Tržačani radi uživajo pod grškim soncem Pri Tolminu reggae festival Overjam Janez Janša v Gorici o svoji knjigi in Sloveniji
Primorski
št. 187 (20.815) leto LXIX.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SOBOTA, 10. AVGUSTA 2013
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
in utrnil se je verz
Igor Devetak
Kar na lepem se nam je pred dnevi utrnil verz iz ljudskega na-peva: »La mattina del cinque di agosto ... O Gorizia tu sei maledetta«. Bil je peti avgust. Padel je sredi vse glasnejših napovedi, kaj bodo dežela, pokrajina, občina postorile, da bodo obeležile stoletnico začetka prve svetovne vojne. Če prikličemo v oči kije in bajonete, ki smo jih srečali v muzejih ali na bolšjakih, je še imela značilnosti srednjeveške morije. Prekletstvo Gorice je tedaj bila na Soški fronti prelita kri. Klali so se tudi s kiji in bajoneti, nemalokrat med Goričani na nasprotnih si straneh - v italijanski in avstroo-grski vojski.
S koncem vojne se prekletstvo ni končalo. Z goriškimi hišami se je v razvaline sesul tudi čas, ko so si življenjski prostor delili ljudje različnih narodnih korenin in z isto pravico do bivanja v svojem mestu. Prekletstvo živi tudi v našem času in se pojavlja v preživeli domovinski retoriki večinskega naroda (z odstopi, seveda), po kateri se zgodovina Gorice začenja z italijanskim vstopom v mesto. Tako smo v minulih dneh spet brali županove besede, da je Gorica italijansko mesto. Vprašanje torej je, katero bo sporočilo krajevnega proslavljanja prve vojne. Jo bomo enkrat za vselej pahnili v preteklost in jo obravnavali za to, kar je bila - tragedija? Časovna oddaljenost nam ponuja priložnost, da se otresemo spomenikov - znamenj ločevanja - in iztrošene retorike. Fenomenalna priložnost za obnovitev praks povezovanja tukajšnjih ljudi je obnovljeni Trgovski dom. Če pa bo proslavljanje šlo po že prehojenih poteh, bodo napovedani milijoni le potrata.
ITALIJA - Politiki na počitnice, problemi pa ne
Letto zelo skrbi gospodarska kriza
TRNOVCA - Zanimiva razstava v Galeriji Škerk
Zamolčana vojna
TRNOVCA - V Galeriji Škerk so sinoči odprli razstavo Prva svetovna vojna pri nas - Zamolčani, ki je tudi zgodba o 97. avstro-ogrskem pehotnem polku, v katerem so se prej na ruski fronti in nato tudi na Krasu bojevali Italijani iz Trsta in Gorice, Slovenci iz naših krajev, Istrani in Hrvati. Gre za v marsičem zamolčano stran prve svetovne vojne, ki ni bila ravno po godu ne italijanskemu in tudi ne slovenskemu zgodovinopisju.
Glavni pobudnik razstave je društvo Hermada - Vojaki in civilisti, ki - poleg odvetnika Jožeta Šker-ka - združuje vrsto strokovnjakov, zbirateljev in raziskovalcev prve svetovne vojne. Škerk je razstavo, ki bo odprta do 27. oktobra, posvetil svojemu očetu Josipu, ki je bil tudi vpoklican v 97. cesarski polk. Bojeval se je na vzhodni fronti, nato bil v ujetništvu v Sibiriji.
Stoletnico začetka prve svetovne vojne bo dostojno obeležila tudi Furlanija-Julijska krajina. V ta namen bo deželni svet po poletnem premoru odobril poseben zakon, s katerim bo financiral razne prireditve in pobude. Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec opozarja, da bi zakonodajalec moral upoštevati tudi žrtve in trpljenje prebivalcev slovenskih vasi.
Na 3. strani
RIM - Poslanska zbornica (poslanci in senatorji so od včeraj uradno na počitnicah) je uzakonila vladni odlok o ukrepih za gospodarski razvoj. To je dejansko prvi pomembnejši sklep vlade širokega zavezništva predsednika Enrica Lette, ki je zadovoljen z odobritvijo dekreta, precej manj pa s splošno ekonomsko in družbeno situacijo v državi.
Letta in gospodarski minister Fabrizio Saccomanni sta sicer prepričana, da smo priča nekaterim spodbudnim znakom gospodarskega okrevanja, a še ne v takšni meri, da bi lahko tako ali drugače govorili o izhodu iz krize. Ministrskega predsednika skrbijo predvsem socialne napetosti, ki znajo izbruhniti jeseni, če bo Italija še vedno v takšni globoki recesiji. Zlasti zaradi tega je Letta prepričan, da bi bile predčasne parlamentarne volitve v tem letu prava katastrofa.
Na 9. strani
V Bilčovsu srečanje kmetov petih dežel
Na 3. strani
Ko tržaška mladina
• v v	v	, • • •
poišče srečo v tujini
Na 4. strani
Pri Devinu znova odprta Terezijina jama
Na 4. strani
Pogrešanega Tržačana našli mrtvega
Na 5. strani
Rekreacija v naravi, nevarnosti in tveganja
Na 10. strani
GORICA - Trgovski dom
Jeseni uradna predaja ključev
GORICA - Uradna predaja ključev obnovljenega pritličja Trgovskega doma bo jeseni. Pečat ji bo dala slovesnost, ki bo obenem uvod v ambiciozen raziskovalni projekt z vrhuncem v letu 2015 - ob 150-letnici rojstva Maxa Fa-bianija. V ta namen je delovna skupina, ki je spremljala razvoj dogodkov okrog Trgovskega doma, sklenila partnerstvo z Ustanovo Maks Fabiani iz Štanjela in arhitekturno fakulteto Tržaške univerze. Istočasno bo stekel postopek za prevzem in prenovo vogalnega pritličja. Ljudi pozivajo, naj prispevajo gradivo o Trgovskem domu za jesensko razstavo.
Na 10. strani
REPENTABOR - Poročila se bosta Neža Milič in Jernej Kapun
Kraška ohcet je tu
REPEN - Od 22. do 25. avgusta bo pod Tabrom po običajnem enoletnem premoru spet zaživela Kraška ohcet, priljubljeni etnografski praznik Slovencev v Italiji, ki ga prirejajo šestindvajsetič. Letos bosta stopila na skupno življenjsko pot nekdanja Kraljica terana Neža Milič iz Za-gradca in bivši nogometaš Primorja Jernej Kapun iz Devinščine, ki sta se javnosti predstavila včeraj. Na uradni predstavitvi, ki ji je sledila slovesna predaja ženinove noše, je bil govor o značilnostih letošnjega praznika. Med drugim se v nedeljski program vrača tradicionalni »žvacet« - telečji golaž, katerega »ukinitev« je bila pred leti celo predmet živahnih polemik.
Na 6. strani
9771124666007
2
Sobota, 10. avgusta 2013
MNENJA, RUBRIKE
SLOVENIJA TA TEDEN
Misija nemogoče -prodaja Dela in Večera
Darja Kocbek
/
Finančno-pijačarsko-trgovsko-medijski holding Pivovarna Laško namerava septembra vnovič začeti prodajati največji in tretji največji dnevnik v Sloveniji ljubljansko Delo in mariborski Večer. Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko je povedal, da bo prodaja omenjenih družb potekala prek izbranega svetovalca in izrazil upanje, da bodo v teh družbah po prodaji ohranili svoje blagovne znamke in delovna mesta.
Pivovarna kupca za Delo in Večer neuspešno išče že vse od leta 2010. Pivovarna Laško je lastnica Dela postala leta 2003, dokončno pa ga je prevzela leta 2007. Kupila ga je za 100 milijonov evrov, družba Delo pa je novembra 2008 za slabih 80 odstotkov delnic Večera odštela 20 milijonov evrov. Obe ceni sta bili prenapihnjeni. Večino tega zneska so v Laškem že bili prisiljeni odpisati.
Na podlagi mednarodnega razpisa, ki je bil objavljen v konec novembra 2010, so v Laškem po neuradnih informacijah za Delo dobili tri nezavezujo-če ponudbe. Oddali naj bi jih švedska medijska družba Bonnier, ki ima v Sloveniji časopisno družbo Finance, švicarska založniška družba Ringier in konzorcij treh tujih posameznikov. Za nakup Dela naj bi bili pripravljeni odšteti od devet do 15 milijonov evrov. Po podrobnem pregledu poslovnih knjig Dela zavezujoče ponudbe ni oddal nihče. Vse od takrat v Delu in Laškem ponavljajo, da se še vedno pogovarjajo s potencialnimi interesenti.
Prodajo časopisne družbe Večer je družbi Delo septembra 2009 naložil urad za varstvo konkurence (UVK), ker je ugotovil, da je lastniška povezava med časopisno hišo Delo in Večerom neskladna s konkurenco. Pivovarna Laško je že dvakrat objavila, da je Večer prodala.
Prvič, junija 2010, je bil kupec neznano računalniško podjetje 3Lan iz Murske Sobote, kupnina naj bi znašala 9,3 milijona evrov. A kaj kmalu se je izkazalo, da je 3Lan le slamnato podjetje, prek katerega bi se do Večera dokopal Matej Raščan, ki je najprej prevzel, nato pa izčrpal in spravil v stečaj medijsko hišo Delo revije. Direktor 3Lana Denis Čeh, ki ni znal pojasniti, od kod 3La-nu denar za nakup Večera, je namreč po sklenitvi pogodbe o nakupu Večera z Matejem Raščanom sklenil pogodbo o soupravljanju.
Prodajo Večera družbi 3Lan je decembra 2011 preprečilo ministrstvo za kulturo. V odločbi je kot temeljni razlog za zavrnitev soglasja k prodaji navedlo, da je bila strategija upravljanja Večera, ki jo je predložil kupec, neustrezna. Kot dodatni razlog za izdajo negativne odločbe so na ministrstvu navedli stečaj Raščanove družbe Delo Revije. Delo Revije je bila največji založnik revij v Sloveniji.
Drugič je Delu »uspelo prodati Večer« februarja letos. Tokrat naj bi bila kupec družba Medici iz Hamburga, za katero stoji nekdanji svetovalec uprave Dela Andre Warnecke. Izhodiščna cena za prodajo deleža je bila 6,5 milijona evrov, po pogajanjih pa naj bi družba Medici plačala 5,1 milijona evrov. Kupoprodajno pogodbo je sklenila pod odložnimi pogoji. V Pivovarni Laško so takrat pojasnili, da bodo o prodaji obvestili delničarje, ko bo kupec te pogoje izpolnil.
A v začetku maja so v Laškem morali priznati, da je bila tudi ta prodaja neuspešna, saj kupcu ni uspelo zagotoviti ustreznih finančnih sredstev za nakup, kar je bil eden od odložnih pogojev. Junija so uradne postopke za nakup Večera začeli zaposleni v tej časopisni
hiši. Interes za sodelovanje pri odkupu je v preliminarni anketi izrazilo 105 od 165 zaposlenih v Večeru, je povedal vodja aktiva novinarjev Večera Aleš Kocjan. Nezavezujočo ponudbo so že oddali, ustanovitev zadruge pa načrtujejo v tem mesecu.
Zdaj je zadevo dodatno zapletla agencija za varstvo konkurence (AVK), ki je naslednica urada za varstvo konkurence (UVK). Ker se je 1. avgusta iztekel rok za prodajo Večera, ki ga je Delu odobril UVK, je Delo v zadnjih dneh julija zaprosilo za njegovo podaljšanje. A AVK mu tokrat ni ugodila. V tem tednu je AVK Delu naložila že prvo kazen. Če v 15 dneh ne bo prodalo vsaj 75-odstotnega deleža Večera, bo moralo plačati 1000 evrov denarne kazni. Da Večera vendarle ne bo treba prodati čez noč in da Delu ne bo treba plačati najvišje kazni, ki je določena v višini 10 odstotkov letnega prometa, je mogoče sklepati iz besed direktorja AVK Andreja Kraška. Pojasnil je, da negativna odločba AVK dejansko pomeni opozorilo, da se morajo prodajalci resneje lotiti prodaje in jo izpeljati hitreje.
Na Delu pravijo, da bi za zaključek postopkov prodaje deleža v Večeru potrebovali dva do tri mesece. Poleg zaposlenih se po neuradnih informacijah za nakup Večera zanima še avstrijska Styria.
Nič boljšega lastnika kot Delo in Večer s prezadolženim finančnim hol-dingom DZS nima niti ljubljanski Dnevnik, ki je drugi največji časopis v Sloveniji. Slovenski dnevniki bodo v tiskani ali digitalni izdaji bodisi obstali bodisi propadli s svojimi sedanjimi lastniki, na podlagi razmer na trgu časopisov v Sloveniji in v svetu, ugotavljajo v Dnevniku.
EDINOST
TA TEDEN
Na Koroškem je prišlo do ponovnega kršenja pravic slovenskega naroda. »Poslužujoč se enostavne pravice avstrijskih državljanov in meneč, da velja tudi za uslužbence državnih železnic na Koroškem predpis, da morajo poznati deželne jezike in izdajati listke tudi onim potnikom, ki zahtevajo to — za svoj denar — v slovenskem, torej deželnem jeziku, osmelili so se nekateri gospodje na postaji Pod roščico prositi vozne listke v slovenskem jeziku. Omeniti treba, da je le Rožna dolina, v kateri leži postaja Pod roščico, danes še slovenska. To priznava tudi železniška uprava, ki je dostavila na postaji zraven nemških tudi slovenske napise. Postajo Pod roščico loči od kranjske dežele, oziroma od postaje Jesenice edino le Gora Golica, oziroma železniški tunel pod Golico. Ali pa mislite, da železniški uslužbenci v Pod roščici vedo, kje je postaja Jesenice? Prosil je torej neki potnik dva listka do Jesenic. Uslužbenec pri blagajni ga je nemo debelo gledal. Potnik je ponovil: „Prosim dva listka drugega razreda do Jesenic" Blagajnik molči. Konečno vpraša: "Assllng?" Potnik zopet ponovi svojo prošnjo. Zaman. Ni mu preostajalo drugo, nego da je zahteval listke
PRED 100 LETI
v nemškem jeziku, nakar jih je šele dobil.
Za tem pride drugi potnik: "Prosim dva listka drugega razreda do Jesenic". Blagajnik nem. Prošnja se ponavlja. Blagajnik: "Assling?" Potnik: "Prosim dva listka drugega razreda do Jesenic". Ker je bilo blagajniku že odveč, da se še drugi potnik predrzne v Pod roščici govoriti slovenski, pozval je prometnega uradnika na pomoč. Ta je kratkim potom rešil to zadevo s tem, da je dal blagajniku sledeči dobesedni nalog: "Keine Karten ausgeben, wenn er slovenisch verlangt." (Ne mu dati listkov, ako zahteva po slovensko). Nato je še zagrozil potniku, da ga zatoži. Ne radi te grožnje, ampak ker bi drugače odšel vlak brez njega in bi se mu najbrže pripetilo od strani železniških hajlovcev še kaj neprijetnega, saj so znani slučaji, ko je bil potnik, ki se je predrznil zahtevati vozni listek v slovenskem jeziku, otepen in nato aretiran, bil je potnik prisiljen poslužiti se nemškega jezika. Kaj pa, ko ne bi poznal tega jezika?!
Take razmere so na spodnjem Koroškem in enake so na spodnjem Štajerskem!«
TA TEDEN £ P g fh o flgg I _ _[) H EV Hj K PRED 50 LETI
Tudi pred petdesetimi leti sta v teh dneh vladali sopara in huda vročina. Tržačane pa je prizadela tudi vest o stavki uslužbencev avtobusnih podjetij, »saj se večkrat poslužujejo avtobusov za nedeljske izlete na Kras ali k morju. Kdor ima avtomobil, si je že umiril vest. Ostali del, ki ima kot prevozno sredstvo samo par nog, pa je ostal nekoliko prizadet. Ali naj bi se odpovedali nedeljskemu hladu zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev? Ne, še zdaleč ne. Pomenek s prijateljem, ki ima vespo, razgovor s prijateljicami, ki si želijo izleta in nedeljski pik-nik je preskrbljen. Turisti in fanatični Trža-čani so zasedli od zgodnje jutranje ure do sedmih zvečer vse plaže in kopališča na obali. Tako je bil poln „Pedočin", vse bar-kovljansko obrežje, pa še sesljanska in devinska plaža.
Na prvi pogled ti je dalo morje s svojo barvitostjo res izreden vtis. Ko pa si zaplaval nekaj metrov, si videl, da si se pošteno motil. Morje je mlačno, tako mlačno, na sploh ne osveži ljudi, ki so morda iskali po cele ure košček proste plaže za prijeten kotiček v senci. Izguba časa? Ne, sploh ne sme-
mo govoriti o tem. Seveda je morje vedno bolj prijetno kot soparen zunanji zrak.
Najbolj živo je seveda bilo ob barkovljanskem obrežju. Ze ko si stopil s tramvaja, si zagledal prve kopalce, ki so spravljali svojo revno garderobo za belo in razbeljeno skalo. Mlada in privlačna lepotica je razkazovala svoje privlačnosti, medtem ko ji je gruča fantov sledila in jo občudovala. Stara gospa je objemala svojega mladega vnuka ter se povračala v sladka leta, medtem ko je mali črnodlakavi kužek lovil žogo, ki je letala zdaj z enega, zdaj z drugega konca.
Kdor pa ima vozilo, je izbral za svoj izlet področje, ki je mnogo bolje obetalo in dalo tudi bolje sadove. Govorim namreč o našem Krasu. Ze v jutranjih urah se je vila prva kolona avtomobilov proti meji pri Pesku. V popoldanskih urah je ta beg dosegel višek. Iz Bazovice pa do Peska je bila vsa avtocesta zasedena z avtomobili, ki so se premikali kot mravlje, da so prišli do zaželenega borovega gozda. Tu pa je le bilo nekoliko hlada v senci!«
SKLAD MITJA ČUK SVETUJE
Premagovanje problemov
Tudi otroci doživljajo svoje probleme. Naučiti se šele morajo, kako naj se z njimi najbolj ustrezno spopadejo in kako naj naberejo dovolj moči in ži-lavosti, da se jim poveča odpornost. Otroci, ki so tega sposobni, lahko probleme, ki se jim zastavljajo sproti, ustrezno rešijo in ostanejo uravnovešene in zdrave osebnosti. Dolgoročnejše strokovne raziskave so pokazale, ali je nekdo res odporen, ali pa mu je uspelo le dobro preživeti trenutno krizo. V intervjuju za nemško revijo Familie je dr. Antje Richter, strokovna svetovalka za zdravje na Spodnjem Saškem, dejala, da je glavni rizični faktor za pravilen razvoj otrok revščina. Unicefovo 10. poročilo o revščini otrok razkriva, da znaša stopnja pri-krajšanosti otrok za dve ali več dobrin 13,3 % v Italiji, 8,8 v Nemčiji, v Sloveniji pa 8,3 odstotke. Revnih otrok pa naj bi bilo v Sloveniji 6,3, V Nemčiji 8,5 odstotkov, v Italiji pa 15,9 odstotkov. To pomeni en milijon revnih nemških otrok in skoraj dva milijona revnih italijanskih otrok. Njihovo bedno situacijo slabšajo še družinski konflikti, nasilnost staršev, prestopništvo in zgodnji zdravstveni problemi.
Otrok je sposoben v sebi graditi pravo odpornost za reševanje življenjskih problemov, če je zgodnji odnos med materjo in otrokom uravnovešen in zdrav. Američani so začeli z raziskavami o nastajanju odpornosti do problemov že pred petimi desetletji. Mnogi pogledi na ta problem so se spremenili: raziskovalci preučujejo sedaj vire in sposobnosti za osebno moč in ne le rizičnih faktorjev in de-ficitnih stanj. Ze omenjena dr. Rich-terjeva meni, da danes ne moremo več trditi, da je vsakemu otroku, ki odrašča v neprimernih življenjskih pogojih, usojeno končati na robu družbe. Med neko nemško raziskavo o rizičnem položaju otrok so opazovali deset let nekaj več kot tristo družin. Strokovnjaki so bili zlasti pozorni na duševni in duhovni razvoj otrok. Večina opazovanih rizičnih otrok se je primerno razvila, kljub veliki obremenitvi, pri nekaterih drugih pa se je pri enaki obremenitvi nakazovala negativna pro-gnoza. Krize spadajo k življenju in otroci se morajo naučiti, kako naj s problemi shajajo. Starši ne morejo svojih otrok zaščititi pred vsem zlom tega sveta; tudi trpljenje spada k odraščanju.
K individualnim zaščitnim dejavnikom prištevajo zaupanje v svoje občutke. S tem se otroci učijo prebroditi krizo in zaupati, da bo žalostnega obdobja nekdaj konec. Sposobnost za odpornost v otroku lahko utrjujemo. Odpornejši otroci sicer trpijo kot ostali, ko pa nastopi kritično obdobje, se ne predajajo svojim čustvom in se ne samopomilujejo, ker verjamejo, da bo negativne faze nekdaj konec. Temu primerno nastopijo. Dodatni zaščitni faktor je dejavnost: če nekdo nekaj stori sam, ga to navdaja z močjo. Nekateri izvedenci se posvečajo krepitvi odpornosti malčkov v otroškem vrtcu. Ugotovili so, da je posebno pomembna osebna učinkovitost, ko se otrok zaveda, da s svojimi dejanji lahko vpliva na nekaj. Odporni otroci računajo s tem, da bodo njihova dejanja uspešna, ker zaupajo v svoje sposobnosti. Vedo, da lahko samo nekaj storijo za to, da krizo premagajo in se zaradi tega ne počutijo brezmočni v igri usode.
Ko se torej otroci naučijo sprejemanja odgovornosti zase in za druge, jim to pomaga premagati strah pred všolanjem. To obdobje nekateri otroci doživijo kot kritično. Vsem pa se vsekakor odpre novo življenjsko obdobje: prihod v novo, tuje okolje. Če so bili doslej v vrtcu »veliki«, postanejo v šoli »ta mali«. Nič več se ne morejo prosto igrati, tako kot so si sami zamislili: sedaj morajo mirovati, biti tiho in poslušati. Od njih zahtevajo disciplino in izpolnjevanje nalog, le ta-
krat, ko jim je to ukazano. Za otroka je v taki situaciji dobro, če je sposoben pozitivne odpornosti. To odpornost lahko v otroku krepimo tudi s tako imenovanim »otokom kompetenc«. Termin sta uveljavila ameriška psihologa Sam Goldstein in Robert Brooks, ki se nad 35 let ukvarja z odpornostjo, motivacijo, šolskim ozračjem, pozitivnim delovnim okoljem in družinskimi odnosi. Ko je Brooks preučeval otroke, mladino in odrasle in njihove odgovore, ko so se znašli v težavah, je pomislil: »Za veliko teh otrok in odraslih se zdi, da se utapljajo v oceanu lastne neprimernosti.« Pomislil je, da je v takem oceanu nujna prisotnost otoka kompetenc - področja, ki ima v sebi potencial postati izvor ponosa in uspešnosti. V podobi te metafore je začel pomagati otrokom in odraslim osebam, da so poiskale pri sebi tak »otok« in ga okrepile do mere, da je otok nad-vladal ocean neprimernosti.
Doživljanje majhnih uspehov vodi v zaupanje vase in do spoznanja, kaj zmorem sam. Vendar se to lahko zgodi le, če starši in druge osebe, v katere otrok zaupa, njegove kompetence potrjujejo. To lahko storijo s pohvalo, skupno razpravo ali včasih z darilom. Kdor sam pri sebi nekaj predela, lahko stori tudi napako. To je treba dopustiti, saj se otrok skozi napake uči izboljšati svoje sposobnosti. Dopuščati napake, da se preko njih otrok uči, menita Brooks in Goldstein, je eden izmed pomembnih vzgojnih dejavnikov na poti k odpornosti do življenjskih problemov. Podobno je, ko se začne otrok v šoli učiti pisanja in računanja. Namesto nadzorovanja, ali je naredil nalogo, sta pomembnejša pohvala in zaupanje, da ima otrok svoje lastno zanimanje do učenja. Ta interes je treba krepiti. Pri tem je zelo pomembno, da so starši dovolj spretni pri ugotavljanju, kdaj njihov otrok potrebuje neposredno pomoč, kdaj le potrditev, da so bili njegovi prvi šolski koraki pravilni, in kdaj je potrebno, da nekatere stvari enostavno dopuščajo. Deklice premagujejo težave lažje, saj je njihov finomotorični razvoj hitrejši kot pri dečkih, tako se zgodi, da dečki prej izgubijo voljo do ročnih del in s tem tudi koncentracijo. Ponekod, kjer še gojijo po šolah ročna dela, in so spoznali, zakaj dečkom nekatera dela ne ležijo, si pomagajo tako, da opremijo prostor kot delavnico, kjer deček (lahko pa tudi deklica, če jo to veseli), po mili volji žaga, lepi in zabija žeblje ter se tako neposredno spopada z nekaterimi problemi.
Da bi torej otroka okrepili za življenje, je pomembno, da mu starši stojijo ob strani. Dovoliti mu morajo, da izrazi tudi svoje »negativne« občutke, tako jih bo spoznal in jih znal, ko bo v kritičnem stanju, upravljati. Starši naj ne pozabijo na razgovore z otrokom o tem, kar ga skrbi. Tako se bo otrok naučil poiskati pomoč in, kako jo dobiti. Otroku je treba pomagati pri iskanju rešitve problemov, da ne bo nemočno obstal, pač pa se bo vprašal, kako se lahko iz tega izmota. Starši naj ne rešujejo problema namesto otroka, pač pa naj mu pomagajo poiskati pot. Čudovito lahko pomaga pohvala, tega ne pozabimo. Ne pohvalimo le dobrih šolskih ocen, pač pa tudi dobro opravljena vsakdanja opravila. Tako bo otrok v sebi zgradil zdravo in dovolj realistično zaupanje vase in v to, česar je sposoben. Napak ne podčrtujmo. Sam se jih zaveda in s to zavestjo živi. To mu postane lahko spodbuda za iskanje novih rešitev. (jec)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 10. avgusta 2013
3
ZGODOVINA - Dežela pripravlja spominske prireditve
»Tudi Grmada in trpljenje civilistov sodita v prvo vojno«
Igor Gabrovec (SSk) računa na široko soglasje političnih strank
TRST - Dežela pripravlja vrsto prireditev in pobud ob stoletnici izbruha (1914) prve svetovne vojne, ki se je sicer v naših krajih začela leta 1915, ko je v vojno vstopila tudi Italija. Zlasti finančna osnova napovedanih prireditev mora sloneti na deželnem zakonu, ki ga bo deželni svet obravnaval po poletnem premoru. Skupina svetnikov desne in leve sredine je v ta namen pred dnevi vložila zakonski predlog, ki je skoraj fotokopija zakonskega osnutka iz prejšnje zakonodajne dobe. Le podpisniki so drugi, med njimi ni zastopnika Slovenske skupnosti Igorja Ga-brovca, ki ga predlagatelji sploh niso obvestili o predložitvi osnutka.
»Stoletnica 1. svetovne vojne naj bo priložnost za razmislek in spravo ter hvaležen spomin na skupno usodo naših dedov in pradedov, ki so jih v nasprotujočih si bojnih vrstah povezovale sanje o koncu vojne in želja po vrnitvi domov,« piše v izjavi Gabrovec. Deželna komisija, v kateri je v prejšnji mandatni dobi sedel tudi zastopnik SSk, je opravila že skoraj vse delo, saj je manjkala le dokončna obravnava in odobritev besedila v deželni skupščini.
»Zgodovinopisje je bilo večkrat pristransko«
»Strinjam se s predlogom, ki sem ga sam izrazil takoj po izvolitvi, da se čimprej spet lotimo te zadeve in izdelamo dokončni zakon,« pravi Gabrovec, ki je med nedavnim delom v pristojni komisiji opozoril na potrebo po dolžnem spominu tudi na vse vojake različnih narodnosti, ki so se junaško borili in umirali v av-stro-ogrskih uniformah, in tudi na civiliste. Na tragično usodo teh ljudi, ki so padli v vojni vihri ali v tragičnem begu pred bojno črto, ki je za sabo puščala bedo in razdejanje, pogosto pozabljamo in primernih obeležij še vedno ni. Tudi zgodovinopisje je bilo popolnoma pristransko, posebno italijansko, ki je bilo dolgo časa pod direktnim vplivom fašistične diktature, ki je nasledila vojno.
Stoletnica prve svetovne vojne - nadaljuje podpredsednik deželnega sveta Gabrovec - naj se torej proslavi v znamenju globoke in odkrite analize naše preteklosti in dogajanja na naši zemlji. »V kolikor bomo dokazali zadostno mero složnosti, odgovornosti in politične volje lahko v kratkem pripravimo zelo konkreten in koristen zakon, ki bo prispeval k koordiniranju in uspešnosti množičnih pobud, ki že nastajajo v tem smislu,« pravi deželni svetnik. V tem smislu je sam tudi že na delu, saj bo v naslednjih tednih predložil tudi svoja zakonska dopolnila. Računa, da bo s tem prispeval k hitrejši obravnavi in odobritvi zakona, priložnost pa bo tudi za to, da se besedilo nadgradi oz. dopolni.
Predvsem poslanica za mlajše rodove
»Prvo svetovno vojno moramo pravilno vrednotiti v kulturnem smislu, da bo poslanica za bodoče rodove, prepričan pa sem, da je lahko ureditev nekdanjega vojnega območja zanimiva tudi z gospodarskega in turističnega vidika. V tem smislu posebej podpiram ureditev in ovrednotenje območja vojaško nikdar osvojene Grmade kot zadnje obrambne trdnjave habsburškega Trsta in pa zgodovino vasi ter ljudi v njenem zaledju, ki jo v zadnjih letih prvič hvalevredno odkriva društvo Hermada z njegovim pobudnikom odv. Jožetom Škerkom v Trnovci,« je v sporočilu še zapisal Gabrovec.
Italijanski topovi so močno poškodovali tudi Nabrežino (Zbirka Leghissa-Razstava v Škerkovi galeriji v Trnovci)
SLOVENSKA MANJŠINA - Sklep deželne vlade
Nova pravila za prispevke Slovencem na Videmskem
TRST - Deželni odbor (na sliki) je na včerajšnji seji odobril osnovne kriterije in usmeritve za delitev državnih prispevkov Slovencev v videmski pokrajini. Gre za 460 tisoč evrov iz 21. člena zaščitnega zakona za slovensko manjšino (Zaščita družbenih, gospodarskih in okoljevarstvenih interesov). Prispevki zadevajo gorski skupnosti Kanalske doline in območja Gumina, Nadiških in Terskih dolin ter goriških Brd.
»To je najbrž prvič, da se je Dežela odločila za takšno pot, ki presega dosedanjo ne ravno uspešno prakso t.i. razpršenih finančnih prispevkov,« meni odbornik Gianni Torrenti, predlagatelj sklepa. Nosilci prispevkov iz državnega proračuna vsekakor nista le omenjeni gorski skupnosti, temveč tudi občinske uprave ter krajevne organizacije in društva, ki se ukvarjajo s turističnim razvojem tega območja. Odbornik, ki je odgovoren za narodne in jezikovne manjšine, navaja, da so ti prispevki namenjeni tudi raznoraznim olajšavam za srednja in majhna podjetja, ki obratujejo na območjih, kjer prebiva slovenska narodna skupnost.
Solbica vabi danes in jutri
SOLBICA - Danes in jutri so marljivi domačini pripravili nekaj zanimivih pobud, na katerih bodo v ospredju rezijanski brusači in tipični krajevni proizvodi. Za danes so pripravili dve prireditvi, ki obujata tradicijo in zgodovino kraja. Popoldne bo nekaj brusačev s svojimi kolesi vozilo po vaških ulicah. Prireditev se imenuje »Re-mo damou« (gremo domov), z njo pa obujajo spomin na pretekle čase in mlade, ki so danes zagledani samo v tehnologijo, seznanjajo z nekdanjim načinom življenja, ki zasluži, da ga spoznajo. Skupina brusačev se ustavila pred krajevnim spomenikom brusaču, don Gianluca Molinaro pa bo daroval mašo na prostem. Ob 19. uri pa se bo začela sugestivna nočna pot pod zvezdami, ki se bo zaključila v Naturalističnem centru »Rezijanska hiša« z večerjo in rezi-jansko glasbo, s katero bodo proslavili noč padajočih zvezd. Jutri pa bodo dvorišča hiš v Solbici odprla svoja vrata in ponujala tipične krajevne dobrote z znanim rezijan-skim česnom »strok«. Brusači pa bodo še naprej na razpolago vsem, da nabrusijo škarje in nože.
V Kamniku začetek jubilejnega Kamfesta
KAMNIK - S povorko Gipsyy mam-bo Kočani se je včeraj zvečer v Kamniku začel 10. poletni kulturni festival Kamfest. Ob jubilejni izdaji organizatorji napovedujejo rekordno število - okoli 70 - različnih dogodkov, ki bodo vse do 18. avgusta zapolnili prav tako rekordno število prizorišč. Kot poseben festivalski dogodek v Kulturnem društvu Priden možic, ki pripravlja festival, napovedujejo jutrišnje odprtje razstave v Parku Evropa z naslovom Kam so šle vse fa-brike?. "Postindustrijska razstava", ki je nastala v koprodukciji z Medobčinskim muzejem Kamnik, bo prikazala zgodbe sedmih kamniških tovarn - med njimi Eto, Svilanit, Titan - njihove srečne in žalostne trenutke ter usode delavcev. Poleg zgodb bodo razstavljeni tudi industrijski stroji iz tovarn.
Glasbeni program bo potekal na glavnem odru, ki bo na Malem gradu, ter na večernem odru, postavljenem v središču mesta. Podroben program je na spletni strani www.kamfest.org
BILČOVS - 1 2. Kmečki praznik Skupnosti južnokoroških kmetov
Srečanje kmetov petih dežel
BILČOVS - Zadnjo nedeljo v juliju je v Bilčov-su pri Celovcu potekal 12. Kmečki praznik Skupnosti južnokoroških kmetov (SJK). Praznika, pod geslom » Srečanje kmetov petih dežel«, ki ga že ves čas prireja SJK, so se tudi letos udeležili člani Kmečke zveze in Zadružne kraške banke ter Godbenega društva Nabrežina, ki so na letošnjo prireditev prišli kar s tremi avtobusi. Poleg tržaških se je praznika udeležilo tudi lepo število domačih rojakov in rojakov iz matične Slovenije.
Najprej je bila na programu maša v pokritem prostoru s 700 sedeži, ki jo je daroval domači župnik Janko Krištof. Po uradnem odprtju praznika in kosilu, ki sta potekala ob prijetnih zvokih nabrežinske godbe, je sledil kulturni program z nastopom Rožanskih muzi-kantov s pevko Katrin Hafner, Kvinteta Kmetijske zbornice, Mešanega pevskega zbora Bilka, Mladinskega zbora »akliB« domačega društva Bilka ter ansamblom Peti as. Med kutrunim programom so se zvrstili tudi nagovori organizatorjev in pozdravi gostov. V imenu Skupnosti južnokoroških kmetov je prisotne pozdravil Štefan Domej, kmet iz okolice Pliberka in predsednik SJK. Domej je še posebej pozdravil prisotnost slovenskih kmetov in rojakov iz ostalih dežel, Tržaškega, Porabja na Madžarskem, Gorskega Kotarja na Hrvaškem in iz matične Slovenije ter se jim zahvalil za njihovo udeležbo
Gostitelji in gostje na 12. Kmečkem prazniku Skupnosti južnokoroških kmetov v Bilčovsu
in podporo. V imenu Kmečke zveze je udeležence na Kmečkem prazniku na Koroškem pozdravil predsednik zveze Franc Fabec, ki se je organizatorjem zahvalil za povabilo ter jim čestital za pobudo, ki je že vrsto let tako uspešna. Svoj pozdrav so kmečkemu prazniku prinesli tudi Vladimir Čeligoj sekretar Ministrstva za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije, Hanzi Mikl direktor Urada koroške kmetijske zbornice, Andreja Ko-
vacs, predsednica Združenja Slovencev v Porabju na Madžarskem ter Slavko Malnar predsednik Kuturne-ga društva Gorski Kotar.
Ob dobri glasbi je potekalo tudi nagrajevanje udeleženk na Prazniku slovenskih dobrot, ki je bil letos spomladi na Ptuju. Dobra kapljica in celoten kuturni program sta prispevala k zabavi in prijetnemu razpoloženju vseh prisotnih vse do poznih popoldanskih ur. (e.m.)
/	Sobota, 10. avgusta 
2013	4
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
POSTAJA ROGERS - Srečanje DS o vse bolj razširjenem begu možganov
Doma ni perspektiv? Srečo poiščimo drugod!
Svojo izkušnjo je v pogovoru z Matejem Iscro osebno podal Gabrijel Cernigoi (prvi z leve), z ekrana oz. Kanarskih otokov pa se je oglasila Karin Desko
kroma
Vrnili bi se vsi, ko bi bili v Italiji delovni pogoji spodbudnejši, ko bi obstajala vsaj kaka garancija za svetlejšo prihodnost ... V danih razmerah pa ostajajo raje v tujini. Tako bi lahko prosto sklenili četrtkovo srečanje posvečeno »begu možganov«, ki ga je na Postaji Rogers priredila Demokratska stranka. Svoje delovne izkušnje v tujini in poglede na prihodnost so občinstvu ponudili štirje razgledani in radovedni mladi Tržačani, ki so svojo srečo raje poiskali drugod. In uspelo jim je!
Karin Desko je v Trstu diplomirala iz morske biologije. Kakor je povedala v video sporočilu, je po med-univerzi-tetnem sodelovanju s koprsko fakulteto raziskovalno delo nadaljevala na otokih Mauritius, v Avstraliji, Bruslju in naposled pristala na Kanarskih otokih, kjer je zaposlena v neki zasebni kliniki in kjer žal ne počenja tega, kar si želi. Skoraj petletna izkušnja v tujini pa se zanjo ne bo tako kmalu končala, je ugotavljala z grenkobo v grlu, saj boljših delovnih perspektiv v Italiji žal ni.
Oddaljena Avstralija je zvabila tudi absolventa iz enologije na novogori-ški univerzi Gabrijela Cernigoia. Po erasmus študijski praksi v francoskem Bordeauxu jo je mahnil v Melbourne, pravzaprav v Perth, kjer je tri mesece delal na neki vinogradniški kmetiji in to ravno v zahtevnem obdobju trgatve. Sedaj se je vrnil domov, kjer se posveča de-
lu na domači osmici, že decembra pa načrtuje povratek v avstralske kleti, konec marca pa bo najbrž obiskal še Novo Zelandijo.
Preko skype-a se je oglasil Paolo Codega, ki se že 4 leta mudi na post-doktorskem študiju na Columbia University v New Yorku, kjer proučuje matične celice. Sam ocenjuje, da je beg možganov fiziološki, saj je pridobivanje novih izkušenj dobrodošlo. »Ob povratku
pa nas čaka edino zmeda, saj ni zadostnih delovnih mest. V ZDA vlagajo v raziskovanje in možnosti za zaposlitev je res veliko.« Njegovi francoski ali nemški kolegi se na primer po ameriški preizkušnji vrnejo domov, kjer najdejo podobne zaposlitve, Italijanom in Špancem pa ne preostane drugega kot nadaljevanje bivanja v tujini.
Zadnja je s svojo izkušnjo postregla Sara Magliacane, ki je trenutno v
okviru doktorata v Amsterdamu zaposlena za tri mesece pri Googlu v Zuric-hu. Programerka se posveča urejanju geolokalizacije na zemljevidih, v prihodnje pa ne izključuje možnosti, da bi svojo pot nadaljevala v ZDA. »Seveda si želim povratka domov, vendar tako perspektive kot morebitna plača mi tega ne dopuščajo. Da bi odprla svoje podjetje? Žal še nimam ideje, ki bi bila vredna milijon dolarjev!« (sas)
Rosato zadovoljen z vladnim dekretom
Poslanec Demokratske stranke Etto-re Rosato je zadovoljen z včeraj odobrenim vladnim ukrepom za gospodarsko rast. Parlamentarec je prepričan, da prinaša sklep tudi nekaj pomembnih novosti za Furlanijo-Julij-sko krajino, pri čemer omenja hitro cesto v tržaški pokrajini ter tretji pas na avtocesti do Benetk, ki je sicer še predmet polemik, a je - kot kaže - doživel finančno kritje s strani države.
Gibanje 5 zvezd noče hitre železnice
Rimska in deželna vlada se morata dokončno odpovedati načrtu za hitro železnico med Trstom in Benetkami, pravita poslanca Gibanja 5 zvezd Prodani in Rizzetto. Edino realistično možnost po njunem predstavlja okrepitev-posodobitev sedanje proge, tudi zato, ker za hitro železnico sploh ni denarja. Ne v Bruslju, še manj pa v Rimu, kjer sicer ministri tudi nimajo enotnih mnenj o hitri železnici, kot dokazujejo zadnje ostre polemike, v katere je vpleten izredni vladni komisar za ta projekt Bortolo Mainardi.
Urad Trgovinske zbornice odslej v Dolini
Trgovinska zbornica sporoča, da se bo okoljski urad te ustanove preselil v dolinsko občino, točneje v Ul. Travnik 14. Urad bo na novi lokaciji začel poslovati v torek, 13. avgusta, do tedaj bo sedanji sedež zaprt za stranke. Do konca avgusta bo urad v Ul. Travnik odprt od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, nato pa tudi ob torkih in sredah popoldne od 14. do 15.45.
DEVIN - Po 2. svetovni vojni so jo zasuli zavezniki
h	•••	•	2m	• vt	v
Terezijina jama v Crmcju po več kot pol stoletja znova dostopna
V Črničju pri Devinu je po več kot pol stoletja znova dostopna Terezijina jama, ki je v jamarskem svetu naše dežele dalj časa veljala za pravo legendo. Zasluge za to gredo prostovoljnemu delu družbe Gemina in jamarske skupine Flondar. Ti sta pod koordinacijo geologa Flavia Bacchia v šestih mesecih iz jame izkopali več kot 200 kubičnih metrov smeti in drugega materiala. Obnavljanju jame je ves čas sledila devin-sko-nabrežinska občinska uprava, saj gre tudi za obogatitev turistične ponudbe kraja.
Zgodovina Terzijine jame sega v mezolitik, ko so prve razvite skupnosti ho-
mo sapiensa iskale v njej zavetje. Jama pa je tesno povezana tudi z devinskimi princi. Plemiči so jamo uporabljali kot vinsko klet, dodatno pa jo je posodobil princ Raimund IX. v 18. stoletju, ko si je okrog nje uredil zasebno lovišče.
Avstrijski učenjak K. L. Moser jo je daljnega leta 1885 poimenoval po devinski princesi Terezi, pri kateri je bil gost v času svojih raziskav kraškega podzemlja. V 20. stoletju pa je tudi jamo v de-vinskem Črničju zajel vrtinec dveh svetovnih vojn. Že med 1. svetovno vojno je služila kot zavetišče častnikom avstro-
Včerajšnje predstavitve Terezijne jame se je udeležilo precejšnje število krajanov
kroma
ogrske vojske, hkrati pa je bil v njeni neposredni bližini nameščen top vojne mornarice. Po prvi vojni je bila jama obsežno opisana v Battellinijevi študiji Dva tisoč jam in preimenovana po junaku srednjeveškega romana, in sicer po gospodarju tržiškega gradu Fioravanteju, ki je bil zaprt v podzemni ječi.
Po drugi svetovni vojni se je v Devi-nu nastanilo zavezniško poveljstvo. Angleži in Američani pa so prispevali najbolj umazan zgodovinski delež. Jamo so popolnoma zasuli s smetmi. Zakrita je ostala do današnjih dni. (mar)
POKRAJINA, OBČINA TRST - Dva razpisa
Delo za mlade in osebe s posebnimi potrebami
Pokrajina Trst spodbuja zaposlovanje oseb s posebnimi potrebami, odborni-ca za delo Adele Pino je včeraj predstavila nov razpis. V letu 2013 namenja pokrajina 990.000 evrov delodajalcem, in sicer tako podjetjem z več kot 15 zaposlenimi (za lete je zaposlovanje oseb s posebnimi potrebami po zakonu št. 68 iz leta 1999 obvezno) kot tudi manjšim podjetjem. Besedilo razpisa je na spletni strani Pokrajine Trst.
»To je eden izmed ukrepov v času gospodarske krize,« je dejala odbornica Pi-nova. Del finančnih sredstev namenjajo podjetjem, za katere ni obvezno zaposlovanje oseb s posebnimi potrebami, in sicer za sklenitev delovnih pogodb za določen ali nedoločen čas, pa tudi s skrajšanim delovnim časom. Drugi del sredstev zadeva pomoč novim zaposlenim, odstranjevanje arhitektonskih ovir, nakup posebnih tehnoloških naprav, pobude za spodbujanje mobilnosti omenjenih oseb, pa še otroške jasli, poletne centre in druge pobude za pomoč pri usklajevanju dela z družino. Sredstva lahko pridobimo za vse pogodbe in posege od 1. januarja 2013 dalje. V letu 2011 je pokrajina prejela 78 prošenj, lani pa 53. Prosilci so lahko tudi socialne zadruge, registrirana prostovoljska združenja in konzorciji.
Občina Trst medtem objavlja razpis za 34 mladih med 18. in 29. letom starosti. Gre za delovne prakse v sektorjih storitev (grafično oblikovanje, spletno oblikovanje, organizacija dogodkov), audio-vizuelne komunikacije, glasbe ter obrtništva (mizarstvo, zlatarstvo, tapetništvo, ve-
zava knjig). Prakse trajajo od 200 do 400 ur, plača znaša 10 evrov bruto na uro. Prošnjo je treba oddati do 31. avgusta. Prosilci morajo prebivati v tržaški pokrajini in biti vpisani v tržaškem centru za zaposlovanje. Informacije o pobudi, ki je nastala v sodelovanju s Pokrajino Trst, Trgovinsko zbornico (podjetje Aries), združenjem trgovcev Confcommercio, Domom filma in podjetjem 989 Records, nudi pristojni občinski urad na tel. št. 040-3485818 ter na elektronskem naslovu pologiovani-le_toti@comune.trieste.it.
/
TRST
Sobota, 10. avgusta 2013
5
TURISTIČNE AGENCIJE - Kljub krizi se letovanju težko odpovedo
^m v v	• a M	mm
Trzacam letos najraje uživajo na grškem soncu
Grški otoki, španska obala, križarjenje, sem in tja kakšna eksotična destinacija ali pa preprosto uživanje v sosednji Sloveniji. V teh krajih Tržačani preživljajo letošnje poletne počitnice, ki bodo vrhunec dosegle v prihodnjih dneh, ko bo turistični barometer dosegel ekstremne amplitude. In čeprav je tudi turistični sektor v primežu krize, smo prišli do zaključka, da se Tržačani niso pripravljeni odreči počitnicam, saj tudi v teh vročih avgustovskih dneh mrzlično iščejo še zadnje last minute ali low cost variante.
Do zanimivih odgovorov o do-pustovanju Tržačanov smo prišli v treh agencijah, ki so v teh dneh polnile še zadnje nezasedene zmogljivosti. Naši sogovorniki so povedali, da poleti Tržačani najraje uživajo ob morju, največ potovanj pa so turistični delavci prodali v sredozemska letovišča, še posebej na grške otoke, ki so odlično povezani s številnimi leti z ljubljanskega, tržaškega in beneškega letališča. Sicer za poletno sezono na splošno velja, da je bila precej dobra, ljudje še vedno radi potujejo, čeprav trend kaže, da so zelo aktualne potovalne odločitve v zadnjem trenutku in da se je čas počitnikova-nja nekoliko skrajšal.
Last minute variante so še posebej značilne za avgustovske stranke, nam je zaupala Vlasta Žvab iz agencije First & Last minute Adriatica.net, ki je dejala, da imajo v teh vročih avgustovskih dneh opravka z ljudmi, ki bi se radi odpravili na počitnice kamorkoli in takoj (tudi naslednji dan) ter po najnižji mogoči ceni. Od nas pričakujejo skoraj nemogoče stvari, je razložila naša sogovornica in ob tem dodala, da so ljudje tudi zelo slabo informirani oz. preveč pod vplivom nerealnih reklam, ki ponujajo pakete po
V Laciju ukradel za 80.000 evrov blaga
Tržaški mejni policisti so v četrtek popoldne na Fernetičih ustavili avtomobil mercedes, ki je pripeljal iz Slovenije. V vozilu je sedel 38-letni romunski državljan F. B.: po pregledu osebnega dokumenta in ogledu podatkovne baze so ga odvedli v koronejski zapor. Moški je namreč osumljen, da je leta 2009 izvedel tatvino v neki parfume-riji v občini Anzio v Laciju, plen je znašal kar 80.000 evrov. Pri-porni nalog je pred štirimi leti izdalo sodišče v Velletriju, F. B. pa se je do četrtka uspešno izogibal roki pravice.
Skušal krasti na bencinskem servisu
Barkovljanski karabinjerji so uspešno preiskali poskus tatvine na bencinskem servisu Agip na Furlanski cesti št. 7, do katere je prišlo 31. julija. Tedaj je neznanec na Greti poskusil vlomiti v pisarno trgovine Shop Eni ob bencinski črpalki, poškodoval je šipo. V četrtek zjutraj so karabinjerji na podlagi zbranih dokazov kazensko ovadili 57-letnega Tržačana z začetnicama S. V.
smešno nizkih cenah. Sicer pa ima agencija First & Last minute Adriati-ca.net za prihodnje dni skoraj čisto vse turistične pakete (letalski prevoz in nastanitev) zapolnjene. Največ aranžmajev je dotična agencija prodala v Grčiji, tej pa sledi Španija. Zelo malo ali nič zanimanja beležijo za Tunizijo in Turčijo, letos pa se je med manj priljubljene destinacije uvrstila Hrvaška, ki po mnenju Žvabove ne pritegne več zaradi previsokih cen. Prav tako predraga je tudi Italija, je dejala odgovorna pri dotični agenciji, ki je izpostavila tudi podatek, da so v preteklih poletnih mesecih dobro prodali tudi potovanja na Portugalsko in v ZDA.
Čisto drugače o Hrvaški menijo v agenciji Aurora, kjer je hrvaška obala še vedno priljubljena. Lucija Čač, namestnica direktorice Aurore Divne Čuk, nam je pojasnila, da sicer drži, da je Hrvaška letos nekoliko dražja, a to velja predvsem za hotelske strukture, ki ponujajo zelo kakovostne storitve. V tej agenciji so sicer v teh dneh prodali največ potovanj na grške otoke, tej destinaciji pa sledijo hrvaški kvar-nerski otoki, kamor turiste vsako soboto pelje tudi avtobus, ki ga strankam ponuja dotična agencija. Ti enotedenski aranžmaji na Krku, Cresu ali Lošinju so zelo dobro sprejeti med našimi strankami, je dejala Čačova, ki je
spomnila, da se njihove stranke odločajo tudi za slovenska zdravilišča, Bled in Kranjsko goro. Velik interes pa so Aurorine stranke pokazale tudi za Ciper in organizirana potovanja. Za prihodnje dni so pripravili potovanje na Portugalsko, oktobra pa bodo odpotovali v Turčijo. Izvedeli smo tudi, da se dobro prodajajo križarjenja, ki so še posebej zanimiva in ugodna za družine z otroki.
Da so avgustovske stranke zelo selektivne, menijo v agenciji La Via degli Artisti Viaggi, ki v teh dneh polni še zadnje nezasedene zmogljivosti. Norma Križmančič in Pier Paolo Mazzarella sta nam povedala, da tudi njihove stranke najraje uživajo na grškem soncu, za dopust so pripravljene zapraviti malo denarja, predragi in nekonkurenčni pa sta postali Hrvaška in Italija. Zelo priljubljena so tudi križarjenja, nam je rekla Norma Križmančič in dodala, da so pri omenjeni agenciji pripravili tudi zanimiva organizirana potovanja. Junija so dobro prodali potovanje na Irsko, zanimivi so tudi enodnevni izleti v sosednje dežele. Več o tem je povedal gospod Mazzarella, ki je razložil, da bodo okrog velikega šmarna organizirali štiridnevni izlet v Avstrijo, izvedeli pa smo tudi, da so ti kulturni izleti zelo zanimivi za raznoliko skupino strank. Gre namreč za stranke, ki bi rade videle in spoznale veliko, pri tem pa cena aranžmaja sploh ni pomembna, je razložil naš sogovornik.
Če potegnemo črto pod povedano, lahko zaključimo, da se ljudje tudi v času gospodarske krize potovanjem niso pripravljeni odreči. Povpraševanje po turističnih aranžmajih je še vedno veliko, primerjava letošnjih počitnikovanj s tistimi iz preteklih let pa kaže, da je veliko bolj razširjena »pozna« rezervacija počitnic. (sč)
Renato Cetin
ČRNA KRONIKA - Pogrešani
V Osapskem potoku
so ga našli mrtvega
Včeraj smo poročali o truplu, ki so ga v četrtek pozno zvečer našli v Osapskem potoku. Naposled se je izkazalo, da gre za 69-letnega Renata Cetina, ki so ga svojci pogrešali od ponedeljka. Truplo je bilo v vodi,
zvečer ga je zagledal lastnik enega od tam privezanih plovil, ki je poklical policijo. Mrlič je imel pri sebi osebne dokumente, pozneje pa so istovetnost pokojnika uradno potrdili svojci.
Cetin je živel v Ulici Montasio na Judovcu (Altura), od koder se je v ponedeljek dopoldne odpravil na sprehod v gozd. Domov se ni vrnil in stekla je iskalna akcija, v katero so se vključili gasilci in drugi organi. Svojci so bili posebno zaskrbljeni, ker je bil Cetin srčni bolnik in je potreboval zdravila. Iskali so ga predvsem v gozdu pod Judovcem, na koncu pa so njegovo truplo našli v Osapskem potoku (ali tudi v Reki - Merkujev priročnik omenja obe imeni). Tja se je Cetin včasih odpravljal na sprehod, saj so njegovi znanci lastniki nekega zemljišča ob potoku. Po prvih ocenah naj bi bilo možno, da se je moški počutil slabo in padel v vodo, najverjetneje že v ponedeljek. Tožilec je vsekakor odredil obdukcijo.
Druga iskalna akcija tega tedna se je torej slabo končala, potem ko so 73-letno Openko Letizio Trocca v četrtek našli živo v bližini Banov. Zaradi očitnih znakov dehidracije so jo odpeljali na zdravljenje v katinarsko bolnišnico, hujših posledic ne bi smelo biti.
Sto let nekdanje ribarnice
Ob stoletnici nekdanje glavne ribarnice na tržaškem mestnem nabrežju bo jutri ob 21. uri pred to stavbo koncert, ki ga prireja Občina Trst. Nastopil bo pihalni orkester G. Verdi pod vodstvom mladega goriškega dirigenta Patricka Quag-giata, ki bo izvedel skladbe Richarda Sauceda, Thiema Kraasa, Otta Schwarza, Jacka Enda, Philipa Sparka, Don Ellis Orchestre in Sigurda Kohna. Schwarzevo skladbo Asteroid bodo posvetili Margheriti Hack.
»Nekdanja ribarnica je zgodovinsko povezana s tržaško občino, saj jo je načrtoval nekdanji direktor občinskega tehničnega urada Giorgio Polli,« je spomnil občinski odbornik za kulturo Franco Miracco. Stavbo so slovesno predali namenu 11. avgusta 1913, občani pa so jo tedaj občudovali zaradi obsega dvorane in svetlobe v njej. Ob tej priložnosti bo razstava »Trame di gioco, scienza, fu-turo« znanstvenega imaginarija odprta od 17. do 23. ure.
S Klapo iz Brega v Graško goro
V nedeljo, 18. avgusta, bo v Graški gori pri Slovenj gradcu mednarodni festival narodnozabavne glasbe. Na festivalu »Graška gora poje in igra« se bo letos zvrstilo 17 ansamblov. Strokovna komisija je izbrala tudi Klapo iz Brega, ki bo zastopala Italijo. Festival je tekmovalnega značaja in je obširno zelo poznan, tako da se za sprejem na tekmovanje potegujejo tako slovenski ansambli kot tudi skupine iz Avstrije in Hrvaške. Ansambli igrajo v živo in slovenska televizija snema ter v posrednem prenosu predvaja celotno prireditev.
Občinstvu se bo Klapa predstavila z izvirno skladbo v narečju, ki sta jo podpisala avtor melodije Paolo Foraus ter avtorica besedila Barbara Gropajc. Ob tej priliki organizira Kla-pa iz Brega avtobusni izlet za prijatelje in ljubitelje tovrstne glasbe. Kdor se želi udeležiti izleta, lahko pokliče na telefonsko številko 333-6188696, na razpolago je še nekaj prostih mest. Avtobusni izlet je s finančnim prispevkom omogočila Klet Parovel, ki se ji Klapa iz Brega prisrčno zahvaljuje.
Poletni pust v Miljah
Včeraj se je v Miljah začel 4. poletni evropski pust, ki bo v tem mestecu popestril dneve do velikega šmarna. Danes bo po koncertu godb na pihala (ob 18. uri) na vrsti evropski pustni sprevod (ob 19. uri) s pustarji iz Milj (sto udeležencev na temo morja), Trsta (na temo Polinezije), z Opčin (skupina Toga toga toga s 50 udeleženci) ter iz Slovenije in Hrvaške (hrvatinski »bay-watch«, koprske ciganke, Indijanci iz Buj itd). Vsak večer (od 18.30) so na nabrežju stojnice z različnimi dobrotami, Mandraču pa bo prizorišče večernih koncertov - v sredo ob 21.30 bo nastopil Orkestar Elvis Bajramovic. Drevi bodo igrali pihalni orkestri Korošci, On-gia in Arcobaleno.
Razstava o Stevu Kaufmanu
V	dvorani Veruda v Palači Costanzi (Mali trg 2, za županstvom) bodo danes ob 19.30 slovesno odprli razstavo »Pop art v Trstu - Steve Kaufman the Former Assistant to Andy Warhol,« ki jo je postavil italijanski umetnostni kritik Vittorio Sgarbi. Posvečena je umetniku Kaufmanu (1960-2010), ki je bil Warholov pomočnik, in ki se je s svojimi »ikonami« uveljavil širom po svetu. Na ogled bo kakih 30 del iz zasebnih zbirk, prava eksplozija barv in likov (Marilyn Monroe, Superman, Van Gogh, Bill Clinton, Frank Sinatra, John Travolta, Muhammad Ali in mnogi drugi). Razstava bo odprta do 21. septembra, in sicer od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
Poletni rock festival
V	okviru občinske pobude TriesteEstate bo drevi ob 21. uri na Verdijevem trgu zaživela deseta izvedba Trieste summer rock music festivala. Drevi bodo nastopili italijanski glasbeniki rock skupine Le Orme, jutri bosta na oder stopili skupini Coloured Sweat in Disequazione.
Praznik Barcolissima
Glasba, predstave, sejem obrtniških izdelkov, kioski s hrano (plavo ribo) in pijačo ter številna igrala za otroke bodo tudi letos oblikovali praznik Barcolis-sima, ki ga od danes do 18. avgusta vzdolž barkovljanske pinete prireja združenje Flash Srl.
Hirošima in Nagasaki
Ob obletnici »jedrskega holokavsta« v Hirošimi in Nagasakiju bo danes spominska svečanost v parku nekdanje psihiatrične bolnice pri Sv. Ivanu. Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dol-ci se bo ob tej priložnosti spomnil tudi tržaškega pesnika in mirovnika Edvina Ugolinija, ki je pred nekaj tedni umrl pri 63 letih starosti. Komemora-cija bo ob 18. uri pred sedežem zdravstvenega podjetja.
Knjižno srečanje v Lovatu
V	knjigarni Lovat (Drevored XX. septembra) bodo drevi ob 18. uri predstavili knjigo beneškega romanopisca in docenta italijanske literature na univerzi v Floridi Emanueleja Pettenerja Proust per bagnanti. Z avtorjem se bo pogovarjala Ilaria Serra.
INPS opozarja na goljufe
Pred kratkim je neznanka, ki se je predstavila kot inšpektorica pokojninskega zavoda INPS, ogoljufala priletno Trža-čanko. INPS v tiskovnem sporočilu opozarja, da njegovi uslužbenci se ne odpravljajo k upokojencem domov in da na njihovih domovih ne preverjajo nobenih podatkov. Komunikacija poteka samo po pošti. Inšpektorji, ki imajo posebno izkaznico z imenom in priimkom, kvečjemu pregledujejo dokumente na sedežih podjetij. Občani naj ne odpirajo vrat neznancem, ob najmanjšem dvomu pa naj pokličejo pristojno podjetje ali zavod oziroma policijo ali karabinjerje.
6
Sobota, 10. avgusta 2013
TRST
/
REPENTABOR - Etnografski praznik Slovencev v Italiji bo potekal od 22. do 25. avgusta
26. Kraška ohcet
Največji etnografski praznik Slovencev v Italiji se po običajnem letnem premoru vrača z obnovljenim navdušenjem in seveda z novima ženinom in nevesto. Na letošnji 26. izvedbi Kraške oh-ceti, ki bo potekala od 22. do 25. avgusta, bosta na skupno življenjsko pot stopila Neža Milič in Jernej Kapun.
Ženin in nevesta
Nevesta je doma iz Zagradca. Že od otroških let je dejavna v slovenskih društvih in organizacijah. Po izobrazbi je diplomirana okoljska tehnologinja, študij še vedno dopolnjuje na univerzi v Novi Gorici, ob tem pa goji še ljubezen do fotografije. Aktivna je predvsem na družinski kmetiji v Zagradcu, kjer streže in pripravlja jedi. Neža Milič je bila leta 2009 kot prva zamejka izvoljena za Kraljico terana.
Njen bodoči soprog Jernej je po poklicu programer in uradnik. Ukvarja pa se s tržnim posredovanjem in prodajo sanitarij v družinskem podjetju. Vrsto let je v dresu Primorja nastopal v amaterskih nogometnih prvenstvih. Veselita pa ga predvsem glasba in petje, saj je že več let stalen član proseškega pevskega zbora Vasilij Mirk.
Tako nevesta kot ženin sta tesno navezana na Kras in na skupnost Slovencev v Italiji. Od lanskega septembra ju veže še skrb za malo Heleno. Poroka na Kraški oh-ceti se jima zdi prelepa, saj sta dogajanje okrog nje spremljala vse od otroških let.
Prireditelji in program
Pot, ki ju bo vodila do oltarja re-pentabrske cerkve, pa je prežeta s pestrim in že utečenim programom. Glavni prireditelji dogodka Občina Repentabor, Zadruga Naš Kras in domače kulturno društvo Kraški dom so s pripravami začeli že pred meseci. Predsedniku Zadruge Naš Kras Ediju Krausu je tovrsten dogodek v velik ponos, skupaj z Vesno Gu-štin in županom Pisanijem pa že stiska pesti, da bo tudi letošnja ohcet stekla po predvidenih načrtih in brez muhastega vremena.
Uradna otvoritev 26. Kraške ohceti bo v sredo, 21. avgusta, ob 19. uri v re-penski Kraški hiši. Pravi etnografski program pa bo nastopil šele v četrtek, 22., s fantovsko in dekliško v Repnu ter na Co-lu, katerima bo pozno zvečer sledil ples v ledih stanu na trgu v Repnu. V petek, 23., bo že čas podoknice. Tu bosta ženinu s petjem pomagala pevska zbora Kraški dom in Vasilij Mirk.
Sobota, 24., bo posvečena prevozu bale s Cola v Kraško hišo v Repnu. Višek dogajanja pa se bo odvijal v nedeljo, 25., s poroko v repentabrski cerkvi. Noše se bodo začele zbirati že ob 8.30 pred Kraško hišo. Sprevod bo krenil na Col in nato še na Tabor, kjer se bo ob 10. uri začel tudi verski poročni obred.
Novost nedeljskega programa je ponovna uvedba »žvaceta« (telečjega golaža op. av.), ki ga bodo po vrnitvi sprevoda v Repen ponudili nošam nekateri osmičarji za ceno 5 evrov.
Po predaji neveste v Kraški hiši se bo program ohceti zaključil s plesom z ansamblom Alpski kvintet in še zadnjimi plesi pozno v noč.
Prevozi in parkirišča
Marku Pisaniju, županu Občine Re-pentabor, pomeni Kraška ohcet enkratno priložnost za promocijo male kraške občine. V ta namen je organizacijski ustroj tudi primerno nastavljen, začenši s prometno ureditvijo in parkirišči. Večja bodo izven vasi, in sicer na Opčinah pri kro-žišču državne ceste 202 in pri športnem središču Ervatti pri Briščikih. Obe večji parkirišči bo v soboto, 24., in nedeljo, 25. avgusta, povezovala izredna avtobusna proga. Za avtomobile obiskovalcev bo ure-
26. Kraško ohcet so včeraj v Kraški hiši v Repnu predstavili (z leve) župan Marko Pisani, predsednik zadruge Naš Kras Edi Kraus in predsednica KD Kraški dom Vesna Guštin, v ozadju ženin Jernej Kapun in nevesta Neža Milič; spodaj predsednika SSO Drago Štoka in SKGZ Rudi Pavšič poklanjata ženinu nošo, nevesta pa si jo ogleduje
kroma
jeno tudi parkirišče v bližini repenskega nogometnega igrišča.
Osmice in gostišča
K prazniku v Repnu in na Colu bo s hrano in pijačo prispevala tudi letos bogata ponudba desetih osmic, ki bodo obratovale v režiji domačinov in raznih kulturnih ter športnih društev. Z njimi pa bodo številne obiskovalce sprejemale še restavracije Furlan, Kras-Carso in Pod Tabrom na Co-lu ter restavracija Križman v Repnu.
Predaja noše
Predstavitvi 26. Kraške ohceti je včeraj v Kraški hiši sledila še predaja ženino-ve noše, ki jo ženinu poklanjata krovni organizaciji SKGZ in SSO. O slavnostni predaji noše bomo poročali v jutrišnji izdaji dnevnika. (mar)
ZAHODNI KRAS - Pogreb
V Križu slovo od Mirka Doušaka
Križ se je včeraj popoldne s pesmijo moškega pevskega zbora Vesna poslovil od Miroslava-Mir-ka Doušaka, ki je umrl v starosti 85 let. Mirko je izhajal iz ugledne kriške družine. Njegov stari oče Josip je bil klesarski mojster in kipar (izdelal je kamnitega berača pri cerkvici sv. Roka), njegov oče Mirko pa sodelavec Osvobodilne fronte, gospodarstvenik in prosvetni delavec, med drugim tudi prvi povojni predsednik obnovljenega prosvetnega društva Vesna. Ob odprtem grobu se je od pokojnika v imenu sekcije VZPI-ANPI Evald Antončič in kriške skupnosti poslovil Juri Žerjal.
Mirko je kot 15-letni mladenič odšel v partizane v Tretjo Gradnikovo brigado, s katero se je boril v Trnovskem gozdu in nato na Goriškem, že leto prej pa je kot ku-rirček skupaj s sestro Marico sodeloval v osvobodilnem gibanju. Bil je vedno zelo ponosen na svojo borčevsko izkaznico ter na svoje članstvo v VZPI-ANPI.
V povojnih letih je Mirko precej let živel v Ljubljani, kjer se je ukvarjal s starinarstvom, predvsem pa s slikarstvom. Prav v Sloveniji je izoblikoval svoj slikarski talent, ki ga je nato izpopolnil po
Mirko Doušak
vrnitvi v Križ. Najraje je s čopičem upodabljal domače motive in morje, ki ga je zelo ljubil, kot je ljubil slovensko kulturo in besedo. Nekaj let je bil zaposlen tudi na Založništvu tržaškega tiska-Primorskem dnevniku, kjer se je ukvarjal z oglaševanjem.
Čeprav ni bil direktno angažiran v vaških organizacijah in društvih, je Mirko pozorno in redno spremljal kriško družbeno in kulturno življenje, tako da je redkokdaj manjkal na prireditvah v Sirkovem domu. Bil je človek odprtega in vedrega značaja, pravi svetovljan, ki so ga Križanke in Križani spoštovali in imeli radi.
Naj mu bo lahka domača zemlja, otrokom Andreju, Dunji in Tanji ter ostalim sorodnikom tudi naše sožalje.
Včeraj danes
U Kino
14.20, 16.05, 16.30, 18.40 »Smrkci 2 3D«; 13.20, 14.10 »Tad Jones in iskanje izgubljenega mesta«; 21.10 »Wolverine«; 17.45 »Zakon molka«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »Cloud Atlas«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Wolverine l'immortale«; 17.50, 22.20 »Io sono tu«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Drift - Ca-valca l'onda«; 19.30, 21.00 »La notte del giudizio«; Dvorana 3: 16.30 »Ti-teuf - Il cartoon«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 17.30, 19.50, 22.10 »I maghi del crimine«; 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »Drift - Cavalca l'onda«; 15.20, 17.50, 20.00, 22.10 »Body language«; 18.30, 20.20 »The Purge - La notte del giudizio«; 15.20, 17.00, 19.30, 22.00 »Wolverine l'immortale«; 16.00 »Wolverine l'immortale 3D«; 22.10 »Esp 2 - Fenomeni paranorma-li«; 18.35, 21.30 »The Lone Ranger«; 16.00 »Dino e la macchina del tempo«; 15.15 »Eco Planet - Un pianeta da salvare«; 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »L'evo-cazione - The conjuring«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Wolverine l'immortale«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »L'evo-cazione«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »I maghi del crimine«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.10 »Drift - Ca-valca l'onda«; Dvorana 5: 18.00, 20.15, 22.15 »La notte del giudizio«.
[13 Lekarne
Danes, SOBOTA, 10. avgusta 2013
LOVRENC
Sonce vzide ob 5.59 in zatone ob 20.21 - Dolžina dneva 14.22 - Luna vzide ob 9.42 in zatone ob 21.37
Jutri, NEDELJA, 11. avgusta 2013
SUZANA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 32 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 5 km na uro, severo-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 27 stopinj C.
AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »L'evocazione - The Conjuring«.
CINEMA DEI FABBRI - 18.45 »Violeta Parra - Went To Heaven«; 17.00, 21.15 »Viramundo«.
FELLINI - Kinodvorana je zaprta za dopust.
GIOTTO MULTISALA 1 - Kinodvora-na je zaprta za dopust.
GIOTTO MULTISALA 2 - Kinodvora-na je zaprta za dopust.
GIOTTO MULTISALA 3 - Kinodvora-na je zaprta za dopust.
KOPER - PLANET TUŠ - 19.10, 22.05 »Bling Ring«; 15.20 »Byzantium«; 20.20, 23.05 »Napad na belo hišo«; 17.10 »Očiščenje«; 16.10, 18.20, 20.30, 21.00, 22.40 »Odrasli 2«; 13.40 »Pošasti z univerze«; 18.25, 20.35, 22.45 »R.I.P.D. - Urad za pokojnike«; 13.00, 15.10, 17.30, 19.45 »Smrkci 2«; 13.50,
Od ponedeljka, 5., do sobote, 10. avgusta 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Oriani 2 - 040 764441, Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Cavana 1 - 040 300940.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
/■Primorski
r	dnevnik
™cmedia
OGLAŠEVALSKA AGENCIJA
sporoča,
da bosta dne 12.8. urada v Trstu in Gorici zaprta.

Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it
/
TRST
Sobota, 10. avgusta 2013
7
ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE
vas prijazno vabijo na tradicionalni
''pú&íaM
danes, 10. in jutri, 11. avgusta
Za glasbo in dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel
M Izleti
¡.„j,/1 ASD Primorec
prireja
ŠPORTNI PRAZNIK
na nogometnem igrišču v Trebčah
10. - 11. - 12.
avgusta
Dobro založeni kioski Glasba v živo in ples
H Šolske vesti
RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da je nova telefonska številka šole 040-3798900.
SLOV.I.K. - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slo-vik.orgdd 15. avgusta. Informacije: in-fo@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00).
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v poletnih mesecih uradi zaprti ob sobotah in v petek, 16. avgusta. Urnik tajništva: 8.30-12.30.
RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo šola zaprta v petek, 16. avgusta, ter vse sobote do 31. avgusta.
RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta vse sobote ter v petek, 16. avgusta; začetek pouka v ponedeljek, 9. septembra.
DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola do vključno 24. avgusta ob sobotah zaprta.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil razpisan izredni tečaj za pridobitev usposobljenosti za poučevanje, ki velja tudi za slovenske in dvojezične slovensko-italijanske šole. Vse potrebne informacije (pogoji za udeležbo, način prijave, roki itd) so dostopne na www.istruzione.it, in sicer v odloku št. 58/2013 (objavljenem 31. julija) ter v okrožnici z dne 2. avgusta (objavljene 5. avgusta). Za prijavo se morajo kandidati obvezno poslužiti digitalnega postopka POLIS. Rok prijave nepreklicno zapade 29. avgusta.
SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slo-vik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00).
IZLET V GRAŠKO GORO - Ansambel Klapa iz Brega in Klet Parovel organizirata v nedeljo, 18. avgusta, celodnevni avtobusni izlet ob priliki festivala narodno zabavne glasbe. Vpis na tel. 333-6188696.
OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v Belo Krajino v soboto, 24. avgusta. Potovali bomo do Delnic po Hrvaški, potem ob reki Kolpi, ki nas zapeljivo vabi na raftinge. Vpis in ostale informacije na tel. št. 347-9322123 ali 346-8222431.
OMPZ F. BARAGA vabi v ponedeljek, 2. septembra, na romanje: Barbana, kjer bo za Goričane in Tržačane
Danes v Miljah praznujeta
Branko in Fabia
okroglo obletnico poroke.
Vsi jima v Društvu Slovencev miljske občine K. Ferluga čestitamo in želimo še veliko veselih dni na skupni življenjski poti.
skupna sv. maša s procesijo ob 10.30 in Porcinj, kjer se je l. 1855 prikazala Marija slovenski deklici. Vmes bo tudi dobro kosilo. Za vpis in ostale informacije pokličite čim prej tel. št.: 347-9322123 ali 346-8222431.
0 Prireditve
PRAZNOVANJE VELIKEGA ŠMARNA na Repentabru se bo začelo že 13. avgusta zvečer s predstavitvijo knjige gospe Mire Cencič »Življenje na Krasu v preteklosti« in odprtje razstave portretov avtorice Petre Greiner »Poglej me«; 14. avgusta bo vsakoletni koncert v organizaciji »Med zvoki krajev« ob 21. uri; 15. avgusta dva romarska shoda: ob 10. uri, ko bo maševal tržaški škof in ob 17. uri, ko bo ob somaševanju letošnjih jubilantov maševal Klemen Zalar (novo-mašnik). Na praznik sv. Roka bo bogoslužje ob 10. in 19. uri, od 20.30 pa bo razveseljevala pihalna godba iz Češke.
OBČINA REPENTABOR v sodelovanju z Župnijsko skupnostjo Repentabor, ob praznovanju Velikega šmarna, prireja v sredo, 14. avgusta, ob 18.00 »Na Poti pesnikov na Krasu - Col«, recitacije poezij, v sodelovanju s KD Kraški dom in Skupino 85. Svoje poezije bodo podali pesniki: Miha Obit, Cvetka Bevc in Ivan Crico. Ob 21.00 v cerkvi na Tabru koncert iz niza »Nei suoni dei luoghi - Med zvoki krajev«. Nastopa violinist Dušan Pa-najotovic. V petek, 16. avgusta, ob 20.30 na Tabru, koncert godbe na pihala s Češke.
KRIŽ - župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabita na praznovanje sv. Roka, ki bo v petek, 16. avgusta, ob
19.	uri ob cerkvi sv. Roka. Slovesno so-maševanje bo vodil zlatomašnik msgr. Franc Vončina; sledi družabnost. V slučaju neprimernega vremena bo obred v župnijski cerkvi.
KONCERT MO INTERCAMPUS IN TABORA MUSICA CREATIVA bo v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu v petek, 23. avgusta, ob 20. uri. Koncert prireja ZSKD v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb in JSKD. Koncert bodo godbeniki ponovili v Slovenski filharmoniji v Ljubljani (24. avgusta, ob
20.	uri) in na Titovem trgu v Kopru (25. avgusta, ob 19. uri). Več informacij na www.zskd.eu.
SKD VIGRED vabi v torek, 27. avgusta, ob 20.30 na dvorišče domačije Rebula v Slivnem (v primeru slabega vremena v Štalco v Šempolaju) na koncert dalmatinskih pesmi v izvedbi MOPZ Vesna (iz Križa) in tambura-škega ansambla.
DRAGA MLADIH 2013: Društvo Mosp prireja debato »Novi mediji in socialna omrežja: med pastmi in priložnostmi« v soboto, 31. avgusta, ob 10.30 v Finžgarjevem domu na Opči-nah v sklopu študijskih dnevov Draga. Toplo vabljeni k sodelovanju!
DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI, Trnovca 15, vabi na ogled razstave »Prva svetovna vojna pri nas« do 15. septembra: sobota, nedelja in prazniki 10.30-13.00 in 17.00-21.00; petek 17.00-21.00. Na ogled je nad 250 fotografij in razglednic, uniform, dokumentov, topografskih kart ter drugih takratnih vojaških in civilnih predmetov. Info na www.hermada.org in 331-7403604.
ti Čestitke
Danes praznujeta zlato poroko BRANKO in FABJA ŽERJAL, Fabja pa tudi njen 70. rojstni dan. Vse najboljše in še veliko srečnih dni jima iz srca želita Ada in Elvis.
Bila sta mlada oba, ko pred 50. leti BRANKO in FABJA sta si rekla da. Toliko kapljic potrpljenja, ljubezni, zdravja in veselja, še toliko let je želja Klape 36 vseh.
Danes praznujeta zlato poroko FABJA in BRANKO ŽERJAL. MoPZ Fran Venturini jima čestita in želi še mnogo let skupnega veselja. Čestitkam se pridružuje tudi MoPZ Upokojencev iz Brega.
Elia in Simon se veselita, ker se danes mama NATAŠA in očka DARIO poročita. Vso srečo jima želimo Ales-sandro, Deisy, Eva, Kevin, Lara, Marko, Nathan, Patrick in Samo s starši.
HH Osmice
DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040299450.
LISJAK je odprl osmico na Kontovelu.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni.
OSMICO sta v Saležu odprla Sandra in Jožko Škerk.
OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Do-ljak v Samatorci. Tel. št.: 040-229180.
REBULA MARKO je v Slivnem št. 6 odprl osmico na kraškem borjaču. Pričakuje vaš obisk! Tel. 3475686191.
V	BOLJUNCU pri Parovelu je odprta osmica. Tel. 346-7590953.
V	PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni. Te. št.: 349-3857943.
Ü3 Obvestila
V NEDELJO, 11. AVGUSTA, bo ob
18.30 na Jezeru slovesna sv. maša ob priliki zavetnika cerkve, sv. Lovrenca. Koncelebriranje bo vodil letošnji no-vomašnik, g. Klemen. Vabljeni!
AŠD PRIMOREC vabi na šagro, ki bo do ponedeljka, 12. avgusta, na športnem igrišču v Trebčah. Specialitete na žaru, plesi in glasba v živo.
KMEČKA ZVEZA IN PATRONAT INAC obveščata člane, da bodo uradi v Trstu zaprti od 12. do 16. avgusta. Od ponedeljka, 19. avgusta, bodo zopet odprti po običajnem urniku.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo zaradi dopusta zaprta od 12. do 20. avgusta.
POLETNI CENTER V GRLJANU: Center otrok in odraslih Harmonija organizira v sodelovanju z Združenjem tržaških potapljačev 5-tedenski poletni center pri morju v Grljanu za otroke od 8 do 14 let, od ponedeljka do petka do 6. septembra (razen tedna od 12. do 16. avgusta). Informacije in vpis na info@bambinieadulti.org.
SKGZ obvešča, da je pisarna v Trstu zaprta od 12. do vključno 16. avgusta. Od 19., do 30. avgusta, pa bo odprta od 9.00 do 14.00.
SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo urad zaprt zaradi dopusta od ponedeljka, 12. do petka, 23. avgusta.
ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 6. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom.
ANIMACIJE ZA OTROKE ZA SV. ROK:
Center Otrok in Odraslih Harmonija, v sodelovanju z Združenjem staršev in otrok osnovne šole Virgil Šček, vabi na brezplačne animacije za otroke, ki bodo potekale 14., 15. in 17. avgusta od 18. do 20. ure v Nabrežini center št. 4.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na šagro na B'lancu od četrtka, 15. do nedelje, 18. avgusta. Zabavali vas bodo ansambli Kraški muzikantje, Ne-bojsega, Souvenir in Domači zvoki. V nedeljo, 18. avgusta, bo ob 18.30 nastop godbe Salež. V času šagre bo v Kulturnem domu likovna razstava umetnika Claudia Clarija.
SV. MAŠA NA PEČAH, ob prazniku Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, ob 17. uri. Odhod iz trga v Boljuncu - Gorice ob 16. uri. V primeru slabega vremena odpade. Vabljeni!
KRU.T obvešča, da bodo društveni prostori zaprti do 16. avgusta. Z 19. avgustom pa bo recepcija odprta na novem društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, s poletnim urnikom (od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure).
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo zaprta v petek, 16. avgusta. Nato bo do 31. avgusta odprta od 8. do 16. ure. Zimski urnik se prične z 2. septembrom.
TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo do nedelje, 18. avgusta, zaprto zaradi dopusta.
OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta zaradi dopusta od ponedeljka, 19. do petka, 30. avgusta.
PISANJE POLETNIH DOMAČIH NALOG: Center otrok in odraslih Harmonija, v sodelovanju z Združenjem staršev in otrok osnovne šole Virgil Šček, organizira vodeno pisanje domačih nalog v Nabrežini. Osnovnošolci lahko obiskujejo delavnice z urnikom 9.00-12.00 v sledečih skupinah: 1. skupina od 19. do 23. avgusta; 2. skupina od 26. do 30. avgusta in/ali 3. skupina od 2. do 6. septembra. Za dodatne informacije in vpis: info@bam-binieadulti.org.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 30. avgusta odprta od torka do četrtka. Za dopust bosta urada v Trstu in Gorici zaprta do 25. avgusta, urad v Čedadu pa do 19. avgusta.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI (Prosvetni dom - Opčine) obvešča, da bo zaprta do petka, 30. avgusta.
ANED - Združenje bivših deportiran-cev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka, ki deluje v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra, zaprta do 31. avgusta.
POKRAJINSKI URAD ANPI-VZPI na Trgu Stare Mitnice 15 (Largo Barriera Vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata poletni plesni center »Plesalček« za otroke od 3. do 10. leta v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah od ponedeljka, 2., do petka, 6. septembra (urnik: 7.30-17.00). Informacije in prijave: Nastja 349-7597763 ali na info@cheerdancemillenium.com.
UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina, stari od 50 do 75 let, z znanjem slovenskega jezika in s psiho-fizičnimi pogoji potrebnimi za opravljanje službe, lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 13. septembra. Obrazci za prošnjo so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it.
40-LETNIKI POZOR! Slavnostna večerja s plesom bo v soboto, 21. septembra. Za prijavo in akontacijo se lahko javite v trgovini v Ul. dei Salici
1 na Opčinah, v trafiki v Ul. sv. Na-zarija na Proseku ali na tel. št.: 3298012528.
SPI - CGIL obvešča vse upokojence, da je INPS prestavil rok za predstavitev dohodkov preko modela RED na 31. oktober 2013.
Turistične kmetije
KMETIJA ŽAGAR je odprta v Bazovici.
Vabljeni!
Tel.040-226382
0 Mali oglasi
PRODAM knjige od 1. do 5. letnika zavoda J. Stefana, oddelek za mehaniko. Tel. št.: 040-214537 (v večernih urah).
DAJEM V NAJEM malo, komaj prenovljeno stanovanje, na Kozini. Tel.: 3922225821.
IŠČEM na posojilo ali poceni lesen otroški voziček za Kraško ohcet. Tel.: 340-2291299.
IŠČEM OTROŠKE COPATE narodne noše številka 25/26. Tel.: 338-3952973.
KUPIM KNJIGE za 1. razred Znanstvenega liceja F. Prešeren. Tel.: 048178048 ali 346-6855281.
PRODAJAM knjige za 1. in 2. razred vseh smeri liceja F. Prešeren. Tel. št.: 345-0804304.
PRODAM novo tržaško moško nošo, velikost 52-54. Tel. št.: 334-7848227.
PRODAM samičko nemškega ovčarja z rodovnikom, staro 2 meseca, po ugodni ceni. Tel. št.: 338-5098764.
PRODAM KNJIGE za vse razrede in smeri liceja F. Prešeren iz Trsta, za zavod Z. Zois v Trstu in Gorici ter za humanistični znanstveni in klasični li-cej v Gorici. Tel. št.: 040-208002.
PRODAM KNJIGE: Svet književnosti 1, 3 in 4; Od antike do danes; Oblikoslovje; Zgodovina 1, 2. Tel. št.: 3393132487.
PRODAM enkratne ročno vezene na-ramne in naglavne rute za Kraško oh-cet. Tel. 040-299820 ali 340-8868570.
PRODAM piaggio energy 50 cc, v odličnem stanju, po ugodni ceni. Tel.: 3381674839.
SAMOSTOJNO HIŠO z lastnim dvoriščem v Boljuncu dajem v najem z možnostjo odkupa. Hiša je opremljena in primerna za družino z otroci. Tel.: 335-8045700 v večernih urah.
Prispevki
V	spomin na Slavico Nadlišek daruje Lidija Čok 15,00 evrov za cerkev na Katinari.
Namesto cvetja na grob Slavice Slokar darujeta Norina in Tamara 20,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, DAn-gelo, Hrovatin.
V	spomin na dragega Stevota Zaharja darujeta Zorka in Robi Potocco 25,00 evrov za SKD Slovenec in 25,00 evrov za cerkveni pevski zbor iz Boršta.
V	spomin na Josipa Stančiča daruje Iztok Kodrič 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca.
V	spomin na Adrijanovo mamo Pieri-no Bani Gorza darujejo Ester D., Anna A., Sonia S., Lidia M., Andreina B., Alberta M., Irene G., Karmela K., Pino G., Giuditta B., družina Pro, Neva H., N.N., Zdenka V., Marija Š., Marija B., Marija V., Nadija R. 445,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Nadjo Pahor in Gorazda Vesela darujeta Silvana in Vojko Slavec 50,00 evrov za Krut.
V	spomin na Nadjo Gabrovec Pahor daruje Lidija Čok 15,00 evrov za Krut.
V	spomin na Steva Zaharja in Mili Mi-halič daruje Ada Počkar 30,00 evrov za CRO.
V	spomin na Pepija in Mirka Sosiča daruje sestra Angela 20,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah.
8
Sobota, 10. avgusta 2013
KULTURA
/
GLASBA - Od 14. do 18. avgusta na območju Sotočja pri Tolminu
Reggae festival Overjam
Prihodnji teden bo Tolmin preplavilo morje ljubiteljev reggae glasbe. Od 14. do 18. avgusta bo namreč na območju Sotočja potekala druga izvedba mednarodnega reggaefestivala Overjam. O izrednem glasbenem dogodku smo se pogovorili s Petrom Senizzo, soorganizatorjem in odgovornim za kulturni program festivala.
Letošnja izvedba Overjama je druga po vrsti. Kaj pravzaprav je Overjam in kako je do te zamisli sploh prišlo?
Overjam je klasični reggae festival s sodobnim in mednarodnim pridihom. Zamisel se je porodila pozimi leta 2011, ko se je skupina prijateljev, članov tržaškega kulturnega društva Trieste in Levare odločila, da priredi večji festival na obmejnem območju. Poleti leta 2012 smo prvo izvedbo priredili v Vrtojbi, letos pa smo se odločili, da se preselimo v »zeleni« Tolmin. Letošnji organizacijski sestav dopolnjujeta še slovenski partner Kurz Rock Vibe d.o.o. in avstrijsko društvo CiK - Cafe im Künstlerhaus
Organizatorji ste se letos odločili, da festival premaknete v Tolmin. Zakaj ? V čem j e nova lokacija bolj -ša od prejšnje?
Lanska, prva izvedba festivala se ni odvijala na lokaciji, ki bi najbolje ustrezala ljubiteljem tovrstne glasbe. To smo vedeli že vnaprej, a žal nismo našli nič boljšega. Tolmin, natančneje območje »Sotočje« na obronkih mesta, pa je kot nalašč za reggae glasbo: tu se namreč stikata dve reki, Tolminka in Soča, lokacija je prelepa in ima obilo sence ter prostora za postavljanje šotorov, obdana je z očarljivimi gorami in bujnim rastlinjem. Skratka, prava idilična lokacija za ljubitelje narave in tovrstne glasbene zvrsti. Poleg tega se festival odvija precej daleč stran od središča Tolmina, tako da glasba ne bo motila tamkajšnjih prebivalcev.
Po odhodu Sunsplasha in zatonu Riversplasha je
KNJIGE - Pri Mladinski knjigi
Peter Senica je odgovoren za kulturni program festivala
danes Overjam edini veliki reggae festival v naših krajih. Vem, da ste poskrbeli za dolgo in res pestro promocijo ...
Tako je in upamo, da se bo ves vloženi trud tudi obre-stvoval. S promoviranjem festivala smo začeli v trenutku, ko so nam potrdili, da je lokacija na voljo. V lastni režiji upravljamo nekatere promocijske kanale, kot so Twitter, Facebook stran in uradna spletna stran festivala, ostalo pa smo zaupali trem profesionalnim agencijam (slovenski, italijanski in nemški), ki festival promovirajo na višji ravni. Naj kot primer povem, da so bile najave ali članki o festivalu objavljeni ali predvajani v vseh slovenskih časopisih, mnogih lokalnih italijanskih medijih in celo na italijanskih Deejay TV in MTV.
Je bila lanska izvedba festivala uspešna? Kaj pa pričakujete od letošnje?
Lani smo zabeležili 3.600 obiskovalcev, kulturni program festivala je oblikovalo 15 mednarodnih nevladnih oz. neprofitnih organizacij, na odru se je zvrstilo 40 skupin in DJ-jev. Letos si nadejamo te številke povečati, mogoče podvojiti, točnega števila obiskovalcev pa ne moremo napovedati. Zagotovo vemo, da bo na festivalu nastopilo več kot 100 glasbenikov iz 40 različnih držav Evrope, Amerike in Afrike. Letošnji festival bo trajal 2 dneva več od lanskega, na razpolago pa imamo kar 5 različnih odrov.
Kako bo potekala letošnja izvedba festivala? Obljubljate bogat glasbeni program in še veliko drugega ...
Celotnega glasbenega programa se ne da strniti v par vrstic, naj povem le, da bodo nastopili legendarni Groun-dation in Inner Circle, katerih uspešnice so najbrž vsem dobro znane. Poleg glasbene kulise smo oblikovali tudi zanimiv kulturni program, ki se bo odvijal v obliki večernih konferenc na temo trajnostnega razvoja in gospodarjenja, sonaravnega upravljanja naravnih virov in vrednotenja različnosti med narodi. Med drugimi bodo predavali tudi predstavniki italijanske Banca Etica in slovenske podružnice mednarodne organizacije Greenpeace. Na voljo bodo še delavnice recikliranja odpadnih materialov, sodobnih afriških plesov, igranja bobnov, indonezijskih ritualnih plesov, tečaji yoge, masaže, poulični umetniki, slackline (naj-lonska gurtna) ter kotiček za najmlajše, ki ga bodo upravljale strokovno usposobljene vzgojiteljice.
Kje lahko naši bralci zasledijo več info o festivalu?
Na spletni strani www.overjamfestival.com so objavljene vse potrebne informacije o festivalu, kampiranju in obfestivalskih storitvah, na Twitterju in Facebooku pa najbolj sveže novice in zanimivo multimedijsko gradivo.
Rajko Dolhar
Štiri poletne novosti za najmlajše bralce
TOMIZZEV DUH
Vojne igre
Milan Rakovac
Pri Mladinski knjigi so poletno bero obogatili s štirimi novostmi za otroke in mladostnike. Med deli slovenskih avtorjev sta to slikanica tandema Andreja Rozmana Roze in Zvonka Čoha Pesmi iz rimogojnice ter Čudežna bolha Megi in papagaj Slavko Dese Muck (na sliki), od prevodnih pa delo Astrid Lindgren Mio, moj Mio ter slikanica Kitty Crowther Jure in Jaka.
Slikanica ustvarjalnega tandema Ro-ze in Čoha Pesmi iz ribogojnice prinaša nabor ritmičnih in duhovitih pesmi, ki so bile delno že objavljene v Cicibanu, nekaj pa jih je doma hranil Roza. Kot je dejal na včerajšnji predstavitvi knjig, se običajno izogiba starih pesmi, a jih je tokrat za knjigo le nabral. Čoh je o sodelovanju z Rozo dejal, da temelji na velikem zaupanju, saj se običajno srečata šele po objavi skupne slikanice. Po besedah likovnega urednika Pavla Učakarja umetnika "ne delata misterija iz svojega dela", pa vendar je rezultat njunih sodelovanj vselej zanimiv in nenavaden.
Čudežna bolha Megi in papagaj Slavko je četrta knjiga v seriji del o bolhi Megi z ilustracijami Maše Kozjek. Desa Muck s pomočjo bolhe Megi opozarja otroke in starše na odgovorno ravnanje s hiš-
nimi ljubljenčki. V tokratni napeti fantazijski zgodbici Muckove je v ospredju papagaj Slavko, ki se znajde v družini, v kateri je že veliko živali, od mačk, psov do različnih žuželk. K vsakemu delu je dodana spremna beseda veterinarke Mateje Plev-nik, ki predstavi še realno plat.
Knjiga priljubljene švedske pisateljice Astrid Lindgren Mio, moj Mio prinaša zgodbo o devetletnem dečku Bertu, ki pogreša ljubezen, ki je od krušnih staršev ne dobi. Nekega dne ga čarobni duh popelje v pravljično kraljestvo, v katerem kot kralj vlada njegov pravi oče. Berto tam izve, da mu je v resnici ime Mio. A tudi v pravljičnem svetu ga čaka boj. Kot je povedala prevajalka knjige Nada Grošelj, delo sodi v žanr epske fantastike, za katero je značilno, da poleg resničnega obstaja še vzporedni, umišljeni svet, v katerem junak, v realnem svetu izobčen, postane junak s posebnimi lastnostmi.
Jure in Jaka je druga v slovenščino prevedena slikanica belgijske avtorice Kitty Crowther, ki je leta 2010 prejela nagrado Astrid Lindgren. Protagonista zgodbe sta galeb in črni kos, ki ga galebi izločijo. Po številnih pripetljajih se zgodba konča srečno. (STA)
Sem vam nemara že pisal, kako se pozdravljajo ljudje na Hvaru? »V hlad!«, ne torej »dober dan« ali »bog daj«, temveč imperativno: naj ti bo hladneje! Kot vsak pravi Mediteranec, ki avgusta beži v senco, te dni trpim za vročino, seveda, še bolj pa me stiska črna luknja krize brez dna, v katero se nezaustavljivo seseda naš bel-ski krščanski svet. Mi pa trpimo in molčimo. Molčimo in trpimo.
Sonce raztaplja kamen, maestral nas zaman poskuša osvežiti ... In potem me osveži človeška lepota, tista, ki s svojim leskom življenje naredi znosnejše: na otokih Veli in Mali Iž se vsako poletje tradicionalno pomerijo v vaterpolu. Naši z Malega Iža so se odpravili na Veli Iž z desetimi barčicami na način »alajo«, kar pomeni, da so med seboj bočno povezane. Letos so enako storili tudi Veloižani, izpluli Maloižanom naproti in tako sta obe »floti« ob grmenju subverzivnega rokenrola, veselih vzklikih stotin ljudi in z mladenko, ki je na krmi kot mitična polena trobila v volovski rog, vpluli na prizorišče tekme, v Veli Iž.
Čisto dovolj za iskreno radost v mojih kosteh, no, res je tudi, da sem bil vesel, ker je po dolgih letih zmagal Mali Iž, pa še pri briškoli tistega večera nisem zgubil . Eh, igra je vse. Je srčika človekovega duha, pa naj bo gledališka, otroška, športna ali kvar-topirska. Torej, ljudje, igrajmo se!
Obstajajo pa tudi zelo čudne igre, ki presegajo vse meje, pa ne tiste iz nekdanjih evrovizijskih »Iger brez meja«. Na spletu sem našel groteskno in tipično moško (in »balkansko«) igro: »eHrvaška in eBosna in Hercegovina sta si povrnili svoj prvotni teritorij in krenili v napad na eSr-bijo. eČrna Gora je po diplomatski
poti s pogajanji pritegnila pozornost virtualne skupnosti in se začela braniti pred sovražniki. S svojim štirimi zavezniki eSrbijo, eVenezuelo, eRo-munijo in ePoljsko ji je uspelo okupirati dve od štirih regij eBosne in Hercegovine, boj za tretji kos je pa še traja. Poleg eČrne Gore se je tudi eBe-lorusija odločila pomagati eSrbiji, družno so izvedle zračni napad na eAlbanijo. Tudi eSlovenija se je odločila zavzeti cel Apeninski polotok, vse kaže da bo eltalija padla pod njen nadzor. eLitva je zavzela domala celo Skandinavijo, medtem ko preostanek nadzoruje eSlovaška. ePortugal-ska je z raketiranjem že pokorila dve tretjini eJaponske, medtem ko eKo-lumbija osvaja trenutno najštevilčnejšo nacijo na svetu - eBrazilijo. eZdružene države Amerike se po daljšem času spet pojavijo na zemljevidu, nekaj svojega ozemlja so osvobodile izpod jarma eSrbije. eMadarska je okupirala skoraj celo Rusijo, del eZDA in celotno eMehi-ko. eČrna Gora ima trenutno okoli 450 igralcev, še naprej pa išče nove rekrute ... Lahko se ji pridružite. V eČr-ni Gori lahko postanete politik, diplomat, minister, vojak, novinar in še marsikaj.«
Sara' che son drio con le carte, zato ča ne kapiran un tubo: ma ke vrajži gušti su igrati ove igre, kako ča san ovu naša na Mreži? Magari su vero lipe monade da je eSlovenija osvojila eltaliju, a eMadarska eRusiju. I zato ča ne kapin te gušte, provivan ra-zumiti ča je ta virtualna monada.
Danes, ko si tudi balkanski psi vojne (the dogs of war) ližejo rane, ki se, recimo, zacelijo (kakor katere in kakor komu), je, spet recimo, Balkan »pacificiran«: kot po letih 1913, 1918, 1945 in naposled po 1995. in 1999. In?
FILM - Snemanje
Indijske filmarje najbolj očaral Predjamski grad
Maja letos se je v Sloveniji mudila indijska filmska ekipa in snemala prizore za romantični akcijski film "Bhat". Snemanje je potekalo v Ljubljani, Piranu, Celju, Solkanu na Bledu in Predjami. Še pred premiero konec avgusta so se v indijskih medijih te dni pojavili prispevki s snemanja, na katerih je največ pozornosti posvečene Predjamskemu gradu.
V filmu "Bhat" nastopata v Indiji zelo priljubljena igralca Ak-kineni Nagarjuna Garu in Richa Gangopadhya. Indijski medij je o Predjamskem gradu pisal kot o "enem najbolj slikovitih čudes v zgodovini človeštva".
Nagarjuna je dejal, da ga je grad popolnoma navdušil: "Že 700 let stara graščina je ponosno vpeta v 123-metrov visoko steno: mogočna, izzivalna in nepremagljiva. Popolno skrivališče za roparskega viteza Erazma Predjam-skega, ki je tudi glavni junak prekrasne romantične legende." Po igralčevih besedah so spot za skladbo, ki so ga posneli pred Predjamskim gradom, sprva nameravali snemati na Islandiji, slovensko lokacijo so izbrali zgolj po-izkusno. Na koncu pa se je izkazala za daleč najprimernejšo. (STA)
Ja, seveda, upajmo, da se ne bomo več vojskovali. In vendar: Balkanci sanjamo o morebitni novi vojni. Kot so v pesmi Mateta Balote mrmrali Čožo-ti, ko so čez morje opazovali kakšni da smo: »...per Dio, che gente«!
Spomin se zatiplje do otroštva; ko se je končala druga svetovna vojna, sem imel šest let, vse moje so pobili. Ampak ni važno; po Pulju smo se igrali partizane in fašiste, kradli mu-nicijo iz bombardirane karabinjerske kasarne in razbitin vojnih ladij in uprizarjali prave eksplozije. Če bi vedeli, kako krasna je zvezda repatica iz trinitrotoluola in kako čudovito je, ko čakaš, da bo počasi tleča vžigalna vrvica aktivirala 110 milimetrsko granato in bodo od eksplozije popokale vse šipe okoli Arene!
Nemara bi vsaj zaradi lastne izkušnje moral razumeti te balkanske eVojake, ne pa da se tule zgražam in moraliziram? Ne! Mi smo bili otroci, tile igralci pa so zreli ljudje, dobro-steječi in izobraženi ljudje, saj imajo brezposelni Balkanci (25-30% delovnega prebivalstva, 50% mladih) komaj za skorjo kruha - altroche' računalnik in eWargames! Bomo čakali, da tile eVojščaki virtualno vojskovanje zamenjajo za pravo? Balkanska podstrešja so polna kalašnikovov, zbro-jovk in paradajzaric, naša srca pa kipijo od pravičniškega gneva in želje po boju. V borbo za kruh? To pa ne.
Berem balkanske črne kornike, izvrsten lakmus papir stanja stvari: umori, ropi, goljufije . roparji brez passamontagne, kamere jih snemajo, ni važno, denar skriješ, odsediš par let v zaporu - brezplačna hrana, televizija, košarka, sprehodi ...
Mar ni že skrajni čas za »vojno« za človeško dostojanstvo, za kruh, za golo življenje?
/
Sobota, 10. avgusta 2013
9
ITALIJA - Medtem ko je parlament uzakonil vladni gospodarski odlok
Letto zelo skrbijo kriza in družbene napetosti
Berlusconi vztraja pri ukinitvi davka IMU - Zmeda v Demokratski stranki
RIM - Poslanska zbornica (poslanci in senatorji so od včeraj uradno na počitnicah) je uzakonila vladni odlok o ukrepih za gospodarski razvoj. To je dejansko prvi pomembnejši sklep vlade širokih zavezništev predsednika Enrica Lette, ki je zadovoljen z odobritvijo dekreta, precej manj pa s splošno ekonomsko in družbeno situacijo v državi.
Letta in gospodarski minister Fabrizio Saccomanni sta sicer prepričana, da smo priča nekaterim spodbudnim znakom gospodarskega okrevanja, a še ne v takšni meri, da bi lahko tako ali drugače govorili o izhodu iz krize. Ministrskega predsednika skrbijo predvsem socialne napetosti, ki znajo izbruhniti jeseni, če bo Italija še vedno v takšni globoki recesiji. Zlasti zaradi tega je Letta prepričan, da bi bile predčasne parlamentarne volitve v tem letu prava katastrofa za Italijo in Italijane. Pri tem ne gre pozabiti, da bodo prihodnjo pomlad evropske volitve, ki bodo preizkusni kamen tudi za italijansko notranjo politiko.
O volitvah razmišljajo nekateri voditelji Ljudstva svobode, menda začenši s Silviom Berlusconijem, ki je včeraj znova postavil neke vrste ultimat o davku na nepremičnine IMU. Nekdanji predsednik vlade vztraja, da mora Lettova vlada čim prej in dokončno ukiniti davek na prvo stanovanje in hišo. Odprava IMU je bila glavna zahteva desne sredine v zadnji volilni kampanji, Berlusconi jo potegne na dan vsakič, ko želi pritisniti na Lettovo vlado, čeprav je marsikdo prepričan, da vodja Ljudstva svobode po znanih sodnih dogajanjih nikakor ni v stanju, da bi izsilil predčasne politične volitve.
Letto in njegovo vlado gotovo ne krepijo dogajanja v Demokratski stranki, kjer se še niso dokončno sporazumeli o notranjih primarnih volitvah, torej o kongresu in perspektivah največje levosredinske stranke. Končna odločitev o pravilih igre ter o kongresnih pravilih bo menda padla šele v drugi polovici septembra.
Gospodarski minister Fabrizio Saccomanni (levo) in predsednik italijanske vlade Enrico Letta
ansa
Samaras (levo) in Obama med srečanjem v Beli hiši
ansa
KOSOVO - Novembrske lokalne volitve
Beograd obtožuje Prištino kršenja dogovora iz Bruslja
BEOGRAD - Član srbske pogajalske skupine v dialogu s Prištino, generalni sekretar srbske vlade Veljko Odalovic je včeraj Kosovo obtožil, da z volilnim gradivom za novembrske lokalne volitve krši bruseljski sporazum in načelo statusne nevtralnosti ter da s tem Srbom sporoča, naj se volitev ne udeležijo. V pogovoru za včerajšnje Večernje novosti je dejal, da oblasti v Prištini od srbskih volivcev za registracijo zahtevajo številko kosovske osebne izkaznice, na obrazcih za registracijo razseljenih oseb pa so obeležja kosovske države, poroča srbska tiskovna agencija Beta.
Zahtevo po številki kosovske osebne izkaznice je označil kot povsem nesprejemljivo, ker »izgnane osebe nimajo in ne bodo imele osebne izkaznice« države Kosovo, ki je Srbija ne priznava. Volilni seznami za Srbijo so po njegovih trditvah povsem neuporabni, saj na njih ni »najmanj 80 odstotkov potencialnih volivcev«. Kot nesprejemljivo je tudi izpostavil to, da
WASHINGTON - Srečanje predsednika ZDA in grškega premierja
Obama: Grške reforme pogumne, toda
samo varčevanje ne more biti strategija
WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v četrtek pohvalil prizadevanja grškega primera Antonisa Samarasa, čigar vlada je sprejela »pogumne in težke« ukrepe za izvedbo strukturnih reform v Grčiji. Ob sprejemu Sa-marasa v Beli hiši pa je Obama tudi poudaril, da golo varčevanje ne more biti strategija za pot iz krize.
Obama je srečanje izkoristil za ponovno izpostavitev stališča ameriških gospodarskih svetovalcev, da prestrogo varčevanje duši gospodarsko rast. Po besedah ameriškega predsednika sta se s Samara-som strinjala, da varčevanja ne moremo imeti za strategijo. »Pomembno je, da imamo načrt za konsolidacijo javnih financ za obvladovanje dolga, a je prav tako pomembno, da so v središču rast in delovna mesta,« je dejal ameriški predsednik.
Samaras je na drugi strani znova spomnil na velike žrtve Grkov v zadnjih letih. Opozoril je na problem brezposelnosti, ki je v državi 28-odstotna, med mladimi pa 60-odstotna. »Na področju strukturnih sprememb bomo naredili, kar je treba, a naš poudarek mora biti na rasti in ustvarjanju novih delovnih mest,« je dejal grški premier. Obama pa je izrazil še prepričanje, da bo Samaras nadaljeval s strukturnimi reformami, ki so nujne za krepitev grške konkurenčnosti.
Grčijo od leta 2010 nad vodo držijo mednarodna posojila. Skupaj je trojka mednarodnih posojilodajalcev - Evropska komisija, Evropska centralna banka in IMF - državi odobrila dva programa pomoči; najprej 110 milijard evrov, nato pa še 130 milijard evrov in delni odpis dolga v višini prek 100 milijard evrov. Atene so se v zameno za pomoč zavezale k vpeljavi nepriljubljenih reform, med drugim obsežnemu znižanju števila zaposlenih v javnem sektorju.
Sicer pa je imel Obama včeraj ponoči po srednjeevropskem času že zadnjo novinarsko konferenco pred svojimi osemdnevnimi počitnicami, ki jih bo začel danes. Po napovedih poznavalci naj bi na konferenci prvič osebno pojasnil odločitev o odpovedi dvostranskega srečanja z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, podrobneje pa naj bi spregovoril tudi o zaprtju ameriških veleposlaništev v severni in vzhodni Afriki zaradi groženj s terorističnimi napadi.
Priština načrtuje, da bi na volilnih lističih bile oznake države Kosovo.
Izrazil je upanje, da bo Organizacija za varnost in sodelovanje lahko prepričala Prištino, da mora spoštovati dogovorjeno v okviru sporazuma o normalizaciji odnosov in da bo torej spremenila obrazce in zagotovila ustrezne volilne sezname. Opozoril pa je, da je časa malo, saj se morajo volivci, ki živijo zunaj Kosova, registrirati do 4. septembra, do takrat pa morajo tudi prijaviti volilne sezname.
Izpostavil je še, da sta izvedba lokalnih volitev in udeležba Srbov na njih ena od ključnih točk bruseljskega sporazuma, ki med drugim predvideva oblikovanje skupnosti srbskih občin. Slednje bodo pomenile zagotovilo za vzpostavitev pogojev za vrnitev pregnanih oseb, je dodal.
Volitve so napovedane za 3. november, Priština pa jih je razpisala na podlagi omenjenega bruseljskega sporazuma. (STA)
ITALIJA
Boj s požari širom po državi
CAGLIARI - V nekaterih predelih Italije so se po več ekstremno vročih dnevih razbesneli požari. O najhujših požarih poročajo s Sardinije, kjer gori predvsem na južnem delu otoka. Štirje ljudje so bili v požarih ranjeni, od tega en huje. Neki kmet je namreč želel pred plameni rešiti svojo kravo, pri čemer je utrpel hude opekline. Kakih 1000 prebivalcev je moralo preventivno zapustiti svoje domove. Za včeraj so na Sardiniji napovedovali močnejše vetrove, ki bi lahko še dodatno razplamteli požar. Ob tem pa težave povzroča pomanjkanje letal za gašenje.
Na območju Kluž in Tablje pa je požar uničil okoli 1000 hektarjev površin, preventivno pa so zaprli tudi nekatere prometne povezave. Italijanskim gasilcem so včeraj pri gašenju na pomoč priskočili tudi avstrijski kolegi.
Kakih 42 požarov se je razplamtelo tudi v Laciju in Basilikati.
Rusija zanika dogovarjanje s Savdsko Arabijo glede Sirije
MOSKVA - Rusija je včeraj zanikala navedbe diplomatskih virov, da je ruski predsednik Vladimir Putin z vodjo savdske obveščevalne službe govoril o velikem orožarskem poslu, v zameno za katerega bi morala Moskva spremeniti svoje stališče glede Sirije. Putin se je 31. julija srečal s savdskim princem Bandar-jem bin Sultanom. Srečanje ni bilo napovedano vnaprej in je vzbudilo veliko zanimanja. Iz diplomatskih krogov je bilo slišati, da je Savdska Arabija Rusiji predlagala nakup za 15 milijard dolarjev njenega orožja. V zameno bi morala Rusija v sirskem konfliktu odpovedati svojo podporo režimu v Damasku. Putin naj bi predlog zavrnil.
Med Madridom in Londonom še napeto
MADRID - Odnosi med Španijo in Veliko Britanijo, ki so se nedavno zaostrili zaradi Gibraltarja, ostajajo napeti. Španija vztraja pri uvedbi pristojbine za prestop meje z Gibraltarjem, medtem ko Velika Britanija tja pošilja vojaške ladje - kot zagotavljata Madrid in London sicer le na rutinske vojaške vaje. Španija je konec tedna predlagala uvedbo 50 evrov pristojbine za prestop meje z Gibraltarjem. Gibraltar trdi, da gre za povračilni ukrep zaradi betonskega grebena, ki ga je Gibraltar zgradil z namenom zaščititi biotsko raznovrstnost, Španija pa trdi, da ovira njene ribiče. Španija je kmalu zatem poostrila nadzor nad vozili na skupni meji, kar je konec julija povzročalo dolge zastoje. Med državama sicer tečejo pogovori za razrešitev spora, a doslej večjega napredka ni bilo. Španski zunanji minister Jose Manuel Garcia-Margallo je včeraj dejal, da vlada še vedno razmišlja o uvedbi pristojbine za prečkanje meje. Dajatve bi bili oproščeni tisti, ki prek meje potujejo na delo, sicer pa bi služila razbremenitvi prehodov, je pojasnil.
Proti Sredozemlju pa bodo medtem v ponedeljek na štirimesečno misijo zaplule britanske bojne ladje, tudi letalonosilka HMS Illustrious. Nekatere ladje se bodo ustavile tudi pri Gibraltarju.
I
I
I
zlato
(999,99 %%) za kg
31.670,07€ +40,97 sod nafte
(159 litrov)
108,25$ +1,47
evro
1,3373 $ +0,10
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
9 avgust 2013
	evro (povprečni tečaj)	
valute	9.8.	8.8.
ameriški dolar	1,3373	1,3360
japonski jen	128,96	128,68
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,925	25,816
danska krona	7,4588	7,4574
britanski funt	0,86135	0,86200
madžarski forint	298,43	298,91
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,7030	0,7028
poljski zlot	4,1877	4,2066
romunski lev	4,4382	4,4540
švedska krona	8,6747	8,6828
švicarski frank	8,6747	1,2307
norveška krona	7,81 70	7,8840
hrvaška kuna	7,5165	7,5038
ruski rubel	44,0000	44,0086
turška lira	2,5657	2,5708
avstralski dolar	1,4587	1,4726
braziljski real	3,0466	3,0760
kanadski dolar	1,3762	1,3909
kitajski juan	8,1870	8,1 771
indijska rupija	81,3040	81,3110
južnoafriški rand	13,0667	13,1930
1 0 Sobota, 10. avgusta 2013
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
GORICA - Ambicije in načrti za Trgovski dom po jesenskem prevzemu prostorov
Po predaji ključev še prenova vogala
Uradna predaja ključev Trgovskega doma bo jeseni. Pečat ji bo dala otvoritvena slovesnost, ki bo obenem uvod v ambiciozen raziskovalni projekt z vrhuncem v letu 2015 - ob 150-letnici rojstva Maxa Fa-bianija, načrtovalca palače na goriškem Korzu. V ta namen je delovna skupina, ki je po naročilu krovnih organizacij SSO in SKGZ ter Narodne in študijske knjižnice, spremljala razvoj dogodkov okrog Trgovskega doma, sklenila partnerstvo z Ustanovo Maks Fabiani iz Štanjela in arhitekturno fakulteto Tržaške univerze. Pristopila bo goriška občina, pripravljenost na sodelovanje je potrdil višješolski zavod Max Fabiani iz Gorice, aktivno bo soudeležena dežela FJK, ki bo ključe obnovljenih pritličnih prostorov izročila Narodni in študijski knjižnici, tako da bo zadoščeno tudi črki zaščitnega zakona 38/2001. Pričakovati je še pristop goriške pokrajine, zato da bo krog soudeleženih uprav popoln.
Program jesenskega dogodka - predvidoma v novembru - bo dorečen do konca avgusta. Tedaj bo definirana tudi finančna slika. Naveza z Ustanovo Maks Fa-biani bo rodila dokumentarno razstavo, ki bo zasnovana kot preplet treh zgodb -zgodbe o stavbi, o arhitektu in o mestu. Fa-bianijev čas na prelomu stoletij je sovpadal z razcvetom slovenske narodne skupnosti v Gorici. Odraz tega je ravno odločitev o gradnji Trgovskega doma na strateški lokaciji; po svoji inovativnosti in modernosti ni imel konkurence v mestu, kar je Fabianijeva zasluga, saj je obvladoval prostor do Trsta, Ljubljane in Dunaja. Ob razstavi bo trenutek strokovne poglobitve v arhitektovo delo, kar bo zagotovila univerza v sodelovanju z arhitektom Dimitrijem Waltritschem, ki je izdelal načrt obnove pritličja. Fabiani, ki s svojo življenjsko zgodbo pooseblja tukajšnjo večkul-turnost, se je Gorici posvečal celih šestdeset let, njegova dediščina je velika in dragocena, morda pa še premalo poznana. Jesensko dogajanje bo nazadnje zaobjelo celotno mesto, saj bo po njem speljana Fa-bianijeva pot: obiskovalec si bo s pomočjo priročne publikacije ogledal vsa arhitektova dela.
»Dogodki bodo tako zasnovani, da bodo ovrednotili slovensko prisotnost v mestu in v širšem prostoru. Bolj kot preteklost nas zanima razvojna perspektiva. Dogajanje bo preseglo krajevne okvire, zato bo to izjemna priložnost, da se manjšina uveljavi kot protagonist na območju, kjer se prepletajo identitete,« je na sredinem srečanju partnerjev pri projektu dejal Livio Semolič, koordinator delovne skupine. Njen član Silvan Primosig je k temu dodal pričakovanje, da bo primerno izpostavljen slovenski značaj Trgovskega doma.
Istočasno s predajo že obnovljenega
pritličja bo stekel postopek za obnovo dodatnih prostorov v pritličnem vogalu. Da bo dežela še naprej angažirana, sta potrdila deželni odbornik Gianni Torrenti in generalni direktor pri odborništvu za premoženje. Prvo dejanje na tej poti bo formalni prenos vogala z uprave za državno posest na deželo FJK.
TRGOVSKI DOM - Poziv javnosti
Kdor hrani fotografije, naj prispeva k razstavi
Trgovski dom na Verdijevem korzu v Gorici
GORIŠKA - Rekreacijske dejavnosti
Razstava, ki bo jeseni zasedla obnovljeno pritličje Trgovskega doma, bo dokumentarnega značaja. Pri vsebinski zasnovi in oblikovanju bo sodelovala Ustanova Maks Fabiani, ki je v Štanjelu že uredila pregledno razstavo o arhitektu. V Gorici bo prikaz nadgrajen z gradivom o Trgovskem domu. Raziskovanje že teče s pomočjo Narodne in študijske knjižnice.
Po navajanju Marca Pozzetta je bil Trgovski dom najbolj fotografirana stavba v Gorici. Iz prepričanja, da je veliko podob še neznanih, pobudniki razstave pozivajo ljudi, ki hranijo gradivo, naj ga prinesejo v Feiglovo knjižnico na Verdijevem korzu v Gorici. Poziv velja za podobe (fotografije, razglednice ...) in pričevanja, ki dokumentirajo pretekle dejavnosti v Trgovskem domu. Prikazane bodo na razstavi ali preko računalniške prezentaci-je. Knjižničarke bodo poskrbele za popis in kopijo gradiva. Knjižnica je trenutno zaprta zaradi dopusta, od 19. do 31. avgusta pa bo odprta po poletnem urniku (od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro).
POKRAJINA
Vlagajo v ideje in talent mladih
Na razpolago imajo 130 tisoč evrov
Usposabljanju mladih podjetnikov bodo namenili preko 130 tisoč evrov. Takšno vsoto bo Evropska unija dodelila deželnemu projektu »Fvg Labor«, ki so ga pripravili v pisarnah goriške pokrajine in h kateremu so pristopile ostale tri pokrajine iz Furlanije-Julijske krajine.
»Na evropskem razpisu smo bili uspešni s projektom, ki nam bo omogočil, da bomo med mladino iz dežele evidentirali ideje, ki lahko postanejo projekti in podjetja. Naš cilj je ustvariti pogoje za zaposlovanje s proizvodnjo artiklov in z zagotavljanjem storitev, ki so koristne za širšo skupnost,« bistvo projekta povzema Federico Portelli, pokrajinski odbornik za mladino. Odbornica za delo, Ilaria Cecot, dodaja: »Reševati skušamo problematiko zaposlovanja tako, da stavimo na razvoj, na znanje, na potencial, na ustvarjalnost in inovacijsko sposobnost ter zlasti na ideje mladih. Pod pritiskom hude gospodarske krize so vklenjeni v veliko negotovost in potrebujejo pomoč, da uresničijo svoje intuicije in talent.«
»Fvg Labor« sloni na pozitivni izkušnji projekta »Fab - Faber Academy Box«, ki ga je izpeljala zadruga Itaca iz Pordenona. Mladim bodo nudili sto dni intenzivnega usposabljanja ter podporo idejam in kompetencam: omogočili jim bodo, da zamisel razvijejo s kvalificirano pomočjo zadruge Itaca, ki bo v ta namen sodelovala s štirimi mladinskimi združenji. Na svojem teritoriju jih bodo izbrale štiri pokrajine, predstavniki združenj pa bodo dobili primerno izobrazbo pri zadrugi Itaca.
Nevarnosti in tveganja
V zadnjem obdobju se je samo na Soči ponesrečila petorica ljudi - Na prvem mestu varnost, red in samodisciplina
Težko je ne biti banalni pri pisanju opozoril glede nevarnosti in tveganj med rekreacijskimi dejavnostmi. Pozimi slišimo predvsem o nevarnostih v gorah in na smučiščih, poleti se jim pridružijo morje, jezera in reke. V zadnjem obdobju na primer se je samo na Soči ponesrečila petorica ljudi. Pomirja me dejstvo, da o navadnih nevšečnostih in težkih okoliščinah z zgolj motečimi ali hudimi posledicami razlagam, redkeje pišem, že desetletja na neštetih taborniških gozdnih šolah, nekoč med predmetnim poukom, med tečaji preživetja v naravi, med dolgimi pohodi, na bivakih, med veslanjem ...
Po nezgodah, o katerih smo slišali, brali ali gledali na TV ekranih v zadnjih treh mesecih, smo vselej tudi poslušali ali brali priporočila policije, gorskih reševalcev, potapljačev in zdravnikov. Naštevanja o opremi, kondiciji, prehrani, hladni vodi, žgočem soncu, nevihtnih frontah in še čem so zelo hvalevredna, a prepričan sem, da jih večinoma
NOVA GORICA
Odpadki se ne bodo več kopičili na odlagališču
V mestni hiši v Novi Gorici so se župani novogoriške in sosednjih občin včeraj sestali z direktorjem Komunale Andrejem Miško; odsoten je bil le župan iz Kanala ob Soči. Tema pogovora je bilo stanje na odlagališču v Stari Gori in iskanje rešitve problema kupa odpadkov, ki se kopičijo na odlagališču. Ugotovili so, da bi odvoz tako velike količine odpadkov v vremenu, ki ga spremljajo ze-
lo visoke temperature, povzročil še hujši smrad, saj bi se pri odvozu odkrivali kupi odpadkov. Zato so direktorju Komunale naročili, da odpadke ustrezno prekrije in nevtralizira smrad. V prihodnjem tednu pa bo vzpostavljen reden odvoz mešanih komunalnih odpadkov v druga odlagališča, kar pomeni, da se od sedaj dalje odpadki ne bodo več kopičili na odlagališču. Lokacija odvoza bo izbrana na osnovi ponudb. Na nevzdržni smrad so opozorili v svetu krajevne skupnosti Rožna Dolina ter zahtevali začasno prenehanje odvoza odpadkov in sanacijo razmer.
sprejemamo površno, morda celo z rahlim omalovaževanjem, češ da se nam, prav nam, ne more »tista zadeva« pripetiti. Ko pač nekaj načrtujemo in težko najdemo primerne časovne roke, še težje ali pa sploh ne moremo / znamo odpovedati odhoda v hribe ali kam drugam. Piše vam nekdo, ki je skupino prvopristopnih sedemnajstletnikov, ki so mu bili zaupani, s komando nagnal z vrha Triglava brez spominskega žiga. Na prvi pogled prava krivica, a se je po treh minutah sesula nagrmadena energija in je v vrh udarila strela (sic!); naslednjič sem prav tako nekaj prvopristopnih prijateljev na grebenu tik pod vrhom obrnil in nejevoljne peljal na Kredarico. Prvo in prvo: varnost!
Menim, da je pomembnejši od podrobnega naštevanja drobnih opozoril - za to obstajajo priročniki in obsežne knjige -osnovni pristop: red in samodisciplina. V to spada vse: od pozornosti, ki je morajo biti vredne vezalke na čevljih, do stalnega nošenja s sabo trpežnega dela opreme proti vsakršnim padavinam, pa čeprav vsi napovedujejo dolgoročno vztrajanje anticiklona; od pregleda rečnega, jezerskega ali morskega dna pred skokom v vodo do seznanjanja s temperaturo vode itd. itd. Marsikdaj so okoliščine čustvene, evforične, »figo« privlačne, da nas posrkajo in se jim prepustimo: pogosto se, na srečo, ne pripeti nič nevšečnega, a nas to ne sme uspavati. Statistično pač na množico dogodkov na robu tveganja eden odstopi od normalnosti in nesreča je tu.
Pogosto, ne glede na starost, igra pomembno vlogo občutek sramu pred drugimi, če se kažemo previdne. Prepričan sem, da osebe z manj samozavesti več tvegajo. Če pa so takšne osebe vodilne v neki skupini, postavljajo na nitko varnost ostalih. Noče-
jo izpasti bojazljive in vodijo v tvegana početja vse ostale, ki nanje marsikdaj tudi pritiskajo z nerganjem. Žrtvovati v takih trenutkih svojo simpatičnost in izbrati umik je pogumno dejanje!
Novejša pojavnost zadnjih dveh desetletij so načini prikazovanja in pritegova-nja ljudi v rekreacijske dejavnosti, tudi v tiste skrajne. Davno sem že napisal, da se je meja med rekreacijo in tekmovalnostjo zabrisala. Pri prostočasovnih dejavnostih de-
nove za vabila na priprave, ne pa zgolj za linijo majic, hlač, copat, kap, koles, vesel, vrvi, čelad, nahrbtnikov, spalnih vreč, zlasti kopalk in vsega ostalega, bi ne bilo le manj nesreč, temveč bi udeleženci mnogo bolj uživali. V naravi gre užitek skozi napor, ne skozi zunanji videz ob srebanju kavice.
In še nekaj, s čemer pa se obseg razpravljanja sploh ne zaključi: vaditi je potrebno tudi simulacije nesreč, da se v primeru nevarnega trenutka sprožijo refleksni me-
Rekreativci-simpatizerji Kajak kluba Šilec med vadbo pri jezu v Pevmi
foto a.r.
lamo sedaj stvari, ki jih pred desetletji niso bili sposobni profesionalni športniki. V redu. Vedeti pa je treba, da stojijo za takšnimi dejavnostmi ure in ure vadbe, spoznavanja terena, preizkušanja opreme ... Revije in zlasti televizija pa nam prikazujejo čaroben svet narave vselej kot nekaj lahkotnega, barvitega, dinamičnega in lahko izvedljivega. Če bi pol časa in gradiva, ki ga vidimo in o katerem beremo in slišimo uporabili sponzorji, podjetja in turistične usta-
hanizmi. Naj ne izpade otročje poskus, da se v hribih razvrstimo na razdaljo desetih metrov za primer nevihte s strelami; pri učenju veslanja s kajakom se moramo sami nekajkrat prevrniti, da telo dojame avtomati-zem izhoda iz ozke odprtine; namenoma ob lepem vremenu in pri svetlem postavimo zasilno streho, da jo bomo imeli ob resnični potrebi v treh minutah; doma vadimo na sorodniku virtualno oskrbo rane itd.
Aldo Rupel
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 10. avgusta 2013
1 1
Prišepetavanja za doživljanje domačega prostora
SPREHODI V OKOLICO GORICE
Rafut - Kostanjevica - Pristava
Na uredništvu smo pripravili nekaj spodbud za doživljanje goriške okolice zaradi duševnega sproščanja in bogatenja zavesti o krajih, za katere vemo, a se jim ne posvečamo. Tokratno prišepetavanje vas usmerja na krožni ogled Pristave in Kostanjevice.
Sprehodi za najrazličnejše okuse. Današnji je najkrajši doslej, a vseeno naphan z zanimivostmi. Od doma sem šel s kolesom in ga privezal na zarjavelo rampo nekdanjega mejnega prehoda Rafut-Pristava pred odsluženo italijansko stražarnico. Vsaj bežno pokukajte v železni informacijski steber, kakršnih so lansko leto postavili tudi pred Severno postajo, Trgovski dom ... Slovenska besedila vsebujejo napake in so tudi vsebinsko povsem razglašena (... transalpinska proga ...). Nato pa peš čez mejno črto in v tisti točki nezavarovano Bohinjsko železniško progo, na kateri je mogoče doživeti polzenje kakšnega vlaka. Sledi (za tujce) čudno protislovje: ob opuščeni carinarnici z izročilom strogih pregledov so nameščena ži-vopisna otroška igrala. Kdo ve, ali se bo po zamisli ta teden preminulega ravnatelja Andreja Malniča namestil v carinarnici Muzej tihotapstva?
Če bi zavili takoj na levo, bi nas čakal strm vzpon
Opuščena
carinarnica
in nova igrala
(levo),
železniška
proga
in meja
na Rafutu
(desno),
plošča,
posvečena
ženskemu
taborišču na
Kostanjevici,
in staro
znamenje
(spodaj)
foto a.r.
do samostana, zato se raje sprehajalno usmerimo po Ko-stanjeviški ulici proti častitljivemu, a z zobom časa obremenjenemu vhodu v Laščakov park z istoimensko vilo, katere stolp se večkrat pojavi med drevjem.
Više nas desno in levo spremljajo zelenjavni vrtovi, sadno drevje in divje rastoče grmovje. Pozor: zaradi prometa hodimo ob robu ceste; če nas je več, se premikamo v gosjem redu. Ko se cesta prevesi na novogo-riško ravnico, zavijemo levo. Svet se nekoliko zravna, otroci pa vam bodo radi verjeli, da jih obkroža pragozd - tako je vse gosto zaraščeno. V železni ograji zevajo občasno na spodnjem robu odprtine, da lahko mala divjad prehaja iz Laščakovega parka na severna pobočja ko-stanjeviške vzpetine. Ko pridemo do stavb na levi, ne moremo spregledati plošče v spomin na žensko taborišče, namenjeno materam in sestram primorskih partizanov in aktivnim udeleženkam Osvobodilne fronte. Desno pa se odpira pogled daleč na zahod in sever z Brdi, Sabo-tinom, Skalnico, Prevalom ... Kostanjeviško svetišče se neposredno spogleduje s Sveto goro. Izpred njega imamo Gorico z gradom vred kot na dlani. Bolj daleč se dvigajo Cerje, Mirenski grad, Kalvarija ... Sestop poteka proti jugu po sedaj cementni stezi z nekaj stopnicami in spet
smo med hišami na Pristavi, ko mimo »bunkarskega« sedeža Civilne zaščite in plošče, posvečene goriški VOS, ko je mesto bilo organizacijsko razdeljeno na Severni, Južni, Zahodni in Vzhodni kvart, dospemo spet do železniške proge in vozila, zame kolesa, ki nas popelje domov.
Ne bodite tako trapasti, kot se je pripetilo meni, in ne hodite peš ob 15. uri pod žgočim soncem, kakršno je bilo v torek.
Aldo Rupel
Dežela v komisiji VIA
Načrt sistema za zajezitev emisij dušikovih oksidov na dveh linijah na premog centrale v Tržiču, ki ga je predstavila družba A2A, je »v deželnem interesu«. Ta izjava odbora FJK bo omogočila predstavniku dežele, da bo sodeloval v ministrski komisiji za izdajo okoljskega dovoljenja VIA.
Sveti Lovrenc na Vrhu
Na Vrhu sv. Mihaela bo jutri praznovanje godu vaškega zavetnika sv. Lovrenca; slovesna maša s procesijo bo ob 10.30, sledila bo tradicionalna družabnost pred cerkvijo.
Bazar in dve tržnici
V	parku Basaglia v Gorici bo jutri med 17. in 22. uro »Veliki bazar«: najrazličnejše predmete si bo mogoče izmenjati brez uporabe denarja. Jutri bo bolšjak v Spominskem parku, ki ga prireja združenje Nuovo Lavo-ro. Ravno tako jutri, od 18. ure dalje, bo solidarnostna tržnica na Transalpini - Trgu Evrope v organizaciji združenja Tutti insieme.
Šagra pod zvezdami
V	goriškem Podturnu se bo drevi nadaljevala »šagra«. Ob 20.30 bo glasbeni spektakel, ob 22.30 pa Vodnjak želja: organizatorji bodo nagradili najlepše misli in želje, ki jih bodo napisali obiskovalci praznika.
Eurokarnival v Gradišču
Drevi bo v Gradišču Eurokarnival, poletni sprevod pustnih vozov, ki ga prirejajo prvič. Z začetkom ob 21. uri bodo po mestnih ulicah krenili vozovi in skupine iz različnih držav.
Natečaj Primorskega dnevnika za otroke poletnih centrov in športnih kampov
poletna igralnica
Poletno središče Srečanja 2013
»Učitelji v poletnem središču so bili Miha, Damjana, Marija, Gioia, Maja, Paolo, Elio, Jurij, Sanja in Mojca. Najbolj sem se zabaval (Vasja, op.a.) z učiteljico Marijo, ker smo z njo izdelovali ročna dela s papirjem, s školjkami, pašto, naredili smo tudi lutko z odpadnimi materiali. Izdelali smo več ročnih del na teden.« Vasja, 7 in Karolina, 10
»Najbolj mi je bilo všeč, ko smo se kopali v bazenu in ko smo igrali košarko.« Alvise, 6
»Najbolj mi je bilo všeč, ko smo igrali zbivanje.« Matija, 6
»V poletni center sva prišla, ker najini starši so v službi. Tu sva spoznala različne športe: nogomet, badminton, tenis, odbojko in košarko.« Luka, 8 in Danjel, 8
»Všeč nama je bilo, ker sva tu spoznavala nove prijatelje.« Martina 10 in Patrik, 9
»Najbolj nama je bilo všeč, ko smo se kopali v bazenu in se vrteli na vrtiljaku.« Teo, 6 in Katrina, 7
»Na razpolago smo imeli badminton, žoge, igrala, bazen, igrali smo se lahko tenis, košarko, namizne igre, lahko smo risali. Velikokrat smo se združevali v naši bazi, to je bilo na travniku med drevesi.« Vanja, 10 in Schon, 10
»Nismo šli k morju, ampak smo imeli tu v centru bazen. V prostem času smo se igrali nogomet, s freesbejem in zbivanje.« Goran, 8 in Lucrezia, 7
»Bili smo razdeljeni v dve skupini: osnovnošolsko in predšolsko.« Danjel, 8 in Adele, 6
»Popoldne, preden smo se vrnili domov, smo gledali televizijo: risanke in filme.« Sofija, 7 in
Viola, 7
»Zjutraj na jutranji telovadbi smo se ogrevali z zbivanjem.«
Alissia, 8 in Veronika, 8
»Najbolj namaje bilo všeč, ko sva igrala badminton.« Ivan, 6 in Lenard, 9
12
Sobota, 10. avgusta 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
GORICA - Janez Janša v centru Bratuž
»Prihodnje leto bo za Slovenijo
leto streznitve«
Pod lipami Kulturnega centra Lojze Bratuž se je v četrtek zaključil niz miselno opredeljenih srečanj z avtorji knjig, ki obravnavajo zgodovinske in sedanje družbene vidike v Sloveniji. Zadnji gost je bil predsednik stranke SDS Janez Janša, kateremu sta novinarja Erika Jazbar in Andrej Černic ponujala iztočnice za posredovanje vsebin zadnje avtorjeve knjige »Za kulturo življenja«. Po pozdravu Franke Žgavec v imenu prirediteljev je gosta v osebnem in v imenu SSk pozdravil Damijan Terpin, ki je hkrati izrazil splošno zaskrbljenost nad stanjem v Sloveniji. Jazbarjeva je podčrtala namensko čezmejni značaj niza večerov, ki so bili priložnost za srečevanja v času, ko se o čezmejnosti govori manj kot nekoč. Nato je prebrala odlomek iz knjige, ki se nanaša na grobišče v Hudi jami.
Avtor je opredelil »pojav« Hude jame ne le kot vojni zločin, temveč kot krutost. Dogajanja po odkritju so mu razblinila utvaro, da je mogoče po osamosvojitvenih dogodkih najti za naš narod skupni in povezovalni imenovalec. Pomembni dejavniki v Sloveniji so zadevo omalovaževali: od državnega predsednika do levega podmladka in sredstev obveščanja. Prevladala je »kultura smrti«. Na simbolni ravni se je po Janševem mnenju trend nadaljeval med koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora v Stožicah, kjer je med ostalim bil splošno sprejet protievropsko ušpičen song »Banda kravatarska«. Sporočilnost besedila je kronist prvič slišal ob 300-letnici Tolminskega punta, ko je takoj izzvenela kot prodoren dodatek k Internacionali, ne pa zgolj kot priložnostni šlang gorjansko oblečenega pevca.
Na iztočnico Andreja Černica je predsednik SDS prešel na družbeno gospodarska vprašanja s prispodobo o avtobusu, ki vozi Slovenijo po napačnem cestišču v napačno smer, upravljajo pa ga potniki na zadnjih sedežih. V tem obdobju se na veliko nekaj napoveduje, ukrepa pa nič. Zara-
di tega in zaradi napačnih izbir zlasti na področju zadolževanja je Slovenija padla z 91% evropskega povprečja na 82%. Naslednje leto bo huje, če se ne bo zmanjšala javna poraba; slednja ne sme biti večja od proizvedenih dobrin. Če v Sloveniji ne bo samodiscipline, bodo zanjo poskrbeli od zunaj. Leto 2014 bo pač leto streznitve. Kljub napo-
Govornik in občinstvo pod lipami
rom bo pol naslednje generacije čutilo posledice dosedanjih izbir. Z dodatnimi razlagami finančnih silnic je - v tem primeru predavatelj - bil tehten in prepričljiv. Za mizo so obravnavali tudi celotno »zadrego« okrog članstva v PEN klubu, glede katerega ne obstaja listina, ki bi Janeza Janšo izobčila. Glede tranzicije predsednik SDS meni, da se ni uresničila. Izvirni greh gre iskati že v prvih volitvah po osamosvojitvi, ki niso bile - na osnovi nove paradigme - demokratične in niti svobodne. Gost je z razlago o »treh skupščinskih zborih« to izrecno podčrtal. V primeru, da bi tedaj bil izvoljen Pučnik, bi Slovenija sedaj bila v povsem drugačnem položaju. Nova stranka na
levi je verjetna, ker gre za trik »stricev iz ozadja«, saj se ga poslužujejo zato, da vsakič najdejo pravšnjo monopolno koalicijo. Na desni pa bi nova stranka oslabila obstoječe s tveganjem, da ne bi prišle v parlament. Zelo čudi, da ni v pahljači vsebin našlo svojega mesta stanje v slovenski Cerkvi.
Kaj pa publika? Več kot 160 prisotnih je zavzeto ves čas sledilo izvajanjem. Poleg občutenega začetnega in končnega ploskanja so samodejno zaploskali ob zagotovilu, da si bo Janez Janša, ki je vsa vprašanja obravnaval umirjeno in manj napeto, kot smo ga navajeni na TV ekranu, tudi na prihodnjih volitvah prizadeval za zmago svoje stranke. (ar)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019.
U Kino
GORICA
KINEMAX: zaprt do 19. avgusta. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »L'evocazione«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Wolverine - L'Immortale«. Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »La notte del giudizio«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Now you see me - I maghi del crimine«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Drift - cavalca l'onda«.
Koncerti
vala bo od 19. ure tudi tržnica goriških dobrot, kjer bodo lokalni vinarji, sirarji, čebelarji, zeliščarji, oljarji in drugi predstavljali svoje pridelke in izdelke.
H Šolske vesti
SLOVIK - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica sta na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slo-vik.org do 15. avgusta. Informacije: in-fo@slovik.org ali tel. 0481-530412 (torek-četrtek 10.00-12.00).
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil razpisan izredni tečaj za pridobitev usposobljenosti za poučevanje, ki velja tudi za slovenske in dvojezične slovensko-italijanske šole. Vse potrebne informacije (pogoji za udeležbo, način prijave, roki itd) so dostopne na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) in sicer v odloku št. 58/2013 (objavljenem 31. julija 2013) ter v okrožnici z dne 2. avgusta 2013 (objavljene 5. avgusta 2013). Za prijavo se morajo kandidati obvezno poslužiti digitalnega postopka POLIS. Rok prijave nepreklicno zapade 29. avgusta.
FESTIVAL GLASBE SVETA 2013 na
odru pred gradom Kromberk ob 21. uri: v torek, 13. avgusta, nastop na-brežinske godbe na pihala in harmonikarja Marka Hatlaka. V okviru festi-
13 Obvestila
BREZPLAČNA AVTOBUSNA POVEZAVA OVERNIGHT bo potekala danes, 10. avgusta in v četrtek, 15. av-
gusta; povezovala bo Gorico in Tržič z Gradežem; več na www.aptgori-zia.it/it/13852/Overnight.
KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja »Pik-nik de Feragošto« v četrtek, 15. avgusta, ob 12.30 na društvenem sedežu na Palkišču. Praznik je primeren za vse starosti, na programu ljudske igre za otroke in odrasle (ciljanje s fračami, tek z vrečami, vlečenje vrvi, tekmovanje s samokolnico, idr). Udeleženci bodo imeli na voljo pijačo in jedi na žaru; prijave in informacije po tel. 338-3176605 (Katiuša).
AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 14. leta starosti od ponedeljka, 19., do vključno sobote, 24. avgusta, na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vodili ga bodo slovensko govoreči trenerji za nogometaše in vratarje; informacije na tel. 339-3853924 ali erimic65@tiscali.it (Emanuela).
KREATIVNI LABORATORIJI V MUZEJU bodo potekali v organizaciji Pokrajinskih muzejev v pinakoteki v palači Attems-Petzenstein v Gorici od 26. do 30. avgusta za otroke med 6. in 12. letom starosti; informacije in vpisovanje po tel 348-1304726 in na di-dattica@provincia.gorizia.it.
0 Prireditve
DEGUSTACIJSKI VEČER »Zvezdnate čaše - Calici di stelle« pri restavraciji Antiche Terme na plaži GIT v Gra-dežu: danes, 10. avgusta, od 19.30 do 24. ure bo mogoče pokusiti vrhunska vina priznanih vinarjev.
PODGORA - Življenjski jubilej
Ivan Bregant devetdesetletnik
V Podgori je bil včeraj praznik. Častitljivih devetdeset let je v družinskem krogu praznoval Ivan Bregant, kulturni in družbeno-politični delavec. Rojen je 9. avgusta 1923 v Podgori, ki je tedaj še bila samostojna občina. Tudi naš jubilant sodi torej v generacijo, ki je od otroštva okušala nasilno politiko fašizma, ta pa je bila v naših krajih hujša kot drugje. V takšnem, Slovencem nenaklonjenem okolju je odraščal tudi Ivan, ki je moral obiskovati italijansko osnovno šolo v Podgori in nato še dve leti poklicne šole v Gorici.
Pred dnevi sem Ivana obiskal na njegovem domu v Podgori, kjer sta me z ženo Anico prijazno sprejela. Na napovedani obisk se je dobro pripravil. Da ne bi kaj pozabil, si je podatke iz svojega dolgega življenja zabeležil na papir. V najin pogovor se je občasno vključevala tudi žena Anica in tu pa tam dopolnjevala moževo pripoved. Tako sem izvedel, da je prvo službo našel pri nekem kovaču na Cingrofu v Gorici. Zaradi vojne v Abesiniji sredi tridesetih let pa se je železarska dejavnost zmanjšala in je ostal brez dela. Nato se je zaposlil pri popra-vljalnici telefonov na goriškem Korzu, a tudi tam so mu kmalu zaprli vrata. Naposled je zaposlitev našel v cementarni v Anhovem, a je na začetku druge svetovne vojne doživel hudo nesrečo, ki jo je komajda preživel: pri popravljanju strehe tovarne se je le-ta vdrla, Ivan pa je skozi luknjo padel kakih deset metrov globoko in obležal hudo poškodovan. V bolnišnici je bil kar enajst mesecev. Označili so ga za hudega invalida, kar pa mu ni pomagalo, da bi se izognil vojaški službi. Iz bojazni, da ne bi slovenski fantje odhajali k partizanom, so jih oblasti nasilno mobilizirale in poslale čim dlje od doma. Ivan se je znašel v Firencah, kjer pa je ostal le dva meseca, saj je september 1943 prinesel propad Italije. Z vlakom se je pripeljal do Sovodenj (most v Rubijah je bil razstreljen) in nato peš krenil proti Podgori. Na ločniškem mostu so bili Nemci, ki niso nikomur dovolili prehoda. Ivan se je zato do Podgore prebil čez soške jezove v Stražcah in po pobočjih
Ivan Bregant
foto vip
Kalvarije. V partizanske vrste se je vključil že nekaj dni kasneje in ves vojni čas preživel kot borec Briško-beneškega odreda. Bil je v enoti, ki je prikorakala v Čedad in nato v Videm. Zaradi znanih nesoglasij z zavezniki se je morala partizanska vojska umakniti. Ivan se je s svojo enoto nastanil v Vipavi. V vrstah novoustanovljene jugoslovanske vojske je ostal več kot leto dni in v Postojni opravil podoficirski tečaj. Vojaška služba pa mu ni ležala in se je konec leta 1946 vrnil domov. Najprej se je zaposlil v tovarni parketa, nakar je bil dolga leta, do upokojitve, obhodnik pri goriški Kmečki banki. Leta 1960 se je oženil z Anico Hva-lič iz Podgore, ki mu je leto kasneje povila hčer Danjo. Dolga leta je bil Ivan v odboru in v pevskem zboru društva Andrej Paglavec v Podgori, vseskozi pa je član podgorske sekcije VZPI-ANPI. Bil je tudi član odbora za gradnjo spomenika NOB v Podgori.
Voščilom ob življenjskem jubileju se pridružuje tudi uredništvo našega dnevnika, ki je pri Bregantovih doma. Še na mnoga leta, Ivan!
Vili Prinčič
»ONDE MEDITERRANEE« V TRŽIČU:
danes, 10. avgusta, ob 18.30 v Marini Juliji ples z glasbo v živo; v ponedeljek, 12. avgusta, ob 21.00 na Trgu Falcone e Borsellino projekcija filma »Viva la liberta«; več na www.onde-mediterranee.it.
LETNI KINO na ploščadi za občinsko stavbo v Novi Gorici ob 21. uri: danes, 10. avgusta »V letu hip hopa« Slovenija, 2011; 11. avgusta »Ko sem bil mrtev« Nemčija, 1916, »Prstan« Slovenija, 2013 in »Nibiru=Nimiru« Slovenija, 2013; vstop prost.
LAGUNAMOVIES 2013 v Gradežu; danes, 10. avgusta, ob 21. uri na nabrežju Nazario Sauro rock glasba in srečanje z astrologom Marcom Pesatorijem, vodil bo novinar Gian Paolo Polesini; v nedeljo, 11. avgusta, ob 21. uri na nabrežju Nazario Sauro projekcija filma »Arriba siempre arriba: Il mito di Geo Chavez« in koncert Giorgia Conteja; več na lagunamovies.com.
KAJAK KLUB ŠILEC IN KAJAK KLUB SOŠKE ELEKTRARNE prirejata »28. Soško regato 2013«: v nedeljo, 1. septembra, ob 11. uri pri čolnarni Kajak kluba Soške elektrarne v Solkanu (pod elektrarno) start regate. Prijave do dneva prireditve pred startom od 9. ure dalje; informacije in rezervacije gumenjakov po tel. 393-1321582 (Robert Makuc) ali od 26. avgusta dalje po tel 0481-33029 (ZSŠDI).
TURISTIČNO DRUŠTVO KANALOB SOČI prireja »Skoke z mosta - Kanal 2013« v nedeljo, 18. avgusta: priprava mladih skakalcev za skoke s skakalnice (prijava na dan prireditve), ob 15.30 revija mladih skakalcev, ob 16.
uri skoki s 17-meterskega mostu, ob 19. uri razglasitev rezultatov, ob 21. uri izbira Miss Soče; vstop prost.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.00, Vincenzo Cor-batto v kapeli splošne bolnišnice, sledila bo upepelitev; 9.30, Gemma Francesca por. Corvaglia iz tržiške bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 11.00, Roberto Zei (iz splošne bolnišnice) v cerkvi na Svetogorski ulici in na glavnem pokopališču; 11.00, Tulio Ostroman (iz kapele glavnega pokopališča) v cerkvi Sv. Odrešenika, sledila bo upepelitev.
DANES V KRMINU: 9.15, Clara Man-guso (sestra Dolores) v samostanu Rosa Mistica in na pokopališču; 10.15, Vittoria Colin (sestra Sista) v samostanu Rosa Mistica in na pokopališču.
DANES V MEDEI: 9.00, Nadalia Delfina Gallo vd. Lebus (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
GORISKO TAJNIŠTVO PRIMORSKEGA DNEVNIKA
bo od 12. do 17. avgusta 2013
zaprto
še|24'dni
do začetka
EUROBASKETA
2013
W
Sobota, 10. avgusta 2013 1 3
Iličic poškodovan, Iliča ne bo
LJUBLJANA - Slovensko nogometno reprezentanco čaka v sredo na štadionu Veritas v mestu Turku čaka prijateljska tekma s Finsko, kjer bo selektor Srečko Katanec še zadnjič preizkusil ekipo pred kvalifikacijskima tekmama z Albanijo in Ciprom v septembru. Na seznamu razpoložljivih igralcev pa ne bo Josipa Iličiča (ANSA), ki je obnovil staro poškodbo, in Branka Iliča, ker ima administrativne težave s potnim listom. Selektor je zato vpoklical branilca Maribora, Martin Milec in napadalec bolgarskega Ludogorca Romana Bezjaka.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Tudi Balotelli in Osvaldo
RIM - Pred prijateljsko tekmo med Italijo in Argentino, ki bo 14. avgusta v Rimu, je selektor italijanske reprezentance Prandelli (na fotografiji ANSA) vpoklical 27 nogometašev. Med njimi so tudi De Silvestri, Insigne, Florenzi, Verratti, Ra-nocchia, Antonelli in Osvaldo, ki jih na pokalu Konfederacij ni bilo (Osvaldo zaradi disciplinskih ukrepov), pa še Balotelli, čeprav je lažje poškodovan. Tekma bo med drugim priprava pred kvalifikacijami za SP.
NOGOMET
Maribor in Milan dobila nasprotnika
NYON - Žreb v Nyonu je včeraj določil pare 4. predkroga lige prvakov, v kateri se bosta za mesto v rednem delu najprestižnejše-ga klubskega prvenstva borila tudi Milan in Maribor. Slovenskim prvakom je žreb določil češko Vik-torio iz Plzna. Če bodo Mariborčani zmagali, bodo po 14 letih spet igrali v ligi prvakov. » Viktoria je zelo dobra ekipa, kakovostna, zadnji dve leti je igrala v evropski ligi, pred tem v ligi prvakov. Imajo odličnega trenerja, imajo domače igralce, to ni zanemarljivo dejstvo. Nedvomno so favoriti, a mi gremo v tekmo, da naredimo kar največ,« je dejal trener Maribora Ante Čačic. Prva tekma bo 20. ali 21. avgusta, povratna pa 27. ali 28. avgustom.
Milan pa čaka v zadnjem krogu kvalifikacij nizozemski PSV Eindhoven. Po mnenju organizacijskega direktorja Umberta Gan-dinija bo to »najpomembnejša tekma leta«, saj Milančani ne skrivajo ambicij po napredovanju. Milan bo igral prvo tekmo 20., drugo pa 28. avgusta.
Za vstop v evropsko ligo pa se bosta borila Fiorentina in Udinese. Klub iz Firenc bo poskušal izločiti švicarski Grasshoppers, Udinese pa češki Slovan Liberec, zmagovalca državnega prvenstva pred dvema sezonama. Prva tekma bo v četrtek, 22. avgusta, povratna pa 29. avgusta. Obe ekipi bosta prvo tekmo igrali v gosteh, drugo pa doma.
Slovenija in Eurobasket
BEOGRAD - Danes bo Slovenija začela nastope na pokalu Beograd. Čaka jo dvoboj s Turki. TRENTINO CUP - Italija - Poljska 76:65.
Od 13. oktobra
MILAN - Prvenstvo košarkarske A-lige se bo začelo v nedeljo 13. oktobra, končalo pa 11. maja.
Goli in tehnologija
LONDON - Tehnologija, ki spremlja, kdaj žoga prečka golo-vo črto, bo letos pomagala angleškim sodnikom. Prvič že jutri na tekmi prvakom in zmagovalcem pokala FA Manchestrom Unitedom in Wiganom Athleti-com, nato pa na vseh tekmah prve lige.
Še dva brona
BUDIMPEŠTA - Na svetovnem prvenstvu v sabljanju v Budimpešti sta Valerio Aspromonte (Floret) in Irene Vecchi (meč) osvojila bronasto kolajn.
ATLETIKA - Danes začetek svetovnega prvenstva v Moskvi
Najprej na vrsti tekači
MOSKVA - Danes se bo v Moskvi začelo svetovno prvenstvo v atletiki: uradno odprtje bo sicer šele zvečer (ob 19.05), pred tem pa bodo podelili dva kompleta kolajn. Ženski maraton (začetek ob 12.00) in moški tek na 10000 m (16.55) bosta prvi končni odločitvi moskovskega športnega dogodka leta.
Na prizorišču bo danes tudi Usain Bolt, jamajški spinter, ki ima v Moskvi jasne cilje: »Želim osvojiti tri zlate kolajne. Poleg tega bi rad podrl svetovni rekord, ki ga imam v sprintu na 200-metrski razdalji. Poizkusil bom, ali je možno teči pod 19 sekundami,« je svoje nič kaj skromne cilje razkril Bolt. Danes bo nastopil v kvalifikacijah na 100 m, kjer drži svetovni rekord s časom 9,58 sekunde s SP izpred štirih let v Berlinu. Največji tekmec Bolta bo v Moskvi prav Bolt sam. Po dopinških škandalih v Moskvi ne bosta nastopila ameriški sprinter Tyson Gay in Bol-tov rojak Asafa Powell, med morebitnimi tekmeci, ki bi se še lahko približali Boltu in ogrozili njegov primat, pa bo v Moskvi nastopil le Američan Justin Gatlin.
V kvalifikacijah meta kladiva ob 16.45 pa bo nastopil tudi slovenski kandidat za kolajno Primož Kozmus. Kvalifikacijska norma je 77 metrov. Najboljši letošnji rezultat slovenskega šampiona je sicer 79,90.
DANAŠNJI SPORED: 19.05 slovesno odprtje; končne odločitve (2): 12.00 maraton, ženske; 16.55 10.000 m, moški; predtekmovanja: 07.30 disk, ženske - kval.; 07.35 deseteroboj-100 m; 08.10 100 m, moški - kval.; 08.15 palica, moški - kval.; 08.35 deseteroboj - daljina; 08.45 100 m, ženske - kval.; 09.20 800 m, moški -predteki; 10.20 deseteroboj - krogla; 13.30 deseteroboj - višina; 15.05 kladivo, moški -kval., prva skupina; 15.10 3000 m zapreke, ženske - predteki; 16.05 400 m, ženske -predteki; 16.35 kladivo, moški - kval., druga skupina.
KOŠARKA
Novost v C-ligi: final four kot v evroligi
Deželno košarkarsko prvenstvo C-lige se bo začelo 28. septembra z že tradicionalno prireditvijo Basket day: prvi krog bodo torej vse ekipe (18) odigrale na istem prizorišču, bržkone v Li-gnanu med 28. in 29. septembrom. Na sestanku na deželni košarkarski zvezi so obenem določili, da bosta medte-denska kroga v sredo, 18. decembra in v sredo, 30. aprila. Novost pa predstavlja končnica za napredovanje, ki so jo določili na zvezi: najboljših osem ekip se bo po rednem delu uvrstilo v playoff, zmagovalke četrtfinala pa se bodo pomerile vfinalfouru po zgledu evro-lige. V soboto - predvidoma sredi junija - bosta na vrsti polfinalni tekmi, v nedeljo pa veliki finale. Napredovala bo samo zmagovalka, izpadov pa bo letos štiri. Zadnji dve uvrščeni ekipi bosta izpadli že po rednem delu, dodatni dve ekipi pa po play-outu. Za obstanek se bodo borile ekipe od 13. do 16. mesta, ekipe od 9. do 12. mesta pa bodo dosegle obstanek brez dodatnih tekem.
Usain Bolt na treningu
ansa
JADRANJE - Svetovno prvenstvo 470
Ni se izšlo
Čupinima jadralcema Simonu Sivitzu Košuti in Jašu Farnetiju se niti zadnji dan re-gat na svetovnem prvenstvu v olimpijskem razredu 470 v La Rochellu ni izšel po načrtih. Po 39., zadnjem in 21. mestu v posamičnih plovih sta zdrknila na 38., predzadnje mesto skupne razvrstitve in tam tudi zaključila nastope v francoskem obmorskem mestu. Upala sta vselej, da bosta nekoliko višje uvrščena. Potem ko sta bila še do četrtka prva italijanska posadka, sta ju včeraj prehitela starosta Zandona' in De Felice (31. mesto).
RAZPIS ZSŠDI
Za mesto sodelavca pri www.slosport.org
ZSŠDI razpisuje mesto za sodelavca tiskovne agencije ZSŠDI na spletni strani www.slosport.org. ZSŠDI, piše v rapi-su, želi razširiti krog sodelavcev in uporabnikov spletne strani, obenem želi omenjeno spletno stran narediti tako, da bo delovala tudi kot spletna agencija Združenja slovenskih športnih društev v Italiji.
Sodelavec bo za obdobje od septembra 2013 do junija 2014 moral slediti in poročati o športnih dogodkih, pomagati pri upravljanju in preverjanju novic na spletni strani www.slosport.org, promovirati spletne vsebine preko socialnih omrežij in vzpostavljati stike med sodelavci in uredništvom spletne strani. Na razpisu, ki ga v celoti objavljamo na naši spletni strani www.primorski.eu, so navedeni tudi pogoji, ki jih mora izpolniti kandidat. Na razpis se lahko prijavi italijanski državljan slovenske narodnosti, ki dobro obvlada slovenski, italijanski in angleški jezik. Rok za oddajo prijave na razpis in življenjepis v uradih ZSŠDI ali po mailu (trst@zssdi.it) zapade 6. septembra ob 12.00.
Po sedmih regatah v finalni skupni (39 nastopajočih) vodita ponovno Avstralca Belcher in Ryan, drugo in tretje mesto pa sta prevzela grška in argentinska posadka. Danes se bodo najboljši pomerili v regati za kolajne.
V ženski konkurenci pa sta Slovenki Tina Mrak in Veronika Macarol padli na 5. mesto, kar pa ju kljub temu uvršča med posadke, ki so si zagotovile nastop v regati za kolajne.
Omari in Russo Cirillo zmagovalki Eurosafa
Jadralki Sirene in SVBG Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo sta zmagovalki prvenstva Eurosaf, različici mladinskega celinskega prvenstva, ki se je včeraj zaključilo v portugalski Taviri. Med dekleti sta v mladinskem razredu 420 osvojili prvo mesto. Zadnji dan regat so organizatorji namreč predvideno regato za kolajne odpovedali zaradi brezvetrja, zato je obveljal vrstni red po 12 plovih. Varovanki trenerja Matjaža Antonaza, ki sta na prvenstvu nastopili kot članici italijanske reprezentance, z zlato kolajno potrdili, da sodita med najboljše mlade posadke. Na prvenstvu so nastopile reprezentance 13 držav, v ženskem dvosedu pa je sodelovalo 13 posadk. Po nehvaležnem 4. mestu na svetovnem prvenstvu se lahko zdaj le potolažita. Končni vrstni red: 1. Omari/Rus-so Cirillo(Ita) 16, 2. Di Vittimo/Barbi (Ita) 25, 3. Popken/Vitek (Ger) 48.
Na Gardi uspeh kadetov
Na četrti etapi trofeje Kinter+sport na Gardskem jezeru sta se med najboljše kadete uvrstila Sirenin jadralec Tinej Sterni, ki je bil drugi, in Gaia Pela' (Duino), ki je bila 4. absolutno in prva kadetinja. Med kadeti je nastopilo 169 jadralcev, ki so zaključili sicer samo tri plove. Na regati je nastopila sedemčlanska ekipa Sirene.
£Primorski
~	dnevnik
STEFANO PERSI
Košarkar, ki je postal tekač
Pravi rekreativec. Tako bi lahko označili Stefana Persija z Opčin, 45 let, ki že pet let redno teče, vadbo pa enkrat tedensko popestri še z igranjem košarke. Bivši košarkar je svojo igralsko pot zaključil pri 38 letih (začel je pri Poletu, igral je tudi v članski ekipi Jadrana, pri Boru in Ciciboni), tačas pa še vedno redno trenira s skupino bivših poletovcev, od časa do časa pa nastopa na veteranskih turnirjih veteranov over 45.
Ob košarki ste vzljubili tek. Zakaj ste se odločili ravno za to aktivnost?
Potem ko sem zaključil svojo košarkarsko pot, športne aktivnosti nikakor nisem hotel opustiti. Sprva sem začel kolesariti, vendar sem se potem odločil za tek, čeprav sem ga sovražil še iz časa priprav. Pri kolesarjenju je aktivnost vedno časovno daljša. Pri teku pa si bolj svoboden: na trening lahko odideš, ko si zaželiš. Obenem pa tečem, da vzdržujem formo.
Koliko trenirate?
Povprečno dva do trikrat tedensko, pretečem pa 8,5 kilometrov. Največkrat izberem Napoleonsko cesto, pozimi pa tečem tudi v Bar-kovljah. Tečem v vseh letnih časih, ustavijo me le res neugodne vremenske razmere.
Kdaj pa tečete?
Navadno zvečer, po službi oziroma vsakič, ko imam čas. Navadno pa tečem po občutku, včasih hitreje, včasih počasneje.
Ali tudi tekmujete?
Ne, o tem še nikoli nisem razmišljal. Sicer pa ne verjamem, da sem pripravljen. Morda pa bom prej ali slej poskusil.
Kje pa igrate košarko?
Z ekipo bivših poletovcev igram poleti v Barkovljah, pozimi pa smo letos trenirali v Sežani. Udeležujem se tudi dvodnevnih turnirjev z veterani. Igrali smo v Čakovcu, Zadru, konec septembra nas čaka nastop na Rogli in Kranjski Gori. Večinoma se srečujemo z ekipami iz Slovenije in Hrvaške, ki so zelo organizirane.
Ali se torej uvrščate med re-kreativce?
Tačas si ciljev ne postavljam. Cilj je, da se med tekom in po njem dobro počutim. Obenem pa mi športna aktivnost omogoča, da lahko med vikendi tudi kaj več pojem in spijem. (V.S.)
REŠITVE . Slikovni križanki, zgoraj - vodoravno: ars, Tot, Ema, K.S., as, Američani, drsalec, mast, teka, oje, Seton, sanke, Ira, maslo, sipe, teta, Pasternak, Ani, ud, N.T.; na sliki: Kadmos; spodaj, vodoravno: greda, Mal, redar. Aro, oval, prag, Čilenec, Azi, Adolf, nona, Anio, Arij, Lija; na slikah: Gročana, Log. Križanka, vodoravno: 1. zmaj, 5. javk, 9. Evita, 10. erar, 11. teroristka, 13. Ero, 14. Veras, 15. Rl, 16. Plinij, 18. norec, 20. tap, 22. Atena, 23. ime, 24. Rot, 25. SAR, 26. trobilo, 30. Trst, 34. S. R., 36. računar, 37. tiralice, 39. kitica, 40. un, 41. galop, 42. ječe, 43. idilika, 46. ile, 47. zliv, 48. Jaka, 49. in, 50. Ran; na sliki: Repen. Kombinacijska križanka, vodoravno: poročevalka, enostranost, takt, aromat, Ana, STA, INA, veto, alt, kriminalci. Bucik, Stlpe, Mars, to, as.
v>nvA3?oaod
-1SONVH1SON3 L L D"IVNII/\IIU>I =>H?0l.
VDIAV»Oa -VdllNVS» DIIIAlOI L NOivaa - iviAioav 9 3diis-s>iiis-XDna »h? s 013A - VaVA - 1>iv1 - V13d - nvno - savw - aiwa - V11V - onv fr vis-i/\ina-iso
-VNI-1SV-ONV - VNV - nv £ 01 - a» - S3 - ip - SV :PIJ? z -apasag afupods 3SA ¡m a ip3Jodzoy
(om) VMNVZIUM V>ISrDVNmiAIO>l
•|od eu B|!>j "Sfr ;?puBfpo>| D3AB|3p !UD!J!|0d-0U3qznjp seu -^p !ao>husb|6oujbs zejq ezaf !aoj|3>| >nuqopos *sc iaA>|so|/\| po ouznf 'if|sny a ojsauu -¿£ ¡¡^¡s du sda dsdu -se -'(ajoug) jasjz -aj !>|SLU|y !>|suBf!|ei! .'pod 'ejojsojd |ap jfupods •££ ¡(asjODUBJj) e3jf|3}esjd b^sodubj^ -zz ;epjojpay bd|bj6| B6a>|SW|y B63)|SU3U1B DjUjajEZ '[.£ ;equ B>|SJOlU bu -sn>|0 -6z ie|azap e>|suef!|e].j "SZ in>|Sjioj>|Bq ud oajbc|
BZ ZOU jU|BUldUSOd 'LZ -'OUBUUOiJ AOSBD l|9SA aDUB>||Bl -0>| 3Sf|0qfBU 3SBU DjUjaDBZ 9Z ¡(OjpUBS) a>|j|qndaj a>)suef!|Bi| >|jupaspajd ifuep^au •iz ;B.fuaf|A|z q|j3| q|A -jd a aD|p|ap uj ppap '61 '!f!IP!S BU isroejis ud eupqo •¿l ijfiAaj s "*o||ABJdo '9i ;d||3jso» JBjnms |>|sbaji| "zi ;eUDO>|9J BA!f|dB|l| 'OAJSpBJS OUD!JO>|JBU '6 iOAJSnjp 0U
-yods o>|Sjuo6z *8 'nsuo|-| n>jojo iua>|suodEf bu ajsm -Bjsud "L 'BUJAdJ 'Aodapis afjauA '9 ;sbd juia| s ^auu-iA jupoA -p ;uop|og ja|je pispBpjuuj £ tieiaj ^moidujno |>|SU3A0|S '2 :>|3Aop U3jnj>|0 'AOjns 'L ¡ONJIdAVN
•Epoiu Bfuj6oq e>jsf!pjou OS ->|!UZ3A |sfaiso6od -[bu ;D|AO>|e"| juejuazajdaj |>|SJB>jjBS0>j j>|suaAO|s :afl!|z -¿t :('JJ) >|oio -gp :Bfuaf|Ajz B6ajsojdajd op uazaqnf| iuodBZ "ZV iJo>|o>|s *>|aj |>|sfuo>| iafiun >jai9jBZ ijfizaod a Bjoua BuaDnfj^EZ 6E !B:>uaz|op -qo ofauiud ep 'ifpi|od Bjsjpos aqpajpo ¿£ .'jue|n>| -sds j pni '>j!iBUjajEUj a9£ iB>|uay B>|jUAaup e6a>|Siouj -ud B>|!upajn B6afuBp>|au pmjaDBZ ¡»pj aDsipajs 0E tedni) 'BABJdBU bu|bu6|s budoaz gz !anDsay puB tpjBas "SZ i(fsjpuv) B3uaAO|s >|!upajn ¡AJd "pz -'wo>| -LUMjd pajd m£Z iusoujaain uj usojpooi Bfu|6oq b>|sj6 ZZ .'Bqzrup B>|S|BBn)Jod B>|S|Bia| "oz .'OAjpB|>| o>|sbao>| o>|Z9j j|B zauiunau 'dBjj gl iJBUjAopoSz |>|sluu -91 ie>|ay b>|buzo B>|S|!qouuoiAB -sl '(J|iuo6og) d3|bj6| ¡>|s -uaAO|s f L ?33Ao6a3ja|-| el 'auamBU au3jij|od a bd|u -||sbu *ll !BufB6B|q buabzjp *0L ^Buojad B>|jupaspajd B6a>|su!iua6jB B6afuBp>|au Buaz 6 'afuB>|0}s '>jojs *S .'|ujbab|6 33A z jSBSod BUD{f|ABJd H ^ONAVUOOOA
B33S3LU 5oq !>|suejd!6a = 101 • (uosdiuom isaujg) i|ajes|d ¡^suslub = N013S • i|!in3|v a eu;dn>|s e>|so)o = ivy • Jejnois ¡>|suefj|Bii = INITVOB • 60|0|Z|j |>|sa|6uB = g~|Va • d|?p |>|sunujoj = odV * 9U3|uv 3>{3J 3Ui| ouj|;ue = OINV - (e>|!| eqo ez) »gpHVAOIS
(oanoNuv) 331VUDI IHSN1IJ iKNvnivii
oaosodA ]NQ0H31 3FNVAI1ZVZ VAVUdllld
»IN1V90N di;a
lUSNilHO«
dsrvan) vrnvzou
3N3INV 313811 V«01iad3WI 0NJI1N»
riaivN«z
XVNZ'W3II ivuAiia irNaods
3Hir naoN» asiiiHvraoA
IN)I1SI)VN
V5l8»a»S»N •V93NAONSO a0N01U3A3a
801VWH0J3H MSII1AHS ■naaNvsmiv
IA0908 msriaaoN
3A»iaa 3>$ra3wv -ONjnr )31VAia3>d
3)11180
aisvjrvr
HINZOIDI
osi
6171
8171
Zfr
9fr I
S«
»I
Zt
LM
o» I
6£ |
«1S31 V10HIN
VNIJNODO •3ri3VZIH -»DH0NV1?
10IU3d VM8VNIA0N VJVN
(sinoa)
33A01380N 'HilVSId
msiia
X3wn VNI13A3 V3IN0080S »sannrvN
IHVNAOIZ HVAIZ
3fNV(3a •VNiisn vNavan
m»?
VHSUS
»3130ZI IN?31W
9NIH31J
nsivsid
IDS319NV
i3inwaoj DSiivmia NI 3KIA0131 oxsri9i3a
KINA3N0
ixsaowiad
IU38
03H 3Z3r VfNI90a »jsHia
H93NS0d 0rN20A«Z 01IZ0A
1311VIDS ~319NV'Q]I3N
US3Na3) n31VSId'WV
VZOA V93>;3wa 9oaa IN{3UdA
»azA-3raow HV91Viad vjiNidm
vao;svN
'AONS VAVZVN 'VNaai
vaz DivAiasad
Nvzua onsoaoiivz
V)ISV9N0d 3NI0NaVa -SNIdVSVN -3111'oavis
na31VN NiNinod;
DINVZmM INAO^HS
A
C 'iS 0>iB~' ^ " :ejBi|ABjd!Jd ubjjs
£L0Z ejsnBAe 'OL
SDA DSDU VXNVZmX
3UV1S
vmvagi
VDSN3A01S
I1S0N13ND
HiiisoaaoH 'S33S3H90a l»SN»JdlD3
Cl*l) 1S0N13WD
aaNvmnod VNSV19OTZ vrNvan3N
MSNVIOd U3SIZ3H IMSN1IJ MSriOd
3}3aS3N vrNi9oa vn$a9
01IV1 1IAV1S3S
dNVlU3HllK a3J3M
ma0A0mri90 ISVNIld «INidOdS MSNI1HUA
310N3 3X$VrOA
HINlOdS MSNVrilVlI
HI1D31VA VNIdffilS VHS010
nranaodA
'in;w3NA 01S3IN
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 10. avgusta 2013
15
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledita Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Nan.: 14° Di-stretto 8.20 16.15 Dok.: Quark Atlante -Immagini dal pianeta 9.10 Dreams road 10.05 Nad.: La casa del guardaboschi 11.40 Nad.: Un ciclone in convento 13.30 Dnevnik 14.00 Linea blu 15.25 Dok.: Road Italy 17.00 Dnevnik 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.50 Nan.: Homicide Hills - Un Commissario in campagna 18.50 Igra: Rea-zione a catena 20.00 Dnevnik 20.35 Tec-hetechete, vista la rivista 21.15 Film: Sen-za arte ne parte
23.35 Film: II nome della rosa (krim.)
Rai Due
Rai Tre
Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.10 Film: Hanno accoppato Babbo Natale 10.00 Me-laverde - Estate 11.00 Forum 13.00 Dnev-
nik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Better with you 14.10 Nad.: Hart of Dixie 15.10 La grande magia - The Illusionist 18.00 Film: Inga Lindstrom - Fiori nella pioggia 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Film: Il principe cerca moglie (kom., ZDA, '88, i. E. Murphy) 23.50 Film: Il barbiere di Rio
O Italia 1
7.00 Nan.: Quelli dell'intervallo 7.20 Risanke 10.50 Nad.: Merlin 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Film: E allora mambo 15.40 Film: Aquamarine 17.40 Nan.: La vita secondo Jim 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Mr. Bean 19.20 Film: Senti chi parla adesso! (kom.) 21.10 Film: 17 again - Ritorno al liceo (kom., ZDA, '09, i. Z. Efron) 23.10 Nad.: No ordinary family
La 7
LA
7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 7.55 Nad.: Due South 9.25 Film: Bullseye! (kom.) 11.00 In Onda - Estate 11.40 Nad.: Mc Bride 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: Cuore d'Africa 16.30 Nan.: The District 18.10 Film: La libreria del mistero 20.00 Dnevnik 20.30 In onda estate 21.10 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e mon-di 23.15 Film: Farinelli - Voce regina (dram.)
^ Tele 4
7.00 9.00 Risanke 7.30 12.00, 13.30, 19.05 Šport: Atletika 9.55 Sulla Via di Damasco 10.30 Nan.: Il nostro amico Charly 13.00 Dnevnik 14.00 Film: Kung Fu mamma 15.40 Nan.: Squadra Speciale Colonia 16.25 Nan.: Squadra Speciale Stoccarda 17.10 Nan.: Squadra Speciale Lipsia 18.00 Dnevnik in vreme 19.40 Nan.: Una scate-nata coppia di sbirri 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Film: Nella rete dell'inganno (krim.) 22.35 Nan.: Criminal Minds
7.15 Rai Educational Italia in 4D 8.05 Rai Educational 9.10 Film: Abbasso la miseria! 10.30 Film: Abbasso la ricchezza! 12.00 Dnevnik in šport 12.15 Aktualno: Tgr Il Set-timanale 12.45 Timbuctu - I viaggi di Davide 13.10 Nad.: Kingdom 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 14.45 Film: Cuori nella tormenta 16.35 Film: Ri-vincita per due 18.10 Nad.: I misteri di Murdoch 18.55 22.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.25 Nan.: Common Law 21.05 Film: California 23.15 Il giallo e il nero
u Rete 4
7.00 Media Shopping 7.50 Nan.: Caro maestro 9.30 Benvenuti a tavola Nord vs. Sud 10.30 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Renegade 12.55 Nan.: Siska 14.00 Dnevnik, in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.45 Film: Perry Mason - Partitura mortale 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tierra de Lobos 20.30 Nan.: Tempesta d'amore 21.20 Nan.: The mentalist 23.15 Nad.: Ri-verworld
me regale 17.15 Arhivski posnetki 18.00 Na vrtu 18.20 Village folk 18.35 Vreme 18.40 23.50 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.40 Avtomobilizem 19.55 Potopisi 20.25 L'appun-tamento 21.10 "Q" 22.15 Rivedere che pia-cere
Tv Primorka
11.00 Dnevnik, Tv Primorka, vreme, Kultura, Napovedujemo... 11.30 Tv prodajno okno 12.00 Videostrani 16.30 Tv prodajno okno 17.00 Posegovi prijatelji 18.00 Naj ona 2012 18.45 Obleka naredi človeka 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled 20.00 Ona ali On 2012 21.40 Naselbinska kultura na Krasu 22.25 Tedenski pregled 22.30 Glasbeni večer
pop Pop TV
7.00 Risane in otr. Serije 10.45 Film: Hiša debele mame 2 12.35 Film: Kako sem prišel na univerzo 14.10 Serija: Zmenki milijonarjev 15.05 Serija: Kamera teče 15.35 Nan.: Očetje pod krinko 16.45 Film: Madeline 18.25 Nad.: Trafika 18.55 24UR -vreme 19.00 24UR - novice
7.00 8.30, 13.20 Dnevnik 7.25 12.45, 16.45 Rotocalco Adnkronos 7.40 Dok.: Luoghi magici 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Variete: Voci in piazza 17.00 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 17.30 Happy Hour 18.00 20.00, 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Con-fartigianato 23.30 Trieste in diretta
Jr Slovenija 1
7.15 Zgodbe iz školjke 7.50 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.30 Male sive celice 10.15 Dok. film: Težko je biti vodja 10.30 Moja soba 10.50 Nad.: Vlomilci delajo poleti 11.35 Film: Zaklad iz morskih globin 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.50 Podobe Slovenije 15.20 Dok. serija: Meje mojega jezika niso meje mojega sveta 15.55 Dok. serija.: Zgodbe izza obrazov 16.25 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. serija: Po Džingiskanovi poti 18.35 Ozare 18.40 Risanke 18.55 22.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Film: Moč jezera 21.30 Dok. odd.: Konfrontationen -festival free jazza 22.30 Poletna scena 22.55 Nad.: Sinovi anarhije 23.40 Dvanajst
(t Slovenija 2
9.00 Skozi čas 9.40 Poletna scena 10.05 Opus 10.50 Slovenski utrinki 11.15 Slovenci po svetu 11.55 18.35 Atletika - svetovno prvenstvo: maraton (Ž), prenos 15.00 Atletika - svetovno prvenstvo, prenos 19.55 Nogomet - državno prvenstvo: Maribor : Krka, prenos 22.00 Glasbena pot Boba Dy-lana 22.50 To je ljubezen, koncert Nuše Derenda
Jr Slovenija 3
6.00 Sporočamo 6.30 Primorska kronika 7.40 Slovenska kronika 9.45 Žarišče 12.25 Satirično oko 13.30 Prvi Dnevnik 14.10 18.10 Tedenski pregled 16.15 Na tretjem... 17.30 Poročila ob petih 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 19.30 Sadovi Evrope 20.00 23.10 Satirično oko 20.15 Politik, to sem jaz! 20.55 Svet v besedi in sliki 21.15 Utrip (pon.) 21.30 Žarišče 21.55 Vreme 22.05 Na tretjem...
Koper
14.00 Čezmejna Tv 14.20 Film: La donna giusta 15.45 Potopisi 16.15 Film: „Rex" no-
20.00 Film: Legenda o Zorru (akc., '05, i. A. Banderas) 22.15 Film: Otok
Kanal A
7.25 ŠKL 8.15 Film: Veseli gospod 10.00 Nan.: Newyorški gasilci 10.55 Astro Tv 12.25 Tv Prodaja 12.40 Naj posnetki z interneta 13.00 Serija: Zoey 10113.30 Film: Dobri fantje spijo sami 15.10 Film: Posledice cunamija 16.55 Serija: Preživel sem japonski kviz 17.50 Okrog sveta do srca 18.20 Odklop 19.10 Nan.: Newyorški gasilci 20.00 Film: Pravični umor 21.50 Film: Pet poletnih dni 23.50 Nad.: Pacifik
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 V kraljestvu samospeva; 10.00 Poročila; 10.15 Kralj čar-dasa; 11.00 Studio D - Chic; 12.00 Ta ro-zajanski glas; 12.30 Otroški kotiček, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Milan Lipovec - Lejla Rehar: Ljudje ob cesti - radijska igra režija Jože Peterlin, 3. del; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinop-tikom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 Sve-žemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 KOKTa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle de-
_ S b 10	VREDNO OGLEDA
HM Sobota, 10. avgusta	-
UMI Rail, ob 03.45
Roman Polanski. Wanted and desired
ZDA Velika Britanija 2008 Režija: Marina Zenovich Dokumentarni film
Roman Polanski, njegovi filmi in njegovo življenje. V življenjepisu osemdesetletnega režiserja poljskega rodu, ki je med drugo svetovno vojno na lastni koži doživel najhujše (mama mu je umrla v Auschwitzu, očeta so nacisti deportirali v Mauthausen) se skriva tudi hud zločin, do katerega je prišlo 9. avgusta 1969. Zvečer, medtem ko se je Polanski nahajal v Londonu, je na njegovem Losan-geleškem domu skupina verskih fanatikov ubila njegovo nosečo ženo Sharon Tate in nekaj drugih njunih prijateljev. Samo osem let kasneje pa so Polanskega obtožili spolnega nasilja nad še nepolnoletnim dekletom. Še pred izvršitvijo sodbe, je Polanski pobegnil iz ZDA, kamor se ni nikoli več vrnil. Niti takrat, ko so mu za film Pianist podelili oscarja. Je Polanski kriv? V tem dokumentarcu režiserka Marina Zenovich noče ponujati odgovorov; njena izbira se osredotoči na golo navajanje dejstev...
gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 14.35, 19.00, 20.30 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Glasbena lestvica; 13.35 My chance on air, 14.00 Slot Parade/Playlist; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Luoghi e sapori; 21.00 Radio Indie music like; 21.30 Scon-finando; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Rock '90; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Glasovi iz soseščine; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3
6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Na ljudsko temo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 22.40 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
16
Sobota, 10. avgusta 2013
VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Zaradi območja nizkega zračnega pritiska nad srednjo Italijo dotekajo nad deželo nestabilni sredozemski zračni tokovi. V noči na soboto bo severozahodna fronta prešla Alpe in v soboto prinesla bolj sveže vzhodne zračne tokove. V nedeljo bo v višinah pri-^ spel nad nas toplejši zrak in stabiliziral ozračje. j
1010
Zjutraj bo povsod po deželi spremenljivo, čez dan se bo zjasnilo. Ob morju bo zlasti ponoči in zjutraj pihala zmerna burja, ki bo popoldan padla. Med Gradežem in Li-gnanom se lahko obrne v šibak veter.
Danes bo pihal severni do severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Dopoldne bodo padavine ponehale, najkasneje na območju Kočevske in Bele Krajine. Od zahoda se bo jasnilo. Veter bo slabel. Najnižje jutranje temperature bodo do 12 do 18, na Primorskem do 20, najvišje dnevne od 24 do 29, na Primorskem do 32 stopinj C.

TOLMEC
019/28
VIDEMO
17/33
&
TRBIŽ O
14/22
& ČEDADo"^
18/32 „
¿à
W-Jl CELOVEC
016/26
KRANJSKA G.
012/20
O TRŽIČ
^Äf	17/26
KRANJ O ^¡^
M
S. GRADEC
O 15/23
CELJE
18/26 O
GORICA
20/33 O
N. GORICA
O 20/30
LJUBLJANA
018/27
DOSTOIN.	N. MESTO
POSTOJNA	urit <->
KOČEVJE V O
ČRNOMELJ O
Jutri dopoldan bo lepo in v glavnem sončno z burinom ob morju. Čez dan bo v gorah pretežno jasno, v nižinah in ob morju sončno. Tam bo pihal šibak veter.
Jutri bo jasno, na Primorskem bo še pihala šibka burja.

TOLMEČ
016/27
TRBIŽ O
9/24
CELOVEC
012/26
KRANJSKA G.
O 11/21
¿23"? O TRŽIČ
Si?	13/25
S. GRADEC
013/24
CELJE
15/26 O
VIDEMO
17/32
CEDADo™
18/31
GORICA 0N- GORICA
20/32 O " 18/29
KRANJO
LJUBLJANA
015/26
POSTOJNA
O 14/25
N. MESTO
18/26 O
1955 - Zelo sveže avgustovsko jutro v zahodni in južni Sloveniji. V Babnem Polju se je ohladilo do -0,2 °C, v Postojni do 1,9 °C, v Mokronogu do 4,0 °C, < v Žireh do 4,2 °C in na Kozini pri Sežani do 4,6 °C.
Danes: ob 6.30 najnižje -45 cm, ob 13.20 najvišje 45 cm, ob 19.30 najnižje -20 cm, ob 0.36 najvišje 13 cm.
Jutri: ob 6.46 najnižje -34 cm, ob 13.46 najvišje 42 cm, ob 20.20 najnižje -20 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 27 stopinj C.
500 m ..........24
1000 m ..........20
1500 m ..........15
2000 m ..........12
2500 m............8
2864 m............6
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 7,5 in v visokogorju 8,5.
Oprah Winfrey v Švici žrtev rasizma
ZÜRICH - Ameriška kraljica pogovornih oddaj in najbolj vplivna oseba med svetovnimi zvezdami po mnenju revije Forbes Oprah Winfrey trdi, da je bila na svojem nedavnem obisku v Švici žrtev rasizma. V neki ugledni trgovini s torbicami v Zürichu ji namreč prodajalka ni želela postreči. Winfreyjeva je Zürich obiskala prejšnji mesec, ko se je tam udeležila poroke pevke Tine Turner. Priložnost je očitno želela izkoristiti še za nakupovanje. V pogovoru za ameriško oddajo Entertainment Tonight je Oprah pojasnila, da si je želela pobli-žje ogledati torbico, ki je stala okoli 38.000 dolarjev. Prodajalka je ni želela vzeti s police, kjer je stala v varovani vitrini. »Ne, predraga je,« je dejala televizijski zvezdi. Iz Švice naj bi se Winfreyjevi že opravičili.
V peči matere romunskega tatu našli ostanke treh dragocenih slik
BUKAREŠTA - Preiskovalci, ki so raziskovali izginotje sedmih dragocenih slik iz muzeja Kunsthal v Rotterdamu, so potrdili, da so v hiši matere enega izmed tatov našli zažgane ostanke vsaj treh del. Olga Dogaru, mati obtoženega Raduja, je priznala, da je v želji po za-kritju dokazov zažgala slike, a je kasneje svojo izjavo preklicala. Direktor romunskega narodnega muzeja Ernest Oberlaender-Tarno-veanu, ki je ostanke analiziral (na posnetku ansa), pa je dejal, da ne more z gotovostjo trditi, da so zažgane slike res iz rotterdamskega muzeja. Po oceni tožilcev naj bi bilo sedem slik vrednih 18 milijonov evrov, poznavalci pa jih ocenjujejo na več kot 100 milijonov evrov.
NAGASAKI - Spominska slovesnost ob 68. obletnici druge eksplozije atomske bombe
Japonski premier Šinzo Abe opozoril na nečloveškost jedrskega orožja
TOKIO - V Nagasakiju so včeraj obeležili 68. obletnico druge eksplozije atomske bombe nad Japonsko, zaradi katere je Japonska šest dni dni kasneje kapitulirala in s čimer se je končala druga svetovna vojna. Slovesnosti se je udeležilo približno 10 tisoč ljudi. Japonski premier Šinzo Abe je opozoril na nečlove-škost jedrskega orožja in da ima Japonska odgovornost, da se zavzema za svet brez tega orožja.
Župan Nagasakija Tomihisa Taue je Abeja sicer opozoril, da bi lahko pri boju za svet brez jedrskega orožja več naredila tudi Japonska. Ker Japonska ni dejavno prispevala k oblikovanju mednarodne pobude za prepoved jedrskega orožja, je izdala pričakovanja mednarodne skupnosti, je bil kritičen župan Nagasa-kija. Japonska namreč aprila v pripravljalnem odboru za pripravo pogodbe o prepovedi jedrskega orožja v Ženevi ni podprla posebne izjave o nečloveškosti jedrskega orožja, ki jo je podprlo 80 držav. Abe je to odločitev upravičeval z grožnjo, ki jo s svojim jedrskim potencialom predstavlja Severna Koreja.
Slovesnost je potekala nedaleč stran od središča eksplozije plutonijeve bombe, z imenom Fat man oz. Debelinko, ki je skupno terjala 73.844 smrtnih žrtev, okoli 75.000 ljudi pa je bilo ranjenih. Natanko ob 11.02 po lokalnem času, ko je eksplodirala ameriška bomba, so se oglasili zvonovi, mesto pa se je v trenutku tišine spomnilo žrtev druge eksplozije atomske bombe nad Japonsko.
Eksploziji atomskih bomb nad Hi-rošimo in Nagasakijem sta pomagali ZDA k hitrejšemu koncu druge svetovne vojne. Japonska je namreč brezpogojno kapitulirala 15. avgusta 1945, s tem pa se je po kapitulaciji Nemčije v Evropi druga svetovna vojna končala tudi na Pacifiku.
72-letni Hisae Torigoe, ki je preživel eksplozijo atomske bombe, v bolnišnici v Nagasakiju moli za žrtve atomske bombe. Sam se zdravi za malignim tumorjem, ki je posledica atomskega sevanja, v zadnjih letih pa so v tej bolnišnici prav tako zaradi tumorja zdravili približno 2000 bolnikov, ki so preživeli eksplozijo atomske bombe
ansa
Navdušenje nad domnevno brejo pando
EDINBURGH - "Britanska" panda Tian Tian bi lahko bila breja, so včeraj sporočili iz živalskega vrta v Edinburghu. Kot so pojasnili, se pri medvedki kažejo spremembe v ravni hormonov, zaznavajo pa tudi spremembe v njenem obnašanju, ki so značilne za "nosečnice". Če bo Tian Tian uspelo donositi, bo to prvi panda, ki se bo skotil v Veliki Britaniji. Tian Tian (Cukrček) je skupaj s samcem Yang Guangom (Sončni žarek) v edinburškem živalskem vrtu od decembra 2011, kamor ju je za desetletje in približno za 600.000 funtov (750.000 evrov) na leto posodila Kitajska. V živalskem vrtu so nestrpno čakali, da bi se sparila, a zaman. Zato so Tian Tian aprila umetno osemenili.
Zdaj v živalskem vrtu ocenjujejo, da je bila oploditev uspešna. "Stvari izgledajo dobro," je sporočil direktor projekta za pande v edinburškem živalskem vrtu Iain Valentine. Skrbniki opažajo določene spremembe v njenem obnašanju, ki nakazujejo, da je breja - izgubila je apetit, bolj je muhasta, kaže pa tudi znake, da "gnezdi", je pojasnil.
Domnevna nosečnost Tian Tian je že vzbudila veliko pozornost na Otoku. Tudi sicer sta pandi velika atrakcija v edinburškem živalskem vrtu. Vendar pa bo mladiček, če se bo skotil, v Veliki Britaniji ostal le dve leti, nato pa se bo moral vrniti na Kitajsko.
SPANIJA - Po nesreči
Preučevanje varnosti na železnici
MADRID - Španija pregleduje ukrepe za varnost železniškega prometa, s čimer se želi v prihodnje izogniti smrtonosnim železniškim nesrečam, je v španskem parlamentu povedala ministrica za javna dela Ana Pastor.
Španijo je 24. julija pretreslo iz-tirjenje vlaka pred Santiagom de Compostela, v katerem je umrlo 79 ljudi. Podatki so pokazali, da je vlak v ovinek, na katerem velja hitrostna omejitev 80 kilometrov na uro, zapeljal s 179 kilometri na uro. Strojevodja, 52-letni Francisco Jose Garzon Amo, je tik pred usodnim ovinkom po telefonu govoril s sprevodnikom. Slednji ga je klical zaradi vprašanja, na kateri tir bo pripeljal vlak v Santiagu de Compostela. Garzon je obtožen povzročitve smrti iz malomarnosti.