ZA IZBOLJŠANJE LISTA Vate Mn nIK VMk, ki "OUiN>r«la-ali» Vm te tfwm. ti GLAS NARODA ii List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ gtathje opozarjamo, d* pravočasno obnovo naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako i« niate naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskninjo. TELEPHONE: CHtNea 3-1242 Kntcr*4 m 8mm4 CIm Matter Septmber 21 rt, MtJ at Um FmI Offl« U New Verb. N. \„ under Act ef Centre*) ef March Srd. 187«. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 95. — Stev. 95. NEW YORK, TUESDAY, APRIL 25, 1939- TOREK, 25. APRILA. 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVU. ____ V EVROPSKE DRŽAVE 0DG0V0RJAJ0 A. HITLERJU Angleški poslanik se je vrnil v Berlin ANGLIJE. FRANCIJE, POLJSKE IN RUSIJE NI HITLER VPRAŠAL, ČE MISLIJO, DA JIH NEMČIJA OGROŽA Romunska je odgovorila, da v sedanjem času ne more biti varna. — Nekatere države se ne boje nevarnosti. — Švica je pripravljena braniti svoje meje. LONDON, Anglija, 23. aprila. — Evropske dr-zave so pričele odgovarjati Nemčiji na njeno vprašanje, ako mislijo, da jih Nemčija ogroža. Hitler je vsem državam, katere je predsednik Roosevelt omenil v svoji poslanici Hitlerju in Mussolini ju, poslal naslednji vprašanji: I. Ali mislite, da vas Nemčija ogroža? 2. Ali ste prosili Roosevelta za posredovanje, ali pa ste že naprej vedeli, da bo prosil za I 0 let miru > Kot pravi United Press, so vse države na drugo vprašan je odgovorile "ne". Na prvo vprašanje pa so odgovorile naslednje: Ro munska je odgovorila, da ne more videti, kdo bi se v sedanjem času v Evropi čutil varnega. Takoj, ko je Romunska odgovorla Hitlerju, je o svojem odgovoru obvestila angleški vnanji urad Hitler ni poslal vprašanja Angliji, Franciji, Rusiji in Poljski. Odgovor Belgije je bil mogoče še bolj odločen, kot romunski. Opozorila je Nemčijo, da so nedotakljivost belgijske zemlje zaiamčile Anglija, Francija in Nemčija in da zato ne more dvomiti o tem, da te države ne bi držale svoje besede. Slično je odgovorila Švica, ki pravi, da je prepričana, da bodo države spoštovale njeno nevtralnost, katero je pripravljena braniti s svojo oboroženo silo. Opozorila pa je Nemčijo, da ji je skupno s sosednimi državami zajamčila nevtralnost. Holandska pravi v svojem odgovoru, da ne misli, da bi bila ogrožena, da pa je pripravljena za vsak slučaj Bolgarska, Jugoslavija in Madžarska še niso odgovorile, toda pričakovati je, da bodo odgovorile, da ne čutijo nikake nevarnosti. Grška še tudi ni odgovorila in ker ima veliko trgovino z Nemčijo, bo najbrže rekla, da se ne boji. Grška bo poleg tega najbrže tudi odgovorila, da tudi od Italije ne pričakuje nikake agresivnosti Lit vinska se v svojem odgovoru sklicuje na lit-vinsko-nemško pogodbo z dne 22. marca, v kateri ji je Nemčija obljubila, da se proti njej ne bo poslu-žila oborožene sile. Švedska ne čuti nikake nevarnosti od Nemčije. Tudi Danska je zanikala vsako bojazen pred Nem- v • • cijo. Letska pravi, da nima nikakega povoda mislit*, da bi jo katera država ogrožala. Na podlagi teh odgovorov bo Hitler 28. aprila s svojim govorom odgovoril na Rooseveltovo poslanico. Politični krogi so mnenja, da bo zavrnil Rooseveltovo prošnjo za desetletni mir. Hitlerjev zaveznik na drugem koncu osi, Mussolini, je že odgovoril Rooseveltu in rekel, da je njegova poslanica "absurdna". BUDIMPEŠTA, Madžarska, 23. aprila. — Male jugovzhodne evropske države niso naznanile, kako so odgovorile Hitlerju na njegovo vprašanje glede svoje varnosti. 7 oda z vao gotovostjo bodo Madžarska, Jugoslavija in Bolgarska Hitlerju odgovorile, da jih po njihovem mnenju Nemčija ne ogroža. Nek zastopnik jugoslovanskega vnanjega urada je v Beogradu rekel, da bo vnanji minister Aleksander Cincar-Markovič osebno pojasnil stališče Jugoslavije, ko bo v sredo prišel v Berlin. POLJAKI SE BODO BORILI Poljska svetuje Nemčiji, da opusti načrt za veliko vzhodno državo. — Poljska ne bo Nemčiji dovolila Gdanska. VARŠAVA, Poljska, '2'J~n prila. — Poglavitni vzrok, zakaj Poljaki m* morejo osredni zvezi z Vahodlio Prusijo, ki sedaj meji na Poljsko in Litvinsko in je Xemeija v kaki vojni ne bi mogla držati. Po |X)lj>4ceiii mnenju j«» za hleva, ke nadob-laxti nad polljsko republiko. V tem nemškem načrtu je tudi, da bi Nemčija zgradila veliko avtomobilsko eesto sko-zi Pomorže ali poljski koridor, da bi bila Vzhodna Prusija zvezana z ostalo Nenteijo in Ibi tudi Nemčija dobila velik vrpliv nad Lit vinsko, Letsko in Estonsko. Ker so te države industrijsko le malo razvite, v i« I i v njih Nemčija vaonio polje za izvoz svojih industrijskih izdelkov. Kazan Poljske, te države tudi niso preobljudene in bi bilo v njih mogoče naseliti Nemce. Nemei se zavedajo, »la bi !)i-la prava Nemčija velikanska tovarna in banka za kakih 100 miljonoiv iprubivalrev v vzlioci-nih državah, kjer bi morali prebivalci delati za nemške gospodarje in jih zalagati s surovinami. Kakor pa ta nemški načrt izgleda, da je neizvršljiv, vendar nikdo ne sme zanemariti in prezreti. Zato Poljak" svarijo Hitlerja, da ga bodo ustavili, ako bi skušal prodirati iproiti vzhodu. Ako Hitlerja ne more vstaviti nič drugega, kot vojna, tedaj 'bo to najljutejisi boj za življenje in neodvisnost. In ee bo Nemieija (premagana, tedaj bo morala plačaiti velikansko ceno. Zato Poljaki svetujejo Hitlerju, da opusti svoj "drang nach Osten." V SLUČAJU VOJNE SE BO UGA SELILA. ŽENEVA, Švica, 22. aprila. — V slučaju vojne 'bi se Liga narodov in Mednarodni delavski urad preselila iz Ženeve v Franoijo. Liga bo Imela svoj sedež «v Vichy, Delavski ura«l pa v Arachonu. Danes je dospel sem iz Zdr. drtžav John G. Winant, ameriški ravnatelj delavskega urada. ALFONZU JE BILA VRNJENA _VSA LASTNINA General Franco je vrnil vso lastnino bivšemu kralju Alfonzu. — Vrnjena je bila tudi njegovim sorodnikom. Bl imoS, Španska, 24. apr. — Vlada generala Franca je s po-ebniin odlokom vrnila vso privatno lastnino bivšemu kralju Alfonzu in vsem njege.-vim sorodnikom do četrtega kolena, ki so jo imeli pred 14. aprilom, HKJ1, ko je bila razglašena španska republika. General Franco je razveljavil vse zaplembe pri vat m* la>t-iiine kraljeve rodovine. Finančno ministrstvo je pozvali* vse posameznike, kakor tudi družb«*, ki so v posesti nekdanje lastnine španske kraljeve družine, da to naznaiiijo v teku enega meseca. Za vrnitev lastnine bo finančno miuistt-stvo sedanje lastnike odškinlo valo. Alfonz, ki je pričel vladati I 17. maja, 1902, je 14. aprila, J 19.il »podpisal listino, s katero I se je odpovedal ]>restolu, toda se ni odrekel nolx-ni svoji pravici. IN a s h'd njega dne je zapustil Špansko. Poglavitna lastnina kralja Alfonza ste dve palači v San-tanderju in iSan Sebastianu ter otok Cortejada ob severnem obrežju Špan>ke. Alfonz je svoje čase veljal za najl>ogatcjšega vladarja v 1 Kvropi. Po svoji materi je podedoval £i,r*0U,000. Republik kanska vlada je njegovo pre n i oženje, ko ga je zaplenila, ee-nila na $8,G00,(>00. Kralj Alfonz s svojo družino ves čas živi v Rimu. A'ko pa »bo general Franco Alfonzu zopet ponudil kraljevo krono, ni znano. ZDRAVNIK USMRTIL ŽENO KEYTESVILLE, Mo., 24. aprila. — Danes se je začel tukaj proces proti dr. AVilliamu F. Lanianee, ki je usmrtil svojo ženo. Prejšnji teden je naznanil, da je nežnaltokaiu izginila. Oblastim se je načela dozdevati zadeva precej zagonetna, in >o začele preiskovali. V kleti njegovega doma so j našli njeno truplo. Dolgo je tajil, slednjič je pa priznal, da je prišel prejšnji teden pozno ponoči domov in trkal na njena vrata, ona mn pa ni hotelu odpreti. To ga je tako ujezilo, da je vlomil vrata in jo zadušil. Njeno truplo je pozneje zakopal v kleti. • VLADA ZAČEL A POSREDOVATI 320 tisoč majnerjev že četrti teden počiva. — Pogajanja na mrt\i točki. Pogajanja inednik sam prevzel vlogo posredovalca. STRATEGICNA POLJSKA ŽELEZNICA VARŠAVA, Poljska, 24. a-prila. — Ob navzočnosti polj-I skill in francoskih visokih vladnih uradnikov je 'bila slovesno otvorjena 'strategična zele-z niča Gdinija-Slezija, ki teče vsporedno z nemško mejo |>o I poljskem koridoru, j Železnica, ki je v prvi vrsti namenjena za prevoz vojaštva in vojaškega materjala med Baltikom in notranjostjo dežele, je bila zgrajena s francoskim kapitalom. Največje slovesnosti so bile v Katovvah, kjer so bili med drugimi navzoči tudi francoski poslanik Anatole de Mon-zie ter francoski in poljs'ki vojaški |K>veljniki. Poljski narod z veliko vnetno poilipira obrambo dežele. Častniki in vojaki šleškega ka-valerijskega polka so v obrambni sklad darovali svoje zlate poročne prstane. Vladni krogi pravijo, da se med Polj'.-ko in Nemčijo ne vr-* še ni kaka [pogajanja za (idansK in za veliko avtomobilsko cesto skozi poljski koridor. HENDERSON JE BIL ODPOKLICAN ZAČASA ČEH0SL0VAŠKE KRIZE LONDON, Anglija, 24. aprila. — Angleški poslanik Neville Henderson, ki je bil pred enim mesecem poklican iz Berlina, da "poroča" vladi o položaju, je sinoči zopet odpotoval iz Londona na svoje mesto. Hendersona je ministrski predsednik Chamberlain 1 7. marca poklical iz Berlina ter s tem pokazal, da ne veruje več v svojo "pomirjevalno" politiko in je še isti večer v svojem govoru v Birminghamu ostro napadal Hitlerja ter mu očital, da je prelomil svoje obljube. Ker Anglija rf" ............................................. IbT Ko obnovite naročnino, prida j te še 50 centov za S. A. Koledar za leto 1939. ANGLEŠKO BR0D0VJEV SREDOZEMLJU Z Malte bo odplulo 32 angleških bojnih ladij. Vojaštvo v Egiptu je bilo pomnoženo. VALKTTA, Malta, 24. apr. — Angleško vojno brodovje na Malti je prejelo povelje, d:i odpluje .'»2 poglavitnih ladij na križarjenje v vzhodnem Sredozemskem morju. Meti temi ladjami bodo oklo-pnice Warspite, Malaya in Barham, moderni križarki po 10,000 ton Shropshire in Devonshire, :_'(> ruši let* v in matična ladja za aeroplane Glori-ous. Oklopniea Kamillies, ki je bila dodana vojnemu brodovji. v februarju, pa ne bo od plula proti vzhodu, ker je v četrtek odšla v Gibraltar. Admiraliteta ni naznanila, kam boilo odpulue bojne latlje in tudi ne, kaj je temu vzrok. Vse angleško sredozemsko brodovje je bilo po osvojitvi Albanije zbrano na Malti. Zadnje dni pa je nekaj ladij odplulo v Aleksandrijo v Egiptu. ALHKSAuX DR IJA, Egipt, 24. aprila. — Velik vojaški transport je dospel v Aleksandrijo, ki naglo postaja velika mornariška postojanka. Anglija in Kgi.pt imata sedaj najmanj 50,000 vojakov, ki bodo zavedli egiptovsko mejo. V kratkem bo tudi prišlo v Aleksandrijo, kjer se že nahaja 15 bojnih ladij, že vee ladij, da razijo zapadni vhod v Sueški kanal. ANGLEŠKI ŽIVCŽ ZA ŠPANCE BILBAO, Španska, L'4. aprila. •— Angleški parnik Calde- ' ron je pripeljal 500 ton živeža,! katerega je podarila angleška vlada (španski vladi. Na parniku je bilo tudi 25 tovornih avtomobilov z angleškim šoferji, ki bodo žvež takoj odpeljali v Madrid. Ta dar je na Špance napravil zelo ugoden ntis. OČE IN PET OTROK ZGORELO zadnje ease z mrzlično naglico gradi "veliko zvezo" proti fašistični a-gresvnosti, je London poročilo, da se je Henderson vrnil v Berlin, zelo presenetilo in javnost se tzprašuje, ako se Chamberlain nI zopet odloei', •la še enkrat zadosti Hitlerju, kot mu je zadostil v Monako-vem. Henderson je nesel v Berlin posebno poslanico, ki j j bo vročil Hitlerju pred njegovim govorom 28. aprila. Vnanji minister lord Halifax ji- Neville t'hamberlainu zelo nasprotoval, da bi se Henderson vrnil v Berlin. Angleška javnost je bila tembolj presenečena, ker so vladni krogi zatrjevali, da je sedaj nemogoče da bi se Henderson vrnil v ,Berlin in saj ne do Hitlerjevega govora. Po Hen-dersonoveon govoru pa so uradni krogi pričeli zagotavljati, da ni nikakega govora o "drugem Monakovem." Znano je, da je Henderson odločen pristaš "pomirjevalne" politike in je vedno pritiskal na Chamberlaina, da pošlje v Berlin. Svoje mnenje je utemeljeval s tem, da bi bilo zelo težavno zanj vrniti se v Berlin. Svoje mnenje je utemeljeval s tem, da bi bilo zelo težavno zanj vrniti se v Berlin, ako bo Hitler robato za-| vrnil poziv za mir predsednika Roosevelta. Rekel je, da jo boljše, da se vrne takoj, ako ira vlada še sploh kdaj namerava poslati v Berlin. Angleška javnost je mnenj i, da bo pri državah, katere ži li Anglija priddbiti e -premislijo, se vrnejo nu -taro jxj»t in oživijo ostanke izgub ^iliega zaupanja. Zato kolebajo in odlagajo svojo odločitev v upanju, da bo strašna negotovost šla mimo. Ali ne bo na vse zadnje oni, ki se lu) pogumno izjavil, priklical strelo na sefoef Zastopnik ene teb zbeganih držav je takole formuliral informacije, katere je sprejel od svoje vlade: 1. branili bomo vsako ped zemlje; 2. ne udeležimo se na nolienem zaščitnemu si>tetnn; 3. pod temi pridržki •bomo oprezno uskladili svojo politiko i. za pad ni mi velesilami. Dokler torej traja mir, želijo male države ostati izven skupnih ipriprav. Toda ko bo kocka ipadla, jim ne "bo ostala ni-kak izbira več. Važno bi torej bilo, da se pripravlja okvir, ki bi jim služil kot zaslomba." Najboljši prijatelj r nesreči vam je: HIIHIIWIWHBg? WWHHIWHHI HHIS^JgSSUlI Hll 11H M' itc^V SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. ČLANSTVO; 52,000 PREMOŽENJE: >6,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vpraiajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, HI. i i m& i ME! » 1, n fj*» 'H' TRDNJAVA NA OTOKU KRFU A& ft tff)' »» ^ m. m, m . ^. m . ^^ ^ BLOVENE tTOOTHLXv} fttflit • >) i r *>.f Pogled na staro trdnjavo na otoku Krtu. Otok je grška last in je oddaljen le 70 milj od Italije. Za Italijo je zaradi zavarovanja .Jadrana velike vernosti. Iz Slovenije STRAŠEN ZLOČIN Iz Nove cerkve pri Celju poročajo HI. aprila: Xranjc (fašpar yl Novakov J'J je živel s svojo zeno Frančiško'Vojniku so ,sijali zve,ins roj frobKs ,n osmero otroki v] e pri velikonočnem stre-poru. Kranjc d svoje mladosti velik posebnež in dedno obremenjen. Zato ga je žena pred kakimi 7 leti z otroki zapustila in jih preživljala s pridnim delom. Zaradi precejšnjega števila so imeli trde ča^e. Vendar |>a .so izhajali in pustili očeta pri miru. To je (iašperja liudo j)ek-lo. Tuhtal je, kaj bi ukrenil, da bi v primeru njegove smrti ne dobila žena in otroci nič za njim. S tem namenom je prodal pn*d meseei svoj dom v skritem hribovskem zatišju z vinogradom in posestvom vred čisto jpod nič. A tu se je oglasila sodniško žena in zahtevala rvoj d«*l in vzgojevalnino za mladoletne otroke. Tožba je uspela in malomarni oče jo bil obsojen, da mora plačati ri.lMMl din. Kupnina ji znašala samo HtM) din. Vložena je bila nova tožim za razvel javitev prodaje. Odrasli otroci (iašparja Kranjca so si med svetom dobro po- magali. 25-letni Martin se je celo odloči I, da si |>ostavi z ma- terjo nekje pri Arelinu malo hišico. Imel je kot tesar že pripravljenega mnogo lesa in kupljen prostor. Na veliko no->K»to je -treljal po stari fantovski navadi na griču blizu očetovega doma, kjer so dajali so- sedom znamenje, da se začne pri Novačanu blagoshivljenje velikonočnega jagnjetji. Dela- li so to na starem mestu kakor druga leta. Oče Oašpar se je silno razjezil, ko je videl med strelci na svojem [posestvu tudi sina Martina, ki je po svoji nesreči odhajal zadnji s strelišča. Tedaj pa stopi predenj oče z nabito pi-stolo in začne streljati na svojega sina. Oddal je več strelov. En strel je šel si nuj mimo sapnika skozi prsi in nnr obtičal v hrbteničnem mozgu.; Mlajša sestra Mali Ida je začela 'braniti v krvi ležečega brata proti 7>odivjanemn očetu. Oče ji je grozil, da bo ustrelil se tudi njo, vendar pa tega ni «t o ril, marveč se je obrnil in šel h kupcu svojega posestva in mu rekel; * N o ro.r JitJ0LEN. _ OGROMNOST SVETOVNE RAZSTAVE V HEW Y0KKU 10 SLEHER-NECA PRESENETILA Izšel je Slovensko- Amerikanski KOLEDAR 1939——= POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMLJEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA 5QC * poitnino °t> Ne zamudite te prilike! Vigelu in ki je ni bilo vso noč domov. Toda vrata Vigelove! sobe so bila zaklenjena. Vsa prestrašena je mati zaslutila nesrečo. Poklicala je sosede, ki so že davi okoli |m»1 (». slišali strele iz sobe zobotehnika. Vi-J^ela. Sedaj se je potrdila zla slutnja, ko so -ose d je vdrli v Vigolovo r-obo. Pred seboj so videli grr)zen prizor. KM etna Kristina Stamper jeva je ležiila na |K)>telji. Na srčni strani je bila vsa krvava. Na »tleli poleg postelje pa je ležal Boštjan Vigele. Njegovo >rce j«» bilo ranjeno. Poleg Vigela je ležal samokres! ki je 1*11 ve.s krvav. V r-mislu ugotovitve komisi-ie ji* Vigele pre 1 grozno odločil vi jo najprej ]>oizkn>il, če sa-mrkres dobro strelja. O tem pričajo nekateri li-tki, ki so jih našli v bloku. Zatem jo u.-tidil v zrcalo in ga razbil. Ko >e je na ta način prepričal. • la samokres deluje, je naperil ?-ev proti Kristini, ki je ležala na postelji. Zadel jo jo v srce. (Vitno r>e je Vigele prepričal o Kristinini smrti nakar .je Še sebi pognal kroglo v srce. Med 27-letnim Vigoloni in KMetno Kristino Vampirjevo je bilo že del j čao kmalu potegnili izpod ruševin in jo prepeljali v celjsko bolnišnico. . pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo ločno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za * _' 4o $ 4.7<» $ ti.MI $10.7« »41- i »in. ico iJiu. ^K) l>in. .'i«0 d! d. l»in. 11)00 Din. 'J0>«l V Italijo: Za 9 0.30 $ 12.— 9 29.— f 57— «112.00 »167.— Ur 100 JLlr 200 Lib 500 Lir 1000 Lir 2000 Ur 8000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za ispUfll« TtiJIh troraJ naveden«, bidM t jih ali lirah, dovoljuj« fte MUto NUJNA NAKAZILA IZVK&U. ftlBMO PO CABLK ** PRISTOJBINO S L O v E N t C PUBLISHING C O M P A N T (TRAVEL BUREAD) HO W. l*tb 8T^ NKW IOBK mmm »Prazen želodec se lažje napolni nego prazna glava, toda srce se nikakor ne da napolniti, če je prazno. .Skrivati siromaštvo je v največ ».-lučajih najdražja maska-rada. Sivolasi župnik je opominjal skesanega grešnika »pri spovedi: — Xak, to pa ni prav, da vse nedelje »prekvartaš. Nedeljo j-treba preživeti v samoti in v is t rab u (božjem. — Tisto kvartanje tako alr tako ni nobeno kvartanje, -se je opravičeval grešnik. — Štirje kvartarno in vsi ^tirj« goljufamo. Mlado dekle se je možilo. Umevno je, da ob taki priliki govori ženska samo o poroki in o 'bodočem zakonskem življenju. Vsa navdušena je pri pove dovala, da že tri leta pozna svojega ženina, da je strašno zadovoljna in vesela in da komaj čaka, kdaj ju bo mašil!k poročil. — Na nekem plesu sem so seznanila ž njim, — je rekla. — in od takrat ne morem biti brez njega. Nato se je oglasila energična pcistarna ženska, ki je imela slabe skušnje v zakonu: — Seveda od poznanstva je vse odvisno, .laz sem svojega spoznala-šele po poroki, pa seiu čisto lahko 'brez njega. Najdražje pohištvo so ministrski stolčki. Na svetu sta samo dve vrsti žensk: ene, ki govore dosti in druge, ki govore še več. Profesorji so zelo zamišljeni in raztreseni ljudje. Profesor je srečal na cesti svojo znanko, močno, 'kiepko, štiride-et let staro žensko, Še vedno lepo in polno življenja. Njena hči se je pred letom poročila. — Kaj pa je, da ste tako veseli * — jo je vprašal profesor. —• Saj sem lahko. Stara mati sem postala. Punčko smo do bili. — Kdaj -pa ? — (Sinoči. — Tako? — se je začudil profesor. — Ali niste malo prezgodaj vstali iz otročje po ste I je? Na svetu so vsakovrstni ljudje. Tudi taki, ki >-e nočejo nikomur zameriti. Po>ebno ženskam ne. V veseli ženski družbi sem se ne>koč soznanil s takšnim kavalirjem. — Ženske so angeli in so z neba priletele na zemljo. Vse so lepe, vse so angeli z nebes. Navzoče so se ^uatnile zelo počaščene, med njimi je bila pa tudi trideset ali petintrideset let stara debeluška, vesela, hudomušna in šegava. Imela je pa neznansko velik in ploščat nos, ki je pa ni prav nič kazil, zato ker se je sama norčevala iz te svoje napake. Ko je kavalir izustil primero o angelih, se je zvonko zasmejal a. — Ali tudi mene »prištevate med angele? — je iiotela vedeti. — Tudi vas, gospa. — Za božjo voljo, poglejte vendar moj nos, — ga je dražila, J taki angeli menda ne padajo iz nebes. Kavalir je bil -v zadregi, toda le za hip. Takoj je imel pri-jpravljen odgovor. — Nikar se ne ponižujte, gospa. Tudi vi ste an^elj, tucii vi ste prileteli rz nebes. Sama škoda je, da piste »prileteli na noge, pač pa na noB. , «*' n MfeMT' tin Its ft OD Kew toil Tuesday, April 25, 1939 BUJVENB XT ifcrtm Xaposlcnl s«* j«« KosaiiMirni-ku vendar uresniriln vroča i«'-Ija: tfpuptal j»» imetnik lovi-šra v bližini Ljubljane. Seveda je t'.ilo io-to preeej majhno, ]>a bilo je njegovo. Sieer ga prijatelji v kavarni pri Prešernu pri*eej vlekli, t so M' lorvevali, osled gosp«4 Kozamurniki na ušesa. "Povej -mi vendar, za 7.jo voljo,'1 .s«- je togotila, "zakaj i-i vzel v zakup lovišre, «V tam nie ni?" "Kdo pravi, da ni nie?M "Vsi to pravijo." 44Kaj vedo o tem neumni ljudje? Tam je že kit j, Kaj sem /e sam izsledil." '*<%» se le ne motiš. Veš ti Mi Krištofov P»«j>e mi je prn-vil, da je š»« prej, preden >i ti lov v zakup vzet, nekdo moral v mehko zemljo z zajeo nogo vtisniti >ledi, Zifkaj videl je sled zajea z najmanj petimi nojraim." . ** Krištofov Pe|M* j«' nevo-še|jiv«'e, in ga ne vzamem na nob«*n lov s .se)»oj. Ne daj -i r*4»gfk mit vest i. Kar Im>š rabila za v kuhinjo, bom tam po-rtrelil; za lov na slone I«-v t m* tako in tako n i snu vzel v xiikup." Koza murni en w je s tem zadovoljila in >opn»g je dan za dnem pridno r>okal v lovi-eti. Kot od t oh«'I mož j«« včasih ruti I tesnobo, ki -i jo j«' v prostem zraku preganjal. (V je potem prišel dotihov hruz plena, se je lahko izgovarjal, reš. da je varstvena doba. Xjegovi streli "o bili namenjeni zgolj vranam in enakim škodljivim živalim. Za pokoneevanje ro-pari<* je imel starega čuvaja, ki ga je ot>enem z lovom prevzel in kateremu je moral za 1'^iee. mačke, sokole in podivjane f>se plačevati precej vit »»oko strelščino. Toda vprav to pogosto Ko-zamurnikovo prihajanje in njegovo prUtrastje za prazne strele očividno ni ugajalo sosed ni m lovskim patronoin. Upravičeno so se bali, da jim v njihovih lastnih brlogih napravi zmešnjavo in ro se fl>osvetovnli kako ;bi ivw zamr7.ili lovišče. Ijihko bi «9»i 1 i še dolgo čakali, da jim Kfizaimirnik s svojim pravičnim in korektnim ravnanjem ni sam |»okaza! poti. L «*šč.nika rja. ki ga je n strel i 1 in 'ki je padel onstran meje, je pnelal dotičnemu zakupen lova, LASTNO LOVIŠČE da |M>kaže. kako strogo ume lovski pravici sui'lostiti. To dobro delo pa >e mu j«' slabo izplačalo. Zakaj kmalu za tem m* je marsikaj dogodilo, kar je bilo očividno plod tajnega in malopritlnega r-pora/.uma mumI >osr«lnimt lovri. V udobno K«r/aniurniUovo stanovanje je neki dan vstopil li.vec z nahrbtnikom, iz katerega je Stresel ustreljeno lisico, drobno, bedno stvarco, Ui je .po svoji zunanjosti mogla tudi legli rjo (iMMileči. " reče. da ni divjačine v mojem gozdu!" "To košta spet 1«MI dinarjev in li>ica ne kaže, da bi ne pu-seuIn dlake. Ima ali morda iMillie?** je hitro vprašala l«>v-ra. "Nekaj jih bo ž«' imela." je ta ravnodušno ml vrnil. "Tako? Potem je pa ne ob-i dnžite niti trenutek. Ksir vzemite jo spet < seboj." "Prekini, to pa |w gre, je proti naročilu.** "Kar stran z njo in .stnnli tudi k<»t dihur.** JCozamurnik je fantu ct iV nahrbtniku nekaj ]>*>■• slali. "(inepod gozdar ^e priporoča in vam pošilja tega roparja, ki je kljrtb dvema streloma pobegnil na vaše lovišče." "Je gotovo sjH-t kaka lisica?** je pobaral Kozamurnik. "Ni lisica," je rekel sel in razgrnil nahrbtnik. Na ij>ovnšje je prišla priskutna piusja rnreina. Gospa Ko-zamurnica je bila vsa iz sebe, da je Kozamurnik kar potegnil >la za seboj ter ga potoma pregovoril, naj za nagra«lo vrže mrcino v Ljubljanico. Spet teden dni pozneje je prinesel mož z obli ga t ni mi pri- COOKOVA PISARNA BREZ njem uvedeni hotelski ku|xmi. ) j »on i očki tri ustreljene mačke. To |>ot se je Kozamurnica tako iiusrdila, da je moral >oprog takoj tuliti v lovišči*. kjer je čuvarju ukazal, naj vsem so-sednim lovskim zakupnikom sp«.roei, da si ,pr«ipov«' daljnj« pošiljat ve takih neokusnih ii ne pripravnih mrcili. Čuvar ga je še ,o|M>zoril. da je izsledil srnjaka, ki bi se lahko o«Hrelil, -»icer ga bo«lo so sodi. . •4 Ne morem." j«' dejal Kozamurnik, "vprav sedaj moram za par «lni otljioiovati." "Ali ga smem iaz?" je vpra šal čuvaj. "Dobro, kar vi trn dajte.** Šr tisti dan, k«> je Koza mnrnik odpotoval, se j«* v njegovem stanovanju pojavil mož v. deln'lo nabreklo vrečo. *To ]w»šiIja" j«- začel in prenehal, zakaj k«»i furija ga je mapadla Kozamurnica. "'Kaj? Še en tak lumip u soj a kaj sem .|M>slati t To j«-'/.*• -^«'1 >Vojo |M<». Ko je Kofitaiournik vrnil, mu je vse povedala. Čez nekaj dni pa se je spet napotil \; lovišče, kjer ga je čuvaj po>«'bno v«lano in v«ve-lo sprejel. "fiosptovanja v času, ko so ljudje gledali železnico |mstrani in /. nezaupanjem. Peljal .se je z izletnim vlakom iz Leicestra v Longhoboro. L«'-ta 1S4T) je priredil izlnt v Li-verp1 mu je <» se j«-odloi'il za prvo 'potovanje na •eli*!«». Vinlil ji' :itK) izletnikov preko A.niweipna in Bruslja na bojišče pri Waierloon ter dalje v Koeln. Strassbourgh in Pariz. :i1. julija IHfU je sam vo«lil prvi družabni izlet v Švico. . Tedaj se prvič obnesli )w> Te«laj je tudi prvič rabil francoske in nemške tolmače. Kmalu r»e je je I zanimati tudi za Afriko in Ameriko. Takrat je bil ž«' prileten in >lep. Zadnja leta svojega življenja je y.«>pet 7. vso vnemo propagiral tr«'/.-nost. Se .preti svojo smrtjo 1. 1H92 se je udeležil ]>Ogajniij za ustanovitev ipodjetja, ki se je rajzvilo v največjo potovalno pisarno na svetu, ('očkovo po« I jet je ima zdaj svoje podružnice po vsenirivetu. Si:i in.njegov zvesti pomočnik je umrl kmalu za njim, toda podjetje se je širilo. Zdaj ni v vodstvu podjetja nobenega člana rodbine, fxaljctjc se pa še vedno imenuj«« po ('oocku. Ne«lavno j<* ni phnl domišljije, ki bi označeval solidno potovalno pisarno, temveč je to ime njenega ustanovitelja. AN GORSKE LISICE. Angorskim mačkam so se pridružile Ziidnje •"•a>«- >e ati-gorske lisice. To j«' rej>ki uspeh norveških krznarskih farm, kjer se je po>rečilo vzrediti novo vrsto lisic > križanjem,. kakor .so nedavno vzredili drage platinaste lir ice. Prva koža angorske lisice, ki j«» je poslala neka lisičja farma iz Hitre v Tronthcni, j«' vzbudila -enzncijo. Angorska li-iea. ki velja ka- Ako Vas zanima Ic- po čtivo, - naročite si Slovensko - Ameri-kanski Koledar za leto 1939. NENAVADNA NEZGODA NA CESTI. Dva pa>auta na pari-ki uli-ci. -kl-letni Robert Aubrv in vdova Jeanne Haillyjeva, sta stopala zavoljo viharja z lxik«» sklonjeno glavo naprej in j -«tn .s«' z irlavo tak«» močno za-kor platinasta lisica za sorod-«letela drug v drugega. «la j»* 1'aillyjeva padla nezavestna na tla. S tožkim možgaiir-kini piv- nico srobrne liscie, ima nežno •dvomodro dlako. >po laj pri koži pa povsem belo. belo. Prve k«i- morala neka -tvrd>ka i>r«'«l so- že angorske li>icM- >■.«» >eve«la diščem v nekem zakotnem me-j precej ,«lrage. <*n«> -«» pr«««lali stu dokarzati, da beseda Cook za llMKt norveških kron. tr«'>«.m s«> j«» morali >praviti v b«»hii>ni<'o. Tudi .uw»ž jc Lil nekaj ča-a ve< omamljen, prepeljati s<» ga morali domov. "Kakih rogov "No, oo sinu (poslal k vam. tfospa pa ga je nagnala in mu velela, naj ira obdržim in pojem. In tako riiio jra nekaj -ami pojedli, nekaj i>a prodali. Najlepša hvala gospod Kozamurnik. Gospo«! Kozamurnik je globoko zasopel, si obrisal čelo in rekel: "Že dobro, obdržite .si tudi rogove.** Par to«l roko odda v zakup majhno, toda z divjačino zelo bogato lovišče blizu Ljubljane. Naprodaj je tudi krasna puška in lopa lisičja trofeja. Naslov v upravništvu. Naročite se danes S. t^3" A. Koledar za leto 1939. NOVE LADJE OBREŽNE STRAŽE Poučni spisi: AHVH NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trd« vez. 271» »ir«u« Cena $1.10 U£ua kujljt« u Nemi« la u oue. ki hu ueui Kine uiuižul. AMERIKA IN AMERlKAMCi. Spisal Rev. J M. Trunk. (008 strani.) Trdo vezano lipi« (xmaniezulb držav; prlaeJJevauJe Slu-veucev; njlbova društva ln dru-f® u«rouae until nove. Mogatu ilustrirano. Cena $5.00 ANULESKO SLOVENSKO BERILO. Mesta v U dr. f. j. Kern. vex*u< Cena $2.00 BIJRSKA VOJSKA. »5 strani. Cena 40c KOOOCl DRŽAVLJANI naj naroC* knjilleo — "How to become a rlUzeo of Um United 8 tatca". V tej knjigi mi vaa pojasnila ln anko-ul aa naseljen'* Cena 35c< UREZI'OSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 at rani. Cena 35c. DENAR. Spisal dr. Karl Kngllft. •Sva strani Denarni problem je aelo zapleten In težaven ln ga nI mogoče storili vsakomur jasnega. Pisatelj, ki Je znan Ce&kl narodno-gospodar-«ld strokovnjak. Je razAiril svoj« delo tako. da bo slutilo slehernemu kot orlentaCnl spis « denarju. Cena 80c. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca ; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike. DO ORH1DA DC B1TOLJA. I" t rani. Zanhair potopis > slikami rl«Uh krajev naBe atare domovine, ki «u Slovencem le malo snanl. Cena 70c. GOVEDOREJA. Spisal 8 slikan*' R. Legvart. 143 strani. Cena $1.25 IZ TAJNOSTI PRIHODE. 83 atranl. Poljudni splal o naravoslovju ln avezdoznan-orm Cena 50c. RORO&IEREJA. Sestavil Vale^Un Itazlnger, »4 strani. Cena trdoves .... M Brofi. ..... M KRATKA SRBSKA URAS^TIKA. 68 atranl Cena 30c. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, TOV IN SRBOV. OS strani BRV£* Cena 30c. KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. Cena $125 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 atr. Cena 50c. KUBIČNA RAČUNICA. Trda vel 144 -tr. ' Navodila za lsraCunanJo okroglega, /vans ga ln teaanega leaa. Cena 75c. IJUD8KA KUHARICA, najnovejla ln praktična zbirka navodil za kuhinjo in dom. ' Cena 50c MATERIJA 1» ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Oer-melj. S olikami. 190 stran« Nauk o a torn'h, molekuUh ln elektronih. Poljudno pisana razprava o lsaledfeu Moderno Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Nojnovejaa zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c. KUHARICA 965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $1% vez. $1.50 Cena $1.25 MLEKARSTVO. Spisal Anton Pove. 8 slikami 108 strani. Knjiga m mlekar]« In ljubitelje mlekarstvo SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja, 728 strani. $5.oo V Bay City, Mich., so nedavno iwkdali v*č ladij obrežne straže. Ladje ibodo orlplnle ii Welland Kanal in odta^n |>o &U Lawrence reki na Atlantik. narod, KI izumira. 101 strani Poljuden oula uajseveruej6f|{a naruda na avo-tu. uJetcuv« ie^'e lu navade. Cena 40c. I^aAk ftkUDIJIVE 2IVAI.I v POIHIBI la BB-8ki1i. Opisal Kran Crjavw. !fl»4 utraul. rroa. Cena 40c. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... Knjiga je namenjena v prvi vrsli is stavbno, uiuetuo ln HtroJn«> klJti^aviilPartitv«» »»r tele-•n upi« odkrit la novega ■v-«*a. Spis «• £lta k rt ko r zuuiculva puvoot ter ) M*>t»t ljeu |mi najlioljslh virih. Cena 50c- PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda vez. «tr... Priročna knjižica, ki vsebuje vise. kar Je pri nakupu Ui pr««)»ji mitr^bnu. Cena 75c. prouij<:mi sodobnk filozofije Sitisal dr. F. Veber. »41 atranl. Knjigo toplo pri|M>ro^atno vsakomur, ki ao huAe sezuniiltl i glavnimi Cr.aiui sodobne filozofije. Cena 70c. RLI8KI realizem. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 straui. V kujltd bo opisani predhodniki in Idejni ute- V meljltelji te avojevratue tuske struje. Cena $1.50 SPOMINI. a bi zastopala vašo hišo, zat o v resnici ni bila sposobna." j dal j no vzhod ne armade maršala "To spoznanje mi je prišlo sieer nekoliko pozno, toda jBlucherja obstoja več kompe- * .tentnih ocenitev. V7 glavnem Upaan pa tudi. da boste se vse strinjajo, po njih je po-tovarlšico za svoje živ-.sHma daljnevzhodna armada ined leti 1933 in 1935 štela 10 do 11 pehotnih in 3 do 4 konjeniške di vrzi je, -poleg tega pa močne tehnične in posebne oddelke vseh vrst, poleg zračnega brodovja in tankov tudi oddelke za plinsko vojno, pionirje, poročevalke oddelke itd., vsega skupaj preko 200.000 mož. Nemški publicist Max Werner, je nedavno napisal knjigo "Der Aufmarsch zum zweiten Weiltkrieg" v kateri skutsa na koliko moči pregleden način analizirati vojaško moč nekaterih držav, ki bodo v bodoči vojni igrale odločilno vlogo. Prav posebno pozornost posveča ruski voj.ski, ki 1m> po .njegovem mnenju v novem svetovnem konfliktu edina v stanju paralizi rat i udarno silo nemške armade. Pri tem ga zlasti zanima vprašanje, koliko bi mogel japonski udarec z vzhoda vezati del ruskih bojnih sil in tako razbremeniti nemško vojsko na zapadu. Po njegovem mnonju so ti strateški načrti zidani na pe*ek, ker ne računajo iz dejstvom, da si je Rusija ustvarila .na vzhodu posebno vojsko, ki ni v nobenem pogledu odvisna od operacij na zapadu, ki ima svojo lastno strategijo in svojo lastno vojaško-gospodar^ko bazo v Sibiriji Oovoreč o ruski vojaški moči na Daljnem vzhodu, pravi Werner med drugim: "O številčni moči posebne še vedno .ne prepo7.no.*1 44 No, torej potem je vise do>bro. kmalu našli drugo in primernejšo 1 jen je." "E, bom že pravo našel — prihodnjič, gospod doktor." Pri tem Hans -pogleda zdravnika tako poln sreče, da si zdravnik misli svoj delež. Dan smrti Eleonore Rittbergove je prišel. r i«vija je uerla cvetlice na grob in ko se vrne, telefonira Ha risu, nato pa hiti v svojo sobo in odpre pihalno mizo Kot je obljubila, noče sedaj prebrati pismo, ki ga ji je dala teta Elonora pred svojo smrtjo. Vzame ga iz predala, v katerdem ga je imela toliko časa shranjenega, in s svečano mirnim občutkom odstrani pečat. Vzame več popisanih listov in poleg še posebno zapečaten ovitek, n i .katerem j«* bilo v tuji pisavi napisano: "Hans Rit t berg." Flavija .nekaj časa ogleduje to zapečateno pismo. Ker bilo namenjeno Hunsu, ga položi na stran ter raztrgne z lepo in jasno pisavo napisano pismto tete Eleonore. Tn bere:: "Moja draga Flavija:— Tebe sem si izvolila za izvnšiteljico svoje oporoke. C'e to po preteku enoga leta po moji smrti Hans ni zaželel za svojo ženo, pole m se to tudi ne bo več zgodilo. In tedaj želim, da ber<* mojo izpoved in storiš, kar sem od tet>e zahtevala. Potom boš razumela, zakaj sem tako iskreno želela, da bi Hans postal tvoj mož. Ako .nebo nakloni, da se bo to zgodilo, boš to mojo iz | >o ved uničila, pred no je končano leto. Drugače jmi mora na svetlo, kar sem tako dolgo prikrivala. Sedaj pa poslušaj mojo izpoved. Svojega moža sem ljubila nad vse, četudi swn že pred poroko slutila in čutila,, da me ne ljubi. Nikdar — oh, nikdar ai 'bila njegova ljubezen moja, četudi sem se v vroči molitvi borila za njo. Dal mi je samo svojo roko, >ker je potreboval moje premoženje, da bi povečal svoje podjetje in mogoče tudi, ker sem se mu zdela, da bom mogla dostojno predstavljati njegovo hišo. Dala sem mu roko v upanju, da bo moja globoka, močna ljubezen nekega dne vendarle zbudila odmev v njegovih »prsih. To upanje pa se ni nikdar vresničilo in do njegove smrti seni oriala njegova neljufbljena žena. V lino jo žalost najin zaikon ni dal otrok. Vedno sem si prigovarjala, da si bom mogla pridobiti njegovo ljubezen, ako bi ga mogla obdariti z otrokom. Ta misel se je trdno vtisnila v me. Toda vroča želja po otroku se mi ni izpolnila, leto za letom. . Na nasvet nekega zdravnika sem sla v neko kopnli&če, v upanju, da bom po vporabi kopeli w.ivala materiikško srečo. Toda ko sem se t uganja polno iskrcnosijo podvrgla temu zdravljenju, je ibila moja usoda dopolnjena. V tem času je moj rnož svoje srce podaril neki mladi umetnici, ki ga je z,nala bolj začarati, kot pa jaz nesrečniea. Tedaj sem r.jega prejela pismo, v katerem mi je sporočil, da je popolnoma prevzela njegovo srce, da brez nje ne more živeti. In četudi se jo prati »temu še toJiko bojeval, je vendar prišel do spoznanja, da je ne more več pustiti, in ker v najinem zakonu ni najboljšega in ker si v zakonu ne moreva biti to, kar moža i!n ženo nerazvezljivo veže, me je prosil, da mu dam svoliodo. Rekel mi je, da ono umetnico brezmejno ljutri, da ji je celo iz bojazni, da bi jo izgubil, zamolčal, la je že poročen. Rekel ji je samo, da mora odstraniti neka t»re za-preke, predno .jo more poročiti in ona mu je v popolnem zaupanju ipodaiila svojo ljubeze*v (Prosil me je, da mu dam svobodo, da more polteno vzeti za ženo nad vse ljubljeno dekle in zagotovil mi je, da mi bo «a to večno hvaležen. Kako je to pismo vplivalo na mene, moja draga Flavija, da bi tn razumela, naj te nebesa obvarujejo. Bila sem, kot uničena, moje srce je parala blazna ljubosumnost na ono dekle. ki me je popolnoma u propast i la in p&hnila v nesrečo Ni«om mogla prenašati misli, da ne bi več slišala njegovega glasu, »e mi je zdelo hujše kot suirt. Lahkomkšljeno, prite-penm lena« k i si je koketnimi umetnostmi pridobila mojega moda, naj bi prevzela moje mesto, jaz pa naj hi prostovoljno odstopila. Ravno tako bi mogel moj mož od mene da bi od s<4>e vrgla svoje življenje. Ta žrtev je presegala mojo mot. (Daije prihodnjič), , Za primer vojne razpolaga armada maršala Blnclierja z zelo številnimi razervami. To so naprej strateške rezerve za Daljni vzhod, ki so za to bojišče določene iz aktivnega sestava rdeče armade. Kot zaledje J daljnevzhodne armade veljajo sibirsko, znfbajkaljsko, srednje-a-zijsko in ural^ko vojno okrožje, kjer je v mirnem času kakih 14 pehotnih in 4 konjeniške divizije. Potem prideta v po-štev dve kategoriji rezervistov lastni rezervisti daljnevzhortne armade, njeni odpuščeni kontinenti, tki so nedaleč od fronte naseljeni kot kmetje. Ta vola* k o-agrarna politika omogoča nagel vpoklic rezerv daljne-vzhodne armade. Potem spadajo sem slej ko prej tudi normalni rezervisti zgoraj omenjenih azijskih vojnih okrožij. V! celoti bo torej ruska voj=ka na Daljnem vzhodu razpolagala s 40 do 50 divizijami. V mirnem času in v začetku vojne bi imela ruska vojsika na Daljnem vzhodu nesporno Številčno jp rednost. Ruski viri. med njimi tako merodajna priča, kakor je maršal Blueeher sam, cenijo japonsko vojsko v Mandžuriji v letih 1934—1935 na približno 150,000 mož. Klasično rusko delo o japonski armadi, ki ga je napisal A.->ik pod naslovom "Japonska oborožena moč," smatra, da so -bile v tem času v Mandžuri ii 3 pehotne divizije, 5 posebnih infante-rijskih brigad in dve kavalerij-ski brigadi. Od tedaj, zlasti pa od začetka japon^ko-k i tajske vojne, so japonsko vojsko v ZGODOVINSKI ROMANI SVETOVNOZNANEGA POLJSKE-GA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza PO POSEBNI CENI KRIŽARJI I. in II. zvezek, broš. . . . $3.75 MALI VITEZ Vezano $3.25 POTOP I. in II. zvezek, broš. . . $3.50 QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.— ZA KRUHOM Broširano . . . 25c Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.) Slovenic Publishing Company 2 16 W. 18th Street New York VSE PARNIKE SLOVENIC PUBL CO. YOOOS1.AV TKAVEL DEPT. tlC W. 18U» Si, New Ywfc. N. V Mandžuriji znatno okrepili: Tu n*i.so vračunani oddelki ob- ^nomladi 1938 je organ sov jet -niejne straže, ki štejejo 40.000 skega vojnega komisar!jata do 50.000 mož in ki so takistoj cenil njeno moč na 300,000 v stalni pripravljenosti in vo-jnio/. Kot rezervo je moči jaško popolnoma izvežbani, če- smatrati vojsko države Man- nimi pred nos jprav niso podrejeni vojnemu Jdžukuo, ki. pa je po nemških'obranimi m p komisarijatu, marveč notranje- tično nezanesljiva; dezertacije so pogoste izvežbanost in oborožitev r?ta na zelo nizki stopinji. Te vojske ni moči sma- armadi na Daljnem vzhodu pa g špiritom Se je polila in bi japonska voj»ka dosegla š<»- „ , le tedaj, če bi mobilizirala brez „ Zažgala, izjeme Vse svoj«, izvežhane re-| »tri|š«n način >i .i'- konzerve. Toda niti v tem prime- r*I1,a v s",M'tici življenje Mari ru ne bi bila premoč (»osebno S|,h|j- J«' '»'•'•« poiiHiitbna: doseči bi jo bilo hol,,:i predzadnjo ne moči -/ največjim naporom šele ,.,.<*1 910 ■»'; hitU']i> obesiti, pa so po nekaj mesecih vojne, med v bipu samom.u tem pa bi jo dul jnevzhodna ar-! mada prehitela s svojimi troj- st:,'a s:,,na mu. Tu sem je treba hkrati prišteti se mešano sovjetsko-mon- golr-ko vojsko, ki ima »svojo do-\ ' i • i . - , . , J . ' ' 11 niti za redno vojsko in je po- desnem stojanko na krilu v monicol t mi; z uifodnim položajem, z oboril virih tako vojaško kakor poli- žitvijo. ki je /.lasti 4li>vivena v ^»ogledu ofenzivnega orožja, in s svojim strateškim položajem, ki predstavlja za Japonce prave klešče. Obrambna črta. niti primer- foiHildn*'. doma, se ^pirifoni in zažgala. I»ri>e| nji'ii e*V- j KRETAINJE PARNIKOV SHIPPING NEW/? OIIPLI TJA — Mum APRILA 211. aprila: Cnute «11 Sart*« v (ienua A«|ultania ▼ Cberbour{ <*li:iiu|ilain v Havre ODPLLTJA — MMiem M«Ja o. iua ja: Norman«lie y Havre Hauilitir^ v liaiulHirj; 5. luaja: JUr«'tu«-u v ltreui**D (j luaja : Vuknuia ? Tmt uiaja : M»ry v Cherbourg New Voik v Hituilniig 1L'. maja: llur>'|kit t ltreuteu l.'{. uiu ja : lie tie Kruutv v Havre Itrs V (iftinit 17. m:ija : A<(ui(aula v < "l»erlfurg ItfiilM-lilaml v Humltiiric "-'.T um ja : € 'liu tu | «1 a i n v Havre t IMS. maju : Itn-men j Jtreuien i!7. utaja : Cont** <11 Snvoia v 4!*-iioa rti. maja : A>|iiilaiiia v Ctit-rtM»urK Hamltur}* v llaiulturi; Norma tulit' v Havre ki t«' 106 let stara žena umrla. k7Vm'm ;;vi;r.,,,,tem takem ni mo« .. . . . . 1 'T^11 Izlili jati z mongolskimi četami. ki!sovjetsko-mandžurski meji vse-V \ na *', * . se v mirnem času ve^iajo pod f ml Vladivostoka do Hajkalske-! do IINMNII) iihme. lolegpnmor- na4faf>rstvOT11 ruske vojske in ga jezera, jeza Maglnotovo Ii-' "i Ana Serdar, rtnrn KM! le« ske (Vladivostok) amrnke in so ^ \* vasi Trušei. srez Bosanski Xovi, je umrla na .praznik naj starej>a žena v vrbaeki banovi , _ .. , . . , , t-- — ........v primeru vojne bo- transbajkaljske, je tu četrtaLile na njeni stran; številčno strateško 7,elo važna cona premoč rugla japonska armada armada maršala Blueclierja «=; j ofp remi jena le s slabotnim ofen-svojimi štirimi armadnimi sku- zivnim orožjem in maloštevil- pinami je ipo številu najmanj toliko močna kakor vsa japonska vojska v mirnem času, tako tista na celini kakor tista na oftokili. Japonska vojska bi 'bila sposobna za napad šele tedaj, če bi svoje čete polnošte-vilno izkrcala na azijskem kontinentu in poleg tega izvedla še vsaj delno mobilizacijo. Ste vi leno prednost na.sqr>roti ruski'Vladivostoka. nimi tanki, to obrambno črto prodreti. Celo sovjetom ne naklonjeni general Golovin, kj velja za enega najboljših strategov ruske »bele emigracije, j«' prepričan, da si J»pon<*i te ob-ramflme črte ne bodo upali napasti s čelne strani, amojik bodo poizkušali napraviti udarec z boka. s »primerja, severno od Xjen /.♦* davno mnirli mož je spremljal kralja IVtra I. na bojnih pohodili jw> Hosa*>;ki krajini. Serdarjevn vse -vnj«' življenje ni bila pri zdravniku in nikoli se ni dala fotografirati. \ 'GLAS NARODA" $ {pošiljamo v staro do- I j movino. Kdor ga ho- J 4 cc naročiti za svoje S J sorodnike ali prijat^-J I je, to lahko stori. — ^ 5 Na roemna za s t a r i S {kraj stane %7. — V J {[Italijo liata ne poši- J ti- k jll^mo j junija : Kuro|»a v I'.iftiH ii •"I. junija : l£«-X V t il*t)«%'u -t. junija : I H- r-.se v Havre C. junija : I If il»- Krampe v Havre 7. junija: )!»•»• ii Al.irv v rbprlHiiirg Vf« Y»rt v llaiiiltiiri; 10. junija : Vul«-aula v Trst 4'••IiiiuIhis v Hi. tu. ti I.*!, junija : ltr»-ui»-ii v K rt-jen l*li:iiu|4ain v Havre Ni«'iiu Auivleniaai \ lto|(>n»:tie 11. junija : Ai|uitania v ("Iterlmurj; Norma ml ie v Havre llausa r Hamburg 17. junija : Coni«- tli Savota v