teto LXVI Poštnina plaJans v gotovini. f LJubljani, v šreflo, Jrie B. julija 1935 Stev. 152 i Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/111 VET, Telefoni «rednlitra in apravet HPBI, (040, KMT8, <0 M, AMH — Izhaja vsak dan zjutraj raze«. Cena f.50 Din Cek. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.341 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prasa-Ounai 24.797 Uprava: Kopilur-jeva ulica štev. Pravi pomen irancosho-turške pogodbe " Francosko-turška pogodba, ki je bila podpisana v Parizu dne 1. julija, je v sklopu-sedanjega zunanjepolitičnega položaja mnogo več, kot pa sporazum med Turčijo in Francijo glede nadaljnje usode Sandžaka ali pokrajine okrog mesta Aleksandrete, ki je del Sirije — pod francoskim nadzorstvom — in meji neposredno na Turčijo. Čeprav ima ta pogodba čisto krajevni značaj, je svetovni tisk takoj razumel njen mnogo širši pomen ter brez okle-,vanja ta dogodek proglasil kot zgodovinsko dejanje, ki bo imelo svoj vpliv na nadaljnji razvoj evropske politike sploh, a posebej še za bližnjem vzhodu. Mirovna pogodba, podpisana 1. 1921. v Lau-eanni, je Turčiji prinesla mir. Na svoji južni meji je dobila ob bok sirsko državo, ki pa so jo postavili pod francosko nadzorstvo tako dolgo, dokler ne bo pod vodstvom in z nasveti nadzorne države postala zmožna, da zaživi popolnoma samostojno življenje kot neodvisna država. Takrat že, 1. 1921 je bilo določeno, da bo turško prebivalstvo, ki je še ostalo v Siriji in sicer v podeželja okrog pristanišča Aleksandrete in mesta Antiohije, uživalo posebno samoupravno zaščito. Do pred par leti je tudi pri tem ostalo, kajti francoska nadzorna oblast je te v mirovni pogodbi v prilog turškega prebivalstva zapisane pravice strogo spoštovala. Med Turčijo in Francijo je bila 1. 1926. celo podpisana prijateljska pogodba, kar je bil udaren dokaz za to, da je bila Turčija zadovoljna z usodo turške narodne manjšine v Siriji. L. 1936. pa so se pojavile prve težave. Takrat je Francija sklenila, da organizira Sirijo v samostojno državo in da se sama umakne kot nadzorna oblast s tega ozemlja. [Turčija je takoj dvignila protest, češ v mirovni pogodbj smo pristali na to, da ostane pokrajina okrog Aleksandrete, kjer prebiva turška narodna manjšina, izven meja nove turške države samo zaradi tega, ker smo zaupali v pravičnost francoske uprave, nismo pa izrekli enakega zaupanja v bodočo samostojno sirsko državo. Ako postane Sirija samostojna država, je dejala Turčija, potem je treba vprašanje iurške narodne manjšine v Aleksandreti ponovno proučiti in samoupravno življenje te manjšine na drugi način razčistiti. Turčija je predložila, da si to pokrajino priključi k svoji državi, ker bi bila turška manjšina na ta način najbolje zaščitena, Turčija pa bi dobila v svoje meje edino uporabno večje pristanišče na vsej južni obali Male Azije. Francija je odgovorila, da tega ne more dovoliti, da ne more pristati, da bi se sirska država okrnila in da je treba pač najti drugega izhoda, ki bo zadovoljil tako Turčijo, kakor Sirijo. Po daljših prerekanjih, ki so bila nakolikokrat zelo ostra in je iz njih dihalo že bojno razpoloženje, sta se Turčija in Francija dne 29. majnika 1937 v Ženevi sporazumeli, naj se v aleksandretski pokrajini izvedejo volitve pod nadzorstvom Zveze narodov, da bo mogoče na osnovi vo-Irvnih izidov ugotoviti, kje žive Turki, koliko jih je in kam želijo, ali v Turčijo ali pod Sirijo. Volitve so se v začetku letošnjega leta zares tudi začele, toda v jako hudem ozračju. Turčija je začela zbirati vojake na sirski meji in je brez ovinkov izpovedala neuklonljivo vpljo, da bo brez nadaljnjega vkorakala v eleksandretsko pokrajino, kakor hitro bo imela ivtis, da se tamkaj razmere razvijajo neugodno za turško narodno manjšino. Med volitvami je prišlo do neredov, do nepravilnosti, tako da se je zdelo, da je oboroženi spor neizbežen. Kar naenkrat pa se je položaj spremenil, ko se je Francija odločila, da čim bolj ustreže Turkom, ki so iz aleksandretskega vprašanja napravili vprašanje svoje časti in veljave turške države. Začela so se pogajanja na dveh področjih hkrati: politična pogajanja v Parizu in vojaška pogajanja v Siriji. Zaključek obeh pogajanj je bil sporazum, podpisan v petek, dne 1. julija v Parizu med francoskim zunanjim ministrom Bonnetom in turškim veleposlanikom Suad Davazom. Turško-francoski sporazum vsebuje v glav-mem tri točke. V prvi točki urejuje posebej položaj aleksandretske pokrajine, kjer dobi turško prebivalstvo samoupravno zaščito pod jamstvom turške oborožene sile, ki se naseli tam, kjer prebiva turška narodna manjšina. V drugi točki je predvideno sodelovanje med Turčijo in Sirijo, v tretji, ki je med vsemi najbolj važna in ki daje pogodbi tudi njeno zgodovinsko vrednost, pa je poudarjeno, da mora ostati dosedanji politični položaj v vzhodnem delu Sredozemskega morja nespremenjen in da bosta v potrdilo tega Turčija in Francija podpisali posebno prijateljsko- pogodbo, ko lx> francoski zunanji minister Bonnet jeseni obiskal turško prestojnico Ankaro. S prijateljsko pogodbo bo na zelo srečen način zaključena doba hladnih, pogostokrat tudi napetih odnosov med Francijo in Turčijo in se pričenja popolnoma novo poglavje merjenja zunanjepolitičnih sil v tem delu Evrope. Ko je bila dne 13. marca Avstrija priključena k Nemčiji, je moralo za vsakega postati samo po sebi razumljivo, da bo zapadnoevrop-ska diplomacija, ki priključitve ni marala ali ni mogla preprečiti, segla po daljnoročnih protiukrepih. Ustanovitev 75 milijonske države I osrčju Evrope, kjer jo premalo živeža in Anglija in Francija organizirata jugovzhodno Evropo London, 5. julija. TG. »Sunday Times« poroča iz merodajnega vira v zunanjem ministrstvu, da je bi; pred nekaj časom v zunanjem ministrstvu ustanovljen poseben odbor diplomatov in gospodarskih strokovnjakov, ki ima nalogo proučevuti, na kakšen način bi Anglija mogla južnovzhodno - evropskim državam priti najbolj izdatno na pomoč, kako visoka posojila bi jim lahko dovolila in pod kakšnimi pogoji ter kako bi jih v pogledu medsebojne trgovine najbolj uspešno navezala lia angleški trg. Ta odbor je bil ustanovljen po obisku francoskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra in je njegovo delo izraz skupne politike Francije in Anglije v balkanskih in podonavskih državah. Posojilo 16 milijonov funtov (skoraj 4 milijarde din), ki ga je Anglija dovolila Turčiji, je bilo priporočeno od tega odbora, ki proučuje zdaj še položaj po drugih balkanskih državah. Isti list poroča dalje, da vlada predvsem nemških gospodarskih in političnih krogih veliko zanimanje za delovanje Anglije na evropskem vzhodu. V Nemčiji namreč niso mnenja, da je gospodarska pomoč, ki jo Anglija ponuja balkanskim državam, izraz nesebične ljubezni do bližnjega, marveč samo odsev velikopotezne politike Anglije in Francije, ki zadeva tudi v življenjske koristi nemške države. Nemško časopisje je angleško posojilo Turčiji imenovalo »politično posojilo« in je angleško vlado obdolžilo, da hoče s svojim visoko vrednim denarjem izkoristiti položaj na evropskem vzhodu ter tamkaj izpodriniti druge države, ki imajo tamkaj svoje življenjsko važne gospodarske interese. List navaja mnenje »Narodno socialistične korespondence« v Berlinu, ki očita Angliji nelojalno konkurenco ter podčrtava veliko oživljnjočo vlogo, ki jo je Nemčija igrala pri gospodarski obnovi Turčije in zdaj grozi, da pade popolnoma v pozabljenje. Nemški list pravi, da je »Anglija sklenila s Turčijo neke vrste gospodarsko - trgovinski sporazum, ki pa ima svoja politična ozadja« in svari Turčijo s sledečimi besedami: »Upamo, da Turčija ne bo pozabila tega, da ne bo mogla ohraniti nemški trg za svoje poljedelske pridelke in za svoje surovine, če nemška industrija ne bo smela več računati na turški trg, da tamkaj proda svoje izdelke.« Ta komaj prikrita grožnja pol- uradnega nemškega lista je bila izrečena v trenutku, ko je nemška vlada začela s Turčijo nova trgovinska pogajanja, ter ima brez dvoma namen, da vnaprej posvari turško vlado, da naj si nikar ne deta kakšnih utvar glede nemške pomoči pri industrializiranju Turčije, ako se bo Turčija preveč vdajala političnemu vplivu Francije in Anglije. Podobno se je izrekel tudi nemški gospodarski minister d r. F u n k ob priliki zborovanja turško-nemške trgovske zbornice v Berlinu, ko je dejal, >da je sodelovanje med Turčijo in Nemčijo mogoče le na ta način, da Nemčija oddaja Turčiji svoje industrijske stroje in dobiva od nje v zameno poljedelske pridelke in surovine«. Angleški list sklepa iz tega, da gre angle-ško-fraacoska politika v južno-vzhodni Evropi Nemčiji nekoliko na živce in da jo to postalo še bolj očitno, odkar je tudi Francija podpisala s Turčijo sporazum, ki je samo uvod v mnogo bolj obsežno politično prijateljsko pogodbo. Turške čete zasedle Alehsandreto Jeruzalem, 5. jul. AA. DNB: Turške čete, ki so na meji Sandžaka, so danes zjutraj dobile brzojavno naročilo, naj danes dopoldne zasedejo ozemlje Sandžaka do Kirikana, a jutri naj vkorakajo v Antiohijo. Slovesen podpis pogodbe v Ankari Ankara, 5. jul. AA. Anatolska agencija po-| roča: Včeraj sta v zunanjem ministrstvu podpisala pogodbo prijateljstva in zavezništva med Francijo in Turčijo zunanji minister Ruždi Aras iu francoski poslanik v Ankari. Sklenjeno je bilo, da se podpisani dokument takoj objavi, namreč pogodba o prijateljstvu in zaključni protokol. Podpisovanju je prisostvoval tudi predsednik Sirije Emil Arslan. Takoj po končanem aktu podpisovanja, je Ruždi Aras čestital francoskemu poslaniku k temu važnemu dogodku, ki predstavlja začetek nove dobe v francosko-turških odnosih. Nadalje je Ruždi Aras izrazil svoje simpatije in simpatije Turčijo tudi Emirju Arslanu. Francoski poslanik jo odgovoril zunanjemu ministru Ruždi Arasu in poudaril, da je sporazum v Montreucu znatno doprinesel k utrditvi varnosti v Sredozemskem bazenu. On sam je prepričan, da bodo vse podpisane pogodbe še bolj utrdile prijateljske zveze med Turčijo in Francijo. Anglija posodi Turčiji 4 milijarde din London, 5. julija. AA. (Štefani.) Parlament je soglasno sprejel zakonski načrt o ratifikaciji angleško-turškega sporazuma. Po tem sporazumu daje angleška vlada Turčiji posojilo v višini 10 milijonov funtov šterlingov (2 in pol milijarde din). Ta vsota se bo porabila za nakup angleških proizvodov. Angleška vlada pa je dovolila še posojilo v višini 6 milijonov šterlingov (poldruga milijarda din) za nakup vojnega materiala v Veliki Britaniji. Turška vlada bo ti posojili vrnila do 1952 oziroma 1962. Sir John Simon je branil turško-angleški finančni sporazum na seji parlamenta in je med drugim izjavil, da zasluži turška politika zadnjih let popolno priznanje. Finančni sporazum izraža turški vladi to priznanje. Vsi govorniki so nato izjavljali, da se bodo z novim sporazumom okrepile gospodarske vezi med Veliko Britanijo in Turčijo. Zahtevali so, da naj vlada nadaljuje t isto finančno politiko tudi z ostalimi h a 1 -k a n s k i m i državami. Nato je bil sporazum izglasovan. Velike nacionalne slavnosti V Prištini °b blagoslovitvi temeljnega kamna V navzočnosti predsednika vlade, več ministrov in ob udeležbi 20.000 ljudi Skoplje, 5. julija. Včeraj popoldne je krenil na pot preko Kosovega polja predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič v spremstvu finančnega ministra Dušana Letica, kmetijskega ministra Stankoviča, prosvetnega ministra Magareševiča, gradbenega ministra Stošoviča, ministra za gozdove in rudnike Kujun-djiča in ministra brez portfelja dr. Mihe Kreka. V njegovem spremstvu se nahajajo šef kabineta Jovan Markovič, ban vardarske banovine Marko Novakovič, večje število senatorjev in narodnih poslancev, časnikarjev in strankinih vodij. Najprej se je predsednik vlade ustavil v Kačaniku, kjer ga je pozdravil predsednik občine in narodni poslanec Ibrahim Gajnel. Velike množice ljudstva Zastopniki vlade pri blagoslovitvi temeljnega kamna za novo bansko palačo v Skoplju: v sredi predsednik vlade dr. Stojadinovič, za njim prosvetni minister dr. Magaraševič in gradbeni minister Stošovič, za komandantom mesta kmetijski minister Jankovič in minister dr. Miha Krek. (Istega dne so bili v Skoplju blagoslovljeni tudi temelji za novo žensko gimnazijo, ki bo imela ime «Gimnazija kraljice Marije«.) premalo surovin ter preveč ljudi, ki žive izključno od industrijskega dela, mora roditi gotove neizbežne zunanje posledice gospodarskega in tudi političnega značaja. Tako obsežna tvorba, ki jc plod izredno močne notranje idejne dinamike, mora na zunaj izra-žaiti gotove težnje. Ona mora skušati, da si zavaruje reden dovoz živil in surovin, živil za prehrano ljudstva, surovin za njegovo zaposlitev. Ona mora tudi gledati, da si za svoje industrijske izdelke zavaruje varna tržišča. To ni nobena nova stvar, ampak pojav, ki je tako star, kot je stara zgodovina človeštva. Vzhodna Evropa pa je vse obenem, živežno skladišče, zakladnica surovin in trg za prodajo industrijskih izdelkov in je skoraj neizbežno, da ne bi prišla pod gospodarski in politični pritisk te nove, 75 milijonske nemške države. Zapadnoevropska diplomacija teh možnosti ni pregledala in je segla po protiukrepih, ki so rodili že stvarne uspehe. Tako se je najprej Anglija, siiorazunino s Francijo, odločila, da vzame vso južnovzhodno Evropo pod svoje okrilje na ta način, du ji pride na pomoč z denarnimi podporami, da jo obvaruje gospodarsko odvisnosti od nemškega trga. Turčija je bila prva deležna te pomoči v obliki štiri milijardnega posojila ter skrajno ugodne trgovinske pogodbe. Za Turčijo pride na vrsto Romunija, za njo še druge balkanske države. Zdaj se je še Francija tvorno vključila v ta razvoj ter si je s popuščanjem v vprašanju Aleksnndrcte pridobila trajno turško prijateljstvo. Južnovzhodna Evropa se potemtakem utrjuje, med seboj povezuje, notranje krepi, da bo postala neprehodno ozemlje za kakršnekoli gospodarske in politične pritiske, ki bi se pojavljali na njenih mejah. Anglija in Francija načrtno organizirata ta vzhodno- in južno-vzhodni odporni zid. S tega vidika je treba gledati na francosko-turško pogodbo, ki v tej luči dobiva svojo pravo vlogo v sklopu trenutnih političnih dogajanj v Evropi. so bile navzoče pri pozdravu predsednika. Mesto je v svečanem raz[>oložeiiju. Vse hiše so bile okrašene z državnimi zastavami. Predsednik vlade je korakal skozi kilometer dolg špalir številnih združenj in korporacij z zastavami, in skozi veliko število ljudstva iz mitrovačkega okraja. — Zvečer je predsednik vlade odpotoval v Pri št i« n o. Na Kosovem polju vlada krasno sončne vreme. Vzdolž vse poti so dr. Stojadinoviča pozdravljali kmetje, ki so se zbrali iz okolice. Priština je medtem pripravila predsedniku vlade veličasten sprejem. 100 konjenikov v narodnih nošah jo odjahalo iz mesta nasproti ministrskemu predsedniku. Prvi konjenik je nosil veliko jugoslovansko zastavo. Za njimi je odšlo 50 kolesarjev, ki so« kolesa okrasili v narodnih tMirvah. Razen teh jo odšlo predsedniku nasproti odposlanstvo najuglednejših meščanov. V imenu poveljnika divizije generala Radivoja Zlatanoviča je prišel predsedniku vlade nasproti general Vladimir Kopcarič v spremstvu večjega števila častnikov. Pred vhodom v mesto je postavljen velik slavolok. Ogromno množice ljudstva se zgrinjajo v mesto. Nepregledne so vrste kmetov, deklet iz okolice v razkošnih narodnih nošah, šolski otroci, gimnazijci, društva z zastavami, predstavniki pravoslavne, katoliške in muslimanske ter judovske veroizpovedi itd. — Zlasti pa se odlikujejo razkošno in bogate noše s Kosovega in Črne gore. Med okoliškimi zastopniki, ki so prišli pozdravit predsednika vlade, se nahajajo tudi zastopniki Peči, 1'rizrena, Djakova, Vučitrna in Milrovice. Lahko se reče, da se jo v Prištini zbralo danes vse Kosovo in velik del metohijske doline. Iz Kačanika je predsednik nadaljeval pot proti Prištini. V Uroševcu je bil slovesen sprejem. Po kratkem odmoru se je predsednik vlade dr. Stojadinovič odpeljal v Prištino. Pred občinsko hišo so predsednika vlado dr. Stojadinoviča in njegovo spremstvo pričakovali in pozdravili poveljnik orožništva general g. Jovan Naumovič, zastopnik poveljnika divizije iz Prištine divizijski general Cedomir Kopačič, predsednik omladine JRZ v Prištini Jakša Savelič in drugo ugledne osebnosti. Po pozdravih se je predsednik odpeljal na prištinsko periferijo, kjer so ga čakali oddelki konjenice z zastavami, ter pozdravili visokega gosta z dolgotrajnim vzklikanjem. Nekoliko naprej so bili razvrščeni kolesarji, ki so imeli svoja kolesa okrašena z državnimi zastavicami. Od predmestja pa do središča Prištine je bila zbrana ogromna množica ljudstva, ki je navdušeno vzklikala dr. Stojadinoviču in ostalim ministrom. Tega veličastnega sprejema se jo udeležilo do 20.000 ljudi. Poleg prebivalstva iz Prištine so bili na-vzočni tudi zastopniki iz 20 okoliških okrajev, bilo pa je dosti tudi takšnih, ki so peš prišli v Prištino nad 50 km daleč, da pozdravijo predsednika vlade. Vse meslo je liilo svečano okrašeno, vse v slavolokih in preprogah. Vsaka hiša od najlepše pa do najskroinnejše kolibe je hita okrašena. Prebivalstvo je hotelo na ta način pokazati svojo veliko ljubezen do dr. Stojadinoviča, ki jo kot predsednik vlade prvi obiskal ta znameniti zgodovinski kraj. Nadaljevanje na 2. strani Dunajska vremenska napoved: Že ponoči vdor zapadnega hladnega vremena, čez dan hladno, dež in nevihte, le na vzhodu še sončno. Zagrebška vremenska napoved: Lepo in jas* no vreme. ntran 2 #SLO VENEC dne 6. julija 1938. Štev. 152. Nekaj pojasnil o priključitvi Avstrije k Nemčiji Dunaj, 5. jul. TG. Gauleiter salzburške pokrajine Rainer je po navedbah dunajskega tiska na zborovanju vseh vodij in podvodij narodnosocialistične stranke v tej pokrajini imel daljši nagovor, v katerem je prvič objavil nekatere zanimive podrobnosti o okoliščinah, kako je prišlo do priključitve Avstrije k Nemčiji. Gauleiter Rainer je v svojem govoru priznal, da je igral zelo veliko vlogo dne 12. ma r c a, ko je proti večeru odstopil kancler Schuschnigg in je bil na njegovo mesto imenovan za kanclerja Seyss-Inquart, ki je potem Avstrijo pripeljal v materino naročje Nemčije. Gauleiter Rainer je javno izjavil, da je bil on navzoč, ko so takratnega predsednika Avstrije Miklasa vse popoldne nagovarjali, naj odstavi Schuschnigga in na na njegovo mesto imenuje kakšnega narodnega socialista, a je M i k 1 a s vztrajno in trdovratno odklanjal, kar so od njega zahtevali Takrat je on, Rainer, proti večeru dal nalog 6.000 četnikom SA napadalnih čet in 800 četnikom SS napadalnih čet, naj obkolijo palačo zveznega predsednika in poslopje zasedejo. Mi-klas je potem sprejel ostavko kanclerja Schuschnigga, a se je še vedno branil, da bi imenoval kakšnega na- rodnega socialista za kanclerja. »Pozivam ml za pričo, da tega ne morem storiti Kako naj imenujem narodnega socialista ca kanclerja) Bog, pomagaj mil« fe vzkliknil Miklas. Takoj po osmi mi zvečer so SA četnild obkolili palačo in 40 četnikov — med njimi mnogo takšnih, ki so vdrli v zvezno palačo takrat, ko je bil dr. Doliluss dne 24. julija ubit — je poslopje zasedlo. Zunaj po mestu pa so začele čete Hitlerjeve mladine maniiesti-rati in zastave s kljukastim križem so začele vihrati po mestu. Predsednik Miklas se ni vdal do 11 ponoči. Šele takrat se je uklonil in imenoval Seyss-Inquarta za predsednika začasne vlade. Prvi voditelj narodnosocialistične stranke, ki je še isto noč prišel iz Nemčije na Dunaj, je bil vrhovni poveljnik SS čet in poglavar nemške policije H i mm le r. To je bilo prvič, da je uradni predstavnik Nemčije tako poidrobno popisal tisti usodni znameniti večer, ko je Avstrija nehala biti samostojna država in ko so ijaslednji dan nemške čete vkorakale v osvojeno deželo. Drobne domače in tuje Oster Mussolinijev govor Pariš, 5. julija. t>. Včerajšnji kratek govor Mussolinija, ki ga je imel na proslavi žetve na Pontinskih močvirjh, je mel v tukajšnjih političnih krogih globok odmev, posebno pa besede, »da so Italija ne bo pustila izstradati in da tudi od nikogar ne bo zahtevala pomoči, zaradi katere bi morala komurkoli dati kakšne koncesije, ki bi ne bila v skladu z njenimi interesi«. Nekateri listi so poslali v Rim svoje posebne poročevalce, ki lepo opisujejo proslavo žetve na Pontinskih močvirjih, kjer je šef italijanske vlade Musso-1 i ni kot nenavadni delavec nepretrgoma delal cele etiri ure. Dr. Otto Bauer umrl Pariz, 5. jul. TG. Bivši voditelj avstrijske so- clalnodemokratske stranke dr. Otto Bauer, ki se je po januarskem puču 1. 1034 izselil v Brno na Mo-ravskem, od tod pa v Pariz, je v starosti 57 let nenadoma umrl. Zadela ga je srčna kap. V Parizu se jwlUično ni več udejstvoval. Schuschnigg oženien London, 5. jul. TG. »Daily Herald<• objavlja original pisma, ki ga je Schu9chniggov brat Arthur dne 15. junija poslal nekemu sorodniku na Nizozemskem. Sehuschniggov brat piše v tem pismu, da je sam prisostvoval poroki (po zastopstvu) med bivšim kanclerjem in grofico Fueger-Czerninovo, dn da se je poroke udeležil tudi njun oče. Brat piše, da se njihova svakinja, »ki jo vsi zelo radi imamo«, 6edaj nahaja pri njih, kjer je tudi kanclerjev oče. Glede kanolerjeve usode pa so zaskrbljeni »ker je bila njegova hiša zadnjič nepričakovano zaprla«, * m ■ i* »»*** . i A mili Zahteve strojevodij Belgrad, 5. julija, m. V Belgradu že drugI dan zborujejo strojevodje državnih železnic in ladjevja iz vse države. Več govornikov se je zavzemalo za to, da bi se pri kurilnicah zgradile posebne lope, ali pa vsaj strehe nad skladišči premoga. Strojevodje so nastopili tudi proti sistemu kazni, ki je že več let v veljavi, ter proti temu, da morajo nekateri stari strojevodje voziti tovorne vlake, mlajši pa potniške !n brzovlake. Istotako so se strojevodje zavzemali tudi za to, da se strojevodje nastavijo in da ne ostanejo v službi leta in leta. kot dnevničarji ali zvaničniki Kongresa se udeležuje tudi ravnatelj belgrajskega železniškega ravnateljstva inž. Gašič. Smrtna nesreča slovenskega slikarja v Zemunu Belgrad, 5. julija, m. V katottffk! cerkvi sv. Vendelina v zemunskem predmestju Franctal se je smrtno ponesrečil cerkveni slikar Jakob Pelzl od Sv. Jakoba pri Mariboru. Pokojni Pelzl je bil že dalj časa v službi pri tvrdki Hrovat iz Maribora, ki je prevzela slikarska dela pri re-noviranju omenjene katoliške cerkve. Pelzlu se je izpodmaknila deska na odru, strmoglavil je z glavo naprej na tlak in ostal pri priči mrtev. Kongres gledaliških igralcev Split, 5. julija, m. Na kongres gledaliških igralcev, včlanjenih v Združenju gledaliških igralcev kraljevine Jugoslavije, je prišlo snoči s posebnim vlakom nad 400 igralcev. Med udeleženci so člani predsedništva iz centralnega odbora, kakor tudi iz vseb sekcij, med njimi predsednik ljubljanske sekcije, g. Lojze Drenovec. Na kongresu, ki se je začel danes dopoldne, je predsednik združenja Božo Nikolič najprej pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja, Nj. Vis. kneza namestnika generala Krstiča, zastopnika prosvetnega ministra in vse ostale ter je nato poudaril potrebo, da se ustanovi v Splitu stalno gledališče. V svojih nadaljnjih izvajanjih je pozval članstvo, naj se se tesneje oklene svoje organizacije. Napovedal je tudi težnje gledaliških igralcev, ki med drugim zahtevajo^ da se zagotovi stalnost igralcev v gledališču, naj oblasti vprašajo organizacijo, kdo vse lahko pride v gledališče. Kongres bo trajal več dni. V času kongresa bo vsak večer v Splitu gledališka predstava. Nocoj bodo uprizorili opero »Gioconda«. Naslovno vlogo bo pela ga. Zinka Kunčeva, članica ne\vyorške Metropolitan opere. Zahteve učiteljev na meščanskih šolah Sarajevo, 5. julija, m. V resoluciji, sprejeti na kongresu meščanskošolskih učiteljev, zahtevajo učitelji, naj se z ozirom na dejstvo, da so te šole pokazale dobre uspehe, vsa šolska poslopja popravijo, da bodo odgovarjala pedagoškim in higienskim predpisom, da se čimprej izdajo spremembe in dopolnila zakona o meščanskih šolali, s katerim naj se uredi tako položaj meščanskih šol, kakor tudi meščansko-šolskih učiteljev. Nadalje se zavzemajo za to, da poročene učiteljice še naprej dobivajo draginjsko doklado in da se vsem učiteljem vrne osebna doklada, ki je bila uvedena z uradniškim zakonom iz L 193L Kongres profesorjev v Subotici Subotica, 5. julija, m. V Subotici se Je pričelo danes zasedanje 19. kongresa jugoslovanskih profesorskih društev. Na kongres je prišlo 219 delegatov posameznih sekcij in veliko število članov profesorskih strokovnih organizacij. Kongres je Po španskih bojiščih Velika borba za usodo Sagunta Francove čete zasedle Buriano Salamanca, 5. julija. AA (DNB) Poročilo nacionalističnega glavnega poveljstva. Na bojišču pri Teruelu so nacionalisti odbili več močnih napadov republikancev ter iakoj prešli v protinapad. Prodrli so do 7 km globoko v sovražnikovo ozemlje. Republikanci 60 se močno branili in so utrpeli težke izgube v moštvu in vojnem materialu. Na castellonskem bojišču so žete generala Garcie Valina zasedle vas Benitamlua in prispele do obale reke Veo. Zasedle so vse višine severno od kvote 1400 v pogorju Espadana. Na odseku Becliia so nacionalistične žete zavzele vas Artana skupno g slavnim sv. mestom Santa Cristina kakor tudj. vas Sastroburgo. Čete napredujejo v spieri proti obali. Republikanci 60 pustili na bojišču 400 mrtvih, a 500 so jih nacionalisti ujeli. Ugotovilo se je, da sta 48 iii 208 republikanska brigada popolnoma uničeni. Nacionalistično letalstvo jo bombardiralo vojašnico v Tortosi in skladišča municije v Algemesiju. Vsa ta poslopja so zgorela. Republikansko poročilo pravi, da trajajo na levantskem bojišču še vedno hude borbe. (Nadaljevanje s 1. strani) Na glavnem trgu ob lepem zelenem slavoloku, okrašenem z državnimi zastavami, je sprejel dr. Stojadinoviča prištinski župan Pajevič, poleg njega pa poslanec Milan Glavinič in mnogi drugi miličniki in predstavniki društev. Okoli slavoloka in po bližnjih ulicah je bilo zbranega toliko ljud-stva, da so reditelji z največjo težavo vzdrževali red. Ko se je pripeljal predsednik vlade, je zbrana množica začela navdušeno vzklikati. Reditelji niso bili več gospodarji položaja. Okoli avtomobila predsednika vlade in ostalih avtomobilov, v katerih se je vozilo njegovo spremstvo, se je gnetla velikanska množica ljudstva ter vzklikala dr. Stojadinoviču in Jugoslaviji. Ministrski predsednik je zalem izstopil iz avtomobila, kar je dalo povod za še bolj vharne ovacije. Predsednik prištinske občine je nato pozdravil dr. Stoja-dinoviča ter v svojem govoru naglašal, da prebivalstvo ne samo s Kosovega in iz Metohije smatra la dan za nad vse pomemben, kajti dr. Stoja-dinovič je od osvoboditve Kosovega lota 1912. pa do danes prvi aktivni predsednik vlade, ki je uradno obiskal Prištino in Kosovo. Po pozdravih z navzočimi predstavniki oblasti 5n drugimi uglednimi osebnostmi, je odšel predsednik vlade s svojim spremstvom do kraja, kjer l>o zgrajena nova gimnazija. Za veličastno zdradbo je že položen temeljni kamen. Pred njo se vzdiguje veličastna tribuna, na kateri so bili za časa položitve temeljnega kamna predsednik vlade in ostali ministri. Pred blagoslovitvijo je prišel na častno tribuno zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. divi-zijski general Radivoj Zlatanovič, nakar se je takoj začela svečanost, ki jo je opravil arhierejski namestnik Anton Popovi? ob asistenci mnogoštevilne pravoslavne duhovščine. G. Popovič je nato imel daljši rodoljubni nagovor. Nepregledne množice ljudstva so z velikanskim navdušenjem po-vdravile zadnje besed prota Po|>ovica ter vzklikale Nj. Vel. kralju, knezu namestniku Pavlu, kraljevskemu domu, Jugoslaviji, kr. vladi in predeedu'1«! dr. Stojadinoviču. Minister Magaraševič o ljudski prosveti Ko se je navdušenje nekoliko poleglo, je spre-povoril prosvetni minister Dimitrij Magaraševič, ki je dejal: >Ko posvečujemo temelje nove zgradbe prištinske gimnazije, želimo predvsem, da bi ta novi narodni prosvetni liram častno služil vzgoji in pouku novega naraščaja. V tem zgodovinskem in tudi danes pomembnem kraju ni to samo naključje, da se to delo, ki jc bilo zamišljeno in začeto pred 10. leti, končava ravno te dni in da danes prisostvujemo dejanju posvetitve temeljev nove pristinske gimnazije. Xi samo naključje, da se ta lepa zamisel, stvarna potreba in topla želja staršev, prosvetnih dclavcev iu vsega prištinskega in okoliškega pre- bivalstva uresničuje v navzočnosti predsednika kr. vlade in ob tako velikem sodelovanju tuka-šnjega prebivalstva, ki živi v nam tako milem delu naše domovine. Trilctnica konstruktivne delavnosti kr. vlade pod vodstvom predsednika dr. Stojadinoviča (dolgotrajno vzklikanje: »Živel dr. Stojadinovič!«) je spodbudila vso našo državo k novemn življenju in k novim podvigom. Stvaritelj-sko delo našega naroda naj se poveča s konstruktivnim delom kr. vlade in ostalih naših državnih oblasti in naj to skupno sodelovanje izboljša naše socialne in kulturno ter nacionalno življenje. Te nove zgradbe so dokaz združenega sodelovanja. Obenem pa je jasna slika, kako se kulturni problemi lahko in uspešno, skoraj sami po sebi rešujejo, če je gospodarska podlaga narodnega življenja konsolidirana in načrtno zgrajena. Tako se bo tudi v tej novi gimnaziji, ki bo dobila svoj modem evropski material in obliko, razvijalo novo delo pri učiteljih in mladini. Tej mladini pripravljamo s tem delom najboljše pogoje za njen pouk, in smo prepričani, da bo ona, ko pade usoda naroda in države v njene roke, vračala te narodne žrtve častno in pošteno z ljubeznijo in vdanostjo svojemu kralju, narodu in svoji domovini. (»Živelj kralj!« »Živela domovina!«). Govor ministra Magaraševiča, posebno konec, so navzočni sprejeli z dolgotrajnimi vzkliki in navdušenim pritrjevanjem. Klicali so: Živel kralji Živel knez namestnik Pavlel Živela Jugoslavija! Živela kr. vlada! Zatem je bilo prebrano posvetilo, ki bo vzidano v temelje nove gimnazije. Predsednik vlade dr. Stojadinovič in minister Magaraševič sta v spremstvu bana vardarske banovine Marka Nova-koviča odšla k temelju zgradbe ter simbolično položila temeljni kamen. S tem je bila svečanost končana. Ko se je pojavil predsednik vlade na stopnicah, ki vodijo k temeljem zgradbe, so se ponovili navdušeni vzkliki kr. vladi in njemu. Dr. Stojadinovič je takoj nato s svojim spremstvom peš odšel skozi gost špalir ljudstva, ki se je na gosto zbralo po hodnikih prištinskih ulic, ter krenil v častniški dom, kjer je bilo prirejeno kosilo za visoke goste. Na kosilu v častniškem domu so bili poleg predsednika vlade ludi vsi ostali ugledni gostje^ ki so se udeležili današnje svečanosti v Prištini. Med banketom je bilo izgovorjenih nekaj zdravic. Po teh govorih je vstal tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič ter izrekel prisrčno zdravico, ki so jo navzočni z največjo pozornostjo poslušali in ves čas prekinjali z navdušenim vzklikanjem predsedniku vlade. Dr. Stojadinovič se je najprej zahvalil za prisrčen sprejem, nato pa poudaril, da jc bilo doslej Kosovo znano le v vojaškem oziru in da je treba odslej delati tudi na In, da se tudi gospodarsko, prosvetno, kulturno in ekonomsko dvigne, da bodo vojaške zmage popolne. Po kosilu je predsednik vlade z ostalimi ministri in spremstvom obiskal domačo šolo, nato pa odšel do kapelice na grobu Sultana Murala, od-[ koder sp jp podal v Gračaniro, Burgos, 5. julija, c. Na levantski fronti so narodne čete zasedle Buriano. Buriana je mesto z 20.000 prebivalci in leži blizu morske obale južno od izliva reke Seco v morje. Od Castellona je oddaljeno 15 km proti jugu. Slovi kot središče velikih pomarančnih nasadov. Za mesto so se vodili več tednov ogorčeni boji. Pozno spoznanje Bruselj, 5. julija. AA. (Štefani) Ob veliki udeležbi ie bil danes v.,Namourju prvi javni pro-testni shod, katerega so organizirali belgijski prostovoljci, ki so se vrnili iz rdečo Španijo. Govorili so revni delavci, ki so postali žrtve velikih obljub s strani tistih, ki 60 jih nabirali za rdečo Španijo. Govorniki so poudarjali težko^ službo, v katero se podajajo prostovoljci, dalje težave okrog povratka v domovino, in revščino, v katero so pahniil tisti, ki so postali v Španiji invalidi. Agitacija za nabiranje rdečih prostovoljev je najnižja špekulacija z ljudskim življenjem. Ko so ti prostovoljci prišli v Španijo, so bili takoj prisiljeni oditi na fronto, medtem ko so agitatorji ostali v zaledju. Izjave govornikov so naredile na prisotne globok vtis. Eden izmed govornikov je pripovedoval, kako so komunistični voditelji zapovedali naj posebne straže streljajo prostovoljce v hrbet, da bi jih s tem prisilili v napad. Predlog o umiku prostovoljcev sprejet London, 5. julija, b »Times« poroča, da bo na današnji plenarni seji nevtralnega odbora britanski načrt o umiku prostovoljev iz Španije soglasno sprejet, kar bo pomenilo novo stopnjo v pomiritvi Evrope. Edini ugovori bi lahko prišli od Sovjetske Rusije zaradi pomorskega nadzorstva, toda list je prepričan, da bo tudi ta ovira pravočasno in brez večjih težav odstranjena v interesu splošnega miru. Znižane voznine Belgrad, 5. julija. AA. Odobren je popust 50% na jugoslovanskih železnicah vsem obiskovalcem mednarodne tekme med teniškima zastopstvoma Združenih držav in Jugoslavije, ki bo v Belgradu 12. in 13. t. m. Popust velja za odhod od 10. do 13. julija in za po-vratek od 12. do 15. julija za vse vlake razen eks-presnih. — Odobren je tudi popust 50% za vse udeležence mednarodne filatelistične razstave, ki bo v Ljubljani Popust velja od 5. do 11. avgusta. — Prometno ministrstvo je odobrilo poseben vlak s popustom '/» od normalne vozne karte od Ljubljane do Rakeka pri odhodu in od Bistrice-Bohinjsko jezero do Ljubljane na povratku za vse udeležence, ki potujejo v Gorico na obisk grobov vojakov, padlih na Soči. Romanje organizira Zveza bojevnikov v Ljubljani. Poseben vlak odide iz Ljubljane v noči od 16. na 17. julij. začel poslevodeči podpredsednik MarinkoviS, jm izvolitvi predsedstva kongresa pa ga je vodil pred« sednik Milan Petrovič. V predsedništvo je bil ifri voljen tudi prof. Pavel Urankar iz Ljubljana. Predsednik je po vrsti pozdravil vse zastopnike civilnih in vojaških oblasti, predvsem zastopnika kralja, kneza namestnika in dvora, generala Pe« troviča, pomočnika prosvetnega ministra kot za* stopnika resornega ministra, in druge. Nj. VeL kralju, Nj. Vis. knezu namestniku in kraljevskima namestnikoma, predsedništvu vlade in prosvetne« mu ministru so bili poslani brzojavni pozdravi* Pozdravni brzojav je bil odposlan tudi Združenju češkoslovaških profesorjev. Poročilo o delovanja upravnega odbora v pretekli poslovni dobi je bila pravočasno natisnjeno in razposlano vsem sekci« jam. Zaradi tega tudi ni bilo prečitano in ae je pričela takoj razprava, v katero je poseglo ve9 govornikov. Na današnjem zasedanju kongresa je bil poleg verifikacijskega odbora izvoljen tudi od-i bor za prošnje in pritožbe ter kandidacijska odbor.. Domači odmevi „Samo mi in mi sami44 Glasilo rdečih Marksovih vernikov »De?. P.« pripoveduje, da ni pametno politično načelo »Samo mi in mi sami«. To je res in je zaradi tega tem večjega obsojanja vredno, da ee ravno rdeči mar« ksisli tako krčevito oklepajo tega zmotnega na« čela, kadar gre za to, da bi svoje gospodstvo mo« rali deliti tudi z nemarksisti. Tak primer je pri Delavski zbornici, kjer še danes nima Zveza zdru« ženih delavcev tistih pravic in tistega dedeža, ka« kor pa bi ji po številu in modi njenega članstva šlo. Lahko je marksistom deliti na druge naslove lepe nauke, sami pa niti enega ne izpolnijo, celo ne v tistem primeru, ko bi zahtevala socialna pra« vičnost, o kateri toliko vedo drugim povedati. Modra izvajanja »Ded. P.« je ponatisnil tudi njen še bolj levičarski bratec »Slov. Narod«, ki jo tip ravne politične linije, ki gre od nacionalizma najčistejšega kova do ljudeko-frontaških komuni« stičnih krilatic. Tudi ta politična pikapolonca bi rada povedala, da ni dobro politično načeilo »Samo mi in mi sami«. Priznati je treba, da tokrat govori iz izkušnje. Kaj je »Slov. Narod« kot priganjao Živkovičeve diktature vse napisal na račun poli« tičnih nasprotnikov in kolikokrat je na.jsveteje za« trjeval, da v Sloveniji ni drugega političnega ta« bora kot jutrovska bratovščina. »Samo mi in mi sami« smo morali poslušati skoai vrsto let. Tedaj cenzura ni bila tako generozna, da bi dovolila pismen odgovor. Zato je slovensko ljudstvo moralo počakati do občinskih volitev, kjer je ta stranka izkoreniniencev s pomočjo sračjega gnezda izvo« jevala od 450 občin kar 26. In njena »inoč« v Slo« veniji ne odgovarja niti temu stanju. Zato pravd« mo, da »S. N.« lahko razmišlja iz svoje lastne iz« kušnje. Kadar pa kaka stranka, kakor JRZ v Sloveniji, predstavlja 85% glasov, pa že lahko za« hteva prvenstvo za sebe! Knjigarnarji proti monopoli-zaciji učbenikov Iz Zagreba poročajo, da je bila na kongresu knjt« garnarjev Jugoslavije sprejeta sledeča resolucija: »Skupščina Zveze knjigarskih organizacij kraljevine Jugoslavije kot najvišja predstavnica in najvišji forum vseh knjigarnarjev Jugoslavije stoji na stališču svobodne trgovine in gospodarstva in je proti etatiza-cji in monopilazaciji sploh, posebno pa proti etatizaciji in monopolizaciji učbenikov za šolo ki ob tej priliki izjavlja 6voje neomajno stališče, da je etatizacija go« spodarstva za našo nacionalno delavnost škodljiva.« Slovenski socialisti o mladinskem tabora Slovenski socialisti ne morejo pozabiti mladinske« ga tabora, ki je njihovi domišljavosti tako močno pre-strigel račune. Zato ga skušajo omalovaževati, ker m« že škodovati niso mogli. Njihovo glasilo »Delavska politika« takole piše o doslej največji m najlepši sloven« ski prireditvi: »Konkurenca Ljubljana—Praga. V Ljubljani so se postavili slovenski fantje in dekleta, v Pragi pa češko in jugoslovansko sokolstvo. Za obe priredi« tvi so napeli vse sile. Ljubljanska prireditev je bila prav za prav proslava obnovitve slovenskih klerikal« nih Orlov, ki naj bo obenem manifestacija za edinstvenost države. '»».»v.* #» 7>«< lu'/'/«,'.^ , »ibui .rade >"»'s X mJi* olitične izjave, ki morajo zanimati ves 6vet. Norčeval se je iz o]x>zicije, v kateri »krvoločni pacifisti« v spodnji zbornici |K)guiinio trobijo na vojsko, ne da bi pomislili, da je minula vojska 6lala samo angleški otok 2 iu pol milijona duš, vse človeštvo pa je žrtvovalo 21 milijonov ljudi. »Druga taka vojska« — je rekel Chamberlain — »pa sploh ne bo poznala zmagovalcev, ampak samo premagance in zato mi veleva moja vest, da storim vse, da se klanje ne ponovi.« Glede Španije je dejal Chamberlain, da je politika Anglije že večkrat preprečila vojno. Res da je bombardiranje ladij, ki nosijo angleško zastavo, položaj zelo otežkočilo. Toda vlada je že velikokrat [»svarila ladjevniške družbe, naj ne pričakujejo pomoči angleških vojnih ladij, ako uvažajo v španska pristanišča, ki ležijo v vojnem ozemlju, vojaški kontrabant. računajoč z visokimi dobički. Zaradi takih dobižkolovcev pač ne Ih> angleški narod vzel nase rizika svetovnega požara. »Anglija se v vojaškem oziru pridno pripravka«! — je nadaljeval Chamberlain — »toda ob- sojam tiste, ki iz tega sklepajo in agitirajo. da jo vojska blizu. Po mojem mnenju se bližajo boljši časi prav zato. ker se nas »ni, ki bi nas morda radi napadli, boje. Dobro veni, da so je po vsej Evropi ozračje izboljšalo in zato naj angleški človek ostane pri svojem delu in se trudi za boljšo bodočnost pod vlado, ki na vsak način hoče mir ter hoče, da bi Anglija bila tako močna, da se je nihče ne bo dotaknil.« Tudi v Parizu je Chamberlainov govor vzbudil globok iu ugoden vtis. Ker se Blumu ni posrečilo, da bi s svojimi članki v »Populairuc raz-dražil francoske tueščane, da bi prisilili vlado do zopetnega odprtja pirenejske meje, se sedaj marksisti trudijo, kako bi našli |>ovoda za konflikt v češkoslovaški republiki, v kateri se jim zlasti, smilijo nemški socialisti v sudetskih deželah, katerim da je treba priti na |X)inoč proti hitlerizmu. Pa tudi ti članki niso nikogar vžgali in francoska javnost slej ko prej podpira vlado g. Daladiera, ki si prizadeva, da bi tudi v Srednji Evrojii nastopilo 6tanje miru in reda. Kot pomemben znak pomirjenja evropskega političnega ozračja se smatra tudi dejstvo, da se je posrečil podpis pogodbe o ureditvi odplačevanja dolgov med Anglijo iu Nemčijo, kar pozdravlja V6e časopisje in uvršča med dogodke jirvega reda. Zdravstveno raziskovanje Bele Krajine Higienski zavod v Ljubljani že dolgo vrsto let opravlja uspešno zdravstveno delo v slovenskem podeželju. Ni je skoro občine, kateri ne bi podaril to ali ono zdravstveno dobrino. Koliko je priredil zdravstvenih razstav, zdravstvenih tečajev, predavanji Koliko je ustanovil zdravstvenih domov, poliklinik; koliko vasi je asaniral, jim preskrbel pitno vodo, kanaliziral potoke, močvirja, uredil gnojišča itd. Ogromno je delo higienskega zavoda in tiho brez hrupne reklame in slavospevov. Posledice tega dela pa so vidne prav povsod in slovensko ljudstvo jih zna ceniti, saj je človeško zdravje najvažnejša življenjska dobrina. Stari predsodki do zdravnikov, zdravniške vede in zdravstva zamirajo in nov rod s^ poraja, ki bo temeljito razumel klic časa tudi v zdravstvenem oziru. Tako bo končno tudi slovensko podeželje rešeno zdrastvenih niazačev, vraževernosti in zakotnih babic. V sleherno slovensko vas bo prisi-jalo novo sonce, kateremu bo ime: Zdravje. Toda moti se vsakdo, ki misli, da je zdravstvena obnova slovenske vasi lahko delo, zakaj zdravje je vezano na različne faktorje, ki so v pretežni meri gospodarskega značaja Zato bi bilo delo povsem pogrešno, če bi nekdo hotel zdravstveno preroditi slovensko vas, a ne bi v istem hipu vzel v poštev tudi gospodarskih faktorjev, zakaj gospodarstvo daje vasi tradicijo in duha. Tradicija in duh pa oblikujeta vas in vaščane. Zdravstveni problem je obenem problem statičnih in dinamičnih sil, ki eo vplivale in vplivajo za razvoj vasi. Zato je za sistematično zdravstveno obnovo vasi potreben temeljit študij vasi in prebivalcev. Pa ne samo študij sedanjosti, temveč tudi študij preteklosti. Na osnovi vseh študijskih podatkov je šele mogoče ustvariti bodočo vas, kakor zahteva to zdravstvo, ki naj postane temeljna dobrina slehernega, tudi najmanjšega naroda. Brez zdrave vasi je narod zapisan skorajšnjemu koncu. Tako se je Higienski zavod v Ljubljani odločil, da z,ačne sistematično proučevati slovensko vas in začne vse 6voje zdravstveno delo graditi na sistematično pridobljenih podatkih. Kot prvo etapo svojega znanstvenega proučavanja si je izbral Belo Krajino. Zakaj ravno Belo Krajino, ne bo težko uganiti, saj je Bela Krajina tipičen predel Slovenije, ki je najmanj prišel pod vpliv civilizacije, zaradi odmaknjenosti od kulturnih centrov, slabih prometnih zvez in neugodnih gospodarskih razmer, ki so odvisne od kakovosti zemlje. Bela Krajin aje v svojem kulturnem in gospodarskem razvoju gotovo zaostala za vseini ostalimi slovenskimi pokrajinami, kar se odraža tudi v njenem splošnem izživljanju: hrani, obleki in stanovanju. Gospodarstvo je dokaj primitivno, zdravstvene prilike ponekod obupne, ljudje nimajo zaslužka, pot v Jujino jim je zaprta. Vedeti moramo, da je presežek belokranjskega ljudstva odhajal do nedavna skoro ves v Ameriko, odkoder je potem preživljal svojce v domovini in skrbel, da so j)osestva ostala cela. Vsaka belokranjska hiša ima Amerikanca, kar je znak revnosti Bele Krajine. Prav ti Ameri-kanci so nekoliko razvili Belo Krajino, posebno v središčih in njih ožji okolici, zakaj z denarjem iz Amerike in novimi razumskimi pridobitvami so si ustvarili sodobno gospodarstvo — v kolikor je to bilo sploh mogoče. Večina belokranjskih Ame-rikancev pa se ni vrnila nazaj v revno in zapuščeno zemljo, ki je zahtevala preveč ljubezni in tipljenja. Tako se je vse razvijalo počasi, ostajalo pri starem in čakalo ter še čaka neke rešitve — tudi v zdravstvenem oziru, zakaj preskrba pitne vode še ni rešena, rešeno še ni vprašanje ureditve vasi, regulacija malarične Dobličanke je nujno potrebna, ustanovitve zasilne bolnišnice v Črnomlju prebivalstvo komaj čaka. proučiti je treba probleme prehrane, ljudskih bolezni, ki včasih temeljito redčijo belokranjsko ljudstvo. Vse polno je vprašanj in problemov, ki čakajo skorajšnje rešitve. Zato je Higienski zavod kot prva etapa temeljitega proučevanja določil prav Belo Krajino. Dela pa se je že lotil. Že nekaj let sem je Higienski zavod prirejal po Beli Krajini zdravstvene razstave, ki naj bi ljudstvo poučile o potrebi zdravja in mu pokazale pot do zdravstvenega preporoda. — Te higienske razstave in z njimi zvezane naprave cistern, ustanovitev Zdravstvenega doma v Metliki, proučavanje malarije v okolici Kanižarice in še nekaj drugih del, vse to je bilo samo uvod v veliko delo, ki bo izvršeno v letošnjih počitnicah kot osnova za končno zdravstveno obnovitev Bele Krajine v bližnji bodočnosti. 1. julija se je v prostorih meščanske šole v Črnomlju vršil informativen tečaj za sistematsko proučavanje Bele Krajine, katerega je sklicalo vodstvo Higienskega zavoda v Ljubljani. Tečaja se je udeležilo veliko število belokranjskih akademikov, ki bodo pomagali pri raziskovalnem delu. niki po 48 do (tftdkg težki, mnogo večji in manj pripravni, Pongračev žepni dežnik pa je težek le 32 d k g, damski pa 27dkg. Dežnik se da v trenutku zaviti in v trenutku zopet razviti. Slične iznajdbe sicer že poznamo, so pa do sedaj predstavljale le neuspele poizkuse. G. Pongrac namerava svoj izum še izpopolniti ter je zelo verjetno, da se bo kje v Jugoslaviji osnovala industrija takih dežnikov, enako kakor se je osnovala industrija Pongračevih šotorov, fi. Pon-gracu k njegovemu praktičnemu izumu čestitamo. Pomoč pa je obljubilo tudi belokranjsko učitejstvo, ki se zanima za zdravstveno vprašanje podeželja. Tečaja se je udeležil g, dekan Uitner Pavlin, ki že dolgo vrsto let deluje na podvigu Bele Krajine. Med udeleženci so bili še banovinski zdravnik g. dr. Šober, okrajni zdravnik g. dr. Molerič, ravnatelj meščanske šole g. Štrbenk, župan občine Črnomelj g. Klemene in še drugi. Po uradnih formalnostih je direktor Higienskega zavoda g. dr. Pire Ivo pojasnil stališče higienskega zavoda do raziskovalne akcije belo-krajskih vasi in poudaril, da je od temeljitega raziskovalnega dela odvisno vse bodoče delo. Higienski zavod se je združil z društvom Bela Krajina, da bi laže izvršil svojo akcijo zdravstvenega, kulturnega, socialnega, ekonomskega popisa belokranjskih vasi, zakaj zdravstveni problem je re-šgvplo že nešteto zdravstvenih delavcev, a vsak po svoje. Treba pa je problem raziskati čisto od blizu in po enotnih raziskovalnih metodah, ki edine morejo privesti do zaželenega cilja. Vas Je treba proučiti od vseh strani. Treba je tesfiega sodelovanja med duhovščino, učiteljstvom in zastopniki ljudstva. Ljudstvu morajo raziskovalci in pomočniki pojasniti, čemu vse delo. Zaščitne sestre, ki bodo sodelovale pri raziskovalni akciji, bodo neprestano ljudstvu na razpolago. Istotako bosta dajala potrebne nasvete dr. Bonač in ga. dr. Šivčeva, ki bosta vodila v odsotnosti direktorja g. dr. Pirca Iva vse delo. Letno raziskovanje pa bo izpopolnjeno tudi z zimskim — takrat bodo vsi ljudje temeljito pregledani. Vsi rezultati dela bodo priobčeni in bodo služili kot temelj dokončne ureditve vasi v zdravstvenem oziru. Pri delu pa bo pomagal tudi g. dr. Ben, ki pozna kot predsednik društva Bela Krajina prav dobro svoje rojake. Dr. Bojan Pire, kot zastopnik centralnega higienskega zavoda v Belgradu, je v kratkih obrisih očrtal slično raziskovalno delo pri kulturnejših narodih ter povedal nekaj smernic za raziskovalno delo pri nas. Dr. Bojan Pire je že sam raziskoval na slični način vasi v Južni Srbiji. Tako je Higienski zavod v Ljubljani že pred 12. leti zbral raziskovalne podatke od 20.000 hiš v Sloveniji. Za zdravo zdravstveno politiko je treba točnega l>oznavanja zgodovinsko-razvojnih. socialnih, kulturnih in gospodarsko-političnih gibalnih sil našega podeželja in podeželske vasi. Ni vsako ozemlje za raziskovanje enako važno, tudi ne vsaka vas. Treba je odbrati tipične vasi, ki nekako ustvarjajo povprečen prerez življenja in nehanje nekega kraja. Delo ni lahko, mnogo je ovir, toda z dobro voijo, razumevanjem in pravilnim nastopom se da vse napraviti. Nazadnje pa jo tudi treba pristopiti k sistematičnemu delu, zakaj preveč časa smo že zamudili. Z raziskovanjem Bele Krajine se bo začelo sistematsko proučavanje vseh slovenskih [»krajin. In tako bo po osnovi in načrtu lahko delati in ustvarjati tam, kjer je to najpotrebnejše. Raziskovalno delo v Beli Krajini so še daljo tolmačili ga. dr. Šivčeva, okrajni ekonom in inženir Higienskega zavoda g. Guzelj. Po vsestranskem pomenku je marsikaj poslalo jasnejše, zakaj raziskovalno delo je razdeljeno na raziskovanje same vasi, družin v vasi, raziskovanje gospodarskih objektov (posestev, poslopij, pridelkov...), raziskovanje prehrane i. dr Raziskovalno delo bo trajalo nekaj čez mesec dni. Zaradi lažjega dela je raziskovalno moštvo razdeljeno na več oddelkov, katerih vsak bo raziskoval določeno področje s tipičnimi vesmi: čisto vinorodno vas, čisto poljedeljsko vas, mešano vas, vasi nižinskega iu višinskega ti pa. Vsem raziskovalnim moštvom pa bodo dodeljene zaščitne sestre, ki bodo pomagale, predavale, svetovale, delile zdravila, negovale dojenčke, itd. Centralni odbor raziskovalne akcije tvorijo g. dr. Šober Štefan, ravnatelj meščanske šole g. Štrbenk Karel in g. dekan Bitnar Pavlin. O podrobnejšem delu na terenu bomo še |x>-ročali. —cm. Smrtna nesreča V Ambrusu, dne 4. jul. ^V nedeljo okrog poldne se je smrtno ponesrečil Miše France po domače Tomaž iz Višenj. Kupil je bil koso, pa mu ni bila všeč in jo je hotel vrniti. Navezal je koso na kolo in se odpeljal proti Strugam, da zamenja koso z drugo. Ko se je pripeljal vrli klanca nad Zverčini in zapeljal po klancu navzdol proti Strugam, je mož kot neskušen kolesar zavozil na stran čez škarpo. Sklepana kosa mu je globoko prerezala vse žilo na notranji strani meč na nogi, in v kratkem jo izkrvavel. Pri nesreči je bil sam. Ko ga je prvi našel, je bil še živ; ko je ta ljudi poklical in se vrnil, je bil že mrtev. Odpeljali so ga v mrtvašnico v Struge. — Mož je bii star komaj 21 let, poročil se je letos v februarju, zapušča mlado vdovo. Nov praznik za kmeta Organizacija »Seljačko kolo«, ki ji je na čelu Adam 1'ribičevič, je po sklepu zadnjega občnega zbora za svoje pristaše vpeljala nov praznik, »praznik žetve«, ki naj se praznuje 27. avgusta. Praznovati se mora na prostem, zgodaj zjutraj, takoj ko vzide solnLt, na kakem višjem mestu. »Praznik« bo v tem, da bodo tam prebrali poslanico predsednika »Seljačkcga kola-«, deklamirali pesmi in igrali narodne »igranke«. Poroči:a nc povedo, ali bodo kmetje po slavnosti tisti dan še kaj želi, oziroma delali na polju ali pa bodo praznovali ves dan. — Pri nas je praznik žetve veliki Šmaren, združen s praznikom mlačve, ko morajo biti vsi sked-nji in vsi kozolci žc prazni in se ljudje v polih na najbližja Marijina božja pota že lahko pogovore o sadovih nove letine, zato lakih skrbi hvala Bogu nimamo. Preprečen napad na g. IVestna Celje, 5. julija. Snoči so se med delavci začele širiti fantastične novice, da je neki mladoletni delavec hotel ustreliti tovarnarja Westna. O tem se je govorilo na cestah, ulicah in v kavarnah. Ljudje so navalili v našo podružnico in nas nadlegovali, če vemo kaj več o včerajšnjem atentatu. Po veliki noči je tovarnar VVesten zaradi pomanjkanja dela moral odpustiti večje število delavcev, kar je vzbudilo med delavci nemalo sovraštva do podjetja in podjetnika, ker so ostali brez kruha in trpijo pomanjkanje. Polovica teh odpuščenih delavcev je že dobila stalno zaposlitev, drugi pa tavajo brez dela po mestu in celjski okolici. V tej družbi je hodil tudi 17 letni delavec Zupane Ivan iz Zavodne pri Celju. Ta je izstopil iz službe po veliki noči. Od tega časa je hodil s to družbo in porodila se mu je zla misel, kako priti do denarja. Pisal je tovarnarju Westnu grozilno pismo, v katerem je zahteval 2 milijona din in grozil s smrtjo in pokončanjem tovarne. Včeraj pojioldne si je najel avtotaksi in se odpeljal v Gaberje. Pred tovarno je izstopil iz avtomobila in hotel do tovarnarja. Ker je bil elegantno oblečen, ga vratar trenutno ni spoznal, vendar se mu je zdel sumljiv in ga je pridržal toliko časa, da je prišla policija in ga aretirala. S seboj je nosil aktovko, v njej pa je imel dolg nov nož in večji samokres z več naboji. Odpeljali so ga na policijo, ga zaslišali, nato pa izročili okrožnemu sodišču. Zvečer smo prejeli še naslednje poročilo: Ivan Zupan je po veliki noči izstopil iz tovarne. Včeraj popoldne se je odločil, da izvrši svoj sklep. Dopoldne se je zglasil pri nekem celjskem graverju, se predstavil kot detektiv iu zahteval samokres od vajenca, ki mu ga je seveda izročil. S seboj je nosil v aktovki nož, samokres, piščalko, ameriško svetilko in grozilno pismo. Zakaj je imel piščalko in ameriško svetilko, še ni dognano in bo razkrila preiskava. Značilno je, da samokres ni bil nabit, iz česar so sklepa, da fant ali ni poznal orožja, ali pa ga je dobil v zadnjem trenutku iu ni natančneje pregledal samokresa. S1°Ve"skc ""^e zveze la so pretekh teden prispele v Ljubljano. Slikale so se n« parniku »Ile de France«. Sred. na tleh vod,a izleta g. Leon Zakrajšek, lastnik slovenske potniške pisarne iz New York* V sredi, s klobukom na glavi, gospa Prisland, vrhovna predsednica ženske zveze Stran 4 .»SLOVENEC«, dne 6. julija 1938. šlev. 152. Kaj pravite? Pretekli teden je Slovencem bila dana prilika za razmišljanje o nacionalizmu 2iv-kovifevih »nacionalistov«. Povsod po svetu je »nacionalen« tisti, ki raste iz naroda, ki za narod iivi in dela in ima tudi narod za seboj. Pretekli teden je bilo v Ljubljani blizu 100.000 Slovencev iz vse Slovenije. Se t ako majhna vasica od daljnega Prekmurja do gorenjskih planin je bila zastopana. Pa so ljubljanski »nacionalisti« to priliko porabili, da so poedince iz te narodove skupnosti napadali, zmerjali, jih, sramotili s kravjimi pastirji in paverskimi Jrisi... Kaj so s tem divjanjem »nacionalisti« hoteli povedati? Da v resnici niso nobeni nacionalisti, saj narod sovražijo in se zavedajo, da ga nimajo na svoji strani. Oni so izkoreninjenji iz naroda in si po krivici laste naziv »nacionalisti«. Jugoslovanska država bi že davno propadla, ko bi samo peščica takih pokvarjencev bila nacionalna. Ta klika le zato tako vpije, da je nacionalna, da bi premotila javnost in da bi ljudje ne videli, da je v resnici le protinacionalna in protinarodna. V 2ivkovičevih ljubljanskih glasilih tudi neprestano beremo, da ni nihie tako patrio-tičen in državotvoren, kakor so jutrovci. Javnost se je o tej patriotifnosti že lahko prepričala ob priliki trganja državnih zastav, kar so seveda storili prav ti hipernacionalisti. Letos pa je Jutrovo popoldansko glasilo, ki največ kvasi o patriotizmu, Vidov dan kar lepo zamolčalo in prezrlo. To gre čisto v sklad s tem jutrovskim »nacionalizmom«, pri katerem končno pride vedno le na politično kupčijo z domoljubnimi čustvi prebivalstva. In kaj pravite še k tretjemu: Celih 14 dni sta »Jutro« in njegov popoldnevnik napadala naš tisk, češ da je nasproten Čehom, da se je uvrstil med njih sovražnike, da nima nič čuta za slovansko bralstvo in vzajemnost. Več kot 14 dni sta »Jutro« in »Narod« nesramno hujskala proti nam in z izmišljenimi telegrami delala nerazpoloženje. K sreči na tirade teh listov nihče več nič ne dn> ker javnost ve, da za vsako >Jutrovo« kampanjo vedno tiči neka politična kupčija. — Toda, kako so se vedli ti stoodstotni Slovani najčistejšega kova, ko smo nekaj dni pozneje imeli več tisoč bratskih Cehov v gosteh? Ne le, da jim niso zapisali niti besedice v pozdrav, ampak so njih prihod čisto zamolčali v svojem tisku. Tudi zastav samo oni niso izobesili — ti Hej Slovani! — pač pa so se pojavili po ulicah neki fantiči, vodil jih je znan »nacionalni< učitelj, ki so slovanske goste nadlegovali in jih izzivali. Tako je vsa javnost lahko videla prepad med besedami in dejanji naprednega »nacionalizma« v Sloveniji. Kaj pravite, kakšno vrednost in pomen ima politična frakcija, ki je tako v celoti zgrajena na laži in je vse, kar ima na sebi, preračunjeno na varan je ljudstva?! udarjal velike zasluge svetih bratov za slovanske in zlasti še za slovenski narod in njegovo kulturo. Nato je dijaštvo uprizorilo Vom-bergerjevo zborno igro »Čudo kresne noči«. Po igri je ljudstvo skupno z dijaštvom prepevalo ljudske in slavnostne pesmi. — Včeraj se je začel tečaj, na katerem so predavali univ. prof. dr. J Fabjan (Katolicizem — totalitarni življenjski nazor), prof. F. Terčelj (»Mladina in vera«), univ. prof. dr A. O d a r (»Važnost katol. akcije«) ter ing. Sod i a (»Katoliški inteligent in tisk«), — Danes se tečaj nadaljuje. Predavajo urednik Fr. Krem žar (»Socialne naloge katoličanov z ozirom na komunizem«), urednik dr. I. A h c i n (»Narodni socializem in fašizem«, »Socialni položaj kamniškega okraja«) ter ravnatelj I. Dolenc (»Kako si je Krek mislil študenta«). Tečaja se dijaštvo z zanimanjem udeležuje in bo gotovo rodil mnogo uspeha. Dijaštvu, zbranem na tem tečaju, sta poslala svoje pozdrave tudi slovenski voditelj, notr minister dr. A. Korošec in minister dr. Miha Krek. Nastop Pevske zveze na narodnem taboru v Maribo'U Zelo mnogo pevskih zborov iz različnih taborov se pripravlja, dn s pesmiro proslave dvajsetletnico osvobojen.ia na velikem narodnem taboru v Mariboru dne (4. avgusta. Da bo tudi nastop Pevske zveze čim veličastnejši, naj zbori Prosvetnih društev, ali tudi cerkveni zbori, ki se še niso priiavili, to nemudoma store. Prosvetna zveza v Mariboru jim pošlje brezplačno note /a pesmi, ki jih bomo peli. — Pripominjamo, da so vabljeni k sodelovanju turli zbori, ki do zda j še niso bili včlan jeni v Pevski zvezi Zlasti zbor iz bližnje Ln daljne okolice Maribora naj ta dan ne ostanejo doma! Prijave je poslati Prosvetni zvezi v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. Pevski zbori, še je čas, pohitite! V nedeljo, 10. lullla Velik narodni tabor pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah Do 9 dopoldne: zbiranje posameznih skupin na zbirališčih. - Ob četrt aa 11: pridiga, nato sveta maša z ljudskim petjem. - Ob 11: zborovanje, na katerem govorijo notranji minister dr. Anton Korošec in zastopniki organizacij, včlanjenih v Narodnem odboru ter zastopnik gasilcev. — Vsi zavedni obmejni Slovenci na tabosJ Proslavili bomo 20 letnico osvobojenja in ustanovitev svobodne države! Ljubljana 1 Pozdravna akademija v čast ameriškim Slovenkam bo v soboto, 0. t. m., ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Poleg pozdravnih in pevskih točk so na programu tudi nekatere simbolične in gimnastične vaje, za kar se gostje iz Amerike posebno zanimajo. Dolžnost vseh nas Ljubljančan-čanov je, da prav vsi pridemo pozdravit slovenske žene in matere iz Amerike in napolnimo frančiškansko dvorano do zadnjega kotička. Cene vstopnicam so izredno nizke. 1 V Zgornji Šiški se bodo Vodnikarji »opet predramili. Pripravljajo namreč za ta uiesec cel kup različne zabave, katere bo dovolj za Ljubljančane in okoličane. V nedeljo 10. julija popoldne bodo priredili na Valentin Vodnikovem rojstnem domu veiliko vrtno veselico s prav pestrim sporedom in bogatim srečolovom. Prihodnjo nedeljo, 17. t. m. zvečer, pa bodo uprizorili na prostem veselo burko »Veleturista«, katere režijo vodi član Narodnega gledališča g. Frelih. Za nadaljnje nedelje pa baje imajo še druge zanimive stvari na programu. Dolžnost nas Ljubljančanov je, da v ne- Ob 16 In 19.1 S neor«lcllcna zadnjikrat JEAN CRAWFORD v duhoviti satiri Pod krinko ljubezni Ob 21.15 ari premiera »alike filmske iMjstroiflne iz življenja orijenta v naslovni vlogi HMRT MUK SARATI GROZNI KINO MATICA 21 24 Znižane poletne cene l Toča tudi v Sromtjah Sromlje 4. Julija. Strašna vremenska katastrofa nas je včeraj zadela. Še vse predpoldne je bilo močno soparno. Popoldne je pa začela temperatura naglo padati. Nebo se je zastrlo od severnozahodne strani s temnimi oblaki. Ura je 5 popoldne. Ob silnem pišu začno padati prve deževne kaplje, ki se jim pa kmalu pridruži toča. Vedno gostejša in debelejša. Cele pol ure. Kmalu je bilo od nje vse pobeljeno, tudi sosedni hribi so bili videti, kot bi bil zapadel sneg. Poljski pridelki, vinogradi — vse je strašansko sesekano, zniandrano. Merodajni in vsi dobrega srca, pomagajte I — Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franc-Josefove« grenke vode. »Franz-Joseiova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. — Strela. Od Sv. Miklavža nad Laškim nam poročajo: V nedeljo, dne 3. julija okrog 4 popoldne je bila tukaj precej huda nevihta. Med močnim nalivom, ki je precej koristil razsušeni zemlji, je udarila strela v gospodarsko poslopje Bi- deljo zares obiščemo te marljive nesebične delavce, ki tako vneto želijo čimprej odkupiti rojstni dom prvega slovenskega pesnika. Pomagajmo jim še mil Torej v nedeljo popoldne na svidenje za 180 letno kamnito mizo. Oglejte si prekrasno opremo ta spalnico, določeno za nagrado naročnikom »Slovenca«, pri tvrdki Skaberne, Mestni trg štev. 10 v Ljubljani. (Žrebanje bo 15. Julija t 1.) I »Hollywoodski slavček«, lepa OrOCC PlOOrC v veseli, melodijozni opereti |{|NO UNION ki kaže, kako se je ženil mladi cesar Franc Jožef I. Telefon 22-21 s cesarico Elizabeto. Režija J. Sternberg. Predstavi ob 1915 in 21'15 uri I Dekliški tabor na Brezjah Naš dan se bliža. Ker se bomo pri Mariji ta dan zbrale zato, da se zavemo svoje moči in napravimo načrt, kako se bomo borile za družino in poštenje, ne sme manjkati med nami prav nobena, ki je in hoče biti pošteno slovensko dekle. Vsaka naj v svoji okolici poagitira, da pridejo na tabor vse, prav vse njene znanke. Ker ne moremo vsega urediti, če ne vemo števila prijavljenih dekiot, se takoj prijavite ter naročite knjižice in znake. Pripravljalni odbor za tabor. Kotedfar Sreda, 6. julija: Izaija, prerok; Bogomila; Dominika. Četrtek, 7. julija: Vilibald, škof; Pulherija, devica. Osebne vesti — Poročila sta se v cerkvi sv. Družine gospod Slabanja Ivan, uslužbenec v Jugost. tiskarni, in gospodična Tini Mandelj iz Most, oba iz uglednih družin. Ženinu in nevesti želimo obilo sreče in božjega blagoslova. dermana Franca, po domače Ulčnika v Porebrih. Poslopje je pogorelo do tal. KINO SLOGA Danes premiera vesele smehapolne komedije Telefon 27-30 »FANFARA LJUBEZNI« (Fanfare d'Amour) Predstave ob 16, 19.15 in 21.15 Dijaki zborujejo Kamniško dijaško počitniško društvo »Bistrica«, ki združuje vse katoliško misleče dijaštvo kamniškega okrožja, prireja te dni ver-sko-socialni tečaj kot uvod v jubilejne proslave 25 letnif e svoiega obstoja, v misijonišču v Grobi jah pri Domžalah. Tečaj traja od 4. do 7. julija. Kot uvod v ta tečaj je priredilo dijaštvo v ponedeljek ob 9 zvečer kresovanje v čast sv. Cirilu in Metodu. Ker ie bilo vabljeno k temu kresovanju tudi okoliško prebivalstvo, se je zbrala okrog kresa poleg dijaštva velika množira ljudstva, ki je z zanimanjem sledila programu kresovanja. Po uvodnih besedah predsednika Miha Goloba je govoril slavnostni govor Joža Vomberger, ki je po- Letos novo adaptirani hotel S. P. D. »ZLRTOROG« ob Bohinjskem jezeru prične redno obratovati od 15. julija 193S dalje. Na razpolago s< be s tekočo mrzlo in toplo vodo. 1 Posestne spremembe. — Kmetijska družba, reg. z. z o. z. v Ljubljani je kupila od posestnika Alojzija Žerovnika v Zapužah št. 12 posestvo vi. št. 212 k. o. Dravlje, obstoječe iz treh parcel v skupni izmeri 19.915 kv. m za kupno vrednost 139.405 din. Kvadratni meter je bil nad 6 din. — Tovarniški ravnatelj v Šoštanju dr. Volbenk Kliment in soproga Milica sta kupila od inž. Du-kiča in inž. Sterna Evgena stavbno parcelo 62/10 k. o. Kapucinsko predmestje v izmeri 537 kv. m za 300.000 din. — Dediči po pok. Urbanu Zu-pancu so prodali zasebni uradnici Anici Pelčevi dve parceli v k. o. Karlovsko predmestje v izmeri 3.223 kv. m za 100.000 din. Docent dr. los. Cholewa se je preselil na Kongresni trg S vhod Gledalilka stolba 3/1 ordinira od 11—12 In 2-4 ure. Telefon 48-57 — Nove knjige: Zupančič, Duma — bibliofil-eka izdaja ob 60 letnici pisatelja, risal grafik Glad-nik, navadna v platno vezana izdaja 250 din, nu-merirana izdaja 500 din; Scbmid P. M, Duše žrtve Srca Jezusovega, rdeča obreza 24 din, zlata obreza 28 din; dr. Justin, Materam, 3 din; Žerjav Albert, Sodobni zgodovinski pouk. 3(5 din; Pedagoški zbornik 1938/XXXIII. zv„ 28din; Prihoda Va-clav-Vedralova, Ideologija nove didaktike, 12 din; Sušeč, Dodatek k neposrednim davkom, 20 din; Ravljen, Grajski vrabec, mladinska povest, broš. 4 din, tm. 8 din; Hudales, Zgodbe o bombažu, broš. 4 din, vez. 8 din; Winkler, Hrihčev Grcgcc, mladinska povest, broš. 4 din, vez. 8 din; Brumen, Krilci, igra, 15 din; Cellini B., Življenje, broširano 15 din; Selvini, Liriche slovene moderne, vezano 40 din; Sveti Andrej Bobola, 1 din; Sienkiewicz, V Službi Najsvetejše, zgodovin, povest iz švedsko-poljske vojne, 20 din; Steska dr. H., Ustroj nove nemške države, 4 din; Isajev Bojan, Rojeni smo na Balkanu, vez. 80 din; Albreht Iv., Bisernica, mladinska knjižice, vez. 40 din; dr. Slodnjak, Ne-strohnjeno srce, roman o dr. Prešernu — 2 zv., 180 din; Kauer-Kalan, Bodi luč, javna izpoved bivšega brezbožnika, 4 din; Peterlinova, Zaromil, Igrokaz, 20 din. — Vse te nove knjige se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Oospodlrtfa, ki varčuje denar in varuje perilo, pere le s PERIONOM — V večernem nedeljskem vlaku I* Kočevja je bila najdena denarnic« z manjšo vsoto denarja v prvem vozu na hodniku. Dobi se v upravi »Slovenca«. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki delu je proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si Radenska vaja ohrani zdravie in mladostno svežost. Lekarne Nočno službo Imajo: mr. BakarSIč, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Mur-majer, Sv. Petra c. 78. Poizvedovanja Jermen ia nošnjo zastave se je izgubil 29. junija popoldne v bližini Mestnega doma. Najditelja prosimo, da ga odda v trafiki pred Mestnim domom. Celje c V celjski bolnišnici je umrl včeraj dopoldne 58 letni zidar Zupane. Franc ix Lčtuša pri BraslovČah. Naj v miru počival c Vinceneijevi konferenci je daroval namesto venca na grob pokojnega očeta kateheta g. Luk-mana g. Jagodič Josip 100 din. c Zveza fantovskih odsekov, celjska podtveca, sporoča vsem svojim odsekom, da se dobe v tajništvu v Celju v Razlagovi ulici fotografije mednarodnega mladinskega tabora v Ljubljani. c Gasilska četa na Babnem pri Celju bo priredila v nedeljo svojo vsakoletno redno prireditev. V nedeljo je ta prireditev izostala, ker je bilo slabo vreme. V nedeljo pa so povabljeni vsi prijatelji gasilstva na Babno. c Dve nesreči pri delu. V cinkarni v Celju je zagrabil stroj 30 letnega delavca Marinkoviča Živa in mu odrezal desni kazalec. Na Humu pri Sotli je v nedeljo prišel pod voz sin delavca Te-pež Josip. Na cesti, ki je precej nagnjena, se je voz prevrnil in pokopal Tepeža, da si je zlomil levo nogo. c Kino Union: >La Habanerac (Žarah Le- ander). e Postajališče v Stranjo prestavljeno in odprto. Po mnogih prošnjah je železniška uprava prestavila postajališče Stranje na RogašUi železnici na primernejše mesto. Premestitev Je bila nujno potrebna, saj se je s prestavitvijo postajališče približalo novi banovinski cesti, ki vodi iz Belega v Zibiko in Pristavo. Železniška uprava je gledala, da se je postajališče postavilo kolikor mogoče najbolj lično, tako da je sedaj postajališče kraju v okras in vredno tujskega prometa. V nedeljo se je na novi postaji ustavil prvič osebni vlak. Postajališče je bilo okrašeno, prihod vlaka, ki se je prvič ustavil na novi postaji, pa je čakalo lepo število domačinov. Slavnosti se je udeležil zastopnik železniške uprave načelnik g. llejs, šef progovne sekcije g. inž. Šapla in mnogo gostov iz Celja in Šmarja. Jubilej vodnih maturantov Prošlo soboto, 2. julija, je praznovala skupina bivših maturantov iz 1. 1918 dvajsetletnico svoje mature. Te pomembne slavnosti se je udeležilo razveseljivo število inteligence, ki danes že skoraj v vseh panogah javnega življenja zavzema odlične položaje. Pri intimni večerji pri »Slamiču« so s« po dvajsetih letih zopet našli v družni zabavi, da oživijo spomine na gimnazijska leta, na uspehe in neuspehe, posebno pa na različne pomembne dogodke, ki so v takratni razburkani dobi oblikovali njihove značaje. Kruta vojna jih je že nekaj prej razgnala na vse strani sveta. Vendar 6e je velika večina vrnila v svobodni dom, kjer je ostala in vrši svojo dolžnost. Med svoje bivše učence je prišel tudi njihov bivši dolgoletni profesor g. Ivan Škerlj, ki se je v odgovoru na zdravice s prav očetovsko ljubeznijo zahvalil ter se izrazil, da je ponosen na svoje tedanje učence. Sklenjeno je bilo, da se jx>-dobni sestanki vrše vsako peto leto, da se ko-legialnoet in prijateljsko razpoloženje stalno vzdrži. Slavnosti so se udeležili sledeči gospodje: Benedik Miroslav, referent Glavne bratovske skladnice; Cesar Jože, računski inšpektor; Gregorin Edvard, član dram. narod, gledališča; dr. Hafner Janko, zdravnik; dr. Uc Jože, profesor; Jeglič Franjo, ravnatelj »Zmaja«; dr. Jug Stanko, advokat; dr. ing. Kavčič Janko, univ. profesor; Kovač Jože, tajnik ljubljanske borze; doc. dr. Lavrič Božidar, pri* niarij in šef kirurg, odd.; ing. Majce Lojze, ravnatelj »Slavije«, jug. zavar. banke; Majce Jože, bivši pom. tiskovni ataše v Pragi; Matkovič Ivan, kaplan in profesor; dr. Mtiller Janko, sodnik; PavčiS Lado, računski inšpektor; Paternoster Dinko, pod-ravnatelj »Peko«; Podrebršek Stanko, višji poštni kontrolor; Pole Jože, sodnik; Prenik Ivo, privatni uradnik; dr. Rupnik Vilko, zdravnik; Stanič Ivan, račun, kontrolor; Toman Feliks, privatnik; Zalar Franc, monopol, kontrolor; Zurlini Maks, železniški kontrolor. Tudi ta letnik je pretrpel nekaj izgub. Za vse te umrle tovariše in za umrle profesorje je daroval v nedeljo 3. julija sv. mašo njihov sošolec g. kaplan Matkovič v novi cerkvi na Barju, katere se je udeležila veČina jubilantov. Tudi tukaj, kakor prejšnji večer, je bilo videti, da stara sošolska kolegialnost preveva še danes vsa srca teh mlado-starih veteranov. Mi jim kličemo na mnogo jubilejev 1 Maribor m NariborCani in okoličani na tabor k Sveti Trojieil Priglasitev z« udeležbo na tabor k Sveti Trojici za prihodnjo nedeljo 10. julija dopoldne, kjer govori dr. Korošec, je izredno veliko. Javljamo, da bo dobil prostor na vozilih iz Maribora le tisti, ki bo naprej plačal voznino 10 din oziroma 20 din v tajništvu mestne organizacije JRZ v Loški ulici 10. Zadnji čas za prijave je četrtek, 7. julija popoldne. Vozila za udeležence iz mesta bodo pripravljena pred Zadružno gospodarsko banko od pol 7 do 8. — Mestno tajništvo JRZ, Maribor, Loška ul. 10. m Krščanska ženska tveza za Maribor in okolico sporoča vsem, ki so se priglasili za romanje v Šmarje pri Jelšah, da bo to romanje zaradi nepredvidenih ovir šele v začetku avgusta. Oni, ki so namenjeni na romanje, pa se še niso priglasili, lahko to store do 1. avgusta. m Roparski plen se kopiči. Preiskava proti Pintaričevi razbojniški tolpi gre sedaj v tej smeri, da se povsem pojasnijo in ugotovijo še nekatera zločinstva, ki jih je ta tolpa izvršila, pa so jih vse do sedaj pripisovali drugim krivcem. V zvezi s temi preiskavami pa spravljajo orožniki na dan čimdalje večje količine najraznovrstnejšega roparskega plena, ki so ga razbojniki razprodali po deželi. Ta plen se sedaj kopiči na poveljstvu orož-nižke čete ter bo potem vrnjen lastnikom. Zaplenili so pri Kodrovem bratu Ervinu in pri nekaterih drugih osebah blago, ki so ga kupili za Greifov denar, katerega jim je izročil Jožef Koder. Nogavice, komblneze, velika izber + + pri JAKOB LAH, Maribor m Nezavestnega človeka so pol dneva vlačili okrog. Med Kainnico in Bresternico je bil izvršen napad, o katerem govori sedaj vsa tamkajšnja okolica. Brata Miha in Karel Kaiser sta se vračala okrog polnoči v družbi dveh fantov iz Kamnice domov v Bresternico. Vsi štirje so med potjo prepevali ter so se ustavili tudi pred neko hišo, v kateri stanujeta delavca Anton Škof in Rudolf Ferk. Petje je oba navedena prebudilo ter sta zahtevala od fantov, da odidejo, ker pa so ti še prepevali, sta se Škof in Berk oborožiila z motikami ter sta pevce napadla. Brata Kaiser »ta se nekaj upirala, dočim sta njuna tovariša pobegnila. Ob brata sta dobila hude poškodbe. Karel je še utegnil pobegniti, Miho pa je eden od napadalcev udaril e tako silo po glavi, da mu je počila lobanja ter se je nezavesten zgrudil. Še na tleh ležečemu pa je potem zadal drugi napadalec več udarcev. Napadailca sta potem pustila Kaiserja, kjer je obležal. V tem obcestnem jarku ga je našel proti jutru neki delavec ter ga zanesel v bližnji senik. Posestnik te šupe je zjutraj našel v njej ranjenega nezavestnega človeka, pa ga je potegnili iz šupe in ga pustil pred vrati. Tam ga je našel potem Kaiserjev sosed ter ga je skušal odnesti na njegov dom. Po 400 metrih poti pa je omagal pod bremenom ter je ranjenca položil na tla in obvestil sorodnike, ki so šele ukrenili vse potrebno, da je bil prepeljan v bolnišnico. Nezavestnega človeka so na ta način vlačili 12 ur okrog, preden je prišel v zdravniško nego. Kaiser se v bolnišnici še ni zavedel ter je njegovo stanje tako resno, da se boje, da bo umrl. Škofa in Ferka so mariborski orožniki izsledili ter oba aretirali. m Otrok laigal domači hlev. V Pivoli pri Ra-čah so imeli te dni velik požar. Zgorelo je gospodarsko poslopje posestnika Franca Visočnikn, na hiši pa je pogorelo ostrešje. Gasilci so prihiteli sicer hitro na pomoč, gasiti pa zaradi pomanjkanja vode niso mogli. Škode je 40.000 din. Ugotovili so, da je požar povzročil 7 letni domači sin Stanko, ki je izmaknil v kuhinji vžigalice ter zažgal na seniku kup sena. Ko je videl, da je začelo goreti gospodarsko poslopje, se je skril v hlev, kjer so ga sosedje v zadnjem trenutku našli in rešili, ker bi bil 6icty gotovo zgorel. Stev. 182. ^mrnaEUc, dna B. fnllfo 1938. crtran 5 trgovina z Italijo izvozni predmeti »o biti: rii v množini 6673 stotov, pomaranče 21.107 stotov, limone 15.7H5 stotov, bom-bažaste tkanine 2480 stotov, umetno predivo surovo 335.160 kg, žveplo 20.422 stotov. Po naših statističnih podatkih, ki se pa od zgoraj navedenih italijanskih deloma razlikujejo, ker pač nastanejo razlike zaradi časovno različnih ugotovitev, je naš izvoz v Italijo v mesecih: marec, april in maj znašal, kot sledi (v milij. din): 1.1987 L 1938 marec 46.9 30.1 april 41.4 23.0 maj 40.0 25.3 Uvoa iz Italije pa je bil v istih mesecih sledeč: 1.1937 L 1938 maree 51.8 38.6 april 36.4 35.0 maj 36.1 32.8 Proti lanskemu letu sta torej naš uvoz in naS izvoz v Italijo občutno padla, znaten del zmanjšanja našega letošnjega izvoza gre ravno na račun zmanjšanja izvoza v Italijo. Indeks mineralnih produktov Je od lanskega leta narastel od 87.6 na 90.2, indeks industrijskih produktov pa od 76.5 na 79.4. Napram mesecu aprilu je pa indeks industrijskih produktov celo padel za 0.8. Istotako kot indeksi cen na veliko so se dvignili tudi indeksi cen na drobno. Indeks cen na drobno se je gibal v Ljubljani sledeče: maj 1937 85.5 januar 1938 87.0 februar 1938 87.7 marec 1938 88.9 april 1938 89.00 maj 1938 90.30 Glede točnega umevanja gornjih številk pripominjamo, da je pri cenah na veliko kot osnovno leto vzeto 1. 1926, za to leto je namreč izračunan indeks 100, pri cenah na drobno pa je osnovno leto z indeksom 100 leto 1930, zaradi česar se Številke indeksov med seboj ne dajo primerjati, pač pa je mogoča primerjava glede razvoja. Stanje naših ktiringov Dne 30. junija je naša terjatev ▼ kliringu proti Italiji znašala 147.7 milij. din in se je od 22. junija znižala za 4.8 milij. Napram Nemčiji pa je naša klirinška terjatev narasla za 1.4 milij. RM in je znašala 9.5 milij. RM. Naš aktivni saldo v kliringu s Poljsko je narastel za 0.3 milij. din na 11.3 milij., pri ostalih aktivnih kliringih pa ni velikih sprememb. Med pasivnimi kliringl pa je narastel naš klirinški dolg Češkoslovaški za 3.7 milij. Kč na 147.8 milij. Znižal pa se je naš pasivni saldo v kliringu t Madžarsko za 1.2 milij. din na 38.4 milij., in saldo v kliringu z Romunijo za 2.6 na 6.8 milij. din. Narastel je tudi naš klirinški dolg napram Švici, in sicer od 3 milij. šv. frankov na 3.2 milij. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. Zveza trgovskih združenj bo imela ▼ nedeljo, 10. t. n,. svojo redno letno skupščino v Logatcu. Na dnevnem redu poleg običajnih točk je tudi sprememba zveznih pravil. Namen te spremembe je reorganizacija zveze. Dan pred skupščino, to je 9. t. m., bo predkonferenca, na kateri se bo razpravljalo o predlogih združenja glede reorganizacije zveze in spremembe pravil v smislu te reorganizacije. Ravno tako bo na predkonferenci tudi razprava o zveznih dokladah. Borza Dne 5. julija 1938. Denar Ljubljanska borza zaradi praznika «v. Cirila in Metoda danes ni poslovala. Na zagrebški borzi je nemška marka beležila 14.89—15.09, za sredo julija 14.99 bi., za konec julija 14.825—15.025 in za konec avgusta pa 14.775 do 14.975. V Belgradu pa je marka notirala 14.875 do 15.075. Angleški funt je v privatnem kliringu na zagrebški borzi notiral 238 bi., na belgrajski pa 237.20—238.80. Grški boni so tako * Zagrebu kot v Belgradu beležili 29.25 bi. 15. Julij 1938 se bliža! Dvig tečajev državnih obveznic Tečaji naših državnih papirjev v zadnjem času stalno rastejo. Sicer je bila tendenca dviganja tečajev pri državnih dinarskih papirjih zadnja leta skozi močna, vendar je naraščanje tečajev pTišlo v letošnjem letu prav posebno do izraza. Po objavljenih podatkih Narodne banke prinašamo v naslednjem povprečne mesečne tečaje za najvažnejše dinarske državne obveznice. Tečaji 2^%-nih obveznic vojne škode so se gibali sledeče: maj 1936 857.94 maj 1937 406.98 januar 1938 433.33 februar 1938 453.51 marec 1938 464.36 april 1938 482.57 maj 1938 483.41 7%-no investicijsko posojilo je imelo sledeče teSaje: maj 1936 82.42 maj 1937 88.04 januar 1938 98.00 februar 1938 99.20 marec 1938 99.38 april 1938 100.44 maj 1938 100.2» »i , , lil j Tečafl 4%-nih agrarnih obveznic in 6%-fiih begluških so bili naslednji: 4%-ni agrarft 6%-ne begluSke maj 1936 48.12 67.81 maj 1987 52.84 76.36 januar 1938 56.35 82.39 februar 1938 60.50 90.00 marec 1938 60,94 91.76 april 1938 62.40 94.08 maj 1938 62.98 93.72 Cene rastejo Indeksi cen, ki jih v svojih mesečnih pregledih o razvoju našega gospodarstva prinaša Narodna banka, kažejo, da cene raznih produktov polagoma pa vztrajno rastejo. Splošni indeks cen na veliko je dosegel maja meseca že 80.1, dočim je bil še lansko leto meseca maja 72.6. Prav občutno je poskočil indeks poljskih pridelkov, lansko leto maja je bil še 69.8, letos aprila 87.1, maja pa že 90.7. Visoke cene žita pridejo v tem indeksu do izraza. Znatno manj je narastel indeks živinskih produktov, ta je lansko leto znašal 62.7, letos pa 66.2, kar dokazuje, da cene živine zaostajajo za eeinami drugih agrarnih produktov. 152 bogatih daril, ki so vredna nad 100.000 dinarjev AJasa zunanja I* objavljenih podatkov o italijanski zunanji trgovini je razvidno, da tako uvoz iz Jugoslavije kakor tudi izvoz v Jugoslavijo po vrednosti v zadnjih mesecih stalno padata. Zlasti je znaten padec Jugoslovanskega uvoza v primeri z lanskim letom. Uvoz iz Jugoslavije se je v zadnjih treh mesecih gibal sledeče (v milij. lir): L 1987 L 1988 maree 22.6 15.8 april 15.2 10.8 maj 19.4 7.4 Izvoz v Jugoslavijo se ne razlikuje toliko od lanskega leta, kakor kažejo sledeče številke: 1.1987 L 1938 marec 20.2 17.3 april 15.4 19.9 maj 14.7 14.2 Do konca maja je Italija uvozila iz Jugoslavije 80.234 ton lesa pri celokupnem uvozu lesa 295.983 ton. Vrednost celokupnega uvoza iz Jugoslavije do konca maja je znašala 66.7 milij. lir. Italijanski izvoz v Jugoslavijo do konca maja letos je znašal po vrednosti 85.7 miilj. lir. Glavni bo ta dan razdeljenih med naročnike in kupovalce »Slovenca«. - Da boste imeli pravico do žrebanja? poravnajte takoj naročnino še za mesec julij, oziroma če Še niste na »Slovenca« naročeni, se naročite nanj za tri mesece in plačajte do 12. t m. trimesečno naročnino. - Opozarjamo, da od nedelje, dne 10. t m. dalje, ne bo več žigov na izvodih »Slovenca« v prodaji. Tvrdka Bregar & Krek v Ljubljani, Miklošičeva cesta (Vzajemna zavarovalnica) je v »veji isložbi razstavila štiri vreče najboljše bele moke »Industrija« 0g, ki jih bodo lahko dobili srečni naročniki »Slovenca«. — Tvrdka Bregar & Krek ima vsakovrstne moke in tudi žita vedno dovolj v zalogi. Postreženi boste vselej najbolje 1 Devizni promet na belgrajski borzi Je znašal 2.330.000, na zagrebški pa 756.598. Promet v efektih pa je znašal v Belgradu din 1.003.000. Curih: Belgrad 10, Pariz 12.15625, London 21.62225, Newyork 436.25, Bruselj 74.02, Milan 22.94, 'Amstertfilfn' 241.375, 'Berlin 175.70, Dunaj 31, Stockholm 111.48, Oslo 108.65, Kopenhagen 96.53, Praga 15.13, Varšava 82.25, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsings-fors 9.53, Buenos-Aires 114. Vrednostni papirji Zagreb: Državni papirji: 7% i.nv. pos. 99 bi., agrarji 62.25—64 (64), vojna škoda promptna 476 do 480, begluške obveznice 5)0.75— 91.50, dalm. agrarji 90-90.50 (90.50), 4% sev. agrarji 60 den., 8% Blerovo posojilo 97—97.50 (97.25), 7% Blerovo posojilo 92.50—93 (92.75), 7% posojilo Drž. hip. banke 99.50 den., 7% stab. posojilo 98.50 den. — Delnice: Priv. agrarna banka 226—231, Trboveljska 175—190, Narodna šumska 10 bi., Gutmann 60 bi., Našice 530 bi., Tov. sladkorja Bečkerek 600 bi., Osj. sladk. tov. 120 bi., Osješka livarna 180 den., Dubrovačka 360 bi., Jadranska plovba 380 bi., Oceania 850 bi. Belgrad: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98.50 bi. (98.25), agrarji 61.75-62.50 (61.50 do 62), vojna škoda promptna 477—477.50 (477 do 477.25), begluške obveznice 91.25 den. (91), dalm. agrarji 90 den., 4% sev. agrarji 60—00.25 (60), 8% Blerovo posojilo 97—97.50 (97.25), 7% Blerovo posojilo 92.50-92.75 (92.75), 1% posojilo Drž. hip. banke 101 den. — Delnice: Narodna banka 7320 bi., Priv. agrarna banka 228.50 den. (230). . Žitni trg Novi Sad. Vse neizprem. Tend. neizprem. Promet srednji. Sombor. Pieniea bač. baS okolica Sombor 205 do 210, gornja bač, srem 205—210 slov 205—210. Oves, rž, ječmen ne notirajo. Koruza 116—118. Moka bač og oeg 320 -330, 300—310, 280 —290, 260-270, 185-195. Otrobi bač srem 117.50—120, Tend. neizprem. Promet srednji. Živina Cene živine in kmetijskih pridelkov v ljubljanski okolici dne 30. junija 1938. Voli I. vrste 6.25 din, voli II. vrste 5.50 din, voli III. vrste 5 din, telice I. vrste 6 din, telice II. vrste 5 din, telice III. vrste 4 din, krave I. vrste 4.50 din, krave II. vrste 4 din, krave III. vrste 3.50 din, teleta I. vrste 7.50 din, teleta II. vrste 7 din, prašiči špeharji 10.50 din, prašiči pršutarji 8 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 12 din, zadnji del 10 din, goveje meso II. vrste prednji del 10 din, zadnji del 8 din, goveje meso III. vrste prednji del 8 din, zadnji del 8 din, svinjina 14 din, slanina 17 din, svinjska mast 18 din, čisti med 15 din, goveje surove kože 12 din, telečje surove kože 12 din, svinjske surove kože 8 din za 1 kg. — Pšenica 300 din, ječmen 270 din, rž 275 din, oves 250 din, koruza 165 din, fižol 200-210 din, krompir 150 do 200 din, seno 60 do 80 din, slama 45 din, hruške suhe 800 din, češplje suhe I. vrste 1400 din, II. vrste 1200 din. III. vrsto 1000 din, pšenična moka 355 din, koruzna moka 200-250 din za 100 kg. originalna, naravna in zdravilna Je samo ena, ona z rde Jim! srci. Zdravje in užitek! Ne dovolite, da Vam kukavica znese jajce v Vaše zdravje! Kulturni obzornik A, Gradnik t Večni studenci Pesmi. Modra ptica 1908, str. 94. * Alojz Gradnik spada brez dvoma takoj za Otonom Zupančičem med naše najboljše pesnike: to so pokazale njegove prejšnje zbirke, zlasti pa antologija »Svetle samote«, ki je izšla pred leti. Tišina in bolest je bila vedno njegova največja pesniška emocija, v tej pesniški knjigi »Večni studenci« pa se jima je pridružil še občutek večnosti, misel na smrt in vera, tista vera, v kateri je živela njegova mati in jo živi slovenski kmet, najtesneje povezan s svojo zemljo. »Večni studenci«, ki lijo iz tihih ur in od zvezd in vežejo človeka in zemljo in vse stvari v neko tesno povezano bratstvo v Bogu, ti studenci, ki tečejo v tragiko Človeške minljivosti z veliko vero v večnosti zeml je in večnost Duh a,dajejo osnovni pol-ton tem tihim in optimističnim pesmim, zapetim v senci Smrti. Skloni se v molku in moli in pij, v sveti omami in v blaženi veri sebe in večnosti meje premeri, plašne ne bodo več tvoje oči. Vso to tiho, močno zbirko je pesnik posvetil svoji umrli materi: ob njeni smrti se povrača ves v njen svet in kot Bfezini se mu je njen obraz spremenil v sij, ki živi »prečisto v plamenem gorečem od veka — še ta moja glina od tebe žari«: »Zdaj vem, kod naj hodim in kam imam priti...« In dih te nežne ljubezni do matere in njenega čistega sveta, misel na njen grob visi nad vso zbirko — snežinke vse stopinje so pokrile, vse luči ugasilo je nebo. Počasi v večnost kaplje ur tek(5. O potnik, vidiš bele jih gomile? V tej melanholiji, ki niti malo ni sentimentalna, temveč resnično pesniško doživetje čudovi- tega odnosa med nebom in zemljo, med človekom in Večnostjo, poje Gradnik svoje lepe pesmi božični noči, ko »srca« dvigamo v poljane cvetočih zvezd ko zlate vrče — a komur vrč je že v črepinjah, naj v školjko sklene gladni dlani in z malimi naj v veri vdani koraka v njihovih stopinjah — kljub temu, da sneži, sneži, sneži, sneži in bo snežilo vse noči, in bo snežilo še vse dneve. Usmili, Bog, se naše reve. V tej melodiji na smrt, na Duha in minljivost pokolenj so zapete še pesmi o stari uri, o poslednjem gostu, o pesnikovi smrti, napisi na grobu mladega dekleta, nagrobni napis, septemberskim žrtvam — vse samo postaje na »veselem romanju k sveti amrti«... Takoj za njimi je pesnik uvrstil nekaj erotičnih pesmi bolestne ljubezni (Prišel bo čas, Mimo naju teče čas), dalje pogovor o Bogu, ki je zaradi svoje virtuoznosti manj neposreden, ter lepo pesem o »Drevesu«, ob kateri se da najlepše primerjati Gradnikovo subtilno pesništvo ob Zupančičevem dinamičnem ekspresionizmu. Med te pesmi je Gradnik uvrstil tudi prepesnitev Villonove balade, v čemer tudi tekmuje z Župančičevim prevodom, ter prelepo pesem o »Fontani in vodnem curku«, s katero je prešel v objektivno opisovanje narave in njenih čarov. S pesmimi »Delavec v tujini« ter »Slovenska zemlja«, »Triglav« in »Trubar« se je dotaknil slovenske socialne in narodne boli ter poudaril slovenstvo, Česar bi marsikdo od Gradnika ne pričakoval. S pesmijo »Grintovcu« se je še bolj približal otroški veri, kakor pravi v verzih V meni tu kot v letih mladih zopet vera je otroka, naj me vodi Tvoja roka po vseh stezah in prepadih. »Smučarska jutranja molitev« se mi zdi sicer najslabša pesem v zbirki, toda zato sla čudoviti pesmi »Kraška pomlad« in »Noč vseh svetih v Brdih«, s katerima se je tesno privil k domači grudi, ki mu je za spominom matere najtrdnejša opora za življenje. Tako je Gradnik kompozicijsko lepo izpeljal zvezo s svojim poslednjim ciklom: Kmet govori, ki obsega 21 pesmi in je eden najlepših pesniških ciklov v novejšem slovenskem slovstvu. Iz svojo intimne subjektivne lirike je Gradnik — kakor že v »Fontani in vodnem curku« — prešel v realistično opisovanje predmeta samega na sebi ter je — analogno poti Franca Kralja v slikarstvu — prešel v literarni rurarizetn, pa ne v naturalističnem smislu, temveč v duhovnem, kar je pri liriku, ki veruje v Duha in ne Gmoto, razumljivo. Ta ciklus, ki je edinsven v našem pesništvu — primerjati se mu da samo Majcenova skupina »Zemlja«, ki je prva opozorila na metafizičen pomen kmečkega življenja, predstavlja kmečki svet v najrazličnejših prerezih. Toda — predvsem kmečki duhovni svet, njegovo pojmovanje dela in vere, njegov nazor na vse nehanje človeka, zaritega v zemljo in zavedajočega se, da bo dajal odgovor od življenja svojemu Bogu. Tako je vpes-nil Gradnik kmetov govor domači grudi, nevesti, detetu v zibelki, sinu, materi, zemlji, plugu, hlapcu, drevesu, sodniku, kateremu da lepo lekcijo: Ti le vršiš ukaz besed, življenje vre pa v svoje toke, in samo zemlja je pravična: nezmotna, ravna, nepremična, cesarje, kmete, in preroke vse večno kliče v isti red. Dalje opeva, kako kmet govori učenjaku, duhovniku, menihu, kiparju, pokojni ženi, svojemu krogu, mastilcem (vina), svojemu Bogu in sebi. Zbirko pa zaključujeta pesmi kmetovega samogovora (Sebi), njegove smrti (Kmet molči) ter pogreba (Vstajenje), v katerem bo deležen novega vstajenja: In naj duh, naj duh njegov ne zgine, naj Ik> v hiši, v prsti, v muki večen, da bo še v bridkosti truda srečen, ki v njegovo stopil je stopinje. — S tem ciklom se zaključuje Gradnikova najnovejša pesniška zbirka s ciklom, ki vsebuje njegove morda najboljše pesmi »Mastilcem«, »Kmet govori pokojni ženi«, »Duhovniku« ter »Kmet govori svojemu Bogu«. V teh pesmih je Gradnik našel svoje razmerje do domačega kraja, toda no toliko do kraja, kolikor do domačega duha, ki veje v slovenski kmečki družini. S temi pesmimi je^ Gradnik prešel meje osebne subjektivne erotične pesmi, v kateri je bil svoj čas najmočnejši, ter našel novo pot v smislu svojih pisem, ali svojih pesmi beguncev: to je napol epična pesem, opis objekta izven sebe, prenasičena z notranjo ekspresijo. Tako je začetnik novega opisnega realizma, ki v nekaterih pesmih res da vpliva preveč opisno in didaktično (Kmet govori sinu), dočim je v imenovanih najboljših dosegel v. ek svojega mojstrstva in svoje poezije. Nasproti Kraljevim kmetskim lesorezom, ki kmeta izenačujejo z živaljo, je Gradnik kmeta privzdignil v duhovni svet ter iz njegove ideologije poudaril zemljo kot rednico in trdno oporo življenja, toda prav tako tudi podčrtal njegovo duhovno življenje v veri, ki iz smrti ne dela tragedije, temveč samo obračun življenja: Prisedi (Bog), r, mano povečerjaj, potem pa ves svoj dolg izterjaj, in naj zgodi se Tvoja volja I Taka je najnovejša zbirka pesmi Alojza Gradnika, ki jo moramo tudi od naše strani sprejeti kot najboljšo pesniško zbirko zadnjega leta. S to zbirko je stopil v svoj zenit in nam pokazal celo nova pota. Odkril je v pesmi duha našega kmeta in se mu v spominu na svojo mater in na svoj kraj skušal tudi notranje približati, in to z uspehom, kakor se ni posrečilo še nikomur izmed nas. »Večni studenci«. Zemlja in zagrolma Večnost, ki nas spremljata vse življenje, so tudi duhovne vrednote, iz katerih ni zrasel samo naš kmet, ki po Gradniku govori svojo prepričevalno izpoved, temveč tudi mi vsi, ki verujemo v Boga in v našega kmeta, kot nosilca slovenske in metafizične ideje. td. Stran g *SLO VENEC«,, dne 6. Julija 1938. Stev. 152. Za praznik svetega Tomaža Mora: Svetnik, hi se je še pred rabljem šalit Dne 6. julija poteka 400 let, odkar je umrl mučeniške smrti Tomaž More, ki je bil 19. maj-nika leta 1935 prištet med svetnike. Tomaž Mor je bil lord - kancler angleškega kralja Henrika VIII. Ta kralj se je ločil od Rima, ker Rim ni hotel odobriti in pozakoniti njegove prešuštpe zveze. Ker Tomaž Mor kot kraljev kancler ni mogel drugače, kakor da je tudi obsodil kraljevo postopanje ter izjavil, da ima papež prav, ne pa kralj, ga je kralj obtožil veleizdaje. In vendar Tomaž Mor ni storil nič drugega, kakor da se je držal načela, da je Boga treba bolj poslušati jkakor pa ljudi. Kot veleizdajalec je bil ol>sojen na grozno smrt. Najprej bi moral biti obešen, kar je bila v tistih časih velikanska sramota. Nato bi mu vzeli drobovje ter ga na štiri dele raztrgali. Ko je tako poslušal svojo smrtno bsodl>o, je znova dobil besedo, da bi spregovoril, če hoče. Bil je izvrsten govornik in sijajen jurist, ki bi bil lahko s svojo zgovornostjo in svojim znanjem svoj položaj izdatno izboljšal. On pa tega ni storil, marveč je sodnemu dvoru povedal le zgodl>o, kako so kamenjali svetega Štefana. Dejal je: »Ko so tako kamenjali svetega Štefana, je bil zraven tudi neki Savel, ki je pozneje postal Pavel, ln sedaj oba, Pavel in Štefan, veselo uživata večno blaženost. Tako tudi jaz želim, da bi svoje sodnike zopet videl pred božjim prestolom. Dotlej pa naj vsemogočni Bog varuje kralja ter mu nakloni dobrih svetovalcev !« Tako veselo in obenem resnobno je Mor govoril vpričo grozne smrti. Malo ga je brigalo, ko je moral iti v sprevodu po londonskih ulicah iz sodne dvorane v ječo Tower ter mu je ob strani hodil rabelj s sekiro, katero je imel namerjeno na obsojenčevo glavo. Med tem žalostnim sprevodom ga je srečal n.a cesti njegov sin John, ki se je jokaje vrgel očetu k nogam ter ga prosil za zadnji očetov blagoslov. Tomaž Mor se je sklonil k sinu ter ga večkrat iskreno objel in poljubil, ni pa pri tem potočil niti ene solze. Ko je sameval nekaj časa za debelimi zidovi tovverske ječe, se je sam tolažil, da je prav za prav njegova smrt v marsičem še lažja, kakor pa počasno umiranje doma v jk)stelji. Ko je zvedel, da mu 1kxIo odsekali glavo, je dejal, da mu to, da bo njegovo telo obglavljeno, ne bo zmanjšalo nebeške blaženosti, saj je Kristus nas vseh glava. Ginljivo je brati njegovo zadnje pismo, ki ga je pisal hčeri Margareti. V tem pismu se kar nič ne ponaša s svojo mučeniškb smrtjo. Pač pa pismu prilaga zadnje, kar ima, svoj žepni robec ter jo prosi, naj ga izroči »moji ljubi Ceciliji«. Tudi sicer izraža v pismu skrb za vsako malenkost. Srečen je bit, ko je zvedel, da 1k> obglavljen na dan (vigilijo) pred praznikom sv. Tomaža ter v osmini praznika sv. Petra in Pavla. Nazadnje pohvali svojo hčerko Margareto zaradi njenega obna-ianja, rekoč: »Rad vidim, če otroška ljubezen in nežno čustvo pozabljala posvetno etiketo.« Nato pozdravlja še svojega sina Johna, rekoč: »Njegovo naravno obnašanje mi je močno ljut>o. Naš Gospod raj ga blagoslovi, kakor tudi njegovo vrlo ženo, mojo ljubo hčer. Naj bo dober do nje, ker ona to zasluži.« Tako mirno in dostojno je njegovo obnašanje, kakor se izraža tudi v njegovih pismih. Njegova vedrost, ki je bila resnična, pa se najbolj kaže v njegovi hudomušnosti in šaljivosti, ki ga do zadnjega diha ni zapustila. Ker je bil najprej obsojen, da t)o obešen, je to obsodlK) kralj Henrik VIII. milostno spremenil in določil, da bo obglavljen. Mor pa je na to kraljevo velikodušje odgovoril: >Bog naj obvaruje moje prijatelje kraljeve milosti !« Ko je na morišču moral po lestvi stopati na morilni oder, se je lestev zamajala. Mor pozove tovverskega guvernerja: »Prosim vas, pomagajte mi no, da pridem gor! Nazaj priti me nI skrb!« Kralj mu je tudi milostno dovolil, da sme na zadnje spregovoriti ljudstvu še nekaj besedi. Mor je to storil, da je vse navzoče prosil, naj zanj molijo ter izpričajo, da je pretrpel svojo smrt kot katoličan za katoliško cerkev. Končal pa je z besedami: »Umrjem v zvestobi do Boga in kralja, vendar najprej v zvestobi do Boga!« Dobil je dovoljenje, da še zadnji hip lahko kaj spregovori. Tomaž Mor je že kleče molil psalm »Miserere« za umirajoče. Nato pa je še enkrat vstal ter po navadi tedanjega časa poljubil rablja, ki ga je pri tem takole ogovoril: »Sedaj se pa le potrudi, mož, in ne l>oj se izvrševati svojo dolžnost! Vedi pa, da je moj vrat precej kratek, zato 1h>š moral paziti, da ne zgrešiš in tako ne omadežuješ pvoje rabeljske častile Sam si je zavezal oči ter se nato zleknil po dolgem po odru. Klada pa, ki je nanjo položil svojo glavo, je bila nizka. Svojo dolgo brado je zavihal naprej, rekoč: »Te pač ne bo treba odsekati, zakaj ta prav gotovo ni zagrešila nobene veleizdaje!« Tako je umrl Tomaž Mor, do zadnjega veder in vesel, dasi se je zavedal resnosti ločitve od tega sveta. Podrobnosti, ki so o njegovih zadnih urah tukaj naštete, je podal protestantski letopi-sec Hali, ki Moru sicer ni bil prijazen. Zato ni čuda, če Hal! to vedrost pred smrtjo celo v zlo šteje. Vendar je tudi za sodobnega kristjana jasno, da je taka vedrost vpričo rablja dokaz njegove poslednje vernosti in pobožnosti. Svetniki so geniji v verskih rečeh. Kar store in česar ne store, to je za nos navadne Zemljane vedno nekaj nenavadnega, kar šele sčasotn 6jx>znamo za pravo in dobro. Kaznjenec na Hudičevih otokih v Francoski Gua.vani, ki je poslan na delo zunaj kaznilnice. Francoska vlada je sklenila, da ho to kazensko kolonijo odpravila ter da bodo na Francoskem poslej tudi teške zločince zapirali r navadne kaznilnice. Angleški naskok na najvišjo goro sveta tudi letos brezuspešen! Sedmi naskok na 88R2 m visoki Mount Eve- rest, najvišjo točko zemeljske oble, je po poročilih, ki sedaj prihajajo o poteku ekspedicije, brezuspešen. Nepričakovano zgodaj, že v začetku maja, ee je vreme na Himalaji silno poslabšalo. V teh krajih je vse vreme odvisno od vetra monsuma, ki prihaja iz razpaljene indijske nižine. Nanesel je na skalni vrhnji del Mount Everesta neznanske množine svežega snega. S tem je postalo prodiranje proti vrhu za sedemčlansko angleško ekspe-dicijo, ki jo je vodil W. Tilman, zelo otežkočeno. Pri prodiranju čez vzhodni del ledenika Rongbuk sta se obrnila plezalca Shipton in Smvthe proti severu in prelezla sedlo Lhapka-La (<3.800 m), to Št. 169. Šest na enega »Izdajalec!« je zaškripal črni vitez. Tisti hip pa je že klecnil njegov konj in je vse kazalo. da bo pod seboj pokopal svojega jezdeca. V tem je Vainba naglo snel s pasu tisti rog in je nanj začel trobiti dogovorjeni napev. Glas roga je napadalce toliko zmedel, da so se celo nekoliko umaknili, misleč, da se bliža od kod črnemu vitezu pomoč. Ta hip zmede med napadalci je Vamba izkoristil ter črnemu vitezu pomagal na noge. »Strahopetni psi!« je modri vitez psoval svoje ljudi. »Ali se mar res l>ojite, če kdo zraven vas zatrobi v rog. Vrhu vsega pa je trobil še celo norec, vi strahopetni zajci!« To je napadalce tako pogrelo, da so se znova zaleteli v črnega viteza, ki se je bil medtem postavil s hrbtom ob hrast. Tukaj se je tako junaško branil z mečem in ščitom, da jih je dosti podrl. Vendar mu je vedno huje predlo. Ko se že nikakor ni mogel več otepati mnogoštevilnih napadalcev, je tudi modri vitez pograbil novo sulico ter s konjem naskočil črnega viteza, hoteč svojo žrtev pribiti na hrastovo deblo. Ni pa u|k>števal Vambe, ki se v tem boju nihče zanj ni zmenil. Naglo je spustil rog na tla ter se zagnal proti modremu vitezu, ki je medtem že skoraj dosegel liojevnika ob hrastu. S spretnim udarcem je norec dirja-jočemu konju presekal binclje. Vitez in konj sta treščila na tla, s čimer pa ni bilo veliko po-inagano, ker so v zadnjem hipu napadalci kar rastli iz tal. Res je črni vitez z vsakim svojim silnim zamahom podrl po enega bojevnika, M pa je na njegovo mesto takoj planil drugi in se besno zagnal v črnega viteza. Ko je tedaj črni vitez uvidel, da skoraj ni nobene rešitve zanj, je sklenil, da bo svoje življenje prodal tako drago, kolikor bo Je mogoče, ter se je v mirnem preudarku pripravil na dolg boj. je sedlo, ki loči lednika Rongbuk in Kharta. To pot so odkrili že I. 1921 in jo tudi prehodili. Tilman in Oliver pa sta hotela priti na severno sedlo Mount Everesta, na 7000 m visoki Chang-La. Tu pa je prišel Oliver s svojim nosačem v plaz. K sreči se je rešil in sicer zaradi vrvi, s katero je bil privezan na druge. V naslednjih dneh (24. maja) sta Tilman in Oliver sicer dosegla severno sedlo, vrh po je bil še' 1800 m više. Ko je nato nastopil še hud snežni metež, niso več mogli držati tu svojih postojank iin eo zapustili pravkar jx>stav-ljeno taborišče. Silne množine snega so onemogočile vsak nadaljnji poskus doseči vrh po isti poti. Zato so napravili nov naskok po stari jx>ti, pa kateri so plezalci hodili že 1. 1921, namreč po zapadnem delu ledenika Rongbuk. Poskusili so še to pot, ker je bilo jk> poročilili prejšnjih ekspedicij razvidno, da te poti niso imeli za nemožno. Ko pa je prezgodaj pritisnil monsum, so tabor zaradi novih snežnih gora, ki jih je monsum nanesel, izpraznili in se odpravili čez tibetansko visoko planoto v Sikkim. Ali se bo Tilman s svojimi spremljevalci v septembru še enkrat poskušal z Kang Chainolun-gom — Snežnikom ptičje dežele — kakor imenuje tibetanski jezik Mount Everest, je še odprto vprašanje. V septembru monsum poneha in je plezanje zopet možno. Doslej pa so vedno smatrali kot najboljši čas za plezalce ture zgodnjo pomlad. Dejstvo da se je ekspedicija odpravila v Dar-jeeling, kamor je prvi oddelek že prišel, pa govori proti temu, da bi se naskok letos ponovil. Ce bi mislili na ponovne poskuse, bi ekspedicija gotovo ostala v Tibetu, blizu nedostopne gore. Tale ženska je bila vdova, ki se je vnovič omožila. Namestil pa, da bi bila sebi nadela poročni pnjčolan. ga je privezala okoli vratu svojemu pse tu. To se je zgodilo v Londonu. Ubogi možl Italijanski dirkalni konj »Nearco«, ki je zadnji?) zmagal pri dirkah v Milanu, je bil prodan za 60 tisoč funtov nekemu Angležu, ki pa ga bo imel za pleme v svojih hlevih. En konj, ki je bil prodan za več ko 12 milijonov dinarjev, je velika redkost. Američan teti oholi sveta Kalifornijski milijonar in TefaTec za zabavo mu Howard Hughes je 3. julija ob 11.27 po amerikan« skem času odletel iz Kalifornije proti New Yorku. Ko bo tako preletel Severno Ameriko, bo lelel iz New Yorka čez Atlantik v Pariz. Odtod bo letel dalje, tako da bo obletel vso zemljo. Med jx>letom čez Severno Ameriko je pristal v Wichiti in Kan« sasu. Pri prvem delu svojega poleta okrog sveta je letel s povprečno hitrostjo 310 km na uro. Križanka: Julij 1 1 a «i r i f S t 10 •H U 13 1«t ir 14 m 11 19 10 lt u u z« tf 26 U 23 JO »i n. U i<< U 1? st >• Mut> »Hermeiu r LJnblJmrii priredi dne JO. julija 1986 ob 4 popoldne modklubske motociklistič-ne dirke na dirkališču v Šiški. Za to dirko veljajo mednarodna Športna pravila FICM in pravila Zvezo motoklubov kraljevine Jugoslavijo. Dirkališče je 4f>0 metrov dolgo, 8 metrov na ravnici ln 10 metrov na zavoju široko, ovalne obliko, zavoji dvignjeni. Na tej dirki lahko startajo vsi vozači vafh klubov; ki so verifioirani pri Zvezi motoklubov kraljevine Jugoslavije. Sportski odbor si pridržuje pravico dirke preloilti ali celo odpovedati. Rekord dirkališča brani Starič Ludvik v času 22 sekund in 3/5. Vozilo so bo v proti-smori kazalca na orl (levo). Trening «0 bo vrSil v soboto dne 9. Julija popoldne od 4.-8. ure. Vsi prijavljeni vozači so obvezni pri treningu dne 9. julija sodelovati. Zavarovanje poljedelskih delavcev S 1. septembrom 1937 je bilo uvedeno zavarovanje za starost in onemoglost, tako da se sedaj izvaja zavarovanje za vse tri primere, ki jih predvideva zakon o zavarovanju delavcev. Ta zakon je aučaeno izvzel iz zavarovanja močno stroko, to je poljedelske delavce. Po pooblastilu istega zakona ]>a more minister s posebno uredbo predpisati zavarovanje tudi zanje. Ta uredba bi morala biti izdana že do 1. julija 1923, vendar je še vedno nimamo. Tako so ostale nezavarovane množiee poljedelskih delavcev z izjemo poljedelskih delavcev, zaposlenih pri poljedelskih strojih, ki pa so zavarovani 6amo zoper nezgode, ter okrog 4000 oseb iz vse države, 'ki so zavarovane za vse tri primere (vrtnarski pomočniki itd.). Ker poljedelski delavci ne uživajo dobrot zakona, vladajo ined njimi razumljivo slabše higienske razmere kot pri ostalih delavcih. Njihovi prejemki pa niso zadostni za nakup zdravil in za izdatno zdravniško pomoč. Zato je utemeljena zahteva strokovnih organizacij, da se izvede tudi zanje zavarovanje. Še bolj kot bolniško zavarovanje pa je potrebno poljedelskim delavcem starostno zavarovanje. Usoda hlapca Jerneja se v zadnjih idesetletjih ni prav nič zboljšala. Prej bi mogli reči, ida se je poslabšala. Poljedelski delavec, ki je garal vse svoje življenje, ostaja na starost brez sredstev. Njegova življenjska jesen je najtrpkejša. Število poljedelskih delavcev ni ravno tako nizko, kot bi kdo mislil. Po statistiki prebivalstva naše države iz 1. 1931 je bilo tedaj moških delavcev 302.971, ženskih pa 171.386, skupno 474.367. V teh številkah seveda niso všteti družinski 6!ani, temveč samo osebe, ki se pretežno preživljajo z najemnim delom v poljedelskih panogah. In od te skoraj pol milijonske množice so zavarovani pri OUZD samo skromni štirje tisoči 1 Iz teh skromnih podatkov je razvidno, kako važna je zadeva zavarovanja poljedelskih delavcev, da to ni le v korist nekaj tisočev, temveč stotisočev delovnih iljudi. Poljedelski delavci zato pričakujejo, da se bo fcr. vlada oziroma socialno politično ministrstvo pričelo pečati tudi z njihovim vprašanjem, da bo končno po 16 letih obstoja zakona izvedeno tudi njihovo zavarovanje in s tem izpolnjena njihova [vroča želja. k Strok, zveza poljed. delavstva, Ljubljana. Musorgski: Boris Godunov Za zaključek operne sezone smo dobili še novo premiero. Uprizorjena je bila Musorgskega Birokopotezna in veličastna opera »Boris Godunov«, opera, ki je morda najbolj izrazita in najmočnejša predstavnica' ruske narodne glasbene umetnosti do zadnjega časa in ki nosi na sebi poteze romantično naturalistične in še posebej ruske umetniške nazornosti. Uprizoritev sama je segla v čas, ko so že Skoraj povsem popustile silnice umetniške zbranosti, kar ima svoje neizogibne posledice enako pri izvajalstvu kot pri poslušalstvu; zato bo bolje, ce se bomo z opero samo in z njeno uprizoritvijo pobližje seznanili v novi sezoni, ko bodo v operno življenje posegli novi impulzi. Za enkrat bi ugotovili le to, da je uprizoritev dosegla v glavnem obrisu lep uspeh, da pa vendar ni mogla utajiti neke utrujenosti, ki je ovirala želeno učinkovitost vsaj celoti, če so že v posameznih členih zaživeli jasnejši obrisi odrskih postav in glasbenih tokov. Uprizarjanje Je režijsko vodil g. Robert Primožič in ga privedel do ravni, kjer je doseglo Radio Programi Radio LfuMjanoi Sreda, t. žalijo; 12 AngleSkl mojstri (ploSčo) — 13.46 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Pisana trata (pl.) t— 14 Napovedi — 18 Magistrov trio — 18.40 Opazuj in poskušaj (g. prof. Miroslav AdieSič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nao. ura — 19.50 Flotow: Aleksander Stradella, uvertura (plošče) — 20 Kvartet mandolin — 30.45 Koncert pevskega zbora 'Ljubljanski zvon« — 31,30 Bolgarska plesna glasba (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22,15 Harmonika solo, g. Rudolf Pilih. Četrtek, 7. julija: 12 V poletju za oddih (plošče) — 92.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Koncert slovenskih skladateljev (Radijski orkester) — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. UTa — 19.50 Deset minnt zabave (g. Fr. Lipah, član Nar. glod.) — 20 Pueoini: Dva spova i« opere »Madame Butterfly (Zl. Gjungjenac) - plošče — 20.10 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 20.90 Violinski koncert g. prof. Karla Rupla, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek —• 21.15 Koncert Radijskega orkost.ra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Okrogle in vesele (plofičee). DrugI programi* Sreda, f. julija; Belgrad: 20.00 Mozartove ■rije, 20.30 Humor, 21 30 Nar. pesmi. — Zagreb: 20.00 PloSče, 20.30 Ljubljana, 22.20 Plesna gl. — Praga: 19.26 Igra, 21.00 Smetanova opera »LlbuSa«. — V a r -S a v a : 19.30 Ork. konc., 21.10 Zab. program, 32.00 Nar. konc. — Sofija: 19.45 Opera. — Budimpešta: 19.50 Vok. koncert, 20.50 Jazz, 21.45 Operni orkester, 23.10 Clg. ork. — T r s t - M i 1 a n : 17.15 Vok. koncert, 21.00 Zab. program. — Rim-Bari: 17.15 Dnetl, 21.00 Pihala, 22.10 Komorna gl. — Dunaj: 20.00 Operna gl.. 21.10 Igra, 22.30 Zab. konc., 24.00 PloSče. — K o I n : 20.00 Ork. konc., 21.00 Italijanska gl. — F r a n k f u r t : 20.00 Vojaško godbe, 21.15 Komorna gl. — Strasbourg: 80.30 Rlchard Straussove skladbe. Ciril Zebot: Integralna bonifikacija v Italiji L Posledica starorimskega fundalizma, ki se je preko srednjeveškega fevdalizma do naših dni ohranil kot prevladujoč lik zemljiške posesti v Italiji, je poleg socialnega problema prvega reda (problem male kinetiške posesti) in nič manjšega narodno-gospodarskega problema (slab donos ekstenzivne agrarne kulture), zapustil kot usodni zgodovinski rezultat stoletne produktivne pasivnosti težak narodno-agrar-ni problem: zamočvirjen je in izroditev razsežnih agrarnih terenov.1 Proti tej zemeljski kugi se je poskušal boriti Se stari Rim in pozneje različne razdrobljene ltalske državice (n. pr. papeži: Bonifac VIII., Martin V., Sikst V. in predvsem Pij VI.; Beneška republika, Toscana in dr.). Zedinjena Italija je leta 1882. izdala zakon o hidravlični bonifikaciji z namenom odpraviti malarijo, ki so jo povzročali zamočvirjeni predeli. Razen znatnih uspehov bonifikacijskih prizadevanj Beneške republike so vsi bežno označeni zgodovinski poskusi bonifikacije v Italiji ostali brezuspešni. Dokaz temu je velikanska razsežnost od 24. dec. 1928 do 31. dec. 1907 za popolno boni-tikacijo klasificiranih terenov, katerih obseg smo spredaj navedli. 1 Do 31. decembra 1937 je bilo skupno zakonito odmerjenih 8,900.000 hektarjev agrarne zemlje, ki je potrebna integralne bonifikacije. vsaj v glavnih obrisih prepričevalno podobo; obenem pa je sam kreiral naslovno vlogo z močnim izraznim poudarkom. V pomembnejših vlogah so obenem uspešno nastopili še Nollijeva in Ribičeva kot carjeva otroka, Spanova kot njuna dojilja, Marčec kot knez Šujski, Kolacio kot Ščelkalov, Franci kot Napačni Dimitrij, Kogejeva kot Marina, Zupan in Hanovec kot vagabunda Varlaam in Misajil; ugodno je bila zasedena in zgrajena še vrsta ostalih, bolj v ozadju stoječih vlog. — Starega kronista Pimena je prišel upodobit kot gost iz zagi^bške opere basist Griff. Prepričevalno je razvil spoštljivo starost v skrivnost življenja zamišljenega meniha in zlasti lepo raz-predel melodični tok glasbenega dela, za kar mu tako uspešno služi mehak in poln glas. Veliko je doprinesel k odrskemu učinku tudi scenograf inž. Franz, ki je zasnovnl primerno in lepo scensko okolje. Tudi pevski zbor je dal mnogo dobrega. Glasbena stran uprizoritve je bila v rokah dirigenta dr. Švare, ki je skušal dati tej bogati in izraza polni tonski podobi čim prepričeval-nejše lice. Gradil je dosledno, — le še več sorazmerja med instrumenti bi si človek želel, da bi nastajale prave tonske barve, na katere je Musorgski polagal toliko izrazne moči — če ostajamo bolj pri zunanjih potezah. Upajmo, da bo jesenska repriza dosegla še višjo umetniško raven — in takrat o stvari kaj več. V. U. Plat Krajevna protituberkulozna liga ▼ Vnr-berku pri Ptuju je izvedla v protituberkuloz-nem tednu svojo začrtano prireditev. Nje glavni cilj »pomagajmo in skrbimo za reveže« je bil tudi tukaj nad vse viden. Liga, s svojim ljubljenim i,n požrtvovalnim predsednikom gospodom dr. Boleslav Okolo-lvulakom, šef-zdravni-kom sanatorija, ter s celotnim agiinim odborom je zasnovala prireditev zelo spretno in s tem privabila razen okoliškega ljudstva tudi prav lepo število uglednih oseb Ptujsko gore in me-čanov mesrt Ptuja, Maribora, Zagreba in Belgrada, ki so prireditev kaj dobro podprli. Spretne roke gospe Polina Okolo-Kulak, soproge šef zdravnika sanatorija, naših gospd in gospodi-čen učiteljic so prav okusno okrasile prireditvene prostore in tudi poskrbele, da je mogel priti še tako razvajen želodec na svoj račun. Končni izid te prireditve se je izkazal nad vse zadovoljiv. Liga stoji danes s ponosom ob rami revežev, predvsem naše re»vne dece, ko vidi, da jim bo mogla nuditi v zimskem času vsaj najnujnejše, to je mleko in košček kruha. Našemu vrlemu županu gosp. Petku Framju, ki sodeluje v ligi s pravim razumevanjem, pač ne bo težko najti primernega prostora, kjer naj bi liga pripravljala potrebna okrepčila. Odkod ta neuspeh vseh teh prizadevanj za odrešitev okužene zemlje? Fašistična Italija odgovarja : Stari zgodovinski poskusi so ostali brez trajnih uspehov zaradi ponavljajočega se pretrganja začetih del, kar je značilno za domala vse te poskuse. Predfašističnl banifikacijskl napori Zedinjene Italije pa so bili kronani z neuspehom razen zaradi nerazsežnosti na osnovi zakona iz I. 1882. započetih bonifikacijskih del,* predvsem zaradi nepopolnosti na liberalni državni in gospodarski zamisli zgrajenega pojma bonifikacije. Liberalna država je kompleks del, kt so potrebna za zopetno usposobljenje okužene, zamočvirjene in degenerirane zemlje za civilizirano kmečko življenje, razdelila v dve strogo ločeni kategoriji: a) v kategorijo »javnih« del pod skupnim imenom »hidravlično-higienske bonifikacije« (iz-sušitev močvirnatih terenov in pod.), b) v kategorijo »zasebnih« del za obnovo agrarne zemlje in intenzifikacijo proizvodnje, kolonizacijo in sploh ustvaritev pogojev civiliziranega kmečkega življenja (sistematizacija zemlje, zgradba medposestniških potov, gospodarskih poslopij, stanovanjskih hiš itd,). Država se je načelno omejila le na prvo kategorijo. Drugo kategorijo pa je sledeč liberalnim načelom o funkcijah države in o narodnem gospodarstvu prepustila kot prosto sfero morebitne in- ' Od prvega leta zedinjenja Italije 1870 vse do nastopa fašizma 1922 je država izdala za boni-likacijo 1.782,700.000 lir. dividualne aktivnosti. Ta načelna ločitev med »javnim« in »zasebnim« ter sledeča omejitev države na »javno« sfero, je povzročila, da se dela iz področja »zasebne« sfere ali sploh niso vršila ali pa le delno in nevzporedno z »javnimi« (bodisi zaradi pomanjkanja volje, tehničnih sredstev ali finančnih virov prizadetih posestnikov). Posledica tega je bila zopetno postopno zamočvirjenje in degoneracija izsušene, a ne (ali pa vsaj ne dovolj sistematično) agrarno obnovljene zemlje. Torej, ne le, da »javna« kategorija osnovnih hidravličnih bonifikacijskih del sama brez vzporedne agrarne bonifikacije ni ustvarila pogojev za novo civilizirano kmečko življenje, temveč je nadomestek agrarno-bonifikacijskih del druge, »zasebne« kategorije, paraliziral žrtve in uspehe izvršenih del »javne« kategorijo, 2. Fašizem Jo, sledeč osnovam svoje totalitarne narodno-državne zamisli, pereči problem obnove prostranih maloplodnih ali neplodnih agrarnih terenov zagrabil v njegovi kompleksni celoti. Pri tem pa je ostal zvest svojemu vrhovnemu metodološkemu načelu empiričnega realizma. Prvi korak od stare liberalne koncepcije bonifikacije nasproti poznejši fašistični »integralni bonifikaciji« jo bil storjen z dvoma zakonoma z dne 30. decembra 1923. S tema dvema zakonoma in z vrsto zakonov, ki so sledili,1 se je obseg dotedanje zgolj higiensko - hidravlične bonifikacije postopoma dopolnjeval (regulacija voda, hidro- * L. 19. maj 1924; L. 29. maj 1925; vrsta zakonov med leti 1925 in 1927. Na start bodo pripuščena sledeča vozila: ljudski motorji do 1(10 eni3, športni motorji do 250 orna, Športni taotorji do 350 cnis, šporlni motorji d« 500 cm8, šporlui motorji do KMKIem«, turni motorji do 350 cms, turni motorji do 1000 cm3. Dirka novincev bo brez razlike na jakost moi torjev. Vsi motorji morajo biti opremljeni * montiranlt mi izpušnimi cevmi, da ne vzdigujejo prahu, 1'rovi, zorne naprave niso dovoljene. Rok prijavo Je do 1. julija 1938, prijavnina znašai 90 din za vozila, kateri znesek s po startu vrne. Start bo loteči in to tako, da bodo vsi motorji pri. Sli prod tribuno, tam jjsssnill motorje, jih naredili 7 „ vrati in lia znak starlora zopet spravili stroj v pogon in odpeljali z vodilnim starlorom tempo 25 km nn uro v prvem krogu, čini pa pri vozijo na startno črto, da tam stoječi starter znak za start. Vozilo so bo "v vseh kategorijah po osem krogov. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost ln nn more v nobenem primeru zahtevati kake odškodnine od prirediteljev dirko. Vsi protesti se morajo izvršiti (a-, koj po dotični kategoriji na licu mosta. Protest rAli si se prišel maščevat za ubita leva? Ah! Pusti me! Saj sem uboga reva.!« joka Crnček. Vrag pa zapulia: >Umrla sta bratca uboga, ker Crnček nič ne uboga. Nisi pazil nanju! Si se le igral! Zato pa boš igračka zdajle sam postal.< vnovčuje po najvišji ceni in proti takojšnjemu izplačilu Koncesi jonirana trgovska agentura za bančne posle AL. PLANINŠEK LJUBLJANA Beethovnova 14 . Tel. 35-10 ZAHVALA Ob prerani smrti našega nad vse ljubljenega sina in brata, gospoda DR. LUDVIKA SCHWARZA banovinskega zdravnika t Ločah pri Poljčanah smo bili deležni toliko iskrenega sočutja, da se nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zato izrekamo tem potom vsem našo najglobjo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Hro-novskemu, zdravniku v Poljčanah, ki je z veliko požrtvovalnostjo lajšal pokojnemu Ludviku zadnje bolečine. Zaiivaljujeino se čč. duhovščini v Konjicah in Šoštanju, gg. govornikom za njihove ganljive poslovilne besede: kaplanu Modrinjaku kot zastopniku župnika in duh. svetnika v Ločah, primariju dr. Benčanu iz Maribora in dr. Ravnikarju iz Oplotnice kot zastopniku Zdravniške zbornice. Dalje se zahval jujemo zastopniku kr. banske uprave, okrajnemu načelniku g. Bavdeku v Konjicah, številnim pokojnikovim tovarišem-zdravnikoin za častno spremstvo in mnogim prijateljem in znancem iz Loč, Konjic, Oplotnice, Doberne, Maribora, Celja, Trbovelj, Braslovč in od drugod, ki so prihiteli na pogreb, in vsem iz Šoštanja in okolice, ki so Ludvika v tako lepem številu spremili k grobu, mu darovali vence in cvetje in nam s tem lajšali neizmerno boL V Šoštanju,' dne 3. julija 1938. Globoko žalujoči: oče, bratje, sestre in ostalo sorodstvo. Štefan 2eromski: 7 Zvesta reka »Kje so? Ni jih. Odšli so. Gospoda Rude-ckega, mojega sorodnika in varuha, so odvedli v ječo, dva meseca je že od tega. Pet sinov je bilo, mladih R mlečkih. Pa so odšli Julian, Gustav in Ksaverij takoj na vojno. Dva od doma, Gueio pa kar iz šole v Pulavvah. Najmlajša dva študirata v Krakovvu. Julian je padel v boju, nekje v miechovvskem okraju, ubogi Gucio pa —c Gospodičma Salomeja je bridko zaihtela. Nato si je otrla oči in nadljevala: »In tudi Ksaverij ni več živ. Moja teta, jnati teh fantov, jih je šla iskat po taboriščih. Že štiri tedne je ni. Žid, tukajšnji krčmar, ki kupcu je s konji, pa je prav za prav konjski tat, je srečal teto, ko se je vračala nekod iz sando-mirskega okraja. Kasneje so spet pripovedovali kmetje, ki love zdaj vstaše in jih pošiljajo «Cvngjeru», da rešuje strica iz ječe v Opoczni. Pravijo, da je našla Ksavcrijevo mrtvo truplo yi neki sušilnici« »Kje ste dobili te vesti? »Pripovedoval jih je kočijaž Skovvion, ki je peljal teto. Odpeljali so se s štirimi konji, kočijaž pa se je vrnil sam, in še peš. Konje je teta prodala, voz tudi, ker je potrebovala denarja za podkupnino, ki naj reši strica, ko se je kočijaž vrnil, še povedat ni prišel, kaj se je zgodilo, ampak je odrinil kar domov v svoj kraj. Zvedeli smo zanj šele po deseti osebi.« »In kaj je povedal?« »Padli vstaši so imeli, pravit, srajce iz hodnega platna, do peta dolge, pod vratom pa tro-bojne kokarde. in kar vsi po vrsti. Tako so Vezali pred pokopom v sušilnici drug poleg drugega. In Ksaverij med njimi. »Srajce, kokarde! Kakšno razkošje, kakšna milost!« se je posmehnil Odrovvaž. Obrnil sc je vznak in sc zagledal v strop. Gospodična Salomeja je nadaljevala s pripovedovanjem: »lil pomislite, kaj se je zgodilo z Gucijcm. V boju je bežal na konju. Pa je zašel pri neki vasi v živo mejo in srečno bi jo bil odnesel, kajti jezdil je čudovitega konja, rjavca, ki jo zrasel tu pri nns doma, in nesreča je hotela, da se je pripodilo tisti hip tele na pot, in konj so je sjMitaknil obenj. Dragonči pa, ki so preganjali Gucia, so ga že došli ta čas. Razsekali in razmesarili so ga s sabljami tako, da je ušel konj s polja samo s truplom brez glave in rok. Milje daleč je divjal tako, pravijo, in nosil truplo, ki ga je vlačil naposled še po tleh, ko je padlo iz sedla in je ona noga obtičala v stremenu Oh, tak konj! Kdo bi si mislil! Tako radi smo ga imeli vsi, prav divtio je bilo sesti nanj brez sedla in /njim. Pa se tako nesramno spotakne in ne preskoči teleta — ter izda predobrega mladega gospoda! O, Gustav! 'I ako čeden fant, tako vesel...« In zopet so jo oblile solze. Odrovvaž je molčal in gledal njen jok brez sočutja. Obrisala si je oči in spet nadaljevala: »Vsa služinčad je (»obegnila iz hiše. Neko noč so prišli sem vstaši pod vodstvom gospoda Je/.ioranskega, za n jimi takoj pa vojaštvo. Vstaši so se zabarikadirali v žganjarni in tudi v žitnici. in začeli streljati od tam skozi okna in iz dimnikov. Vojaštvo je žitnieo zažgalo. Na žganjarni je začela goreti streha. Vse je pogorelo — žganjarna. žitniea. shrambe in staje. Sreča je še bila. da je odnašala sapa iskre na travnike, ker bi niti hlev ne ostal, pa tudi dvorec ne — takšen ogevj je bil to. Takrat so pobegnili vsi iz dvorca. Konje so pobrali kar vse, žrebeta je ukradel nekdo ponoči. Kar se je našlo po kaščah, so odnesli vstaši. In odkar je odšel še oče med vstaše, sem ostala sama s Szezepanom.« »Torej imate očeta?« »Da, imam. Moj oče je bil upravitelj v Niez-dolih pri Rudeokih polnih dva in dvajset let, kar se je vrnil iz Sibirije. Moj oče je bil v zadnji vstaji stražmojster pri konjenikih in je moral zato v Sibirijo.« »In mame nimate več?« »Mama mi ie umrla, ko sem imela leto dni, tega je dva in dvajset let, — ne, eno in dvajset.« »O, se hočete delati mlajšo!« »Mar bi se starejšo. Pruv nič se ne delam mlajše.« Kmalu potem pa je še dodala, ne da l»i se hvalila ali kaj sramovala, ampak kakor se pač govori o družinskih zadevah in malenkostih, ki so velike in važne v domačem krogu, za tuje ljudi pa ničesar lic pomenijo: »Moj oče ima vsega skupaj šest prstov na obeh rokah.« »Kako to?« »Ker mu jih je odbila v bitki pri Dlugotiodli krogla, ravno ko je prislonil karabinko k licu in pomeril. Tu sta mu odbita dva prsta in tu dva. Ko se umiva, je tako smešno.« In sklenjši roke mu je vse pokazala. »In tako vas je, gospodična, postil oče popolnoma samo?« »Seveda, saj Pol jaka prva dolžjnost je domovina, potem šele pride družina,« je dejala svečano in dostojanstveno »Kaj pa počnete, kadar zanese vojaštvo sem? Ali pridejo kdaj?« >Čc pridejo? Redka je noč. da bi jih ne bilo. In če ni vojske, pa naši. Gredo naši, pa pride vojska.« »In ste vedno sami?« »No, pa stari S/.cezepan je tudi.« »Oni dedek?« »Pa naj bo dedek, vendar je pameten: dobro ve, kje jih srbi; izma/.e sc'iz vsake zadrege in si ve pomagati. Pa še to vam moram povedati, gospod knez, da ne pozna strahu. To se pravi, prestraši se že, ves se trese kot tečelja žolica, pobegne pa ne. Kndar je treba možatosti, in to ve samo on, kdaj je treba, — nas ne izda, in vse vzame ha svoja pleča. Stokrat ga naženejo, pa se pritihotapi zopet za vrata in prisluškuje, čaka. Samo da zavpijem, že stoji pri meni. Če me napadejo, me bo branil do poslednjega diha, Lahko se zanesem nanj. Sicer pa imain v najhuje šem primeru še drugega varuha.« »Kje?« »Tu,« ga zavrne smehljaje im potegne iz žepa širokega krila dvocevni samokres. »Kdo vam ga je dal?« je vprašal Odrovvaž. »Oče.« »In to je vse varstvo, ki vam ga je zapustil.« »Oče je rekel, naj se ga poslužim v skrajni potrebi, če me kdo napade s silo. Preje pa so moram braniti, je dejal oče, do zadnjega tre-nutka l vsem dostojanstvom Poljakinje.« »Z dostojanstvom Poljakinje.« »Knez, menite, da ni to nič? Povem vam pai še skrivnost, ki vas bo pomirila. Zaveznico imam. Toda to mora ostati tajno, ker sicer bi nam huda predla.« »Molčal bom.« »No, sedaj vam povem. Na planem, komaj četrt ure od dvorca, stoji baš na razpotju krčma. Lastniki krčme so židje. Ko je delala še naša žganjarna, so jemali žganje od nas. Sedaj ga kupu jejo, kjer je: bavijo se /. vsem mogočim, največ pa 7. ukradenimi konji, ki jih odpravljajo v daljne kraje. Tako vsaj govore ljudje, jaz natanko ne vem. Sicer pa ne izveš sedaj resnice, ker gre vse na rovnš vgtašev. Konji se kar pojavijo v krčmi, in zopet izginejo. Precej je Židov v kremi Med njimi pa je tnalu Židinja, imela bo štirinajst ali petnajst let. Ryfka jo kličejo, štiri leta najmanj se ni že umila, lase ima skuštrane. raztrgana je in umazana.« »Približjiio tako kot jaz včeraj.« Za Juuoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cet Izdajatelj: Ivan Rakovee Urednik: Viktor Ceriuv