, NIČA ital. Nicia iz grš. Nike
10.	HUGO nem. skr. iz Hugbald, Hugbert, Hugdietrich, hugu - misel, razum ; DANILO (Danilko, Dado, Dani, Danček, Lanko) grš. Daniel - Bog je moj sodnik
11.	: EMIL (Emilček, Emilko, Emko, Milko) fran. Emile iz lat. Aemilius; MILAN (Milanko, Laci, Mico, Milko) iz prid. mil
12.	: MAKSIM (Maksimac, Maksi, Maks, Mako) lat. Maximus-največji, super, prid. magnus - velik, visok; ALJAŽ; DAN INOVATORJEV
13.	: EDO izp. iz Edvard (Eduard) (Edi, Edko) ang. Edward - čuvaj sreče
14.	: Veselko, Vecko, Vesko, Veso iz prid. vesel; STOJAN (Cene, Nano, Stojo, Stojko); SVETOVNI DAN STANDARDIZACIJE


OVEN S torkom se končuje vaše krizno obdobje, do takrat pa bolje, da se umikate kakršnikoli krizni situaciji. Priporočam več premišljenosti pri pomembnejših odločitvah. Številka: 9
BIK Pred vami je zanimiv teden, poln novih doživetij in ljudi. Če situacije ne boste mogli popolnoma kontrolirati, si tega ne jemljite k srcu, ampak se predajte toku dogajanj. Št. je 2.
DVOJČKA Pred vami je utrudljiv teden. Izogibajte se starejših ljudi - predvsem sorodnikov. Številka: 5.
RAK Obeta se vam dober teden. Predvsem raki druge dekade naj se potrudijo in na delu pokažejo vse svoje zmožnosti. Izlet se vam obeta v petek. Srečna številka: 10.
LEV Prihodnji teden bo poln ljubezenskih doživetij in avantur. Vaši prijatelji ne bodo razumeli, zakaj se nenavadno obnašate do dotične osebe, ampak vi že veste. Vaša številka je 11.
DEVICA Prezaposleni boste z neprijetnim delom v službi, temu primemo bo vaše osebno počutje. Priporočam fizično sprostitev, le tako boste tudi psihično stabilnejši. Vaša številka je 3.
TEHTNICA Čas vas zadnje tedne prehiteva. Okupirani ste z novim znanjem in hlepite po več. Pazite, da vas ritem ne bo prehitel in da ne boste popolnoma onemogli. Vaša številka je 5.
SKORPION Čaka vas naporen vikend v krogu družine. Mnogo idej vaši bližnji ne razumejo. Ne bodite razočarani, če boste ostali sami. Mogoče je to celo boljše. Številka je 13.
STRELEC Če ste načrtovati kakršnokoli malo daljšo pot - zdaj je čas za to. Vaša številka je 8, dan pa sobota.
KOZOROG	Prihajajoče
obdobje bo napolnjenoz erotičnim nabojem. Ne poskušajte s kakršnimkoli poslom, saj ga ne boste resno jemali in že takoj na začetku bo obsojen na propad. Vaša številka je 17.
VODNAR	Čaka vas
pomembna odločitev. Še sanja se vam ne, kaj bi naredili, da bi bilo vsem najbolj prav. Pomislite enkrat najprej nase, šele nato, kako bodo ob vaših odločitvah reagirati drugi. Mnogo poguma. Številka: 12. .
RIBI Eleganca vas je pustila na cedilu. Neveijetiio, brez razmisleka ste butali neprimerne besede iz sebe ne da bi pomisliti na posledice. To res ni vaš stil. Vaša številka je 15.
Saša

Sposojeno iz BBS
Plača
Plača je tako kot menstruacija: pride enkrat na mesec, traja pet dni, potem pa...
Varčnost
"Moj mož je tako varčen, da ustavi uro, ko odidemo v službo!" "To ni nič, mi pa ob odhodu v službo skočimo skozi okno, da ne obrabimo kljuke na vratih!"
Domiselnost
"Veš, da mi je pajek včeraj odnesel avto?"
"Meni ga pa nikoli ne, ker vedno pustim ženo v njem."
Avtomobili
Francoz, Anglež in Nemec so se širokoustili v kakšnih avtomobilih se vozijo ob različnih prilikah.
Francoz je dejal: "Jaz se peljem v službo s citroenom, ob nedeljah se vozim s peugeotom, v inozemstvo pa se peljem z renaultom."
"Jaz se peljem v službo s range roverjem," je rekel Anglež, "ob nedeljah se vozim z rolls roycem in kadar grem v inozemstvo vozim jaguar."
Nemec pa se je pohvalil: "Dobro, jaz se vozim v službo z BMW-jem, ob nedeljah z mercedesom, kadar grem pa v inozemstvo, vozim tank."
Sočutje
Jožko je kupoval kondome. "Črne bi rad," reče trgovki. "Prozorne imamo, črnih pa nismo nikoli imeli. Zakaj pa bi vi imeli radi črne?" vpraša začudena trgovka.
"Soseda je ovdovela, pa bi ji rad voščil sožalje."
ŽIVA
p ‘o *q ‘t? :|3jfu5j iqsuiuiods •jeni # >j a 'z ‘9J x ‘8J i 'i Tmjpnmna urui # a 'Z ;53 M‘8JTT	:uia[qojd iqsAoqns
ofni[n>( jcprnj ‘ofireSz : £ nqimttß ouia ui rux :I
"vzvn ‘vw ‘agioz ‘^vs ‘ina ViiNv ‘aw ‘uncina ‘oh ‘vn ‘hdo ‘isvh ‘vmn
‘HODI ‘fVŽDI ‘VdO^IAH ‘ZOdtV ‘OA ^quRzux

Čudno, nemogočo navado je uvedel kondukter v trboveljskem avtobusu: ljudi, ki imajo plačano mesečno karto od Trbovelj 2 do Vod in se vozijo v službo, meče že pri ß Počivavšku iz avtomobila, druge pa, ki sp mjplfejo iz Trbovelj do Počivavska, pa gčmi sprevodnik ze pri Dim mku iz vozi la. Kdo mu / je dal ta nalog, ali pa dela na lastno pest, ne vemo. Vemo pa, da ima po vseh zakonih j logike in zdrave pameti vsak človek pravico, da se pelje do tiste postaje, do katere je plačaj voznino." (v naslednji številki je bilo pojasnil v prizadetega sprevodnika).
Takrat, ko so ljudje kupovali skoraj vse na kpfte, pa še na tak način ne vedno, je bilo bjavljeno naslednje: "V poslovalnicah na Dolu delijo dospele kontingente tekstilnega blaga samo dopoldne (popoldne ga namreč že zmanjka). Delavci in delavke, ki so zaposleni dopoldne in nimajo nobenega svojca, da bi se postavil v vrsto, ne pridejo pri takem načinu deljenja nikdar na vrsto. - Ali se tukaj ne da nič pomagati?"
Pripravila Irena I. Leba
iz starih Zašavcev
Frača, da te kap.
Foto: Branko Klančar
Sporočilo
II:	|
lfNf 7	Rc7»f - ,,tr<^e "dari"»- N™t<*
ÄÄÄSTÄ
..... bomo tokrat prvič m vadniič"	bìlbetmric
spregledali. Homo pa sr, v družbi z lektorietgz njim temeljito
.......................
. :: : „
X
"Zdaj pa res ne vem, ali so vOZTIsprejeli Slovenijo ali Zasavje. V slovenski sobi OZeeNovske palače H se pred kratkim mudila predvsem Janez I Drnovšek in Marjan Kramar, na stenah vise olja i Mikija Beerà..."	N.N.
jeTRniCeup
i | Naveza. Prvi Izlačan Janez Vidmar - Ekolog je zagorskemu županu Matjažu Švaganu - Čižcku res segel v srce. Slednji gaje najprej proglasil za zaslužnega občana, nato mu je dal napeljati kabelsko televizijo, za konec pagajc še v komisijo za lokalno samoupravo spravil.
Q Protestno pismo. Pričakujemo novo protestno pismo trboveljske opozicije. Na Ekonomski fakulteti so med izvajalce Finančnega seminarja uvrstili tudi Jožeta A. Čibeja -Rdečega, ki je tudi član trboveljske vlade.
I I Podlubniki. Najbolj zelena Zasavka Marinka Draksler -Učiteljica se je ognjevito skopala nad lubadarje, ki da bodo vse gozdove pojedli, če jih ne bomo učinkoviteje zatirali. Društva za zaščito malih živali jo bodo dala iz kože.
JeTRniCehf
Žeja
Ali kako je obisk vladne delegacije pod taktirko mjenega prvega moža, g. Janeza Drnovška, vplival na 'večji konzum alkohola.
Glavni konzum vršil se je na Vidrgi, ki naj bi se imela k nastajajoči občini Izlake priključiti. V tem stoječem slovitem gostišču je g. Drnovšek priredil sprejem, za katerega je vabila prejelo kakšnih dvesto tovarnarjev, politikov in drugih odličnikov družabnega življenja zasavskih far.
Kronistu dogajanj marsikatera stvar se je v spomin vtisnila. Izlaški župan g. Vidmar in minister g. Jazbinšek sta si veliko žalta vi h v ksiht zmetala, a pesti le niso zapele. Pričkanje je šlo o tem, ali g. župan boljši na harmoniki ali g. minister boljši na saksofon muzicira. G. minister Jazbinšek je zatem skupaj s prvim izlaškim tovarnarjem g. Goštetom obujal mladostne spomine na njuno pionirstvo v tamkajšnji gradbinski fabriki. Tudi deželni svetnik g. Češko se je vabilu odzval: potarnal je nad slabim vremenom, vsled katerega je bil njegov vzpon na triglavskega očaka na poznejše čase odložen. Med prvimi sta drugovanje ob vinskih kupah zapustila g. Fritz in g. Štrajhar. Prvega, ki je direktor deželne banke, je čakalo srečanje z drugimi gojenci trboveljske gimnazije, ki so študije pred četrt stoletja končati. Zapišemo naj še, da je med njimi bil tudi naš presvetli predsednik g. Drnovšek, ki se je druženja v kisovškem gostišču Marela takisto udeležil. Omenili smo še g. Štrajharja, direktorja lesne fabrike iz Zagorja, ki je srečanje predčasno zapustil, saj ga je naslednji večer v taistem gostišču čakala nova obaveza, ker je možil svojo hčer.
Srečanja so se tudi nekateri župani in predsedniki vlad udeležili. Iz Zagorja sta oba bila, iz Trbovelj pa župana nibilo;jepa bil popoldne viden, da je vžurnalistični druščini na vrtu ene trboveljskih gostiln posedal. Iz Hrastnika jih je najmanj prišlo, kar je težko pravdati. Resda so imeli naslednji dan tam velik praznik, saj jih je obiskal predsednik parlamenta g. Rigelnik. A dasiravno je imel s tem največ poslov g. Binder, direktor glažute, ki je bil njegov gostitelj, je prav g. Binder bil med redkimi Hrastničani na tem srečanju.
Na srečanju je tudi veliko žena bilo opaziti. Opra vljivo bi zvenelo, če bi njihova imena navedli, sajjeprenekatera sama, brez moškega spremstva na srečanje prišla in se pri tem še prav po imenitno zabavala.
Rdeči Revir
NP1
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20Julija 2c, 61410 Zagorje Telefon!fax: 0601 61 611
PROGRAMSKI PAKETI:	Osebni <ioho<lki. Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva.
Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ...
RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanetji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ... RAČUNALNIŠKI TEČAJI:	DOS, WORDSTAR QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX, ...
SOFTWARE OPREMA:
MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slov. knjig za nekatere produkte I

LANCIA
llllll
HRIBAR
61410 Zagorje ob Savi Selo 72, tel.: 0601/62 399
Prodaja novih vozil znamke FIAT, LANCIA 'KREDIT, LEASING"
Prodaja rabljenih vozil vseh znamk z možnostjo kredita.
INA ZALOGI:
LADA SAMARA 5V/91 1300
MERCEDES 190D /85
YUQO 55 12/88
R-4 QTL /91
R-4 GTL /87
LADA NIVA /88
Z-750 /85
NA VSA RABLJENA VOZILA GARANCIJA!
mymmjxm malgaj
j-
KREDITI: 1,2,3 ali 4 leta
CUO v rdeči, beli, modri, zeleni, sivi, črni barvi CUO s tremi ali petimi vrati CLIO s 60, 80, 140 KM CUO na gotovino ali kredit CUO ima vse kar imajo veliki avtomobili
PRIPELJETE SE S STARIM AVTOMOBILOM, | ODPELJETE SE S CLIOM.
OLIO ČAKA NA VAS. ::
NA ZALOGI TUDI OSTALI MODELI RENAULT:
-	R-5 CAMPUS od 978.960 SIT dalje
-	TWINGO 1.278.321 SIT
-	CLIO že od 1.248.000 SIT dalje
-	R-19 od 1.700.940 SIT dalje
-	R-21 GTX 2.0 že od 2.156.000 SIT dalje
VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL!
Prodaja: 0601,24-031. servis: 0601,21-525 I
____________________________________________
TPLIPATRADE d.o.o.
POSLOVALNICA AVTOMATERlAL Cesta 1. maja 19 - HRASTNIK tel.: 0601/43 274
REZERVNI DELI:
-	Zastava, Vugo, LADA, VW Golf, Škoda, RENAULT
-	kozmetika, prevleke, dodatna oprema
-	olje ESSO, CASTROL
-	ugodno izpušni lonci, antifreez
-	gume - obnovljene - garancija SAVA-SEMPERIT, NOKIA (montaža brezplačna)
MOŽNOST NABAVE REZERVNIH DELOV PO NAROČILU.
DELOVNI ČAS: 8-1 7h, SOB. 8-1 2h
si!
C.

m
Hill
TRGOVINA
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/881 338
novo - TRGOVINA V LITIJI !!!
Gotovinski popusti, plačilo na 2,3 ali 4 obroke,
-	ITISONI širine 2 in 4m
-	TOPLI PODI širine 2,3 in 4m
-	BARVE AKRIL, JUPOL, BARVE za les in kovino
-	pestra paleta tekstilnega meterskega in dekorativnega blaga
-	prodaja zaves proizvajalca VELANA in šivanje po naročilu
-	karnise
- OPRAVLJAMO TUDI POLAGALSKA DELA: polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 13”
/O ljubljanska
Celje - skladišče
D-Per
6/1993
r
m
Banka Zasavje d.d., Trbov 5000006276-34
COBISS ©
BOSTE REŠEVALI
STANOVANJSKI PROBLEM?
Potem se zdaj odločite za namensko mesečno varčevanje v Banki Zasavje d.d., Trbovlje
Že po enem letu lahko dvignete z obrestmi oplemenitena privarčevana sredstva in
KREDIT, ki je celo 5X VEČJI od povprečno privarčevanih sredstev.
NAJUGODNEJŠI MED UGODNIMI
Informacije O enoti Trbovlje na oddelku stanoVanjsko-komunalnega kreditiranja.
1 !VfAiM»ČIIJVI«A
I UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi
I Nepreklicno naročam časopis ZASAVC.
Ime in priimek..............
I mesto.......... poštna št,..
ulica........................ telefon....................
datum........................ lastrioročni podpis . . . .
NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno(ustrezno obkroži)