LETO IV. LJUBLJANA, 13. NOVEMBRA 1926. STEV. 49, NAStOČNlNA-ZA-JVCOSLA-VHO ČETRTLETNO DIN IS* CELOLETNO DIN 6o/Z A IN0%^M^TV01E DODATI poStni no / oglasi* po enskv/ posamezna TEV8LKA-PO DIN 150, POŠT. ^EK. KAl 13.188 OBIUN 4 ■ i-- ■1 4 I 1*1 VftEDNlfrvo-INVPRAVA V-VČITELJSKITISKARNI/ RpKOPI$| $E NE VRA-tAlO/ANONlMNl DO-^ *PI$I • $E • NE • PRIOBČV - h lElO/PojTNlNAPLA-^ XANA V* GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. r>R. J. D.f Zgrešeni pojmi. Naše dnevno časooisie se ie v zadniih dnevih več ali mani intenzivno bavilo z neko tragikomično iziavo. ki io ie gospod dr. Korošec ob Driliki svojega zadniega obupnega poizkusa. da bi zlezel v vlado, podal nekaterim beograjskim novinarjem. z, iziavo namreč, »da SLS orizna ustavo in rta ip volina na izvedbi te ustave sodelovati.« En del teea časooisia ie radi tega g. dr. Korošca in niegovo stranko hvalil, drugi del io ie ironiziral — vsekakor oa ie večina naše iavnostl in žaHbccr tudi nanredne ooSvecala tei popolnoma brezpomembni iziavi Jnnoeo preveč oažnje in važnosti, tako da ni čuda. če bi si e. dr Korošec tia vse zadnie še začel do-mišlievati, da i« 7. gori navedeno iziavo izvršil kak državnooravert čin. Popolnoma odkrito povdariamo, da ne vidimo nlkake važnosti v tem. kdo ie tako iziavo podal niti se ne maramo Pomuditi nri niei ravno radi tega. ker ie nien oče g. dr. Korošec. ki ip nam nebogljenim nacionalistom vse oreie, kot naklonjen: sai se zavedamo, da ie take in podobne iziave — včasih v pozitivnem. včasih pa v negativnem smislu — podaial skozi polnih net let tudi e. Radič, da imenujemo samo enega brezštevilnih onih. katere ie »eumliiva Usoda naklonila našemu Nalrodu da Ga osrečuielo. Nam ie le na tem, da izrazimo svoip začudenje vsem onim. !ki so v citirani iziavr vicren Troiittcen ooeotfek prvega reda ko vendar take lanaliie res niso vredne., da bi pameten in iskren državlian nad niimi izgublial nepotrebnih besed in da takoi izrazimo g. dr. Korošcu in njegovi suiti naše mnenie. da vsai nas — lugoslovenske nacionaliste — take in podobne iziavo toHkn brigalo kot lanski sneg. Take in enake izjave so namreč žalosten in sramoten znak našega časa in nevreden znak tnldi za one. ki se s takimi izjavami baviio. V tei državi neke čudne in nezsoopad-Hive svobod« sme vsakdo daiati iziave, v katerih se ne smeši le. države kot take. ampak' iziave. ki načenjajo naravnost stališče gotovih’ Hudi do zakonov — in sicer ne do navadnih ampak do fundamental-r.ih zakonov te države Vsepovsod drugie bi se takim »iziavodalal-cem« smeiali —za resne jih namreč tudi mi ne moremo smatrati — pri nas oa sa ti komediianti prav hvaležen Predmet občudovanja in burnih ovacii eotove klike, ki smatra državo za velik cirkus, ki nai iim nolni nenasitljive.ižepe in ki nai bo -prostor za take in enake nečedne igre. m£^.Kor°šec tcdai Priznal j * s.lc.er 'c svoio prvotno tozadevno izjavo skušal kasneie de-»offirati z diuiro novsem rtsteDrottio -7 s kakšnim uspehom, nas ne zanima gotovo pa ie. da mu ie ta beseda v onih dneh liubimkania z g. Uzunovičem ušla. Senzacij željno ljudstvo ie pričakovalo seveda mnogo več in od večdnevnega taj-neea zakulisnega šušliania io. bilo tudi več pričakovati. Toda rodila se ie rmska. tako majčkena in obenem tako čudno smešna, da se prav res »' izplačalo izgubiti še tisto bore dobrih konduit ki lih ie v dr. Korošec pri resnih možeh morda še »žival. Ni treba, da bi moral biti človek politik ali pravnik, da bi razumel ne možnost in neresnost takih izjav. Vsak zadnii državljan nainižiih sfo-ev se dobi o zaveda, da zakoni niso za to tukai. da bi jih moral vsak' posameznik šele oosebei priznati, ampak da Se — potem, ko so bili pravilno izdani in nublicirani________ vsakdo po mh ravna. Noben cigan, tat ali morilec se še dosedai ni izgovarjal s tem, da ne prizna zako- na. 00 katerem se ea bo sodilo, niti sam Caruga ne. In prepričani smo. da bi tudi v bodoče slabo naleteli pri naših sodiščih vsi gosoodie to-lovaii in varalice. ki bi hoteli posnemati vzgled g. dr. Korošca in ki naenkrat ne bi hoteli priznati nozl-tivnih državnih zakonov. Kaiti g. dr. Korošec nai sp zaveda da ie ono, o čemur ie na tako neokusen način pričel debato. Zakon. in sicer ne samo navaden, ampak fundamentalnl ustavni zakon države ki že ob st ob in eksistira. oa če 'ie e. dr. Korošcu to nrav in če Pa prizna ali oa tudi np orizna. Nai tip misli g. dir. Korošec, rta sta 7. 2. Radičem sama v tei državi in da se bosta z vsem in navsezadnie še z zakoni igračkala no mili volii. kakor to dela nebogljena deca Oti, k: ie te zakone izdal elasom svoje suverene moči in pravice sp. zove Narod in oba srorai navedena gospoda še dolgo nista identična z niim, na nai se obdajata še s tako gloriio. Prav radi te?a oa ie nadvse smešen, a obenem za Narod omalovaževalen ton v katerem tovorita ta gospoda iz svoiegana-mišifenega piedestala o stvareh, o katerih celn naivisil faktor v državi. Krali govori le taklrat in v toliko, v kolikor mu tn Ustavni zakon dopušča. O. dr. Korošec misli, da je velik Dolitik in narlamentai-ec in kot ta- kemu bi morali biti znani vsaj osnovni ooimi parlamentarizma. Vedeti bt mora! vsai to rta zamore nalrod ustvariti zakone tudi brez sodelovania enega ali drugega nezadovoljneža, ki bi hotel, da služi zakon ne narodu, ampak niemu samemu — da pa ie tak zakon obvezen za vse. Priznamo da more imeti o zakonih in oosebei še o ustavi vsakdo svoie posebno mnenje. Tudi mi nacionalisti vemo. da n i takšna, kakršno bi si mi želeli, verno na tuidi. da ie Šp naiboliši zakon, kar smo ih dobili v naši rtirža-vi kliub temu. da ip že v prvih členih Ustave začel častihlepni in materialno - egoističen separatizem svoie razdorno delo. Prav radi tega se da o tem tudi debatirati in pod gotovimi, oosebei uzakonjenimi 00-goii io zamore narod tudi spremeniti. DoklOr na Ustava obstoia v kakršnikoli obliki obstoia za vse In ie vnrašanie še nosebneea Priznania absurdno. O. dr. Korošec se ie od svojega pobratima v. Stioice mnogo naučil in ie postal zadnie čase silno ko-raižen. Včasih, pred leti ie bilo seveda druB-ače in takrat ta dva gospoda nista daiala izjav. G. Korošec ie bil takrat popolnoma zado-volien s tisto avstlriisko ustavo, ki ie degradirala Slovence na državljane drugega, manjvrednega reda. Stieoan Radič pa ie svoio človečansko misifio našel v tem. da ip koval Franju Josipu ode in himne, tako da mu ie od nosa kanalo. Čudno, tla danes baš oni np priznavalo ustave, ki So včasih celo v Liublia-ni vdano salutirali, če. se ie zdelo cesarju na Dunaiu kihniti in ki danes na drugi strani na polna usta kričiio. da se zakoni gaziio. Mi si razlagamo, čemu to: Nastopilo ie za nie. sedem suhih let. Svetla glo-riia okrog glave ie. začela temneti ob vzbuiaioči se nacionalni in državni samozavesti naroda Zato ie treba za vsako ceno vzdrževati na-nram vernikom visoko voditeljsko stališče, treba ie daiati v imenu celih narodov iziave, nai si bodo Še tako neumne. treBa priznavati in zopet preklicevati ter obenem vsaki taki bedariii dati obiliežip držav-nepravne iziave. da zamore narod dovolmo ceniti nesebično in požrtvovalno delo svoiih voditeljev. Najsi se nam tudi usiliuje ona prilika n vcln in naoihnieni žabi. vendar koncem koncev:. Hvala Bo- gu. g. dr. Korošec ie priznal ustavo, domovina ie rešena. Kal bi Pa bilo, če tega ne bi bil pravočasno storil in 'kako. da država ni padla iz svor iih tečaiev. ko ie ootrrešala toliko let tako ^ važnega oriznania od g. dr. Korošca? Ubogi mi vsi. ki se nismo zavedali, v kakšni nevarnosti se nahajamo! Sicer ie res g. dr. Korošec in z niim cela niegova garda začela dementlrati hoteč si ta adut prihraniti za novo dobo še boli kislih kumar. Vendar gosp. dr. Korošca v njegovem interesu svarimo ored takimi demanti-ii. Naj se spomni tia svoieea ožiega »bloka-ša« Radiča. Tudi on je hodil po svetu naznaniat da ne priznava te države in ustave, pa se mn ip dogodilo da ni mogel pravočasno de-mentirati in ip moral v luknio. baš v ono. kakor io oredoisuie ustava in krivični zakonik. In nri vsem tem smo prepričani, da se zna g. Radič dosti bolie skrivati po lukniah kakor na kdorkoli drugi. V časih, ko olaka po vseh kratttf države na tisoče, obupanih oooiav-liencev, ko na vsak korak srečaš nesrečnega invalida, ki ie pustil svoie zdrave ude tam. kier se ie kovala naša mlada Svoboda in ki orosi danes nam vsem v sramoto le še za grižliai kruha, v časih, ko joka in oreklinia na stotisoče naših’ bratov nreko mei v suženjstvu nad svojo usodo in ko novi stotisočl z žalostnim srcem ostavllafo domačo grudo, da ooLščeio kruha svojim ženam in otrokom, utaniaio »očetie naroda« blazne oreiip. kalif or ge nikdar. Videč Ie svoie osebne interese prodaiaio za skledo leče interese celeea naroda, za ceno ministrske stolice priznavalo velikodušno ustavo. na io zopet zanikavaio. sramo-tiio KValša pa se takoi nato v svrho debičkanosne koniunkture hvaliio z niegovim priiatelistvom. izigravajo posamezne dele naroda drugega proti drugemu, pošiliaio norce na državnp stroške na oddih v druge države in obtožuieio drug drugega naiboli umazanili in nečastnih de-ianf. POšten čIovek-državKan. , ki gleda to blazno nočetie, se pa čudi. da obstoie v tel državi deiatnsiko dvoini zakoni In np more doumeti zakai... O. dr. Korošec ve. da se dinar vsled niegovega priznanja ustave v Ziirichu ni niti dvignil niti padel; nrav tako tudi ni bilo posebnih pre-trcsliaiev na svetu. kVy le svoie priznanje zopet preklical. Vsakdo pač ve. koliko ie taksirati izjave gg. dr. Korošca in Radiča. Baš iz te?a vidika iima tudi np zamerimo njunih izjav; Ali radi nečesa drugega imamo teh iziav in preklicov doveli: Radi tega, ker stoie v n^-forotiu z zakonom, ker naravnost izigravaio obstoieče zakone ker se 8 tem smeši suverena volfa naroda ker imaio na sebi žig naiostud-nefšep?, onortunizma |n ker baš take iziave nuino mečeio v inozemstvu na našo državo In parlamentarizem tako čudno luč. na nas že nikdo več ne more smatrati rešeni. Nekateri naši »narodni voditelji« v svoii megalomartiiii že res ,1e vedo. kai oočeniaio in uganiaia stvari, 'da sr nad niimi snotdeduie ze deca. Zadnjič Radič, sedai dr. Korošec... Treba bo samo še počakati kdai bo podal kako držav-nopravno izjavo Boltatov Pepe Iz Kodeljevega. _vCe podajajo gotovi ljudje o naj-višjih državnih’' zakonih in ustanovah naineresneiše iziave s tako lahkoto, kakor bi šlo za fra-keli žgania. je to niihova stvar. Stvar vseh iskrenih nacionalistov — katerih ie ipak Še nekaf v tej državi — pa je. da napravijo takim trapariiam enkrat za vseli konec. Gospodie nai si zapomnlio, da niso zakoni privatna last beodraf- ske čaršlie fn gotovih koniunkturi-Stov. amoak da so volia In last celotnega naroda In da s« z niimi ne da »gllhati«. Oni se morejo sicer obkladati drug drugega z. vsemi v zoološki terminologiji se nahajajočimi epiteti ne smeio na po nemarnem posegati v področie narodove volie. kateri se bodo pač tudi oni morali ukloniti. Narod ima teh otročarii in hudalosti dosti in fronta iskrenih lugoslovenskih borcev ie že na pohodu. Mi nacionalisti io bomo podprli z vsemi našimi silami kakor vsakogar, ki bo šel z nami. da vzpostavimo Narodu in Državi ono dostoianstvo in sooštova-nie ki iima nfristolata. Novi zločini V dim in požar ie zopet obieta domovina goriškega slavčka Mu-nikov in grobnice cveta slovenskih fantov. Osem let že gore grmade po tuge prepolni zemlii, kjer tlači narod hrabre in iunaške narave, naistrahonetne.rša zaplotna svoiat sveta: ki le danes osem let prihajala v solnčno Goriško z belimi zastavami in oriiateliskim izrazom na obrazu za to. da so oropali zadnje ostanke s srčno krvjo utemeljenih in z dolgoletnimi napori zera-jenih kulturnih ustanov goriških Slovencev. . Ccmu in zakaj prire-iaio dvatisočletni Ikulturonosci or-giie vandalskih činov nad brez-Dravno raio iugoslovenskih narodnih manišin. ne razmišljamo! Vemo le eno. da se biie med našim rodom stotisočev in narodom 40 miliionov boi na živlienie. in smrt. Boj. ki mu ni že danes primere In ki bo zavzel nrei ali slei dimenzije, da se bo zgrozil miroljubni svet ki ie izročil pol miliiona sužniev v oblast bestijam. naoram katerim so bili Neroni pravični poštenjaki. Čaša trolienia še ni polna do vrha in kri prelita po rokah Duminije-vih sobratov in Giuntovih sopoži-galcev še ni dovoli prežgalo kraš-kfh skal. da se bi v niih vnelo to. kar leži zakopanega 00 minerjih' fri česar se danes že marsikateri Far-rinaciev onričnik plaši, ko biie in oliule v lice mučenika razpetega fiP: križu od vinorodnih Brd pa do-gozdnate Planinške gore. Lunta zažgana z osrniem v plamenih se rušečega »Balkana« še ni pregorela do konca in še bodo plesali po Krasu črni mrtvaški tiči tarantelo, dokler ne pride ura. ko se. bo pre- trgal črni zastor nad Primorjem in v ieku tooov zasinil svobode dan 1 onim ki iih danes po božii milosti, a ne 00 delu in iunaštvu postali bogati in mosročni. mečeio žive v grobove. Gore kresovi po Primorju in do neba se speniaio niihovi krvavi plameni. Od neba do korena z.em-lie gre krik zatiranih in oregania-nih. Vsak plamen in sleherni vzdih' reže do globine srca. Varaio oa se oni. k) misliio z nasiljem in smrtio ukloniti naš rod In ca iztrebiti s Doli. kier že tisoč let or?p iugoslo-venska dlan. Jueosloveni smo prestali vekovno robstvo in uoade diviih Osmanov, neznosna tlačenia črnožoltih Habsburžanov in prebili bomo tudi babilonsko sužnost tretjega Rima. četudi nam požge in razdere vse do zadniega kamna. Ideie osvoboienia in uiedinienia ni mogoče uničiti, pa mak sir so sp proti nlei zarotila vse oeklenske sile fašizma ki se hodo gotov« v svoiem času razbile ob skalnotrdi zvestobi zasužnieiiih In odrešenie crlniravliajočih. katerim le sleherni čin bratomornih tiranov nov me-mento za nenrekidno prioravManie izvršitve velike dolžnosti maščevalna nekrvavega Kosovega 12. XI. 1920. Janez Trpin. Demolirani prostori tajništva »Zveze kulturnih društev" v Gorici.,. Licemerci. ‘ Primorske slike. Neznosni pritisk fašistovskega j eksooniranih mest v ozadie. Neka-režima na naš bedni narod v Pri- i teri so naravnost zapustili zasedeno moriu ie poznan. Pod niim ie klo- 1 ožemite in se preselili v Jugosla-nil že marsikateri sicer oreie za- viio. driisri pa so zopet vstopili v .vedni Jugosloven in se povlekel z 1 fašiste in postali tekom časa boli črnosraičniški nego so fašiisti »de orima ora«. Polec teh odpadnikov in emigrantov oa i« ostala Še vedno množica zdravih In Donosnih ki nisn In ne tnaraio kloniti Dred fašistovsko batino in ki še vedno kllub vsem navalom Italiianov črio trrudo v naših rokah. Težave te borbe Drimerno cetii Ip oni. ki iim ie bil očividec. In vendar se naideio l.iu-die našega rodu in kova ki padalo tern nesebično se borečiim bratom v hrbet in licemeriio okoli črno-sraičniških volkov boli nasie. neco zadnii kraški fašist. Med niimi na so celo taki ki niso italiianski. temveč iueoslovenski državljani roie-ni v zasedenem ozemlju in koiih marsikateri ie v iueoslovenski državni službi. Eden takih zahrbtnih rušilcev naše misli v Primorju ie tudi 00-znani iueoslovenski orožnik P. doma ir okolice Prestraneka s katerim se ie Orjuna že bavila. Mož se ie Dred nedavnim nahaial na dopustu. Mudil se ie tudi v zasedenem ozemliu. kier ie mislil, da ne pazi nad niim budno oko iueoslo-venskih nacionalistov in zabavlial v vaeonu napram laškim detektivom. ki žieosaio potne liste, na nadvse brezobrazen način. Tako je zlobno se smeiočima fašistoma detektivoma pripovedoval. »da so naši častniki ušivci. da ne znalo nisati. in blaeroval Italiiane da imaio za komandante Hudi, ki raz-umeio niihovo dušo. Kot zeled ne- pismenosti naših' oficirjev ie nava-lal to. da ie nesel nek akt podoi-sati nekemu podpolkovniku, ki ca ie podpalčil. namesto podpisal. Poveličeval ie dalie fašistovsko Itali-io. 'kot deželo reda In discipline ter se jezil nad neredom v naši zemlii in sistemom, ki prestavila slovenske orožnike v Macedoniio. Ob tej priliki le celo pripomnil, da bi on za svoio osebo raie takoi oobeenil v Italijo, kakor oa šel služit v Male edoniio.« Kako so vplivale te besede na ostale sopotnike, ni težko predvidevati. Pripominjamo pa le. da le eden izmed niih skoro zastoni na Rakeku zahteval, da se ca zboc teea nesramnega eovorienla zasliši in sestavi zapisnik. Ime teea zeledneea orožnika le oristoinim kroeom na razpolago v našem uredništvu, kakor tudi potrebni podatki. Nadalinii seznam tovrstnih oro-paeatoriev in dobrih iueosloven-s!kih državlianov še sledi. Na vrsto pridein počasi, a eotovn vsi. ki za skledo ookvartenih makaronov In en zaničlflv nasmeh morilskih! Danduriev MussolinMeve Pa rde iz-daialo zemlio in narod svoi! Orju-na io razpuščena ali ostali so še vedno Ortunaši. ki danes boli kakor kdai doslei budno ftivaio nad interesi zemlie tn in onstran začasnih meh kietr ca ni mesta, kamor bi no prodrlo ortonaško oko!!! j I Zamjenjca kave 1 Enrilo 1 i m Wk Splošno priliublfen 1 1 / ™ Kavni nadomesich, jjp Š oleusen i cenen, i 1 / .Dobiva se v vse& | dobro asortiranlB g 1 t£Olonitalni& trgovinaG- j Jugoslovenska fronta. Stremllenie vseh poštenih in če-stitih Jucoslovenov za združenjem vseh iiiposlovenskih Političnih eruo v eno. močno, enotno fronto no-vzroča marsikomu težke ure Na delu so sile da se to elbanie one-moeoči in zatre v kali ter i v nada-lie vzdrži dosedanji separatistični režim. Tem mračnim silam Doma-eaio. vsi. ki iim ni do velike in • močne Jucoslaviie in ki pristavljajo svoie lončke k protiiueoslovenske-mu eibaniu. Podpirajo Da iih tudi nekateri, katerim v bistvu ni mo-eoče zanikati poštenih naeibov in dobre vobe. Med niimV \e l . »Narodni dnevn/k«. ki ie vred nedavnim v članku »Prepozno« obravnaval napore Orjune, da zbliža in uie-dini one. ki spadalo do oroeramu in delovaniu na isto črto ter ori tem konstatiral da ie vse tozadevno stremlienle zaman in nreoozno. Zboe posebnih ozirov nismo re-acirali takoi na to konstatacijo »Narodnega dnevnika«. Danes oa že lahko napovedulemo bližnle stvorienle parlamentarne hicoslo-venske formaclfe. ki ho imela vse Oredooeole, tako številčne, kakor oroerramske In kvalitetne za ore-vzem državne uprave in razbitie onih kombinacii. s katerimi operiralo današnil vlastodržci. Ideja iu-eosloveuske fronte ie tu in objema vedno širše plasti iueoslovensko orientiranih odpadnikov J. D. S. in S. D. S., ki bo|do že našli sredstev. S katerimi bodo : voUvall ad snodai navzgor. da bodo i voditelu- resno Dričeli računati z niihovo želio in volio. da se do erferllkib izkušniah in zmotah strnefo v eno falaneo zopet vsi oni. ki iim ie naoredek ve^-like In močne Jucoslaviie edini cill. A, V. se more reči da se kolesni obroč izživi, čim ie orepotoval 300 do 400 tisoč kllom. dolžine. Če računamo s tem, da ima vsaka lokomotiva povprečno 12 koles, ki delaio istočasno enako število kilometrov in da tehta vsak kolesni obroč povprečno 250 kc. torei skupno ori lokomotivi vsi obroči 3000 kc. za-moremo zakliučiti. da se izrabi 3000 kc železa v obliki obročev, če se orvozi z lokomotivo 350.000 kilometrov. To znese za celo direkcijo Ljubljana v enem letu 100*000 kg Samo ori lokomotivah. Vzemimo dalje, da se porabi ori vozovih v oelem okoli netkrat več. potem ie celotna uporaba na kolesnih obročih v območili naše direkciie okoli 600 ton v celi državi oa okoli 3000 ton. Ako ie faktična izraba nekoliko večia ali maniša ne icra v bistvu nobene, vloee. Važno ie le, da Se letno potroši v naši državi oar tiso? ton železa na račun izrabe obročev železniškeea vozovneca in stroineea parka. V denariu izra- ženo predstavlia ta izrabljena vrednost vsoto 30 do 50 miliionov dinarjev. Ves ta denar ere zaenkrat v inozemstvo. V interesu naše trgovske bilance oa ie da ostane oo možnosti doma. kar bi se. dalo doseči 7, izrablieniem stareca oriorav-neea železnega niateriiala v domačih topilnicah in livarnah in nrede-lovaniem domače železne rude. V naši državi le več za to pripravnih podietij. n. pr. Jesenice. GuštanJ, Štore Vareš. Zenica itd. katera bi morda z malimi investicijami lahko oričela z domačim izdelovanjem kolesnih obročev. Tako bo ostalo 30 miliionov di-nariev v zemlii in otvotrlena našemu delovnemu naraščata nova možnost zaslužka ki ca danes dajem« lahkomiselno drueim narodom in državam, c! oči m mora naš delavec kvalificiran, diplomiran ali nekvalificiran preko državnih mela s trebuhom za kruhom. Akademikom nacionalistom! V službi fašizma. Človeka boli srce če deda, kaj se codi z našim narodom v Italiji. Ves kulturni svet se zeraža nad čini tisteea naroda, ki se baha s svoio tisočletno kulturo. Dri tem Da ucania stvari, ki niso vredne divjakov. — Naša mladina, ki ima med našim narodom naivič čuta za lepoto in noštenost dale duška z demonstracijami. toda Doliciia io na višii ukaz razganja in s Dendrekl oobiia niene ideale. Zastopnik našemu narodu neDriiazne države oa se vsemu roca v lice in izziva. Tisti., ki so nas nekoč vzgaiali. danes molče in se morda celo ieze nad idealno mladino ter io Droclašaio neumnim. Vzamem v roke dnevnik, o kaka ironija! Na druci strani Diše list o dunajskih demonstracijah, ki so bile radi Doskušaneea predavanja o fašizmu v »Kulturbundu« na Dunaju. kjer so Dunajčani nacnali itali-ianske usiliivce. človek ie srečen, kn to čita in vidi. da so tudi še drugod liudie. ki si ne nuste donasti vsega od črnosrajčnikov. Toda ko čitaš konec članka te ooerabi opravičena sveta teza. Kdo ie šel poslušat predavanje svetovnih kulturonoscev in Dobila-čev nedolžnih žrtev? Nihče druci, nesro iueoslovenski Poslanik MJle- tlč. No in potem se čudite, da Italijani take stvari ueaniaio z našim narodom? Da ie vse to docovorie-fio. ne smemo trditi, toda misli so proste in skleDamo tudi lahko. Na tretji strani isteca lista pa ie slika, ki nam leno ilustrira oočet.?e kulturcnoscev nad našim narodom, nad tistim, katereea zastopa na Du naiu gospod Miletič. Res ironija življenja. Na sliki vidimo po fašistih" razbito in uničeno tajništvo »Zveze prosvetnih društev v Gotri ci«. In predavanja o taki ideii sluša naš zastopnik na Dunaiu?! Potem oa hočete da še komu veruiemo. vi hočete še idealno mladino? P repo veito mladini, da čita časopise ali Pa prikrite take slavne čine: ne pohui šulte V» ta ne dalte H priliko, da se vzcaia v laži In nemorali. Da bi odnehali s takimi čini ne moremo za , htevatl. — Dovoljujemo si samo skromno vprašanje ieli bo kdo co-SDo'da poslanika iioal vorašati, za kal le tako Dostopal. DOtem ko ie gospod Ninčič odklonil nuinost par lamentarne debate o noložaiu naše narodne manjšine pod Italijo in do Intervenciji g. Bordrera zataiil ženevskega srideleeata in šefa druce eruoe koalicije R. R.. ki ie Dovedal o krvniku našeca rodu in inllčvizi-toriu še poštenih Italiianov Dar odkritih besedi. VI. K. Volitve v S. S. Lj. U. so Dred vrati. Predno izrečem svoje nazi-ranie o naši udeležbi predvsem nekaj ugotovitev. Lansko leto ie v veliki meri oriooinoeel nastop naših delecatov na meddruštvenem sestanku iueoslovensko orientiranih’ alkadem. društev in klubov, da niso šli napredni akademiki ločeno v boi <; tem da so oomirievalno Voli- nalzadnfc mesto na kandidatni listi. Pri volitvah smo z osebno agitacijo odvedli na volišče nad 60 vo-lilcev ter tudi med neorganiziranimi 7. velikim vDlivom v nemali meri pripomogli do zmace Jugosloven-ski listi. Izvoljeno predstavništvo S. S. Li. U.. v koiem so odločilno besedo imeli ravno z našo Donjočio izvoljeni tovariši. Da v hvaležnost , za naš nesebičen nastop ni niti ce- 1 nilo z mezincem ob protipravnem ' razpustu Akademske Orjune, niti ni ničesar ukrenilo zastopstvo naor. alkadem. društev, čigar člani smo tudi mi. Ko so se letos vršila DOgaiania Za sestavo kandidatne liste, so nas seveda orezrll ker na« itak več ni namreč zanie — In morda ie došlo baš zato do žalostnih soolrov — iz-viraiočlh Iz trdocl^vp trme. H K>r-slra tov. Iskro kllub odporu pri ostalih akadem. društvih in celo med lastnim članstvom. Nočem s tem ničesar očitati tov. Iskri, čigar sposobnosti cenim, a dolkler on pred sodiščem ni dokazal podlega^ kle-vetania nasprotnikov, ni mož, katerega kaže forsirati na čelo kandidatne liste celo za ceno možnosti razcepljenega nastopa ki bi ga mi nacionalisti iskreno obžalovali. Daši se ni od izvestnih krogov smatralo za potrebno povabiti nas vsai tla uo^voiovante- dnit doživeli od nalbliziih nam no ide.fi nehvaležnost in razočaranje za nesebično pomoč vendar znova dokazujemo, da nam ie ideia več kot užaljenost in osebna ambicioznost ter našemu »‘razpuščenemu« članstvu daiemo sledeče smernice: »V slučaiu, da nastopilo iueoslovenski nacionalistični akademiki z enotno listo, ukazu-iemo svoiim članom, da brezooeoino volita to listo, da aeltiraio zanio med neoreaniziranimi našimi sim-oatizeril: za slučal. da elredo v volilni bol ločeno Pa prepuščamo svobodnemu orevdarku našeca članstva, katero od obeh list voli — toda voliti mora. da Domore Če že ne zmacl. oa vsai častnem« nsoehu iueoslovensk« misli na naši univerzi.« Končno obveščamo članstvo, da so predpriprave za dsuovanie: Akad. flduba Jugoslovenske nacionalne omladine skoro končane in da se v kratkem skliče ustanovni občni zbor. L P- Dopisi. Inž. ROGLIČ STANISLAV: Kolesni obroči. Vse lokomotive v liublianski železniški direkciji so prevozile v letu 1925. okoli 13 miliionov kilometrov. (Ta kilometraža ie največja od prevrata sem). Ako se vzame to vsoto in če se ve kako se kolesa železniških vozil obrabliaio. potem se lahko izračuna koliko železa se potroši v enem letu na račun obrabe kolesnih obročev. Praksa pove. da se Dri lokomotivah" obrabi obroč za 1 milimeter če ie ista prevozila 8 do 10 tisoč kilometrov. To završi od veličine koles, od kakovosti materiiala, od vsoona Drog in drugih faktorjev. Znano ie tudi. da se lahko iz varnostnih razlogov vsak obroč obrabi samo do gotove meje. | Upoštevajoč te glavne faktorje in ' notrebno obdobno struženi« koles. Vrhnika. Po dolgem času smo se znašli Vrhniški Orhinaši zopet enkrat skuDai. da se oobratimi navdušimo za ono delo. ki ga nam nalaga oriunaška dolžnost. Br. delegat nam ie v kratkih besedah naslikal velikanski razmah s krvio zalite ideie iugoslovenskih nacionalistov. Pokazal nam ie nien vpliv jn meno uspešno delo. vlival nam besedo dela, Dožrtvo-valnosti in bratstva, vero v zmago. Nič več bojev za obstanek te idele. Počasi sicer in onrezno Dro-dlra evangelij ju goslo venskega nacionalizma Širom ‘Jugoslavije. Hrvatska. trdnjava Stioice. ie naša, naŠ je Beograd in jadrno, koraka naša ideja po selih Stare Srbije: Dovsod ie znana, zoper nio ni upora in nien zmagovit, pohod ip nai-boliši dokaz, da ie postala ta ideja v Jugoslaviji Dotreba. Naše delo doseea uspehe naša misija ni da leč. Vrhniški Orjunaši! Culi smo besede br. delegata občutili iih do srca. in veselie nas ie navdajalo, ko smo se razkroolll. da se čez me see dni zopet snidemo, da v po-, dvoienem. potroienem o?niu Hubez-’ ni do te ideie. isto v našem okolišu, širimo kier ie še veliko onih zaslepljencev. ki nas ne razumejo.’ Bratje, tu ?e naše delo. med te fante ta može moramo selati Ideio iuco-slovenskeea nacionalizma, vsepovsod, z besedami Hubeznl v miru bratstva, da bodo spoznali nien čisti oceni, da bodo čutili oodreho iste. da bodo vzliublll to zemljo, od Goriških brd oa do krvaveča Vardara. zemlio Jucoslovenov, edinstveno Jucoslavlio. To ie naše delo, delo nas vseh. brez izjeme, brez izgovora! .Iueoslovenski nacionalist ne pozna izieme. ne pozna izeovora! Ml hočemo državo svobode, ne hlapčevstva, neodvisnosti, in ne kolonije onih. ki oožieaio in Dodi-raio v prah naše naisveteiše hfa-move. ki morijo naše brate_ kateri trepetajo ored kulturo Caporetta« in »zmagovalcev vix -ria Veneta«. Mi hočemo vlado dela ne korupcije, mi .hočemo edinstveni red Jugoslovenov v edinstveni Ju-eoslaviii, n,p. oa separatističnih misijonarjev Hrvatskih republik in avtonomnih' Slovenii ter hegemonih Velesrbstva. Dvigni se mladina, razmahni se. ookaži razumevanje in neustra-šenost. Preziraj snirt ter vzliubl §vobodo. Ozri se na Dobrudžo In Kaimakčalan. dvleni oči na sive vrhove skalnatega Balkana ter na vse smrtne nlive. kier pozabljeni in zatajeni leže borci svobode. Sledi zeledu onih ki so daleč od rodne erude. oozablienl in zaničevani, žrtvovali svolo srčno kri za svobodo onih. k| iih v sebičnosti oozab-llaioi vzliubltl flh. oosnemaite tih. ker odprte so rane na našem telesu. oo maščevanju vpijeta Primorje in Gospa sveta. Naša dolžnost Je delo. naš cilj ie svoboda! Iz Tolmina. Tudi eoienci učiteljišča in učenci gimnazije v Tolminu so deležni propagande za »Ba-lilla«. vse za parado ob prihodu ministra Fedeleja. Začeli so pri naj-mlaiših in šli so oo razredih navzgor. Fantje so se ood pritiskom morali vpisati ker so po večini eo-ienci tamošnieea državnega kon-vikta in bi sicer izgubili mesto v zavodu. Učiteljišče ie letos kakor znano popolnoma poitalijančeno. Radi teea bi se moral poučevati tudi veronauk izključno slovenskim gojencem in eoienkam v italijanščini. Ker ni v Tolminu nobeneea duhovnika ki bi to zmogel ie ta pouk popolnoma odnadel. Ni pa izključeno. da nokličeio nalašč v to italijanskega duhovnika v Tolmin. Rimske Toplice. Lastnika »Prve iueoslovanske tovarne podoetni-kov«. e. Kolaria (ki baie niti ni naš državlian). opozarjamo, da takoi Dreneha zmeriati svoie služkinje z »Windische«. sicer nam bo zmanjkalo Dotrolienia! Tužni glasi. Po napadu na slovenske ustanove v Gorici. Vse Drostore. ki so iih doslei imeli v posesti in v uporabi slovenska društva v »Trgovskem domu«, so zasedli fašisti. Na eni strani hiše proti Korzu stražijo vojaki, v hiši sami in pri drugem vhodu v ulici Petrarca vladajo fašisti. Na hišnih vratih se blesti niih znak. ki znači sedež mihove organizacije. V višini strehe se še vidno blesti napis »Evviva Italia«. S orveora na-dstrooia Da visi velik plakat. 7. velikimi črkami sledeče vsebine: »Bando izobčeni naj. bodo) (sledijo imena) dr. Besed-ntiak, (sedanji poslarlec v rimski zbornici), dr. Podgornik, (bivši poslanec v rimski zbornici). Sreber-nič, (komunistični poslanec v rimski zbornici), dr. Medvešček in dr. Gaberšček, (oba odvetnika v Gorici). Na koncu stoii še etc itd. Spodaj ie mrtvaška elava narisana in pritrjen lesen križ. Izgredi proti Slovanom tudi v Pazinu. Isteca dne kakor v Gorici so razgrajali fašisti oroti Slovanom tudi v Pazinu. Ker so tam že v prejšnjih naskokih uničili vse iavne slovanske ustanove so tokrat razdejali trgovine štirih hrvatskih trgovcev. Spremembe pri tržaškem listu »Popolo dl Ttrieste«. Pred tremi dnevi ie prevzel glavno uredništvo oficielneca fašistovskesra elasib v Trstu sam komisar tržaškesra fasia Barduzzi. 2e sprememba v vodstvu lista sama na sebi ie važna. Še boli važna in dokaj značilna oa postaja. ako upoštevamo da ie novi glavni urednik ob nastoou svoie nove funkcije poslal pozdrav Ar-naldu Mussoliniju, bratu ministrskega predsednika, ki vodi novo fašistovsko glasilo »Popolo di Italia«. — V tei brzojavki ie zatrjeval, da ie tržaški »Popolo« otrok italijanskega »Popola«. Obenem Pa .16 Barduzzi poslal pozdravno brzojavko tudi nožigalcu »Narodnega doma« v Trstu poslancu in podpredsedniku rimske zbornice' Oi-untl. kjer ga ie pozdravljal kot ustanovitella lista v času ko ip bil nailiuteiši boi proti komunizmu in slovanstvu. Oba pozdrava pa nista bila všeč uredniku tržaške »Sere« pieru Belliju. ki ni pozabil opozoriti Barduzzija. da ie bil on prvi urednik. Proslava četrto obletnice no h od a na Rim v Tomatn na Krasu. Tudi Totnata na Krasu so letos s'p; obletnico pohoda fašistov v • Priredil io ie nodeštat Gerb • čelu piiane tolpe ie hodil oe , 1 bolie kričoč od eostlln^^ ^Jilne, Ko so orl^li tako v nc^ «)sulno, kier 'le Peki domačin Černe pijan dremal pri ml/«; pati ker ni vstal ko Je Gerbec in nlecova toloa vdils v lokal* Ker 1L-ocorčen radi njihovega oostooania Jiahor jo tfoktlaie bilo Kuhala ie svoio kavo samo s Taje danes &e večino feko fin kakor izvrsten' pridatek , *'■ ■ + V. »V. * t„ M - .Jr,. k zrna h fn žimi Kavi Ter bo to fudi zmeraj ostat; rekel da se bo pritožil v Trstu so ca zagrabili in vreli na cesto, kier sn ga hurin obdelali z žilavkaml In biči. Vseea krvavega od ran so ea enab na miličarsko staclio v Štjak, kier so ea obdržali do naslednieea dne: od til so e« endll v Sežano v zanor. kier 5ečl še da-^c samo radi teea ker ea le ollana fašistovska toloa pretepla. Preteoa se ie osebno udeležil nodeštat Gerbec sam. Bržkone se le hotel s tem zooet rehabilitirati ker še vedno ni zakllu-čena nroti niemu oreiskava radi eoliuflie z občinskim denariem. w Pokrajinski odbor Jugosloven-ske Matice v Ljubljani prosi vse svoie podružnice. vsa Drosvetna društva, žuone urade, in druge kor-noraciie ter vse narodno čuteče prebivalstvo Slovenije sploh, da organizira v svoiem okolišu v nedeljo 14. t. m. »dinarski dan« na način cvetličnih dnevov. Prispevki nai se v steklenice ali pušice zbiram po ulicah, trgovinah nodietiih' in zasebnih stanovanjih: na deželi na oo službi božii pred cerkviio in od hiše do hiše Podrobnejša organizacija ie prepuščena iniciativi lokalnih faktorjev. Odkupni znaki d 5 Din nai se v poljubnem številu naročilo ori pokrajinskem odboru Jugoslovenske Matice v Ljubljani, kamor nai se nakažejo tudi vse nabrane vsote. Jugoslovenska Matica Drosi vsa društva in organizacije in vse naše razumništvo v mestih in zlasti n a deželi, da žrtvuie ta dan orvani-zaciii in izvedbi »dinarskega dne«. Dinarski dan". Fašisti uničujejo in pustošijo naša kulturna in prosvetna društva v Primorju, preganjajo in nreteoa- io slovenske duhovnike in učitelje, zaoiraio in moriio naše rojake požigajo naše domove: — zatreti h'o-čefo skratka ves naš tamošnii živeli. Tužna poročila naših listov, ki nas dan za dnem obveščalo o strahotah in grozodejstvih. ki iih nečloveški fašizem vrši nad brati naše krvi. žaliio naš narodni oonos In človekoljubje. Kakšna nai bo za sedai naša osveta? Podprimo naše zasužnjene brate in sestre z moralno in gmotno podporo, da ne otnaeaio v silni borbi za obstanek, nomaeaimo iim " besedo in deianiem, da bodo vzdržali do končnega osvoboienia! Zato nai ne bo 14. novembra ne otroka ne odrastleea. ki ne bi žrtvoval vsai en dinar za zasužnjene brate. Kolikor nas ie svobodnih. toliko nai bo dinarjev. »Dinarski dan« ie dan priprave za našo os veto. JANKO SAMOTAR: Trinog. V desni meč, ob sebi krog in krog .lagiiona tolovajev in krvnikov. Dijan od vina. niih huronskih krikov, kot imperator ves vzravnan, visok. v triumfu vozi se trinog — polbog prek hrbtov moiih bratov — mučenikov. O. kai mu mar svobode ie pomnikov. in kai prodanih sužnjev iok fn ... stpk? — Ves mračen, top predse pogled upira in množico v pogubo z bičem tira. da se mi zdi kot blazne smrti brat. ki pleše. Dleše na živlienia podu. grizoč polbesno Do človeškem rodu in končno si še sam zadrgne vrat! NaS pokret. Izborno četniške krole ima v zalogi brat Veliki čelnik. ki stanejo samo 250 Din. Vsakdo se iih more ogledati Dri br. Verbiču, v redakciji »Oriune«. Kroii se lahko nosik) vsak dan kot delovna obleka. Gorica. Danes v petek nevske vaje ob 20. uri. v nedelio pa ob % na 10. Točno in vsi. Krai običajen. Zdravo! Nova OrSuna ie bila ustanovljena dne 24. oktobra v Gabošu ori Vinkovcih. h kateri so pristopili predvsem Seljaki im dobrovolici. Nova Orluna ie ustanovljena v Okrugn pri Trogiru. od kier ie bila poslana z ustanovnega občnega zbora pozdravna brzojavka Velikemu čelniku br. Marku. . Obravnava Pred stolom sedmo-rice v zadevi tiskovne tožbe državnega Dravdništva oroti našemu listu radi g. poslanika Bordrera se vrši v Zagrebu dne 3. decembra. O njenem poteku bomo čitatelie še točno informirali. Pogreba voivode Putnika in ostalih narodnih velikanov se ie udeležila tudi uniformirana Griuna z dvema praporoma. Orjuna Konjice ie votirala za poplavljence v Zireh 500 Din in odposlala pripadajoči znesek sreske-mu poglavarju v Logatec, da ga do Potrebi razdeli. Ostali posnemajte! Razglednice spomenik* trbovejj-fkjh žrtev odkritega dne 28. junija y~G v Trbovljah se nahajajo v za-l0£r' ori upravi lista »Orjuna«. Komad stane 1 Din. Oriunaši segajte po niih! Obletnico nesrečnega rappal-skega ugovora jft obhajala Orjuna Dubrovnik s posebno lepo uspelo spominsko svečanostjo, ori kateri so sodelovala tudi ostala dubrovniška narodna društva. V kri. Pokvarjenost In zločine pogreznjeni režim ie brez najmanj- šega vzroka prepovedal zlet Vojvodinskih Ortun, napovedan za 7. novembra in prizadejal vrlim Vojvodincem ne malo škodo. S pritiskom teroristov in uzoroatoriev v Italiji rastejo sooredno tudi nasilja našega separatističnega režima, ki vidi v vsakem zboru poštenih Jr. čestitih Jugoslovenov že pripravo za punt in revoluciio. Oriunaši se njihovemu strahu ne čudimo, ker smo prepričani, da v resnici teko zadnie ure režimu ministrov veleizdajalcev in prodajalcev naše su-verenitete. ki bo zapisan večne čase na naičrneiši strani zgodovine rodu kaimakčaianskih in cerskih junakov. Naoad komunistov na ribiče Or-junaše v Dalmaciji. S smotrenim delom delavskih sekcij Orjune Dalmacije se ie posrečilo med drugim organizirati tudi ribiče v vasi Okrug pri Trogirju, ki so pripada- li do nedavna komunistični organizaciji. Ta Dreokret ie trogirske komuniste toliko razsrdil da se iih ie zbralo okoli 50 in napadlo v Orju-no vstopivše ribiče. Vršila se ie Dravcata bitka, v kateri ie bilo razbitih mnogo oken in vrat ter tudi ne kai napadalcev lažje ranienih. Med bojujoče se grupe ie poseglo i orožništvo, ki ie Dri tei priliki aretiralo 24 komunističnih napadalcev in iih predalo sodišču, h tega in še mnogih drugih deistev ie opaziti, da so postali komunisti zooet ži-vahneiši v delovanju proti Oriuni. Svetujemo pa jim prijateljsko, da prestaneio q svojimi izzivami ker z niimi samo škoduieio delavski stvari in povzročajo le nepotrebne žrtve. Za spomenik vstaškemu voivodi In soborcu Petra Mrkonliča ie poklonil S. M. 100 Din. tako da ie bilo vsega skupai nabranih 960 Din. Od tega ie bilo poslanih na naslov Olge Hubmajerjeve. hčerke pokojnega junaka 850 Din, dočim le ostalih 110 Din ostalo še v fondu. Spo-štovalci pokoinih borcev za osvo-boienie. spominjajte se zapuščene gomile Hubmajerja! Oriunaši! Podprite do možnosti »Dinarski dan« Jugoslovenske Matice. da zbere čim več prispevkov v podporo brezpravnim in zapuščenim. Oriunaškl koledar za leto 1927. izda uredništvo »Oriune«. Imel bo format Sokolskega koledarja in bo prav okusno prireien kakor tudi primerno urejen in oskrbljen z aktuelnimi članki oriunaških voditeljev, kakor predsednika Glavnega odbora Orjune brata dr. Ljube Leontiča. podpredsednika Direkto-riia br. Niko Bartuloviča. Velikega četnika br. inž Marka Kranica. direktorja »Vidovdana« Dobroslava 'Jevdieviča, glavnega urednika »Pobede« br. Čirp Cičin-Šaina in Še raznih drugih oriunaških piscev. Opozarjamo organizacije in članstvo. da že sedai prične z zbiranjem naročil za koledar, ki bo stal 10 Din. ORJUNA IN ODKRITJE STROSS-MAYERJEVEGA SPOMENIKA. Z ozirom na prvotno namero vseh iugoslovensko orientiranih organizacij udeležiti se slovesnega odkritja spomenika velikemu vladiki. ie sklenila tudi Oriuna