Izhaja твак četrtek. Cena ms iu ß K na leto. fZa Nemčijo e K, ža Ameriko in druge tu,]« države 7 K.) — Роватекп© številke ee piodaiafo ■"" po 10 vinarjev. «———— Slovenskemu ljudstvu v pouk io zobovo. Spiel in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba*. Ljnbljnna, Kopitarjeva ulioa. Naročnina, reklamacije m in- eerati pa: Upravriištvn „Domoljuba", — Ljubljana, Kopitarjova ulica.- Štev. 9. V Ljubljani, dne 28. februarja 1918. Leto XXXI. Mi in Demci. Iz govora dr. L Pogačnika v drž. zboru posnemamo tele misli: Občudujemo organizacijsko moč Nemcev, a zaničujemo pohlep po deželah nemške države, zaničujemo gospodstvoželj-nost nemškega ljudstva, zaničujemo, ker bunka nemška država v sedanji vojski Avstrijo! Nemci nam očitajo, da so osvobodili Avstrijo sovražnikov. Ne in zopet ne, gospodje! Kdo Ii je 1. 1914. zabranil ruski pohod V Berlin? Kdo je preprečil, da niso ruski kozald že leta 1914. vkorakali v Berlin? Avstrijski polki so to zabranili, — Iz duše vseh zvestih avstrijskih polkov govorim: Izkrvaveli smo za Avstrijo. Kdo pa zdaj ne organizira le za Estsko in Kuronsko, marveč tudi za naša avstrij- »zemlja, za naše Primorje. ki smo je orHcttpili tako drago s svojo krvjo, nemške družbe s stotinami milijonov glavnice, ko-lomeacijske družbe, ki so si stavile nalogo, da naselijo nemški most na avstrijskem jugu г nemškimi naselbinami pri železnicah oo Trsta? Gospod zunanji minister je rekel, da si prepoveduje vsako vmešavanje od a*maj v avstrijske notranje razmere. Te beeede bi moral tudi v Berlin nasloviti. Prepovedujemo si vsako vmešavanje tudi • «treni Nemčije. Gospodje! Dve veliki dejstvi sta pred nami. Z Ukrajino se je sklenil mir, včeraj i se asm je poročalo, da se tudi z Rusijo kmalu sklene mir. Jugoslovani smo prvi trenutek, ko smo v to hišo vstopili, precej izjavili, da smo odkritosrčni prijatelji miru, veg faS smo delali na to, da se ne doseže le mir » posameznimi državami, marveč n*. •• doseže tudi v najkrajšem času splošen mir. Gospoda moja, mi privoščimo Ukrainern svobodo prav tako, kakor jo sebi privoščimo in si jo želimo. Vendar moramo tukaj pribiti, da se je Nemcem žalibog posrečilo, enkrat nahujskati Poljake na Ukrajince, drugič Ukrajince na Poljake, Vaša ljubezen do naših narodov, gospodje, ne prihaja od srca! Toda če se bodo taki prizori tukaj ponavljali, se bodo tudi avstrijski slovanski narodi druge pesmi naučili, spoznali bodo, da nimajo od Nemcev nikdar pričakovati ljubezni, ampak samo sebičnosti in sovraštva, mir bodo sklenili med seboj, v monarhiji bodo tvorili trdno slovansko enoto. Današnji govornik nemških strank posl, Häuser je dejal, da žele avstrijskim narodom napredka, da žele, da bi se avstrijski narodi razvijali. Toda kako naj napredujejo, kako naj se razvijajo, o tem ne črhne živa duša besede. (Klic: Nam nočejo dati ne ene šole na Dunaju!) Da, pa ne samo na Dunaju. Moj predgovornik s Koroškega je pravil o veliki ljubezni koroških Nemcev do koroških Slovencev. Pravil je, kako dobro ;:e nam tam godi. Gospodje! Stotisoč Slovencev ima na Koroškem eno samo slovensko šolo, Ne enega definitivnega slovenskega sodnika nimamo na Koroškem, Prav noben politični uradnik ne zna slovenski govoriti, ne more z ljudstvom občevati, To je vaša ljubezen do Slovencev na Koroškem, Pred enim mesecem sem bii na Koroškem in tedaj je 700 zastopnikov koroških SI ovencev iz cele dežele živahno orote-stiralo proti tem preganjanjem. Ko bi bili le slišali te žrtve, kako so pripovedovale: kaj so vse prestale zaradi neutemeljenih vaših ovadb, ko šo pripovedovale, koliko župnikov, učiteljev in pa kmetov je prišlo v verige, ne da bi se bilo moglo le enemu kaj dokazati, Ti koroški kmetje so mi pripovedovali, da so že tudi celo mnoge lakoimenovane Nemcem prijazne družine izpregledale; kajti če pride sin domov s fronte, pravi — čeprav je njegov oče Nemcem prijaznega mišljenja in je v armadi vpisan za Nemca: Sedaj sem se šele naučil kakšno ljubezen goje Nemci do nas, sedaj vem, da je naša rešitev le v tem, da gre« mo tudi mi, koroški Slovenci proč od Nem. cev! Zastopniki koroških kmetov so se žitu sti izrekli za to, da naj se tudi. koroška slovenska ozemlja priklopijo jugoslovanskemu kraljestvu pod habsburškim žezloiS v smislu deklaracije Jugoslovanskega klu* ba z dne 30. maja 1. 1. Ljudstvo je tako govorilo. Že v zadnjem svojem govoru sem tukaj konstatiral, da je najhujše, najslabše zlo za Avstrijo — renegatstvo (renegat je, kdor zataji svoj jezik). V monarhiji ne bode prej miru, dokler se renegatstvo ne neha. (Poslanec Lutschounig dela medklice. — Poslanec dr. Jankovič poslancu Lutschou« nigu: »Doma govorite slovensko, tu pa ho čete zastopati nemške koristi. Vi slovenski renegat! Vi pljujete v lastno skledo.«) Da, vi me boste razumeli, gospod kolega Lutschounig (govori slovensko): Za vas velja slovenska narodna pesem iz ziljske dolin^ ki pravi: »Smo fantje od fare, od Žile doma, slovenskega srca, slovensk'ga duha,« (Poslanec Lutschounig slovenski: »Jo znam, jo znam!«) Poslušajte še drugo kiticot »Kdor pa odpade in mater taji, Se zemlja ne bo pila njegove krvi.« Tako sodi narodna pesem koroških Slovencev o narodnem odpadništvu. Gospod deželni glavar Hauser je tudi rekel, da uganjajo slovanske stranke v zbornici oderuštvo, ker hočejo vojno stisko izrabiti v svrho političnega izsiljevanja, Pa, gospoda moja, kdo je pa v Avstriji cela stoletja živel od političnega oderuštva? L* poglejte doli na naš jug, pa boste videli, kdo je uganjal politično oderuštvo. Nemci so naš narod stoletja zatirali in ovirali y njegovi svobodi, njegovem razvoju in na* predku. Prebivalstvo v Avstriji je prišlo do prepričanja, da preje ne bo redu v tej državi, dokler predpravice Nemcev ne izginejo s sveta. Ko bodo avstrijski narodi doti legli svojo svobodo, potem bo v Avstriji red. Tu moram samo ustanoviti, da je smatrala vlada za prav, poslali v južne dežele posebno preiskovalno komisijo in gospod notranji minister je zadnjič v proračunskem odseku konstatiral, da se je bilo spravilo na Dunaj toliko gradiva o trpinčenju, denuncijacijah in pieganjanju Slovencev, Hrvatov in Srbov na Jugu, da ga tudi v več mesecih ne bo mogoče proučiti in da je morala iti doli posebna komisija. Njegova ekscelenca je tudi rekel: Uspeh te komisije še ni gotov, vendar moram že danes ustanoviti, da se je neštetim ljudem zgodila težka krivica. In kdo je to nesrečo, kdo je vo krivico izzval? V prvi vrsti po avstrijski vladi pospeševano in gojeno re-negatstvo in ovaduštvo. Ta vlada pa niti ni izvedla ureditve podpcr, katere smo že v poletju lanskega leta sklenili. Hodim po deželi in ni se še konča; noben shod, da na bi prišla k meni množica mater in starčkov, ki se pritožujejo, da še danes ne dobivajo zvišanih podpor. Že pol leta je preteklo, kar smo sklenili zakon, da se morajo podpore izplačevati tudi svojcem v Ameriki bivajočih avstrijskih državljanov — niti enega vinarja na stotine 4eh svojcev pri nas na jugu še ni dobilo od vlade In zakaj ne? Gre baje za spor med dvema ministroma in ljudstvo mora čakati, da bo ta spor rešen. Spomniti se pa moram, gospodje, tudi najbolj ubogih izmed vpoklicanih, naših Invalidov. Prav lepo je, da se je vojaška uprava zelo trudila, da bi končno spravila v red invalidsko vprašanje, pribiti pa moram, da je brez števila invalidov, ki doma •tradajo, ki že nad dve leti čakajo na pokojnino od vlade. Poznam slučaj, da je nek ubogi invalid prišel prosit sedemkrat k okrajnemu glavarstvu za pokojnino, sedmič so mu poitazali vrata, vrgli so ga ven. Na tisoče je slovenskih in hrvatskih invalidov, ustanovila pa se je, in to šele pred 14 dnevi, ena sama invalidska šola v Ljubljani, ki pa more sprejeti le nekaj invalidov. Kje pa ostanejo ostali tisoči teh ubo- fih mož, ki so vse žrtvovali za domovino, ravi čas še kličem vladi: Ustanavljajte iole za invalide, pa za vsak narod v njegovem jeziku, Jugoslavija naprej! Jugoslavija, naprejl Vstani zdaj iz grobne sence, zmage spletamo ti vence mi sinovi z bojnih mej. Jugoslavija, naprej! Hčerki Avstrije svobodna, prosta tla naj bodo rodna, prosta vedno in vselej! Jugoslavija, naprej! Glej, sinovi krvavijo za predrago domačijo, da jim mati boš odslej! Jugoslavija, naprej! Trdno stali so očetje, zdaj sinovi zmage cvetje nosimo ti k rojstvu, glej! Jugoslavija, naprej! Zberi matere, očete domovine naš*: svete v domu svobodnem odslej. Jugoslavija, naprej! Združi ženine, neveste, domovini svoji zveste, v dom ljubezni zanaprej! Jugoslavija, naprej! Strti so sovražni upi, daleč so že bojni hrupi preko zemlje naše mej! Jugoslavija, naprej! Naj avstrijski orel čuva tvojo zemljo, da ne 'zruva nikdar jo so vrag poslej! Jugoslavija, naprej! Združi zdaj nas vse sinove v nikdar zmagane domove! Vstani kvišku v slavi vsej! Retenjski. Pregled po svetu. Državnega zbora na Dunaju že dolgo niso tako težko pričakovali kot pretekli teden. Vse je ugibalo, kako bodo nastopili Poljaki, kaj bo z vladino večino. Prvi je govoril ministrski predsednik sam: Najvažnejši zadnji dogodek je mir z Ukrajino. Mirovna pogodba veže enega, če tudi drugi izpolni svoje obveznosti. Ukrajinska vlada se je predvsem obvezala, da nam prepusti svoj prebitek poljedelskih pridelkov, Tako se bodo olajšale življenjske razmere v monarhiji, in sicer še to leto. Glede Holma je ukrajinska vlada izjavila, da holmska dežela ne pripade kar kratko-malo ukrajinski republiki, temveč bo o tej deželi šele odločevala posebna komisija, ki bo razdelila deželo, v kolikor v njej prebivajo Poljaki in Ukrajinci, Z Rusijo je vojska končana v kolikor more človek presoditi, za vedno, Nemčija se je sicer odločila, da zopet koraka v notranjost Rusije, toda brez avstrijske pomoči. Upati smemo, da se naši internirane! in vjetniki kmalu vrnejo iz Rusije. Govoru so ploskali samo Nemci, drugi .so ugovarjali in Poljaki so celo zapustili zbornico v znak ugovora, ko je dr. Groß prebral cesarjev odgovor na čestitko zbornice povodom ukrajinskega miru. — Dnigi dan bi morali obravnavati začasni proračun, a so govorili predvsem o poljsko-ukrajinskern sporu. Baron Goetz, voditelj poljskih poslancev, je podal izjavo: V ukrajinski mirovni pogodbi je bil velik del Poljakov izločen iz Poljskega kraljestva, česar se ni upala storiti niti nekdanja vsemogočna ruska carska vlada. Mi želimo mladi ukrajinski republiki iz vsega srca veliko bodočnost in to, da bi vladal sporazum med Poljaki in Ukrajinci. Toda sedanja mirovna pogodba, ki je izšla iz nemške vladeželjnosti in iz nemoči ter laži avstrijske diplomacije, pa hoče zasejati med oba bratska naroda sovraštvo in prepir. Zato pred vsem človc- . štvom slovesno ugovarjamo proti takemu ropu poljske zemlje! Za Poljaki so se ogla- I sili Ukrajinci: Mi stojimo odločno na stališču brest-litovskega miru in zahtevamo, da se mirovni pogoji izvrše! Saj Holrn spada med najstarejše zgodovinske pokrajine stare Ukrajine. Zato Poljaki nimajo pravice do Holma, kakor tudi ne do vzhodne Galicije, kjer bivajo Ukrajinci. Mi hočemo od Poljakov proč! Zato' nam avstrijskim Ukrajincem mora dati ali lastno avtonomijo aii pa nas priklopiti ukrajinski republiki, Čehi ne zaupajo ukrajinskemu miru, ker je »rada le nekaj ljudi, ki imajo proti sebi večino ljudstva,« Drugače ne bi klicali Nemčije na pomoč. Nemški socialni demokratje tudi niso za vlado in njen proračun, ker nočejo prevzeti odgovornosti za vladine vojne korake, posebno če bi zopet nastopili proti Rusiji. Končno so najbolj prestrašili ministre zopet Čehi, ki so zahtevali, da naj se razveljavi ona cesarska naredba, na podlagi katere morajo k vojakom tudi možje od 42. do 50. leča. Razpravljalo naj bi se o tem že čez en teden. Ministri so ugovarjali, slednjič so se domenili tako, da bodo razpravljali o tem šele čez štiri tedne. — Tretji dan sta govorila tudi jugoslovanska poslanca dr. Tresič-Pavičič in dr. Lovro Pogačnik, Zadnji je neusmiljeno bičal ponemčevanje v Avstriji in nenasitni pohlep Nemčije po deželah, — Vladi gre še vedno za proračun. Ne vemo, ali dobi večino zanj ali ne. Pač Hihče se ne bi čudil, ko bi večina ljudskih zastopnikov odrekla dati vladi novih mili-jaid, tisti vladi, ki je gluha za glasove trpečih in zatiranih narodov. Odločitev pride v sredo, ko bodo glasovali o začasnem proračunul — Vedno jasnejše in izrazitejše nastopata v zbornici dva tabora. Na eni | strani tabor s slovanskimi zahtevami po j lastnih slovanskih državah, na drugi strani Nemci, ki hočejo obdržati staro nadvlado. Prvi tabor se snuje pod imenom »Slovanski blok«. V njem bodo vsi avstrijski Slovani s Poljaki vred, Nemci pa kujejo nemški blok, ki naj bi obsegal tudi nemške socialne demokrate. Kdo bo zmagal? Slovanom se bližajo že prvi sadovi njihovega boja. Zakaj vlada že v teh dneh predloži gosposki zbornici načrt nove ustave, po kateri bodo posamezni narodi deležni večje aH manjše avtonomije. Nas ta načrt nikakor še ne zadovoljuje, ali začetek je storjen, in to je že veliko. Nemško-rusko vzhodno vprašanje je stalo pretekli teden v ospredju. Trockij se ni hotel v Brestu Litovskem vdati, naj se Rusija brezpogojno odpove Poljski, Litvi in Kurski. Zato je sicer proglasil koneu vojske, toda miru ni hotel podpisati. Nemčija pa ie odpovedala premirje in korake s svojimi četami v notranjost Rusije. Gosposka zbornica je izjavila po svoji /ečiш zunanjemu ministru grofu Černinu popolno zaupanje in podporo. No, v marsičem ga zasluži, zlasti v svoji mirovni spravljivosti, a v svojem ravnanju napram Slovanom pa nikakor ne! V ogrskem parlamentu je govoril dr. VVekerle o miru z Romunijo, o katerem se. v kratkem začno pogajati. Pojasnili bomo Romuniji svoje zahteve na -lep način, če pa to ne bo mogoče, pa z orožjem. Glede ozeme'i se še ne more govoriti, ker bo o tem odločala mednarodna konferenca« Pač pa lahko rečemo, da bomo gledali na svo e gospodarske koristi, zlasti na oromet po vodi. Pred vsem pa bomo zabranili, da bi se Romuni vmeša v? li v nadeve ogrskih Ronvnov; zavarovali pa bomo tudi položaj Orfrov. ki žive v Romuniji. Nemški držcvni zbor se je sešel 19. februarja. Razpravljali so o mirovni no-godbi z Rusijo. Poslanci se sn'osro stri-niajo. Kühlmarin se je izrazil v glavnem odseku državnega zbora: Ne moremo več •verovati, da Rus?'3, misli o na', nri'ate':<-ko; varala nas ie, da bi mogli pustiti stvari nerešene. Poskrbeti moramo v sosednjih deželah za mir in red. Prir>ravl;eni smo. da sklenemo mir, ki bi odgovarjal našim koristi 41. 1's'ra se boii premočne Nem*"". V zbornici je govoril neki poslanpr: Če bi se Avstrifa razbi'a. bi bilo to za Tfa'i'o zelo neprijetno, k p v bi se moč Nerrčiip. ki b! si Pr;marš-ruto« glasečo se na Novo Oselico. Seveda je rubelj znatno pripomogel k mojemu begu. Tako sem srečno prišel v Čerrovice. In tu mi je neki zvest tovariš pomagal. Dobil sem civilno obleko in delal pri nekem mesarju kakor sem mogel in znal, dasiiavno sem doma ua Gorenjskem le navaden kmet. Toda sila kola lomi. — Bertold Božič, sedaj v Eggenbergu pri Gradcu. Dopisi. Iz Dola pri Ljubljani. V nedeljo, !7. februarja sta imela v Dolu za domačo in sosednje občine politični shod gg poslanca dr. Lovro Pogačnik in dr. Vinko Gregorič. Navzoči so z velikim zanimanjem sledili stvarnemu poročilu, z veselim navdušenjem so bile enoglasno sprejete sledeče resolucije: Preblagemu našemu vlad-rju cesarju Karlu 1. obnavljamo neomajno zvestobo, habsburški hiši z veseljem prisegamo vcianosl in ljubezen, (Po sprejeti resoluciji jc zadonela po dvorani cesarska pesem.) Gospodoma poslancema izrekamo srčno zahvalo in priznale. Z navdušenjem pozdravljamo požrtvovalno delo našega Jugoslovanskega kluba, vsem poslancem izrekamo največje priznanje in zaupanje. Ostati hočemo v preizkušeni S. L. S., odločno obsojamo poizkus nove nepotrebne Kmetske stranke in njeno glasilo, gospode poslance, ki so se ji izneverili v najbolj odločilnem trenutku, poživljamo, da odlože svoje mandate, ker mi jim več ne zaupamo. Srčno smo hvaležni prevzvišenemu gospodu knezo-škofu za njegov junaški nastop in mu ponovno izrekamo ljubezen in pokorščino. Vlado poživljamo, da čimprejc skliče deželni zbor. — Na sporedu shoda sta bili tudi S. Gregorčičevi pesmi: Domovini in Naš narodni dom. Pevci so zapeli jugoslovansko himno J. Aljaža: Ti osrečiti jo hotil Ob splošnem veselju in zadovoljstvu je bil shod zaključen. Občinski odbor razpuščen. C. kr. deželna vlada je sporazumno z deželnim odborom razpustila občinski odbor v Planini pri Rakeku in imenovala za gerenta Antona Urbas, posestnika v Planini pri Rakeku. Zdenskavas-Dobrepolje. Ob priliki pobiranja podpisov za deklaracijo se je v vaseh Cesta, Zdenskavas, Videm, Podpeč in Pred-strurte, občina Videm v Dob'cpoljah nabralo za Krekov spomenik 84 kron. Trnovo na Notranjskem. Dne 17. svečana se je vršil občni zbor tukajšnje Kmetijska podružnice v Trnovem. Iz poročila posnemamo: Imamo drevesnico, iz katere smo tekom let razdelili na stotine drevesc. V letu 1917, je podružnica svojim članom oskrbela dva vagona žlindre, pol vagona apnenega dušika in poi vagona kostne moke, Razdelila je med člane 5 vagonov semenskega žita, 2000 kg bele soli, 5500 kg rdeče soli, 3800 kg otrobov, 3C00 kg tropin, 700 kg ltlajnega apna, 393 kg mila, 800 kg cikoiije. — Danes šteje podružnica skoro 1000 članov ter je največja na Kranjskem, V odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: dr. J, M. Kržišnik kot načelnik, Janko Dolenc kot tajnik in blagajnik, Jenko Ivan, Be-nigar Jožef, Benigar Franc, Vičič Josip, I.eopold Oblak, Starec Franc. — Upamo, da bo novi odbor na vso moč skrbel, da svoje člane zadovolji. — Le tako naprej za naše kmetsko ljtidr.tvo! Slap na Tolminskem. Nič posebnosti in vendar dosti. Vsak dan prihaja človeku kaj novega na uho. Posebno neznosno oderuštvo t»h z vojsko neveliko obteženih ljudi kliče kazen iz neba. Kako trdosrčnost in neusmiljenost izkazujejo roti tem ubogim beguncem. Pojavil se je slučaj, o je neka premožna kmetica iz sosedne vasi ponudila trem begunkam i:: Lokavca svinjsko gnat po 25 kron kilogram. Cela goat je tehtala 5 kilogramov in četrt, torej bi skupni znesek znašal 137 K 50 v. Sedaj pomishte, ali ni to več kot goljufija. Vnebovpijoči greh ne bo sipal božjega blagoslova nad tvoje poljane, ne noeil sreč« in blagostanja tvojemu rodu. Res je, da je vse drago, kar mora kmet kupiti. Vendar je to vsteno preveč. Mogoče bo res tudi vse tako drago navsezadnje, ker ni še konca svetovnega gorjaj alt sedaj tako dražiti ubogim beguncem, je vendar malo preveč. Marsikdo pravi, saj mi radi drago plačajo; seveda plačajo, saj papirja r.e morejo jesti, aprovizacija je slaba, kaj hočejo drugega kok plačati. Ali vendar to ni krščansko, ampak judovsko. D.ug slučaj: Neka uboga oseba iz Slapa je imela zelo bolnega 14 letnega fanta. Ker pa njena klet ni zmogla vsega, kar se je bolniku do-padlo, se je napotila k neki kmetici, da bi kupila suhih hrušk, Dotična žena je imela cel koš suhih hrušk. Ko jo je uboga žena, mati bolnega otroka, prosila, da ji proda suhih hrušk, kmetica odgovori: »Ne prodam hrušk, sedaj so kilogram po 5 kron, pa bodo še dražje in. bom več skupila, ako še malo počakam!« In ni hotela prodati niti pol kilograma hrušk za bolnika. Nedolgo potem so pa dotični kmetici vse hruške pokradli in še špeh povrh. j?. Radne se nam pritožujejo nad neznosno i rekvizicijo vsega, kar ima kmet, masti, krompir-j ja, žita itd. Ne da pa nihče ničesar, ne petroleja, 1 nc čevljev, ne obleke. Ali naj nagi lakote umiramo? Breznica. Katoliško izobraževalno društvo j* priredilo v nedeljo, dne 17. februarja občni zbor s predavanjem. Najprvo predava kaplan Fr, Plai-far: »Suženjstvo in krščanstvo«. — Župnik Josip Lavrič noto pojasnjuje v lepih besedah jugoslovansko deklaracijo. Kaj zahteva jugoslovanska deklaracija? Kdo je njen začetnik? Ali je potrebna zahteva po narodnem zedinjerju Jugoslovanov? Ali je mogoče 1o doseči, kar zahtevamo? Navaja tudi zglede iz zgodovine, kako so drugi narodi dobili samostojnost, ker so za to delali in vztrajali pri svojih zahtevah. Poslušalci so z veliko pozornostjo sledili predavanju. Izrazili so željo, naj bi se večkrat vršila primerna poučna predavanja. Iz Št. Ilja. Pred kratkim časom sta „bile dva vojaka iz &t. Ilja na dopustil. Prišla* sta ranjena z bojišča, eden neprenehoma 31 mesecev na bojišču, drugi že dvakrat ranjen. Po naključju pa se snidejo v gostilni Rozman v Št. llju z nekim neznanim nemškim nadpo-ročnikom, kateremu sta seveda izkazala vojaško čast. Toda nadporočnik začne kričati nad vojakoma; ^Slovenski buielni, pavarski trotelni!« Žalibog, da nismo vsi tako omikani, tla bi znali proti Nemcem iste izraze. 31 mesecev na bojišču in samo enkrat na dopustu, g. nadporočnik, kako pa Vi? Ali naši slovenski vojaki zaslužijo to 7 G. nadporočnik« pa želimo več olike. Več pritožnikov iz Št. Ilja. Kotmaravcs, Koroško. Ko sem čitala v Domoljubu, da je minister za prehrano socialuo-de-moltraškim poslancem obljubil kmetske mline zapreti, sem se začudila, kajti s lo postavo smo pri nas na Koroškem preskrbljeni že od 15. oktobre 1916. 1 Več ur daleč morajo Korošci voziti v mline in seveda nato še več tednov čakati in hoditi vpraševat, kdaj bo gotovo. Tako moramo biti cele tedne brez kruha. Take srečni smo menda samo na Koroškem, Srečno, dežele, ki imaje zastopnike, ki se potegnejo za kmeta. — Koroška kmetica. Gospodarske stvari. Ravnateljstvo Ljudske posojilnice nam pošilja sledečo opozorite v, ki jo v korist naših bralcev priobčujemo: Za posestnike vojnih posojil je važno, da ne pregledajo plačilnih rokov za obresti ter naj kupone vedno pravočasno odstrižejo. Na kupon-skih poiah je na posameznih kuponih zapisan dan, kdaj se lahko zahteva obresti in koliko znašajo iste za pol leta, Ako bi! kdo čakal z vnovčevanjem obrestnih kuponov šest let, izgubi pravico do obresti, ker po šestih letih zastara kupon. Glav- niča vojnega posojila pa zastara po 30 le-, tih, pöterti ko je bila plačljiva. Tako bo n. pr, prvo vojno posojilo plačljivo leta 1920, ter bi pravica zahtevati glavnico nazaj, ugasnila leta 1950, ako kdo do takrat ne bi predložil svojega vojnega posojila v izplačilo. Ako bi pa kdo kuponov, ki so plačljivi n. pr. 1, februarja 1918, ne predložil v plačilo do 1. februarja 1924, bi ne dobil več zanje denarja, ker v šestih letih zastarajo. Najbolje je spraviti take obre-stonosne papirje pri naših denarnih zavodih, ki sami obrestne kupone vnovčujejo in jih računu dolžnika pripišejo, ali pa na njihovih hranilnih knjižicah v dobro vpišejo, kjer se takoj naprej obrestujejo. Izkupiček za rekviri<-ano živino se ne sme vračunati pri odmeri dohodninskega davka. Finančni minister je prejšnji teden pismeno odgovoril na interpelacijo poslancev Jugoslovanskega kluba zaradi vračunanja izkupička za v vojni odproda-ne posamezne glave živine v vsoto dohodkov, ki je merodajna pri odmeri dohodninskega davka in davka na voine dobičke. — Izkupiček za živino, ki je pripadala k inventarju kmetskih posestev, ni podvržen ne dohodnini in ne davku na vojne dobičke. Pač pa bi bil po dosedanjih navodilih podvržen omenjenemu davku izkupiček prodaje pitane in mlade živine (telet). Komisija gosposke zbornice pa je to davčno zahtevo v toliko izpopolnila, da se tudi izkupiček prodaje mlade živine, ki je bila vzrejena za gospodarske potrebe in za pleme ter se je morala v vojski prodati, ne sme vračunati v vsoto, ki je potem merodajjja pri odmeri dohodninskega davka. Ö terfl' So bile obveščene vse davčne oblasti in se moraio tudi po tem ravnati. Kratko rečeno; Davčne oblasti odslej izkupička za živino, ki je bila odprodana kot živi inventar, nc smejo vračunati v vsoto, od katere se potem odmeri dohodninski davek in davek na vojne dobičke. Če torej davčna oblast, kljub tej odredbi finančnega ministra še naprej obdači tudi dohodke od prodaje živine, naj davkoplačevalec takoj napravi ugovor in se naj sklicuje na odgovor finančnega ministra, ki ga je dal dne 31. jan. 1918 na interpelacijo ooslancev dr. Verstovška, Pišeka in tovarišev, vloženo dne 27. jun. 1917. Sadjarji v kamniškem okraju se opozarjajo, da ima Sadjarsko društvo v Šmarci oddati letos o k rop 1300 jabolčnih drevesc. Cena drevescu prve vrste bo po 3 K, drugo vrsto po 2. K 50 vin. Člani jih dobo po 2 K 50 v in 2 K. Članarina znaša 2 K. — Kdor hoče drevesca kupiti, naj jih takoj po dopisnici naroči. Kdaj ima priti ponje, so bo vsakemu naročniku po dopisnici sporočilo. Cene žitu se zvišajo na Ogrskem za 20 odstotkov. Žita manjka. Avstrija potrebuje vsak dan 357 vagonov žita. Sama pridela !e 197 vagonov torej potrebuje dnevno še !60 vagonov uvoza. Sedaj dobiva iz Ogrske vsak dan 66 vagonov, iz Rumunije 15 vagonov. Vsak dan ji torej manjka 79 vagonov. Zato je skrajni čas, da nam pride Ukrajina na pomoč. Kakor pripovedujeta naša in nemška vlada, imajo v Ukrajini toliko žita, da bo tudi našim potrebam zadostovalo. Samo kdaj bomo do njega prišli, to je drugo vprašanje. Vpliv svetovne vojske na avstrijske finance. Iz letošnjega računskega zaključka avstrijske banke razvidimo, da je dne 31. decembra 1913 znašal avstrijski zaklad dragocenih kovin nekaj čez poldrugo mil-jardo kron, danes pa le še 381 milijonov, torej štirikrat manj, medtem ko je bilo 31. decembra 1913 za poitretjo miljardo ban-kocev v prometu, danes pa že čez 18 milijard. Medterr. ko je znašalo 1914. leta pokritje bankovcev čez 23 odstotkov, znaša danes le še dva odstotka. Oddaja premoženja na Ruskem. Zadnjič smo pojasnili, kakšen je ruski bankerot z ozirom na denarno premoženje. Vsi zunanji dolgovi so razveljavljeni in domačim kapitalistom so segli globoko v žepe. Sedaj se poroča, da so posogii tudi po premičnem in nepremičnem premoženju. Za vsakega konja od tretjega, naprej je treba plačati 100 rubljev (to ie bilo po prejšnji valuti približno 400 K), zemlja, ki obsega do 25 desjatin (1 desjatina je nekaj več kot en hektar) je prosta, od 25. naprej pa je vsaka šesta obdavčena po 100 rubljev. Od obligacij, ki so vredne čez 1000 rubljev, je treba plačati 20 odstotkov, od onih čez 100.000 rubljev pa 40 odstotkov. Govedi so obdavčene od četrte naprej in sicer vsaka po 50 rubljev. Kdor ne plača zlepa, se mu s silo vzame dvojno. Tako zopet vidimo, da bodo udarjeni pri oddaji premoženja najbolj veleposestniki in kapitalisti. Ukrajina bo nam dajala pšenice, rži. ječmena, masti in jajc, mi pa njej poljedelske stroje in galanterijskega blaga za obleko V H dneh se menda odpelje prvi vlak iz Kijeva na Dunaj. 7L& naše gospodinje. Rezanci iz ječmenove moke, Za 4 osebe. Naredi testo iz 190 gramov ječmenove moke, enega jajca in 40 gramov masti ter ene osminke mlačnega mleka. Dobro pre-gneti in pusti četrt ure stati. Potem testo zvaljaj in zooet pusti stati četrt ure, potem ga šele zreži v rezance. Ko jih skuhaš, jih polij parkrat z mrzlo vodo. Polenta» cmoki. Za 4 osebe. Vzemi 100 gramov (10 dek) polentine moke in jo dobro skuhaj v pol litra mleka. Potem primešaš dva velika, kuhana in zmečkana krompirja, 1 jajce in malo ječmenove moke. Iz tega napravi cmoke ter jih 20 minut kuhaj v slani vodi, potem posuj z drobli-narni in zabeli. Kako kuriti s premogom. Danes je treba varčevati z vsem in vsako stvar kolikor mogoče umno in popolnoma izrabiti. Tudi vročino, ki jo daje premog, je treba vso izrabiti. Zato v zakurjenem štedilniku ne nakladaj novega premoga na žerjavico prejšnjega, temveč porini to žerjavico, ka- dar popolnoma zgori, nazaj in naloži not vega premoga pred to žerjavico tako, dü se le na eni strani dotika žerjavice. Tako» morajo plini, ki prihajajo iz premoga, če» žerjavico, kjer zgore in s tem dajo huda vročino, če pa zadaj ni žrjavice, pa neporabljeni uhajajo v dimnik. Vpliv zračne temperature ma zdravje. (Dalje.) — Pa tudi na naša prebavila vroči poletni čas zelo slab» vpliva. Griža pri otrokili v poletnem času večinoma izvira od mleka, ki je pokvarjeno od vročine in prahu. Zato naj se mleko poleti hrani v hladnih prostorih, kjer ni prahu in naj se pred uporabo vedno skuha. Tudi druga jedila se poleti hitreje pokvarijo tako n, pr. meso. Voda je poleti slabša, to pa vsled obilega poletenskega prahu, ki se zmeša z vodo. V tem prahu pa ja veliko nevarnih bakterij, zato ni čuda, da je poleti več bolezni na prebavilih (želodcu in erevjhi kot pozimi. — Velika. in vlažna Vročina tudi silno vpliva, da se razni kuhinjski odpadki, ii-t valslco ali človeško blato iti drugo veliko hitreje razkraja in to privabi ne-i broj raznih žuželk večjih in manjših, ki se ravno v poletnih dneh pojavijo v velikanskem številu in se pač obrnejo tja, kjer je najti kaj hrane. In čeprav je po eni strani resnično, da nekatere žuželke, recimo muhe, celo množico raznih povzročiteljev bolezni uničijo in v tem oziru človekovo stanovanje čistijo, vendar so po drugi strani te živalice tudi nevarne, če prilete od kako strupene snovi (in koliko je takih snovi v poletju) in se usedajo na človeka in jedila. Koliko ljudi si je že po muhah zastrupilo kri ali si nakopalo težkih bolezni radi jedil, ki so bila po muhah zastrupljena. Zato je potrebno poleti jedila (kruh, sadje, mleko itd.) postavljati na take kraje, da ne morejo muhe blizu. — Kako pa vpliva na človeško zdravje prenizka zračna temperatura o lern se hočemo prihodnjič nekoliko pogovoriti. Izgiifelfeni sin. Povest. Spisal Erik Friesen, l'revct ***. (Dalje.) »Fatima, moja sladka cvetica, kje si?« Abdallah je pred kake četrt ure zapustil cunjarski bazar. S hitrimi koraki gre skozi temne ulice tja do Tomaževih vrat, kjer je stala njegova hiša. Urno premeri z marmorjem tlakovano dvorišče, ki ga obdajajo visoki 62 beli zidovi, na katerih se iz temnega listja bleste krvavordeče granate. Hiti skozi bajno krasni sprejemni salon, skozi celo vrsto sob in sobic, dokler se ne ustavi pred budoarjem svoje hčere. Pazno odpre vrata. Na enem izmed divanov, ki so stali tu v slikovitem neredu, počiva lepa ženska postava. Svetlorumene svilene gube se zlivajo op vitkih udih doli do debele perzijske preproge, ki je zagri-mjala vsa tla. Fina glava z globokočr-nimi kodrastimi lasmi je nekoliko nagnjena v stran. Oči so zaprte, dolge, vzbočene trepalnice mečejo široko senco na otroško okrogla lica. Srečen smehljaj se • ziblje na polnih, rdečih ustnih. Sanja... Abdullah sc skloni in dahne lahen poljub na čisto dekliško čelo. Spavačica se zgane. Globok vzdih se privije ia njenih prsi. Skoraj prestrašen jo zre oče. »Ti si, moj oče! Ravno se mi je sanjalo — da je Rolf Durban tu.« Vesel nasmchljaj se je za nekaj trenutkov priigral na upadlo, rumeno obličje Sirčevo. »Tvoje sanje te niso varale, hčerka moja. V eni uri bo Rolf Durban tukaj.« »Oče!« Kakor vzklik veselja pri-kipi z ustnic Fatiminih. Skoči pokonci, ovije roke okoli očetovega vratu in la-skaje se skrije glavo na njegovih prsih. Nežno gladi oče svetle kodrce, dvigne dekletovo glavo in zre gioboko v ivelike, črne oči. »Fatirna! Ali ljubiš Rolf Durbana?« 1 »Da, moj oče, ljubim ga. Vem sicer krščanska vera zapoveduje: »Ljubi svojega bližnjega kakor sebe samega!« iPa, moj oče, po mojih žilah polje orientalska kri, tudi če postanem kristjana. Tega plavolasega Amerikanca in Tebe ljubim bolj kakor vse na svetu. Hočem postati njegova, če ne, umrjem od žalosti!« Abdallah je postal zelo resen. Sicer je že slutil hčerino ljubezen; da ga ljubi tako globoko, tako strastno, se mu ni sanjalo. Jelo ga je skrbeti, — obmolknil je. Kar se spusti Fatima v jok, »O, moj oče, zakaj ne govoriš? Ne pride! Varal si me! O, govoril« »Ne, ne, — pride!« »Pride! Pride!« Kakor v aprilu neha deževati, ko sasije solnce, se grenke solze v hipu ii/maknejo največji radosti. Roke nad plavo sklenjene, plava, se ziblje... pleše lahka dekličina Dostava po sobi ... Za trenutek se solnči Sirec ob ra-Öosti svojega otroka, potem jo nežno prime za roke ter jo privije k svojim kolenom. »Odgovori mi na. par vprašanj, golobica moja! Li nisi opazila, da se nam Rolf Durban zadnji čas nekako ©dtujuje?« »Da, moj oče. Pa morda ima preveč opravila.« Morda, moja cvetica. Pa, — če bi to no bilo, — če se Te je naveličal —.« Obmolkne. Kakor divja mačka ekoči 62 Fatima z njegovih kolen po koncL Njene črne oči se svetijo. »Nemogoče, moj oče! Pa če bi tudi bilo tako, — vendar ga ljubim!« »Rolf Durban ni dosti dober zate, hčerka moja! Slabič je! Obiskuje opijske salone!« »Ali jih ne obiskuješ tudi ti, moj oče?« »Res jih obiskujem. Pa sem vajen že izza mladih dni.« »Pa je tudi član zveze »P. M.«, moj otrok, — one grozne, strastno navdušene zveze. Pa — ne obračaj svojega ljubega obraza od mene preč, sladka moja cvetica! Tudi jaz sem član »P. M.« zveze. Trgovinske zveze so me prisilile k temu.« Fatima je zakrila svoj bledi obrazek. Pritajeno ihtenje se privije izza tresočih se rok. Otroka gledati iliteti — presega Abdallahovc moči. »Obriši si solze, moja golobica,« prosi ponižno. »Ta strašna »P. M.« ti mora ljubljenega moža dati za moža... Sedaj se obieci, kar le moreš, bogato in lepo! V malo urah pride tvoj plavolasi prijatelji« Še iskren poljub na jasno dekličino čelo — in urno zapusti Sirec, sobo svoje hčerke. Nekaj trenutkov ostane Fatima kakor okameuela na istem prostoru. Potem pocepta jezno s svojimi rumenimi čeveljčki po tleh. Strese svoje ko-kor krokar črne kodrce in pokliče služabnico. S prekrižanimi rokami na prsih se prikaže na pragu boduinsko dekle. »Kaj zapoveduje moja gospodo-valka?« »Preobleči me, Hallun! Napravi me lepo, kar le moreš! Pričakujem svojega prijatelja!« Kmalu sedi Fatima pred svojim visokim, pisanobarvenim zrcalom. Za njo stoji služabnica ter češe in Ščeta dolge lase. Sedaj vlije par kapljic rožnega olja v valove las, temnih kakor noč ... sedaj vtakne vanje umetno srebrno zaponko... sedaj ji ogrne svilnato, v mavričnih barvah blestečo se obleko... pritrdi na lepe členke žvenketa^-joi&e zapestnice ... ovije šestkrat okoli vratu biseinato vrvico... obesi težke uhane na rožnate uhlje... natakne na ozke nožice zlatovezene, visoko petaste čeveljčke ... ovije okoli ledij zlat, z de-manti obložen, kačast pas, — in kakor podoba iz sanj v »Tisoč in ena noč« stoji Fatima. pred služabnico, ki se ji klanja do tal. »Tako, sedaj pojdi! In kadar pride moj plavolasi prijatelj, polji ga takoj v salon, ne da bi ga naznanila; ali si umela?« Molče se prikloni boduinsko dekle. Fatima je sama. Knjigo vzame v roko ter stopi ven na teraso. Usede se na klop iz rožnega lesa. Pa ne more pazljivo Citati romana. Njeno uho prisluškuje, li ne odmevajo zunaj na marmornatih ploščah dvorišča znani, tako bridko pogrešani koraki. Prisluškuje in prisluškuje ... slednjič, po ure dol- gem pričakovanju, — zaželjeni, krepki korak. Vzdigne se. Krepko zamahne z ro» ko in si odmakne težke lase z vročega čela. Potem hiti v sprejemni salon. V, sredi bajno krasnega prostora siplje vodomet v stotero curkih svojo vodo v marmornat vodnjak ter duši lahke dekličine korake. Skozi pisana, visoka okna prihaja mračna svetloba, ki razsvetljuje bogato opravo: krasne stene iz mozaika, dragocene preproge, svilnate divane, bujne vzglavnike, svetle vodne pipe, umetne vezenine, blesteče kristalne vaze, zlate in srebrne skodelice... Omotni, rožni vzduli se razgrinja čez in čez. Toda kje je — on —? Z gorečimi lici se ozira Fatima okoli. Tedaj se vzdigne z divana na dve stopnici vzvišeni estradi moška postava. »Moj prijatelj! Vendar enkrat! Vendar enkrat!« Kakor omamljen od čarobne, ljubeznive stvari se ji počasi bliža. Njene oči se mu smejijo, njene ustnice se mu smehljajo nasproti, ves njen prelep obraz mu razkriva sladko skrivnost ljubezni do njega. Prestrašen odmakne roko. Kako čudno danes gleda prijateljica. MolčL »Rolf, moj prijatelji Zakaj sle tako temni. Kako sem hrepenela po tej uril Še enega smehljaja nimate zame!« »Kajpada, Fatima, moja mala se» sira! Tudi jaz se veselim —« »Pa ne tako kakor jaz. O, Rolf, ti balzam mojega srca, ti hladilo mojih oči, ti tolažba moje duše, li ne veš, kako -^« Prekine. »Fatima!« Glas mu zveni pridušeno, skoraj mrzlo — čudno mrzlo po zgovornih besedah orientalske deklice. Fatima stopi naza.j. »Odpustite!« mrmra osramočena. Stopite z menoj v oni kot. Kolikokrat sva se tam pogovarjala nepozabne ure.« Molče ji sledi. Toda njegovo oko ne plava po dražestni postavi v blesteči svili, ne po črni kodrasti glavi, ne po ljubkem obrazu... Pred njegovo dušno oko priplava visoka, vitka dekliška podoba s kostanjevimi kitami, ponosna, plemenita dekliška podoba, ki biva tam daleč za morjem in ki jo ljubi — ljubi — г vso silo svoje duše ... _____(Dalje.) Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik 7.a frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po W/o brez kakega odbitka. Uradne ure sil iziitni io ipopols. Glej Inserat! ; Tedenska pratika. 1. sušca, petek: Albin, škof. 2. sušca, sobota. S i m p l i c i j, papež. 3. sušca, nedelja: 3 postna. Jezus izžene hudiča iz mutca. Kunigunda, cesarica. Bila je žena Henrika II. Živela sta v deviškem zakonu. Hudobni jeziki so ju sumničili ter ob-rekovali zaradi čistosti in zakonske zvestohe. Kunigunda je prosila Boga, naj spriča njeno nedolžnost. Bog jo je uslišal ter je čudežno potrdil njeno nedolžnost: Bosa je stopala po razbeljenih lemežih, ne da bi se opekla. Na smrtni postelji je rekel soprog Henrik II.: »Kot devico sem prejel Kunigundo, devico jo vračam Kristusu.« Učenost, umetnost, modrost in svetost so bile dika te visoke gospe. Po smrti svojega deviškega soproga je odstopila znamenje vladarske časti . novoizvoljenemu kralju Konradu ter se je umaknila svetu — v samostan. Na obletnico smrti sopro-gove je zadnjikrat nosila kraljičino obleko. Po darovanju jo je odložila, se ogrnila z redovnim pregrinjalom ter oblekla preprosto, temno obleko, ki si jo je sama naredila. Umrla je v sluhu svetosti 1. 1059. 4. sušca, ponedeljek: Kazimir, s p o- zna valeč. Bil je poljski princ ter je bil izbran za ogrskega kralja. Junak je bil v čistosti, nedolžnosti: rajši je hotel umreti, kakor stopiti v zakon ter izgubiti nedolžnost, ki jo je Bogu obl jubil. Goreče'je častil preblaženo Devico Marijo, kateri na čast je zložil lepo pesem: »Vsak dan poj Mariji slavo«. Umrl je 1. 1485. šele 25 let star. L/ 1604. je bilo njegovo truplo šo nespremenjeno. 6, sušca, torek: A g a p e t a s tov., mu- čenica. fi. sušca, sreda: Fridolin, opat. 7. sušca, četrtek: Tomaž Akvin- s k i. Imenuje se »angelski učenik in knez modroslovja«. Izhajal je iz grofovskega roda. Tomaž Akvinski je pravi velikan učenosti, ki si jo je pridobil z neprestano molitvijo in nepretrganim učenjem. Postal je redovnik-dominikanec kljub velikim zaprekam, ki so mu jih stavili sorodniki: Poslali so mu v sobo lepo zapeljivko; Tomaž jo je odgnal z gorečim ogljem. Živel je angelsko čisto, angelsko globok je bil njegov razum. Ponudili so mu nadškofijski sedež v Neaplju, pa ga je odklonil, da bi mogel živeti v ponižnosti samo Bogu in znanosti. Visoke šole so se pulile zanj. V teku 20 let je spisal 20 debelih folio-knjig. Tudi sedanji vek strmi nad tem učenikom sv. Cerkve in črpa iz njegovih del. Legenda pravi, da je nekoč, ko je klečal pred taberna-keljnom, slišal glas: »Dobro si pisal o meni, Tomaž! Kaj naj ti bo plačilo?« Tomaž je odgovoril : »Drugega nočem kakor Tebe!« Bil je goreč, častilec presv. Hešnjega Telesa.__■ Listnica uredništva. Meniševka: Vaš dopis smo radi njegove cerkvene vsebine odstopili »Bogoljubu«. Saj ie prav, kaj iw? — Korporal Sk.: Saj ni tako hudo; nekattre žene in dekleta so se res izgubile, velika večina pa stoji kot skala. Tisto malo število padlih pa že dela svojo pokoro, ki ne bo kmalu minila. — M. G. V. L. Na Vaše vprašanje Vam more le kak živinozdravnik zaneslijivo odgovoriti. Obrnite se morda na »Kmetovalca«. — J. P. S.: Take objave so brez stroškov. — N. R. J. 99.: Če Vaš dopis priobčimo, Vam lahko samo škoduje, koristi pa gotovo nič. Zato mislimo, da bo boljše za Vas in Vaše tovariše, da molčimo. Saj veste, kako je na Koroškem! — Mnogim: Če vprašanj ne prejmemo, seveda tudi odgovarjati ne moremo. Po pošti se sedaj mnogokaj izgubi — M. P. L. Verujemo, da so Vam biji oni smešni listki všeč, ker ste se v teh žalostnih časih, kakor pravite, vsaj, malo nasmejali, toda tudi resnejša snov mora priti na vrsto, posebno, ker je ž« dolgo čakala. — L. K. K.: »Glasnik najsv. Src« izhaja v Mariboru, oa sta 1. in 2. številka letošnjega leta že pošli, zato iu ne dobite. Tretjo Vam gotovo pošljejo. Če ne, reklamirajte! — Semena za zelenjad naročite v Ljubljani lahko v več trgovinah, n. pr. Korzika, Lasnik itd. Recept za milo prinese prihodnjič »Domoljub« med gospodinjskimi stvarmi, — Dr, R. Obrnite se morda osebno pri oni oblasti, ki Vam splačuje nodnoro in tam dobite vsa pojasnila. — A. PL: Odredbe aH odloka, da bi Vi mogli zahtevati zamenjavo, ni. Presite lahko pri svojem kompaniiskem poveljniku, petem ko ste se preje zfilasili pri zdravniku, ki nai Vam notrdi, da ste ootrebni oddiha. M. KI. St. v V.: Preveč osebno. — Zoran: Radi nemškega jezika, ki so se ga pridno učila marsikatera kmetska dekleta, je bilo že toliko dopisov in razburienia, da se mi ne moremo več v to stvar spuščati. T. T. B.: Izjav za deklaracijo radi pomanjkanja prostora mi ne moremo priobčevati. — S. A. L.: Ne moremo zvedeti, ker ri nobene zveze. Morda pozneje. — Nekateri dopisi pridejo nrihodrnič na vrsto, ker sedaj ni bilo prostora. Ravno tako vojaški pozdravi. ______ Urednikov predalček. Pesmica, ki ste nam jo poslali, Je zelo lepa, lahno teče in občuteno i?.ra*.4 ljubezen do doma. Priobčujemo tukaj prve štiri vrstice: Tiha luna jamo sije, dun moj misli na svoj doni. Srce zaniVa strastno biie, Bog vp, kdaj ga videl bom. Itd, Samo to Vam drarfi. moi, čisto skrivaj na uho povemo — kaiti Vam gotovo še ni znano — da je to pesem enkrat že neki pesnik zložil. Le odprite Mohorjevo pesmarico I. zv. str. 78 na boste dobili enake besede in napev. Naši ljubi Slovenci io že davno znajo na pamet prepevati, in če bi jim jo »Domoljub« hotel zdaj še enkrat z vso slovesnostjo naprej peti, bi prav nič novega ne povedal. Zato sle gotovo tudi Vi zadovoljni, da izostane, AH ne? LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 20. februarja: 74, 13, 23, 38, 46. Dunaj, 23. februarja: 48, 15, 44, 66, 7. SKRIVALNICA. ki so uvedeni v industrijskih krogih, pri kmetijskih društvih ter j poljedelcih, dobč dobro plačano zastopstvo zelo rabljenih konzumskih predmetov. Ponudbe na kemično tovarno HUGON POLLAK, KRALJ. VINOGRADI, Juntfmannova cesta 8t. 33; tovarniški teleion 545S; pisarniški teleion 5495. Na manjše posestvo bluu Kamnika sc sprejme poštena жтШ kl Ima veselje do dela v boljšam stanovanju, ki razume prati perilo in delo na vrtu in na polju. Naslov pove iz prijaznosti uprava «Domoljuba« pod štev. 462. i'- -.- J .-■*? it1 Oj, konjski tatic, ne vidiš ga niči Pa dobro poglej, dobiš ga precej! Fellerjeve želodec krepčujoče, lagodno odvajajoče rabarbara krogljice z zn. „Elza-Krogljfce" odstranilo zaprl'e. 8 äkntljio poštnine prosto 7 K 37 v. LeUa>'nar E. V. Feller, Stubicn, Elsa trg št. 16. (Hrvatska.) Čez 100.000 zahvalnih pisem. svoje vinograde, sadnnosnike in vse rastline pred listnimi ušmi, gosenicami in drugim mrčesom a škropljenjem z »AntiSimgin«-om ojačeno kalilo* nijsko lužno vodo. Radikal, zanesljiv učinek, nfc-kako poškodovanje rastlin,. zelo štedilno, v inozemstvu preizkušeno skozi več let s čudovit, učinkom, Cena: t liter 12 K (zadošča za 50 litrov). Izvirna posoda 3% litra 32 K. Pošilja po povzetju ali predplačilu M. Jiinker v Zagrebu 14, Pctrinjska ul. 3 (Hrvatsko). Obširen prospekt in porabno navodilo zastonj. 616 _ VABILO " na REDNI OBČNI ZBOR Hranilnico in posojilnice v Z gor, Tuhinju^ registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 17. marca 1918, ob 4. uri popoldne т hranil» ničnih prostorih v Zgor. Tuhinju It. 24. ' DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobrenjo zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Polrjenje računskega zaključka za 1. 1917. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva, 6. Slučajnosti. NAČELSTVO. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati._613 NAPRODAJ JE ~ hiša in vrt s sadnim drevjem v Vikrčah pod Šmarno goro ät. 9. V' i se izve: Ljubljana, Cesta v mestni log it. 5. POZIV. 614 e Poživljam Marijo Tiiler т Lom» It. 2, naj ▼ 6m listu do 8. marca prekliče obdolžitev, da se v ojo hišo prinaša tatvina od njenega premoženja, posebne pa riene podedovane lime in nekaj obrtnih vrednostnih spisov, V nasprotnem slučaju bom primnrana nastopiti • tožbo. K, T. Krmila manjka! Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za ikrmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se pri-«aeša 2 krat na teden' krmi, ena pest polna Martin" t0 je dr, pl. Trnköczy-a redllnl prašek, „Milili Paket velja 1 K, 6 paketov 6 K, poštnine prosto. 6 paketov zadostuje za 3 mesece *a enega vola- kravo, ali prašiča, da se zredi. Glavna zaloga: lekarna Tritköczy zraven rotovža v Ljubljani. Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu. Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin", JSLAMOREZNICE GEPELJNI, MLATJLNICE tovarne "Umrath io naprodaj. Drugi stroji se lahko naročajo pri FRAN HITI, Ljubljana Martinova cesta 2. lišaji, garje, pege in druge kožn® bolezni odstrani naglo in sigurno Paratnl-doinače maziio. N« maže, je popolnoma brez duha, torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K 3-50, dvojno-velik Jonfek K 6--. Unije Paratol-posipalni pra-felt, ki vnruie najbolj občutljivo kož3. I Skatlja K 2-50. Dboje sc dobiva po povzetju ali predplačilu pri tvrdki L-екагја M. Kleina ?aratcl-Werkp, Budanest '11-10. llU?Sl'l lil. 21: Nad 1,900.000 mojih ročnih mm Sil v rabi Praktično orodje za vsakogar v.а šivanje usnjenih 11 rod metov, jermenov, vroč, jader, oprem, mehov J^Mt čov-Ijer. — Važno za vojake. — Kaz-prodtijalcem popust. Ccnn kmpl. silo II 5—, pov-zotni st roški posebej'. Izvoz žre-bljev, varovalcev podpJntov in voi-nih podplatov. P. E. La oh mann, Dunaj IX, Musor-gasso 3, odd. Ш. Radi preselitve se prodasta dva dobro ohranjena težka za cestno vožnjo. Cena 500 K. Naslov pove uprava »Domoljuba« pod št. 615, ako znamka za odgovor. Samski liiaoec krščanskega življenja, srednjih let, prost vojaščine, vajen kmetskega gospodarstva in konj, se sprejme v župnišču na Dolenjskem. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo pod št. 641 (znamka za odgovor). * Cene najnižje! Vzorci na zahtevo poštnine prosto. Franc Crobalh 625 družba z o, z.. Ustanovljeno leta 1885. KRANJ. 8» Izšel ie Krasno opremljen slovenski vojaški koledar z naslovom Slovenski vojak. Sestavil in založil Jan. N. Jeglič. Neobhodno potrebna knjižica za vsakega slovenskega vojaka. Siovenski vojaki, segajte po svojem koledarju, prvem te vrste na Kranjskem; seproge, sestre, hčere, ne pozabite za svoje drage omisliti knjižico, k» jo vsak vojak nujno potrebuje. Zelo primerna za darilo! Dobiva se po vseh knjigarnah ali pa naravnost pri založniku Jan. N. Jectü&i, sol. vodju v Ljublj. Cena vezanemu izvodu 1.50 K. Naroča se najceneje po nakaznici. Po povzetju se na vojno pošto ne pošilja, . - ______ V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! C. kr. deželno sodišče v Ljubljani kot vzklic-no sodišče je o vzkliku, katerega je vložil javni oh-tožitelj radi izreka o krivdi zoper razsodbo c kr. okrajnega sodišča na Brdu z dne 11. decembra 1917, opr. št. U. 220/17/4, razsodilo tako: Mihael Majdič, 57 let star, rim -kat., oženjen, posestnik v Brinju št. 2, pri Dolu, je kriv prestopka draženja po § 20., št. 1 cesarskega ukaza z dne 24. marca 1917, št. 131 drž. zak., storjenega s tem, da jc koncem septembra ali začetkom oktobra 1917 v Brinju, izkoriščajoč izvanredne, po vojnem stanju povzročene razmere, sprejel za repo, torej za potrebščino, očitno čezmerno ceno po 50 K za 100 kg ter se obsoja po § 20., št. 1 citiranega cesarskega ukaza, uporabljaje § 260. b) k. z., na 5 (pet) dni strogega zapora in 180 X globe, oziroma za slučaj neizterljivosti na nadaljnih 9 (devet) dni zapora, ter po § 389, k. pr. r. v povračilo kazensko-pravd-nih stroškov; obenem se v smislu § 45. cit, cesarskega ukaza odredi objava te razsodbe v časniku »Domoljub« in javno nabitje v občini Dol. . 626 V Ljubljani, dne 15. januarja 1918 Izdelovanje in razpošiljatev preizkuš. radikalno učinkujočega uničevaln. sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5.—; za ščurke K 4.50; tinktura za stenice K 1.50; uničevalec moljev K 1.40; prašek proti mrčesom K 1.50 in K 3.—; sem spadajoči razpra-ševalec K 1.20; tinktura proti ušem pri ljudeh K 1.20; mazilo za uši pri živini K 1.50; prašek za uši v obleki in perilu K 2.—; tinktura za bolhe pri pseli K 1.—; tinktura proti mrčesu na sadju in ze-lenjadi (uničev, rastlin) K 3.—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokončavanje mrčesa M. Jiinker, Zagreb 1, Fetrinjska ulica 3. 'л ni • STROJNO OLJE za vsako industrijo, mline, poljedelske »traje, OLJNA MAŠČOBA, MAŽA ZA VOZOVE, zakonito zajamčena znamka »Oilfett«, zajamčeno najboljše kakovosti. TEHNIŠKI V ASELINI za stroje in čevlje, rumeni ali črni. KON6ERVOL, zakonito zajamčena znamka »Konservoi«, najboljš« vzdrževalno sredstvo za čevlje, jermenje itd,, —■ 554 rumeno ali črno. LEKARNIŠKI VASELIN, bel ali rumen, VOSEK ZA JERMENA ponudi na debelo in na drobno po najnižjih cenah kemična tovarna HUGON POLLAK, KRALJ. VINOGRADI, Jtmgmannova cesta št, 33, tovarniški telefon 5455, pisai-шШ telefon 5495, ¥ л O Ж£ (hA Ü» stane pri nas JL.*S & fiB, tJ»V II mali tut. aparat „Omega", vel. sliko 4X4 kompl. b malo opreme ■/.natanö. navod. za začetnike,- Aparat ,,Perlekt", vel. 4l/„x6 г motnim steklom, dvojno kaseto. dober objekt ir. ma'o opremo ter navodilom za zafietnlKe le K 8. Zak.opna_ amoru.Gertrucl'vei 0X12; fina izvršitev z vsem potrebnim o-prerulj. za razne lege, prima akr-imat. leča. kompl. s Icovmnsto kusoio in navodilom dokler v zsil« gi, leK67. 2o h /.aklopna omara za vomšt^o za plošče in filme, epna oolikn vel. 4I«8X0 l» K 57.60? vel. 6XD lo K 67.20. Pošilja po povzetju. Poštnina i h. Export „Porfakt", Dunaj Vit. Neuafiftg. 137 163. Srbečico, fiišaje odstrani prav naerlo dr. Flesch-a izvir, „rujavo mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 42-30 veliki K 4 — porcna za rodbino K 11*—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna prž zlatem eŠenu, Ljubljana Marijin trg. 1320 j tJiiLun i unnuuitditiD LISI ako rnbito mojo nepravo za luo „Januo". Obstoj iz treh suhih elementov н 4l a \oitov napet« sl i, ok« Iti 5 norm sveč, lil goro 4СО ur. Spravljeni bo v javorov i omaric) oblika 27» .j X X 10'а <sko zavarovalnico od Juuere ima tudi deželni odbor kr.-injski podru. nico iS Varnostni zaklad in učnice, ki so znusnle I. 1015 K 783.300 20, so poskočile koncom 1. 1016 rta K GCG.828'91. ■£3 Todaj. čibivečje zanimamo za ta edini slovenski zavod, tomboli bo rastei zaklad. ^ Ponudbe in pojasnila tfaje revr.ateljttvo, glavno iioverjenlžlvo v C «V« in »a Proeeku kakor tudi po veeh latah nastavljeni poverjeniki. Cene primerne, hitra conilev ш takojšnjo izpluiilo. "'i i ■ i brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. »Ljudska posojilnica'1 sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kiedit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. ШШ Deželna podružnica n. a deželne življenjske ln rentne nezgodne ln jamstvene savarovalnloe v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11 sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, zdiuženo tud z vojnim riziko, otroških dot, rentna in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Najugodnejši pogoji za тојпо /avarovame. Zavod temelji na vzajemnosti. — Prospekti zastonj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki se »prejemajo pod najugodnejšimi pogoji. 183' V ara plaöam ako Vaših kur j iu o-e», orada-1 vio tn trde kože tokom -S dni h korenino bre* ] bolečin no odpravi RIA - BALSAM. Cena lončku z iamstve-nim pismom K 2*76, 3| lonöki K 6 60, 0 lončkov K S'60. Keroeny Kanohau (Kassa)I., postni piedal I 12 660 Ogrsko. 100 ooo KohvHinio. Naročajte .Slovenca* Žen si«; lase zmedene kupujem po nojviSji ceni. Že za 20 dkg po barvi in dolžini plačani fc—9 K. Spravljajte in pošljite po poŠti vzorec. Stane samo 40 vin. Denar dobite talcoi. — V zalogi imam lepe izdelane kite 9 30 K Ce želite, poSljiiemall vzorec las in ceno. ToCna postrežba. Prodajam naibol*Se barvilo za lase t> K. I. Svetec Izdeloval-niča kit Rudolf ovo, nasproti rotovžd. Jaz Ana Csillag & svojimi 18^ cm dolgimi orjaškimi Lorelejkimt lasmi, k> sem i i H dobila jfjgL po 14 mesečni rubi pomsde. ki seui ORa K» zoaSia sama. To >e edino sred-stve proti izpadanju las, /a niih rast M- negovanj«, /a ojačitev lasišča, ^ј Kri moških krep.to pospešuje rast rade, in že no kratki dobi da e lasem IјЛчПсНњ m brad naravni blesk ш polnost, //жташ in tih «aruie pred prezgodnjim osive« re® njem do najvišje starosti. уВжВшва tonfis < po K B.-, K10,- m K15. /^ffi Po poŠti se poSilja vsak dan po vsem '^ј^Шж svetu s po&tnim povzetjem ali denar iVaprej Iz tvorrnce, kamor ie naslavljeti vsa naročila. '^esssa^Hrastfc ; Am uin. ima! i. mmi n. Ročne mline primerne za mletev vseh vrst žita prodaja: Adolf Oppenheim, Mor. Oslrova, Briicken- gasse Stev. 13. 3374 Razširja te „DOMOLJUBA"! SVARILO. "»C Ker se dodaja, da razne neopravičene osebe iztirjujejo, prejemajo denar in blago, — prosijo dediči dne 17. januarja 1918 v Ljubljani zamrlega trgovca Avgusta Jagodič (Franc M. Regorschek nasl.) slavno p. n. občinstvo, da nikomur ne plačuje, odraituje bliga, denarja, — razun v trgovini Avgusta Jagodič (Franc M. Regorschek nasl.) r, Ljubljani, Stritarjeva ulica št. 5. — Istotam blago« voli si. občinstvo priglasiti morebitne svoje terjatve. Sijajno bodočnost maio turške in nove srečke avstrijskega Bdefega kr.ža vsled njihove vedno zviSuiočo se der.arre vrednostil Vsaka srečka zadene I Glevna dobitka 2j(j7 ^naSeta čez ШГ 1,000.000 krön! -«KS Natančno pojasnilo z iqralnitn načrtom razooštlia brezplačno SreČkovno zastopstvo 12, Ljnbljana. Mrt poičnile sprejme v delo lißi mm ? Liubliani. Plača po dogovoru in sedanjim razmeram primerna. Ponudbe naj se pošljejo na Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta St. 22, kjer naj se čevljarji, ki žele stopiti v službo, v svrho dogovora osebno zglasijo od 9. ure dopoldne do 2. ure popoldne. 3245 rirtje za kuhanje žganja oddaja v večjih in manjših množinah tvrdka 2353 Ivan Selaein, Ljubljana, Emonsha c. 2. JDoina zapestna ara natiaiiöiio regai. Id re-dpn Nikel ali jeklo K 12 — I a - 2(1.— b radij, evetiln. kaetvl K ie -20 - 84 - v ereb okr. K 18,- 24.- 28.— 8 rad. ■vet. kar, R 80.— 36.— erebr. eap uranaelant. K SO — Вв 40-14 k. Blata r.apestna ura n« elast. K 100 —, 120 —, 140 —. 8letno pismeno jamstvo Pošilja po povzetju. Nihaft rizfko! Zamena oovoljenn ali denar nazaj Prva tovarna ar JAN KONRAD «. to kr. dvomi naloži) ik Brüx ftt I65& (öe^ko ) Na željo ae vsakomur eaetonj po&ljo moj glavni cenik, Moni dobi vsak naze jo mo, glavni katalog ur, ere-brnine, zlntni-no, godhenih proflm. et nasTavijG. Past za ščurke „Bapid" vjame na tisočo ščurkov v oni noči, po K 6-9П Izborno delujoči lovilec za muhe „Nova" komad K i'20. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zativalnic. Pošilja se po povzetja ali proti predplačilu. Poštnina 90 v. Izvoz. tvrd. Tintner, Dunaj III., Neu-linggnsse 26-1., __MJSSS.---------------, тшшш^ (Ustarmvljeno i. 1893. v LJubljani regis4r©wana sj..«5rtaga z omejenim jamstvom. Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 742, 15 ali 22V2 letih v .odsekih ali pa >v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Liubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje'znaša koncem leta 1915 519.84840 krori. Zadruga sprejema tudi lirsnilne vloge in jih obrestuje po 4lu"lo Deležnikov je bilo koncem lela 1915 1921 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kion. шшшвт&шжшкмш.шштвЈтш Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstrsko delo iir^rske umetnosti I Razpošilja eeN£?BKIeiu zamenjam! IHllllIHHHIIHHlni'll» Kovinaste ure. . Srebrne ure . . Kovinaste verižice Usnjate verižice . po K 22 — 26 — 32 — 40 — 60,-po K 48— 54 — 60— 70— 90'-po K 2— 3— 4— 6— 10-po K 1'60 2'80 480 100- WT Ziatnina in srebrnirta v boga» izberi g TW Veiika izbira ur, verižic, prstanov, lepotiCja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. l1IMIIII«)lllllillHltlini«MIII(llltlII(lltlllllll>tllllltltllllinittllllttllll|1linitlllll*«IIIIIIIIII1lltlltflll1llllll(ll>llltlllllllMlltltlllMllltMllflfllllllllllinil Lastna znamka „IKO" svefovneznana. Lastna protokotirana tovarna ur v Svict. Svetovna razpošiljalnica H.SUTTNER same u LHIBLJHNIšt.l. Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobeile podružnice. Izdajakonzorcl) „Domoljubu". Odgovorni urednik l>udovik Tomazlč, Tiskala Katoliška tiskarna.