Lelo m, it*v. 122, Poitnlna plačana w gotovini. V CeSJui v torek 5» 5 unij a 1922.] P«s«miexna štev. i filiit. i am^ mm m DDE I rapf H jmmBP® B iiaLJ teisssla Sodssllsilen© stranke Jugoslav Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Celje, Strossmajerjeva ul. št 1, I. nadstropje. Naslov za dopise : Celje pošt. pred 43. Telet int. št. 53. Ček. rač St. 11.955». Stane mesečno.................. 20 Din za inozemstvo....................30 Din. Oglasi: prostor 1 X65 mm 1 Din. Dopise karikirajte in podpisujte, sice-' se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Fatalna zmota ali podlost? Pravcati vihar navdušenja je divjal te dni širom naše domovine. Tujcu, ki je opazoval to nepopisno vrvenje ■n bral po naših časopisih potoke zvenečih in eksaltiranih traz o neprecenljivih zaslugah za narod in takozvano svobodo, ki so si jih' pridobili zversko ubiti slovenski fantje 17. pešpolka v Judenburgu, se je zdelo, da se nahaja v rimskem amfiteatru, kjer bedasta tolpa ploska in pozdravlja rejeno svinjo v podobi Nerona, ki s svojim zločinskim palcem daje znake, naj se odpro zverinjaki in začne nečloveško mrcvarjenje nedolžnih kristjanov. Že od začetka spremljamo ta zanimivi pojav, ki' je v sedanjih časih splošnega pomanjkanja in nezadovoljnosti prej dokaz duševne podivjanosti in kulturne dekadence kakor pa pristen izraz notranjega razpoloženja Širših slojev na-• roda, pa strm molčali do konca zato, da vidimo, v koliko, so naše ljudske mase dorasle današnji v zgodovini človeštva vsekakor največ n in najbolj odločilni dobi. Prepričali smo se, rla smo baS mi Slovenci v pretežni večini kulturno in politično daleč zaostali za drugimi narodi, da smo v gotovih slučajih naravnost otročje naivni in smešni. 7, nepopisnim sijajem in svečanostjo, i vsemi mogočimi atributi zunanjega bleska, ki pa z notranjo duševno kulturo ni prav nič v sorodu, so izkopali v Judenburgu strohnele zemske ostanke naših fantov, ki jih je avstrijska sol-dateska pred petimi leti ustrelila zato, ker nišo ' hoteli več prelivati človeške krvi. O teh nesrečnežih spregovorimo pozneje. Že samo dejstvo, da prirejamo danes, ko mnogi pošteni in marljivi ljudje nimajo niti vsakdanjega kruha, tako ' obsežne in drage svečanosti, je žalostno in.dokazuje, da je naša diužba gnila do skrajnosti. Pomisliti je treba samo, da so bili izdani za izkop,, prevoz in pogreb takozvanih judenburških žrtev štoflsočaki, ki bi bili lahko marsikomu pomagali iz bede iu olajšali težko Življenje onim, ki jih je. moralno 'pokvarjena kapitalistična družba spravila ua beraško palico. Čemu trositi težko zaslužen denar za stvari, ki so s pametnega človeškega 'stališča ne potrebne in absurdne, ko pa imamo vse' polno telesnih in duševnih siromakov, ki stradajo in so raztrgani, dasi imajo do življenja isto' pravico kakor vsi drugi. Koliko imamo nepreskrbljene dece, koliko onemoglih starcev, koliko mladih in marljivih ljudi, ki bi bili silno potrebni denarne podpore I Toda naši trgovci s človeško pametjo dobro vedo, da ljudstvo potrebuje za svoje kratkovidne oči povečevalno steklo, ki mu kaže dejanske razmere v docela zveriženi obliki. Zato mu pojejo na ušesa božanstvene himne o narodni samozavesti, o ljubezni do rodne zemlje. o junakih, ki so baje zanj prelivali kri, na tihem si pa mislijo-svoje iu gladijo lepo : rejene trebuščke ter 'polnijo 7. njegovimi Žulji nenasitne žepe. V materialnem oziru je bila ta nesmiselna prireditev za naše razmere predrag šport, od katerega narod kot tak ne bo imel absolutno nobene koristi, pač pa je dobrodošel onim, ki na ljudski nevednosti zidajo svoje blagostanje. Zdaj pa si oglejmo to stvar še z druge strani. Neverjetno je in kdor ima količkaj zdravih rnožgsn v glavi, mora strmeti nad predrznostjo in zaslepljenostjo naših narodnih »prvakov«, ki jim je prišlo na um, prepeljati kor,ti ubitih slovenskih fantov iz, Avstrije v Jugoslavijo. Kdo so bili ti vojaki in kaj so storili, da jih slikajo prebrisani kapitalisti kot mučence in narodne svetnike? Odgovor ni baš težak. Upor teh nesrečnih žrtev kapitalistične krvoločnosti je bil cdmev ruske revolucije. O tem lahko dvomi samo političen bebec ali pa človek, ki ima v glavi polno tuje naviake in smeti. Kolovodja usodepoimh dogodkov v Judenburgu je bil pokojni ITfner, preprost fant, ki, je bil nekaj Časa v ruskem ujetništvu, k jer« je videl, kako je proletariat strmoglavil kapitaliste in izjavi), da noče več pre livati človeške krvi zrt njihove interese. S treznim političnim nazirnnjem, ki rnu je sililo v roko orožje za borbo proti brezvestnim tiranom, ki so bili in so so še dandanes v vseh državah enaki, se je vrnil Možina domov, kjer ga je avstrijska militaristična roka nemudoma oblekla znova v vojaško suknjo. Bil je dodeljen pohodnemu bataljonu, ki bi bil moral v kratkem oditi na bojišče, da znova ubija in mori svoje sobrate proletarce. Naravna posledica njegovega bivanja v Rusiji je bil idejni odpor proti vojni in mesarskemu klanju ljudskih mas in kot zaveden proletarec je začel zbirati okrog sebe še druge fante, večinoma tudi bivše ujet nike iz Rusije in tako je nastalo nekako jedro ali idejno vodstvo poznejšega upora. V njegovi agitaciji med vojaštvom judenburške garnizije ni bilo niti sledu o kakem nacionalizmu ali zedinjenju Jugoslovanov, o katerem pokojni naš drug sploh sanjaril ni in kdor trdi nasprotno, je ali lažnjivec ali pa mu manjka nekaj koleščkov v glavi. Njegova ideja je bila posneta po temeljni zahtevi ruske socialne revolucije, ki je hotela v prvi vrsti končati zločinsko prelivanje krvi. Kdor je takrat nosil vojaško suknjo in ni hinavec ali bebec, mora pač priznati, da je bila ogromna večina vojaštva sita vojne če/, glavo. Nobena nacionalna himna ali slavospev na domovino bi je ne bil spra vil v tedanjih časih prostovoljno na bojišče. To je mogla storili edinole kruta roka militarizma z železno disciplino in bičem. Zato je razumljivo, d g je imel Možina s svojo agitacijo precej šen uspeh. Dočim so se mu takoj v začetku pridružili malodane vsi oni vojaki, ki so bili že v Rusiji in so se vrnili iz. ujetništva, dočim je šla za njim večina mladih vojakov, so stari hlapci iz dopolnilnih čet omahovali, inteligenca in slovenski častniki, ki nesrečnim žrtvam danes tako široko-ustno pojejo slavo in opisujejo svojo ljubezen do naroda, so pa stisnili pri prvih strelih rep med noge in gledali, kako je po zatrtem uporu, razgrajal* avstrijski preki sod in kako je tekla nedolžna kri njihovih rojakov. V onih kritičnih trenutkih je bilo treba doka zati svojo narodno samozavest, takrat je bilo umestno navdušenje za domovino in opevanje jugoslovanske ideje. Judenburg je bil ono mesto, kjer bi bili naši nacionalisti, ki sedaj toliko kriče o svojem junaštvu, lahko dokazali, da so res značajni in dosledni pristaši svojih idej. Toda za nas proletarce ni skrivnost, da ti junaki kriče samo tam in tedaj, kadar ne pokajo puške in kjer se lije vino. Če bi bili slovenski"') častniki res dostojni in upravičeni trditi, da so oni idejno zvesti svojemu narodu, bi bili morali takrat prijeti za puške in stopiti na čelo upor *) Opomba stavca: Slovenski, častniki v bivši Avstriji bili so z malo(j izjemami največje s ... 1 nikov. Strahopetnost in hlapčevska vzgoja pa je bila kriva, da so stali kakor osmeSene in obžalovanja vredne figure na morišču, kjer so junaško padli prvi slovenski, ne nacionalni, marveč socialni revolucionarji. In te figure sedaj hodijo med ljudstvo in ga uče, kako naj ljubi svojo domovino. Žalostna jim majka in naše častitke, da imajo tako neverjetno kosmato vest. Upor, ki so ga začeli zavedni, značajni in neustrašni, toda, žal, premalo organizacijsko izvežbani in številno preslabi slovenski proletarci, je avstrijska soldateska s pomočjo nekaterih/ slovenskih inteligentov (med preisko-vatnimi sodniki in zagovorniki, priznani so biii tudi slovenski častniki) neusmiljeno zatrla. Padle so žrtve, prelita je bila proletarska kri, Judenburg je našel svoje posnemalce kmalu potem na Za-! loški cesti v Ljubljani. Toda o žrtvah, ki so padle tu za isto vzvišeno idejo borbe proti kapitalizmu, naši kulturni »narodnjaki« previdno molče. Za te žrtve ni denarja, da bi jih pokopali na tako svečan način zato, ker je preveč dobro znano, kdo m čemu jih je ubil. O judenburških junakih pa so natrobili narodu, da so padli za nacionalizem in jugoslovansko idejo. Smešna in otročja trditev 1 Isto, kar je gnalo delavca v smrt na Zaloški cesti, je gnalo na morišče tudi judenburške žrtve. Odpor proti zatiranju in izkoriščanju proletariata in borba proti kapitalistom sveta je bila v obeh slučajih vziok, da je tekla kri. In vse sijajne svečanosti in navdušenje, ki je seveda pri onih, ki so to akcijo vodili, samo na jeziku, je ali fatalna zmota ali pa nezaslišana podlost. V prvem siučaju bi se bili gospodje nacionalisti zmotili v toliko, da so poklonili nekaj vencev in. napisali cele jeretnijade kostem prvih, slovenskih komunistov, kar je vsekakor zelo hvalevredno in jim moramo kot dosledni proletarci samo iskreno čestitati, v drugem pa bi prevoz in pogreb judenburških žrtev pomenil nedostojno sramotenje zemskih ostankov človeka sploh, kajti kdor se poslužuje človeških kosti v politične namene, je vse prej. kakor dostojen človek. Zave dni proletarci se morajo s hvaležnostjo spominjati judenburških borcev za njihovo resnično osvobojenje, z druge strani pa imajo lepo priliko prepričati se, kako naivna ali podla je naša kapitalistična družba in njeni podrejeniki. O drugi žrtvi, ki .so jo tudi prepeljali* v domovino, Ivana Endlicherja, lahko samo pribijemo, da je bil že v dijaških letih skrajno dovzeten za vsakovrstne fantastične ideje in da ni bilo težko spraviti ga kot zaslepljenega mladeniča na altar za domovino. Po8Sti£ne vesti« * Vladna deklaracija je napravila najrazličnejše vtise. Posebno nepolitični krogi so bili z njo zadovoljeni, ali bolie, se zanjo sploh pobrigali niso. To pa je skoro edino pravilno, ker res ne vsebuje ničesar, kar bi se splačalo proučavati. Gospodje demokrati se pa jeze, da ni v njej prav nič omenjena Vidovdanska ustava. * V petek se je konstituiral odbor za proučevanje zakonov. Predsednikom je izvoljen M i lutin Dragovič, radikalec seveda, ki je zmagal proti demokratu Žiki Rafajloviču, ki je dobil pet glasov. * Finančni odbor je sejal v petek popoldne naprej. (Prvo sejo je imel v četrtek). Demokrati so kritizirali za- konski načrt, min. financ dr. JStoja- dinovič jim jc pa odgovarjal, češ, da je našel v tem načrtu kritje za izdatke. Radovedni smo, kdaj in kako bo dr. Stojadinovič to svojo iznajdbo patentiral. * Ta teden bo trajala še med narodna železniška konferenca, ki bo dovedla do odgovora o osebnem in prtljažnem prometu. * V Ženevi se sestane danes 4. junija komisija društva narodov že k sedmi seji. Bavila se bo s pripravljanjem programa za medsebojne garancije med državami, da omogoči splošno razorožitev, kakor je sklenila v septembru 1. 1922. skupščina društva narodov. * Stavke v Poruhrju so končale popolnoma. Kovinski delavci so dobili na zahtevo 100°/orio povišanje me/d in pavšalno odškodnino 120.000 M. Razno* r V torek, dne 5, junija ob 16. (4. pop.) se bo vršilo v gostilni pri Arnšku v Štorah zborovanje zadružnikov konsumnega društva. Važna točka dnevnega reda je predvsem pogovor giede prodaje konspmne prodajalne. Vsak, ki se zaveda, da je solastnik te hiše, naj si vzame toliko časa, da se pozanima o svoji lastninil Udeležite se zborovanja vsi zadružniki s čistimi in jasnimi mislimi in trdno voljo. r Mednarodni jezik. Za jezik, ki bi se ga moral okleniti proletariat, so se zadnja leta začeli zanimati kapitalisti. Žalostno dejstvo je, da proletarci še vedno čakajo da jim Duržnazija prinese, kar bi ji morali sami vsiliti. Pozdravljamo pa uvidevnost kapitalističnih sebičnežev, da jim prinese mednarodni jezik esperanto velikih dobičkov. Trgovski mednarodni kongres v Be netkah je ugotovil, da je uporaba esperanta neprecenljive vrednosti za trgovino in njen razvoj. To misel so sprejele že tudi trgovske zbornice v največjih evropskih mestih, Parizu in Londonu; pa tudi New-York je ne zavrača. Esperanto uvajajo že v strokovne, trgovske , in obrtne šole, turistovskim društvom priporočajo izdaje »Vodnikov« v esperantu i. t. d. Pozdravljamo ta napredek posebno zato, ker je dokaz za praktično vrednost esperanta, morebiti bodo zdaj prenehali nezavedneži govoriti, da je esperanto utopija in da se ne bo torej nikdar uresničil. r Lepega dne popoldne je bilo, ko se je pomikal po cesti mrtvaški sprevod proti griču na pokopališče. Za krsto koraka mož, potopljen v žalost, ko mu nesejo njegovo ženo k večne mu počitku, spremljan od dveh svojih sinov ki glasno ihtita in kličeta svojo mater k življenju. Toda mati ne sliši več moža, ne svojih dragih sinkov, ker ločila se je od njih za vedno, za vselej. Čez pokopališče pa se kot črna senca nekaj porniče, kakor da nečesa išče med grobovi, dokler se ne ustavi še pri skoro svežem grobu ter zažene strašen krik — »moj ljubi — moj dragi mož, zakaj si me zapustil? Kaj sem ti storila zlega, da se ne maraš več vrniti — glej, te moje solzne oči te iščejo noč in dan — vse povsod — moje srce krvavi od režečih se ran, ko otroci kličejo svojega ljubega očeta, a ti jih ne slišiš — ne vidiš, kako dvigajo svoje ročice in prosijo boga, da se vrneš!« Tako mlada vdova vije svoje roke in bolestno vzklika, ker so ji pred kratkim časom zagrebli v črno zemljo njenega mladega 32!etnega moža, .tovarniškega delavca. Nihče se je danes ne spomni, nobeden ne vpraša, s čim preživija“se-be, in dvoje neodrasle otroke. Modi in tava v smrtni bolesti, brez tolažbe, brez pomoči, četudi je bil nje mož priden iti zvest delavec, se boril v svetovni vojni za domovino, v katero je, žal, tudi tako hitro odšel, dela! v tovarni za dobiček kapitalistov, a sam je našel smrt in pogubo svoje družine. Poglej, draga delavska para, kam spadaš? Kaj je tvoja glavna dolžnost? Skrbeti te morajo stari dnevi, smrt in kaj bodo takrat počeli tisti, ki so odvisni od dela tvojih rok. Sam moraš uvideti, da ne pomagajo nobene prošnje, ker kapitalizem in ves današnji sistem re poznata usmiljenja — ne slišita prošenj. Če jih rotiš in jmi pretiš, te zapro, preganjajo z militarizmom. Kje je tvoja pomoč, tvoja rešitev ? V tvoji lastni organizaciji — pa nikjer, nikjer drugje. Spoznaj, da je socializem tisti, ki se bojuje proti militarizmu, proti kapitalizmu, proti ode-ruštvu. Spoznaj, da se le edino socializem bojuje za socialno pravičnost, za pošteno življenje proletariata. Če te ta resnična zgodbico, ki jo zgoraj čitaš, ne spametuje in ne privede do samo-spoznanja, potem pač moraš trpeti, ker trpiš po svoji volji, Celje. c Kakor smo 3e napisal! v poročilu o zadnji seji občine Oko!. Celje, je predstojništvo sv. Jožefa prosilo, da bi ga naj občina podpirala z znatnim darom 23 prenovljeni« njegove cerkve Socialisti so se glasovanju odtegnili zgolj radi tega, ker ima občina mnogo večjih revežev, nego je zgoraj imenovani* predstojništvo. Videli srno par dni pozneje, da smo imeli prav. Po cestah skupina za skupino gladnih, bednih ljudi, tam gori na griču pa streljanje, godba, petje in še bogzna koliko takih podobnosti, Ali je vse to zastonj ? Godba je po navadi draga, ker je luk.su«, smodnik tudi ni poceni, pijača — no, pa tiste ima itak pred-stojnifitvo dovolj, dovoli dobrega vitica, Ali poznate tiste lepe vinograde? Čigava last so’ Mnogo bi našteli takih lasti, toda pustimo to. saj še lahko drugič povemo. Saj oni niso neumni zase. imajo popolnoma prav kot eks Irenini moralisti, da iščejo, kje-V mo rejo, dinarja ah Česarkoli* kajti agitacija mora biti dobra, s financami podprta .Jezili so se paC nekateri občinski odborniki« ker socialisti niso hoteli glasovati za tako potrato. Toda, gospodje, poglejte nekoliko v evidenčno knjigo občinskih revežev, boste videli, kakšne sijajne podpore imajo, kako. žive. Na to rajši mislite — pa prav vsi, ka terim se je zdela potrebna podpora pred-stojništvu sv. Jožefa. Ko se je na eni prejšnjih sej razpravljala razdelba občinske zemlje, so ravno krsčanski možje bili tisti, ki so hoteli, da se zemlja potom dražbe razdeli. O, zelo se izkazujete, gospodje ; mnogo zaslug si boste stekli ! Mi bomo pa tako natančni,, da bomo prav vsako dejanje tako glasno povedali, da vas bodo široke plasti poznale, da hočete čimpreje delavstvo spraviti v pogubo. Toda ne boste ga! N e z n d o v o 1 j n e Ž i. c Seja kluba soc, odbornikov Okolice Celja se bo vršila v četrtek 7. jun. ob 19. (7. zv.) v strok, tajništvu, Vodnikova ul. 3. Točno! Vsi I c V ponedeljek 4. junija se pričnejo porotne obravnave za poletno sezono na tukajšnen porotnem sodišču. c Veselica Jugoslovanske matice je bila v nedeljo ob sodelovanju klerikalnih in narodu.h socialistov ter vojaštva na Glaziji v Celju, Prostor je • bil okrašen In ovenčan z najrazličnejšo branjarijo, šotori so stali po vrsti kakor na kakšnem Seguanju. vsi seveda z. napisi na pročeljih. Čudno je bilo, a vendar največje hvale vredno, da se je skrival kakor preplašen svat brez primerne obleke med šotori tudi eden, kjer so bile občinstvu na razpolago tudi brezalkoholne pijače. Dejstvo pa je, da so se zgubili sem le maloštevilni buržujski radovedneži, ki še takih »čudnih« pijač dosedaj niso poznali. Tudi dva dijaka sta stala ob njem in pila vsak svoj malinovec, pa menda samo na ljubo svoji profesorici, ker drugače spadata med buržujske prijatelje alkohola. Glavna točajka v tem šotoru je bila neka pridna dama, ki pa se kijub temu tudi čašice vinca ne brani, če ji ga kdo ponudi, soj oblika tako zahteva! Na veselici so imeli obiskovalci tudi priložnost videti različne bedaste Avguste, klovne in humoriste, v zverinjaku so imeli nekega osla (preoblečenega študenta nacionalista), ki so ga nazivali Radiča. Kapitalizem je res človeško družbo že tako korumpiral, da se na vsak način hoče razvedrovati z osli in drugo živino : celo francoskega zmaja so imeli na razpolago. Čisto blizu teh človeških »zverin« so se vrstili mladi in razgreti pari po akordih pihal; muzika je bila čisto po kapitalističnem okusu. Ko je odšlo vojaštvo, ki je delalo živi plot, se je veselični prostor prav zelo napolnil; hvala Bogu, delavstva ni bilo veliko, kvečjemu je nekatere radovedneže zaskrbelo, če bo veselica brez njih sploh končati mogla. Takih mlač-nežev ni bilo veliko, pa vendar preveč. Izgovori, da gredo samo na tombolo, ali da jih zanima to ali ono. kar je samo na sebi dobro, so samo senca, v katero hoče slabotnež kriti svoje poželjenje po veselicah. S tombolo, za katere tablice je vrgel delavec v prazen nič svoje težko prislužene denarce, zna kapitalizem kupovati moč in voljo proletariata, s tombolo pa buržoazija proletariat tudi korumpira; revež je, če se kdo spozabi tako daleč, da želi v tomboli kaj lepega dobiti za majhen denar. To je samo otročja nezavednost. Kapitalizem še ni nikdar nikomur ničesar dal, njti za velik — niti za mal denar ne, če ni v tem izrecno uvidel ogromnega, postoterjenega dobička- Ljudje, ki si to mislijo, so ali nevedneži prve vrste, ali pa so malomeščani, ki žele postati pravi kapitalisti. c Nekaj za ljudi, ki so bili do-sedaj še slepi' Svoječasno je demo-kratskoradikalna vlada izdala zakon za pobijanje draginje in kaznovanje veriž-nikov ali navijalcev cen. S tem zakonom je prišel celjski trgovec in tedanji obč. odbornik (J D S.) g, Rudolf Ster-mecki navzkriž, ker je bil baje že ta krat preradikalen pri določevanju cen. Leta 1920. je bi) kaznovan na 7 dni zapora in 2000 Kr, denarne globe. Proti kavni se je seveda pritožil in mu je prehranjevalni odsek v Ljubljani kazen znižal na 24 ur napota. Nalo je vloSil milostno pronšjo — in bil je oproščen. Ostal je 5u vedno demokrat.— Leta 1922. je bil zopet precej socialen za sebe, zopet g a je doletela kazen Kr 20.900 in treh tednov iapora, Vložil je reknrz, a m nič pomagalo, ker je bil že predkgznovan v sličnem deliktu A g. Sterrnecki ni obupal, tudi se ni ustrašil, doprinesti največjo žrtev s tem, d-t je odstopil od državotvorne J D S, pustil mandat obč. odbornika ter postal radikalec ! Sedaj, ko je pri radikalni vladni stranki, sedaj se je pa že znebil nerodne zaporne kazni. Namesto zapora bo plačeval vsak dan za 3 tedne po 50 dinarjev t. j. skupaj lOSO dinarjev. Hudobni ljudje, zlasti oni siromaki, ki občutijo draginjo najbolj, pravijo, daje g. Rudolf Sterrnecki pristopil k radikalni stranki zato, da bo še nadalje radikalno cene navijal ,in da so ga radikali rešili kajhe. Radikalna stranka je pa res socialna stranka; ona pomaga komunistom, Nahtigalom in navijalcem cen, to se pravi komur manjka čednosti, ta dobi pri radikalcih svoj prostor in 5e nagrado povrh! R. F. D. Vsak naš človek, ki je kdaj živel v Združenih državah, zna, kaj predstavljajo te tri črke; celo v starem kraju si razbijajo glavo, kaka tajnost pravzaprav tiči za onim »R. P. D Box« rtu adresah sorodnikov v Ameriki. Kratica R. F. D, (Rural Free Uelivery) označuje preprosto stavno ameriško kmetsko pošto, ki daje oni posebni značaj ameriškim cestam po deželi z ono procesijo Skrinj (box) ob cesti, nataknjenih na palico. Dostikrat je »baksa« pred hišo; dostikrat pa je hiša precej daleč v polju. Poštar, ki s svojim avtomobilom nabira in oddaja pošlo po oni cesti (rOad), se ustavlja pri vsaki Skrinji, pusti tam pošto in nabira, ako je lastnik Skrinjice kaj notri pustil za oddajo. Ta sistem ruralne pošte je karaktarističen za Ameriko, in, kar se tiče praktičnosti, ni mu para na svetu. Lepe pa one Skrinjice niso. Vsaka Skrinjica je pobarvana; kakor se gospodarju pač ljubi, ena se nagiba na eno stran, druga na drugo, tretja stoji poševno 1 ta parada nedisciplinami!) poštnih Skrinjic je prav značajna na ameriške ceste. Poštna uprava namerava storiti nekaj tudi v korist olepšavanju kmetskih cest, s tem, da uvede nekoliko reda med temi Skrinjicami, ki jih je v Ameriki čez pet milionov. Mesto po-edinih Skrinjic nameravajo uvesti skupne Skrinjice za celo sosedstvo s posebnimi oddelki za posameznike. Razni načrti »o bili predloženi v svrho te olepševalne kampanje. Te skupne Skrinjice bi imele nekak umetniški 0-kus in bi se iepo podajale lepoti okoliša. Neki načrt predlaga skupino Skrinjic lepo porazrejenih ena čez drugo v cilindru, vrtečem se okoli skupne osi. Drugi načrt predlaga čedno drobno hišico, postavljeno na umetno izdelanem drogu, v kateri bi bilo prostora za tri Skrinjice. Iz strok. gibanja, g Zborovanje stavb, delavcev se je vršilo v petek zvečer v dvorani gospe Janžek v Celju. Na zborovanje so prišli vsi oni delavci, delavke in polirji, kateri so odvisni od mezd. Manjkali so samo tisti, ki so posestniki in delavci obenem, kateri ne polagajo važnosti na skupne nastope. Shodu je predsedoval s. Lebič, kateri je poročal o zavlačevanju mezdnega pogajanja. Med splošno debato so se ugotovile sledeče plače : a) polirji 30 K na uro, b) preddelavci 23 — 28 kron, c) profesionisti 21—25 K, č) kvalific. težaki 17—20 K, d) težaki 13—17 K, e) mladoletni delavci in f) delavke 10 do 13 K, g) vajenci 10—17 K. Te plače so bile določene 26. 9. 1922. pri Zvezi industrijcev. Pripominja se, da se večji del na stavbah izplačuje le minimum navedenih plač. Tako n. pr. dobivajo ženske Din 2 80 ria uro, težaki po Din 4 — in zidarji po 5 do 6 dinarjev. Pomisliti moramo, da so stavb, delavci sezonski delavci, ki imajo samo devet mesecev v letu možnost dela. Nadalje: zidarji so bili že pred vojno plačani kakor strojniki, ključavničarji in še bolje Zato je delavstvo na tem zborovanju sprejelo obširno resolucijo, v kateri zahteva kategorično 50% povišanja mezd ria vseh stavbah in podjetjih brez vsacega odlašanja. L. volili so se obratn* zaupniki m vsako podjetje, kateri bodo predložili spo menice. Obenem se je sprejel protest radi kršenja zakona o zaščiti delavcev v delavnem času. Zborovanje se bo v soboto, dne 2 junija v Celju nadalje valo. V Mariboru se bo vršilo zborovanje v nedeljo, dne 3. junija v Ljudskem domu. g Železničarji v območju zagreb ške direkcije drž. žel. ima jo te dni volitve v skupščino svoje bolniške blagajne. Direkcija seveda si ne želi, da bi si bolniško blagajno upravljali železničarji sami, zato je te volitve razpisala tako nerodno, da se večina že lezničarjev ne bi udeležila in da bi bili potem izvoljeni tisti, ki so direkciji v vsem na razpolago. Niti uradnih kuvert ni razposlala, da bi vsak volilec dobil eno — gotovo je upala, da, ker so zaslužKi železničarjev tako majhni, se ne bo mogel marsikdo udeležiti volitev zato, ker ne bo imel kuverte. Pa čeprav železničarji res težko žive in torej tudi težko skrbe za svojo iz obrazbo in organizacijo, vendar bodo izvršili pri volitvah v skupščino svoje bolniške blagajne svojo dolžnost in volili listo Saveza železničarjev Jugoslavije. Kdor glasovnice še ni oddal, riaj jo odda takoj, ker je 2e zadnji čas1 Zveza Jugosl, žel. je postavila tudi svojo Kandidatno listo, večinoma urad- 1 nike ljubljanskega inšpektorata. Delav- cev zelo malo, pa še te samo take, k si še kihniti ne upajo, če zagledajo kje kakega »gospoda«,, n. pr. svojega načelnika postaje. Kako važno je, da se železničarji zanimajo za te volitve in da postavijo pri njih zadnjega moža v boj, naj pokažemo na majhnem zg!e du. Po neki ministrski riaredbi je ra.: pisala zagrebačka direkcija mesta za zdravnike, ki bi naj bili v vsaki sekciji samo po eden. Tako n. pr. za slovenjgraško sekcijo bi bil en sam zdrav nik z delokrogom od Celia do Dravo grada, torej 74 km. Kai