Leto XIV., štev. 68 LJubljana, torek 21. marca 1933 Cena Disa Cpi4WD^tvu; L.JuOI)acut. S.Odhjeva ulica > - 1 eieton št 3122. 3123, 3124 3125 312b Inscratni oddelek: LJubljana. Selen-burgova ui 1 - let M92. 2492. Podružnic« Maribor; G os posta ulJ-ca 5tev U. _ Tedetoc št 2455. Podružnic« Olje: K.ocenova ulica ŠL 2 _ Telefon §c 190 Račun' pri pošt ček zavodih: Ljubljana §t. 11 «t42 P raca č'sk> 78.180. VVien «t I OS ?41 Narocnio« oie^oviic Uil in — Za miKfm^i. I>n 40 — L/fcOništvo: Ljubljana Knatljeva ulica 5 Telefon it 3122 3123 3124 3125 3126. Maribor Gosposka ul*ca U Telefon št. 2440 Olje. Strossmaverjevs ni i Tel 65. Rokopisi se nc »račajo PO tarifu — Ugi-a-' Po Macdonaldovem obisku v Rimu Zastoj v ženevskih pogajanjih o razorožitvi, združen z vedno večjo napetostjo v medsebojnih odnošajih evropskih držav, je v mednarodnem političnem svetu povzročil zadušljivo ozračje, ki ga je s kratkimi, toda jasnimi besedami točno označil zastopnik zunanjega ministra dr. Kramer v svojem nedeljskem ekspo-zeju ob pri'iki proračunske razprave v Narodni skupščini. ^Dogodki, ki se odigravajo pred našimi očmi, kažejo tendenco, ki se lahko tolmači kot poskus povratka k starim opasnim političnim težnjam in ambicijam,« se je glasil ra pasus ekspozeja. Tudi vsa nadaljnja ministrova izvajanja niso prikrivala resnosti in težavnosti mednarodnega položaja v Evropi, ki je danes tako mračen in nejasen kakor še nikdar po zaključku strahovite vojne. Neuspeh razorožitvene konference ni vzrok te zaostritve, marveč le js njen pojav. Zato tudi morebitna razorožitev, pa naj bi bila še tako radikalna, ne bi mogla prinesti rešitve. A"-:o se temeljito ozdravi in razčisti mednarodna situacija, potem tudi razorožitev* ne bo delala več posebnih preglavic. Tendenca povratka k starim metodam, ki je o njej govoril minister dr. Kramer, se kaže zlasti v dveh smereh. Obe kvarno vplivata na evropsko konsolidacijo, zlasti pa na razorožitvena pogajanja. V teku zadnjih let se je izkristaliziral viden blok držav z imperialističnimi in hegemonističnimi stremljenji. Ker so vsem takim nezdravim stremljenjem glavna ovira mirovne pogodbe in po njih uteme^eno novo stanje v Evropi, so te države nasprotnice i novega evropskega položaja i mirovnih pogodb. Revizija mirovnih pogodb je njihova glavna zahteva. Revizija, kakršno si predstavljajo in kakršno zahtevajo, pa je mogoča samo s silo, torej z vojno. Revizionistični blok je zato glavna nevarnost za mir in je nujno prisilil vse one narode, ki hočejo ohraniti mir in svojo svobodo, da iščejo tesnejših stikov med seboj. Ta delitev Evrope v dva tabora ni zdrava, krivda za njo pa leži .samo na onih, ki se nočejo odreči vojni kot sredstvu svoje imperialistične politike. Ta bistvena razlika v pojmovanju evropske politike onemogoča iskren sporazum v Ženevi, zlasti ker se obenem pojavlja še drugo stremljenje, ki ga tudi že poznamo iz predvojnih časov, stremljenje nekaterih velesil po diktaturi nad manjšimi narodi. O vseh, še tako važnih zadevah naj mešetarijo med seboj le velesile, drugi narodi pa naj se poslušno uklonijo njihovi volji. Nosilca te ideje sta Berlin in Rim, dečim Francija, demokratična doma, priznava in izvaja demokratična načela tudi v mednarodni politiki. Zato se okrog nje zbirajo vsi narodi, ki se upirajo tuji hegemoniji in se branijo proti tujemu imperializmu. Vsa nasprotstva, ki onemogočajo uspeh razorožitvene konference, izvirajo iz omenjenih predvojnih metod, oživljenih v zadnjih letih. Zato stoji konferenca tik pred razsulom. Anglija bi jo racia še v zadnjem hipu rešila. Preprosto sredstvo ima v rokah za ohranitev trajnega miru. Treba ii je samo nedvoumno izjaviti, da bo brezpogojno priskočila na pomoč vsaki državi, ki bi bila ogrožena po napadu tujega imperializma. Gotovost angleške intervencije bi iztreznila še tako vročo kri. A Anglija tega noče, iz ozirov na miselnost svojega izvenev-ropsko orientiranega prebivalstva menda tudi res ne more storiti. Zato se je Macdonald odločii za pot v Rim, da pridobi za mir Italijo, ki velja danes poleg Berlina za glavni steber revizioni-stičnega bloka. Rezultati rimskih razgovorov seveda še niso znani. Do formalnih sklepov tudi ni moglo priti, ^j bi bili brez pristanka Francije brezpredmetni. Vse vesti pa soglašajo v tem, da je Mussolini predlagal Macdonaldu nekak direktorij štirih velesil, ki naj bi avtoritativno odločale o evropskih zadevah in svojo voljo diktirale vsem ostalim državam. Seveda vztraja Italija na sodelovanju Nemčije in na njeni oborožitveni enakopravnosti. Vztraja tudi na revizionizmu, čeprav ga omejuje na mirno obravnavo v okviru Društva narodov. Ne da se tajiti, da so rimski razgovori že sami po sebi prinesli neko olajšanje v mednarodno situacijo, vendar pa iskreno ozdravljenje Evrope ni mogoče na osnovi načel, ki so prišla v Rimu do izraza, ako so res taka, kakor pravijo dosedanje vesti. Nemogoče je zahtevati od malih držav, da bi se brezpogojno podredile ka-lcršnemukoli direktoriju velesil. Zlasti ne bi mogel tega nihče zahtevati od Male antante, saj v svojem novem organizmu sama predstavlja velesilo, ki je najmanj enaka Italiji. Zato je razumljivo, da se jugoslovenska javnost, in z njo tudi javnost v mnogih drugih državah prav nič ne navdušuje za rimske predloge v obliki, v kakršni so znani dose-daj. DRŽAVNI PRORAČUN SPREJET Po osemdnevni, skoro nepretrgani razpravi je Narodna skupščina včeral z 243 proti 12 glasovom definitivno odobrila novi državni Beograd. 20. marca. p. Po osem- dnevnah sko.ro nepretrganih, dan in noč trajajočih sejah je Narodna skupščina danes dopoldne kooonoveljavno sprejela državni proračun za leto 1933-34. Razprava v pienumu narodne skupščine je trajala osem dni in sedem noči. od 13. do 20. marca. Razprava je trajala skupno 94 ur. Govoolo je vsega 257 poslancev. Kako obsežna je bila razprava, se vidi najbolje po tem, da obsega ste no graf siki zapisnik o proračunski razpravi v Narodni skupščini 2735 strani. Danes doipoldine se je vršilo zaključno glasovanje o proračunu. Od navzočih 255 poslancev jih je 243 gilasovalo za proračun, 12 pa proti. Proti so glasovali člani Nikičevega kluba, Prekove-ga kluba, nekateri člani Jugoslovenske ga narodnega kluba ter oba nemška poslanca dr. Kraft in Moser. Proračun s finančnim zakonom je biJ takoj po zaključku današnie seje dostavljen senatu v nadaljnje postopanje. Že popoldne se .ie sestal finančni odbor senata ter rv.ičefl r"roučeva!ti proračun. Po vsej priliki se bo pričela plenarna razprava o senatu v ponedeljek prihodnjega t edina. proracur Proračun finančnega ministrstva Na sinočni seji se ie pričela razprava o proračunu finančnega ministrstva. Finančni minister dr. Djordjevič je že na popoldanski seji podal obširen ekispoze o sestavi svojega proračuna ter o smernicah finančne in gospodarske politike, p-ri čemer ie poudarjal, d:a vlada izvaja na vsej črti načeio najskrajnejše štedmje. (Obširneje smo o ekispozeju finančnega nv ni str a poročali že v ponedeiiskem »Jutru«, kjer smo objavili med drugim tudi izčrpna ekspozeja, ki sta jih poda'a minister Pucelj o socialni politiki in minister dr. Kramer v mednarodnem položaju n o zunanjepolitičnih odnosa i ih naše države. Op. ur.). Po ekspozeju finančnega ministra se ie razvida o proračunu finančnega ministrstva obširna debata, v kateri so govorili narodni poslanci gg. Miljiutin Stefanovič, Gavro Szanto, Vasilije Trbič. d.r. Milan Sbi.iič, Mirko Neudorfer. Stevo Kačanski, Pero Ivaniševič, Milosav Isakovič, Milan Dobrovič, Mateja Macekovič, Hadžitodor Dimitrij evič, Fran Gospodnetič. Josp An-tulovič. Milan Bunovič, dr. Mlad en Liso-vac in Vlado Snahi č. Proračun finančnega ministrstva ie bi'l z veliko večino odobren. Državni dohodki Velik govor posl. Ivana Mohoriča — Proračun bi se moral še bolj skrčiti Brez debate je Narodna skupščina odobrila proračun rezervnih kreditov in proračun državne sladkorne tovarne na Cu-karici. Obširna razprava pa se je razvila c proračunu državnih dohodkov. Finančni minister dr. Djordjevič je na kratko ob-r a zložil predvidene dohodke in zatrdil, da ok. Pri trošarinah je prekoračen proračun za 80 do 90 milijonov v primeri s tem, kar se je dalo letss doseči. Tudi pri carinah bomo lahko zadovoljni, če dosežemo okrog 700 milijonov. V svojih nadaljnjih izvajanjih je posl. Mohorič kritično analiziral devizno in kreditno politiko ter je na podlagi številk o kupljenih in prodanih devizah zaključil, da bo treba v tekočem letu državno potrebo na tekočin plačilnih sredstvih reducirati od 1.5 milijarde na maksimalno 700 milijonov. Pojasni! je, da je baš v tem glavni vzrok padca dinarja in da je le na tak način mogoče devizni promet zopet normalizirati Nato je razpravlja, o potrebi cenenga kredita, ki ga trgovina in industrija sploh ne moreta dobiti. Ugotovil je, da so dosedanji administrativni ukrepi v tem pogledu samo pa'i-i-tivni in celokupnega problema v jedru niso mogli zaseči niti rešiti Ob koncu svojega govora, ki mu je sledila zbornica z napeto pozornostjo, je minister Mohorič obširno razmotrival o finančnem efektu in sistemu uprave državnih podjetij in ugotavljal, da so v tekočem letu vsa državna podjetja namesto pričakovanih 62? milijonov dala samo 51 milijonov čistega dobička to je komaj S odstotkov. Vsa državna podjetja z izjemo bank so pasivna kljub mnogoštevilnim privilegijem, ki jih uživajo, Ka kor na primer prednosti pri dobavah, taksna oprostitev, železniške olajšave itd. Tu je potrebna temeljita reorganizacija vseh pod-jetij, če hočemo doseči izboljšanje. O nasili državnih železnicah se trdi, da so pasivne Pri tem pa je treba pomisliti, da morajo dr žavne železnice od svojih dohodkov, ki znašajo okrog 2 milijardi, oddati 860 milijonov v svrhe. ki nimajo z redno eksploataci.o železnic nič skupnega. Naravno je, da zaradi tega državne železnice nazadujejo in izgledajo na papirju pasivne Tudi naša rečna plovba je pasivna in se ne more boriti s politiko kartelov drugih paroplovnih družb. Naše pošte se eksploatirajo fiskalno ter morajo dati nad 150 milijonov prebitka, kar gre na škodo tehnične in administrativno izpopolnitve te važne stroke. Govornik je podrobno navajal tudi podatke o ostalih panogah državnih podjetij in ugotovil, da je aktivnost državne tiskarne dosežena samo na ta način, da odjeda vedno več tiskovin privatni tiskarniški industriji. Minister Mohorič se je nato obširno bavil z eksploatacijsko politiko v državnih gozdovih in rudnikih, ker so kljub temu, da je polovica rudnikov pasivnih, ni storilo ničesar, marveč se primanjkljaji na dohodkih krijejo z donosom davkov. V svojih nadaljnjih izvajanjih je minister Mohorič kritiziral nenaravni porast izdatkov za penzije kar je posledica mnogoštevilnih redukcij in je proračun v tem pogledu prekoračen za celih 21 odstotkov Govornik zahteva, da se tudi izdatki za državne dolgove vnesejo v proračun namesto s 1130 samo s 700 nii'i-joni, kolikor smo v tem proračunska 'ii tu dejansko izdali v to svrho. Finančni zakon bi moral, namesto da nienjuje najrazličn< '.,» zakone in dela neštete izjeme v raznih re-sorih vsebovati smernice za temeljito reorganizacijo državnih podjetij in za Poenostavljenje državne uprave, da bi se moael proračun v resnici približati splošnemu poslabšanju gospodarskih prilik v držs<-i Izva ■anja ministra Mohoriča so napravi a na zbornico najgloblji vtis Narodna sknn-ščina je nato proračun dohodkov odobrUa. nakar je sledila razprava o finančnem zakonu Govorili so narodni j oslanci inž Ferdo Sega. Mirko Ivandekič. Milovan Lazarevi«', •1r Mladen Lisavac in Alija Selmanovič. Dodatno k finančnemu zakonu so bili sprejeti še nekateri naknadni amandmani. o katerih je finančni oibor razpravlja! na svoji sinočnji seji. Med njimi so tudi naslednji: profesorji vseh srednjih in sorodnih šol ki imajo 15 let službe ter se odlikujejo po svojem delu. se lahko postavijo za direktorje srednjih ali strokovnih šol v 4 skuni-ni 1 stoinje izjemno od določb čl. 49 uradniškega zakona: pri ministrstvu za trgovino in industrijo se osnuje državna filmska centrala: podrobne odredbe Ik> izdal minister za trgovino in industrijo; do u velja vljenja novega zakona o lekarnah lahko obstoje še drogerije in neokrnje-neno obratujejo dalje. Ker je Narodna skupščina s tem končala proračunsko razpravo ie bila nočna seja ob polnoči zaključenr Zaključno glasovati Skupščini sta predložena zakon o gasilcih in zakon o obvezni telesni vzgoji prebivalstva Na današnji dopoldanski seji, ki se je pričela ob 10 30, se je vršilo zaključno glasovanje o proračuuu. Za sejo je vladalo zaradi tega veliko zanimanje. Navzoči so bili skoro vsi poslanci, razen onih, ki so imeli odobrene dopuste zaradi že poprej sklicanih shodov. Seji je prisostvovala tudi celokupna vlada z ministrskim predsednikom dr. Srškičem na čelu. Polne so bile vse galerije. Pred prehodom na dnevni red je predsednik skupščine sporočil, da je minister za telesno vzgojo dr. Hanžek predložil Narodni skupščini načrt zakona o gasilcih in načrt zakona o obvezni telesni vzgoji naroda. Za oba načrta je bil takoj izvoljen skupen odbor z nalogo, da zakona prouči in čimprej predloži svoje poročilo. V odboru so med drugimi iz dravske banovine naronni poslanci gg. Anton Cerer, Lovro Petovar, dr. Ljudevit Pivko in Albin Koman, Kot namestnik pa Alojzij Dermelj. V svojem nadaljnem poročilu je predsednik skupščine objavil, da so narodni poslanci dr. Vošujak in tovariši predložili predlog zakona o obvezni organizaciji poljedelcev. Tudi za ta zakon bo na eni prihodnjih sej izvoljen po-seben odbor. Končno je predsednik sporočil, da je narodni poslanec Stevan Cirič predložil načrt zakona o izpremembah zakona o neposrednih davkih. Nato je skupščina prešla na dnevni red. Z ugotovitvijo, da so vsi proračuni tu li v podrobnosti odobreni, je predsednik dr. Kumanudi odredil zaključno poimensko glasovanje. Tajnik narodne skupščine dr. Jevremovič je pozival poslance, ki so nato dTug za drugim oddajali svoj glas Glasovanje je trajalo nad eno uro. V največji tišini je ob 11.15 predsednik dr. Kumanudi objavil rezultat glasovanja Skupno je glasovalo 255 poslancev. Za proračun je bilo oddanih 243 glasov, proti pa 12. Narodna skupščina je sprejela izid glasovanja z dolgotrajnim aplavzom. Predsed- nik je ugotovil, da je bil sprejet proračun i manifestantno večino, ter sporočil, da ga bo takoj dostavil senatu v nadaljnje postopanje. Narodna skupščina je nato brez debate po poročilu poslanca Vel j kovica odobrila tudi še mednarodno konvencijo o tako zvanem dunavskem servisu, nakar je predsednik z zalivalo poslancem za njihovo vztrajno in požrtvovalno delo v proračunski debati zaključi! današnjo sejo in naznanil, da se bo vršila prihodnja seja Narodne skupščine v ponedeljek dne 27. t. m. ob 10 dopoldne. Na dnevnem redu bo zakon o likvidaciji agrarne reforme. Narodna skupščina je z odobravanjem sprejela to sporočilo in vladna večina je vzklikala kmetijskemu ministru Demetroviču, izražajoč s tem svoje zadovoljstvo, da pride končno tudi to va^.no vurašanie na dnevni red. Delovni program Narodne skupščine Beograd, 20. marca p. Po odobritvi pr-fv računa je odšla Narodna skupščina danes na kratek, po naporni proračunski debaci gotovo zasluženi odmor in se sestane ponovno v ponedeljek 27. t. m. Na dnevnem redu je najprvo zakon o likvidaciji agrarne reforme, o katerem se bo vršila večdnevna razprava. Zakon je velike važnosti za končno rešitev agrarnega problema in je zato razumljivo, da vlada za razpravo v Narodni skupščini največje zanimanje. Nato pride na dnevni red cela vrsta mednarodnih konvencij, ki so biie v zadnji dobi sklen':e-ne z Rumunijo Končno sta na dnevnem redu pred velikonočnimi počitnicami še danes predložena zakona o gasilcih in obvezni telesni vzgoji mladine. V parlamentarnih krogih računajo, da bo Narodna skunščina v prvih dneh aprila že izčrpala ta dnevni red, nakar bo odš!a na velikonočne počitnice. Važne bančne reforme v Avstriji Znižanje plač in pokojnin banč./.ii ravnateljev z razveljavljenjem posebnih pogodb svebne pogodbe je potrebna odobiitev finančnega ministra, ki jo more izdati le tedaj, če se določijo prejemki v okviru mej, odrejenih za funkcionarje Creditanstalti. Dunaj, 30. marca d. Ministrski svet je snoči po večuirnem posvetovanju s posebno uredbo pooblastil finančno ministrstvo da lahko posodi revizijski družbi (Gesell-schaft fiir Revision und Treuhiindi«e Ver-waltung), ki ima te>me zveze z Narodno banko, premoženja, gotovine in zakladne bone v vrednosti 140 milijonov šilingov za nakup delnic zadolžnic in aktiv kreditnih podjetij ter nakazovanje sredstev za zaposlitev brezposelnih. Tudi Narodna banka bo omenjeni družbi posodila iz svojih rezerv znesek 40 milijonov šilingov. Ob 1. ponoči je bil izdan naslednji uradni komunike: V soboto in nedeljo je zasedal pod predsedstvom zveznega kancelarja dr. Dollfussa ministrski svet. ki se je poleg drugih izredno važnih vprašanj bavil tudi z zmanjšanjem bančnih režii. Ministrski svet je .sklenil, da izda na podlagi voj no-gosipoda rsk cga pooblastilnega zakona posebno uredbo za ureditev te zadeve Z uredbo za razbremenitev bank se bodo predvsem razveljavile s posebnimi pogodbami urejena službena nozmerjn bančnih delniških družb, in sicer dne 31. marca 1933. Prizadeti funkcionarji imajo pravico, ako se ne sklenejo z njimi nove pogodbe. do odpravnine, določene po zakonu o centrali denarnih zavodov. Za nove po- Zaiamčsne tantjeme ;:-e za bodoče prepovedujejo. EK»lei še neizplačane tantjeme se ne Mnejo več uveljaviti. Lastnim funkcionarjem, ki jih pffšljejo v upravne ali nadzorstvene sve*e drugih podjetij, banke ne smejo za ta posel izplačati nobene odškodnine. Banka more zahtevati povračilo prejemkov in tant em. ki se izplačajo p oti prepovedi. Če banka opusti to zahtevo, ima finančni minister pravico, da poveri zahtevo povračila finančni prokuraturi Pri vseh bankah se pokojnine in oskrbnine, ki temelje na posebnih pogodbah, znatno duoirajo. Najvišja pokojnina bo smel j v bodoča znašati 8400 šilingov na leto. Nesreča maršala d Espem a Beograd, 20. marca, p Iz Pariza poročajo. da se je francoski maršal in jugos-lo« venski vojvoda Franchet d* Esperev na vožnji iz Gabesa v Agadin v Tunis« pre-< ccj nevarno ponesrečil Avtomobil, s k?-j terim je potoval, se je prevrnil ter ie bi< sivolasi maršal tež^ ranjen na rami m levi nogi. Mussolinljev načrt o mirovnem sporazumu Predlog za ustanovitev direktorija štirih velesil -Revizija mirovnih pogodb mogoča le po določbah in sklepu Društva narodov Rim. 20. nwrca. d. O razgovorih Macdo-•Milda in Mussolmija je bil anoči izdan naslednji komunike: »Mi*ssolinu je imel v soboto ob 6. po do 7-30 v palači Vtnez a in danes v nedeljo od 2.30 do 4. popoldne v angleškem poslaništvu razgovore z angleškim ministrskim predsednikom Macdonaldom in angleškim auuanjim nun etrom Simonom. Po obširni in izčrpni izmenjavi misli o splošnem položaju se je proučil v teh razgovorih načrt sporazuma v najvažnejš h političnih vprašanjih. ki ga je pripravil načelnik italijanske vlade, da bi se pospešilo sodelovanje štirih zupadn h velesil Zn zagotovitev daljše d->be miru v Evropi in ostalem svetu v duhu Kelloggovcga pakta in izjave proti uporabljanju sile. Angleška ministra bosta v ponedeljek dopoldne odpotovala v London ter bosta svoje potovanje prekinila v Parizu, kjer se bjsta se.-.tala s člani francoske vlade.« Po te«n komunikeju ne gre samo za razoroži tven- predlog Macdonalda. tfmveč za nov predlog Mussolinija, o katerem bo razpravljal Macdonald s francoskim ministrskim predsednikom Daladierjem, ko se bo med potjo v London ustavil v Parizu. Po informacjah iz angleških virov sta Macdonald -n Mussolini razpravljala o razorožitvi. izpremembi dosedanje gospodarske politike v Evropi, znižanju cvropsk h carinskih tarif, novi razdelitvi kolonij in r.iuidatskih pokrajin med države, ki jim manjka sirovin. ter o Dovratku vseh evropskih držav k zlati valuti Po informacijah iz francoskih virov je prišlo do dalekosežnega zbližan i a med Mac-donaldun in Mussolinij«n. Podlago sporazuma tvorijo baje naslednje točke: nem-ško-franco>ko zbližanje s posredovanjem Anglije in Italije, revizija mirovnih pogodb po določbah statuta Društva narodov, da y preprečijo nasilni revizijski poizkusi ter J.onnio po/iv malin državam k soudeležbi v novem pogodbenem razmerju, ki se ima ustvariti Ar^eški poslanik sir Graham je sn">či priredil večerjo za 40 povabljenih gostov i/ italijanskih m angfleških diplomatskih krrrtnv. Xa večerji ni bilo nobenega govo-Ta. Po večerji so odšli francoski posilanik Jnuvenel s soprogo, nemški poslanik v. Hassel in ameriški poslanik Garrett na angleško poslaništvo, kjer se ie vršil koncert klasične glasbe. Macdonaldova izjava Rim, 20. marca. AA. Mtndouaid .je ob 11» dopoldne sprejel zastopnike ang'eškega i:i ameriškega tiska, ob 10.45 jxi novinarje drugh držav Izjavil jim je. da njegovi razgovori niso imeli namena ustvariti kak-n«> nove antante ali zveze, temneč samo izmenjavo misli o splošnih smernicah. čutimo, da je svetu potrebno zaupanje on sodelovanje med narodi na čim širši podlagi. Ni države na svetu, ki bi mogla sama sestaviti program za trajen mir. Jutri bom govoril z Daladierjem in mu sporočil, o čem smo govorili. Obvest i; bomo tudi nemško vlado, kajti končni sporazum je nemogoč. dokler niso pri njem zastopane v?e eržave. Podrobne informacijo bodo dostavljeno tudj Zedinjenim drža\am Na vprašanje, ali ima glede na znano ilišce italijanske vlade nasproti reviziji mirovnih pogodb v svojem načrtu tudi rc-viz'jski problem, ie Macdonald odgovoril: »Re.* ie samo to. da jp Mu-solini predlož'1 kratek ošnutek, kako naj bi države načelo splošne probleme, toda v podrobnosti se nismo spuščali.« V splošnem je Macdonald izjavil, da so njegovi razgovori v Rimu vršili v duhu Kelloggovega pakta, da ti razgovori prav nič ne vežejo drug^ držav in da bi bil zajamčen mir na svetu za več rodov, če bi razgovori rodili uspeh. Na koncu je Macdonald vnov'5 poudaril, da ne gre za to, da bi velesile drugim vsilile svojo voljo. Danes je sprejel Macdonalda in Simona v avdijcnci, ki je trajala 35 minut, tudi papež. V tukajšnjih političnih krogih izjavaljajo, da so vesti o dozdevnem Mussolinijevem načrtu, ki so ga priobčli nekateri inozemski listi in ki naj bi vseboval zlasti premirje v oboroževanju 'n sploh polit čno premirje za dobo petih let ter nekatere točke zastran revizije mirovnih pogodb, brez podlage. Odhod v Pariz Rim. 20 marca AA Predsednik angleške vlade Macdonald je v spremstvu svoje hčerke Is h bel ob 12.15 odpotoval iz Rima v Pariz Na postaji So se od njega poslovili prcd;cdn:k italijanske vlade Mussolini, državni podtajmk v zunanjem ministrstvu Suvich. angleški poslanik 6;r Giaham s soprogo in francosk- poslanik Jouvenel. Angleški zunanji minister Simon je odpotoval s. letalom ~ Genovo. Pariz, 20 marca AA. Macdonald in Simon bosta prispela v Pariz jutri ob 9.50 zjutraj. Francija rezervirana Pariz, 20- marca, d. Rezultat Macdonal-dovih in Simonovih rimskih razgovorov z Mucsolinijem je vzbudil v vsem francoskem tisku kar največjo pozornost. Listi se obširno bavijo z Mussolinijevim načrtom o organizacij; Evrope, vendar so za enkrat .še močno rezervirani, ker hočejo nedvomno počakati še na rezultat razgovorov, ki se bodo vršil med angleškunj m francosk -mi ministri jutri v Parizu V splošnem pa soglašajo v tem da rimsk razgovori še niso rod li nikakeg« sklepa, ker je treba doseči poprei še soglasje 6 Francijo in Nemčijo. Ugotavljajo tudi, da bi direktorij iz zastopnikov štirih velesil najbrž ne bil združljiv z zavezništvom Francije napram Mali antanti in Poljski. Mussolimju gre za to. da izpremem teritorialno I'ce Evrope in Francijo izolira. Direktorij štirih velesil, kakor ga predvideva Mussolini, bi mogel konkurirati Društvu narodov >n bi bilo zato bolje, da postane organ Društva narodov. Saint-Brice naglaša v »Journalu«. da je bila vojna oesto bolj posledica strahu kakor pa plod smiselnih napadalnih načrtov. Tudi Habsburgovce in Hohenzollernce je pognal v katastrofo bolj strah pred razpadom in osamijenostjo kakor pa želja po osvajanju. Sedanji mednarodni položaj v mnogočem spominja na predvojno stanje. Največja nevarnost, ki grozi miru, je brez dvoma slabost nekaterih, ki mislijo, da bodo pomirii povzročitelje nereda na ta način, da se bodo sami razorožili. »Ouotidien« piše: Francoska vlada mora biti prav tako oprezna kakor odločna. Sedanje stanje, ki ne pri j« premagan m, se nikakor ne sme rzpremeniti v mir, ki bi spravil Francijo v nevarnost in v izolacijo. Ni miroljubnejše države od Francije in prav tako ni države, ki bi bila zvestejša svojim prjateljem kakor je Francija. Zvestoba in varnost — to sta dve stvari, po katerih se moramo ravnati Ne zahtevamo ničesar drugega kakor to, da dokažemo Svojo miroljubnost. »Excelsior« pravi: Kar nas v Mussolini-jevem predlogu najbolj navdaja z nado, je naglasanje potrebe zbližanja med Fr«nc-jo in Italijo ter med Francijo in Nemčijo, v kolikor je to mogoče. Albert Julien piše v »Petit Pirisenu«: Mussolinijev načrt izvira iz političnega pojmovanja. ki je različno od našega, Mussolini misli, da bi niti crednje niti tnale države ne mogle ogražati miru, ako bi se velesile zapadne Evrope sporazumele o miroljubni ureditvi vseh problemov, ki bi se pojavili na kontinentu. Agence Havas smatra za najpomembnejši dogodek rimskih razgovorov Mussolinijev konkretm načrt o razorožitvi in ustanovitvi sitfllnega direktorij« štirih. Dobre strani italijanskega načrta je treba vsekakor porabiti in okrepti Društvo narodov. To bo tem lažje, ker se je Japonska umaknila iz Društva narodov tn so edini stalni člani Društva narodov sedaj zapadne štiri velesie. Kar se tiče drugih držav, jih direktorij štirih nikakor ne bi zapostavljal. Vsekakor se bodo tudi one lažje sporazumele med seboj, ako pride do sporazuma med velesilami. Seja francoske vlade Pariz, 20. marca. s. Dopoldne se je vršila pod predsedstvom predsednika republike Lebruna seja ministrskega sveta. Glavni predmet razprave so bili angleško-italijan-ski razgovori v Rimu in načrt za osnovanje direktorija štirih. Ministri so mogli seveda proučiti le načelno stran in posledice takega načrta, ker bodo o poteku razgovorov v Rimu natančno poučeni šele od Macdonalda, ki prispe jutri dopoldne v Pariz. Francoski ministri bodo povabljeni na MB. B*MOVEC" m PLANINKA tOBAVIlHI CA) • I Za spomladansko zdravljenje uporabljajte Pianistka Čaj Bahovec ki čisti in osvežuje kri in tako prenavlja ves organizem. Zavojček Din 20.-V vseh apotekah in dro-gerijah. zajtrk na angleškem poslaništvu, kjer se bo obširno razpravljalo o tem načrtu. Angleži optimisti London, 20. marca. AA. Angleški listi so v splošnem optimistično sprejeli razgovore v Rimu. »Morningpost« smatra kot ugodno znamenje, da je šef italijanske vlade predlagal sporazum med Italijo, Nemčijo, Veliko Britanijo in Francijo. :News Chronicle« piše, da bi se evropsko ravnotežje porušilo v hipu, čim bi sklenili Italija in Nemčija zvezo, kar bi povsem gotovo privedlo do nove vojne. > Times« pravi med drugim: Predloge, ki so bili stavljeni v Rimu je treba občudovati. Uspeh ali neuspeh teh predlogov bo dokaz, kaj lahko uresničijo na praktičnem področju štiri zainteresirane vlade glede nujnih vprašanj sedanjosti s splošnega vidika. Na vsak način bo potrebna velika disciplina prizadetih. Angleški politiki smatrajo, da v predlagani antanti ni praktično nobenega momenta, ki bi koga izključeval. Prav tako tudi ti načrti ne nasprotujejo duhu Društva narodov. Nova antan-ta naj bo osnova za novo širšo skupnost med državami. Prav tako je treba toplo pozdraviti pakt o tej novi antanti, ki bo v bistvu razširil veljavo lokarnskih načel in ustvaril med prizadetimi državami prijateljsko enakopravnost. Vprašanje nemške oborožitve ne zadeva samo držav, ki bodo po novem paktu pozvane k sodelovanju, temveč tudi druge države. Seja Rimski predlog in Zedinjene države Washington, 20. marca. AA. Uradni krogi so zelo naklonjeni rimskemu predlogu o paktu sodelovanja med štirimi evropskimi velesilami. Trdijo, da je predsednik Roosevelt sporočil poslanikom Francije, Nemčije in Velike Britanije željo, naj se doseže v Evropi sporazum na podlagi točne konvencije o razorožitvi. Prav tako kroži vest, da je Mussolini zatrdil Macdo-naldu, da Italija nima nobeiiih vojaških zvez. »Harald Tribune« napoveduje, da bo Roosevelt tik pred odhodom Normana Davisa v ženevo podal važno izjavo o politiki Zedinjenih držav v vprašanju razorožitve. Izjavil bo, da bodo Zedinjene države podprle vsak pameten sporazum, s čimer bo olajšana naloga, ki si jo je zadal Macdonald za stabilizacijo meduarodne politike. Povratek zunanjega ministra Jevtiča Iz Ženeve je potoval skupno z bolgarskim ministrskim predsednikom - Izjave novinarjem Beograd, 20. marca. p. Z jutranjim orient-ekspresoni se je vrnil iz Ženeve, kjer se je udeležil razprav o razorožtveni konferenci, z manji minister Roško Jevtič. Na kolodvoru sta ga pričakovala poleg višjih uradnikov zunanjega ministrstva tudi češkoslovaški in rumunski poslanik. Minister Jevtič je je takoj po svojem prihodu odšel v ministrstvo, kjer mu je njegov namestnik dr. Albert Kramer izročil posle. Večja skupina novinarjev se je peljala zunanjemu ministru nasproti do Rume. Med vožnjo do Beograda se je zunanji min eter v razgovora z novinarji dotaknil nekaterih zunanjepolitičnih zadev. Rekel je med drugim : ti. Macdonald je predložil razorožitveni konferenci načrt mednarodne konvencije o razorožitvi. V četrtek se bo pričela v Ženevi o tem generalna debata. Načrt g. Macdonalda bi imel biti sinteza stališč, izraženih od raznih držav na zadnjih sejah, ter že poprej na konferenci siprejetih sklepov. Vrednost tega načrta se bo dala oceniti šele v teku generalne debate ko se bo vdelo, v koliko se dajo zbližati sedanje nasprotne si struje. Le eno je že sedaj popolnoma jasno: s tem načrtom ni nihče zadovoljen. V tem pogledu je nastlal paradoks, da se sma tra načrt g. Macdonalda za interesantnega baš zaradi tega. ker nikogar ne zadovoljuje in ho zaradi tega splošnega nezadovoljstva morda prišlo še najpoprej do zbližanja nasprotnih si stališč. Ugotoviti pa je treba, da je to resen poizkus za dosego sporazuma. Ker se v tem pravni delajo veliki naj>ori, je upati, da bo tudi res prišlo do sporazuma. Na vprašanje novinarjev, kakšno stališče zavzema do toča načrta Jigoslavija, odnosno Mala antanta, je g. Jevtič izjavil: Naše stališče in stališče Male antante ze znano. Mi smo za to, da se organizira mir ra vsako ceno. Važno je sedaj to, kako se bodo v tem pogledu izjavili drugi. Na vprašanje novinarjev glede rimskega obiska g. Macdonalda, je g. Jevtič rekel: Konferenca za razorožitev je prišla v zel j težko situacijo, ker so bili duhovi zelo vznemirjeni in ni bilo ničesar konkretnega, kar bi vplivalo pomirjevalno. Macdonald je vzel s svojim potovanjem v Rini izredno važno nalogo. Na opombo novinarjev, da ee je pričela v zadnji dobi v delu inozemskega tiska izredno živala revizionističma propaganda, ie g. minister dejal: To bodo ostale želje. Sicer pa to ni nič novega. Revizionizem se pojavlja vedno tam, kjer so nezadovolini z obstoječim staniem. Med drugim je g. Jevtič pripomnil, da je potoval h Ženeve skupno z bolgarskim ministrskim predsednikom Mušanovom ter da sta se delj časa razgovarjala o problemih, ki se tičejo obeli držav. Medtem je vlak privozil na postajo in g. minister se ie od priiazno poslovi' beogra jsk o novinarjev Odkrit*1 neye zarote proti Hitlerju Preprečen atentat na Hitlerja v Monakovem - Hitlerjeva pogajanja s centrumom Monakovo, 20. marca AA. Po izjavi policijskega ravnateljstva so komunisti pri_ pravljali nov atentat na Hitlerja in vodilne osebe novega režima. Davi so našli ob vznožju VVagnerjevega kipa tri granate in razstrelivo, kar so tja položili trije komunisti, med njimi dva Rusa. Atentatorji so pobegnili. Domnevajo, da so hoteli vreči granate na avtomobil, s katerim bi se Hitler peljal na letališče. Atentat bi imel ne_ dvomno nepregledne posledice. Kajti v trenutku, ko bi počil prvi strel, bi nastala v Nemčiji, čeprav atentat ne bi uspel, silna zmešnjava in prišlo bi do pogromov, kakršnih še ni videl svet. Berlin, 20. marca AA. Državni kancelar Hitler se je vrni' z letalom iz Monakovega v Berlin. Odločitev o sestavi bavarske vlade je odgodena na čas po zasedanju dr_ žavnega zbora. Hitler je dopoldne sprejel prelata Kaasa in dr. Briinimga ter z njim konferiral o načrtu zakona za izredna pooblastila vladi, za čigar sprejetje je potrebna dvetre-tjinska večina državnega zbora, če centrum ne bi hote; glasovati za ta načrt, je Hitler odločen, da ga spraviti tudi brez njega pod streho, ker ima z izključitvijo komunistov ln aretacijami mnogoštevilnih socialističnih poslancev že skoraj sam dvetretjinsko večino. Za jutrišnjo svečano otvoritev državnega zbora v garniaijski cerkvi v Potsdamu so na glavnih mestih postavljeni mlaji s črno belo-rdečsimi zastavami in z zastavami s kljukastim križem, železnice so organizirale poseben promet za prevoz nad 50.000 oseb iz Berlina v Potsdam. Potsdamska po_ licija je bila ojačena ter ima sedaj 1.600 policistov in 200 kriminalnih uradnikov. Na strehah bodo nastavljeni strelci s ka-rabinikami. Tudi kanali in drugi podzemski hodniki so bih nantančno preiskani. Na vseh glavnih trgih so postavile svoje mikrofone radijske postaje. Socialno demokratski poslanski klub je predložil predsedništvu parlamenta zahtevo, naj policija izpusta 11 socialističnih po_ slancev, ki so v badenskih zaporih in so bili aretirana v zvezi z dejanjem socialno demokratskega poslanca Nussbauma, ki je ustrelil nekega policijskega stražnika, ko je hotel izvršita preiskavo v njegovem stanova® ju. Uprava berlinske borre je sklenila, da jutri ne bo poslovala. »Reichskanzlerplatz« so na odredbo berlinskega policijskega ravnatelja prekrstili v >/Trg Adolfa Hitlerja«. Justiflkacija Zangare Mi »mi, 20. marca AA. Davi ob 9.16 so atentatorja 7/angaro morilca chicašikega župana čermaka, usmrtili na električnem stolu. Zakona o gasilcih in o obvezni telesni vzgoji Dva važna zakonska načrta ministra za telesno vzgojo — Glavne določbe obeh predlogov Beograd, 20. marca p. Na današnji seji Narodne skupščine je vlada pr«>ko ministra za telesno vzgojo predložila dva važna zakonska načrta, zakon o gasilcih in zakon o obvezni telesni vzgoji. Zakon o casilcih Je v načelu že odobrila, pooblastila pa ministra za telesno vzgojo, da v skupščinskem odboru v teku debate upošteva morebitne stvarne predloge in želje ter zakon v podrobnostih še izpremeni. O tem zakonskem predlogu so podale svoje mnenje vse gasilske organizacije v naši državi. Posebno pozornost so vzbudile pripombe, ki jih jc stavila jugoslovenska gasilska zveza v Ljubljani, ki je tudi po posebni deputaoiji pod vodstvom svojega načelnika g. Josipa Turka sporočila ministru za telesno vzgojo svoje želje in predloge. Večji del teh predlogov je bil že sprejet v sam načrt, ostali pa se bodo dali šc uveljaviti v teku razprave v odboru. Zakon ima namen, dati našemu gasilstvu enotno organizacijo in mu na drugi strani zagotoviti primerna materialna sredstva, da bo moglo šc uspešnejše kakor dosedaj vršiti svojo človekoljubno nalogo. Enake važnosti je tudi drugi zakon, ki določa obvezno vzgojo uioške mladine do 20. leta in ženske mladine, dokler obiskuje šolo. Narodna skupščina je že na današnji seji izvolila poseben odbor, da oba ta zakona čimprej prouči in poda svoje poročilo. V odboru so najodličnejši sokolski in gasilski delavci. Predsednik odbora je bivši minister za telesno vzgojo dr. Dragan Kraljevič podpredsednika sta narodna poslanca Cerer in Vidovič, tajnik pa dr. Baeič. V odboru so med drugim šc dr. Ljudevit Pivko, v.ovro Petovar in Albin Koman ter kot namestnik Alojzij Dermelj. Odbor se jc danes takoj po seji Narodne skupščine konstituiral in že popoldne pričel proučevati oba zakonska načrta. Računati je, da bo do konca tedna podal svoje poročilu plen umu, tako da bo mogla Narodna skupščina takoj po končani razpravi o likvidaciji agrarne reforme razpravljati o obeh teh zakonih ter ju odobriti šc pred velikonočnimi počitnicami Obvezna telesna vzgoja Zakonski načrt o obvezni telesni vzgoji določa, da se uvede obvezna telesna vzgoja za žensko in moško mladino v šolah in za moško mladino šc preko šolske dobe do zaključenega 20. leta starosti. Telesna vzgoja mladine se bo vršila za šolsko mladino v vseh šolah, državnih, samoupravnih, verskih in privatnih, razen na univerzah in njim enakim visokim šolam. Učni načrt bodo predpisali pristojni ministri v soglasju z ministrom za telesno zgojo. Obveznosti telesno vzgojo so oproščeni začasno oni, ki so nalezljivo bolni ali pri katerih je telesna vzgoja nemogoča, ali škodljiva za zdravje, stalno pa so oproščeni samo oni, ki so trajno nalezljivo bolni, kakor tudi osebe s trajnimi umskimi ali telesnimi nedostatki, pri katerih bi bila ta vzgoja sploh nemogoča. Kot kazen za kr-štve zakona sta določena zapor do retih dni ali globa do 500 Din. Vsak obveznik mora obiskovati pouk o telesni vzgoji v kraju svojega stalnega bivališča. Ce spremeni bivališče mora najkasneje v 15 dneh nadaljevati obiskovanje pouka v novem kraju. Za vsako področje narudne osnovne šole, na kateri je najmanj 30 oseb obveznih za ta pouk, sc ustanovi na sedežu šole stalen tečaj za telesno vzgojo. Društvom in ustanovam, ki imajo za cilj telesno vzgojo, more izdati minister za fizično vzgojo naroda dovoljenje za obvezen pouk v smislu tega zakona, v kolikor so izpolnjeni pogoji, ki jih bo še minister predpisal. Osebe, ki so obvezane k telesni vzgoji, se oprostijo obiskovanja tečajev, če so člani Sokola in podobnih ustanov, dokler izpolnjujejo svoie obveznosti v teh ustanovah in društvih. Pouk v tečajih bo brezplačen. Učcnci in obiskovalci tečaja ne plačujejo ne vpisnine ne šolnine, niti kakšne druge dajatve. Najmanj enkrat na leto morajo biti zdravniško pregledani. Pregled izvršujejo brezplačno šolske poliklinike, srečki sanitetni referenti in občinski zdravniki. Dopisovanja teicsnovzgojnih tečajev so službena in oproščena vseh taks. Občine morajo do 1. junija vsakega leta izdelati spiske vse mladine izven šole, obvezane za telesno vzgojo, odrediti potrebne prostore za tečaje, pripraviti primeren teren za vaje ter nositi vse materialne stroške za vzdrževanje tečajev. Obvezne telesne vzgoje f*> oproščene osebe, ki v teku leta 1933. dovršijo 19. leto starosti. Gasilski zakon Zakonski načrt določa, da se v »svrho zaščite imovine in življenja državljanov ob požarih in drugih elementarnih nezgodah ustanavlja gasilska organizacija kraljevine Jugoslavije«. Organizacija ima skr-oeti tudi za nacionalno in prosvetno vzgajanje svojih članov. Gasilsko organizacijo tvorijo L gasilske čete. 2. gasilske župe, 3. gasilske zajedni-ce in 4. gasilska zveza kralje\-ine Jugosla-vi je. Gasilske čete so prostovoljne, industrijske, zavodske, službene in poklicne. Gasilske čete se smatrajo ob priliki izvrševanja svojega po#»la za javne organe, ki vršijo svoj posel v prenesenem delokrogu občin. Naloga gasilskih čet je, da s sistematičnim strokovnim delom ščitijo in branijo imovino in življenje državljanov ob požarih, poplavah, potresih in drugih elementarnih nezgodah; da organizirajo zaščito svojega področja v vojnem stanju za primer napadov iz zraka, zlasti pred požigi in strupenimi plini; da dedujejo na nacionalnem, kulturnem in prosvetnem dvigonjiu svojih članov in vsega prebivalstva svojega področja. Njihova naloga je poučevati prebivalstvo o načinih obrambe proti strupenim plinom Prostovoljne gasilske čete lahko tvorijo državljani brez ozira na spol, ki so dovršili 18. leto starosti. Prostovoljna gasilska četa se lahko ustanovi, če ima najmanj 15 gasilcev. Gasilske čete imajo lahko tudi naraščaj, v katerega spada mla-din od 11 do 18. leta starosti. Dalje govori zakon podrobno o dolžnosti vseh vrst članov, o odborih, skupščinah itd. industrijske in zavodske gasilske čete marajo biti odobrene z rešitvijo ministra za fizično vzgojo naroda v sporazumu z resornim ministrom. Vsi kraji z več kakor 50.000 prebivalci morajo imeti poklicne gasilske čete in potrebno pripravo za gašenje. brez ozira na to, ali so tam tudi kake druge organizacije z istim namenom ali ne Na vsakih 40.000 prebivalcev mora priti vsaj ena četa z najmanj 15 člani. Gasilske čete istega administrativnega sreza tvorijo župo. Dalje določa zakon dolžnosti gasilskih žup, volitve odbora in podobne organizacijske stvari. Župe ene banovine tvorijo gasilsko zajednico banovine, banovinske zajednice skupaj pa tvorijo gasilsko zvezo kraljevine Jugoslavije, katere sedež je v Beogradu. Vsaka banovina ustanovi gasilski fond, iz katerega daje 10 odst. zvezi, 20 odst. zajednicam. 10 odst župam in 60 odst, gasilskim četam na svojem ozemlju. Minister za telesno vzgojo narodi bo vsako leto vstavil tud' v državn-' proračun primerno vsoto za gasilsko organizacijo. Vsa do sedaj obstoječa prostovoljna, piki i ena in draga gasilska društva, gasilske župe. zajednice in zveze se morajo prilagodit- temu zakonu v rok u treh mcseccv. M-nister za telesno vzgojo bo imenov.il prvo upravo gasilske zveze kraljevine Jugoslavije. ki bo imela nalogo izvesti celokupno organizacijo gasilstva v smislu določb tegn zaikonn. Vse gasilske organizacije so oproščene poštnih pristojbin. a Seja vodstva SKJ Beograd, 20. marca. p. Danes se jc pričela v Beogradu plenarna seja predsedstva saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Seji predseduje prvi podstarešina Gangl. Iz Ljubljane so navzoči načelnik Ambrožič z namestnikom Jerasom, sitatističar Švajger. načelnica Skalarjeva in dr. Riko Fux. Sejo jo otvoril podstarešina Gangl z daljšim govorom. v katerem je orisal delo Sokola in z zadovoljstvom ugotovil velik napredek v letu 1932. Nato so sledili referati posameznih funkcionarjev. Seja se bo jutri nadaljevala. Dr. Korošec na grobu vojvode Lune Vrnjačka Banja, 20. marca. v. Med tukajšnjim prebivalstvom je vzbudil različne komentarje obisk bivšega ministrskega predsednika dr. Antona Korošca na grobu zm-nega konrtskega vojvode Lune, ki je b;!. kakor znano, ob priliki nekega incident i pred par meseci ustreljen v Niš J. Dr. Korošec je delj časa ostal zamišljen na grobu vojvode Lune. Znano je. da je bil vojvn.ia Luna eden izmed onih. ki so bili osumi i ni, da so skupno s Punišo Račičem pripravljali atentat v Narodni skupščini na Stje-pana Radiča in tovariše. Škofovska poslanic pred sodiščem Zagreb, 20. marca. n. Danes se je pričel pred tukajšnjim sreskim sodiščem proces zaradi škofovskega pastirskega lista, ki je bil naperjen proti našemu Sokolstvu. Voditelji zagrebških in krapinskik Sokolov so namreč vložili tožbo zaradi klevete proti nadškofu dr. Bauerju in ostalim škofom ter proti kaplanu Dragutinu Kocipern. ki je nastavljen pri župniji Sv. Marka. V svoji tožbi inkriminirajo sledeči odstavek iz pastirskega lista: >:Dne 11. septembra sta imeli župi Varaždin in Zagreb zlet v Krapino. Vsi govorniki so napadali katoliško cerkev in vero. Glavni govornik je rabil tako prostaške besede, da se ne morejo ponavljati v dostojni družbi, šel je celo tako daleč, da je bogokletno primerjal Kristusa s Tvršem.« Tožite!ji odločno zanikajo to podtikanje. Obtoženi kaplan Dragutin Kociper se je v današnji razpravi branil, da je 3. januarja prečital pastirski list v cerkvi sv. Marka, kakor mu je velevala dolžnost, ker mora biti poslušen napram svojim cerkvenim oblastem, ki jo predstavlja neposredno zanj župnik pri Sv. Marku dr. Svetozar Rittig. Državni tožilec dr. Gavrančič je k temu pripomnil, da ni to nikaka olajšava za obtoženca, ker je po zakonu podvržen kazni vsak, kdor širi kako kleveto po nalogu ali dovoljenju ali izjavi kogarkoli. Ker pa je kaplan Kociper prečital pastirski list po nalogu župnika dr. Rittiga, je državni tožilec razširil tožbo tudi nanj. Ker dr. Rittig ni bilo pri razpravi, je bil proces odgoden. Iz državne službe Beograd, 20. marca p. Napredoval je v višjo skupino svetnik pri direkciji držav, nih šum v Ljubljani inž. Ciril Dimnik. Na lastno prošnjo je premeščen dosedanji prometnik na železniški postaji v Ormožu za postajnega načelnika v Beltince. Odhod avstrijskega poslanika Beograd 20. marca AA. Avstrijski poslanik na naSem dvoru dr. Plbnis je od_ potoval iz Beograda. Za njegove odsotnost,i bo vodil posle poslaništva svetnik poslaništva Hiigel. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska nopoved za dan?s: Zelo oblačno, pozneje spremenljivo, zmerno toplo, ponekod vetrovno, v zapadnih kraj.Ii države bo mestoma deževalo. — Situacija včerajšnjega dne: Široka proga barometr-ske depresije prevladuje nad severnim >1 lom kontinenta in se je pričela že širiti proti jugu ter je ponekod dosegla nr.še kraje. Viscki pritisk se je ustalil nad zapadlimi delom Sredozemskega morja in Španijo. Ia izobarična razdelitev je povzročila tople, južne ali zapadne vetrove ter visoke temperature. Pritisk je narasel v naši državi na 0.5 do 7.5 mm. posebno na vzhodu in v južnih krajih, manj v severozapadnih. Dunajska vremenska napoved za torek: Najprej večinoma še oblačno, v nekaterih krajih padavine, en ali dva dni hladnejše vreme. Maši kraji in ljudje Za oživlenje tujskega prometa med Jugoslavijo in Avstrijo Ljubljana. 20. m.a rja. Kakor ie »Jutro« že na kratko poročat", se je v soboto in nedeljo mudila v Ljubljani večja skupina izletnikov iz Avstnie. Izlet je organizirala Avstrijska prometna zveza v sporazumu z našo Zvezo za tujski promet, ki sta se z ozirom na težave dana .šnjega mednarod denarnega prometa dogovorili za sodelovanje, da bosta lajšali :n pospeševali tujski promet med Avstrijo in našo kraljevino. Po tem skupnem načrtu je pred kakšnim mesecem večja skupina Slovencev in Hrvatov (okrog 3(X>) priredila izlet na Dunaj, 'kjer so se izletniki pomud.il: ves teden, za njimi pa je pripotovalo okr-rj 900 izletnikov iz Beograda in Novega Sad.' ki so prav tako ostali na Dunaju več dn'. Zdaj so prišli Avstrijci, da v Ljubljani Jugoslaviji vrnejo obisk. V skupini, ki je štela vsega skupaj 840 izletnikov, je bilo 200 Dunajčanov. ostali pa so bili iz Gradca in okolice. 250 jih je iz.stopilo v Celju, da obiščejo tam svoje znance in sorodnike. 540 pa se jih je pripeljalo do Ljubljane, kjer jih je čakalo prav tako mnogo znancev in pa neprijazna ploha dežja. Po njihovem prihodu so se na mah napolnili vsi ljubljanski hoteli, tako da je bila prava stiska za prenočišča. Prav tako pa so Avstrijci zasuli s svojim obiskom vse naše restavracije in kavarne. Glavna atrakcija je bila seveda tudi za velikomestne D-unajčane kavarna na nebotičniku. V znatni meri so avstrijski gostje izrabili svoje bivanje v Ljubljani, da se naužijejo raznih dobrot, ki jih Jugoslavija kot agrarna dežela, kot domovina vina in tobaka nudi po nizkih cenah Kar se tiče vina, so se gostje razdelili v tri stranke, ki so se navduševale za cviček, za dalmatinca ali pa za ljuto-merčana. Privoščili so si tudi pristnih kranjskih klobas, trafike so pa kar oblegali. ker so vedeli, da bodo pri nas za majhen denar dobili boljših cigaret, kakor so razni evropski surogati. Z računi so bili povsod povsem zadovoljni. V nedeljo zjutraj so izletniki napolnili avtobus, ki jih je pod vodstvom dveh iz-prašanih vodnikov in pa tajnika Zveze za tujski promet g. Valaška zapeljal po mestu, da si ogledajo razne znamenitosti kakor muzej. Narodno galerijo itd Seveda so se povzpeli tudi na Grad. od koder so čudili lepemu razgledu. Nekateri izmed gostov so Ljubljano poznali še iz mirnega č:sa in kar niso mogli verjeti, da se me-ste v tako naglem tempu razvija — Nekateri so se odpeljali tudi v Kočevje, ena skupina pa j e porom al a na Bled. V nedeljo zvečer so s prav lepimi vtis" in prav zadovoljni odpotovali Prej .-o t ?.a popotnico še dobro založili s cvičkom, dalmatincem in ljutomerčanom, pa tudi na naše dobre domače prigrizke seveda niso pozabili, trafike v bližini kolodvora pa so domala izpraznili. V kratkem prispe k nam nova skupina Dunajčanov, ki bo obiskala Ljubljano, Zagreb in Dalmacijo. Tretja skupina, ki bo pripotovala zatem, si bo ogledala Ljubljano in Bled. Kakor kažejo ti primeri, se vkljub vsem r<." ;t>odarskim težavam in vkljub vsem zaporam pri dobri volji vendarle najdejo še pota in sredstva, da se med sosednjima narodi vrši malo živahnega kulturnega, go-snod-.r-kega in življenjskega prometa. Vsa Ljubljana je očarana in govori o novi filmski zvezdi Frančiški Gaal in njenem izvrstnem filmu prisrčne zabave, smeha in petja G. Jakob Šter je bil od občinskega zastopa velike občine Šenčur pri Kranju povodom 601etnice imenovan za ču. tnega občana Taki dog;.dVi so na deželi redek pojav, kajti tam je vsak tako temebito pretehtan glede svojega zasluženja, kot suho zlato. G. Šter, mož vztrajngea dela, tih in skromen, pa je v polni meri zaslužil to javn.o priznanje. Kot pristna gorenjska korenina se ni nikdar ustrašil bojev in trnjeve poti načelnosti. 2e od leta 1902 je član občinskega odbora in je bil dolga leta prvi občinski svetovalec, od leta 1919. pa je župan. Vsestransko sposobnega je klicalo Ln popolnoma Kot dopolnilo Foxov zvočni tednik in Ufin kulturni film »Na vrhovih planinskih gozdov« Predstave ob 4.. H8. in %10. uri zvečer Elitni kino Matica Telefon 2124 rrru niso mogli približati. Iz hleva so i e rešili edino kravo, ki je pre t ramena pobegnila in so jo šele zjutraj našli. K sreči je bila jasna noč skoro brez vso njegovi knjigi ne bo segla samo mladina, marveč jo bo s pridom prečital tudi odrasel čitatelj. če si hoče osvežiti, odnosno izpopolniti znanje o elektriki. Literature tp vrste imamo celo Slovenci vedno več. Po zelo ooučni in lepo napisani knjigi dr. Milana Vidmarja smo sedaj dobili krajše, snovno bolj omejeno delo dr. Čermelja. Obenem z monografijo o Tesli je dobil slovenski čitatelj kar kratek uvod v elektrotehniko. Pisec skuša v mladem čitateljn dv:gniti nacionalni pono6 in pravi v uvodu na naslov mladine: »Spoznala boš. da s ponosom lahko gledamo na delo svojih rojakov in da naš narod po njihovih zaslugah ne stoji na zadnjem ali na predzadnjem mestu, temveč da mu gre v elektrotehniki prvo mesto med vsemi. Kot dobro znamenje, da je moralo tako biti, pa lahko raztolmačimo dejstvo, da se je na naši zemlji, v domovini lepe Vide, prvič začela elektrika uporabljati v praktične svrhe. Še preden je Benjamin Franklin izumil strelovod, so v Devinu že poznali zračno elektriko in jo tudi izkoriščali. Na razvalinah starega gradu Tybein na morskih pečinah ie *ejo s svojo homersko Ilijado-. »Kosovot pomeni po piščevi sodbi dogodek v kulturni zgodovini Jugoslovanov. Slovanski narodi, zlasti vzhodni Slovan so v etnografskem pogledu še vedno sveži: obseva jih večerna zaria njihove heroične dobe. Zato še ustvarjajo narodne pesmi. Opevali so 9rbsko - turško vojno I. 1912./13., prav tako svetovno vojno. To. kar je v za-padnih deželah že popolnoma izginilo, je med vzhodnimi Slovani še danes živo: narodna pesem kot odziv aktualnim dogodkom Iz srbskega narodnega pesništva, ki je na.iob.inejše in najlepše narodno pesništvo v vsej Evropi, je Lazar Diimtrijevič izbral f>€6mi. ki opevajo vidovdansko katastrofo 1. 1389. na Kosovem polju. Te pesmi je izpopolnil z drugimi iz iste dobe, jih spravi' v vzročno zvezo in z vsega izb-an-"1-gd narodnega blaga ustvaril organsko celoto. Potek glavnih dogodkov je razširil z ep -zodami. Tako je nastala velika epopeja, ki jo dr Zupanič primerja s homersko [KX*zi-jo. Kakor je Homer samo zbral in povezal v epsko celoto med narodom živeče pesmi o trojanski vojni, tako je Dimitrijevia strnil narodne pesmi o Kosovem v močno epsko celoto. Pisec je v svoji razpravi opozoril na ne- ■domače vesti + Pozdrav Pilsudskemu. Poljsko-jugoslo-venska liga je poslala s svoje svečane pro-save rojstnega dne maršala Pilsudskega to-ie pozdravno brzojavko: Maršalu Pilsud-skemu. Varšava - Belvedere. Upravni odbor po!jsKo-jukos!ovenske lige v Beogradu smatra za svojo čast, zaprositi Vašo ekselenco, naj sprejme najtoplejše pozdrave, ki Vam jih pošilja beograjsko meščanstvo s sveča-ue akademije, prirejene v čast Vašega rojstnega dne, z iskrenimi željami za Vas in za napredek bratskega poljskega naro na. _ Predsednik dr. čeda Mihajlovič. ♦ Odlikovanje. Z redom jugoslovenske kronn 4 stopnje sta odlikovana akademski slikar Maksiui Gaspari v Ljubljani iu \ isji ravnatelj moške kaznilnice v Mariboru X io Vrabel, z zlato svetinjo za držav-i.anske zasluge pa ui>okojeni služitelj državne klasične gimnazije v Mariboru Franc Kelbič. ♦ Vojaške vesti. S kraljevin ukazom so imenovani: pehotni kapetan 1. razreda Ivan Oblak za vršilca dolžnosti komandanta 3. p'aninskega bataljona; žandarnierijski polkovnik Viktor Novak za pomočnika ko-aiandanta dravskega žandarnvrijskega Iva; kapetan 2. razreda Marijan Zmavec preveden v generalšrabno stroko, zra \->-;>!ovni poročnik Viktor Gliha pa je incuno-• ari za manipulanta skladišča izdelanega materijala zrakoplovno tehničnega zav„ria _- oddelka v Zemunu. Kam pa, Janko, tekom dneva greva? — vpraša žeirka Mira. »K Slamičn! — Saj vendar veva, da najbolje on servira!« * Spremembe v sodni službi. Ker je ukinjeni ekspozitura semborskega okrožnega sod;šču v Cakoveu. so bili tc dni izdani dekreti o premeščenju sodnikov in pomožne- osobja. Državni pravdnik dr Josip Fer-kovir je v l^tem svojstvu premeščen v Osiek. dr. Viktor Breznik je imen.ovun /a starešino okrajnega sodiš;:: v Čakovcu. sodniki BogiLin Lendovšck. Dragotin Cesarcc. Peter Marušič in Matiju Opanec so premeščeni k okrožnemu ?od:šču v Varaždinu, drksedan ju starešina svetnik Po v še p« je upokojen. * Zborovanje inženjerskih zbornic Jugoslavije, se je v nedeljo vršilo v Novem Sadu ob navzočnosti velikega števila delegatov iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in Novega Sada. Prisostvovali so tudi zastopniki ministrstva za zgradbe, oblasti in r;:znih organizacij gospodarskih strokovnjakov. Zborovanje je vodil g. inž. Žakič iz Novega Sada Zborovalci so sprejeli resolucijo o svojih stanovskih zadevah, ki so se že poprej obravnavale na obč.ni zborih ■»osameznih inženjerskih zl>ornic. Ko ;e bila resolucija sprejeta, je bilo zborovanje zaključeno in bodo o resoluciji razpravljale še posamezne inženjerske zbornice. pokrajinski zbor Srednješolcev v Mariboru. Dne 25. in 26. t. m. bo v Mariboru II. pokrajinski zbor Saveza jugosloven. =rkih srednješolskih udruženi župe za dravsko banovino pod častnim pokroviteljstvom bana g. dr. Marnšiča. Spored prireditev je: 25. t. m. v soboto ob %20. uri dijaška akademija z govorom, kon- č!am londonske kraljeve opere in londonski simfonični orkester s svojimi ISO godbeniki gostuje s popularno SIZETOVO OPERO Prekrasno filmsko delo, ki ga mora vsakdo videti in slišati. Originalni posnetki bikoborb v Sevilli. Krasno petje! Samo še danes! Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Zvočni kino IDEAL certnimi točkami in prosto zabavo. Vrši se v vseh prostorih Narodnega doma. 26. t. m. ob 15 v Narodnem gledališču predstava: Nušič 2Navadni človek«. Pokrajin, ski zbor bo v znamenju manifestacije srednješolske mladine. Ki zlasti v zadnjem času kaže veliko delavnost v našem obmejnem braniku. K udeležbi do vljudno vabljeni zlasti prijatelji mladine! + Razpis tajniškega mesta. Uprava banovine razpisuje službeno mesto tajnika pri s reške m cestnem odboru v Ljutomeru. Za to mesto pridejo v poštev prosilci, ki so vršili najmanj nižjo srednjo ali tej enakovredno šolo. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z vsemi dokumenti, je vložiti do 10. aprila pri sreskem cestnem odboru v Ljutomeru * Lep napredek strelskega športa v mariborskem okrožju. Dosedanjim 21 strelskim družinam, ki jib je že štelo mariborsko strelsko okrožje, pa sta se pridružili sedaj zopet dve novi zvezni strelski družini, ki sta bili ustanovljeni v Rogaški Slatini iu v Ptuju v nedeljo. V Rogaški Slatini je predsedoval ustanovnemu občnemu zlvoru blagajnik zdraviliške uprave g. Viktor Gračner. Da je prišlo v Slatini tako naglo do ustanovitve strelske družine, je v veliki meri tudi zasluga ravnatelja zdravilišča g. inž. Dietriclia. Pri volitvah je bil izvoljen odbor, kateremu predseduje g. Arsič. že ustanovni občni zbor je pokazal, da ima slatinska strelska družina pred seboj zajamčeno kar najlepšo in najuspešnejšo bodočnost. _ Druga narodna postojanka pa je bila postavljena z ustanovitvijo zvezne strelske družine v Ptuju. Ob nepričakovano visoki udeležbi prebivalstva je otvoril ustanovni občni zbor predsednik pripravljalnega odbora in ptujski mestni poveljnik podpolkovnik g Šarac. ki je tudi izvoljen za predsednika odbora. * Novi grobovi, v Ljubljani je umrla ga. Ema žnideršičeva in bo njen pogreb jutri ob pol 15. na pokopališče pri Sv. Križu. V Mostah pri Ljubljani pa je podlegel težki bolezni g. Josip Kelbelj, občinski odbornik in član krajevnega šolskega sveta. K večnemu počitku bo položen jutri ob 15. na pokopališču pri Sv. Križu. Pokojnima blag spomin, ostalim iskreno sožalje! * Razpis književne nagrade. Mladinska matica izda tudi letos v izredni publikaciji knjgo za na j m ki j še šolske otroke in razpisuje zato nagrado v znesku 2000 Din za najboljše delo, ki bo tudi zrelo in primerno za tisk. Po obsegu naj delo ne presega štirih tiskanih pol formata izredn h Ma: . i blikacij. Snov poljubna. Delo je lahko literarno ali s!iikarsko. pihano v prozi ali v ver-z h, da je le umetnina primerna za otroke od 6. do 9. leta Nagrajeno delo dobi tudi običajni honorar. Če pa med dospelimi rokopisi ne bi bil nit; eden vreden razpisane nagrade, si pridrži odbor pravico znižati nagrado al ce'o odkup ti rokopis — s privoljenjem avtorja seveda — za samo običajni honorar. Sprejemajo se le tipkani rokop sj posilanf* po pošti, ki naj bodo opremljeni z geslom. Isto geslo naj nosi tud; zaprta kuverta. ki pa naj vsebuje le geslo in kontrolno številko brez imena in na-slova avtorja. Naslove in imena sporočijo tajndštvu Mladinske marce tekmovalci šele po presoji, ki bo objavljena v »Učiteljskem tovarišu«, da se jim vrnejo rokopisi, oziroma izplača nagrada. Radi identif kacije naj navedej'0 tedaj poleg imena in naslova še geslo in kontrolno številko Rokopise sprejema do 15. avgusta t. 1. tajništvo Mladinske mat"'ce, Ljubljana. Frančiškanska ulica 6/1. Po tem tcrnrnu dospeli rokopisi ne pridejo več v postov. + Društvo za zračni promet Aeroput je priredilo v nedeljo v Beogradu zborovanje vseh svojih akcijonarjev, katerega se je udeležil tudi strokovnjak zrakoplovstva kot zastopnik vojnega ministrstva, zastii-pani pa so bili tudi poleg odposlanca ministrstva za trgovino s svojimi odposlanci tudi razni drugi javni faktorji, ki so zainteresirani na napredku zračnega prometa. Na zborovanju so se reševala v prvi vrsti materialna vprašanja in je bilo iz vseh poročil razvidno, da so samo zaradi splošne krize zn;5ane subvencije krive, da društvo ne more v celoti izvajati svojih načrtov. Naposled je bilo sklenjeno, da letos na naših progah ne bo otvoritve rednega prometa ored 15 aprilom. * Vse čebelarje opozarjamo, da fe bo vrši'1 v nedelja dne 26. marca t. 1. redni občni zbor Čebelarskega društva in sicer ob 10 v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti v Ljubljani Za udeležence občnega zbora je dovolilo mi-istrstvo prometa polovično vožnjo pod navadn:mi pogoji. Shranite zato vozni listek, ker bo veljal z legitimacijo, ki jo bodo udeleženci dobili na občnem zboru, za brezplačen povra-tek. Ugodnost polovične vož-ije velja za 25., 26. in 27. t m Čebe1arji, udeležite se občnega zborovanja v velikem številu. — Tajnik. ♦ Arctacija nevarne leparke. Litijski orožniki- so v nedeljo na obhodu proti Primskovem na neki samotni kmetiji izsledili že po »Policijskem dnevniku« zasledovano Marijo Streharjevo. ki je zagrešila že ra/ne goljufije. Streh« r jeva pa se peča tudi s tihotapstvom, še večjo škodo pa povzroča na ta način, da govori lahkovernim ljudem o vseh mogočih vehkih kupčijah m da potem, ko ie lahkovernim revežem z najbolj žvimi barvami op-Pflla. kako nevarno je shranjevati denar drma ali pn v kakem denarnem zavodu, pobir;i od njih tudi velike deleže za svoje) kupč jska podjetja. Mimogrede se peča tudi s tihotapljenitm saharina, izdaja pa se ljudem za delničarko ve-r ki h podjetij ni je <5 svojimi lažmi hrbov-cem okrog L;ti;e baje izvab'la že v^ite. tUsliši nase, pred železniškim podvozom pa žalostinko ^človek glej-, nakar je krenil žalni sprevod na pokopališče k Sv. Križu, kjer so položili dr. Josipa Mantuanija k večnemu počitku. S če Baby Ij nhi.. E "„,iii„m................................ m, m g u— Z Abrahamom se bo srečal danes enkrat inspektor-šef davčne uprave za ljubljansko okolico, g. Joža B e k š. Gospod Abraham je prastar in bo gotovo tudi srečno prešel skozi mladostne iskre in plamene našega jubilanta, ki pa bo v svoji sp.oš-no znani dobrodušnosti gotovo tudi Abrahama prištel med svoje mnogoštevilne prijatelje. Ostali prijatelji želijo jubilantu Bekšu še mnogo srečnih let in so tudi prepričani, da bo žar mladosti njegove duhovitosti in delavnosti vedno preganjal vse sence tudi od bodočih jubilejev, ki v splošnem nosijo obeležja starosti. (UNO »LJUBLJANSKI DVOR« Telefon 2730 Trije mušketirji Po A. Dumasovem romanu DOUGLAS FAIRBANKS Ob 4,, i/2 8. in 9. uri zvečer Najnižje cene Din 2.--, 4.-- in 6.— katere značilne podobnosti med povim°?-n:i*ii oni^i v >Ilijad:« in v e)>opeii »Kcso-vo ; ker preprosti srbski ljudje, ki so ustvsnah kosovske pesnitve, niso poznali Homerja niso mogli biti pod grškim vp'i-vom. Podobnost je tedaj tem bolj presenet-liivi. i):mitri'>vi('eva epopeja ^Ko^ovo^ obravnava .spored dveh celin, dveh k.iitu' dveh relitrii- dveh ras. dveh moral. Poles: mnogih znanih vojskovodij in plemičev so na Kosoven) pr>i!li srbski car Lazar, turšk' sultan Murat in nieimv nojstarejši sin .Takub Azij-- so « *>\oio -vvilčno močjo zadavili Evrop-re. damascenske sablje in saraceneka kop-i-i so premagale srbske nože in meče, islam i" trumiiiral nad krščanstvom, toda !:rščan-sk;t morala ie ostala nepremagana. Mla ii so p- spfli da se bodo borili za ?krst časni i flobodu zlatniu; preko ">H0 let so uojili misel o maščevanju za Kosovo in jo toliko ča-s;. izročali od rodu do rodu. da je naposled zmauala pisec priznava nekatere slabosti in napake Dimitriievičeve epopeje, vendar pa vidi v nji re=en in doslei edin uspeli poskus, da ?e homersko bogastvo srbske narodne pesmi strne v narodno epopejo homerskih kvalitet. Razprava dr. N. Zupaniča je spisana v srbohrvaščini. Izenačenje slovanskih črkopisov Prihodnji »Etnolog« bo obiavil razpravo Mihaela Markiča »Izenačenje slovanskih črkopisov? (navajamo no separatnem od tisk j). Pod eesloin »SSI, — Slovani, srce »veta« (dr. N. Zupanič) kaže pisec, kako bi bilo moaoče izenačiti črkopse vseh slovan- skih jezikov. Podobnost slovanskih jezikov na tako velikem ozemlju, kakor ga obsegajo slovanske zemlje, je še vedno unikum na svetu. Pisec pa priznava, da bi utegnili slovanski jez;ki pod vplivom napredujoče kulture vedno bolj diverzirati in predlaga zoper tak proces nekatera slovniška sredstva. Največji unikum pri Slovanih pa vidi pisec v tem: -»Eksistira namreč narod z enim jezikom, dvema imenoma in dvema črkopisoma — srbohrvatski... V koliko je to no-vzročil poseben historijski razvoj, v koliko tuji vpliv, kateremu ee Slovani le preradi vdajajo, nočem tj preiskovati. Sedaj je situacija drugačna. Političnemu uedinienju na; bi sledilo tako rekoč tudi uedinjenje obeh črkopisov. Način, kako to izvršiti, ie prva in glavna naroga te razprave.« — Pri tem pa ne smemo staviti vprašanja »alk —• >aV«. Ali cirilica ali latinica, ali fonetična ali etiomlogična pisava. Ta logična napaka je napravila na mnogih kulturnih poljih že veliko zmede. Nekaj primerov: »ali« emisijska, "ali« ondulacijska teorija; »ali« imdividualizem. >ali« kolektivizem itd. Prvo vprašanje pri dveh ek&tremih mora biti vedno, ali sta združljiva, ali ne. V prvem slučaju je določiti meje enemu in drugemu ekstremu. tako da se doseže nekak »optimum«. ki najbolj ustreza svoji nalogi. Prof. Markič potemtakem 9matra. da ni treba zavreči niti tega, niti onega črkopisa, marveč se »optimum« doseže tako. da se spremene nekatere črke v obeh abecedah. Tako bi dosegli, da ista oblika v obeh abecedah ne bi predstavljala dveh različnih glasov. Pisec svoje predloge podrobno utemeljuje in navaja ob koncu zanimive razprave tako reformirano latinico in ciril co, ki bi bili prikladni za pisanje vseh slovanskih jezikov. V časopisnem izenačenju srbohrvaščine vidi odprto pot k širšemu in še važnejšemu programu: k izenačenju slovanskih črkopisov. Glasnik Muzejskega društva za Sl»vo_ nijo. 1.—4. zvezek. Zgodovinska sekcija. S sodelovanjem članov uprave zgodovinske sekcije uredil dr. Josip Mal. Lepo opremljeni, 104 strani obsegajoči zvezek pri občuje sledeče razprave: Univ. prof. dr. Balduin Saria: »Arheološki zemljevi. di«, »Najdba rimskih bronastih novcev v Igriški ulici v Ljubljani.« Dr. Josip žon. tar: »Banke in bankirji v mestih srednjeveške Slovenije.« Ivan Vrhovnik: »Paberki iz proti reformacijske dobe«. Dr. Rudolf Andrejka: »Zemfljiške razmere v Selški dolini v začetku 18. stoletja.« Dr. Fran Zwibter: ^Socialni in gospodarski problemi ilirskih provinc.« Dr. Melita Pivec.Ste-le: »Naše knjižnice«. V Zapiskih sta objavljena Walterja Schmieda nekrolog Arnoldu LuschLnu Ebengreuthu in Viktorja Steske »Vodnikovo pismo iz leta 1797«. številko zaključujejo ocene raznih znan_ stvenih knjig. Herald i ka Jugoslavije. Tvrdka »Kava Hag d. d. Zagreb« je izdala v lično opremljeni knjigi grbe vseh dežel in mest Jugoslavije. Grbi so natisnjeni v originaL nih barvah in čeprav jih je tvrdka pripravila v reklamne namene, bodo dobro rabili tudi znanosti in vsem, ki jih zanima naša heraldika. Knjigo je uredil in legen. do napisal ravnatelj kr. državnega arhiva v Zagreba Emilij Laszowski. Vsekako nenavaden primer trgovske reklame, ki koristi tudi znanosti! Kako dosežete, da Vam bo pilo dete več mleka? Koliko truda često potrošite, da pregovorite otroka, naj pije mleko! Mnogo-krati odpor otroka ni tako neopravičen, kajti mleko ni tako lahko prebavljivo, kot se v obče misli. Tisoči mater dajejo zato dve do tri žličice OVOMALTINE v skodelico mleka ter dobe pijačo, ki ima odličen okus. se lahko prebavlja. poleg tega pa otrokom tako prija, da .jo zelo u— Predavanje o veliča»tju Visokjfi Ta- t-er bo nocoj ob šesti uri v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti. Predaval bo g. nadzornik Ljudevit Siasny. Predavanje bodo pojasnjevale številne ski optične slike. — Sedeži 5 Din. stojišča 2 Din, dijaki prost:. — Planince, športnike in prijatelje društva vabi vljudno Društvo prijateljev poljskega naroda. u—- Predavanje v kemičnem Seminarju. V j>etek 24. t. m. bo predaval g. dekan prof. dr. ing. A. Kral o predmetu: Po-znatki o elastičnosti in trdnosti pri teh-ničnih preiskavah. Predavanje so bo vršilo v kemični predavalnici Drž. realne gimna. zije, Vegova ulica 4 in je dostopno vsakomur. Pričetek ob 18. uri. u_ Prirodoznanstvena sekcija Muzejskega društva sporoča, da se že najavljeno predavanje g. dr. Oskarja Reye o potovanju po francoskem Maroku zaradi nepredvidenih zaprek ne vrši ta teden, temveč šele v četrtek 30. t. m. u_ Krajevna organizaccija JRKD za sodni okraj v Ljubljani bo imela 23. t. m. ob 20. članski sestanek v steklenem salonu Kolodvorske restavracije. Poročali bodo: dr. Oton Fettieh o mestnem proračunu in gospodarstvu, dr. Mihelak Josin o gospodarskih vprašanjih in za sreski odbor dr. Josip Cepuder. Vabimo vse člane k polno-številni udeležbi. u_ Predavanje o bolniškem zavarovanju privatnih nameščencev bo v okrilju Zveze društev privatnih nameščencev v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti iutri ob 20 u— Praktične vaje v obrezovanju drevia, v nske trte in vrtnic pnredi podružnica SYD danes ob 15. n.i Vrtači, kjer bodo obrezovanje poučevali naši naiboliši strokovnjaki gg. nadzornik £trekcli. višji vin. inšpektor Gombač. inž. L« km ari in ravnatelj Lap. Zbirališče na Vrtači pred hišo št. 17, ob železniški p-ro^i 27. marca XVI. DRAŽBA KOŽ divjadi na Velesefmu Pošljite nemudoma blago na naslov: Ljubljana »Divja koža« Velesejem. u— Materinski večer zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece z domom kraljic*- Marije se bo vršil po žc znanem sno-r<;du šele 29. t. m., ker je dvorana OUZD za 22. t. m. nepričakovano oddana. u— Večer Soče, V soboto jc »Soča« posvetila svoj sestanek spominu velikega istrskega pisatelja, politika in esteta Ev-genija Kumičiča (1S50—1905-1) Predaval je o njem v svoji znani, blagoglasno lepi -srbohrvaščini, g. prof. Josip Bačič, ki jc prav tako odličen predavatelj kakor poznavalec domače slovstvene in politične zgodovine. Po predavanju je izprcgovoril še g. načelnik Sanein, potem pa se je ob petju mladega, pa strumnega zbora »Hu-golin Sattner« razvila živahna zabava vsem Jožctom in Jožicam na čast. Večer je prav lepo uspel, k.kor jc že stara navada pri »Sočanih«. u_ Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani je imelo dne 19. t. m. v restavraciji Zvezda svoj redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen v glavnem prejšnji odbor in sicer predsednik dr. Meršol Valentin podpredsednik dr. Kunst Alojzij, tajnik dr. Praprotnik Sabina, blagajnik dr. Fink Marija, knjižničar dr. Baje Oton. odbornika: dr. Brenčič Lojze in dr. Pintar 'Ivan; revizorja dr. Zalokar Ana in dr. Praunseis Alojzij; razsodišče dr. Hebein Jože, dr. La-pajne živko, dr. Arko Jožko. u_ Uprava UROIR, pododbor Ljubljana vabi svoje člane na letni občni zbor, ki bo v nedeljo 9. aprila ob tO. v društvenih prostorih v Kazini II. nadstr. z naslednjim dnevnim redom: Poročilo upravnega odbora, poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora; razrešenica staremu odboru (predlog in sklepanja); volitev novega odbora (po čl. 30 pravil); Volitev delegatov za kongres UROIR v Beogradu, razno. u— Učiteljski pevski z.b^r v Ljubljani Kakor je javljeno, bo 24.. 25. in 26. t. m. tečaj le za ženski zbor. Pričetek v petek ob 9. uri v Glasbeni Matici. Tovarišice, udelečite se vaj polnoštevilno. — Odbor. u—. jadranaši. XXVII. redni občni zbor JNAD Jadrana se bo vršil drevi ob 20. v društveni čitalnici. Dnevni red običajen. Udeležba za vse članstvo stroge obvezna. Odbor. Pri boleznih žolča, jeter in živcev je priporočljivo, da izpije vsak dva do tri mesece skozi nekaj tednov vsak dan zjutraj na tešee pol kozarca Saxlehnerjeve »HUNYADI JANOS«. »Hunvadi Janos« grenčica je izborno, neprekosljivo naravno odvajalno sredstvo. Ureja stolico, odvaja škodljive snovi iz telesa, poživlja organizem in dela telo bolj odporno. Dobiva se v lekarnah in drogerijah in vseh boljših trgovinah. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem! _ ii ŠOLSKI DOM « j*' Tel. 33-87. Slavni tenorist Richard Tauber v filmu „POT K SLAVI" Predstave: Danes ob 20., jutri ob 18. in 20., v četrtek ob 20. uri PRIDE! PRIDE! »Dvoje modrih oči, en tango« CEjsfc. , radi jemljejo. OVOMALTINE se dobiva iz .najboljših sestavin slada, mleka, jajc in nekaj kakao-a. Kakao je pride-jan samo radi boljše arome, a ne radi hranilne vrednosti. Zdravniki vsega sveta priporočajo že decenije Ovomaltine kot krepilno hrano, zlasti za slabotne iii nervozne ljudi. u— Občni zbor društva zobotehDikov dravske banovine bo jutri pri >Sokolu Vstop dovoljen samo članom. u— Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola poziva vse svoje člane, kakor tudi člar.e Sokola III., ki žele na I. Pokrajinskem zletu aktivno sodelovati, da pošljejo svoje prijave, ki jih bodo prejeli po pošti te dni najkasneje do 24. t. m., bratu Mulač_ ku Josipu — Kmetiiska družba — Turjaški trg. — Na poznejše prijave se ne bo mogoče ozirati. u— Dve žrtvi prepira. V splošno bolnico so včeraj pripeljali brezposelnega Josipa K., stanujočega v Mostah. Imenovani se pozno zvečer vračal v družbi svojih sinov domov, med potjo pa so so pričeli prepirati Eden izmed sinov se je tako razburil, da ;e pograbil nož in sunil očeta z nožem v desno roko. — V Mostah pri Kamniku ?o se v nedeljo opoli v neki gostilni domači fantje Naenkrat je nastal hud prepir, iz katerega se je razvil pretep. Janez Pogač-ir Je pograbil nož in pričel divjati. Ixitil se je najprej 8 letnega zidarja Janeza Bersan-ta, ter ga z nožem večkrat hujše ranil. Iz Maribora a_ Obisk Bogoljubova v Mariboru. Danes prispe v Maribor svetovni šahovski mojster Bogoljubov, ki bo odigral zvečer veliko simultanko s poljubnim številom igračev ob 20. v restavraciji hotela jOrek. Za to igro vlada mej vsemi mariborskimi šahi sli in tudi med mariborskim občinstvom ter ljubitelji kraljevske igre sploh, veiiko zanimanje. a_ Šahovski turnir za prvenstvo Maribora je bil v nedeljo končan. Tekmovali so med seboj najboljši igralci >Mariborskeea šahovskega kluba.-, ; železničarjev;, >Tri-glavaj in ^Napredka?. Zadnje kolo so nred-včerajšnjim odigrali železničarji proti Napredku in MŠK proti Triglavanom. Zmaga! je MŠK s 7 točkami proti Triglavu, Napredek pa s 7 in pol točke proti železničarjem. Končna slika turnirja je naslednja: Mariborski šahovski klub 20 točk od 34 dosegljivih, Napredek 13 in pol točke, Triglav 9 in pol točke in zadnji Železničarji s 5 točkami. Prehodni pokal za leto 3933.. ki so ga kupili vsi klubi skupno, jc pripadel torej Mariborskemu šahovskemu klubu. Prihodnji mesec bo v Mariboru šahovska tekma med najmočnejšimi predstavniki omenjenih klubov po coup-sistemu a— Razstava slovenske moderne umetnosti, ki se je bodo udeležili najpomembnejši tvorci naše likovne panoge z najnovejšimi deli bo v Mariboru po dclgvm presledku med tovrstnimi prireditvami dogodek varnega kulturnega pomena, ki bo nudil mariborski javnosti informativen vpogled v glavno smeri današnjega snovanja na li-ko vnem polju. Razstavljea dela bodo na ogled v veliki kazinski dvorani od 23- t. m. naprej. Razstavo priredi ljudska univerza in bo pod pokroviteljstvom gospe Maistrove. predsednika ljudske univerze inž. Ku-kovea, predsednika zgodovinskega društva prelata ur. Kovačiča in podžupana g. louha. a— Sresko učiteljsko društvo v Mariboru za desni breg je >oklonilo Borzi dela z-a inteligenčne poklice 1000 Din, ki se bodo uporabili za podporo brezposelnih učiteljev Srčna hvala in prošnja: posnemajte: a_ Zveza mladih intelektualcev bo imela v četrtek 23. t. m. ob 20. v palači Delavske zbornice javno predavanje o razvoju mlade inteligence po vojni. Predaval bo prof. cand. E. Boje. a_ Važno opozorilo brezposelnim. Po nalogu banske uprave opozarja mestno nač:l-stvo brezposelne delavce, naj ne zapuščajo domačih občin in naj ne hodijo v mesta iskat dela, ker ni upanja, da bi ga dobili, kakor tudi ne morejo dobiti nobenih brezposelnih podpor. Pač pa naj skrbe domače občine, da se bodo zaposljevali njihov; brezposelni občani pri domačih zasilnih delih. a_ Od doma je pobegnil zaradi ukora. Iu ga je dobil od star^-v zaradi slabih učnih uspehov v šoli, 15 letni četrtošolec tukajšnje gimnazije Vojmir Jurkovič. Deček je srednje postave, podolgovatega in bledega obraza in je oblečen v sivo športno obleko. a_ Kap jo je zadela. Ko se je mndila v nedeljo na obisku pri svojih starših v Mariboru 2. Čim je »Ljubljanski šahovski klub« zaznal za mojstrovo potovanje in čul, da tudi Maribor in Zagreb s polno paro delujeta na to, da pridobita Bogoljubova vsaj za en nastop v tamošnjih šahovskih krogih, je tudi s svoje strani mobiliziral vse sile, da lepa prilika ne bi ostala neizrabljena in da pripravi tudi šahovski Ljubljani izreden šahovski dogodek. /tal je klubova dobra volja naletela na težke ovire. LSK se je komaj rehabilitiral •— njegov začeten finančni položaj je preslab, da bi mogel kriti preračunane občutne izdatke, potrebne v kritje režije. Ne glede na to pa je računajoč z zavednostjo in prestižem ljubljanskih šahistov in šahu naklonjenih krogov, tvegal v svojem idealnem stremljenju vse, le da zasigura tudi v šahovskem pogledu kulturni sloves slo-■v enske prestolnice. Klubu se je posrečilo zagotoviti dvodnevno gostovanje Bogoljubova v Ljubljani. Mojster bo prispel v Ljubljano v petek 24. t m. popoldne in bo odigral še isti ve čer v prostorni kletni dvprani hotela »Metropol« z neomejenim številom ljubljanskih igralcev veliko šahovsko simultanko Kljub že omenjenim velikim režijskim stroškom, sc je prijavn.ina določila le na 20 Din za osebo — znesek, ki ga bo vsak zaveden šahist tvegal gotovo brez obotav-Lanja za edinstven užrtek, ki ga bo deležen a borbi s slavnim ruskim šampionom. Vsak igralec, ki želi igrati na tej sirnul-t mki. se mora brezpogojno do petka do 20. ure javiti prireditvenemu vodstvu v igralni dvorani. Šahovnico naj vsaj prinese s Seboj. V soboto, 25. t. m. ob 14. bo nastopil Bogoljubov v kavarni Evropi proti ekipi nujjačjih ljubljanskih šahistov Število igralcev na tem turnirju jc omejeno, ne glede na to, da se bo pripustilo k temu turnirju le šahiste. ki so v svojih klubih kvalificirani kot jačji igralci Za ta turnir sprejema prijave od 21. t m. dalie ''«žur ni odborn-k LSK v kavarni Evropi Prijav ni na 25 Din za osebo, -se plača ob prijavi Po tem turnirju, ki bo končal predvidoma okrog 18., bo sledil zanimiv šahovsk-dvoboj Bogoliubova z našim mojstrom dr M. Vidmarjem. K vsem tem prireditvam ima pristop vsa javno«* in ie določena r-:~f"wuna za vsako navedenih prireditev 5 Din za ose bo. (Dijaki z izkaznico polovico.) Gospodarstvo Beseda o lahkomiselnem širjenju hmeljskih nasadov Kakor vsako pom:ad, tako preudarjajo tudi letos hmeljarji po vsem svetu, kako bi hmeljarili, da bi imeli čim večji dobi, ček. Letos tare hmeljarje posebno skrb, ali naj obdržijo sedanje število sadežev aH naj jih skrčijo. Nekateri okoliši tudi resno premišljajo, ali bi kazalo celo po. večati hmeljske nasade. Med te spadajo tudi hmeljarji na.še države, zlasti Vojvo-dincL Mi smo že v jeseni, ko se je hmelj-ska cena znatno popravila in 30 nekateri tudi med našimi hmeljarji širili krivo vero ,da je treba širiti nasade, svari M hme_ Ijarje, naj se ne prenaglijo. Zmaga mokrih v Ameriki daje še dandanes nekaterim hmeljarjem upanje, da se bodo povrnili spet zlati časi. Zato se iakušajo nanje pripraviti s prav razsežnimi hmeljni, ki. Navedli smo že večkrat vzroke, zakaj so te nade prazne. Več ljudi vedno več ve, je že stara izkušnja, zato poglejmo, kaj pravijo k položaju hmeljarstva drugi večji hmeljski okoliši. Tu je treba predvsem omeniti Nemčijo, ki je pravkar izdala uredbo, ki predpisuje tečen popis površine hmeljskih nasadov pri poe-jinih hmeljarjih. Dalje se oo po tej uredbi vsako leto določilo, koli ka največja površina sme biti zasajena s hmeljem v prihodnjem letu. Določena površina se bo vedno razdelila sorazmer no na posamezne hmeljarje. Za nov nasad je potrebno po tej uredbi poseono dovo. Ijenje pristojnih obiastev. Določene so hu de kazni proti prestepkomf in ni dopuščena nikaka odškodnina za izorane nasade ki jih je moral hmeljar opustiti na pod iagi teh predpisov. Hmeljarsko društve v žatcu (Češkcslc vaška) piše v svojem poročilu cd 12. t. m.: »Zunaj se plačuje okoli 700 Ke za 50 kg, kar pa nikakor ne doseže pridelovalnih stroškov in niti polovice cen v Nemčiji (1200 do 1700 Kč), čeprav v kakovosti ne doseza nemški hmelj češkega, kar kaže, da je naše (češkoslovaško) hmeljarstvo še vedno v krizi. Kupčija je prav slaba zaradi pojemala konsuma piva po vsem svetu, kar je posledica gospodarske s ti. ske. Razen tega pa obstoje še neprodane zaloge hmelja iz prejšnjih let. Nadejana odpomoč Amerike je doslej izostala, in to kljub temu, da sta obe ameriški zbornici odglasovali odpravo prohibicije. propadli upi v razmah izvOza v Ameriko in strah pred nadprodukeijo hmelja so prisilili Nemčijo k uredbi o določanju površine hmeljskih nasadov, čeprav nemška produkcija niti ne doseže potrebe nem. ških pivovarn. Če primerjamo položaj ce. §koslovaške z Nemčijo, je položaj češkoslovaške tem slabši, ker mora češkosjo. vaška izvoziti več kakor dve tretjini pri. delka a* tujino. Zato sta uvedba določanja površine hmeljskih nasadov in s tem v zvezi tudi preureditev izvoznega zakona prav nujni, posebno če uvažujemo ome.ie, ne možnosti za izvoz in nazaduječo domačo potrebo po hmelju.« Kaj naj pa mi porečemo k tema dvema glasovoma največjih pridelovalcev hmelja v Evropi. Mi smo še na slabšem kakor Čehi in Nemci, saj je 95% našega hmelja navezanega na izvoz. Če kljub temu nerazsodni ljudje v Vojvodini hitijo kakor brez uma spet saditi hmelj, je to prav tako nesmiselno početje, kakor je bilo to pred 6 leti, ko je baš nepremišljenost vojvodinskih hmeljarjev upropastila ugled in cene vsemu jugoslovenskemu hmelju, če je uvedla Nemčija zakon, kj določa nia. ksimalno površino hmeljskih nasadov, in namerava uvesti to tudi češkoslovaška, .je enako neobhodno potrebno tudi pri nas, da naša državna oblastva onemogočijo neodgovornim in neizkušenim konjunkturi sto m Svojevoljno odločanje o širjenju hmeljskjh nasadov. Z nesmotrnim razširjenjem nasadov bi zdrvelo n«še hmeljar, stvo v neizogibno propast. Zato je nujno potrebno, da naši hmeljarji, ki Se zberejo 25. t. m. k občnemu zb°m v Žalec, odločno zahtevajo, da se tudi pri nas uve. ljavi zakonito določanje površine hmelj, skih nasadov in se tako prepreči ponoven polom našega hmeljarstva, ki si še ni opomoglo od udarcev zadnijh let. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ostane skupna Na Jožefovo 6e je zgladila v prostorih Narodue skupščiue pri ministru g. dr. Kra-merju, mmstru trgovine m industrije g. dr. Sumenkoviču ministru n r. g. tMohori-ču in ne kater m narodnih poslancih depu-tacija predstavnikov slovenskega obrtništva pod vodstvom gg podpredsednika Zborn ce za TOI Josipa Kebeka iz Liubija-ne in zborničnega eiana Frana Bureša rt Maribora Prošnji deputacije, da se rok /& glasovanje o zbornicah ne podaljša in da se prizna za končnoveljaveu rezultat, ki je pokazal veliko večino za skupno zbornico v Ljubljanu. se je ustreg'o. Naslednjega dne je d epu taci j a predložila ministru trgovine in industrije dr Sumen-koviču zahteve slovenskega obrtništva glede izprememb obrtnega zakona n uredb o pr&ureditv- nekaterih obrtnih strok (brivske, mlinarske. mlinostavske. vrtnarske, tapetniške karoserijske, fotografske slikarske. mesarske v zvezi s špeharstvom. pekovske in elektrotehnične), glede Bat' e. šušmarstva kaznilnic i>n podpor obrtnikom za izboljšanje delavnic Depuracija se jc zglasila tudi pr- predsedniku vlade g. dr. Srškiou ter ga pros ta za p.vnoč obrtništvu dravske banovine, hudo prizadetemu po krizi. Naletele je povsod na razumevanje teženj našega obrtništva. Gospodarske vesti — Ljubljanska kreditna banka nam poroča, da je njen upravni svet na svoji plenarni seji 18 t m. sklenil v sporazumu z g komisarjem nvnistra za trgovino in industrijo v smislu člena 3, točke 2 uredbe o plačilnih rokih za vloge ir. druge do'gove ljubljanske kreditne bonKe v Liubli?«!- z dne 26 mai<5 1932. da izplača z»vod na zahtevo s početkom od 1 aorila l»to? vlagateljem in mefp kom rekočih računov iz njihovega dobro m p*-, a akontacijo v iznosu. ki ustre/3 obrestim za tromesečje od 1 ianuaria do 31 marca ' 193"» Pri !e dev ze razen neizpremenjenega Curiha malo popravile Avstrijski šiling se je v privatnem kliringu zaključeval po 9 do 9 30 dinarjev. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna šknd« okrepila jn f=e ie trgovala za ka*o no 178 in 180 Čvrstejše so tud <>sta!e državne vrednote od katerih so zabeležile zakllučke: 4 odst agrarne po 24.50 25 m 26 8 odi^t Bkiir no 38 :r. 6 odst. beg'učke po 31.50 in 32 Privilegirana Hgrarne se je zaključila po 222. Devi/e LbiMiana AmsteH-m "OSRo '2i Berlin 1361.80—1372.60, Bruselj 800.52— -2AiT ZNAirT" Veselje gospodint* in prit**«* Ooseivte i tHafhmm Pariza. h!tT, čistega o^iv izdelano n* nrtffl 804.46, Curih 1108.35—1113.85, London 197.42 — lOOO"-', Newyork ček 5691.r>9 do "S71S.85, Pariz 225.38—226.50, Praga 170.23 do 171.09. Trst 294.35 - '29(3.75. Zagreb. Amsterdam '2309.85 — 2321.21, Beri n 1361.80 - 137'J.OO, Bruselj 800.52 do 804.46, London 197.42—19902, Milan 294.J5 do '296.75, Ncvvork kabel 5713.59—5741.65, ček 5691.59 - 5719.85, Pariz 225.38—'226.50. Praga 170.23 — 171.u9. Curib 11-J8.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.335, Ix>ndon 17.S4. Ne\v-J'ork 515.50, Braselj 72.22, Milan 26.60, Madrid 4H.75, Amsterdam 20S.4-"). Berlin 123.075. Dunaj 72.86 (58.60). Sofija 3.70. 1'raca 15.38, Varšava 38. Atene 2.975. Bukarešta 3.08. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 1S5 — 18S, 71 o investicijsko 44 _ 4G. 8W'n Blair 38 bi., 7»,» Blair 34 — 36. Trbovlje 140 _ 1-50. Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda za kaso 1S1 do 185, z a marc 180 denar, za april 180 do 18j. 7 odst. uivesficijisko 44 do 45, 4 odst agrarne 24 do 25, 7 odst. Blair 34 denar, is odst Blair 38 do 38.50. 7 odst. posoj'!o Državne hipotekame 38 do 42. 5 odr?t. beglušfce 31 50 do 32; industrijske vrednote: linpeks 55 deuar. Narodna šumska 25 do 35. Šečeiana Osijek 100 do 105. Trbovlje 150 bl-igo: bančne vrednote: Narodna 3500 b ago. Privilegirana agrarna 222 do 225. Beograd Vojna škoda promptra 186 in 181 zakl jučka. ? odst rnvest cij?ko 43 zaključek. 4 odst agrarne 24 zaključek, 6 odet beg'uške 31 75 ir, 31 zaklkT-.ka. Narodna 3300 do 3350. Privilegirana agrarno 1Q6 :n 195 zaključka. Dunaj. Trboveliska 14.00, Alpine-Montan. 11.58. Secerana 17. Borzna tržišča LES + T.inblianska borza (20. f. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključeni so bili 2 vagona bukovih desk in 1 vagon jcloyih letvic. ŽITO 4- Chicago (20. t. m.) Začetni tečaji: pše-niia: za mai 52.75, za julii 53, za september 54.375; turščica: za maj 27.625, za julij 29.625, za september 31.50; oves: za maj 17.875. + Winnipeg (20. t. ni.) Začetni tečaji: pšenica: za maj 51.375, za julij 52.625, za oktober 54.50. + Ljubljanska borza (20. t. ni.) Tendenca za žito neizpreinenjena N.idijo se: pšenica (mlevska voznina. slovenska postaja, plačilo 30 dni): baška 76 ks 275 _ '277.50; banatska. 77 k» 277.50 — 280: turščica (mlev voznina. «lov. postaja, plačilo 30 dni): času nrirnerno »ulia, promptna 115 — 117.50: za marc 120 — 122.50: moka (mlevska voznina. #loven«ka postaja, plačilo 30 dni): baška *0« 450 _ 455; banatska. »Og« 42? 830—845; >5« 310-325; »6< 295 — 295; t>1X 190 — 200: »St 72.50 — 75. Otrobi: baški in sremski. v jutastih vre. čah 62.50—65, banatski. v jutastih vrečah 60 — 62.50. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 112.50 — 115. t Builiinpeštaiiska termin»ka borza (20. t. m.) Tendenca slaba, za turščico stalna. Promet »reden. Pšenica; za marc 14.10 do 14.12. za mai 14.95 — 14% Rž: za maj 7.82 — 7.83. Turščica; za maj 7.53 — 7.55. za julij 7.96 — 7.97. Lažni mitničar Ljubljana, 20. marca. Jakob Grei,rorin ie priznan navihanec, ki se zadržuje v Lioiblijani že dokai let, doma pa je iz Doba pri Domžalah. V Ljubljani ie vedno našel priložnostno zaposlitev, večkrat pa se je moral tudi do!g;e mesece zadrževati v zaporih na sodišču. Skratka Jakob je navzlic svoji mladosti velik grešnik, toda ne brez fantazije. Pred nekaj dnevi si je zamislili prav originalno sleparijo. Na mitnici v Zeleni jami sc je pred dnevi zg!asi.l živahen mitničar, ki je stopil pred predstojnika in se nnu javili v službo. Kratko je povedal, da je raznašal po me-stvu noke akte dobodarstveuega urada in da ga ie dofcčil mestni dohodarstveni urad, naj se javi naslednje jutro v službi na mitnici v Zeleni jami. Mladenič je nastopi! zelo samozavestno ter ie imei na glavi tu-dii čepico, kakršno' nosijo mitniški pazniki. Predstojnik mitnice je bil popolnoma prepričan. da govori resnico, ter je tudi določil, da nastopi službo ob 7. zjutraj. Vidmar, kakor se je novi mitničar sam predstavil. pa ni Dr šel v službo ob določenem času. marveč ie g'adko zamudil ter se javil v s užbo 5e!e četrt ure po 7. Spričo te netočnosti ga ie moral predstojnik ošteti, "esar na novi m-it^ičar ni Drav nič gnal k srcu. Novi uslužbenec ie vršil službo vse predpisane ure. po končani službi pa je krenil v bližnjo gost:!no, kjer ie naročal četrtinko za četrtinko. ter zabava! natakarico in tudi goste. Izmislil si je tudi storijo o aretaciji nekega t hotapc in za-plenitvi nad 30 litrov žganja. Pri tem jc omenil, da bo že v ne-kai dneh pre.iei prav lepo nagrado. Ko je veselje v gostife: pri-kipeio do vrhunca, pa se je mi-tniča-r poslovil in povedal natakarici, da bo plač.:! račun naslednji dan. Med tem pa so mitničarja že razkrinkali kot prevedenega sleparja. Na mitnici so opažali primanjkljaj v blagajni, kar je dalo povod, da so se pričeli za novega mitničarja boli zanimati. Tekom par ur so dognali, da neznanec sploh ni mestni na-stcvljenec, da ne gre za nikakega Vidmarja, marveč za znar.ega navihan ca Jakoba Gregorina. Ta pa se ognil vsem zadregam na ta način. d;i je osiepari! še nekega vpo-kojenega preglednika finančne kontrole v Roriianski ulici. Predstavil se mu je kot nastavljenec mestnega dohodarstvenega urada in ga prosi!, ria mu posodi svoje kolo. Mož rmi je verjel, nakar se ie Jakob Gregorin odpeljal s kolesom na Gorenjsko. Ustavil se ie v Vodicah, kjer je skti?p.' prislcpar.ieno kolo prodat-! za pt sto d -nariev. Ker pa se je za z de! di;nač:no-n sumljiv, so opozoril; r.cn; orožnike, k! so ga aretirali. Orožniki so poroča!: o aretaciji Jakoba Gregorina tudi ljubljanski policijski imravi, nakar šc!e <=0 zvedeli, da so spravili na varno in sicer v zapore kamniškega sod šča baš pravega pučka. KO Repertoarji DRAMA Začf t.*'< ob 20. Sreda, 22.: Zadoščenje.. Gospa Chatleeua. Četrtek, 23.: Dame z zobnimi klobuki. i». Torek, 21.: Zaprto. Sreda. OPER« Začetek ofc 20. Torek. 21.: Morana. B. Sreda. 22.: Pri treh mladenkah. C. Četrtek, 23.: ^ams-on in Dalila. Premiera. Izven. * Skušnje za nov« uprizoritev Sliakespcar.'-jevega 5>IIainIeta« v režiji g. Debevca r-c bližajo koncu. Te dni bodo glavne skušnje in generalka. Prem era bo na praznik 25. t. m. Uprizoritev v novem Župančičevem prevodu bo vsekakor intcresanlna. deloma v popolnoma novi 7;ii=eoMorana« ie rnilna lepih melo:dil,v. Pr\-ič »o jo uprizorili v Parizu 1 1.^90.. takoj za tem pa tudi v \Veiniarju. kjer jo je dirigiral slavni Liszt. MARIBORSKO <;i-RD4Ll!H« K Začetek ob Torek. 21.: Grob neznanega vojaka. A. Sreda, 23.: Za)>rto. ★ Orlej v podzemlju, znana bnrleskna opera francosko - židovskega skladatelja J. Offenbacha, ki je napisni vsega skjpaj 102 odrski deli. bo doživela svojo premiero v kratkem. Glasba tega dela je klasična. >nov pa parodist:čno - satiričma. Dirigira kapelnik Ilerzog, režira -J. Povhe kot gost. jneUb-indcioCc zama£p ui velike PALMA GUMI PODPETNIKE IN PALMA GUMI USNJE ZA RODPLATE Odjicrncprt vsakem ncvrcmetia, jioceni, m dni, -zete trajne Doti ^e prč maAzm JU C OSI. IZDELEK življenja in sveta Novi nemški parlament Macdonald v ženevi Bivša Krollova ojmtj, kjer sc danes sestane novi drž. zbor Današnja otvoritvena f>eia nove nemške zbornice So v KroMovi open. Dvorano, v kateri je bilo prvotno 1100 sedežev, so preuredil' Vzeli ?kj iz parterja 500 sedežev ter jih nad-rmesrtiH z mizami Iz prejšnje gledališke dvorane je nas ta'a prav lepa zbornica. Dvomi a je rdeče prepleskana in nad predsedniškim '-edežem sto V črn državni orel z hitle-jeveko in novo državno zastavo oh strani. Orel je strogo stiliziran in nima niti krone niti insigntj, ne kaže p« tudi rrič več grbov posameznih nemških deieJ. Pred nekdanjo rani po stoji železen zastor z vrati. Najlepši prostor v bivšem opernem gledališču je prirejen za diplomatske lože. I>ryifivni kom sar je za danes. ko se otvori nemški parlament, prepovedal sleherne letalske manevre, da ne bi z njimi motili se-s tanka nove zbornice. Dresiram bacili Zanimiv poskus docenta dr. Lenza Da se d resi rajo psi, konji, divje zveri in celo bolhe za vsakovrstne uraetnije, nam je povsem umljivo, dresirani bacili pa so vendarle nekaj noveg"a. Ta poskus je izvedel vviesbadenski raziskovalec dr. Lenz, in sicer je hotel zdresirati neškod. Ijive bakterije, k temu, da bi uničevale škodljive Uspelo rnu je na razmeroma lahek način. Vzel je bacile, ki so že sami na sebi požiralci bakterij, n. pr. bacillus sublitis, mesentericus itd. S tem, da jih je nekaj časa redil na določenem hramvi. jim je privzgojil >okus« za to hranivo. Kot hrani vo jim je pa dajal na isti kulturi mikroskopske povzročitelje legarja, davčee, škrlatinke griže itd., tako da so postali dresirani bacili specialni uničevalci teh nevarn:h mikroorganizmov. Na eni teh infekcijskih bolezni obolelim ljudem se nato vcepi na običajen način cepivo iz dresiranih bacilov ki pričnejo nato v telesu iztrebljati povzročitelje bolezni. Tako meni vsaj teorija kako bo pa v praksi, to ta čas še ni znano. A pričako. vati je, da se bo izvršilo vse tako, kakor meni dr. Lenz. kajti v zgodovini medicine je že bil podoben primer. Že stari Mečni-kov je uporabljal jogurtov bacil zoper črevesne bakterije, ki jih je smatral za pravi vzrok smrti. To starost sigurno prerokujejo našim potomcem Londonski zdravnik dr. Bernard Hol-Imder je izdal knjigo, v kateri dokazuje ra podlagi bogatega statističnega materiala, da bodo pravnuki naših pravnukov živeli povprečno 100 do 120 let. že danes bi vsak človek po njegovem iahko dočakal to patriarhalno starost, če bi se držal nekih pravil, cd katerih, po Hollanderje-ve mmnenja, zavisi dolgo življenje. Pred vsem bi moral biti človek eženjen in sicer v mirnem in srečnem zakonu (kako naj tega dosežo, zdravnik ne pove), kajti dokazano je baje, da živijo zakonci povprečno pet let dlje nego samski. Drugič bi bilo potrebno, da si natančno uredi svoj dom, da vstane zjutraj nekoliko minut prej, da mu ni treba potem na vso moč brzeti na delo; da si privošči obilen zaj_ trk pred delom; in da si delo tu pa tam Žrtev politike dunajski policijski ravnatelj dr. Brandl, ki so ga izgnali v Salzburg zaradi tega, ker je objektivno postopal v zadnjem ustavnem sporu med avstrijsko vlado in parlamentom. Med kandidati za njegovega naslednika se imenuje tudi svojčas v Ljubljani znani dr. Skubl prekine z nekoliko prostimi vajami, ki poživijo vse telo. To so Hollanderje M nasveti. Koliko so vredni za dolgo življenje, to bi bilo treba šele preizkusiti. Zlasti bi bilo treba preizkusiti, da-li veljajo za vse ljudi enako, kajti v tem pogledu se doslej niso obnesli še nobeni nasveti. Bernard Shaw pravi n pr., da je dosegel svojo visoko starost in nezlomljivo čilost samo zato, ker je strog vegetarijec in ker se ne da po ničemer spraviti v razburjenost. Znameniti učenjak Oliver Lodge pa sne mnogo mesa in vsake reč si jemlje k srcu, pa je vseeno učaka) toliko let kakor Shaw. Zato je skoraj odveč spraševati stare ljudi, kakšen je vzrok njih starosti, kvečjemu če so toliko bistroumni kakor najstarejši človek Borkshira. ki je praznoval te dni 105. leto svojega rojstva in je na podob, no vprašanje odgovoril kratko: »Vzrok moje visoke starosti je ta da še nisem umrl.« Smrt Abniškega vojvode V italijanski Somaliji je umrl te dni 60-letni A hruški vojvoda, sin vojvode Amade-ja Aotskega. ki je bil v letih 1870/73 kralj Španije. Pokoviik je bil znan hribo'azec m arktični raziskovalec. L. 1915. je bil imenovan za poveljnika italijanske mornarice. 1. 1917 pa je zaradi sporov odložil to čast ter je odšel kolonizirat Afriko. Pri hemoroidalni bolezni, zagateniu, natrganih črevih, abcesih, sečnem pritisku. odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice, prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčiee vedno prijetno ola jšanje, često tudi oopolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih da naj oiiejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« srenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Med njimi ni nobenega Slovana : t i»red kratkim je papež v Rimu podelil štiri nove kardinalske klobuke, katerega pa ni prejel noben slovanski svečenik Dvh . posnetka med &gvu.lvAu an- gleškega državnika Smrt MusscSinijevega strica Iz M;školea r.a Madžarskem poročajo, da je umrl v Gorombolvju itabij-nsk zidai Fernando Mus^olini, ki jc o sebi trdi!, da je stric italijanskega m rastrskega predsednika Zidar je dečal najprej v Di-C6gyoru v železniških delavnicah. potem sc je oženil, se preseK v Gorombčilv n si tam sezidal hišo. Pred trem; leti je potoval v Rim. kjer je po lastnem pripovedovanju obisk.il ministrskega predsednika, ki ga je ob t sti priliki obdaroval. Na t-mrtni poste'ji je še enkrat izjavil spovedniku. da je Mussoilim-jev stric in da se je rod 1 1. 1861 v (ampo Formndu Prosil jc tudi. naj obvestijo italijanskega premiei ia o njegovi smrt . kar bo potr»n obč ne oskrbelo madžarsko zu nanje ministrstvo. Na železni ograji vveidendammskega mostu v Berlinu so te dni zopet prikovali državnega orla s cesarsko krono, ki so ga bili sneli v dneh revolucije 1. 1918 ANEKDOTA Opolnoči se vračata v temni ulici dva možaka Eden cd njiju plane k drugemu in zavpije: »Denar ali življenje!« »čmclovito!« se zakrchoče drugi, »vzeli ste mi besedo iz ust. gospod kolega.« Vsak dan Berlinska »Volkischer ReobTeh^er« poroča, da bo nemška vlada odpravila dosedanje marks' stično praznovanje 1 mija. Namestu 1 m-ni-a se bo obhajal »dan deh nemškega ljudstva« Cesarska kroasa v Berlinu Iz govorov naših poslancev v proračunski razpravi »In kaj je storil Oskar, ko te je poljubil?« »Poljubil me je.« Kakor je bilo razvidno že iz naših telefonskih poročil o poteku splošne m podrobne proračunske razprave v Narodni skupščini, agilno posegajo s stvarnimi izvajanji v debato tudi narodni poslanci iz dravske banovine. Ker nam zaradi forsira-nega dela Narodne skupščine prostor m čas nista dopustila, da bi izvajanja slovenskih poslancev že sproti obširneje zabeležili. jih objavljamo v izvlečkih naknadno. V nočni seji od sobote na nedeljo, ko so bili na razpravi proračuni ministrstev za trgovino m industrijo, za gozde in rudnike ter za socialno politiko in narodno zdravje, so poleg drugih govorili nar. poslanci Ivan Mohorič, inž. Frajo Pahernik, Ivan Lončar in Anton Ccner. PosL Ivan Mohorič o krizi socialnega zavarovanja Bivši minister, narodni poslanec Ivan Mohorič je govoril v razprav' o proračunu ministrstva za socialno politiko. Preudaril je, kako je delokrog tega ministrstva zlasti za -.eda-njo d^ bo izredno važen, in na nekaterih konkretnih primerih pokazal razne napake v obravnavanju socialnih problemov. Največji del svojega govora pa je poslanec g. Mohorič posvetil vprašanju socialnega zavarovanja delavstva in napovedal, da bo predložil nekaj radikalnih ukrepov za sanacijo teg trenutno gotovo najbolj perečega -ociaJnogospodarskega problema. Izvajal je med drugim: Socialno zavarovani« je potrebna, nad vse koristna ustanova. Ker pa predstavlja občutno obremenitev gospodarstva, je povsem naravno, da so na tem zainteresirani tako delojemalci kakor delodajalci. Stremljenje enih in drugih gre z tem. da se zavarovanemu delavstvu zagotovijo čim teč-je realne koristi. Zaradi tega mora biti ta služba organizirana tako, da se čim manj porabi za administracijo, da se kontrolira brezvestno izkoriščanje in da dobi bolni delavec maksimalno podporo. Na žalost pa se obstoječe ustanove vedno bolj oddaljujejo od teh načel. Pretirane vsote se trosijo za administrativne svrhe. no več'i-jejo se prispevki do maksimalne stopnje, kar se v sedanji dobi gospodarske depresije še prav posebno težko občuti, pni vseh tem pa se znižuje podpora bolnim članom. Kljub temu pa je socialno zavarovanje v obupnem deficitu, iz katerega ni videti 'zhoda. Gospod minister se vara. ako milili, da je z zadnjim zvišanjem prispevkov '.a socialno zavarovanje, ki ga je odredil klub p.otestom vseh prizadetih korporacij, rešil situacijo. Potrebna je drugačna in bolj dalekosežna intervencija. Kako pogrešen je sedanji način uprave imovine socialnega zavarovanja, se vidi že po tem. da je poslovni višek tega zavarovanja. ki je znašal leta 1922-23 še 21.1 rnistotka. padel leta 1929.. torej v dobi i najboljše konjunkture in največrega števi-I la zavarovancev, na 4.25 odstotka. Danes ni pasivna samo panoga bolniškega zavarovanja, nego še v večji meri panoga nezgodnega zavarovanja. Pri nezgodnem zavarovanju je znašal poslo\'ni deficit ob koncu l 1931 nad 31 milijonov dinarjev, skupno z bolniškim za\'arovanjem pa je znašal primajkljaj 37.5 milijona. Kljub brezobzirnemu izterjevanju prispevkov znašajo dolgovi na neplačanih pri-pevkih nad 173 milijonov dinarjev. V dravski banovini, a verjetno tudi v ostalih pokra inah n.iše države, predlagajo okrožni uradi največ rubežni proti obrtnikom, trgovcem i.n industrijcem. mnogo več kakor davčni uradi. To je najboljši dokaz da delodajalci niso več v stanju, plačevati tako'visoke prispevke. SUZOR navaja v svojem letnem poroči hi za leto 1931.. da je 11 okrožnih uradov aktivnih s suficitom 2.8 milijona, 16 okrožnih uradov pa deficitnih s 13.2 milijona Temu rezultatu se ne čudim, ka.,ti če malo podrobnejše pregledamo gospodarstvo v posameznih uradih, vidimo, da vari i raj o stroški za hranarino med posameznimi uradi od 12 do 61 odstotkov, stroški za zdravila od 6.7 do 21.7 ods.otkov, upravni stroški pa od 7.1 do 31 odstotkov, a stroški za kopališča in zdravilišča od 25 do 13 odstotkov. Iz tega je razvidno, da nekateri uradi štedijo, ker se zavedajo, da se zbira ta der.ar z veliki žrtvami, dočim drugi uradi veselo trosijo. Psihološko najpo-raznejše vpliva dejstvo, da se suficit onih urado\', ki so vestni in ki štedijo. uporablja za kritje deficita slabega gospodarstva drugih uradov. Posledica bo, da bodo tudi drugi, dobri uradi zaceli posnemati slabe. Ta dejstva morajo dovesti gospoda ministra do tega, da bo odredil parlamentarno komisijo, ki naj pregleda poslovanje okrožnih uradov in prepreči nadaljnje tako gospodar tvo. Socialno zavarovanje predstavlja velik davek tako za gospodarstvo, kakor za delavstvo, saj je odmera prispevkov dosegla ogromno v&oto 338.6 milijona. CJospodar-ska krzia je imela za posledico, da je število zavarovancev padlo za nad 83.000. Upravni stroški pa se nikakor niso znižali v tem razmerju. Od prihrankov iz dobe konjunkture je bik) 173 milijonov zazidanih v poslopja, ki jih zavzemajo uradi sami. Če vse to pogledamo, vidimo, da je situacija zelo resna. S cirkularji in začasnimi ukrepi se ne more rešiti, marveč je potreben radikalen načrt za sanacijo. Samo Beograd dolguje na prispevkih nad 12 milijonov. Kljub povišanim prispevkom ie kriza bolniškega zavarovanja vsak dan večja. Tafeo stanje je moglo nastatj Samo zaradi tega. ker se ne čuti nihče odgovornega za tak način upravljanja javnega denarja. V nema/i meri pa je to posledica pretirane centralizacije, ki prirod-no povzroča večji birokrat i zem in ustvarja neokretno administracijo. Največ so prizadeti pri tem oni. katerim bi morala ta ustanova služiti in jim v nesreči prožiti pomoč. Zato se ne morem strinjati s trditvami gospoda ministra, da sedanji čas w primeren za revizijo socialnega zavarovanja. Ne gre tu za revizijo, pač pa za sanacijo in reševanje te važne ustanove, ki se ne sme več odlagati, p« tudi ne več zaupati onim. ki so s sivojim delom ali nedelom do vedli do tako kritičnega stanja. VSAK NAROČNIK »JUTRA« Je zavarovan za 10.000 dinarjev! PosL Lončar za zaščito naših čevljarjev V razpravi o proračunu ministrstva trgovine in industrije je govoril poslanec kranjskega sreza Ivan Lončar, ki je ori_ sal kritični položaj čevljarske industrije in obrti ter zahteval ukrepov za njuno rešitev. Opozoril je. da deluje v njegovem volilnem okraju več tovarn za obuvala ter več sto malih čevljarskih obrtnikov, že dolga leta tem podjetjem in obrtnikom silno škoduje velepodjetje Bat'a, ki je konkuriralo z njimi že prej, ko je Bat'a izdeloval svoje blago na Češkem ter plačeval naše uvozne carine, katerega konkurenca pa je postala neznosna v zadnjih dveh letih, ko je Bat'a zgradil v Vukovaru svojo tovarno in izdeluje v njej dnevno po 10.000 parov čevijev. S svojo delovno silo in z izredno reklamo je skoro upropastil vsa naša ve^ jn podjetja ter docela uničil vse naše male obrtnike. Ni v interesu naše države, da se preveč razširi tako podjetje, ki računa z navečjo racionalizacijo, ki gleda na to, da zniža v čim večji meri število svojih delavcev ter da s čim manjšim številom delavcev doseže čim večji efekt, že mnogo sto ljudi iz čevljarske stroke je v naših krajih nezaposlenih. Zaradi tega prosi ministra, aa bi v večji meri zavaroval čevljarske delavce in poskrbel, da se dobra domača podjetja in težko prizadeti obrtniki docela ne upropastijo. Posl. inž. Pahernik o krizi lesne industrije Narodni poslanec prevaljskega okraja inž. Franjo Pahernik. priznan strokovnjak v gozdnem in lesnem gospodarstvu, je govoril v razpravi o proračunu ministrstva šum in rudnikov. Izvajal je med drugim: Od preteklega leta so .se razmere v našem gozdnem gospodarstvu še poslabšale. Plasiranje lesa postaja tako v državi, kakor v inozemstvu od dne do dne težavnej-še. Šumska podjetja propadajo. k:-r povečuje brezposelnost. K temu prihajajo še afere raznih tujih podjetij, kakor n. pr. Krivaje, kjer so država kot solastnica ter delavci in ostali nameščenci bili zelo oškodovani. Če gledamo na vse te dogodke, se moramo vpraševati, ali De bi bilo koristnejše. da se izvrši decentralizacija bosanske š umske veleindustrije in polagoma organizira manjše žage. Priznati je treba, da Hi taka reorganizacija naletela na razno težave, zlasti glede finansiranja. kakor tudi v pogledu komunikacijskih sredstev. V dravski banovini pa bi bilo potrebno, da se že obstoječa mala šumska podietja skupno organizirajo zlasti glede manipulacije za uspešnejšo prodajo lesa, da bedo mogla konkurirati na domačem in svetovnem trgu Kar se tiče izvoza naših lesnih izdelkov iz vseh področij domovine, naj ministrstvo za šume in rudnike kot največji lastn k gozdov v naši državi prevzame iniciativo za organizacijo prodaje. Nujno jc potre-v no, da se to vprašanje čimprej reši. Glavna kupca našega lesa, zlasti stavbnega, sra Italija in Madžarska. Dočim smo leta 1925 izvozili v Italijo 771.000 ton lesa, je znašal izvoz leta 1931. samo še 409.000 ton. torej jedva polovico, .'sc bolj katastrofalen je padec našega le»nega izvoza na Madžarsko, kamor gre večina mehkega lesa iz dravske doline, drv pa iz savske in dunavske banovine. Leta 1932. smo izvozili na Madžarsko samo še 2272 t<«ri, dočim je še ie-to dni poprej znašal naš izvoz na Madžarsko 11.666 ton, tako da znaša padec celih 89 odstotkov. Te številke govore dovolj ja^no o naši trgovinski neaktivnosti. Ministrstvo za šume in rudn.ike in ministrstvo trgovine in industrije bi morali podpreti vsako privatno iniciativo za izvoz lesa v s^edne in druge države. Izvozni kontingent za Francijo jc znašal leta 1932. v primeri med Jugoslavijo in Avstrijo 1 : 7. leta 1933. pa je padel na škodo Jugoslavije na 1 : 12 v k>-rist Avstrije. To je pripisati predvsem velikemu konservativizmu francoskih trgovskih krogov, a tudi naši nedovoljni trgovinski aktivnosti. V zadnjem času se pojavlja kot važen kupec našega lesa tudi Španija, ki kupuje zlasti bukov les Veliko in zelo rc-"no vprašanje tvori ugotovitev pravic lastništva gozdov. Država, občine, vasi in zasebniki imajo pri nas eminenten interes na tem, da se to čim prej izvede. Potrebno je pospešiti razmejitev šum v Južni Srbiji kakor tudi s*;gre-gacijo v komitatih bivše vojne krajine v savski in dunavski banovini. Agrarna reforma, v kolikor se nanaša na gozdove, naj se čimprej izvede ki likvidira, tako da se to vprašanje spravi z dnevnega redi. Na tem mestu najodločneje obsojam neupravičene in zlonamerne k!e\~ete proti častitim osebam, ki so najbolj pošteno sodelovale pri reševanju agrarne reforme v pogledu gozdov v dra\'#ki banovini. Napoveduje se novela k davčnemu zakonu. Gozdovi so danes, zlasti oni v zasebni lasti, štirikratno ali celo petkratno obdavčeni. Te davke bi bilo potreba znižati. ker v sedanjih gospodarskih prilikan gozdovi ne donašajo n rt i minimalne rente. Fond za pogozdovanje predstavlja za našega malega lastnika gozdov, zlasti kmeta, veliko krivico, kor v naših planinskih predelih nimamo sredstev niti za najnujnejše stvari. Ta fond pa se ne uporablja samo za pogozdovanje Krasa, nego tudi za pogozdovanje starih goličav v državnih gozdovih. V personalni pol k i k,i ministrstva za šume in rudnik s se štedi tako, da trpi siluž-ba, in »e s tem na drugi strani povzroča desetkrat večja škoda. V vsem delovanju tega resora ni videti prave linije in prave šumske politike v onem pravcu, ki ga narekujejo interesi našega narodnega gospodarstva v sedanjosti in bodočnosti. Zavedati se moramo, da predstavlja io naši gozdovi ogromno naravno bogastvo, ki more. ako ga bomo pravilno upravljali, prinesti blagostnje vsemu narodu. Iz govora nar. posL Antona Cererja V razprav o socialni politiki je govoril tudi nar. poslanec kamniškega okraja Anton Cerer, ki je rekel med drugim: Govor g. ministra Puclja nam je razkril obupni položaj našega malega človeka, delavca. t mina, ki se bije danes za golo življenje Zato prav rad verjamem, da ni rožnat položaj g. ministra za socialno politi- ko, do katerega se obračajo za pomoč naj- .siromašnejši naši državljani, pa jim pomoči ne more nuditi Njemu na razpolago dana sredstva ne zadostujejo, niti, da bi se moglo nuditi zadostna pomoč v?aj onim ki sko'o že umirijo od gladu. Tudi letošnji aroračun ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje ne nudi dovoli sredstev za omiljen je strašne bede, v kateri sc nahaja na tisoče naših državljanov V današnjih težkih časih pa je dolžnost države in dnjg"'h javnih faktorjev, dolžnost pa tudi vsakega srečnejšega človeka, ki mu jc usoda milejša in živi brez pomanjkanja da nudijo pomoč stradaiočemu narodu. Mnogi in mnogi imajo denarja za drage zabave, kupujejo drage luksuzne predmete, ki jih moramo v državo uvažati, prosečo roko stradajočih revežev pa odrivajo, češ du je kriza in da naj jim pomaga država. Prosim g. ministra za socialno politiko in narodno zdravje, naj o tem razmišlja in predloži zakonski predlog, s katerim naj s« obdavčijo lusuzni predmeti, ki niso za življenje neobhodno potrebni, s posebno takso. donos te takse pa naj bi se stekal v fond za podpiranje brezposelnih. Prepričan sem, da bi na ta način dobili mnogo denarnih sredstev za naše gladu joče delavce. Izredno težavni čas zahteva tudi izrednih ukrepov. Ljubljanska državna bolnišnica je tako prenapolnjena, da ležijo bolniki mnogokrat po mrzlih hodnikih. Zaradi gospodarske krize je prehrana naroda padla na tako nizko stopnjo, da .se moramo bati šc večjih obolenj. Tudi to je problem zase. Zdravstvena politika jc najvažnejši in bistveni del narodne politike Od dobre prehrane in zdravja naroda je mnogo tudi odvisna uspešna vojaška obramba domovine. Če izdajamo težke milijone za orožje, bi ne smeli nič manj skrbeti za fi-7'eno usposobi j en je onih, ki bodo orožje uporabliali. ker bi bila siccr obrambna Sila. države nezadostna. Velike so prehranjevalne težkoče med prebivalstvom v kamniškem sre/.u. Glavni d« nos kmetijstva v tem srezu sta živinoreja in les, kar pa se danes ne da spraviti Službene objave LNP Nadaljevanje seje p. o. dne 15. marca 1933 Objavlja se prvenstvena tabela jesenske Eezone. Prvi podsavezni liga razred . 1. Primorje 5 2 n O 0 7 11:6 •2. Maribor 5 O O 0 2 6 17:11 3. Rapid 5 3 0 2 6 12:12 4. Ilirija 5 2 1 2 5 18:12 5. železničar 5 2 1 2 5 12:14 6. Svoboda 5 0 1 4 1 5:20 Ker pa je Primorj«.. prešlo v državno ligo in se je Svoboda fuzionirala s Primorjem, ostanejo rezultati v tabeli ,doseženi s Primorjem, dočim se rezultati, doseženi s Svobodo razveljavijo, in se taheia spremeni .-n potrdi tako: Primorje 4 2 2 0 6 10:5 1. Maribor 4 2 0 2 4 12:11 2. Rapid 4 2 0 2 4 9:11 S Iliija 4 112 3 10:11 4. Železničar 4 1 1 2 3 9:12 Ljubljanski drugi A jazred: 1. Hermes 4 3 1 0 7 29:5 2. Korotan 4 2 1 1 5 8:11 3 Slovan 4 2 0 2 4 8:13 4 Grafika 4 0 2 2 2 7:10 5. Jadran 4 1 0 3 2 6:19 Ljubljansko okrožje A: odigrani jesenska in pomladanska tekma: 3. Eian 2 2 0 0 4 7:3 2. Javornik 2 0 0 2 0 3:7 Ljubljanski drugi B razred: 1 Reka 4 4 0 0 8 19:6 2. Sparta 4 3 0 1 6 12:11 5. Disk 4 2 0 2 4 13:7 4. Domžale 4 1 0 3 2 13:12 5 Svoboda Vič 4 0 0 4 0 1:22 Mariborsko-čakovečko okrožje: 1. Cakovečki SK 3 3 0 0 6 11:6 2. Svoboda 3 2 0 1 4 15:5 3. Mura 3 1 0 2 2 7:15 4. Pustakovečki SK 3 3 0 0 3 3:10 Ker se je Pustakovečki SK razpustil .se rezultati, doseženi z. njim črtajo in je tabe. Ia naslednja- 3. Cakovečki SK 2 2 0 0 4 8:5 2. Svoboda 2 1 0 1 2 12:5 Mura 2 0 0 2 0 3:12 Trboveljsko okrožje : 1. Amater 6 6 0 0 12 20:4 2. Hrastnik 6 4 0 2 8 14:15 £. Trbovlje 6 3 0 3 6 21:18 4. Retje 6 2 2 2 6 7:7 b. Dobrna 6 2 1 3 5 10:9 6. Zagorie 6 114 3 10:15 7. Rudar" 6 1 0 5 2 4:18 Tabela celjskega okrožja bo objavljena, čim bo rešen protest SSK Celje : Atletiki S K. Kolesarska dirka pri Celju. Klub slov kolesarjev v Celju bo priredil v nedeljo 9. aprila popoldne na progi Celje—Krževci —Vojn.k kolesarsko dirko za seniorje, na progi Celje—Vojniik pa za juniorje. Start bo ob 14-30 pred trgovi.vo g. Gamse n-a Mariborski cesti v Gaberju pri^Celju. cTj pa okrog 16. pred trgovino g. Zottla v Voj-niku Nogometna sekcija SK Ilirija Seja na-fe'stva danes ob 18. v kavarni Evropa. Sigurno! ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Drevi ob 20 sekcijska seja pri Beliču niti po nizki ceni v denar. V normalnih čaih se pridela žita komaj za tretjino leta. lanska letina pa je bila izredno slaba. Rja je povzročila veliko škodo na pšenici in pridelek je bil v nekaterih krajih komaj enkraten. Danes mora že nad 80 odstotkov ljudi kupovati moko. Toda kako kupovati, ko ni zaslužka, ni denarja. Po moč tem revnim krajev je nujno potrebna. Prosil sem, naj se dovoli vsaj znižana cena za prevoz živil po železnici, toda izdaja olajšav se je v ministrstvu za promet zavlačevala na samih formalnostih in birokratskih zaprekah. Zahvalo moram priznati akciji sreskega načelstva v Kamniku in raznim odborom, ki so s človekoljubno vnemo nabirali podpore pri belie >ituiranem prebivalstvu v denarju in natu ralijah, toda vse to je le kaplja v morje v tej splošni bedi. V listih je bilo objavljeno, da ie državna podpora za brezposelne že nakazana sreskim načelstvom, denarja pa še od nikoder ni. Brezposelni oblegajo urade in zahtevajo kruha m pošla, pomoči pa ni. Zato prosim g. ministra za socialno politiko, naj po=krbi, da pride denar čimprej v roke brezposelnega delavstva. Nujno je še potrebna novela invalidskega zakona, ki bi omilila najhujše trdote sedanjega zakona. Vse države v Evropi imajo širokogrudnej-še invalidske zakone kakor mi. Člen 57. finančnega zakona prepoveduje državnim upokojencem zaposlitev pri državnih podjetjih. Pri državni smodniš-nici v Kamniku so bili zaposleni kot pazniki staroupokojenci, ki so si z malenkostno dnevno plačo 30 Din vsaj toliko zaslužili, ia -so mogli živeti. To so stari ljudje, večinoma bivši orožniki s prav majhnimi pokojninami od 6f)0 do S(K) Din na mesec, ki pa ne morejo preživljati svojih družin in nuditi svojim otrokom s temi malenkostnimi dohodki primerne šolske izobrazbe. Zaradi člena 57. finančnega zakona pa jih je morala odpustiti in postaviti namesto n;ih aktivne orožnike. Socialna pravičnost zahteva, da se tem revežem prizna njihova pravica. f d Torek 21. marca LJUBLJANA 11.15: šolska ura. _ 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: čas, plošče, borza. _ 17.30: Salonski kviutet. — 18.30: Nemščina _ 19: Plošče. _ 19.30: Kapitan Evans v osrčju Antarktide. — 20: Glasbeno predavanje: O domačih godbah na pihala. — 20.30: Komorna glasba. — 21.30: Salonski kvintet. Vmes napoved časa in poročila. Sreda, 22. marca LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. _ 13: Čas. plošče, borza. — — 17.30: Otroški kotiček. _ IS: Moderne smeri reklame. — 19: Ruščina. — 19.30: Literarna ura. — 20: Koncert godbe 40. pešpolka Triglavskega. — 22.15: Cas, poročala. BEOGRAD 12.05: Radio-orfeester. — 16.30: Narodna glasba. — 19.40: Rapsodije. — 20.45: Slušna isrra. — 21.15: Komorna glasba. — Prenašanje tujih postaj. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20: Koncert zagrebškega komornega tria. — 22.10 Prenos zvočnega filma. — PRAGA 19.50: Praški komorni pevski zbor. _ 20.20: Veseloigra. — BRNO 19.25: Godba na pihala. — 20: Prenos programa iz Prage. — VARŠAVA 17: Violina in klavir. — 18.25: Lahka godba. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 21.25: Komorna glasba. — 22.30: Godba za ples. _ DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 17- Lahka godba orkestra. — 20: ?\Iešan program. — 22: Dunajski komorni orkester. — BERLIN 20: Prenos z Dunaja. — 21.10: Klavirski koncert. _ Plesna glasba. — K0NIGSBERG 19.30: Ljudska krra. — 21: Solistični koncert. — 22.45: Plesna glasba iz Berlina. — M0HL-ACKER 20.15: Nemška in italijanska operna clasba. — 21.30: Palaške pesmi z lutno. — 22.30: Vedra glasba. — BUDIMPEŠTA 17: Jazz. _- 19.30: Prenos operete »Netopir« iz srledališča. — Lahka in plesna glasba. — RIM 17: Popoldanski koncert. — 20.45: Prenos opere iz gledališča. Iz Trbovelj t— Občni zbor Kola jugoslOvenskih sester se bo vršil jutri ob 19 na dekliško šoli na Vodi. Predavala bo g. Pavla Hočevarje- va o žensketn delu. Pozor, gostilničarji, restavraterji! Bermet vino črnino iz Praške gore nudi B. Marinkov, Sremski Karlovci, Fruška go ra, v sodih od 50 litrov naprej. To najboljš. zdravilno vino je edinstveno na svetu. Od likovano s prvimi nagradami. Brez Berme' vina Vaša gostilna ne bo napredovala. -Zahtevajte ponudbe od B Marinkova, Srem ski Karlovci Fruška gora. 302 Brazilski V MATE-ČAJ kot vsakdanja jutranja in večerna pijača ohrani družino zdravo m r.e pomeni nobenih izdatkov ker je cena spučo njegovih odličnih lastnosti, njegovega aroma kakor tudi njegove razširjenosti kot prava ljudska pijača zelo nizka. Zahtevajte ga povsod: Glavna zaloga: Franc Kovač, Ljubljana, Poljanska c. 29. 3682 Švicarski vzorčni veleselem BASEL od 2S. marca do 4. aprila 1933 Znatni popusti za potovanje. Informacije in se,jmske izkaznice pri »Putniku« in švicarskem konzulatu v Zagrebu. 2937 Po vsem svetu se pojavlja nevarno obolenje BOg Poglejte zvečer svoje noge, če kažejo naslednje znake: Poglejte, če je koža med prsti vlažna, debela in bela in če se kaže vnetje z razpokanjem kože in z malimi mehurčki. To so prva znamenja nevarne nalezljive bolezni, ki ie prodrla že v tisoče hiš. Če opazite samo enega od teh znakov, imate lahko o-d enega samega dneva zamude veliko škodo. Da dosežete hitro in gotovo olajšanje, vsipajte Saltrat R odeli tako dolgo v vodo, dokler ji sproščeni kisik ne da barve gostega mleka. Takoj, ki so noge v taki mlečni kopeli, so bolezenske kali uničene, zdravilne soli pa prodro v znojmee do samega jedra obolenja Istočasno pa se omehčajo kurja očesa, da iih lahko takoj odstranimo s koreninami vred. Kdor ima občutljive, trudne, in bolne noge, občuti takoj olajšanje. Vse otekline izginejo in se večkrat lahko obujejo celo čevlji manjše številke. Z lahkoto potem hodite ves dan in, če treba, tudi plešete vso noč. Cena Saltrat Rodella ie neznatna. Dobi se v vseh lekarnah, droge-rijah in parfumerijah. Mleko ki polepšava in ščiti lice, da ne vene in da je gladko in brez gub, iščejo gospe te dolgo. Rejuven Skin (Pore Milk) je tak preparat, ki v resnici pre-finjuje, gladi in čisti kožo vremenskih nepri-lik, povrh pa ščiti obraz gub in osvežuje kožo, tako da trajno izgleda sveže in mladostno. O Rejuven Skin se mora zares reči, da je povsem dovršeno sredstvo za one, ki žele, da jim dobi obraz lep, gladek, čist in naraven izgled, ker tak gotovo bolj ugaja kakor pa, če pokriva šminka razne hibe obraza. Rejuven Skin-a stane ena steklenica 32 Din, Dobiva se v drogerijah, parfumerijah ali razpošilja po pošti Nobilior parfumerija, Zagreb, Hica 34. Jelačičev trg 15. 20 Zahvala Ob izgubi najine prerano umrle ljubljene mame, gospe Franje Pišek se tem potom najprisrčnejše zahvaljujeva vsem sosedom, prijateljem in znancem za dokaze iskrenega sožalja, katere sva prejeli. Dalje se zahvaljujeva vsem darovalcem lepega cvetja ter vsem, ki so drago umrlo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujeva pa g. dr. Merčunu za lajšanje v težkem trpljenju in sestri Asunti, ki je stregla do zadnjega ubogi pokojnici. Maša zadušnica se bo darovala v cerkvi Sv. Petra v četrtek 23. t. m. ob VsS. uri zjutraj. V Ljubljani, dne 20. marca 1933. 3940 Franja in Alojzija Pišek. Prezgodaj nas je zapustil naš nenadomestljivi soprog in oče, gospod •Josip Kelbcl SOBOSLIKAR IN PLESKAR Predragega spremimo v sredo, dne 22. marca ob 15. uri iz hiše žalosti Poljska pot 57 na pokopališče k Sv. Križu. Moste pri Ljubljani, dne 20. marca 1933. 3942-a Reztha, soproga; Boža, hčerka; Jošho, sin. 19.-J6, marca 1933 SVETOVNIVELESEJEM na katerem so zastopan! narodi in države Znižana vožnja za brze in navadne vlake Jugoslavija 25 %, Češkoslovaška $3 %, Avstrija 25 %, Madžarska 25 %. Pojasnila in legitimacije daje ALOMA COMPANT, Ljubljana Aleksandrova c. 2 CEHOSLOV. KONZULAT PUTNIK, Ga jeva uL, za nebotičnikom 5674 Zadruga sobo-črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani, naznanja žalostno vest, da je preminil njen ugledni član in večletni zadružni podnačelnik, gospod Josip Kelbcl j slikarski in pleskarski mojster in posestnik v Mostah pri Ljubljani Pogreb pokojnika se bode vršil v sredo, dne 22. III. ob 3. uri iz hiše žalosti Moste št. 54. 3943-a Moste pri Ljnbljani, dne 20. marca 1933. ODBOR. Odbor občine Moste pri Ljubljani javlja tužno vest. da je umrl njegov zvesti član, gospod Kelbelf Josip občinski odbornik in član krajnega šolskega sveta v Mostah Pogreb blagega pokojnika bo v sredo, dne 22. marca ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljska pot št. 57, na pokopališče pri Sv. Križu. Zvestemu članu in neumornemu sodelavcu ohranimo časten spomin! Moste pri Ljubljani, dne 20. marca 1933. Br« posebnega obvestil« t Občina L;nMja*>» Mestni pojp-ebot a»»4 Danes zjutraj se je poslovila od nas ljubljena žena. mati, sestra, stara mati in tašča, gospa v EMA, v ZNIDEB§I€ Mirna smrt je končala težko trpljenje. Pogreb bo v sredo, dne 22. marca 1933 ob pol treh popoldne izpred hiše žalosti, Rimska cesta 12. Ljubljana, dne 20. marca 1933. 3946 ANTON, mož; EMA DESNICA, DANICA OGORELEC, NADA KOZAK, ALENKA, hčere; ANTON DESNICA, IVAN OGORELEC, DR. FERDO KOZAK, zeti, vnuki in ostali sorodniki I Mali oglasi v „JUTRU" imaio sieuren ns^eh mas ' Sf. 68 Mttt> Ton«, 21. m. T933 W. MECKAUER: 19 Hana i§ce poti Roman. Liza je ostala mirna. Materinsko je pobožala mlajšo sestro, ki je bila tako razburjena, po laseh in ji prigovarjala: »Hanica, če te človek posluša, bi skoraj mislil, da si nekaj zakrivila, kar se ti zdaj mudi popraviti.« »Da, tako je! Prav tako je!« je vzkliknila Hana. Krčevito se je borila s solzami. »Tako — ?« je zdaj zategnila Liza. »Torej mi nisi vsega povedala. To ni lepo od tebe. Kaj si pa imela z njim?« Odtegnila ji ie roko in s stisnjenimi ustnicami obsedela zraven nje. »Hana je zajokala. »Prav ničesar nisem imela. Vse, kar je bilo, sem ti povedala. In tisto, česar ti nisem povedala, ni prav nič važnega. Nič takega se ni zgodilo. Kar ti misliš, sploh ni res; prav nič ti ni treba biti ~Jbosumni. A tu je še nekaj drugega, česar ti ne razumeš.« Liza še ni bila videla sestre v takem stanju. Zanjo je bila zmerom samo otrok, m ta vzkip ji je bil popolnoma nepričakovan. »Ne razumem te. Z menoj govoriš tako, ki sem te gostoljubno vzela pod streho in se zmerom pomenila s teboj o vseh tvojih skrbeh, kakor da bi bile moje lastne. Pomagala sem ti, kjer sem ti le mogla. Tudi z dr. Scroterjem sem te seznanila. Rekel je, da te bo nekje priporočil. A ti si se vse noči klatila z njim. Kod sta hodila, ne vem in tudi nočem vedeti; vem le to, da si ga popolnoma pregnala iz moje hiše, kjer je bil prej mnogokrat v gosteh.« Zdaj je tudi Liza zajokala. Sestri sta bili, a z dušama tako daleč vsaksebi, da nista mogli razumeti druga druge. V tem so se vrata tiho odprla. W0ifgang je stopil v sobo. Ko je zagledal ihteči ženski, je zmajal z glavo in se približal: »Nu, otroka, kaj vama je? Ali sta se sprli?« se je pošalil. »Za kaj se prepirata? Ali vama ne morem pomagati?« Lizi se je zdelo moževo vedenje neokusno. Hitro si je obrisala solze in brez besede odšla. VVolfgang se je obrnil k Hani. a tudi ta mu je pokazala hrbet in zapustila sobo. Šla je v svojo sobico in zapah-nila vratc Cez nekaj časa je potrkajo. »Odpri, Hana, pomagaj mi. pridi večerjat.« se je začul zunaj Lizin glas. Hana si je oplaknila skeleče oči in odprla vrata. »Pri čem nai ti pomagam. Liza?« »Wolfang je nocoj slabe volje in se znaša nad menoj. Ko sem že tako vsa živčna!« Sedli so za mizo. Vsi t rine so jedli molče. Služkinja je podajala sveže beluše, obložene z zakrknjenimi jajci, in se čudila, zakaj si jemljejo gospoda nocoj tako malo jedi, ki je bila drugače toli priljubljena. Liza je jela govoriti s Han,o o Barbarini letni obleki, ki jo je bilo tireba spraviti v red, in Hana ji K dajala dobre svete. Ko ie bila večerja končana, je stopila Liza po modni list; obe sta se sklanjali nad slikami in se, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo, v najlepši siogi posvetovali, kaj in kako naj dela jutri šivilja. Samo Wolfgang je ostal malobeseden, in nobena izmed njiju ga ni ogovorila. »Telefonirati si še hotela, Hana.« je nazadnje rekla Liza. Menda si pozabila?« »Ali ne bomo skupaj reševali križanke v .Ilustriranem listu'?« je Wolfgang vprašal Lizo. »Prosila si me, naj ga prinesem s seboj. Tukaj je.« Liza se je kratko ozrla nanj. »Zelo brezobzirno se mi zdi od tebe, da se oglašaš s tem prav zdaj, ko slišiš, da misli Hana telefonirati.« »Ali je zadeva tako važna?« »Seveda je važna!« Hana je stopila v sosednjo sobo. kjer je stala Wofgangova pisalna miza. Poiskala je telefonsko številko VVittigovega sanatoriia in vzela slušalo s stojala. Dolgo je trajalo, predem je dobila zvezo. Srce ji je glasno razbijalo. »Tukaj Wi«ttigov sanatorij,« je nazadnje rekel glas. »Ne zamerite, morda mi lahko poveste, ali leži pri vas gospod dr. Schroter?« »Da, na številki 28.« »Ali smem vprašati, kaj mu je?« »Podarkov o diagnozah ne smem dajati po telefonu. Morda se jutri osebno potrudite semkaj.« To rekši je sanatorijski uradnik odložil slušalko, in Hana ve bila le še bolj vznemirjena in v še večji negotovosti o usodi moža, ki ga je toliko časa zanemarjala. Drugi da Pekovski pomočnik zdrav, neoženjen. z lastno koncesijo, star 28 do 35 let se iš*e. Pismene ponudbe poslat! na ogl. odd »Jutra« pod naslovom f s, Pekovski pomočnik*. 8598-1 Fotografskega pomočnika (co) sprejmem takoj v stalno službo. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra* pod »laborant«. 8520-1 Perfektne š'vil}e M šivanj pletenin — t® prikrojevalko u pletenine sprejmem. — Retlektar« <*> na [it vo vrsto* nrtči Začetnice 'zkl.učene ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod i: fr« »Dobra w '>c 666«. S4C0-; Ključavničarski pomočnik dob*o izurjen dobi »Hržbo. Pismene ponudbe oglasni ©dd"lek »Jutra« ped "»Ključavničar takoj*. »572-1 Praktikantinjo in v a jen ko sprejme da.msfci fmerski i«! »n Naviiiaek v Ljubljani. 8240-1 Kuharice *-t>ance deklet«. proda-lalke, vnakovrstoo teti sto >*obje t-rt* taposlenje » Beograda — Informacije laje bs.ro »Central«. Beo jra> i* M mostojno, z ler.nn^ i sp. ;če-vajj aii prvovrstnimi referenc« mi. išče prvorazredna kavarne v Zagrebu. Last-noroč-Tid pisana ponudbe p.?d br. K - 3151 na Inter-reklam. Zagreb. Masary-k-ova iS. 8816-1 Rezbarja prrovTPtne^a figuram«, ta na.tančno delo i š 6 e m. — pismene ponudbe pod šifro »Dober zaelužek* no ogl. oddelek »Jutra«. S409-1 Mizar, pomočnika f-prejme takoj Sedej, Mala čotaarska 5. 8C62-i belega perila, d-obro kurjen«. dobi takoj mesto. Naeiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8653-1 Plačilno natakarico rrmvšnio kaverje. iščem le-to-CTŠce. — Ponudbe na oglas, oddolek »Jutra» pod šifro »5000«. 8S35-1 Natakarico starejšo, kavcije zm.o;irw, sprejmem s 1. aprilom v bl'ianjn okolici Ljubljane. Naslov v oglasocffli oddelku »Jutra«. S660-1 Pridno prodajalko ki bi samostojno vodila dobro vpeljano podjetje sprejmem. — Kavcija predpogoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Zelo poštena«. 8485-1 Vajenko za elefct.ro t p h/nično trgovino sprejmem takoj. _ Po miožnJit^ti veščo nemšfine. Pwnud'be na oglas, oddelek »Jutra« pod »Elektrika«. 8683-44 Šiviljo m fino iidelavo krava pot nik«. Sk vsako beaed*. 50 par: ta da i janje naslov« ali ia 1 Šifro S Dim. — K>m'0'žna blagajna v Celju, Aškerčeva ulica 3. 8675-5 Gospodična t Aovršefl« drž. irgovak:, šok) v Zagrebu išče me sto v pisarna. JfaMop". laJi ko takoj. — Ponudbe a* ->dteo m zelo iposobon 1-esm manifiulant z večletna prakso pri vpčjih p'>djetjii.h. Najbolj&e reference in sipričevale. Prevzame tudi službo prev-zemalca, s^kladiščnika al« žago vod je. Za vsako teb strok je i® vrstno kvalifi ciran. Ponudbe na o^rlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Strokovna sila«. 8250-2 Mlada prodajalka žeji kakršnokoli službo. — Ponudbe pro« na og-lasmi oddelek »Jutra« pod šifro »Vedno hvaležna«. 7594-2 Manufakturistka dobra in zaftes-ljiva, z več-l«tao prakso im najboljšimi spričevali, išče s užbo. Pomudlbe na oglas, oddelek »Jutra« [>od zna e-ko »Poštena 90«. 8622-2 Kdor f i i e uslužka. piai® sa »Bak« besedo 50 par: ta naslov ali 5ifro S Din. — Kdor nudi saadnžok. pa ra vsako boaodo 1 Din, u dajanje naslov* ali ia Šifro pa 5 Din. (31 Najboljši zaslužek današnjih dni i-mate s prodajo edinstvenega predmeta. Zastopnice io zastopnike S'pre-j'mrm.0. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kriza o-dhaja«. 8663-3 j Vsaka beseda 1 Din: j za da.ja.nj« naslova aH 1 Šifre pa 5 Din. (91 Radio na omrežni priključek kupi Jaoežič, Viiharjeva 29. 80Č8-9 Radio Pilips štiniceviii. na izmonični tok ugodno na[»rod.-'.j. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 86S4-9 Volu beMda 1 Din, <« dajanje ob*I<»V» ali ta Šifro pa 5 Din. (10) Avtomobili in motocikli malo rabljeni naprodaj po najnižji >h cenah. — Avt.o-tivirdka Žffžek, Ljubljana. Tavčarjeva 11. 8«60-10 Avto Mewede« Benz. ekonaj no^t. krasen. 36 Ks. ugodno prodajn. Reflektanti naj pošljejo sivoj-e naslove na oglas, oddelek »Jutra« pod »Avto-Bena«. 8649-10 Službeišče Psaka beseda M par: n dajenj« oa^ova aH ta Šifro pa 8 Din. (2) Gozdni čuvaj oženjem, išče srtaloo službo Gre tudi k lesni trgovini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8667-2 Šiviljska pomočnica 7. lastnim strojem, išče mesto. NasJov v oglas, oddelku »Jutra«. __ 8693-8 Gospodična z sna.njem nemškega in hrvaškega jezika, išče mesto k otrokom. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra i*>d »Ljubim otroke«. __8631-2 Brivski pomočnik dober delavec, išče name-ščenje. Ponudbe na oglas, oddelek »Juira« pod šifro »Spreten im za.aesij.iv«. 8633-2 Ročni voz z diro na dveh kolesih, dobro ohranjen, ku.fiim. Ponudbe s ceno na oglas.mi oddelek »Jutra« pod šrfro »Voz«. 8446-7 Večfo barako kupim. — Naslov pri dr. Pire«, Ljii bijana, Cigale-tova u-lica 1. 8632-7 Vaaka beseda 1 Dm. ta lajanje naslova aii i u Šifro pa 5 Dni. fl61 i Hranilne vloge kupite in prodaste najbolje pri Komand, družbi M Oankole. Ljubljana. šelenburgova ulica 6. II. nads1 r Telefon 30-52. 8603-16 Kdo posodi 2<1.000 Din proti vknjižba na prvo mesto in primer nim obrestim. Dopise na flglas. oddelek »Jutra« -pod »Varno 99«. 8614-16 Rabim vloge Kme»ke in Ljudske posojilnice. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Navedba cene«. 8656-16 ! oesedo. Oglaai • .'ijatnega tnačaja po ' i« pax beseda. Za da pax janje naslona ala za šifro 8 Din. oriroma 5 Din. CM) Moško kolo proda Adamič Oskar. Še-lenbuTgova 7. 8670-11 i Ogiaai trg. tnačaja p«> • 1 i M« beseda; za da j j Janje naslova ali ta ; j šifro S Din. — Oglasi j socialnega roačaja vsa I ka beseda 50 par; ta { dajanje oaskrva ali ta j iifno pa 3 Din. (6~ Žarnice najceneje 'o najboljše, na drobno 'n debelo dobite pri Elektrof onski družb'.. Krekov trg 10/11. Istotam tudi najcenejši gramofoni im piošoe. 104-6 Otroški voziček ?lobok. skoraj nov. prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8li26 6 Olepšajte svoi vrt z ličnimi betonskimi ploščami ob gredicah, katere nudi po zelo ndiki eeni Jos. Oihlar. tvomica cementnih iadelkov, Tyrševa cesta 69. 8600 Betonske ograje za vrtne gredice, kakor tudi drug; cememni izdelki po ugodni ceni pri »Cemmnit.nine«. Rožaia dolina V/36, telffon 2679 ;n 29711. 8U15-6 Oglasa trg. »atejs u» 1 Dia beseda; t« da jaaj« oaslova aii m šifro 5 Dim. — Ogiae. socialnega Mtaiaja v«a ka beseda 50 oarj aa dajanje na^kvva aia ra fefrn pa 3 Din. (7) Ia apno kupujem na vagone ceio sezono. Pc.nudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Kteč«. 82^47 10.000 Din posojila dam na knjižico — proti vknjižbi na prvo mesto in če se mi za obresti da enosobno stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »V LuMja ni«. 8644-16 Brezobrestna Dosoiila Za nakup premičnin in nepremičnin. doto. razdolži-tev itd., proti poroštvu, zaznambi, ali vknjižbi 1a jejo: »Kreditne zadruge«. Ljubljana, pp. 307. Sprejmejo zastopnike. 136 K *«>r posodi 1000 Din v zastavitev dobro ohra njeno moško kolo. za dobo 4 tednov, dobi med t.o dobo vsak teden 100 Din. z« 4 tedne pa oni-h 1000 Din. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepe obresti«. 8666-16 Hranilno knjižico Kmečke posojilnice v Ljubljani kupim. Ponudbe na o.T'as. oddelek »Jutra« pod »Gotovina 20«. 8679-16 Hranilno knjižico Ljudske hranilnice, z v'o-go do in.000 Din kupi Povalej Franc. Celje, lpav čeva uliica 3. S674-16 Družabnika event. s sodelovanjem išče rer»tat«ilitvo iindustj. podjetje. Kot. družabna vloga se* sprejme tudi vlož,na knjižica Celjske posojilnice v [vini vreditwvstL Infor-maešijska pisarna Maribor. Jurčičeva u!nca štev. 8. 8676-16 VsaKa beiteda 1 Om. ta dajanje naelova aH u Šifro pa 5 Din fBtt Travnik ležeč v bližini Ižanske ce-j4.u, v -imeri preko ll.f>00 m«' nai»rod*j. - Ker 'eti travnik ob dveh potih, je -.rimert-n »a sravbišče. — Vprašati v p»earni dr. A. Smoleta, odvetnika v Ljubljani. Dalmatinova ol. SIV__84(^20 Stavbeni prostor približno 2000 m« t m« terijalom ta tidavo »ta nova lijake h*e pol^ « lik Mi tovarn v K ran tu ugodno prodam Ponudbe tvs oglasni oddelek »Ju t-a« pod »Ugodna pr+lika 156«.__ StavbKče »46 m*, vogalno, pod Rožmkom. ta vis»kot.n-nličmo ali enonadstropn'. stavbo, preda Žirovnik Tavčarjev« 6. 8243-20 Ugodna naložba hranil, knjižic! Takoj prodamo veJiko stanovanjsko hišo 8 skladiščnim poslopjem, garažo itd. v Sp. Šiški. Z malo adaptacijam.' 16 stanovanj Kompleks primeren tudi za tovarniški obrat aii veletrgovino. Rentabilnost podana. Sprejmemo hranilne knjižice prvrovrstnih zavodov Resne ponudbe [»od »Spodnja SiSka« na oglasni oddelek »Jutra«. 8i'27-20 Dvostanovanj. hišo v Ljubljami, kup1™ proti mesečnemu odplačevanju. Ponudbe s pogoji na og!. o>ide!ek »Jutra« pod šifro »Sieurno plačilo«. 8632-20 tanovanje aka beseda 1 Din. dajanj« oaeiorva aii Kit« pa 6 Din. (31) Stanovanje sobe in kuhinje takoj oddam aa Rimtki cesti 23. 8626-23 Novo hišo z vrtom, na Škofljici ob glavni cesti v bližini postaje, vredna 45.000 dinarjev, prodam proti gotovini za 30.000 Din. Cigllč Š„ Mestni trg 11. LJubljana 8547-20 2 stavbni parceli v ='t.rogom centru, kjer «e je že z.iče». zazida vati blok novih hiš v strnjeni vrsti, v^ako po 500 m: veliko, tik tramvaja, na lepem prostoru ugodno prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Strogi center«. 864S-20 m.j inst-da 1 Din: ta dajanje nasiora ali roducenta cent-na io sortirana Ljutomerska ri na po oaik reni P->eret 7987 SS Stanovanje solnČJio. dvosobno, s kabinetom. kopalnico in plinom oddam z majem. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra«. 804621 Ovosob stanovan'e v mansardi. ne Celovški cesti št. 343/1 oddam za 300 Din. Parket, elektrika in vodovod. 8645-21 Trisob. stanovanje lepo isi zračno, s teraso •e.T pritiklifiami oddam takoj ali z majem. Poiive so: »Gostita ičarski d.om«. Privoa 1.1. 8641-31 Sobo in kuhinjo oddam s 1. aprilom mirni stranki brez otrok. Poizve se na Jernejevi ces'i 13. 8678-51 Stanovanja r n \ Zaročila sta se g. DRAGO MAK in gospodična JOSIPINA ŠIK, V Mariboru, dne 19. marca 1933. 3945 j V«ki t>e<»eda 50 par: ' u> dajanje naslova a£i za Sifr« S Din. (21-a; Dvosob. stanovanje s kabinetom iu kopalnico išče mirna stranka brez otrok za aot da. event. s klavirjem oddam Cesta aa Rožmik 47. 8438-28 Opremljeno sobo s poseb. vhodom in elek triko oddam b 1. afwilom Pred SLoftjo itev. 30/UI. 8128-33 Veliko sobo c predsobo, sol nč.no, parketna no, z elektriko ia posebnim vhodom, t eno ali dvema posteljama oddam takoj na Sv. Petra nasipu št. 4». 8633-23 2 opremljeni sobi s poseb. vbodom in eiefc-triko oddam eno takoj, a ono s 1 aprilom, solidni osebi. Naslov v oglao^ntm oddelku »Jutra«. 8624-Ž3 Gospodično viamcm ca izvrstno hrano po prav nizki ceni. pa tudi kot sostanovalko — v centru mesta. Naslov v trafiki, paviljon pri Jugoslovanski tiskarni. SS517-2S Sobo s strogo separatnim vhodom poceni oddam dični. gosipodu aii dijaku. Is to tam je tudi naprodaj spalni divan Ramor. Križevraiška til. 6. pritličje. 8665-23 Onremlieno sobo e prostim vhodom, oddam stalni solidni o^ebi. Na-slov pove oglasni oddf-iek »Jutra«. 86S7--3 Sostanovalca sprejmem k akademiku — zraven tehnike in univerze Naslov v oglas, oddei.ku »Jutra«. ~ 86S0-23 Sobico oddam solidni osfhi na Bleiweisovi česati 15/3 — vrata 18. 86:36-23 Sobo s separat. vHvmliTn, električno razw.ti.ja v o in parketom. na Koittgresn4-23 Vsaka besed* J Din: ta dastnje nasfev« tM t« fti^r® pa S Din- (2 Gramofon prvovrsten, i m«>čn:m rvo-kom. največji kovčeg in popolnoma oov. ter 30 dobro >hran':'-nih plošč -akoj prodam. Naslov v oglas, jddeik »jut:a«. S203 26 Lep kratek klavir močan, dunajski fahrikat, za 4(«K) Dim naprodaj ia G.incali i«ri Ljubljani, ceste VII. ji, hiša P. - 8671-26 vsaka oesed» n 'iajanj« oasao-ra ta Šifro pa 5 Din 1 Diri j tn tU j n. (27 [ Kanarčke-harcarje vsako leto odlikovane z zlatimi in srebrnimi kolajnami, razprodaja Opeka, Kodeljpvo :V., pekeg M dinskega d-tms. 8631-27 Zelena papigica je ušla. Odda nai se pr«»ti naeridi v Gosir-oski nliffl št. 4/1. desjvo. 8029-23 Rdečkasta kokoš ie tocini >a — Is do vo-? — M .»eni trg 1.V2. 8638-tS Dobermanko čiste pasme, sijajno za pleme, dam zastonj peso-rejcu. Prof. Favai, Maribor 8673-27 Vsaka Duh«! 1 Din. ta dajanje tuelov« r% Sifr« p« S Din '37 Sobo strogo separiTano. e kopa. »ico io idosetom. v«« po-a enim ključem, v novi biši. »oinčna lega. oddam t« koj mirni osehš. Vprašati v Dvora ko vi niioi št. 12 — pritličje desno. 860(7-23 Sobo pralno aii opremljeno, ev. s <*>oporabo kjiivnje oddam v c fTtvt.ro mesta. Na-srlov poote ogiasni oddflr.k »Jutra«. 8tJ80-£3 j Sobo s po«"ibnim vbf.-iom. r. er.o j ali dr«ma posteljama in elektriko takoj oddam v j bližina gorenjskega kolo- ] dvora. Naslov v oglasnem 1 od«ieik« »Jutira«. 8660-2S Sobo u piearmo aii obrt. a telefonom. v !>trog»«m c-otm oddam. — lst>o»am oddam tud« prazni" ali opremljeno sobo. Naslov v oglas, oddelku »Jutri«. 8681-23 Dopisi Gospodično v modrem pia«č