St. 26. VGorici, 28. junija 1877 SOČA (ilasilo slovcnskcga polttiinega draSfcu goriSkega n Iraibo immUk I"" m „SoSa" izhaja vsak Setvrtek in velja a poSto prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto ..... f. 4.50 Pol leta .'....„ 2.30 Cetvrt leta . . . . ,,1.20 Pri oznanilih in prav tako pri ,.po- tlanicah" se placuje za navadna tristop- no vrsto: 8 kr. fie se tiska 1 krat Za vefie firke po prostoru. Posamezne Stevilke se dobivftjo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici r, §o> sposki ulici blizo ..treh, k«m", — v Trstu v tobakarnici „Via d«H* eik serma 60"., Narocnina in dopisi, naj,, se ^JfcflO;, voljno poSiljajo pod naslovom:, "Vjktoy Dolenec v Gorici. — Rokopisi s©,}J|ne vrafiajo; dopisi naj se MagftVQJjno frjw-kujojo. — Delalcem in, drugjni, fnajftfr moznim se narofininazniia, ftkojw ogU-se pri uredni&tvu. pravic. P. ii. naroc'iiikoin ..Son1"! S prvim julijem poteee prvo pollrtjo in s tern narocnina mnogih narocnikov .,8ortr. Pro-sinio jih torej, da bi zopet ponovili nurofbo in nam poslali o pravcni rasu narocnino. Mnog Itusov, izSedsih .ia maiih ladjicah in pla-vili iz (ialaca, pri Zatoki uad Ma^inoiu. Iznenadene tiif.ske presfraze so kmalo Uusi pobili in polovili in po oseni ur trajojofem boju morali so se vsi Turd iiiiiakniti v Marin, Isto tako so se uze blizali Husi iz Braile fez dodelan most in tvrdiijavica Maein zajeta od dvuh strainj bi se bila morala kmalo vdati, a tur-ci prepustili so jo brez boja Itiisom; prebivald tvrd-njavico, skoro sami kristijanski Hulgari, prisli so maj-heni in veliki z vsein, kar jim je svetegu, v rokah glasno prepevaje narodnu in svete pesni Husom na-proti, kateri so se ua felu z carsko hitimo svirajofio godbo Marina polastili. liusi izgubili so pri tem pre-IkiiIii samih 150 moz incitvih in ranjenih,. mej njimi tudi nekaterii Oastnike; prvi, kateri je stopil na su-ho in jo bil ranji'ii, bil je iick eastnik, katerega je car sain v (ialacki bolnici odlikoval •/, krizeem ruskc-ga .lurjevcKa reila. Vsled tega zapustili so Turd brez hnja tudi hakfo in TulOo oh doljuejs>j Donavi. Iz ISai'igrada potrjuje sc ta vest, in se dostavJja, da so llusi tudi pri Ilirsovi prekoraeili Donavo, kar pa je maiij verjetno. Xihee par ni mislil, da pridero JUisi t:ez Donavo tako laliko; tohiiaeiti so da to le z ne-verjetno uopazljivostjo Turkov, kateri niso ne naj-iiiauj mislili, dapridejo Itusi ravno na torn im^stu, namrefi iz (ialaca i'w. /atoko, proti Maeiiiu. Do dimes je ^lo uze po nekiiturih poi-oeilili eez .'{() tisuc Itusov pri luilacu in Biajli eVz Donavo, po dru^ih pa cez 00 tjsin':, Turci se bodo iiajlxuze umikali do zelezniee (Vrnavoda-Kisteiidze ob Trajanovem iiupi.su in na tcj eerti so utegue biti prva veea bitka onkraj Dona-ve; vendar je mogoee, tin bo treba popreje se llirso-vo se silo Turkom vzeti. Vsi oh Aluti nahajavsi se Busi dobili so 2i t. in. povelje odpotovati proti Donavi v Turnu-Mugtire-li in Zimuico; blizo teh krajev iu proti Silistriji uteg-nejo liusi glavni prehod cez Donavo poskusiti. Bom-bardiranje mej Kalafatom in Vidinom mej ruunmski-mi i turskimi batedjami traje vedno dan za dnevom in se bode gotovo tako dolgo nadaljevalo, dokler ne pridejo Itusi pod Bukurestoni 6ez Donavo. Isto tako bombardirajo Itusi oh vsej Donavi onkrajne turSke trdnjave, posehno pa so si izbrali Itu^Cuk, katerega bi hotel! inenda popoinein vpepeliti. firidkc dnove imajo C'ernogorci. Turki vlomastiii so pod S u 1 e j m a u p a 3 o, kakor smo uze zadnji6 holmce krivajo vinske trte in kraj slovi zarad rodo-vitnosti. Na zahodnjej strani vasi stoji §e dandanes hiSa, v koji je bil na§ Oehovin rojen. Andrej Cehovin je bil sin Marka in Marije, rojene Ur§i<3 iz GoC, I-mela sta 4 sine in 3 Mere. Andrejeek je bil pred-zaduji sinko. Ker nij §e bila v istem Sasu Branica samostalna duhovnija, je bil krscen precej drugi dan porojstvuv Gabriji, koji h duhovniji je Branica spada-la. V novej§em Casu je Branica veno duhovuijo zdru-2ena. — Kakor mi je bilo porofiano, je pak Branica v politiinem obziru razkosana. Tako namred spada Branica, ki Iteje 50 hiSnih Stevilk invokolo 300 pre-bivalcev, pod 4 Supanije (Erzelj, Stijalc, Gabrije, Stanjel), 3 glavarstva (Gorica, Postojna, Sezana) pod dve dezeli (Kranjsko, Primorsko) in le v §olskih za-devah pod sezanski okraj, solski svet in pod gorisko nad-gkofijo. Branica lezi na jugu zgornje Vipave. Njeni prebivalci so vefiidel premozni in livijo tudi veculel od virtogradov. Po sredi doline teee potok, Branica icienovan. Vije se po kacje okolo lepih travnikov in preko nizkih gricev; na obeh bregovih so majhene vasice se sadnim drevjem obdane. V zahodnjej vasici hii. Stev. 14 se je na§ ju-nak Drej^uk rodil. Na omenjenem potoku je sezida-nih ve6 mlinov, kamor nosijo po zimi, ko-je dosta vode, iz Krasa 2ito mlet. Cesta iz Vipave v Trst se vije memo dolinice skozi izhodni del. Ta je bila sto-prav pred 10 leti napravijena. Za &isa francozke voj-ne so kmetje peljaii v BraniSko zavetje v strauu pred Fraiicozi zivino in vse imetje. javili, (iez NikiSifie v cernogorski Ostrog in bpteli *o po sili prodreti do Bogeticev, kder se naljaja ziv^ in strelivo Oernogorcev, a bili so od tod odbiti; ^od«|r-li so pa Cez Ostrog, fieravno z velikanskimi izgUbaml na levi brez Zete in baje od tod proti Cetinjam, V zad-liiein listu snip porocali. da je istodobno prodiral tudi Ali Sail) iz Spu^a proti Danilovgradu, da je pa bil po Bozo PetroviCu mo6uo pobit in z veliki mi eeBBa8eeaBeeaeaLiL.LL'......jl—l.j------...........l,..-..........i... Bega k vojaSkemu stanu. — Tamkaj priSujoSi castnik topnicarjev mu je takoj naznanil, ako zeli k top-\ ni«arjem pristopiti, da ga„sprejme, drugace pa ne. Do te branze pa nij imel Cehovin veselja; izgovarjal se je, da ga bodo vsled st«-elanja u§esa bolela; ipak se je na zadnje tidal in postal jevojakiz lastne volj e v veliko zalost svojih stargev. Uvrsten je bil kot prostak vIV. topni5arski polk, kateri je bil ob o-meDJenem Sasu v Trstu. Tarn se je vrlo obnasal, ter kmalo postal „feuerwerkertt. Hodil je tudi 7 letvvo-jaSko Solo — morali so star§i za to nekaj placevati — in nCil se je prav pridno in dostal je konetao vse izpite. Tacas so bili vedno mirni Lasi in zarad tega Ostal je tndi on vedno ?feuerwerker" in kot tak je tudi svoja postavna leta izsluzil. — Na to so mu oce syetevali, naj pride domov, a on nij ubogal, ostal je se pri vojacih in poprijel se je vojaScme §e z ve6jim veseljem. Yendar je ostal vedno le „feuerwerkera Kr-vavelo mu je srce videC. plemenitaSe male vednosti naprej pomikati se. Zalilo ga je tudi jako, ker ga nijso dezelani spogtovali, (es, da si je vojaSki stan 5am izbral, pa v tolikih letih nij postal Castnik. Hre-penel je vedno po vojski, da bi zamogel svojo hra-brost pokazati. In kmalo je bila vroea zelja izpolne-na. Na; politicnera obn^bju so se zbirali Crni oblaci; vojska se je prifiela na La§kem leta 1848. Nas Drej-•Se se|e tarn vrlo dobro sukal. Gospod Verdeliski pi-te t ^Nbvicah* leta 1854 Stev. 87 sledece: Cehovin ,^r je vseskoz izvrstao obnasal. O zacetku znane voj-. .Ske t letn 1848 na LaSkem, namrefi potem, ko so po-febno y Milaqu in Benedkah avstrijski podlolnlid za- storiCni sTravnik8 v „Piazza grande". Sicer se temu slabemu potujcevanju v slovenskej Gorici krave sme-jejo, a slovenskemu Kanalu bode poslovenjenje napi-sov in uliCnik imen vsak pamenten Clovek, ci tudi je tujec, odobraval. ____________ Mavhinje, 24. jun. (Iz\% dop.). Vseh avstrij-sko-ogrskih narodov po nektere je pesnikov povablje-nih te dhi s posebnim fastnim pismom iz Dunaja na iideleSbo s peresom pri izdavi novega lista, ki bo z julijem i pod naslovom: rDichter-Stimmen aus Oesterreich-Ungarn" (PesniSki glasi iz Avstro-Ogrskega) zaCel prinasati 2 krat na mesec pesniski umotvore v vseh jezicih na§ega carstva, tako da bode vsakemu nenem§kemu izdelku stal zvest prevod na kraji. Uzitek umetnijski ima biti obcen in vzajemen. Tukaj imajo torej slo.enski pi«?atelji, ki so pozvani na podporo, prav sijajno priliko, castno tekmovati s pisatelji ptujth narodov; {-itanim i du^evno nzivanim biti od drugih, za svitlo pesemstvo fnt imajofih Iju-dij; obelodaniti pri'il sv«»tom moL in olifc doniare be-sede in uma, ter tiokazati i povzdi«?niti slavo svc»je domovine tudi v oreli inohitnikov. ISrenk tvojth fctrun, o slovenski pcsnik, bo rul in nuieval Nodwc, Martjtor in Italijan; zavedal se boile tvojih glasov bolje i (*eh i Poljak; poslnSal je bode i Hrvat i Srb obnjpga spo-la. V ta list pridejo pa samo izvrstnr, v Soli prave umetcljnosti dozorele i sladek pesni^k vonj SireCc pesni po natanCnem i strogeiu izbom i po izkljuCji vsega polutanskega diletantizina i uvr.uale se bodo samo tako i nikjer &e natisnene novine i cveticp iz logov i vedno zeleneffh livad av&tro-ogrskegn pesem-stva. Ker je urednik obljubljonih nl>ichtcr-StiiiinH'ii\ gospod II. Penn, sam prav nadarjen peanik i literat. sinemo po tern takem od toga novega lisfa veliko h-pega prifakovati. To utegue tedaj biti delovanjc na noter i na zvunaj. Ali ni torej pravo pisateljstvn, ako se sluzi primcrnih sredstev, narodu kot takemn naj-ve6i dobrotnik? Kdo nas je reSil kletcga sehiav-stva pri Italijanih i pomilovalnega ramosriskovanja in ironii-nih nasmehljejev pri Nemcih, ako ne na.se [>k&-teljstvo^ ki samo od l8i:J leta, ali prav sistematicno od 1848 s tolikim vpehom deluje? Xauk tudi oniin, kterim se za knjige i Lasopisc par grosev tozi. — To priblizavanje pa v slovcsnostnem obziru nij Listo brez pomembe. V resnici, kaj morn posamezne osebe i tako tudi narodn vec raztogotiti, ko neko o-holo preziranjc i zani(v:evanje V ^('e bi se bil — pravi dunajski list rI)as Vaterland" od 16. junija 1877— ce bi se bil v Avstriji Cehom, Slovakom, Slovencem i Srbom narodni obstanek zagotovil zoper vsako Sko-do i zasmeh, in Ce bi oni bili v naravnein ra/.voji svojih mocij cnake pravicc i svobode z Nemci, Mad-zari in Italijani uzivali, bi je nikdar ideja panslaviz-ma (? ?) obvzela ne bila; kajti v resniei niL politicne-ga nimajo skupaj, ko narodna razzaljenja. To mora biti drugaCe! Ako ne, ne bodo vse policy-ske in druge naredbc niC pomagale." — Tako nemSk list. Vidi se, da zaccnja tudi dunajsko Casnikarstvo odjenjavati i pozorno biti. Da bi tudi drugi tako misliliv i se *po tern ravnali!— Zito kaze tod lepo, tudi zelenokodri grozdiCi o-betajo obilno beratev. Da bi le toce ne bilo. ki je letos ze veCkrat zugnila, i tudi vCeraj i danes. V ne-kterih krajih tod blizu odganjajo se oblake z zvone-njem. SinoCi je nekjc ncdaleC odtod celo klenkalo do polunoci. V resnici eden nas, ki vemo, kaka ue-varnost preti, kedar je ozracje tidte bliskovne materi-je polno, bi ne Sel pod zvonove ravno takrat. Toda Celi protiviti svojej \ladi, pridruzivSi se bliznjim Pie-montezem ali sardinskemu kralju Karlu Aibertu, je bil Cehovin nadtopniCar (Oberfeuerwerker) in ravno tacas drugi poveljnik otopjeka (bateije) konjaniatva No. 2 v brigadi kneza Lichten§tajna. Kouec mcseca maja tistega leta je dobil, kar je z velikim hrcpene-njcm zelel, lepo pri!o2nost ocividno skazati svojo serC-nost in brabrost v vojski zoper sardinsko armado. Ko je bila namrec 29. maja predna straza austrijanske armade zagledela sovrazuika v godnem polozaju blizo Montanare, mu je nadtopniCar Cehovin nasproti §el s§ svojima dvema obicama in zaCel nad-nj na vse mo-ci streljati, dasiiavno ga je sovraznik neprenehoma obsipal s kroglami tako, da je bil nekoliko ranjen od granatne treske. Neprestrasen je napredoval s svojim streljanjem tako, da so morali topovi sovrazmka po sili umolk-niti. Tri druge protivne topove, ki so se mu bili po-zneje na levi strani ceste priblizali, je Cehovin pre-cej pozdravil s tako moCnim ognjem, da §e zaceti niso utegnili nad-nj streljati in je med sovraztio ce-to nastala takosna zmeSnjava, da so prisli v roke av-strijanskih vojakov vsi nje 'topovi in vozovi oblozeni s strelniin prahom, kakor tudi veliko njenih konj, o-rozja in mnogo vjetnikov. Poslavljenje, ktero je bilo pri tej priloznosti podeljeno pogumnemu nadtopniCar-ju, je bila velika sreberna kolajna (medalija). odloce-na za tiste, ki se v vojski serene skazujejo. 28. juli-ja 1848 je bil Cehovin priSel tudi kot nadtopniCar s polovico otopjeka blizo Somme Compagne. (Dalje.) —vsaka glava ima svojo pamet, je rekel tisti Gorjan, ko so mu kapusi iz oprtnika padli i na vse strani navzdol strmoglavi!i:___________ Iz AjdOVS&ne, 27. junija. (Izv. dop.). Be-seda, koje Cisti dohodek je namenjen dr. LavriCevemu spominku, versila se je dne 24. t. m. na prav do?to-jen naCin. Zbrane goste, mej njimi mnogo ajdovskih in druzih krasotic, pozdravil je predsedDik ajdovske Citalnice, g. Angelj Casagrande, s primernim, pajedr-natim nagovorom, kareri je naSel glasan odmev mej zbranimi poslusaki. Na to je nastopil SlavCev gori-§ki oddelek in je zapel Hajdrihovo komnozicijo rJa-dransko morie" pod vodstvom svojega generala. Prav lepo je bilo videti, ko je potem nastopila gospa dr. Kende z gospodom Angeljem Casagrande v duettu, katerega je sestavil ufitelj na goriski vadnici, g. Ant. Hribar, koji je tudi spremljal osebno dopadljivo kom-pozicijo na glasovirn. Gospa zela je z gosp. Casagrande zasluzeno priznanje in hvalo in morala sta s(5 na obCe zahtevanje zope.t prikazati na odru. Vplete-nje takih duettov v programe Uesed je zares kaj pa-inetna misel; tako varijacijo bi priporoCali vsem, kder imajo koliCkaj moCi na razpolaganje. Temu je shMlila na Gori§kem u^e precej znana koinpozicija „Pri zibelki" : Slavci peli so prav h-po in precizuo. kakor vselej. Igra „ Muter." igrala se je dobro in gladko, igralci so svoje uloge brez izje-me dobro razumeli in tudi izveraili; posebno j tenorista in ''njegova pevska spir.iimst in tudi jjr. Kenda ima prav lepo donee in prijetoii fjjlas, kateri se je prav prijet-ti<) striujal a tenorjem, tako da le ustntfetn vsem n'av-xofiiu po&lu&ilcem, Ce izvazim zeljo, da bi nas mj mnogokrat razveselii se svojim na^topom. Mej 7. in 8. tofiko pn>graiua uverstilb se je : sreCkanje. Dobitka sta bila lop zlat perstan in prav lepi dati uhani. Zadone! je Sena to *z Slavecvih ger! ! kr«:pak ZajCev flU boj,!, kateri se je tako dopadal, da se jo moral na obce zahtevanje ponoviti, in s lem je bila veselica v dvorani konCaua okoli 11. ure zve* ! Cer in -aLc!a ' sc je v spod:»jih prostorih gostilnice i prosta zabava, katere. se je udelexilo mnogo ajdovske | odiifno gospode in tudi nekoliko njeznega spofa. Slav- cevi pevci zakroziii so se uiarsikatero, vmes so se na- pravljale na pit nice, dokler nij lira ena odbfla Slavcem za odhod. Pri slovesnej sv. masi tega dne Slavec nij pel, ker jo nij bilo. Sprevod in slovesna maSa sta se namree opustila ne vsled samovolje tukajSnjega znp-nika, ampak vsled neke ok:oziiiee Goriskega ordina-rijeta, da ne sme biti navaduega sprevoda^ in sloves-ne sv. maie. ako se ple.se tega due. Toliko glede tega prasanja v pojasnjenjc. V TrstUr 27. junija. rlzv. dop.) Take konfuzijc Se nij bilo celo sedaujo vojuo. negojeprav zdaj glede sporofil iz raznih vojnih polj. Danes na priliko se po Trstu prenasa vest, da so Turd uze blizo Cetinja in da je Sultan iz Cernegore uze napravil turski pa- | salik pa Sulejmau paso postavil za valija tega novega i turskega pasalika. nadatje, da je ktijaz Nikita pribozal v Kotor, v kateri kraj je odsel iz Trsta nalaSc en parnik, da Nikito hiiro pripelje sem v Trst, in od tukaj se poda Nikita na Dunaj prosit pomoCi naSega [ cesarja. Temu prav nasprotue brzojave dobivajo tu- ! kajsnjt listi izKotora, Cetinja iu Dunaja. „Cittadinott ima telegram iz Dunaja. kakor sam pravi, iz najbolj* sega vira, da so Ceruogorci po Gdnevneiu boju Turke pod poveljem Sulejman paSo zaguali iz svoje dezele v Aibanijo. kder tudi ne dobe nobene pomoci, ker so Ceruogorci tudi tukaj tursko vojsko, ki je h Albauije sihla v Cernogoro, zaguali Se cez Spuz in na obeh krajih Turkom pobili in rauili. Cez 10.000 moz. Razna poroCila imeimjejo to zmago Cernogorcer najsijajnejso v celi sedanji orijentalni vojni. Torej uze piekatere dni vedno dijamctralno nasprotna poioCila posebno tukaj v Tr&tu, ki je vendar jako blizo ciiiogorskega bojisCa in ima innogo zvez z ono dezelo. SmeSno je sli&ti tukajsnje Turkofile, kako se zmerom upajo, da Turci premagajo ne samo Cernogorce, ampak tudi Ruse. | Sploh je tuk. zidovsko iu tudi nekoliko dtugo trgov- i stvo strasr.o konservativno v predsodkih; tern ljudeni je vse, kar disi po Siovanu, soperno. Ce k temu vzame- mo se velikanski terorizem, katerega dela ona stranka, ki vodi krmilo mestne ladije, potein pridemo do spoz- | nanja, da se tukaj v Trstu $opiriLtak svet, ki faktiC- no poSteno mislecemu priseda. Bojazen pred Slovani i tukaj je velika in opravicena. Vendar pa je tukaj v Trstu tudi ena italijanska stranka, katerc organ je najvefi fiitani „Cittadinoa, katera straaka je Slovanom v obCe §e precej pravicna ia o slovanski vojski na Balkanu §e precej prijazno pise in iina znvroin prav dobra porocila. Da pa „C." tako posteno pise, zubva-liti se iraamo sodelavcu, izvrstnemu pnblieistu Vuhce-vifiu, ki je zbog spretnega peresa jako cenjeu pri Cittadinu in velja kot pisatelj najboljsih clankov v tem listu. VuliceviC je srbski, torej slovanski pa-trijot, njegova namera paje, da italijanski svet sezua-nizteznjami slovanstva ter predira mc-glo pi">dsodkov. V zadnji Etliuosti cita se govor tega gospoda, ki ga je govoril pri nekej piiliki v Proseku; moz je tudi.J dober govornik in bi bil kot posrednik mej tuk. raz-nimi Slovenci morda prav na svojeni mestu, kajti mi tukaj potrcbujeino moz. ki spojajo in cdinijo vse tuk. Slovane, da se uze tukaj nekoliko uresuici ideja vse-slovanstva. Drustvo Edinost sklenilo je v zadnjem obniem zboru. da ima list ,.Kdino-;tu so i/.hajati saj du kmier lota, in kakor se sliM bi se po torn rado po;>kusilo zedinjenje se ,Sofo" na on ali drugi nacin. o tern bi bilo dobro slisati kako iin;euje. Ti» dni sta bila v Ti.-tu 2 herbska oiieirja, jako lepa moza, v serbski uniform!, vse jib je glorialo in vojvoda Wirtenberski. itas vojaski komandant je celo \>tavil jo na Acuuedottu in z iijima govuril. Shi sta v Cernogoro. Veer.ij je od tukaj od^el v (Vruogoro edi'ii ad-jutantov yeneraia (iuribaldiju. Vivuldi Papilla, da bode bojeval na strain juna>kih (Vrnngom'v. ki bodo kmab odeum svetu imponirali. Tukaj iniamo zdaj enega prvib dramatikaijev: cavalioro Salvini igra v vdikem glediMti in zanje to-liko pohvale. da Je malokedu tukaj tako; run/ je edon prvib dramatikaijev na svetu. >e. celo neuiski cesar ga je pred no dnlgim odlikoval. Tudi driigih /abav je tukaj dosti: fako so. ka/e tukaj dosti: tako se kaze tukaj moz, ki lovi in ustavi kroglo, katero en kauonir izstivlj-i iz kaiioua. Zove se ta moz „uomo canone". Hirer pa tudi tukaj nialo novega. so meseti eebiiio in oesiia. Iz Tersta. in. jmiija. fl/v. dop.) Pn-tekli fe-tortek sta si bila v mkej tukaj,u"j uustilui dva uei-telja ..trotjei*;->ili> se pa je z besedami - ojstriiiii bese.lisiiii, tako da je ta prepir napravil ne-l«» moj nazocimi kolegi veliko nevoljo in sramoto. ampak tudi mej drugini obein-stvowi jako nougoden nth. Noeeni danes /. iuieui na dan, a vendar liooem ta dva reampiuna1' v-aj tukaj-sueniu obriu^tvu ii»-k«diko oznaeiti, in to tembolj. ker bah una dva ne uzivata iiu«j svojinii koligi ue ikij-inanjso^a zar.panja. Edon teh dveli ..campioiiov'' ima posebno veliko serenoftt takrat, kedar je ireba moj uritelji prepir in razpov vzbujati; ako pa srera pudei.jna najnizji-ga ina-gi^trafovega thige, onda }>a imi koj zle/e serce v lilafe in tre?e se kot siba na vodi, -hil v ..Naj-oil-1 n.Uo j.poslano'S v kojem se ji- z H'-kako tiiuihio\idi.(»>tjo opravieeval — ali v j- \:-:;j hotol *: „Jaz derzim inu'iJk prjvib *.;aM»finjo.kov- <>ie! iia.lia!) ua svojeni st.ieir. na kar ua y-. pa g. ir je bil siiit-.s-n in otioeji kot .junaka," koja sta se prepiraia, a hotel sein to iziociti javno-ti v wari-tev. da se koj tacega vee ue pripeti. Oua dva gospoda naj premiilita. da sta u(-iteija in da kot taka delata z euakim obna-a;ijem se}>i in svojiui ko!;g-»m sramoto. Ako si l-o^ta >> kakikrat navskri/:. pojdita v kak gojzcl in tarn kricajta in upijta ravsajta se in kavsajta. kolikor vama drago. a v gostilnali in diutiili javuih prostorih op»&tita priiiodnjic popoluoina taka JunaStva": kajti vt«dita, da stem dolata sraim.to tudi dobremu imenu nastga naroda. h kateremu pri.-tevati se imita zalibog fast. Nasi ua.sprotuiki nas ima jo ze tako za neomikane ia sr.rove. koliko bolj jib bomo pa §c mi sami v tem predsodku poterdili. ako bi so tako pobalinsko prod njimt obna^ali in posebno ucitolji. ki imajo biti voditelji nase mladine. In tako som moral jaz nioleati prijatelju Itaiijanu, ki mi je ta slutaj pri-povedoval, in na zadnje ^e dostavil: t'bogi Slovenci, ce ima Vasa mladina take ucitelje! Xe morem si kaj, da bi pri tej ptilo^uosti ne opomnil se neke bolezni, katerej sta goii ouieiijeua gg. ucitelja mocno podverzena. Xaslov ^ucitelj tretjega razreda" se jima zdi namree preblistec, presijajen. preslaven, da se mu ne inoreta dovolj naOuditi; va-nj sta tako zaljubljena. da ne vidita v svojej osobi vee Ijudskega uCitelja. atnpak ze dlrektorja kake srednje ali celo rekterja kake visje sole. Yidita gg. ucitelja, to je bolozen in velika bo-lezen, katera se pa pamietnega cioveka ne prime, am-pak le puklih glav. In ta bolezen muci Vaju sama in tudi Se druge, ki z Vama obCujejo, Ta bolezen naredi, da sta proti Vajiuim kologom brezozirna, su-rova, da jim hofceta biti inSpektorja, ufiitelja, z eno : besedo alfa in omega. Ali ta bolezen Vama je 2c : tako vkoreninjena, da se je teiko voc iznebita. Ter- , pela sta na njej ze takrat, ko »ta bila skupaj pri sv. ' Ivanu, ko sta hotela oba biti „direktorja:! in"sta men- '¦ da v katalogu tamosnje ucitoljice kot taka s podpi- : soma oba ligurirala. ¦ Pa vendar noeomo so upanja zgubiti; Sc lehko ! ozdravita in kot doktor so Vama derznem predpisati . ta-lo recept: Ne mislita, da sta, Bog ve, kaj; vedita j da sta ljudska ucitelja in nic vec kot Vajini gg. ko- • legi: nit imejta je za stvari, Vama podverzene, am- j pak za tovariSe, Vama enakopravuo; kajti ne leta, i ampak zuanje in Studije naredijo moza. Slednjic va- j rujta se biti iutriganta. Politicni pregled. V (jorici, 27. jmiija. (.'islajtanska r e g n i k o 1 a r n u d e p u t a -ciju odgovorila je po IlnrbstoviMii naeertu na madjarsko jioroeilo o kvoti, doloeevaje za Cis-lajtanijo (iH-ti, zaTranslajtaiiijo ]>a 31 •! odstot-kov doneska za])okritje iicpokritih skiipnih strois-kov. Na to jMironlo so uze replieirali Madjari in na njibovo repliko odgovurja zopet Ilerbst. l^razuinljenje se tezko doseze. Zauinialo bodo, brez dvoinbe nase fitatoljo sestava to regniko-lanuj de])iitaeije. Slovanov in Itmmmccv jo v Avstriji dve tretinji vsega prebivab-tva; v depu-tariji, obstojeiii iz :)() elanov, sedi pa e n sam poljski dualist, holski, in en Mervat, .lakie. To je meiida unioutn na svetu, razim v Turciji, so. se kuj bolj abotnega nabaja ali no?! V nasciu d (! rz a v n o in z b o r u stavila se je od neni^ke strain interjxdneija gle(le orijen-talnegji vprnsanja. kakorsuib si^ je slavilo v ma-djarskem \ xvezi /, dolgotrujiiinii uleineljenji ne-brojno. Mej t"iu pa, ko no jnvdpisiijejn takraj-litavski poslanoi potu, katerega bi se inonilo t a T it r e i j e. Kodo bi so takini ikmiuiuosHiii ne siiiijal ? Ta mali jiiMiljarski pozeinljski eervieev nuiri misli, ila iiij zive drnge duso na svetu ? Pribodnost vas izmodri? Prasanje, {>H posede Avstrija Uosiio in llercegovinu, postaja vedno godnejise. (iovorilo so j(? do sedaj, da S(i postavi jnden vojni kor v Daiinacijo pod i>ovolj^tvoin Rodiea, drug pa na Ilervasko pod poveljstvom Moliuary-ja; divizijsko poveljstvo v Dalinaeiji jtcrstva se jc uze prebral v zborjiici.# P(»stavno se morajo razpisati najdalje v ;> menecib novo volitve; lehko si tedaj misli-mo, kaka divja volitvcna agitacija se pricne sedaj v Frauciji. ^lej S( jdokaiiom in Delibabo v Aziji so bill Turei popolnem pobiti; mej mertvimi je tudi turski povcljnik Ferik ^leliemed. Ilusi prcst000, po drugih pa nad 12.000 nio2. Slava Cernogorcem! • Trdi se, da prcstopijo Rusi v kratkem Donavo pri Sistovem nad PvuSCukom. Razne vesti Grof Samuel Gyulai je podaril za vodnjak v jn.'stuoin vertu (joriAkcm lepo bronasto pripravo, katero so. ceni nad 1000 gold, vrcdnosti. V zahvalo e dal ua$ magihtrat napmvltl na omenjono darllo ledeei napis: Moftcau S. grot' Gyulai 1877. t Umerl je v (lorici po dolgotrajnoj p]juLni boloziu menda precej muogim znani prof. ,Tant»8 fBe-nor v W.) lotu svojo starosti, Uinerll je imel u2o par lei zarad bolelmosti odpust, Vreme v Gorici jo bilo uze dolgo tm tako lepo, da smo se opraviftono u^e bali sufie; a v sabo-to zatoihuolo jc? obuebje in vlila se je strafianska plo-l»a pomosana s toco, katera pa nij napravila v nafiih in sploli slovonskih krajib tiikaka ftkode, paC pa jo na Furlanskeiu, posebno okoli Homansa, Oraditke in Fare vso, tako potlacila in pobila, da jo tudi z loto-Anjo 3utvijo zita v ondotnib selib pri kraji. Sviloprojke se niso na tiorifikem prav dobro spoiiosle; pndelek je le bolj Brednnj. .Tapotmki BVilo-prepdei meSiftki ko prodajnjo v (Joriui po 5i gold, do 2 gold. vi0 ki\; domaco blago pa po 2 gold, 20 kr. do 2 boW- no kr. kilo, /ares prav cono. NaS Oorlftki dnevnik „I1 (loriziano" priso-da uze :«'• svojimi brzojavnimi vestbni iz Dunaja o iorimgorskili bojib tako, da ga kmalo no bodo nlhfio voe hotel citati, a ne zarad njihove turkoftlnostl', ampak zarad njihove. abotuosti in neiumiosti. Zadnjifi jo priuosol vest, da j<«, Sutejiiian pnsa prodrl iz Ostroga ua levi breg Zete, da pa J»ira Nikita vse Hvoje Ceto, da piv])odi dot in jo, oblegajo^e Turke. Cetinje je 2 do 3 ueniske milje od Zete, torej 4 do 0 ur, in Sulejman pasa bi moral torej biti ob onoin na levem bregu Zete in okoli t!et,iuj. To je vendar tako debela laz\ katerej ))nc in; m.jre nihee, verovati. Misliti si le moraine, da ti mozju svojo telograme sami kujejo; v torn slucaji bi jiiii priuorocali, naj si ogledajo drugikrat zemljovid bolj natanko, da ne prinesejo zopet citate-ljom takih neslanih, neumno sestavljenih la^i. DenaSnji „Slov. Narod" prinaSa volilni po-ziv in i-azglusa slodece kandidate za Kranjski de^ zbor, katero. priporoca o.sre.dnji ljubljauski narodui od-bor pod predsednistvom dr. Jan. Bleiweis*a: Z a k ui c t s k e o b c i u e: Za okolico ljubljau--k(» in Vibuiko: g. dr. .Fan. Hleiweis in g. Luka Ro-biti. 2, lvamnik in Bordo: g. Luka Svetec. 3. Kranj, Trzic in L»ko: g. Oton Dotelja in g. Karel Klun. 4. liadovljico in Kranjsko goro: g. dr. Joze Poklukar, 5. Pobtojuu, Pianino, Senozcco, Lo2 in Bistrico: g. dr. Valentin Zarnik in g. dr. Josip Vo§njak. 6. Vi-pavo in Idrijo: g. Matej LavrcuciC. 7. Kovomesto, Kostanjevico in KrSko: g. Viljem Pfeifer. 8. Trebnje, Zaticmo, Zuzomberk, Mokronog, Litijo in Radeiie; g. grof Josip Barbo, g. Alojzij Kobler in g. Frauc Po-tocnik. '.). Kocevje, Lasce in ttibnico: g. Karel Ru-dez in g. Primo2 Paki2. 10. Cernomelj in Metliko j g, Anton Xavratil. V m e s t i h in t e r g i h: 1. Za Kranj in Loko: g. Karel 8avnik. 2. Terfte, Uadovljico in Kamnik: g. Mihael Stare. 3. Novomesto, Kostanjevico, KrSko, Cer-uomelj, Metliko in ViSnjogoro: g. Peter Grasselli. 4, Poatojno, Vibuiko ia Lot: g. Adolf Obreza, 5. Idryo: g. dr. Ludevik Jenko. Ziuaga naroduih kandidatov nri volitvah za ob-cine due 7. julija je kolikor tolikb gotova, kajti po porocilili o prvotnih volitvah „Slov. Naroda" so zma-gali narodnjaki sijajno celo v do sedaj bivSih najhujih nemskutarskih gnjezdih. Vendar opveznosti in deio-vauja je se vedno treba, kajti ve se ne, kaka sred-stva bodo ge nemSkntarji uporabljali v zadnjih tre-nutkih vslcd svojega obupa. Kraujskim voliinim mo-zem kliceino, naj stoje trdno kakor skala, naj se ne dado po nikomur preslcpiti, da reSijo svojo Cast, Cast narodovo. Volitve za mesta in trge bodo 10. julija, kate-rih naj se vdelezijo meSeanje v kolikor mogofie obil-nem Stevilu in naj volijo slo^uo zgorej priporoCene narodne moLe; posebno pa klicemo vrlim jdrijeanom, naj se ue dajo v kozji rog ugnati po nikakem pri-tisku od katerekoli strani; naj pomaijo, da po sla-bem vremenu pride zopet zlato solace, ^¦¦^umt i iii mug Hmetija ne dalefc od Gorice v slovenskem kraju, ki obsega vinograde, meje in oranje, vsega skupaj okoli 20 njiv zemlje, kakor tudi pripravno poslopje, dajc sc v najem (Stant). VeL se pozve pri gosp. Franco-tu Budal-u v Standreshi pri Gorioi. mmxm iiiimm** Pito lei stanovanie t soski flol. Na poStni costi lilizn Tolmina, ne daler od Kanala, lczi v prijetnem, rmnanticncm in sonr-nem kraji tolminskim hriboveem dobro /nana Muniliova hisa, katera se zaradi obilib prijet-nostij kot najpripravnejsa za lotno stanovanje s tem priporofuje. Hisa obstoji iz dveb nadstropij z 11 so-bami, eno prostorno sobano, lepo, veliko knliinjo in dvema hranilnicama za jodi. K temu spada Sc prav prostoren hlev, v kateri se z najtezimi vozovi lebko zapelje; daljo velik skedenj in prav prilezon stog. Za biso stoji krascn vrtic za zelenjad i primeren za sprebajalisce ob liladnih letnib ve-Serih. Pod vrtom tik ceste sutnlja bister studen-fien potocck. ki vabi in mice v bladno kopclj. Zaradi svoje krasne, romantifric lege v sre-dini mcj d vein a trgoma i drngimi vasmi in ob postni cesti se takraj vsem prijateljoiii lepo nature zaletno stanovanjo sam ob sebi priporocuje. Daje se v najem i se tudi prodaja. Xatanjeneja poroCila pri urednistvu. \ najem se oddaja v tolminskem okraji pri Sv. Lnciji na mostu v novi KovadiL*-evi hisi .(. nadstropju jako prijetno, po-letno stanovanje s tremi sobami, prostorno sobano in kiihinjo, vse elegantno upravljeno. Na zahtevanje dobi se se k temu hlev in lep vert s krasnim razgledom. V nikaki daljini se zlivate skupaj bistra Soea in Idrijca, katera daje izverstno, zdravo kopelj. In ko-liko veljajo pa sprehajalisea ob ro-mantienih, globokih prerovih Idrijce in Soce in krasni izleti na vse strani ? Na dalje se nahaja tam izverstna, zdrava studencnica in kar je nepre-eenljive vrednosti, je Sv. Lucija v vsakdanji postni zvezi z bliznjim Tol-minom. Natanfineja pojasnila daje ured-ni§tvo tega lista. Podpisani prodaja izborna vina, '•% bela in Seraa, pridelana na Meranskih na Tirolskem, po nizkili ^s^ C hribcekih X cenah. I G. G. STRECHEL. ^M?8^^^^^ Yclika zaloga oblek za gospode k „rimskemu kralju" Adolfa Wellischa nahaja se sedaj samo na Dunaji, Wieden, Hauptstrasse 11, . gcgen. dem Xaschwarkte. f poprfje Keller & Alt; in priporova najelegantneje obleke za gospode in dctrke; na dalje za pomladansko dobo: Grave-lotte — suknje po 12 gl.t jednobarvne eele obleke po 18 gldM po nizkih in staltrili cenah. Osebo vsch stanov, posebno pnkojniki, uistdnikt \*aki' sti-ofce, za- stopniki zavaiovahtih ih-n»f»»v. o^kft-lmikL kiji- godriU'i in OM-he brez sdii/lit* vduh*- ttajt-n in j d»ber zasluzck, kateri postune, »*• inui d«ti«"iv»k " b» nekoliko sposobnosti, gluvt-n zttsliizck b-tuih 1000 do ifioo gold. -- Pogoji: l)i>bra pripoto- tihi ali pa inajltena kavi-ija. iKijd^f \m\ iia.-Io- vom K. ('. 2S10 raxpo^ilja rI)ii» Annom-en-Ex- podition von G. L. Daub:; A ('<».. Singi'i>tras>t' %S. Wien*. prve sorte iz (ria.skih, I'uutigamskih, Ljubljanskili pivuvarnic in domace pivo Miirzen in Lager pri Mih. Spiegel, pivovnrjti v Gork'i, ulire .Kdliug. ^352M |H I I i: I II n sodar v Mariborn na Dravi, pripo-roea se za izdelanje sodov za vino,in pivo iz najboIjSega slavonskega hrasto-vega (dobovega) lesu vsakoverstnc ve-likosti od 25 litrov naprej — po naj-nizjih cenah. ssmm i i i Aielj liasainile trgovec v AjdovSdini naznanja p. n. obdinst\u, da je odstopil svojo prodajalnico g. Augustii Doleiuu. kateri zadnji ne bo vee podpisoval spr. pra. Angelj Casagrande", ampak „August Do-leneeK in prosi p. n. obcinstvo, da pre-nese ono zaupanje, katero je stavilo do-zdaj y njega, na omenjenega njegovega naslednika. I Yabilo na narocbo. Na obfino zeljo odliCnih hrvatskih in slovenskih rodoljubov zaLne v Zagrebu od 1. jnlija t. I. po dva-krat na mesec na celej poli izhajati ilustrovan „Humoristicki list" pisan v lirvatskem in slovenskem jeziku, tor v raz-lit-nih dialektik teh jezikov. kateri list bo sluzil sploli jngoslovauskemu humoru. nIIumoristiLki list" velja: Zn Arstro-OyersJco : Za tuje dc-Me : celoletno 3 gl. — kr. celoletno 4 gld. polletno 1 ;. oO „ polletno 2 „ ccti'tletno '— B SO „' Letrt!etno 1 '„ Da zaniore.mo nstanoviti Stevilo prve naklade. prusimo vse prijatelje tezavnega in za daua^nje raz-ntt-tv velevazu«*ga nasega podvzetja, naj posljejo na-rucniuo skrajno do '25. t. m. na Ad r,iii( tfit ra eiju „ J Ft t mo r'mtU-koyn list a" v Zagrebu llica br. 7-l."». ^Y^^^^^'sm^mS)f*^mmi 4 •F I i •&*> Xarodiia krojaeniea. J'oilpi^iiiia naxu.'injata slavnemu ob-('•inst\ii. da sta odprla 1. juuija t. I. kroja>ko delavni'M) v Jtobatiseu st. li, I'riporor.ita sc vseni, posebno pa slo-venskim narodnjakom, da bi ju pri lem powtju izdatno podpiraii. Ve>tna doiznost in prva skrb nauia bode, da jK.'Htnzrva gg. iiaroeiiikom dobro, na-tauriio. po nizki ceni in ]io najnovejsi modi. To nalogo popolnoma izvrsiti namn bode toliko lazje, ke«* je jinjiua delavniea obiiuo zalo/cna z raznovr-stnini blagom, i sicer za vsako se tnko I'legaiituo obleko. Xad«'jaje sc, da naju bode pofa-stilo slavno obfinstvo z miiogiini na-rorili. sc* se spostovaiijem podpisujeva Fajdiga & Korsid. Mstnik, izdayatelj in urednik; VIKTOR BOLEHEC. — Tiskar "MAILING v GoHct