Litostrojske zahteve
1. Investicijske opreme, ki jo
izdeluje tudi Litostroj, naj ne bi uvažali iz naslova inozem-skih kreditov, ker te kredite z obrestmi vred plačujemo vsi. Kot nobena industrija tudi Litostroj ne more živeti samo od izvoza. Za potrebe domačih investicij naj se v mejah družbenih planov za-gotove dolgoročni krediti. Do-sedanji načini kreditne poli-tike so večinoma dopuščali in omogočali domačim inve-stitorjem, da so neupraviče-no kupovali investicijsko opremo na tujem trgu. Zahte-vamo zaščito domače indu-strije pri uvozu investicijske opreme, tako kakor druge države ščitijo svojo industri-jo.
2. Sklad za izvoz, ki ga je fe-
deracija ustanovila za izvoz investicijske opreme, naj se izkorišča samo za izvoz žive-ga dela iz naših tovarn. Ni-kakor ne bi smeli tega skla-da izkoriščati za kreditiranje inozemskih dobaviteljev ozi-roma za uvoz investicijske opreme od tujih proizvajal-cev. Sklada tudi ne bi smeli izkoriščati za financiranje ze-meljsklh in podobnih del (na primer: financiranje luk v Pakistanu prek podjetja »Mi-lutinovič« iz Beograda, finan-ciranje hidroelektričnih cen-tral v Zambiji prek podjetja »Energoprojekt« iz Beogra-da). Poiskati je treba tudi možnost za povečanje sklada za izvoz.
3.  Znižajo naj  se obresti na vse kredite, ker so oderuške. Druge države dajejo ugodnej-še kredite, prav posebno šepri izvoznih poslih. V Jugoslaviji pomeni sedanja visoka obre-stna mera prelivanje akumu-lacije iz podjetja v banko.
4.  Tovarni naj se zagotovi do-volj obratnih sredstev. Danes razpolaga Litostroj pri proiz-vodnji več kot 20 milijard z enako   kvoto   obratnih   sred-stev kot takrat, ko je imel le za 7 milijard proizvodnje.
5.  Zagotovi naj se reden uvoz reproducijskega       materiala, prepoved   za   uvoz   nepotreb-nih    artiklov     (npr.    pudra, šminke, itd.). Prepovedati bi morali   tudi   uvoz   investicij-ske opreme, ki jo lahko pro-izvaja domača industrija.
6.  Glede    na    ostre    pogoje mednarodne  konkurence  naj se delitev dohodka uredi ta-ko, da bo podjetju omogočen in   zagotovljen   izvoz   na   zu-nanje tržišče in da ne bo sa-mo podjetje nosilo vseh rizi-kov in posledic te ostre kon-kurence. Rešiti je treba vpra-šanja   drugih  zelo   aktualnih rizikov — političnih  rizikov, kot so razni mednarodni do-godki  in  valutno   monetarne spremembe.  Večino  teh  rizi-kov so nosila doslej podjetja sama.
7.  Kolektiv   sodi,   da   je   po-trebno  dosledno  izvajati  re-formo,  in  to  enako  ostro  v gospodarskih      organizacijah kot v negospodarskih organi-zacijah in ustanovah.  Refor-ma   ne   predvideva   neomeje-nih   zgornjih   meja   osebnih dohodkov.   Ugotavljamo,   da imajo najnižje osebne dohod-ke   od   nekvalificiranega   de-lavca  do  najvišjega  strokov-njaka  proizvodne  organizaci-je. Znani so primeri, ko sna-žilka v ustanovah zasluži več kot visoko  kvalificiran  dela-vec v industriji. Težko je go-voriti   o   socialističnih   odno-sih in enakopravnosti v naši družbi,   če   so   nesorazmerne razlike   v  osebnih   dohodkih med proizvodnimi delavci in delavci v trgovinah, bankah, upravah,   ustanovah   itd.   Ni-kjer ni dokazano, da bi npr. bančni  uslužbenec  delal  več oziroma  potreboval  več  um-skega   znanja   in   vlagal   več umskega  napora v  delo  kot npr.   projektant   v  proizvod-nji.
8.  Kolektiv    Litostroja    sodi, da so dajatve občini, repub-liki in zvezi občutno previso-ke in jih je potrebno znižati v korist delovnih organizacij.
9.  Ceravno  je  reforma pred-videla rekonstrukcijo in mo-dernizacijo  industrije  —  to-rej tudi Litostroja — pa gle-de tega ni bilo nič storjeno. Podjetje je v svojem dvajset-letnem obstoju preko družbe-ne   akumulacije   že   petkrat povrnilo investicije, ki jih je družba   vložila   v   Litostroj. Podjetje zaradi dajatev druž-bi ni imelo potrebnih finanč-nih sredstev za modernizaci-jo in uvajanje nove sodobne tehnologije.     Podjetje    torej zaostaja,   zato   pričakuje,   da bo  širša  družbena   skupnost s krediti omogočila normalen razvoj.