PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu '3. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pn Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 268 (13.801)
Trst, sobota, 24. novembra 1990
Polemika med KPI in KD se nadaljuje
»Predsednik Cossiga ne bi smel posegati v strankarske zadeve«
RIM — Komunistična partija je v nv®zi s polemiko, ki je nastala zaradi ^katerih izjav predsednika republike, 12:dala
!a a na predsedstvo republike in na Se ostale demokratične institucije. To P® ne pomeni, da bo KPI ravnodušno Prejemala vsako dejanje ali oceno, ki samo žaljiva in krivična do stranke °t take, temveč je celo na robu ustnosti.« V dokumentu še piše, da je stavna dolžnost predsedstva države a' da jamči za ustavo in predstavlja rzavno enotnost. Ta funkcija pa iz-v ločuje vsako neposredno poseganje Politično razpravo med strankami. V Pbmeru, da predsednik kljub temu to eŽe' ie dolžnost vsake stranke, da , dojanje oceni in presodi. Ta sicer ra' ton odstavek dokumenta je vče-1 Pojasnil Massimo D'Alema, in si-s strani KPI ni nikoli prišel noben v.Pad na predsednika republike, tem-dprav obratno.
feri dokumentu komunistov je tudi iz-p d° ostra kritika na račun zadržanja dsednika vlade Andreottija. »Zas-
Najdbe orožja gladiatorjev se kar vrstijo
It	— Na območju severne
]:?.ije se nadaljuje iskanje skrivala o0rožia- Na pokopališču v kra-, Rrusuglio di Cormano v Lom-spfdiji se je izkazalo, da ni šlo za j	orožje, temveč za odpadno
ezo, ki ga je kdo ve kdo odvr-
9el	a i
. v precej globoko jamo v času, s° pokopališče še urejali Piemontu v okolici Pinarola : iška Tudi
p . ‘ it-momu v OKolici Pmarola ve ^ dskanje obrodilo dobre sado-
^n^pokopališče še urejali.
a je
^Ucli v tem primeru ja Gladio m/dl podeželsko pokopališče in Pir/ P°^rat vlada nad izkopanim Pa pr'a'om stroga tajnost. Kaže pU da v železnih vojaških zabojev ql dil° samo orožje, temveč v b0 VriGrn propagandni material, ki pl ddmara vsaj delno osvetlil za-tQ . dd° ozadje celotne afere. Skri-dni ^ ^'šče orožja pa so prejšnje ppj ^ašli tudi ob kanalu Cavour aleč od Vercellija.
ParM1165 se nioralo iskanje na Odevati tudi v Venetu, in sicer dl v- 0Pakšču v kraju Abrizzano 11, d G'lrar- O verodostojnosti ves-na ,a s° podobna skrivališča tudi u9u, pa še ni potrditve.
krbljujoče je, ko šef vlade deli parlamentu informacije, ki jih dejstva in dokazi dosledno demantirajo«, pišejo komunisti in ponovno zahtevajo Andreottijev odstop. Utemeljujejo ga s trditvijo, da »je vsako zasledovanje resnice kompromitirano, če predsednik vlade noče ali ne more pravilno seznanjati parlamenta niti ko gre za ključne dogodke«.
Komunisti so kritiko razširili na celotno Krščansko demokracijo in na vse, ki zahtevo po resnici tolmačijo kot napad na demokratično ureditev države, medtem ko prav odlašanje z resnico ogroža demokracijo. Na tem mestu se kritika obrne na socialiste: »Presenetljivo je, da so tudi socialisti podprli ta propagandistični nered in da so se celo vzdržali glasovanja v Evropskem parlamentu, medtem ko so za resolucijo o iskanju resnice glasovale vse ostale socialistične stranke,« menijo komunisti.
Prvi odgovor na kritike je ponudil demokrščanski tajnik Forlani na zasedanju državnega sveta stranke. Državni svet bi moral razčistiti številne notranje probleme, zaključil pa se bo danes verjetno s potrditvijo De Mite za predsednika KD. Glede afere Gladio pa v KD ni razhajanj. Forlani je govoril o »kampanji, katere cilj je izneveriti zgodovinsko resnico o vlogi KD in drugih demokratičnih sil in tako povzročiti splošno politično in institucionalno krizo«. Na to je v imenu stranke na Cossigo naslovil izraze solidarnosti, kajti »predsednik republike je kot edini garant demokratičnih institucij obsodil neomikan način političnega boja, za katerega smo mislili, da je že zdavnaj preživel«. Demokrščanski tajnik je z nezmanjšano ostrino pripomnil, da tak politični boj nima nič skupnega z zahtevo po resnici o dogodkih, ki so se tako globoko zarezali v družbeno tkivo. »Prevratniški terorizem je najbolj prizadel prav Krščansko demokracijo, zato je njena zahteva po resnici toliko bolj utemeljena, toliko bolj nesprejemljivo pa je, da se kritike zaostrujejo prav v trenutku, ko »določene ideologije nepreklicno umirajo in se v Evropi odpira nov, demokratični politični scenarij«.
K že itak ostri polemiki je pripomogel tudi tajnik PSI Craxi s kurzivom, ki- ga objavlja strankino glasilo. Strupena kritika ni namenjena samo Oc-chettu, temveč tudi že večkrat raztrganemu rimskemu mitingu proti Gla-diu. »Glavna cilja sta bila to pot Andreotti ih Cossiga, za njima pa po vrsti Craxi in Forlani«, meni Ghino di Tac-co (Craxi) in opisuje transparente in gesla, ki so spremljali shod. Sprašuje pa se, ali se pobudnik shoda zaveda, da je tovrstna politična folklora bolj škodljiva kot ne.
G. R.
V okviru preiskave o Gladiu beneškega sodnika Mastellonija
Nad Špetrom Slovenov odkrili skrivališče orožja in streliva
Trije kovinski zaboji so bili skriti ob neki domačiji pod 35 centimetri ruše Lastnik poslopja trdi, da ni vedel za tajno skrivališče gladiatorjev
MICHELE OBIT
ŠPETER SLOVENOV — Tajna organizacija Gladio je imela svoje skrivališče orožja in streliva tudi v Špetru Slovenov. Po skladiščih v San Vitu al Tagliamento in v Reani, ki sta v teh dneh prišli na dan v okviru preiskave beneškega sodnika Mastellonija, so tretje skrivališče odkopali včeraj dopoldne ob prisotnosti karabinjerjev, pirotehnikov in državnega pravdnika Dieza.
Tokrat pa skladišče ni bilo v vasi ali na kakem pokopališču temveč na griču Klančič nad Špetrom Slovenov. Nahajalo se je v neposredni bližini zunanjega zidu osamljene domačije, last 77-letnega Augusta Marzolinija. V globini kakih 35 centimetrov so odkopali tri kovinske zaboje. Vsebina dveh je še neznana, v njih je baje orožje s strelivom, v tretjem pa so bile ročne granate tipa ananas.
Potem ko so pirotehniki ugotovili, da prevoz ne predstavlja nobene nevarnosti, so zaboje zapečatili in poslali v Videm. Celotno operacijo so končali v slabih dveh urah, poveljnik videmskih karabinjerjev podpolkovnik Cas-sano je povedal, da so z včerajšnjim odkritjem končali iskanje tajnih skladišč Gladia v videmski pokrajini.
Lastnik poslopja, ki že 19 let živi na tej domačiji, baje ni imel pojma o orožju. »Spal sem sen pravičnega«, je dejal Marzolini, ki pa je priznal, da je bil njegov nadrejeni med služenjem vojaškega roka leta 1934 Aldo Specog-na, ki je kasneje novačil ljudi za tajno organizacijo »O«.
Na slikah (foto Michele Obit) pod
nekaj centimetrih zemlje so prišli na dan zaboji (zgornja slika in spodnja leva slika) pred tem so točno lokacijo skrivališča poiskali s kovinskim detektorjem (spodnja desna slika)
Potrjene pravice slovenskega jezika
Trst
0s**utk 1	Maccanicovega zakonskega
sredix»a'. ki izključujejo rabo slovenščine iz mestnih ?totiustln iz iavnih .uradov, višjih od občinskih, so ta (Jo| -vna, kakor so protizakonita tudi vsa obstoje-tl°sih ? k?' k* prepovedujejo rabo slovenščine v od-jh odv p astmi. Tako sta povedala prof. Samo Pahor ■ ti n n hBerdon na tiskovni konferenci, na
oprostil včerai javnosti predstavila utemeljitev l2reklo 27 razsocibe, ki jo je tržaško prizivno sodišče v ■■ oktobra letos v«prid samemu prof. Pahorju
■ v vi-	v i •	Jr i i :

a 1988g°dki na
tržaški pošti, zaradi katerih je
bil leti
V	na Prvi stopnji obsojen. Prizivno sodišče
ribniki J,1 razsodbe namreč potrjuje, da imajo pri-?ltyi rJr *0Venske manjšine že v sedanji pravni ure-JPi- Prav lco do rabe slovenščine v odnosih z oblas-
PtoT.P^tmhfnnt99 °predel]Uje kot.samovoljno rav-S- Pahn • I}lnkcionarjev in policijskih agentov, ki Cl^° Dri n*so omogočili, da bi uporabljal sloven-pn Plačilu davka na avtomobil.
NA 5. STRANI
Napad pri Kninu ubili miličnika
ZAGREB.— Notranje ministrstvo Hrvaške je sporočilo, da je sinoči okoli druge ure prišlo na križišču cest Obrovac-Benkovac-Zegar do napada na patruljo policijske postaje Benkovac v času rednega nadzora prometa.
Medtem ko je patrulja opravljala običajne naloge, so se ji približali trije neznanci s prednje strani vozila in zaceli streljati iz avtomatskega orožja. V terorističnem napadu sta bila ranjena policijski inšpektor Ste-van Bukarica in policaj Goran Alavanja. Ta je po prihodu v bolnišnico umrl. Tretji član patrulje Jovo Graovac ni bil ranjen. O krutosti in nasilnosti dogodka priča tudi dejstvo, da so zakrinkani napadalci hudo ranjene policaje zvlekli iz vozila, jim odvzeli orožje, nato pa se s policijskim avtomobilom odpeljali.
Avto so kasneje našli, storilcev pa še niso izsledili. Na včerajšnjem zasedanju Sabora Republike Hrvaške je o dogodku poslance informiral notranji minister Bolkovac. Povedal je, da je Alavanja prva žrtev haj-duštva in razbojništva na območju. Vsi trije napadeni policaji so srbske narodnosti.
Prva programska konferenca slovenskih socialdemokratov
LJUBLJANA — Danes se v Celju ■ začne prvi kongres slovenskih socialdemokratov po pluralističnih volitvah in oblikovanju nove slovenske vlade, katere pomemben del so. Naš ljubljanski dopisnik je ob tem postavil predsedniku socialdemokratske stranke dr. Jožetu Pučniku nekaj vprašanj.
Vprašanje: Gospod Pučnik, danes je vaš kongres, toda mislim, da je, kadar govorimo z vami, prvo in bistveno vprašanje plebiscit, oziroma bolje rečeno - osamosvojitev Slovenije.
Odgovor: Razlogi za plebiscit so znani. Navajali smo jih že pred volitvami pa tudi ves čas po njih. Gre pa za naslednje: v takšni federaciji, kakršna je zdaj, se ni več mogoče pogovarjati. Vodstva posameznih republik ne zmorejo več racionalne komunikacije. Pogovarjati se ni bilo več mogoče v zvezi komunistov - zato je razpadla.
Podobno pot so si izbrale tudi druge zvezne inštitucije, od zveznega parlamenta do zveznega predsedstva in več ali manj tudi do zvezne vlade. Posledica tega sta seveda strahovito nezaupanje in bojazen. Ta bojazen je v veliki meri iracionalna, neutemeljena, kljub temu vse obvladuje in določa situacijo. Konkretne okoliščine, zakaj ravno sedaj, so naslednje: Prvič - mi smo že od začetka računali na to, da bi s pomočjo ustave uveljavili samostojnost slovenske države do konca leta. Prek ustave to ni šlo, ker je preveč ugovorov (nekaj jih je znotraj Demosa, nekaj zunaj njega). Se pravi - diskusija o ustavi bo trajala še dva, mogoče tri mesece. Ukrepi srbske vlade so tako provokativni, razbijaški, tako zavračajoči sleherno ekonomsko sodelovanje iz političnih razlogov, da se tu seveda NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ker nima jamstva, da bodo potekale na res demokratičen način
Stranke srbske opozicije bodo bojkotirale volitve
Vuk Draškovič (levo) in Dragoljub Micunovič na tiskovni konferenci, na kateri sta orisala sklep srbske opozicije	(Telefoto AP)
LJUBLJANA — Enajst največjih srbskih opozicijskih strank je včeraj uradno sklenilo, da bodo bojkotirali srbske volitve, ki bodo 9. decembra. V tiskovnem sporočilu dokončno in dramatično stališče utemeljujejo z dvema razlogoma:
Srbska skupščina je v četrtek zavrnila pet popravkov volilnega zakona in s tem je »propadla zadnja možnost kompromisa s sedanjimi srbskimi oblastniki«. Opozicija ugotavlja, da niso sprejeli niti najbolj elementarne razloge in predloge, da bi bile volitve zakonite.
Kot je znano, so volilne komisije v Srbiji sestavljene iz državnih uradnikov, ki pa so v coloti v »rokah« vladajoče še vedno boljševiške Miloševiče-ve stranke. Opozicija je zahtevala in skupina sedanjih poslancev parlamenta je formalno predlagala, da bi komisije sestavljali tudi predstavniki strank, ki so za tretjino mest predložile svoje kandidate. Zahtevo so zavrnili, češ da srbska ustava temelji na pravici državljana, ne pa na pravici strank in da interese državljanov po ustavi jamči država, zato so lahko v komisiji samo zastopniki države. Tem tezam opozicija ne verjame, saj so bile lanske volitve izvedene po tem sistemu do kraja dvomljive in rezultati neprepričljivi.
Drugi argument združene srbske opozicije pa se nanaša na zadnji govor predsednika Miloševiča v Nišu, kjer je govoril izključno o miru in povezal mir v Srbiji s svojo volilno zmago. Opozicija ugotavlja, da je v resnici postavil ultimat srbskim državljanom, ali bodo podprli obstoječi režim, ali pa bo prišlo do vojne in prelivanja krvi.
To izjavo v Beogradu povezujejo s ponedeljkovo ustanovitvijo jugoslovanske zveze komunistov, ki ji nače-Ijuje vojaško generalski vrh in ki je neprikrita grožnja: Srbi, ali podprete Miloševiča, ali pa nastopimo mi.
Združena opozicija je zato pozvala vse prebivalce Srbije, da ne gredo na volitve 9. decembra in je napovedala umik vseh svojih kandidatov.
Zaradi težkih kršitev mednarodnih aktov o človekovih pravicah združena opozicija zahteva, da odstopijo predsednik Miloševič, predsednik skupščine in republiška vlada. »Samo tako se bo ustavilo porivanje Srbije v popolno izolacijo v Jugoslaviji in v svetu, ki jo pretvarja poleg Albanije v zadnji bolj-ševiški geto v Evropi«. Končno napovedujejo miting v ponedeljek 3. decembra na Trgu Republike v Beogradu.
Proglas je podpisalo enajst strank in med njimi Vuk Draškovič za Srpski pokret obnove, Srbska demokratska stranka, demokratski forum, liberalna stranka, radikali, UJDI in drugi.
Okrog 15. ure pa je uradna srbska volilna komisija izdala svoje sporočilo,
v katerem je nekoliko spremenila volilna navodila in sedaj dopušča možnost, da štetju glasov prisostvujejo opazovalci, vendar ne kot predstavniki strank niti kot aktivni udeleženci. To so lahko samo predstavniki kandidata, ki nimajo možnosti aktivnega sodelovanja. Gre za nekak »fikus«, kot je podobno določilo v Bosni označil tamkajšnji srbski predstavnik, ko je zahteval temeljito kontrolo volitev in jo seveda tudi dosegel. V srbskem primeru bi taka »kontrola« segla samo na volišča, vse ostale operacije seštevanja, kontrole in proglašanja izidov, pa bi seveda ostale v rokah uradne državne volilne komisije.
V sporočilu volilne komisije je tudi rečeno, da se lahko umakne kandidaturo samo na tak način, da vsak kandidat do včeraj opolnoči osebno pride na sedež volilne komisije in uradno umakne svojo kandidaturo.
BOGO SAMSA
Na srečanju s časnikarji je Peterle razločil, kako bo potekal plebiscit
BOVEC — Tudi drugi dan letošnjih Gorjupovih študijskih dni slovenskih novinarjev v Bovcu je bil posvečen obravnavi trenutnega političnega in gospodarskega stanja v Sloveniji in Jugoslaviji s posebnim poudarkom na možni razvoj in posledice dokončanja postopka popolne osamosvojitve. Po Janezu Drnovšku, ki je na vprašanja slovenskih in jugoslovanskih novinarjev ter novinarjev iz nekaterih sosednih dežel odgovarjal v četrtek, so se srečanja v prenovljenem Alp hotelu v Bovcu včeraj dopoldne udeležili predsednik slovenske vlade Lojze Peterle z ministri Ruplom, Janšo, Bavčarjem in Staničem. Novinarje je posebej zanimal scenarij, kako se bo po plebiscitu odvijal postopek osamosvojitve Slovenije, kaj so se v četrtek dogovorili predstavniki vlad in predsedstev republik Slovenije in Hrvaške na Trški gori, kako vlada gleda na sodelovanje v delovni
skupnosti Alpe Jadran in v pentagonali, kako je z gradnjo prometnega koridorja Milan-Budimpešta itd. Posebne pozornosti je bilo deležno tudi vprašanje manjšin. V zvezi s tem je dopisnica srbskega časopisa postavila dokaj izzivalno vprašanje če bo nad sto tisoč Srbov v Sloveniji, po osamosvojitvi imelo pravice narodne manjšine, tako kot pripadniki italijanske in madžarske narodnostne skupnosti. Odgovor je bil seveda kategoričen, da sta priznani narodnostni skupnosti v Sloveniji samo dve, da pa obstajajo skupine drugih narodnosti, ki morajo imeti zajamčene vse človečanske pravice.
Precej besedi je bilo s področja gradnje prometnih povezav, zlasti cest, pri čemer je bila omenjena nevarnost, da bi Republika Hrvaška zgradila svojo cestno os med Reko, Zagrebom in Madžarsko in tako nekako odrezala Slovenijo. Take
nevarnosti ni, meni Peterle, kajti zgrajen je že predor pod Karavankami in razne druge strukture. Vprašljivo pa je, do kolikšne meje se lahko Slovenija obremenjuje s tranzitnim prometom. Na vprašanje, če bo vlada državljane Slovenije pred plebiscitom in pravočasno informirala o vseh posledicah popolne osamosvojitve, oziroma drugih opcij, je predsednik vlade dejal, da bodo pač povedali toliko, kolikor se bo zdelo potrebno. Ne gre namreč razkrivati javnosti vsega. Na precej izzivalno vprašanje, če bo poleti za pot v Zagreb treba imeti potni list in če bodo ta potni list priznali tudi Avstrijci je Lojze Peterle dejal, da se dan po plebiscitu pravzaprav ne bo spremenilo ničesar, kajti postopek osamosvajanja bo postopen in predvsem dolgotrajen. Niti ni izključeno, da bodo nekatere minimalne skupne službe (federacije) določen čas še naprej delovale.
Heseltina že podpira konservativna baza
LONDON — Potem ko je britansko politično prizorišče zapustila gospa Thatcherjeva, se je začela prava »bitka« za premierski fotelj. V tekmi so trije »plemenski konji«, čistokrvni politiki, kar bo nedvomno obtežilo izbiro 372 konservativnim poslancem. Vsem je jasno, da v prvem in drugem krogu ne bodo dosegli kvalificirane večine, tako da bo zmagovalec znan šele po tretjem glasovanju, ko je potrebna navadna večina.
Kljub temu da sta v igro vstopila še zunanji minister Douglas Hurd in minister za gospodarstvo John Major, pa je javno mnenje še vedno naklonjeno glavnemu nasprotniku Thatcherjeve, Michelu Heseltinu. Med drugim vsa proučevanja javnega mnenja dokazujejo, da bi konservativci zmagali nad laburisti, če bi jih vodil Heseltine.
Medtem je že padel predlog, da bi Thatcherjeva postala grofica, ker tako ne bi mogla več kandidirati za spodnji dom.
Gorbačov tesno zmagal Rižkov napovedal odhod
MOSKVA — Sovjetskemu predsedniku Mihailu Gorbačovu je le z osebnim posegom pred vrhovnim sovjetom, s popravki k svojemu osnutku in z obljubo, da bo v roku dveh tednov pojasnil vse podrobnosti, uspelo doseči večino pri glasovanju osnutka o reformi državne strukture. Pred tem so bolj obvezujoči osnutek poslanci gladko odbili.
Gorbačov je včeraj odločno odbil trditve, da s tako reformo postaja diktator. Po njegovem je predsedniški sistem edini način, da lahko s hitrejšim odločanjem popeljejo SZ iz krize. S tem je povsem razumljivo odvečna vloga predsednika vlade, tako da je Rižkov že napovedal svoj odstop. Čez dva tedna bo torej Gorbačov moral predložiti še podrobnejši načrt, za sedaj pa se je že odpovedal pravici, da samovoljno proglasi izredno stanje v posameznih republikah.
ENI mora poiskati mednarodne partnerje
RIM — Ustanova ENI bo morala poiskati mednarodne partnerje, v bistvu bo morala dobršen del svojih delnic ponuditi na borzah, kot vsaka poštena delniška družba. Te besede ministra za državne soudeležbe Franca Rige pred včerajšnjo sejo vlade nesporno dokazujejo, da bo morala del stroškov za »razvezo« od Montedisona kriti prav Eni, ker si vlada ne more privoščiti novih bremen.
Kako ji bo to uspelo, pa je poglavje zase, saj svetovna kemična industrija preživlja težko krizo, tako da partnerjev ne bodo našli z lahkoto.
nov GARDENCENTER
Sobne rastline in rastline za vrtove
'Verde Sgaravatti
RAZSTAVA BONSAI
iz kolekcije CRESPI od 10. nov. do 31. dec. 1990
BOŽIČNI OKRASKI
novoletne jelke in vsa oprema za okrasitev.
TRST - Miramarski drevored 359 - Tel. (040) 224177
Prva programska konferenca
. NADALJEVANJE S 1. STRANI
nima smisla iti nekakšno ekonomsko vojno s Srbi, temveč je treba ustavnopravno ukrepati in pravzaprav tam, kjer nismo zaželeni, oziroma smo ukleščeni, prekiniti ustavno-pravne stike in iti svojo pot. Torej ne gre za to, da je to idejo pred kratkim predlagala socialistična stranka; to zamisel je Demos 17. januarja razglašal v Cankarjevem domu. Nato smo prešli na varianto prek ustave. Ne gre za to, kdo je prvi predlagal idejo. Zdi se, da je nujno, da to vprašanje Slovenije v federaciji uredimo, da se otresemo bojazni, da se znebimo vsaj deloma strahu pred kakršnimikoli grožnjami iz Beograda in da poskušamo najti svojo pot.
Vpr.: Gospod Pučnik, po vašem mnenju Jugoslavije ni več, Jugoslavija v starem smislu besede je mrtva?
Odg: Jugoslavija je mrtva, ker ta federacija ne funkcionira kot država, v smislu obstoječe, še vedno veljavne ustave, in zato je seveda ni več. So pa še vedno navzoči nekateri represivni organi v zvezi, ki včasih izražajo grožnje. To je seveda stanje, ki je nevzdržno. Celo premier je govoril o nekakšni alternativi med diktaturo in federacijo...
Vpr.: Mislim, da je vsa slovenska javnost (govorimo o politični) - vseh devet strank torej - za plebiscit. Tu ni omahovanja. Precej pomišljanja pa je o datumu. Vi zagovarjate veliko bližji datum. Kje je bistvena razlika med obema datumoma?
Odg.: Mislim, da gre nekoliko za prestiž. Demos je prišel z datumom 23. december. Strankam iz opozicije pa se zdi, da ne bi bilo čisto primerno ta datum sprejeti. To je prva stvar. Druga pa je: 23. se konča drugi krog srbskih volitev in mislim, da bi bil to primeren datum. Vsi na jugu so bolj zaposleni s svojimi zadevami. Mislim, da ima Slovenija še največ »zraka za dihanje«, ko gre za pripravljanje plebiscita. Potem je še patriotski razlog: okrog božičnih praznikov bodo mnogi Slovenci, se pravi zdomci, ki živijo v tujini, doma in bi lahko volili. Obenem bodo mnogi tuji delavci, ki delajo v Sloveniji, takrat tudi verjetno doma (ne tukaj). Mislim, da bi se s tem, vsaj indirektno, nekoliko korigirale napake v obstoječem volilnem imeniku, po katerem se bomo morali verjetno ravnati. Torej to so razlogi, poleg seveda še tistih s področja psihološke vojne, ki se pravzaprav že več kot leto vojuje proti Sloveniji (pravzaprav že dve leti), informacije o tem ali onem sestanku generalov, interpretacije o raznih sestankih, razlage tem -vse to bi bilo lahko vznemirjajoče. Gre pa vsekakor na živce.
Vpr.: Danes se sestane vaša stranka, vrhovni organ. Kolikor vemo, ni nobenega dvoma, da se boste krepko obdržali v sedlu stranke. Vendar -katere so bistvene tendence, ki se v stranki pojavljajo?
Odg.: V stranki pravzaprav ni različnih tendenc. Sam sem na zadnjih predsedstvih vedno povprašal: ima kdo kakršnekoli drugačne ideje, drugačne predloge, itd. Nikdar se ni nihče oglasil, čeravno se nekateri v javnosti dajo zastopati kot nekakšno drugačno krilo, recimo, gospod Magajna, kot levo krilo. Svojega prijatelja Magajno sem večkrat vprašal: v čem je to? Bi lahko vsaj na pol strani te svoje ideje in razlike s politiko večine predsedstva razložil? Doslej še ni bilo nič. On običajno zanika, ceš da gre za pisanje novinarjev, s katerim nima nobene zveze. Torej v tem smislu pravzaprav ni notranjega spora. Če pa je, nekako ne pride na dan. Vendar je še odprto vprašanje, ki ne zadeva programa stranke, temveč bolj njeno konkretno politično delovanje. Pri nekaterih je sporno sodelovanje v Demosu, češ da na terenu - na občinskem nivoju - organi naše stranke nekako ne pridejo do izraza, da so pod Demosovim pritiskom in da se v njem izgubljajo. To je slišati iz nekaterih občin. O tem se pogovarjamo. Moje stališče je naslednje: če na občinskem nivoju ni mogoče sodelovati z Demosom, naj se stranka na občinski ravni osamosvoji. Odločujoči so konkretni pogoji -v kolikor se lahko sodeluje in uveljavlja lastne ideje, je to v redu. Če pa ni mogoče, se naj stranka pač osamosvoji. Imeli smo nekaj takih primerov (v Ljutomeru, Mariboru in še kje). Mislim, da je na ta način mogoče urejati te stvari. Kar zadeva odnos do Demosa na republiški ravni smo mnenja, ha je potrebno sodelovati, dokler ne izpolnimo teh predvolilnih obljub o suverenosti in pa seveda vsaj nove zasnove
družbenega sistema, predvsem na ekonomskem področju. Dotlej smo vezani, nato se naj »karte« ponovno razdelijo-
Vpr.: Med novimi izhodišči j® ključno vprašanje lastninjenje. Vaš socialdemokratski minister Mencinger je sredi ciklona diskusij. Ne gr® za razlike znotraj socialistične stranke, pač pa za razlike - torej med socialistično stranko, oziroma social-demokratsko in med drugimi strankami Demosa. Kje so te dilem®?
Odg.: Ja, pravzaprav boste videli, da je tu stališče gospoda Mencingerja v določeni meri bolj konservativno, kakor ga priporočajo nekateri drugi v Demosu; po drugi strani pa ima on seveda drugačen odnos do družbene lastnine. Osnovna je njegova zamisel in mi ga podpiramo; to je tudi naš program, saj se je izoblikoval v mnogih razgovorih in diskusijah. Težišče je v tem, da naj bi to lastninjenje potekalo decentralizirano, da naj bi ne šli v neko podržavljanje celotne družben® lastnine, temveč da naj bi prepustih veliko iniciative podjetjem samim, ustvarili pa samo pravni okvir, ki bi omogočal državnim funkcijam poseči tam in tedaj, kadar je to videti nujn° potrebno, če bi grozile malverzacij® ali kakršnekoli druge reči, ali če b> obstojalo nezaupanje v podjetju do. vodstva, ali pa ob kakšnih drugih prilikah. To se pravi: načeloma dati možnost za intervencijo državnih organov, ali poldržavnih organov, kot je Ageh' cija; po drugi strani pa te intervencij® vedno omejiti samo na izjeme, in 1° redke. To je zdaj težišče.
Drugič - nekatere stranke v Demosu zahtevajo podržavljanje ali pa ne totalne razprodaje, temveč razdelit®v družbenega premoženja, odkoder na) bi se kasneje vračal s prodajo teh deležev v roke tisith, ki so najbolj sposobni. Proti temu imamo torej ugovj re, in sicer socialne; imamo pa tud> povsem ekonomske pomisleke. Odprt0 je vprašanje - kako dolgo bi trajalo, da bi se lastnina, deleži - se pravi delnic® družbene lastnine - znašli v rokah tistih, ki znajo z njimi gospodariti. To b> lahko trajalo dolga leta. Toliko čas® nimamo. Te procese je treba izvaja11 neprimerno hitreje.
Kar zadeva vprašanje popusta p11 nakupu delnic za zaposlene v podj®1' ju, smo mnenja: popust je možen, arH' pak v bistvu mora biti enak za vs® odrasle državljane, kajti to, da nekd° posluje v dobro stoječem podjetju ah pa v takem, ki je tik pred zlomom, je bistvu srečna okoliščina, ki ni v nob®" ni povezavi z njegovim konkretnih; delom, zato moramo pri tem ustvarja^ res enake možnosti, da ne govorim vseh tistih, ki so desetletja delali v državni upravi, v vzgojnih, zdravstveni ustanovah in drugje. Ti bi torej osta brez slehernih deležev, drugi v po0 jetju pa bi dobili nekaj; tudi to ni pr® vično. Mi smo torej za tak komprorni ’ kot ga predstavlja Mencingerjev za kon, ga popolnoma podpiramo in upa mo, da se ga bo dalo uveljaviti, mor° z nekaterimi korekturami.
bost®
Vpr.: Kaj pa stranka, o čem govorili?
Odg.: Na naši programski konfer® ci v Celju bomo skušali izdelati, ko kretneje izpeljati, nekatera pro9raI^. ska težišča, predvsem na področju s.^ cialne politike in področju sociain programov. Ne bomo mogli mimo k. tike načrtov socialnih programov in nistrstva za delo, kolikor jih pozn®n v osnutku. Tudi se ne bomo mogli1 ,e gniti kritiki nekaterih ukrepov via na področju stanovanjske poln'% Skratka: s to programsko konfer®0^ se skuša socialdemokracija profibT y to povemo povsem jasno, profili!®1 te slovenski javnosti in zavreči vse t obtožbe, češ, da se v Demosu izgu mo in da smo nekakšna, kaj uem^ kšna, desničarska stranka. Cera
niji trenutno sploh še ne igra vl
sam mislim, da levo in desno v ^ niji trenutno sploh še ne igra kot jo igra v zahodni Evropi, j® v.,ine
-•-k Sili <4-.vi 4-i s4 si i <-■ f T r si /4 C- /1 tn o COCl •pl
poudariti dejstvo, da se tu za s°cl^ib programe poteguje več strank, celo štiri. Imamo dobre i s0-nosti, da pokažemo, v čem je naStežiš' cialdemokratsko bistvo, oziroma če socialdemokratskega Pr09]r po' Konferenca bo marsikaj razčistuALni magala bo tudi našim organiza ^ na terenu. In mimogrede - na av3' kah programa, ki jih bomo obr® sitih li, delamo že od junija. Po obe ^3.
organizacijah smo ta posamezna
sanja testirali, razpravljali o n] Konferenca bo dovolj pomem y na-orientacijo pri političnem delu slednjih mesecih.	ugl
<3*
i
JSIEVARsbl'
Ul. Malolica 15/b
URARNA - ZLATARNA
3624S3
Ul. Roma 11 - Trst - Tel. (O40)
Velika izbira dragoceni
ji dar‘l
Odmevi na odobritev zakona o obmejnih območjih v pristojni senatni komisiji
FJK in Veneto bliže Evropi
Adriano Biasutti napovedal skorajšnjo odobritev deželnega zakona o industrijski politiki
TRST — Odobritev zakona o obmejnih območjih v senatni komisiji za proračun je izzvala širok odmev, na deželni ravni. Predsednik Trgovinske zbornice v Vidmu Gianni Bravo je izrazil zadovoljstvo, hkrati pa obžaloval, da je prišlo do odobritve z zamudo: »Če pojde vse gladko, bomo operativni šele konec 1. 1991, torej precej kasneje, kot veleva nuja po naglem prodoru na vzhodnoevropske trge, saj naši konkurenti že razpolagajo s takšnimi instrumenti, zlasti še na finančnem področju.« Bravo je povolj-no ocenil dejstvo, da zakon prepušča deželnim oblastem izbiro, kje uresničiti finančni servisni center, katerega lokacija je bila prvotno predvidena v Gorici: »To ni kampa-hilizem, gre za to, da objektivno presodimo, kje je najpri-
SDP: Svetost življenja ne sodi v preambulo
KOPER — Predsinočnjim je SDP Koper organizirala v koprskem gledališču javno tribuno o osnutku ustave Republike Slovenije. Razprave sta se udeležila tudi člana ustavne komisije Miran Potrč in Peter Bekeš, v dokaj živahni enourni razpravi pa so med drugim menili, da v preambulo ne sodi določba o svetosti življenja, da bi bilo bolje, če bi v 14. členu najprej omenili izvrševanje in šele nato omejevanje pravic itn. Predsedstvo koprske SDP je obravnavalo tudi pobudo o plebiscitu in se zavzelo zanj z zahtevo, da je treba plebiscit temeljito pripraviti in še pred izvedbo tega dejanja pojasniti vse posledice odločanja na plebiscitu. Zavzeli so se tudi, da se zakon o plebiscitu sprejme kot ustavni zakon in to z dvotretjinsko večino.
D. G.
mernejši kraj za servis, ki bo namenjen v prvi vrsti industrijskim podjetjem.
O zadevi je razpravljalo tudi predsedstvo Deželne zveze industrijcev na včerajšnjem zasedanju v Trstu. Navzoč je bil tudi predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti, ki je na poznejši tiskovni konferenci med drugim poudaril »resno in odgovorno soočanje z Deželo Veneto«, ki je bistveno prispevalo k opredelitvi in odobritvi zakona. Biasutti je izrecno podčrtal pomen predvidenega off shora in nove finančne družbe, kot tudi program za infrastrukture in storitve. Zakonski instrument, ki zaenkrat ni finančno krit, bo po njegovem omogočil nov način načrtovanja pri bodočih izbirah. Glede možnosti, da bi Evropska skupnost kaj oporekala, češ da novi zakon ne v skladu z njenimi predpisi o svobodni konkurenci, je Biasutti pojasnil, da Dežela v tem smislu ni poizvedovala, da pa sta tako senator Beniamino Andreatta kot samo zakladno ministrstvo zagotovila, da zakon docela spoštuje določila Skupnosti. Predsednik deželne vlade je ob tem tudi povedal, da je novi deželni okvirni zakon o industrijski politiki že nared in da ga bo vzel deželni odbor v pretres v najkrajšem, tako da bo lahko stopil v veljavo še pred koncem tekočega leta.
Predsednik Tržaškega združenja industrijcev Piero To-resella je izrekel toplo priznanje krajevnim parlamentarcem Coloniju, Agnelliju, Spetiču in Bordonu za njihov energičen nastop v obrambo zakona. Izrecno je tudi pohvalil ustrezne napore predsednika Biasuttija, ki je v Rimu zastopal enotne interese dežele FJK, in izrazil potrebo, da se takšna enotnost ohrani tudi še v naslednji fazi, saj mora zakon odobriti še poslanska zbornica.
Predsednik Deželne zveze industrijcev Gianfranco Zoppas pa je izjavil, da »se je zdaj vloga Furlanije-Julij-ske krajine, Veneta in vsega italijanskega severovzhoda nasproti srednji in vzhodni Evropi okrepila«, tudi on pa je omenil zamudo v primeri z drugimi državami, zlasti še v primerjavi z »avstrijsko-nemškim sistemom, ki je sprožil mnogo bolj usklajeno strategijo s pomočjo javnih finančnih sredstev, ki jih še zdaleč ni mogoče primerjati italijanskimi«.
Ukradli umetniško sliko
V Mestni galeriji v Piranu (Obalne galerije) je bila prejšnjo nedeljo ukradena umetniška slika A. R. Pencka, Brez naslova, 1980, umetna smola na platnu, 100x130 cm.
Če bi kdo kaj vedel o sliki, naj sporoči na najbližjo postajo milice ali na telefon Obalnih galerij v Piranu (0038) 73753.
Začasno ustavili prodajo deviz
KOPER — V vseh poslovalnicah Splošne banke Koper so včeraj prenehali prodajati devize. Ukrep je začasen. Za podobno potezo se je odločila večina slovenskih bank, to pa zato, ker v Beogradu napovedujejo določene spremembe pri prodaji deviz - ven-
dar je ta informacija nepopolna in neuradna. Imetnikom deviznih računov pa dovolijo dvig deviz do višine 1.000 mark, ki jih, kot vse kaže, ne primanjkuje. Kako bo z devizami vnaprej, bi morali zvedeti pojutrišnjem.
Suhe mesnine - narodne posebnosti
. SEŽANA — Kosovelova knjižnica 'h skupščina občine Sežana prirejata v torek, 27. novembra, ob 18. uri pred-stavitev knjige dr. Stanka Renčlja ;juče mesnine - narodne posebnosti. vjjjigo, ki je te dni izšla v 5 tisoč izvo-pri založbi Kmečki glas v Ljublja-j1'. bodo predstavili v obnovljeni vino-.6ki Kmetijske zadruge Vinakras v Se-narii- Knjigo bo predstavil dr. Janez “.°9ataj, etnolog, izbor barvnih diapo-■tivov bo predstavil avtor fotografij v j/tjigi Stojan Gorup. Na vprašanja o J^ligi bo spregovoril avtor sam, ki bo Povedal še marsikaj zanimivega o .ORgi. Knjigo, ki je zanimiv in koris-
0	pripomoček oziroma priročnik za tua- ^om' bo mogoče na predstavitvi
01	kupiti. V kulturnem programu bo ^opu Big-ben-hit-kvartet iz Nove
“Knjiga Suhe mesnine - narodne je Sebnosti, avtorja dr. Stanka Renčlja, j,, ena prvih poljudnostrokovnih pub-Sr ,'1oij o mesu oziroma o mesninah na-R °h na Slovenskem. Avtor obravna-je .?zko področje pripravljanja mesnih Hip I to ie predelavo mesa v suhe
PriTitle in Prav zaracb te9a ima ta^ trie °.P dve pomembni kvaliteti: suhe so najbolj aromatične in mi-p ne mesne jedi nasploh in so zelo ^osto samostojne jedi ter često se-Ptil ^ ^ menijev ob najbolj svečanih sj0 0ztl°stih. Številne suhe mesnine so \lv ^Rske narodne posebnosti,« je v dipi zapisal prof. dr. Franc Bučar, veterinar.
vm4 začetku nam avtor predstavi šte-'Me? suhe mesnine, ki so jih in jih še Pati ■ ei0 v kmečkem okolju po koli-sk0 Z tiste, ki jih izdelujejo industrij--Zadnji čas je bil, da se je naredil P°Pis izdelkov, ugotavlja Bučar, riQqr / prav v tem pomen takega et-<afs5ke9a prikaza suhih mesnin. Po teh/PPfskem prikazu sledijo temeljni hi}, /°ški postopki pripravljanja su-Prj //mn. V delu so opisani ukrepi Pikg //i prašičev pred zakolom, teh-čin r- akola, način hlajenja trupov, na-%0v zK°sanja prašičjih polovic in ob--ftr	kosov mesa za suho meso
Opanki mletega mesa za klobase. PtS(jplni so vsi nadaljnji postopki fVe (soljenje, dimljenje, sušenje P)a terroentacija). Sodobna dogaja-Pih s an°sti o mesu in mesnih izdel-QPisari; eme]j teh poglavij. Nadalje so Postji • tehnološki procesi in poseb-tPesrjinlzdelovanja posameznih suhih *aVzein' katerih največ pozornosti . Prvj/ značhni kraški pršut, dtrie (i nas so predstavljene senzo-* tiedilne' gastronomske lastnosti . /Kati esnjn- Avtor nas seznanja z re-^ po/// dosedanjih raziskav na
[|Q s žtp1?0, I6 obogateno in opremlje-s|>i suh u'mi kakovostnimi fotogra-a/lan A1” mesnin, ki jih je prispeval JjPpt o /UP- Fotografije so doku-kaZaiediščini in ponazoritev mno-A tako /v kakovosti izdelkov. Knji-
suK^0zhav£°lntute eno od vrzeli Pri
n,h rnesnanjU mesa in mesnin, zlasti ln. ki so domače posebnosti.
-OKS-
Dutovlje: osemletka z disco klubom
DUTOVLJE — Osnovna šola Edvarda Kardelja Dutovlje, ki se ji očitno iztekajo zadnji tedni delovanja pod tem imenom, saj so skupščini že predlagali preimenovanje v OŠ Dutovlje, je v marsičem izjemna ustanova. V enajstih letih, odkar se je preselila v nove prostore, je s svojimi tremi podružnicami zaslovela po tradicionalni prireditvi »Dan šole« z mednarodno udeležbo, odprtih pedagoških urah, skupnem nakupu učbenikov, pestrem tehničnem usposabljanju, temeljiti prometni vzgoji, alternativnem učenju italijanščine, lastnem disco klubu in še čem.
»Večdnevno prireditev Dan šole vsako leto pripravimo februarja. Pri tem predstavimo letno kulturno produkcijo šole (imamo kar 4 zbore), vse interesne dejavnosti, v katere je vključena približno tretjina učencev ter program gostov iz tujine ali drugih republik. Doslej smo imeli skupine iz Rezije, Boljunca, Trsta, avstrijske Koroške in od drugod,« z upravičenim ponosom pripoveduje ravnatelj Marjan Plazar. »Takšnih in podobnih načrtov ne bi uspeli uresničiti brez razumevanja in pomoči staršev, krajevne skupnosti, okoliščih podjetij in nekaterih javnih služb,« še doda ravnatelj in hkrati hvali tudi učence. Ti radi nastopajo in sami marsikaj naredijo tudi pri vzdrževanju šole, urejanju športnih naprav ter lepšanju okolice.
Dutoveljska osemletka s podružnicami je ena redkih šol, ki je v celoti uresničila in ohranila zamisel o solidarnostnem skupnem oskrbovanju z učbeniki. Vsako leto dokupijo manjkajoče in nove izdaje učbenikov in delovnih zvezkov, tako da jih lahko razdelijo vsem učencem. Sami sproti popravljajo poškodovane knjige in tudi na ta način precej zmanjšajo stroške. Tudi zato je moral vsak učenec za najem kompleta učbenikov letos plačati le 250 dinarjev.
Dutovljani prednjačijo tudi pri prometni vzgoji. Vsako leto morajo vsi učenci tretjih razredov obvezno opravljati kolesarski izpit. Preizkus znanja prometnih predpisov in praktične vožnje opravi približno 95 odstotkov učencev. Kolesarska šola sama po sebi ne bi
bila nič posebnega, če je ne bi opravljali na izviren način in k sodelovanju pritegnili tudi zunanje sodelavce. Krožek namreč vodi samostojni inštruktor, pri pouku in izpitih pa med drugim sodelujejo tudi miličniki. Praktično vožnjo imajo v začetku na šolskem poligonu, pri vajah in analizi voženj pa mlajšim pomagajo starejši učenci. Tako vožnjo vsakega kandidata nekajkrat posnamejo z videom in posnetke analizirajo skupaj z inštruktorjem, učiteljem in miličniki. Ko odpravijo glavne napake, o katerih obvestijo tudi starše, gredo na cesto, kjer tečajnike vodijo učenci osmih razredov. Spremlja pa jih tudi izpitna komisija, ki svoje delo usklajuje po brezžičnih radijskih vzezah. Tako so pripravljeni tudi na morebitne nesreče, saj med vožnjo po naselju v šoli dežura tudi skupina za prvo pomoč. Podobno starejši učenci lahko prostovoljno opravljajo tudi izpite za vožnjo z motorji. Sola ima za te namene dva mopeda. Tudi v tem primeru veliko praktično vadijo, pri tem pa inštruktor kandidate po Dutovljah usmerja po radiu.
Veliko zanimanja je tudi za neobvezni pouk italijanskega jezika, ki ga kljub nezaupanju svetovalne službe pod vodstvom strokovnjakov vodijo dijaki sežanskega srednješolskega centra. Tudi ti mladi učitelji sodijo med več kot trideset zunanjih sodelavcev, ki redno bogatijo življenje na šoli. Zaradi njihove pomoči učitelji in učenci radi povabijo straše in druge goste na odprte pedagoške ure, na katerih pokažejo, kaj so se naučili pri dramatiki, glasbenem pouku, filmski vzgoji ali kaj so dosegli v raziskovalni dejavnosti.
Na šoli običajno za učence sedmih razredov organizirajo tudi plesni tečaj. Pridobljeno znanje lahko šolarji pogosto uporabijo kar v šoli, saj so si tu sami uredili pravi disco. Dobro obiskane plese organizirajo enkrat na mesec med 17. in 20. uro. Glasbo predvajajo s kvalitetno opremo, ki jo bodo prav sedaj izboljšali z najsodobnejšo mešalno napravo, ki bi jo šolarjem lahko zavidal celo marsikateri profesionalni disco.
JANEZ ODAR
Ob dnevu republike
Veseli večer v Senožečah
SEŽANA — Kulturno-umetniš-ko društvo Pepca Čehovin Tatjana in Vila Marija iz Senožeč organizirata v četrtek, 29. novembra, s pričetkom ob 19. uri v novem kulturnem središču Vila Marija v Senožečah prireditev poimenovano "Veseli večer". Gosta prireditve bosta znani mojster na harmoniko Ottavio Brajk in humorist Andrej Jelačin - Toni Karjola. Sledilo bo družabno srečanje s plesom.
Povprašali smo Andreja Jelačina kako to, da sta se odločila za skupen nastop in od kod segajo korenine. Povedal nam je, da je dva znana primorska veseljaka združila dobrodelna akcija, ko sta en teden gostovala po primorskih domovih za starejše občane. Povsod so ju prisrčno in toplo sprejeli in uspehi so bili na dlani. In povabila krajevnih skupnosti ter delovnih organizacij oziroma podjetij so kar deževala.
In kaj je bolj normalnega, kot da se Toni Karjola pokaže na svojem delovnem mestu v Senožečah s karjolo v svoji hiši, poimenovani Vila Marija, ki jo je z zvesto soprogo Marijo gradil 20 let s karjolo? Tako se bo ta humorist prvič v Senožečah pokazal s karjolo.
Nastop pripravljata z Ottaviom Brajkom v želji, da Senožeče, ki jih je nova avtocesta odmaknila, zopet oživijo in postanejo kulturno in turistično središče.
-oks-
Italija malo angažirana na jugoslovanskem trgu
Blagovna menjava med Italijo in Jugoslavijo v zadnjem času ponovno vidno narašča. Kljub vsem težavam, ki jih neurejen položaj na notranjem jugoslovanskem trgu povzroča gospodarskim dejavnikom z obeh strani meje, se pretok blaga po splošnem računu — kar zadeva promet po avtonomnih računih za Tržaško in Goriško so premiki žal povsem nasprotnega predznaka — danes odvija hitreje kakor v preteklosti.
Na nedavnem 57. zasedanju mešanih zbornic ITALJUG in JUGITAL v Poreču je bilo tako med drugim poudarjeno, da je vrednost blagovne menjave med sosedama v letu 1989 dosegla 6.103 milijarde lir, kar predstavlja napredek za 23% v primeri z letom 1988, in da se je promet v prvih devetih mesecih letos povečal celo za 37% v primeri z ustreznim razdobjem lanskega leta ter poskočil z 2.525 na 3.469 milijonov dolarjev. Hkrati s tem se je menjava tudi znatno uravnovesila, saj se je primanjkljaj na italijanski strani bilance skrčil s 397 milijonov dolarjev konec septembra lani na vsega 177 milijonov dolarjev konec septembra letos.
Italijanski zavod za zunanjo trgovino ICE, ki je v Jugoslaviji prisoten s
stalnim uradom v Zagrebu, pa je mnenja, da bi bila prisotnost Italije na jugoslovanskem tržišču ob določenih pogojih lahko še bolj pomembna in prodorna. Pri tem ICE odkrito navaja pomanjkljivosti v poslovanju italijanskih podjetnikov z Jugoslavijo. »Naša podjetja — poudarja ravnatelj zagrebškega urada ICE dr. Gianfranco Tabai
—	posvečajo neprimerno več pozornosti drugim tržiščem, tako denimo zlasti zahodni Nemčiji, ZDA in Japonski, v Jugoslavijo pa vstopajo z eno samo nogo. Najbrž je temu kriva politična negotovost v tej državi, dejstvo pa je, da tudi velike italijanske firme, ki izvažajo milijarde vrednosti v Jugoslavijo, se v ničemer ne trudijo, da bi izboljšale svoj imidž in tako obdržale korak s konkurenti, predvsem z Nemci. Nihče se ne trudi, da bi v tem smislu nastopil prek medijev, organiziral kakšno konferenco ali posvet, povabil na pogovor časnikarje ali strokovnjake in gospodarstvenike. Podoba je, kakor da se nihče ne zaveda, da bi bila prizadevanja v tej smeri dejansko naložba in nikakor ne enostaven izdatek.« »Tako je tudi z našim nastopanjem na raznih sejmih v Jugoslaviji;
—	nadaljuje svojo kritiko dr. Tabai —
za nastopanje na njih se marsikdaj odločamo neprepričano in naša prisotnost je skoraj vedno premalo izrazita, ohlapna, brez vsake spremne in dopolnilne pobude, tako da smo marsikdaj tudi v tem neprepričljivi. Kaj bi nas nadalje stalo, ko bi skupno opravili temeljito raziskavo jugoslovanskega trga? Prepričan sem, da bi se ustrezna naložba zainteresiranim italijanskim podjetnikom bogata izplačala.«
Kako bodo italijanski podjetniki reagirali na te spodbude svojega gospodarskega zastopnika v Jugoslaviji, bo pokazala že bližnja prihodnost. Sam urad ICE pa namerava izkoristiti v tem smislu priložnost, ki jo bo nudilo dejstvo, da bo Italija na prihodnjem mednarodnem velesejmu v Zagrebu "država partnerica" (letos je v tem svojstvu nastopila Zahodna Nemčija). Italijanski paviljon na zagrebškem sejmišču, ki zavzema 3.900 kv. m razstavne površine, namerava zato ICE ob tej priliki urediti tako, da bo tradicionalna kolektivna razstava italijanskih proizvodov verno odrazila zmogljivosti "pete gospodarske sile na svetu". Razstavo bodo razdelili na šest specifičnih odsekov, ki bodo obsegali avtomatizacijo, nove materiale, transport, zaščito okolja ter telekomunikacije in
opremili z naj novejšimi dosežki domače proizvodnje, obiskovalcem pa bo dana možnost, da se ob delujočih strojih in ob pomoči avdiovizualnih sredstev neposredno seznanijo z naj novejšimi italijanskimi stvaritvami s posameznih resorjev. Posebno pozornost bodo nadalje v okviru kolektivne razstave posvetili pripravi specifičnih standov, namenjenih Pentagonali, profesionalnemu izobraževanju vodilnih kadrov in leasingu. To bo doprinos ICE h globljemu spoznavanju jugoslovanskega tržišča in k odpiranju možnosti za krepkejše gospodarsko sodelovanje med sosednima državama. Preostale možne pobude bodo seveda prepuščene zasebnim podjetnikom in družbam, ki bodo — kakor kaže že dosedanje zanimanje - nastopile masovno v okviru zagrebške razstave "države partnerice". V tej zvezi je pričakovati, da bo tokrat v Zagrebu ponovno nastopila tudi naša dežela in da se nastop naših podjetij ne bo omejil na stand, ki bi ga — kakor letos — organizirala s svojimi nujno omejenimi sredstvi le tržaška Trgovinska zbornica, za kar sicer ustanova zasluži vse priznanje.
ELIO FORNAZARIČ
Soglasni sklep skupščine Konzorcija
Colja novi predsednik terminala na Fernetičih
Medtem ko so se splošnim kritikam pridružili tudi sindikati
Tržaški Lloyd: Trst je napačno informiran o našem predlogu!
Repentabrski župan in slovenski socialist Pavel Colja je bil včeraj dopoldne nepričakovano izvoljen za novega predsednika Konzorcija, ki upravlja tovorno postajališče pri Fernetičih. Colja je bil izvoljen soglasno na skupščini članov te pomembne gospodarske ustanove, ki je izvolila tudi nov šestčlanski izvršni odbor, v katerem so demokristjani Edoardo Kok, Fulvio Ri-osa in Claudio Frommel, komunist Ivo Širca, socialist Giorgio Mottadelli in liberalec Vincenzo Spinelli. Repentabrski župan, ki je visok funkcionar Tržaške hranilnice, je nasledil demokristjana Luciana Russa Cirilla, ki je bil dolgo let na čelu te ustanove.
Včerajšnjo skupščino članov Konzorcija je v svojstvu najstarejšega svetovalca vodil predsednik Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi. Izvolitev predsednika ni samo sad sporazuma znotraj petstrankarske koalicije na pokrajinski ravni, ampak tudi pristopa komunistov in gospodarstvenikov, ki poslujejo na avtoportu. Riosa je špediter, Širca pa je direktor avtoprevozniš-kega konzorcija Transcar, ne gre pa seveda pozabiti, da je Colja tudi krajevni župan, ki torej zelo dobro pozna domačo stvarnost, začenši s problemi teritorija. Novoizvoljeni predsednik je izrazil veliko zadovoljstvo, da je kandidatura PSI žela soglasje in da je bil v izvšni organ izvoljen tudi slovenski gospodarstvenik.
Colja je v umestitvenem govoru postavil v ospredje velik pomen tovornega postajališča, a tudi že kronične težave, s katerimi se ta ustanova sooča že vrsto let. Konzorcij bo moral v bližnji bodočnosti prilagoditi svoje struk-
Pavel Colja
ture naraščajočim potrebam mednarodnega tovornega prometa, pri čemer bo treba korenito preurediti tranzitne steze za kamione. Urediti bo treba tudi finančna vprašanja Konzorcija in razčistiti odnose z družbo, ki ima direktno v zakup upravljanje terminala. V ta sklop vprašanj sodijo tudi odnosi z državnim cestnim podjetjem ANAS, ki je pristojno ne samo za cestne povezave, ampak tudi za postajališča ob državni meji. Problem zase pa predstavljajo znane težave v zvezi s poslovanjem carin, ki že nekaj mesecev zelo negativno pogojujejo ne samo poslovanje avtoporta, ampak ves tovorni promet med Italijo, Jugoslavijo in vzhodno Evropo.
S. T.
Sindikati FILT-CGIL, FIT-CISL in UIL-Trasporti so priredili včeraj na sedežu sindikata FIT tiskovno konferenco, da bi javnosti posredovali svoja stališča v zvezi z načrtom družbe Fin-mare, ki baje namerava združiti agencije Tržaškega Lloyda z agencijami družbe Italia di navigazione v enotno agencijo, ki bo imela sedež v Milanu.
Sindikalisti - o tej temi sta spregovorila De Vescovi in Masserano - so takoj na začetku pojasnili, da se sindikalne organizacije ne strinjajo s podjetniško politiko družbe Finmare, saj menijo, da le-ta povsem zanemarja interese Tržaškega Lloyda, kar je še posebej hudo v trenutku, ko za trgovsko mornarico odpirajo perspektivna' vzhodnoevropska tržišča. Sindikalisti so tudi trdili, da je načrt Finmare tudi z gospodarskega vidika povsem zgrešen. Trditev so podkrepili s številkami: od leta 1988 je Tržaški Lloyd povečal obseg svojih poslov za kar 37 odstotkov, leta 1988 je imel še 17,776 milijarde lir izgube, leto kasneje pa je zaključil obračun s 110 milijoni lir presežka. Družba Italia di navigazione pa je v istem obdobju povečala obseg svojega poslovanja za samo 2 odstotka, poslovno leto 1988 je zaključila s 26,742 milijarde lir izgube, leto kasneje pa je ta izguba znašala še 6,813 milijarde lir. Zaradi tega bi bilo po mnenju sindikatov z ekonomskega vidika smotrnejše, če bi uspešnejša družba (to je Lloyd) prevzela pod svoje okrilje šibkejšo.
Sindikati tudi menijo, da Finmare na splošno ravna z Lloydom zelo ma-
čehovsko. Govorniki so opozorili na številne probleme, ki ovirajo poslovanje tržaške pomorske družbe in na posledice, ki jih je imel ukrep o predčasni upokojitvi številnih uslužbencev Lloyda na notranje obratovanje podjetja. Na uspešnost Lloyda negativno vplivajo tudi stalne zamenjave vodstvenih kadrov. Poleg tega sindikalisti menijo, da bi morala biti Finmare bolj aktivna na mednarodnem tržišču in da bi se morala bolje pripraviti na spremembe, ki jih bo povzročil proces evropske integracije leta 1992. Med drugim bi morala Finmare - so dejali sindikalisti - ustanoviti posebna podjetja, ki bi upravljala intermodalni promet. Poleg tega delavske organizacije tudi menijo, da bi morale italijanske oblasti iskati nove prometne tokove za Lloyd med članicami Pentagonale, s čimer bi tudi tržaško pristanišče ponovno prišlo do svojega zgodovinskega gospodarskega zaledja.
Za ravnanjem družbe Finmare, ki zanemarja interese tržaškega pristanišča, se po mnenju sindikatov skrivajo tudi drugačna ozadja. Govorniki so opozorili, da bo morala Evropska gospodarska skupnost v kratkem določiti, katera so njena strateška pristanišča v Sredozemlju. Za to imenovanje se v Italiji potegujeta tako Trst kot Genova. Sindikalisti so s tem v zvezi izrazili sum, da hoče vodstvo finančne družbe Finmare z omejitvijo poslovnih in produktivnih možnosti Lloyda - ki je eden izmed gospodarskih stebrov tržaškega pristanišča - na neposreden način pomagati Genovi. (w)
Delegacijo predstavnikov teh ustanov je sprejel tudi predsednik Pokrajine Crozzoli
Vloga slovenskih dijaških domov tostran in onstran meje je še vedno nenadomestljiva
Univerza in BIC bosta poglobila sodelovanje
Včeraj dopoldne sta Univerza v Trstu in tržaški Poslovno-inovacijski center (BIC) sklenila konvencijo, na osnovi katere bosta lahko poglobila že obstoječe medsebojno sodelovanje in s tem tudi veliko prispevala h gospodarskemu razvoju tržaškega in širšega deželnega prostora. Konvencija predvideva vrsto skupnih dejavnosti in pobud, ki bodo po eni strani nudile podjetnikom nove ideje in spodbude, po drugi strani pa bodo omogočale tudi približanje izobraževalnega procesa dejanskim potrebam in zahtevam proizvodnega sveta.
Pogodbo sta podpisala v učilnici Cammarata na Novi univerzi rektor Giacomo Borruso in pooblaščeni upravitelj BIC Francesco Zacchigna. Takoj za tem sta Borruso in Zacchigna odšla v bližnjo konferenčno dvorano Ekonomske fakultete, kjer sta skupno z drugimi voditelji centra BIC in Družbe za pospeševanje podjetništva (SPI) skupine IRI obrazložila zbranim profesorjem tržaškega vseučilišča in drugim izvedencem pomen sodelovanja med centrom BIC in Univerzo. Med drugim sta poudarila tudi pomen odpiranja do vzhodnoevropskih držav.
Včeraj je bila na obisku v Trstu delegacija direktorjev dijaških domov iz Slovenije, ki je imela v Dijaškem domu S. Kosovel razgovore s predstavniki tržaškega in goriškega dijaškega doma; ob 13. uri pa je udeležence tega srečanja sprejel predsednik tržaške Pokrajine Dario Crozzoli.
Delegacijo iz Slovenije je vodil predsednik skupnosti dijaških domov Slovenije Vladimir Krpan, v njej pa sta bila še svetovalec za dijaške domove pri Zavodu za šolstvo Slovenije Momčilo Jankovič in namestnik direktorja Zavoda za šolstvo Jože Prelog. Tržaški dijaški dom je zastopal ravnatelj Edvin Švab, goriškega pa ravnatelj Edmund Košuta.
Obisk se je najprej začel z razgovori v tržaškem dijaškem domu, kjer so gostje predstavnikom domov v zamejstvu orisali novi zakon, ki bo veljal za skupnost domov v Sloveniji, od katerega si nadejajo več sprememb v korist domov in njihovih gojencev.
Predstavniki tržaškega in goriškega dijaškega doma so s svoje strani podali vrsto informacij o delovanju teh domov, ter jih seznanili z načrti za preureditev teh struktur, v katerih bi lahko namestili nove službe, otroške jasli, pa
tudi stanovanjski del domov, so poudarili, naj bi bil preurejen v korist študentov.
Gostje in gostitelji so v opoldanskih urah in odšli na sedež tržaške pokrajinske uprave, kjer jih je sprejel predsednik Crozzoli, ki je poudaril predvsem vlogo domov. »Naša pokrajina ima zelo dobre odnose s tržaškim dijaškim domom,« je dejal predsednik in izrazil željo, da bi se to sodelovanje še nadaljevalo.
Odgovoril mu je ter vrnil pozdrave in izraze dobrih želja Vladimir Krpan, ki je povedal, da deluje v Sloveniji 50 dijaških domov z okrog 11 tisoč dijaki in da je želja vodstev teh domov, da dosegajo dijaki dobre učne uspehe, da pa doraščajo tudi v ljudi, ki bodo znali spoštovati druge in se boriti za mir v svetu.
Predsednik Crozzoli je na željo gostov na kratko obrazložil, kako so sestavljene javne ustanove v Italiji. Povedal je, kako deluje tržaška pokrajina, pri tem pa je omenil pomemben prispevek tudi slovenske skupnosti, ki živi na tem območju.
V imenu delegacije iz Slovenije se mu je ponovno zahvalil Krpan, ki je
dejal: »Naše delo je namenjeno mlademu človeku, ki naj bo steber sodelovanja in sožitja v tej, na novo nastajajoči Evropi. Prijetno nam je, ko slišimo, da temljijo vaši dobri odnosi s slovenskim dijaškim domom v Trstu na razumevanju, pa tudi na finančni pomoči, ki mu jo nudite.«
Po sprejemu na tržaški Pokrajini so se gostje vrnili v Dijaški dom, kjer so zaključili že dopoldne začete razgovore z željo, da bi se medsebojni stiki dijaških domov to in onstran meje še utrdili in okrepili.
Neva Lukeš
Iščem osebe, ki so v četrtek, 22. novembra, med 15.30 in 16. uro bile priča dogodku, ki se je pripetil v Ulici S. Ermacora v Rojanu, ko je težko kladivo za gradbena dela s truščem padlo na zadnje okence parkiranega renaulta 11 rdeče barve in pri tem povzročilo hudo materialno škodo. Solidarnost bo primerno poplačana. Telefonirati prosim na št. 578630-37819.
»Ne razumem od kod prihajajo v javnost alarmistične in popolnoma neosnovane vesti o Tržaškem Lloydu in o domnevnih destruktivnih namerah, ki naj bi jih imela v zvezi z njim družba Finmare. Resnica je popolnoma drugačna in diametralno nasprotna,« je včeraj popoldne izjavil pooblaščeni upravitelj tržaške javne plovne družbe dr. Alberghini novinarjem, ki jih je na hitro sklical na Lloydov sedež na Trgu Unita.
Zmedo in alarm je namreč po njegovih besedah sprožila novica (za katero se med drugim ne ve, kako je sploh prišla v javnost, glede na to, da je bila namenjena le za notranjo informacijo članov Lloydovega upravnega sveta) o predlogu, ki ga je sam oblikoval in s katerim družba Finmare nima prav nič opraviti (»Saj smo vendar sposobni misliti s svojo glavo,« je grenko pripomnil Alberghini). Predlog sicer res zadeva ustanovitev nove družbe oziroma enotne agencije za zbiranje tovornih naročil, vendar to niti približno ne pomeni kakršnegakoli krnjenja dejavnosti Lloyda. Le-ta namreč tudi sedaj zbira naročila za prevoz blaga s pomočjo svojih agencij, ki so razdrobljene in jih je zaradi neenotnosti upravnih in informatskih režimov težko koordinirati. Isto velja tudi za drugo javno plovno podjetje, Italio di navigazione. Od tod torej Alber-ghinijeva zamisel, da bi razpršene agencije obeh ladjarjev združili v eno samo močno agencijo in jo namestili v Milanu, ki je hočeš nočeš poslovno središče države. Ta agencija oziroma družba naj bi imela glavnico, v kateri bi bil večinski delničar Tržaški Lloyd, manjšinski pa družba Italia, medtem ko bi lahko preostale delnice prepustili tudi zasebnikom. Alberghini je prepričan, da bi tako prišli do temeljite racionalizacije in močne okrepitve komercialnega sektorja, kar avtomatično pomeni tudi okrepitev Tržaškega Lloyda oziroma obsega njegovega prometa. S tem pa bi - v nasprotju z vestmi, ki so se te dni razširile v Trstu - prišli tudi do p0' večanja komercialne strukture LloV' da, kar pomeni do novih delovnin mest in do splošne rasti tržaškega plovnega podjetja. Posledice takega preustroja pa bi se po Alberghinij®' vih besedah odrazile tudi v boljše,,, zadovoljevanju tržišča in v znižanj11 splošnih poslovnih stroškov, kar lah' ko Lloydu potencialno samo korist1-
Alberghini je torej povedal svoj® in postavil pod vprašaj vse argU' mente, za katere smo slišali te dniin nenazadnje še včeraj. Poleg stališ®3 sindikatov, o katerem poročamo tukaj zraven, naj omenimo še p°s3^ socialističnega senatorja AgnelUl3 pri ministrih za državne udeležbe 13 za trgovsko mornarico. Vprašal ju 1 namreč, ali se jima ne zdi primero0^ da bi pred ustanovitvijo nove aQe?l cije opravili obračun dosedan]11! podobnih akcij družbe Finmare (*|. je po njegovem falimentaren) in 8 ne bi kazalo koordinirati delovanj Finmare, njenih operativnih pristanišč in zasebnikov z namenoj1^ da bi povečali udeležbo Italije na 1 žiščih vzhodne in srednje Evrope 1 onstran Sueškega prekopa, (vb)
h poročila deželnega ravnatelja družbe SIP Ribotta
Telefonske službe so v deželi na zadovoljivi kakovostni ravni
Telefonska družba SIP je v tekočem letu investirala v naši deželi 172 milijard lir in s tem utrdila prvo mesto na lestvici podjetij, ki investirajo v teritorialne službe. Od omenjenih milijard jih je kar 15 bilo namenjenih izključno v izboljšanje storitev za porabnike, tako da je kvaliteta telefonske službe v naši deželi še posebno z ozirom na javne telefone — na zavidljivi ravni in to ne samo na vsedržavni ravni. O teh spodbudnih podatkih je na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu SIP spregovoril pred kratkim imenovani deželni direktor Giorgio Ribotta.
Povečanje naročnikov in izboljšanje kvalitete telefonskih služb: te osnovne ugotovitve je Ribotta pojasnil tudi s številkami in statističnimi podatki. Porabnike seveda najbolj zanima čakalna doba za namestitev telefonskega priključka. Glede tega je Ribotta poudaril, da večino prošenj (kar 94 odstotkov) za nove priključke rešijo v dveh mesecih, za premestitev (v primeru da se naročnik preseli) pa je treba čakati manj kot 30 dni, kar je že dober standard.
Večino finančnih sredstev je SIP namenil posodobitvi naprav, pri katerih je prejšnji elektromehanski sistem zamenjal z elektronsko tehniko, distribucijsko mrežo, še posebno za naročnike z velikim telefonskim prometom, pa so delavci SIP okrepili s kablji iz optičnih vlaken. Velik uspeh je doži-
vel tudi radijski prenosni telefon, ki je postal že pravi status-symbol. SIP je to telefonsko službo uvedel ob priložnosti svetovnega nogometnega prvenstva, delovala pa je le v okolici Vidma in na avtocesti Benetke-Videm. V nekaj mesecih so jo razširili še na Tržaško in Tržiško, od začetnih 1300 naročnikov pa je sedaj njihovo število naraslo na 4 tisoč. V deželi je v ta namen postavljenih 11 radijskih central za skupnih 230 kanalov.
V Trstu je posodabljanje naprav omogočilo tudi številne dodatne službe, kot so možnost istočasnega pogovora treh naročnikov, obvestilo o klicu in njegova preusmeritev, razbiranje števca in druge. Tudi sistem javnih telefonov je po besedah deželnega direktorja Ribotta nadvse zadovoljiv, saj je razmerje med govorilnicami in številom prebivalstva med najvišjimi, ne le na vsedržavni, ampak tudi na evropski ravni. Da bi čimbolj olajšal možnost njihove uporabe, je SIP postavil kar 1900 telefonov na magnetno kartico. Zadnje čase jih je nadalje začel opremljati tudi z napravami za prebiranje telefonskih kreditnih kartic, kar omogoča časovno neomejene telefonske pogovore. Teh naprav naj bi bilo vsega skupaj 900, z njimi pa bodo opremljene predvsem govorilnice na železniških postajah in na letališču v Ronkah.
V ponedeljek v Nabrežini
Ustanovna seja gibanja zelenih
V	torek bo v Trstu skupščina predstavnikov zelenih list in gibanj, ki si je zadala za cilj enotnost 'zelene stvarnosti" v vidiku enotnih nastopov Zelenih mavrice in Liste smejočega se sonca. Torkovo zborovanje, ki bo ob 18. uri v hotelu Jolly, je odprtega značaja, vabljeni so vsi, ki jih problematika zanima. Doslej so pobudo podprli deželni svetovalec Andrea Wehren-fennig, tržaški občinski svetovalec Paolo Ghersina, predsednik Lige za okolje Lino Santoro, novinarka Barbara Gruden, pobudnik deželnih referendumov za zaščito okolja Marco Gentili ter številni drugi. Skupščino, ki se je bodo udeležili tudi parlamentarci zelenih list, so predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci.
V	ponedeljek pa bo v gostilni Gruden (pri klopu) v Nabrežini ustanovna skupščina krajevnega gibanja Zelene golobice, ki je članica deželne federacije zelenih Furlanije-Julijske krajine. Na seji, ki se bo začela ob 19. uri, bodo med drugim odobrili statut de-vinsko-nabrežinskih zelenih ter izvolili glasnika, blagajnika in delegata na deželni konferenci, poročilo o delu v občinskem svetu pa bo podal svetovalec Alessandro Sgambati, ki je pred kratkim prevzel mesto na volitvah izvoljenega Wehrenfenniga. Kot piše v tiskovnem sporočilu bo na skupščini tekla beseda tudi o Sesljanskem zalivu in o aktualnem vprašanju izdajanja dvojezičnih osebnih izkaznic.
Tržaška pokrajina
Odborništvo za programiranje in bilanco
<*l|i
26. november 1990
Modra dvorana Savoia Excelsior Palače Trst
Srečanje
Trst:
Finančni center nove Evrope
Countretrade v Trstu Mednarodne finančne usluge v Trstu Tržaške carinske proste cone
Organizacijsko tajništvo- . Trieste Traduzioni Cojig Tel. (040) 370678-37167» Telefax: (040) 370634
Na osnovi utemeljitve oprostilne razsodbe v prid S. Pahorja
Že sedaj imamo pravico do rabe slovenščine v odnosih z oblastmi
Pripadniki slovenske manjšine ima-®o že v sedanji pravni ureditvi pravico do rabe slovenskega jezika v odno-s'h z oblastmi. Prav zaradi tega se je prof. Samo Pahor tudi po pravici uprl javnim funkcionarjem, ki mu niso dopustili, da bi' 10. februarja 1988 na glavni tržaški pošti uporabljal slovenščino pri plačilu davka na avtomobil. Poštni uslužbenci so namreč ravnali samovoljno, ko niso sprejeli Pahorjeve Položnice v slovenščini, in prav tako sta ravnala samovoljno policijska agenta, ki sta ga skušala s silo odstra-niti od poštnega okenca. Samo Pahor je ravnal v skladu z zakonom tudi ta-jcrat, ko se jima je fizično upiral in pri tem lažje ranil enega izmed njiju.
Tako bi lahko v strnjeni obliki po-Vzeli smisel utemeljitve oprostilne Razsodbe, ki jo je tržaško prizivno so-uišče (predsednik Del Conte, poročevalec Cabrini in stranski sodnik De fuddo) izreklo 22. oktobra 1990 in s em razveljavilo obsodbo, ki jo je prvostopenjsko sodišče izreklo proti Prof. Pahorju 16. februarja 1988. Ute-Vjoljitev razsodbe je prizivno sodišče Objavilo v teh dneh, včeraj pa sta jo a tiskovni konferenci pri tržaškem odežu agencije ANSA predstavila atn prof. Pahor in odv. Bogdan Ber-ou, eden izmed njegovih branilcev a procesu (drugi branilec odv. San-Canestrini iz Rovereta v pokrajini rento se srečanja s časnikarji ni mo-5 .udeležiti, ker je bil zadržan zaradi užbenih obveznosti).
Utemeljitev prizivne razsodbe obse-jj? 12 tipkanih strani. V njej je najprej bnovljen razvoj dogodkov, od »inci-enta« na giavni tržaški pošti do are-s crje, zaprtja in prvostopenjske ob-odbe Sama Pahorja na pet mesecev o.Pora ter plačilo sodnih stroškov in skodnine civilni stranki (ranjenemu 9entu), češ da se je upiral javnemu vsa k.encu- ^ drugem delu pa so na-.^bem pravni razlogi, ki utemeljujejo, aj je prof. Pahor na pošti in zunaj Je ravnal v skladu z zakonom. Seve-
skega jezika iz mestnih središč in iz javnih uradov, višjih od občinskih.
Prof. Pahor je na tiskovni konferenci podčrtal velik vzgojni pomen utemeljitve oprostilne razsodbe, saj na avto-riteten način seznanja javnost, da imamo Slovenci pravice, ki nam jih nacionalistična propaganda povsem neutemeljeno zanika. Odv. Berdon je s tem v zvezi opozoril, da je poleg okrožnice poštnega ravnatelja Vincenza Carbo-neja, ki omejuje rabo »tujih jezikov« na tržaških poštah, prav gotovo protizakonita tudi še vedno veljavna okrožnica bivšega tržaškega župana Staffierija, ki prepoveduje občinskim uradom sprejemanje dopisov v »tujih jezikih«, razen če niso opremljeni z zapriseženimi prevodi. Odv. Berdon je
%rnm mm srssistm
omenil tudi resolucijo LpT proti rabi slovenščine v škedenjskem rajonskem svetu in jo označil kot »pravni izrodek«, prof. Pahor pa je na srečanju s časnikarji, ki se ga je udeležilo več vidnih predstavnikov naše skupnosti, podčrtal tudi pripombo prizivnih sodnikov, da je njegov »spor« z javnimi funkcionarji tudi primer širšega nekorektnega ravnanja upravnih organov z državljani. Prof. Pahor je napovedal, da bo iz »vzgojnih« razlogov prijavil javne funkcionarje, ki so samovoljno ravnali z njim, in se vprašal, ali za njimi včasih ne deluje tudi kaka skrivna struktura d la Gladio.
MARTIN BRECELJ Na sliki (foto Magajna) prof. Samo Pahor (levo) in odv. Berdon na tiskovni konferenci.
Po podatkih za zadnji mesec
V našem mestu le rahel porast inflacije (+0,3)
Podatki o porastu inflacijske stopnje, ki jih zbirajo občinski statistični uradi v Bologni, Milanu, Turinu, Genovi in Trstu, so za naše mesto tokrat kar spodbudni: v primerjavi s prejšnjim mesecem se je namreč povečala le za 0,3 odstotka, kar naj bi pomenilo, da je zadnji mesec bil Trst najmanj drago mesto. Stopnja inflacije je najbolj poskočila v Turinu (+1,0), sledijo pa Genova ( + 0,8), Milan ( + 0,7) in Bologna ( + 0,6).
Toda oglejmo si podrobneje, kako je narasla inflacija v raznih sektorjih v Trstu. Najvišja je na področju storitev ( + 1,1) in energije ( + 0,8), najnižja pa pri stroških za nepremičnine ( + 0,1) in za prehrano ( + 0,2). Pri stroških za rekreacijo in oblačila je njen porast znašal 0,3 oziroma 0,6 odstotka, v prevoznem in komunikacijskem sektorju pa se je inflacija presenetljivo znižala za 0,3 odstotka.
Manj rožnata pa je za Trst primerjava z istim obdobjem v lanskem letu. Ta indeks znaša za naše mesto +6,8 odstotka, kar postavlja Trst v »zlato sredino«. Stopnja inflacije se je v enem letu najbolj zvišala v Turinu ( + 7,2) in Milanu ( + 7,0), najmanj pa v Bologni in Genovi, kjer znaša njen indeks +6,2. Na Tržaškem je najbolj zaznaven porast opaziti pri stroških za elektriko in goriva ( + 16,1) in za rekreacijo (+10,6). Zadnji podatek je značilen samo za Trst, saj se je v drugih mestih inflacija pri stroških za rekreacijo zvišala največ za 8,4 odstotka.
Veliko
gre za utemeljitev, ki je Pahorju v osebno zadoščenje, saj dokazu-
iP j oseono zauoscenje, saj uoKazu-c*a je bil po krivici vklenjen v lisice -j. sPloh obravnavan kot zločinec.
°da utemeljitev je tudi velikega n ,Vne9a in političnega pomena za 0 narodnostno skupnost, saj - kot podoma rečeno - potrjuje, da ima-ditv' °Venc* v sedanji pravni ure-zik * Pravico do rabe slovenskega je-pa v odnosih z oblastmi. vir 1Zlvni sodniki utemeljujejo to prana °i s*ovenske manjšine, sklicujoč se lgs,L°ndonski memorandum iz leta i9?S •na Osimske sporazume iz leta tej ln na razne zakone, ki so bili na ljSf °Snovi že sprejeti, kakor tudi na sij. Vno sodišče, ki je že razsodilo, da ti0si?° nporabljati slovenščino v od-airnal z oblastmi, V kolikor gre za »mi-man.in° pravico« priznane jezikovne bjjj isine, kakršna je naša, tudi če niso ŠČU * sPre.jeti nam v prid posebni za-U0 Zakonski ukrepi, ki so sicer nuj-kova- ^bni. To sta na včerajšnji tis-takQ p konferenci posebno podčrtala lai ^ anor kot Berdon, ki sta opozori-Ijujp ^eba na tej osnovi brez nada-do]0+! oceniti kot protiustavna tista °snutk ^aocanicovega zakonskega a’ ki izključujejo rabo sloven-
Deželni svetovalci Brezigar, Budin in Tersar o zakonu za obmejna območja
Obema manjšinama končno priznana vloga protagonistov v tem obmejnem prostoru
Vest, da je senat odobril zakon za obmejna območja, je še vedno predmet ugodnih ocen s strani krajevnih politikov, gospodarstvenikov in izvoljenih predstavnikov. V zvezi s tem so se včeraj med drugim oglasili deželni svetovalci slovenske narodnosti Bojan Brezigar (SSk), Miloš Budin (KPI) in Dario Tersar (PSI), ki med drugim vsi postavljajo v ospredje napovedana finančna sredstva za kulturne ustanove Slovencev v Italiji in italijanske manjšine v Jugoslaviji.
Brezigar izraža uvodoma zadovoljstvo, da je senat končno odobril ta važen zakonski normativ, ki na gospodarskem področju odpira pomembne možnosti za nadaljnji razvoj Furlanije-Julijske krajine. Za predstavnika SSk je tudi zelo pomembno, da so v zakonu ohranili denarna sredstva za obe manjšini in da tega finančnega sklada niso skrčili, kot je predlagal sam predsednik senatne komisije Andreatta. Ta sredstva imajo tudi veliko politično vrednost, saj to pomeni prvič konkretno priznanje, da sta manjšini bistvena elementa za dobre odnose med sosednjima državama in da je tudi njuno kulturno življenje sestavni del tega
prostora. Brezigar je na koncu izrazil nujnost, da bi tudi poslanska zbornica čimprej odobrila ta zakon.
Budin, ki tudi z velikim zadovoljstvom pozdravlja ta ukrep, podčrtuje, da bo med drugim učinkovito pomagal premeščati težke omejitve, ki jih je v naših krajih zapustila hladna vojna. Izrednega pomena je po njegovem člen, ki predvideva materialno podporo za manjšinske inštitucije, pri čemer je jasno povedano, da to ni nadomestilo za zaščitni zakon, ki mora še priti. »Važno je tudi to, da je glede namembnosti teh sredstev predvideno posvetovanje s Slovenci, pri čemer je bistveno, da bo razdelitev sredstev nepristranska in da bo upoštevala realne potrebe, ki obstajajo znotraj naše skupnosti,« je še dejal svetovalec KPI. Po njegovem gre vsekakor za zmago naprednih in odprto mislečih krogov, da bo končno premagana zastarela miselnost zaprtosti, katero morajo nujno nadomestiti sodobne vizije odprtosti in sodelovanja, ki si vse bolj utirajo pot v Evropi.
Tudi socialist Tersar je izrazil zadovoljstvo nad odobritvijo tega pomembnega odloka, ki pomeni kon-
kretno sredstvo za pospešitev družbenega in gospodarskega razvoja Furlanije-Julijske krajine, kateri je končno priznana mednarodna vloga, ki ji upravičeno pripada. Zelo važno je tudi dejstvo, da so senatorji pokazali občutljivost do obeh tukajšnjih narodnih manjšin, saj bodo namenjena finančna sredstva gotovo pripomogla h kulturnih rasti obeh skupnosti. Tersar je še dodal, da se bodo socialistični parlamentarci tudi v poslanski zbornici potegovali za čimprejšnje dokončno uzakonitev tega normativa.
Javne skupščine kmečkih združenj
Kmečke stanovske organizacije prirejajo v teh dneh po naših vaseh sestanke o napovedani deželni manifestaciji kmetov, ki bo v petek, 30. novembra, v našem mestu. Sinoči sta bila sestanka v Medji vasi in v Mavhinjah, danes pa bosta v Repnu (ob 19.30 v Domu Albina Bubniča) in v Bazovici (ob 17.30 v Slomškovem domu). V ponedeljek bosta srečanji na Kolonkovcu in v Gročani (začetek ob 19.30).
Ogovor s članom obrtniške sekcije SDGZ Valterjem Košuto pred občnim zborom združenja
Danes so se obrtniki primorani soočati s številnimi novimi in starimi vprašanji
(nj zbor^s) Pr‘Prav na skorajšnji ob-
ovenskega deželnega gos-
Prskega združenja, ki bo kakor
2°'“
8 k a te V n?deljo, smo se o vprašanjih, Po9ovQ,mj se STečujejo naši obrtniki, kd	s članom ustrezne sekcije
((r pre. ^šuto. Valter Košuta je si-AS^nik konzorcija avtoprevoz-bo KIATRANS, ki ima svoj se-^tičjh °Vornem postajališču pri Fer-8 in ki ga sestavlja šest članov vlačilci in okrog lOO
Nikar110 40
f0^arsk?h^a ma**h *n srednjih gos-obr, or9anizacij, v katero sodi Vfsto n ' danes v Italiji sooča z vPra4ešenih problemov. Katere-^o pre^" “ai v ‘em pogovoru
n^pi^ se obrtniki danes spopa-
iŽani obrestniPr0blTmbPOSt1
ihaavneo rGstni men, ki jih je do v ki Sea . omogočala Artigiancassa
srpa 2aradi nta 1988 ne Podeljujejo tj.., stev -p Pomanjkanja finančnih r,‘k°m orr,! 0blika pomoči, ki je obr-
dp razm2m°^a ujemanje kreditov n+ihio p a ugodni obrestni meri, Po adna L:,ali 8%. medtem ko se
O470' je vČ posoiila obrestujejo s0ri » nie nn, .Pretekbh letih olajšala piabljanje 7‘h Proizvodnih enot, po-av° pntrJk obs,-°ječih delavnic in oih strojev in opreme.
Valter Košuta
Brez te pomoči bodo obrtne dejavnosti pri nas nujno zaostale.
Pred časom je zbudila mnogo hrupa odredba o odvažanju in odlaganju škodljivih snovi, izrabljenih olj, akumulatorjev, plastičnih mas in podobnih materialov. Ali je zdaj to vprašanje rešeno?
Žal ne. Nastal je sicer nek konzorcij, ki se izrecno ukvarja s temi problemi, pa tudi nek naš rojak deluje na tem področju, saj si je za to zagotovil potrebno registracijo. Odvažanje za okolje škodljivih materialov pa povzroča dan za dnem velike preglavice tako obrtnikom kakor tudi določenim trgo-
vinam, saj je treba voditi posebne knjige itd. Skratka, zvrhan koš problemov, ki jih pozna le tisti, ki se z njimi srečuje pri opravljanju svojega vsakdanjega dela.
Kako pa je danes z mlado delovno silo? Ali je vajencev kaj več kot pred leti?
Vajencev je zelo malo. Družine štejejo manj otrok kot nekdaj, mladi večinoma študirajo in kažejo malo zanimanja za obrtniške poklice. Tudi izšolane delovne sile je na trgu premalo in marsikateri obrtnik si mora pomagati s tem, da za daljši ali krajši čas zaposli enega ali več delavcev iz Jugoslavije. Za specifično področje av-toprevozništva pa lahko povem, da že kakih pet let ne vidim nobenega priliva mladine. Je pa po drugi strani tudi res, da je naš poklic precej naporen in da vpeljava zahteva nekaj začetnega kapitala, vendar pa je kljub vsemu temu pri mladih opaziti določeno pomanjkanje veselja do dela.
Še razne druge težave seveda pestijo naše področje, tako denimo nedavna stavka carinikov, vprašanje delovnega urnika carinskih uradov, vprašanje dovoljenj za prevoze čez mejo itd. Pa vendar ponuja tudi naš poklic določena zadoščenja, tako da bi moral biti zanimiv tudi za mlade ljudi.
Pogovor zapisal ELIO FORNAZARIČ
Razboriti moški spravil v bolnico policijska agenta
Volk izgubi dlako, ne pa navade: pregovor je 29-letnemu Robertu Flori iz Ul. Levier 19 napisan kot na koži. Neštetokrat je že bil v zaporu in ko se iz njega vrne, je nekaj časa »miren«, nato pa se očitno dolgočasi in se začne po svoje »zabavati«, kar ga seveda ponovno pripelje med goste koronej-skega zapora. To se dogaja že vrsto let, tako da se o njegovih prekrških govori že z evfemizmom: »il solito Flora«, čeprav se postavlja tudi resno vprašanje, kako ga pripraviti do tega, da se ne bi več vrtel v začaranem krogu sebi in drugim v škodo.
Zadnja njegova dogodivščina je precej huda, povod zanjo pa je dal sam s svojim obnašanjem v gostilni Pinde-monte v istoimenski ulici. Ker je neprestano nadlegoval in motil goste, je lastnica lokala Lidia Sullig poklicala policijske agente, ko pa so ti prišli, jih je Flora sprejel s plazom žaljivk in brc. Njega in njegovo 17-letno spremljevalko P. S., ki mu je vročekrvno dajala podporo, so odpeljali na kvesturo, kjer pa je Flora postal še bolj raz-borit: nekega agenta je udaril s pestjo, z brcami je poškodoval mizo, pisalni stroj pa je uničil tako, da ga je treščil v zid. Končal je v Coroneu pod obtožbami, da je žalil agente, se jim upiral in jih ranil. Dva agenta sta se namreč zglasila v glavni bolnišnici, kjer so jima napovedali, da bosta okrevala v 5 oziroma 7 dneh. Mladoletnico so policisti izročili materi.
pismo uredništvu
O dvojezičnih izkaznicah naj se izrazijo vse stranke
Spoštovani gospod urednik!
Z velikim zanimanjem sledim poročanju v zvezi s sedanjo krizo uprave devinsko-nabrežinske občine, predvsem v našem dnevniku. Z veseljem jemljem na znanje, da zdaj tudi komunisti jasneje zagovarjajo obstoječo prakso izdajanja dvojezičnih osebnih izkaznic v občinah Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina.
Prepričan sem namreč, da je izdajanje teh izkaznic pomembna demokratična pridobitev, ki je med drugim potrjena z mednarodnimi sporazumi, ratificiranimi v rimskem parlamentu. Zadovoljen sem še prav posebno zato, ker ni več tako aktualno, kar sem nedavno bral v oktobrski številki glasila KPI za devinsko-nabrežinsko občino »II Lavoratore di Duino-Aurisina«, v katerem so med drugim objavljene osnovne programske točke, na podlagi katerih so predstavniki te stranke po majskih volitvah šli na pogajanja za sestavo nove občinske uprave v Nabrežini.
V prvi programski točki z naslovom »Convivenza« (Sožitje) je KPI med drugim predlagala tudi (citiram): »Op-zionalita sulle carte dldentita collega-ta ad analoga soluzione nel Comune di Trieste«, kar bi se v prevodu glasilo: »Pravica do izbire pri izdaji osebnih izkaznic, povezana s podobnim ravnanjem v tržaški občini.« Fakultativnost izdajanja enojezičnih italijanskih izkaznic v občini Devin-Nabrežina je torej povezana z zahtevo po pravici do dvojezičnih izkaznic v tržaški občini. S tem v zvezi bi veljalo podčrtati dvoje stvari: prvič, da je zahteva po pravici do dvojezičnih izkaznic v tržaški občini vsekakor hvalevredna, vendar je zaradi sedanjih razmer v Trstu žal obsojena na status pobožne želje; drugič, da je to fakultativnost oz. »opcionalnost« KPI predlagala v občini Devin-Nabrežina ravno v trenutku, ko so KD, PSI in MSI vodili v občinskem svetu oster boj proti dvojezičnim izkaznicam...
No, sedaj kaže, da je KPI, kot upam, dokončno opustila to svoje stališče. Menim namreč, da bi dopuščanje fakultativnosti pri izdajanju osebnih izkaznic v Nabrežini v zadnji konsekvenci pomenilo, da sta sožitje in spoštovanje pripadnikov naše manjšinske skupnosti nekaj neobveznega. Poleg tega, če bi se uveljavila omenjena praksa v devinsko-nabrežinski občini, bi to pomenilo precedens za podobno ravnanje v občinah Dolina, Repentabor in Zgonik in seveda tudi odstopanje od že uveljavljenih pravic manjšine, ki jih izrecno jamčijo Osimski sporazumi.
Pa še nekaj! Ali smemo upati, da se bo v zvezi z vprašanjem o dvojezičnih osebnih izkaznicah kmalu in nedvoumno izrazila tudi slovenska komponenta PSI, saj se menda do danes še ni oglasila s tem v zvezi, tudi v komunikeju v zadnji nedeljski številki Primorskega dnevnika ne. Kaj pa o vsej zadevi mislijo še Slovenci, ki se politično udejstvujejo v drugih vsedržavnih strankah, na primer v stranki zelenih?
Lepo pozdravljeni!
Aleš Brecelj
Podelitev podpor iz Visokošolskega
1 1 J O •• rp vtv
sklada Sergij Tončič
Odbor Visokošolskega sklada Sergij Tončič je na redni seji dne 19. t. m. po poglobljeni analizi številnih prošenj podelil za akademsko leto 1990/91 šest podpor za redni študij v znesku po milijon lir in dve izredni podpori po 500 tisoč lir za študijska potovanja v inozemstvo. Dobitniki letošnjih podpor so maturanti, ki so opravili maturo z odličnim uspehom ali univerzitetni študenti, ki so položili izpite v rednem roku z nadpovprečnimi srednjimi ocenami. Za vse so značilni tudi skromni družinski dohodki, kar je eden od bistvenih pogojev za zaprositev podpore.
Letošnji dobitniki so vpisani v večini na tržaško univerzo, s preferenco ža tehniško fakulteto, le den obiskuje agronomsko fakulteto v Vidmu. Upravičenci do podpor so zadostili tudi pogoju o teritorialnosti, saj imajo vsi stalno bivališče v deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini, in sicer v tržaški in go-riški pokrajini.
Število prošenj je bilo zelo veliko, nad pričakovanim, razpoložljiva finančna sredstva pa komaj zadostna, tako da je odbor imel težko delo in je moral biti pri presoji prošenj zelo pazljiv. Želeti bi bilo več razpoložjivih sredstev. Z informacijo o svoji dejavnosti pa Visokošolski sklad upa, da bo število podpornih članov toliko naraslo, da bi bilo mogoče v naslednjih letih sistematično slediti potrebam slovenskih visokošolcev v naši deželi.
S. V.
dllCf SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
gostuje Teatr
KOMISSARŽEVSKAJA LEMAGRAD
M. Gindin - V. Sinakevič: ZVER
tragikomedija v dveh dejanjih Kulturni dom, danes, 24. novembra, ob 20.30
Predprodaja vstopnic od 10. do 12. ure, ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma.
gledališča
ROSSETTI
Gledališka sezona 1990/91
Nocoj ob 20.30 ponovitev predstave gledališke skupine VENETOTEATRO z delom LA SORPRESA DELUAMORE v režiji S. Seguija. V abonmaju: odrezek št. 2A. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1990/91 - V gledališču Verdi so v teku priprave na Bellini-jevo opero LA STRANIERA.
Simfonična sezona 1990/91
V	petek, 7. decembra, ob 20.30 (red A) enkratna izvedba koncerta s sopranistko SUMI JO in pianistom BO PRICEJEM. Na programu Mozartove, Schubertove, Debussijeve in Straussove skladbe.
V	mali dvorani gledališča Verdi bodo v ponedeljek, 26. t. m., ob 17. uri predvajali video film »Die Zauberflote« (prvi del).
Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča Verdi.
LA CONTRADA -
Gledališče Cristallo
Pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev.
Danes ob 16.30 in 20.30 ponovitev predstave gledališke skupine Pro.Sa pro-duzioni iz Rima s Tolstojevo KREUT-ZERJEVO SONATO. V dvojni vlogi režiserja in igralca nastopa Giancarlo Sbragia, ki ga spremljata Anna Piera Protopapa na klavir in Adalberto Murari na violino.
Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti.
Ponovitev jutri ob 16.30.
KUD MAGNET IN
MG KRESNA NOČ
Danes, 24. t. m., ob 21. uri v Domu A. Sirk v Križu predstava TANZSCHULE (Plesna šola) avtorja Sergeja Verča. Krvava igra o maščevani ljubezni in o ponorelosti sveta, ki ne priznava dobrega.
Ponovitev jutri, 25. t. m., ob 18. uri.
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 razstavljata GIANNI PASOTTI in FLA-VIO VAL. Razstava bo na ogled do 28. t. m.
V	galeriji Juliefs room v Ul. della Guardia 16 je do 4. decembra na ogled razstava slikarja PAOLA GALLA. Razstava je odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 18. do 20. ure.
V	galeriji Nadie Bassanese na Trgu Giotti 8 bo do konca decembra odprta razstava MARCIE GROSTEIN z naslovom »Homage to Balanchine: Chajr Sculpture Installation«. Umik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, bo do 5. decembra odprta razstava kiparja UGA CARAJA. Urnik: 11.00-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11.-13. Ob ponedeljkih zaprto.
V	dvorani sindikata upokojencev pri
Sv. Ivanu, Ul. S. Cilino 44, bo še jutri razstavljal DUILIO ŠVARA svoje kipe,
clilcp in ricViP
V	Beneški hiši v Miljah sta do 4. decembra na ogled razstavi slikarjev iz Londona: na prvi sodelujejo GRAHAM BUDGETT, NICHOLAS GODBOLD, PAT KAUFAM, PETER OWEN, SUZAN-NE TREISTER, na drugi pa TIM MAGU-IRE. Razstava je odprta ob delavnikih od 18. do 20. ure in ob praznikih od 11. do 13. ure.
V	Trstu je na ogled vrsta razstav, ki
spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra.
V	Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella »Aktualnosti neoklasicizma«, umik: vsak dan 10.00-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in 17.00-20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Umik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00.
Na Gradu sv. Justa - Bastione ilorito - bodo danes ob 17.30 odprli razstavo, ki jo prireja FIDAPA v sodelovanju s tržaško turistično ustanovo. Razstava bo odprta do 10. decembra po sledečem umiku: ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 18. ure; ob praznikih od 10. do 13. ure.
GLASBENA
MATICA
TRST
Koncertna abonmajska sezona 1990-1991
V torek, 27. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
ZAGREBŠKI GODALNI KVARTET
Na sporedu: Klobučar, Mozart in Ravel.
Prodaja vstopnic v Pasaži Protti in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
koncerti
Societš dei concerti - Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 bo
na sporedu koncert Nicolette Curiel in Bruna Canina.
Glasbena šola 55
V	četrtek, 29. t. m., ob 21. uri bo v cerkvi sv. Silvestra na sporedu koncert Alfonza BASCHIERE (kitara). Izvajal bo Tarregove, Mertzove, Paganinijeve in Bachove skladbe.
GLASBENA MATICA
V	soboto, 1. decembra, ob 20.30 bo v Evangeličanski luteranski cerkvi (Trg Panfili) I. SREČANJE DEKLIŠKIH PEVSKIH ZBOROV: dekliška skupina občinske šole iz Rude (zborovodja G. Vižintin), San Pio X - Trst (zborovodja C. Moro), Vesela pomlad - Opčine (zborovodja F. Pohajač), Glasbena matica - Trst (zborovodja S. Kuret).
kino
ARISTON - 17.45, 22.15 Presunto inno-cente, r. Alan Pakula, i. Harrison Ford.
EXCELSIOR - 10.00 Šolska matineja: L'-amico ritrovato, r. Jerry Schatzberg;
15.30,	22.15 Ghost - Fantasma, i. P. Swayze.
EKCELSIOR AZZURRA - 15.30, 22.00 II vlaggio di Capitan Fracassa, r. Ettore Scola, i. Omella Muti, Massimo Troisi.
NAZIONALE I - 15.40, 22.15 Cuore sel-vaggio, dram., r. David Lynch, i. Nico-las Gage, Laura Dern, Williem Dafoe.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Ore dispe-rate, r. Michael Cimino, i. Mickey Ro-urke.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Le comic-he, i. Renato Pozzetto, Paolo Villaggio.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Robocop II, r. P. Weller, N. Allen.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 58 minuti per morire, i. Bruce Willy.
MIGNON - 16.30, 22.15 Coupe De Ville.
EDEN - 15.30, 22.00 Cicciolina e Moana le donne di Mandingo, pom., □ □
CAPITOL - 15.45, 22.00 Pretty Woman, i. Richard Gere, Juha Roberts.
LUMIERE - 17.45, 22.10 Revenge, r. Tony Scott, i. Kevin Costner, Anthony Qu-inn.
ALCIONE - 17.00, 22.10 Labirinto di passioni, r. P. Almodovar.
RADIO - 15.30, 21.30 Momenti blu, pom.,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ '
razne prireditve
Dekliški zbor Slovenski šopek iz
Mačkolj vabi na CELOVEČERNI KONCERT, ki bo jutri, 25. t. m., ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti
3, vabi danes, 24. t. m., na DISKUSIJSKI
VEČER O RASIZMU. Uvodno besedo bo
podala Breda Susič. Sledi film "Missis-
sippi buming" (dobitnik enega oskarja 1989, igrata Gene Hackman in Williem
Daffoe). Pričetek ob 18.30.
KD Slovan - Padriče prireja v torek, 27. novembra, ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge na Padričah poljudno predavanje SINHROTRONSKA SVETLOBA IN ELETTRA. Predavatelj: dr. ing. MARK PLESKO	Vabljeni!
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZODRAŽEVANJE sklicuje
10. REDNI OBČNI ZBOR
v ponedeljek, 26. novembra 1990, ob 19. uri
v Gregorčičevi dvorani v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20/11.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo predsednika
2.	Poročilo ravnatelja
3.	Obračun in predračun
4.	Razprava
5.	Poročilo nadzornega odbora
6.	Razno
SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE
vabi vse člane na
17. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo jutri, 25. novembra, ob 8. uri v prvem in ob 9. uri v drugem sklicanju v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu - Ul. Petronio 4.
razna obvestila		prispevki		šolske vesti
Odbor sekcije VZPI-ANPI in Združenje aktivistov in deportirancev iz Križa vabita svoje člane in vse vaščane, da z denarnimi prispevki priskočijo na pomoč hudo prizadetim poplavljencem v Sloveniji. Istočasno apelirata na vse ostale vaške organizacije, da se pridružijo s svojimi prispevki v tej humanitarni akciji. Nabiralna akcija je v teku. Prispevke sprejemajo v uradih Sindikata upokojencev v Križu št. 134, tel. 220710, vsako sredo in soboto od 9. do 12. ure.
Sekcija VZPI-ANPI z Opčin, od Banov in Ferlugov poziva vse člane in prijatelje naj se pridružijo solidarnostni akciji »POMOČ SLOVENIJI«. Svoje prispevke lahko izročijo SKD Tabor - Prosvetni dom v popoldanskih urah.
SKD VIGRED obvešča, da bo vaja otroškega zborčka v ponedeljek, 26. t. m., ob 16. uri v društvenih prostorih. Vabljeni stari in novi pevci.
V Društvu slovenskih izobražencev bo v ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 govoril dr. Bojan RAVBAR, župnik v Kopru. Predstavil bo zaključke nedavne škofovske sinode v Rimu, ki je bila posvečena liku duhovnika v današnjem svetu.
Občina Repentabor ter vaške organizacije VZPI-ANPI, KD Kraški dom, Župnijska skupnost, sekcija KPI in SS se pri-družujejo solidarnostni akciji za pomoč Sloveniji. Prispevke lahko izročite v dneh 26., 27. in 28. t. m. od 19.00 do 20.30 v Bubničevem domu v Repnu.
Odborništvo za kulturo Občine De-vin-Nabrežina prireja v Centru »Štre-kelj« — Domu za kulturo mladih v Ses-Ijanu knjižno delavnico »Skoči v knjigo«, namenjeno otrokom zadnjega letnika otroškega vrtca in prvih dveh razredov osnovne šole ter glasbeno delavnico »Zvočni planet«, namenjeno izključno predšolskim otrokom. Rok za vpisovanje zapade v sredo, 28. novembra 1990.
Da se boš zabaval spet pojdi z nami na izlet v Caorle 2. dec. letos vas vabijo Vanka in Tonca in Veseli godci. Informacije tel. 228090
čestitke
Že 50 let z ljubeznijo prenašata sladkosti in tegobe življenja naša draga DARINKA in VILO iz Boljunca. Želimo jima, da bi se še dolgo veselila med nami brat Bogomil Zobec z družino.
Ob otvoritvi prenovljene gostilne »Guštin« v Zgoniku čestita
MAJI ŠUTEJ in MARINU KRALJU
družina Vittorio Cesar Repnič
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 24. novembra 1990
ANZEK
Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 16.27 - Dolžina dneva 9.11 - Luna vzide ob
12.14	in zatone ob 22.49.
Jutri, NEDELJA, 25. novembra 1990
KATARINA
PLIMOVANJE DANES: ob 2.43 najvišja 24 cm, ob 8.41 najnižja 5 cm, ob 12.02 najvišja 9 cm, ob 19.45 najnižja -31 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 14 stopinj, zračni tlak 1008,3 mb, pada, veter 18 km na uro, jug, vlaga 82-odstot-na, nebo oblačno, padlo je 1/10 mm dežja, morje razgibano, temperatura morja 14,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Francesco Franca, Lui-sa Oblak, Sharon Starc, Caterina Vigo.
UMRLI SO: 83-letna Maria Buzzai, 76-letna Dea Slabile, 73-letni Angelo Rojat-ti, 83-letni Giuseppe Sigulin, 77-letna Rosa De Prh, 81-letna Enrichetta Roppi, 67-letni Gabriele Cuppari, 80-letna Pao-lina Coreni, 83-letna Santa Carli, 54-letni Giorgio Orlando, 41-letni Guglielmo Pi-natti, 87-letna Margherita Collari, 56-let-ni Ferruccio Grassi, 70-letni Romano Se-gon.
OKLICI: univerz, profesor Giorgio Graziosi in vzgojiteljica Fabia Debian-chi, mehanik Maurizio Prodan in uradnica Laura Deruvo, uradnik Giorgio Flego in uradnica Tiziana Montiglia, zidar Roberto Grillo in čistilka Lucilla Palcich, kovač Rinaldo Biagi in delavka Maurizia Canciani, univerz, študent Roberto Da-neluzzo in zdravstvena delavka Majda Gabrovec, garažnik Romano Schargat in gospodinja Oliviana Savarin, delavec Sergio Cucchi in bolniška strežnica Lo-redana Larotella, čevljar Mario lacovelli in gospodinja Salvatorica Pullio-Spinelli, trgovec Andrea Nassimbeni in prodajalka Giuliana Giustina, delavec Alessan-dro Machnich in študentka Rosa Clabas-si, direktor zapora Carmelo Cantone in tehničarka Laura Martinuzzi, barist Gi-anfranco Ronconi in kuharica Barbara Rovatti.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 19., do sobote,
24. novembra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Se-vero 112, Ul. Baiamonti 50.
PROSEK (tel. 225141, 225340), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severe 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
PROSEK (tel. 225141, 225340), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
PROSEK (tel. 225141, 225340), MILJE, Mazzinijev drevored 1 - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Ob obletnici smrti dragega Valerija Bordona darujeta žena Milka in hči Mil-va z družino 100.000 lir za TPPZ.
Ob 2. obletnici smrti dragega Rudolfa Olenika se ga z ljubeznijo sponinja družina in daruje 50.000 lir za KD Primorsko Mačkolje.
V	spomin na pok. Ivana Bana daruje Sveto z družino 20.000 lir za ŠD Konto-vel.
V	spomin na moža Pinota, brata Lucia-nota in starše daruje Valerija Čuk (Trebče 142) 25.000 lir za Skupnost Družina Opčine, 20.000 lir za Godbo V. Parma,
20.000	lir za Ljudski dom v Trebčah.
Ob 3. obletnici smrti nepozabne hčerke Nade se je spominja mama in daruje
50.000	lir za Dijaški dom, 50.000 lir za Društvo slov. upokojencev in 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Viktorja Kralja darujeta Ude in Aldo Carli 20.000 lir za MPZ Primorec-Tabor.
V	počastitev spomina nečakinje Nade daruje teta Vanja 50.000 lir za Glasbeno matico in 50.000 lir za Center za socialne dejavnosti.
V	spomin na Marijo Maver darujeta Srečko in Marija Žerjal (Lakotišče) 10.000 lir za KD F. Prešeren.
Namesto cvetja na grob Milke Križ-mančič daruje Marija Kralj 10.000 lir za Sklad Mitje Cuka.
V	spomin na Ivana Ferfoljo darujeta Nadja in Andrej Kapun 20.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Ivana Ferfoljo, Antona Lukšo in Otilijo Čemjava daruje Mirka Prašelj z družino 80.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Antona Lukšo daruje družina 200.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Ivana Bana in Antona Lukšo daruje Vekoslav Rupel 30.000 luža MPZ V. Mirk.
V	spomin na Ivana Ferfoljo in Pierino Prašelj daruje družina Ukmar (s plača)
30.000	lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Tonkota Lukšo darujeta Vlasta in Andrej Nabergoj 20.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Marijo Sirk daruje Bogomila Švab z družino 15.000 lir za KD Vesna.
Namesto cvetja na grob pok. Otilije Čemjava damje Zofka (Repen 30) 15.000 lir za Skupnost Dražina Opčine.
Družina Lukša s Proseka daruje 30.000 lir za novi sedež Skupnosti Družina Opčine.
N.N. daruje 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Nina Vidmar daruje 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	počastitev spomina moža Lučkota in njegovih staršev daruje Zmaga Malalan
50.000	lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši.
Družina Ukmar iz Križa daruje 10.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu ter
10.000	lir za moški pevski zbor in 10.000 lir za ženski pevski zbor Vesna.
V	spomin na Marijo Maver vd. Petaros daruje Zala Čok 10.000 lir za Kulturni dom v Boljuncu.
V	spomin na Zofijo Žagar-Vitez damje družina Škerlj 30.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
Namesto cvetja na grob Tonkota Luk-še damje Sonja V. 20.000 lir za FC Primorje.
RAVNATELJ poklicnega zavoda »J-Stefan« sporoča staršem, da bo v ponedeljek, 26. t. m., na šoli roditeljski sestanek in sicer: ob 16. uri za L in II. razrede in ob 17.30 za III., IV. in V. razrede vseh oddelkov. Vabljeni vsi starši.
RAVNATELJSTVO pedagoškega liceja, učiteljišča »A. M. Slomšek« in priključene vzgojiteljske šole sporoča, da b° namestitev razrednih svetov in roditeljski sestanek v torek, 27. t. m., ob 17. uri;
izleti
SPDT vabi člane in prijatelje na izlet v neznano skupaj s planinci Obalnega planinskega društva iz Kopra. Zbirališče na jugoslovanski strani obmejnega prehoda pri Ospu ob 8.30 jutri, 25. t. m. Pojasnila daje vodja izleta Ervin Gombač, tel-754742.
mali oglasi ^
KOMERCIALNA DRUŽBA nujno išče prodajalca z že opravljenim vojaškim rokom, z znanjem srbohrvaščine in vešč elektronskih komponentov. Pismene ponudbe poslati na PUBLIEST srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslom »KOMERCIALA«.
FANTA z višješolsko izobrazbo zaposli import-export v Trstu. Pisati na PUBLIEST srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »IMPORT-EXPORT«.
KUPIM prikolico za avto. Tel. 200550. PRODAM električno kitaro znamke KRAMER v izvrstnem stanju. Cena
400.000	lir. Tel. 212293.
ZA TUJEGA POSLOVNEŽA iščemo dvosobno opremljeno stanovanje na Opčinah, v Barkovljah, v Sesljanu. Telefonirati na 7796688.
PRODAM renault 5 G TL 1100, letnik '83, v dobrem stanju, za 3.000.000. lin Tel. (0481) 81934.
MLAJŠA upokojenka išče delo kot gospodinjska pomočnica. Telefonirati na št. (003867) 85159.
PRODAM golf memphis, letnik '88. Klicati po 19. uri 226355.
PRODAM za polovično ceno 10 m cevi (10 cm premera) za peč na plinsko olje (kerosin). Telefon 361765.
AVTOMOBIL mini innocenti de tonuna-so, v odličnem stanju, 63.000 km, letnik '82, prodam za 2.500.000 lir. Telefonirati (0481) 78040
PRODAM motor honda 600 XL v dobrem stanju. Tel. 220324.
V GOTOVINI kupim kmetijo ali hišo tudi potrebno popravil z zemljiščem ^ mirnem kraju v jugozahodni Sloveni]1 * 3 * * * *' na Koprskem, na Postojnskem ali Cerkniškem. Ponudbe poslati na naslov-Elio Vascotto — poštno ležeče 6621v Sežana.
SLOVENKA — mlajša upokojenka bi s« zaposlila do 40 ur tedensko kot pom0 v gospodinjstvu pri situirani družini krajih do Benetk. Hrana in stanovanj® na vašem domu. Nastop v januarja-Pismenu ponudbe poslati na: ADlT p.p. 171 — 61001 Ljubljana.
HARD DISK 40 mega za računalnik m8' cintosh prodam. Tel. 302748 ob večernih urah.
PRODAM ford escort 1100 L, letnik B" cena 1.600.000. lir. Tel. (040) 416533.
MAJA in MARINO
vabita
danes, 24. novembra 1990, ob 20. uri na otvoritev obnovljene gostilne
-GUŠTIN«
v Zgoniku.
AVTONOMNA USTANOVA OBČINSKO GLEDALIŠČE »Giuseppe Verdi« - TRST
razpisuje javni natečaj
Avtonomna ustanova občinskega gledališča »Giuseppe Verdi« v Trsta razpisuje po sklepu Upravnega sveta z dne 15. maja 1990, javni natečaj izpiti za delovna mesta v Ustanovi:
vodja tehnične službe - scenski mojster	(1 mest®1
vodja krojačnice	(1 mes,°'
I. stopnja za tehnična dela
nesti)
mizarja
(2 m (2 m
esti)
ade^e
krojača / šiviljo IV. stopnja za tehnična dela
Natečaj je namenjen italijanskim državljanom.
Informacije (040)366636 - Gledališče »G. Verdi« urad za splošne zad (servizio affari generali)
Prošnje je treba dostaviti v roku tridesetih dni na naslov:	, j
-TEATRO COMUNALE »GIUSEPPE VERDI« - SERVIZIO AFFARI GENEB*
Riva Tre Novembre 1 - 34121 TRST	.
menjalnica				23. H-
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	fdcinc MILAN
Ameriški dolar		. 1114,05	1095,—	Japonski jen 		8,755
Nemška marka		.	750,42	740.—	Švicarski frank		888,85
Francoski frank ...	222,6	218,—	Avstrijski šiling		106,689
Holandski florint .	665,38	658,—	Norveška krona		192,32
Belgijski frank		.	36,323	35.—	Švedska krona			200,51
Funt šterling		2191,7	2150,—	Portugalski eskudo	8,543 11,862 851,2
Irski šterling		. 2002,85	1990,—	Španska peseta 		
Danska krona		195,65	192,—	Avstralski dolar		
Grška drahma		7,321	7,—	Jugoslov. dinar —	1550,1
Kanadski dolar		959,9	900,—	ECU		
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet sede 831	,1
Agencij« Do->„ 4,.®
Agencija
Petkov večerni klub
Gledališki igralec Gigi Proietti (na sliki) in TV voditelj Giancarlo Magalli se bosta od petka zvečer dalje, vsak teden in vse do prihodnjega februarja, pojavljala na ekranih druge mreže RAL Poleg gostov jima bodo ob strani še dolgonoge lepotice in vsi mladi voditelji, ki se potegujejo za letošnjo nagrado Riva, kateri je novi petkov variete posvečen. »Club 92 bo po zasnovi zelo klasičen variete,« je ob predstavitvi razložil Gigi Proietti, »s plesom, subretkami in skeči. Ustvarili bomo vzdušje za italijanske igralce in umetnike, ki so pripravljeni s koraki nazaj prehoditi svoj repertoar. Skupaj bomo odločili, katere trenutke italijanskega zabavnega dogajanja zadnjih dvajsetih let lahko ohranimo v spominu, katere pa predamo pozabi, vse ob upoštevanju bližnjega leta 1992, ko se bodo v Evropi tudi na področju umetnosti in varieteja podrle pregrade.« Ob isti priložnosti se je oglasil tudi Giancarlo Magalli, ki se po poletnih polemikah (zaradi vodenja nedeljskega varieteja Domenica in..) spet vrača k tesnejšemu sodelovanju z RAI 2. »Z Gigijem si bova zamenjala vlogi in istočasno eden drugemu segla v repertoarski zelnik,« je poudaril Magalli. »Sam bom skrbel za nagradne igrice z občinstvom, preizkušal pa se bom tudi v krajših operetnih in recitatorskih nastopih. Proietti pa bo v zameno moral prilagoditi svoje gledališke ritme televizijskim zahtevam. S skupnimi močmi bova morala tudi biti kos pravim glasbenim presenečenjem...«
film
sobota 20.30 RAI 3 Papillon (pust.) sobota 0.20 RAI 1 Cronaca di un amore (dram.) nedelja 14.10 RAI 3 Hair (glas.) nedelja 20.35 Rete 4 El Dorado (vestern) ponedeljek 22.45 Rete 4 Brivido nella notte (krim.) torek 22.35 RAI 3 La vergogna (dram.) torek 23.00 Telefriuli Tristana (dram.) torek 0.10 Rete 4 Chinatown (krim.) sreda 20.30 Telefriuli Duello mortale (dram.) četrtek 20.30 TMC La Pantera Rosa colpisce ancora (kom.)
petek 20.45 RAI 1 Clarence, il leone strabico (kom.)
glasba___________________________
nedelja 12.45 RAI 3 Sergiu Celibidache igra Brucknerja ponedeljek 23.10 RAI 1 Poklon Toscaniniju torek 21.05 TV Slovenija 1 Koncert z dir. Hamlischem
šport
sobota 14.30 RAI 1 EP v rugbyju: Italija-SZ sobota 23.25 RAI 2 Boks: Kalambay-Maldonado sreda 23.30 RAI 1 Košarka: Italija-Belgija četrtek 20.30 Italia 1 Nogomet: Milan-Sampdoria petek 22.40 RAI 1 Boks: Rosi-Jacquot petek 23.05 RAI 3 Pokal Davis: ZDA-Avstralija
ali
sobota 17.00 in nedelja 20.40 RAI 1 33. festival Zecchino d'oro sreda 22.30 Italia 1 TopVenti (glasbeni variete) petek 12.00 RAI 3 Antonij in Kleopatra (gledališče)

SOBOTA 24.11
RAI 1_________________________
7.00	Film: La colpa del marinaio (dram., VB 1952, i. D. Bogarde)
8.30	Tečaj španščine in nemščine
9.00	Dok. oddaja: Drugi obraz
9.30	TV film:La časa di via Garibaldi
11.10	Film: Gli acchiappacattivi (pust.,
ZDA 1986, r. Wess Craveri)
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Nan.: Benvenuti a Le Dune
12.30	Medicinska rubrika: Check-up
13.30	Dnevnik
14.00	Rubrika: Prizma
14.30	Sobotni šport: EP v rugbyju, Ita-lija-SZ
16.30	Sedem dni v parlamentu
17.00	33. festival Zecchino d'oro, vmes (18.00) vesti
19.20	Žrebanje lota
19.25	Nedeljski evangelij
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Variete: Fantastico '90
23.00	Dnevnik in Posebnosti TG 1
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.20 Film: Cronaca di un amore (dram., It. 1950, r. Michelangelo Antonioni, i. Lucia Bose, Massi-mo Girotti)
RAI 2__________________________
7.00	Risanke
7.55	Aktualno: Mattina 2
10.00	Jutranji dnevnik
10.05	Izobraževalna oddaja: Dosje o mladih - Ljubezen
10.35	Aktualno: Evropski dnevi
11.05	Nan.: L arca del dottor Bayer
12.00	Variete: Ricomincio da due
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Športna rubrika: Dribbling
14.00	Ricomincio da due (2. del)
15.40	TV napoved, žrebanje lota
16.00	Izobraževalna oddaja: Celuloid-ni otrok - Najboljši in najlepša
16.30	Rotosport: odbojka in košarka
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Una magnum per McOua-de (pust., ZDA 1983, r. Steve Carver, i. Chuck Norris)
22.25	Dnevnik - nocoj
22.40	Raziskava: Missione reporter -America anno zero
23.25	Nočni šport: boks Kalambay-Maldonado, vaterpolo
1.05	Film: II corpo scomparso (dram., ZDA 1942, r. W.Fox, i. B.Lugosi)
| RAI 3_____________________________
10.45	Koncerti RAI 3: Solisti Mednarodnih neapeljskih tednov (Schubert)
11.15	Spoznavati Alpe-Jadran
11.45	Pred 20 leti
12.15	Tednik: Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.25	Aktualno: Ambiente Italia
15.05	Sinhronizirano plavanje
15.50	Plavanje: trofeja Lavazza
16.40	Film: Mr. Smith va a VVashing-ton (kom., ZDA 1939, r. Frank Capra, i. James Stewart, Jean Arthur)
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Tednik o kulturi: On Off
20.30	Film: Papillon (pust., ZDA 1973, r. Franklin J. Schaffner, i. Steve McOueen, Dustin Hoffman, Vic-tor Jory)
23.00	Aktualnosti: Harem 0.05 Nočni dnevnik 0.35 Filmske novosti
0.45 Film: Chi c'e c'e (kom., It. 1987, r-i. Piero Natoli, i. Luisa Maneri)
Bodočnost ameriške družbe devetdesetih let
Kakšna je bodočnost ZDA ob koncu hladne vojne? Katere so kulturne, praktične, moralne in psihološke posledice, ko »obrambna kultura« ni več oporišče za večnarodnostnf ameriški svet, ko se ni treba več braniti pred »sovjetskim sovražnikom«? Nocojšnji prvi del niza America anno zero (ob 22.40 na RAI 2), ki sta ga pripravila Furio Colombo in Franco Lazzaretti (na sliki), otvarja novo sobotno obravnavo aktualnih tem pod skupnim naslovom Missione reporter.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5_____________
7.50	Nanizanka: La piccola grande Neli
8.25	Film: Che gioia vivere (kom., It.-Fr. 1961, r. Rene Clement, i. Alain Delon)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kviz: II pranzo e servi-to (vodi C. Lippi)
12.45	Rubrika: Gara TV
13.30	Kviza: Čari genitori,
14.15	II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.35	Variete: Buon comple-anno 1985
16.55	Dok.: Arca di Noč
17.55	Vikend v kinu
18.00	Kvizi: OK. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito
20.25	Varieteja: Striscia la notizia, 20.40 Sabato al circo
23.00	Nanizanka: Amen - La mattina dopo
23.30	Variete: Sfoghi
0.35 Nan.: Ellery Queen
1.35	Striscia la notizia
(pon.)
1.55	Nanizanki: Marcus Welby, 2.55 L ora di Hitchcock
RETE 4_____________
8.30	Nad.: Una vita da vivere, 9.30 Andrea Cele-ste, 10.00 Amandoti,
10.30	Aspettando il do-
mani, 11.00 Gosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nad.: Sentieri, 14.35 Marilena, 15.40 La mia piccola solitudine,
16.10	Ribelle, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital,
18.00	Febbre d'amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanke: Top Sec-ret, 20.35 Colombo - Il segreto di Nora Chan-dler, 22.05 Kojak - Una cupa domenica
23.05	Iz parlamenta 0.10 Filmske novosti 0.15 Film: Mano pericolosa (krim., ZDA 1953, r. Samuel Fuller, i. Richard Widmark, Jean Peters)
ITALIA 1_____________
7.00	Otroška oddaja
8.30	Nan.: Skippy, 9.05 Strega per amore, 9.40 Tarzan, 10.55 Riptide,
12.00	Charlie s Angels
13.00	Variete: Sette per uno
13.30	Rubrika: Calciomania
14.30	Reportaža: Jonathan
15.15	Variete: Musiča e!
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.45	Aktualnosti: Be Bop a Lula
19.30	Nan.: Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Film: L aereo piu paz-zo del mondo (kom., ZDA 1980, r. J. Abra-
hams-David in Jerry Zucker, i. Karim Abdul Jabbar)
22.20	Wrestling
23.05	Veliki boks 0.10 Nočni maraton
ODEON_______________
8.30	Nanizanke: T.H.E. Cat,
9.30	Le spie, 10.30 Ouattro in amore
13.00	Rubriki: Top motori,
13.30	Blu news
14.00	Dok.: Diario di soldati
14.30	Znanstvena rubrika: Beyond 2000
15.30	Film: Sogni di gloria (dram., r. Bob Nilsson, i. Bruce Dem)
17.00	Film: La grande mota (dram., Nem. 1961, r. Geza Radvany, i. Maria Schell)
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanka: Transformers
20.00	Rubrika: American bali (pon.)
20.30	Film: Risposta armata (pust., ZDA 1986, r. Fred Olen Ray, i. David Carradine, Lee Van Cleef)
22.00	Nanizanka: Houston Knights - Due duri da brivido
23.00	Film: Discesa alFinfer-no (dram., Fr. 1983, r. Fracis Girod, i. Sophie Marceau)
TMC_________________
8.30	Risanke: Snack
11.20	Snežni planet
12.15	Rubrika o motorjih
13.00	Šport show: motociklizem - SP v Superbikeu
17.20	Nanizanka: Due pazzi scatenati
18.20	Film: Come due gocce d acgua (vestern, ZDA 1983, r. Russell Kern, i. Sunshine Parker)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film:	Killer elite
(krim., ZDA 1975, r. Sam Peckimpah, i. James Caan, Robert Du-vall)
22.40	Film: Giocando con il brivido (krim., ZDA 1985, r. VVilliam Wi-lard, i. Anthony Geary, Shelley Hack)
0.30 Film: Non desiderare la donna d altri (dram., ZDA 1978, r. Delbert Mann, i. Louise Flet-cher, Wayne Rogers)
TELEFRIULI_________
15.00	Roza salon
15.55	Risanke
18.00	Dokumentarec: Črno in belo
19.00	Nanizanka
19.30	Dnevnik
20.00	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Niente rose per il commissa-rio Aletti (2. del)
21.45	Deželne vesti
22.30	Večerne vesti
23.00	Variete: Fatti e fattacci 0.15 Športne napovedi 0.30 Nočne vesti
TELE 4_____________


TV Slovenija 1________________|
8.30	Tečaj nemškega jezika
9.00	Angleščina za najmlajše
9.15	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček, 9.30 Lonček kuhaj, 9.40 Čebelica Maja, 10.05 Križem kražem, 10.35 Infantinjin rojstni dan (O. Wilde), 11.15 nan. Alf, 11.40 Zgodbe iz školjke
12.15	Naša pesem '90
12.55	Videogodba
13.49	Glas. odd.: Lepa naša domovina
14.15	Film: Otroka kapitana Granta (mlad., ZDA 1972, i. H. Mills)
15.50	Žarišče (pon.)
16.20	Nan.: Družinske vezi (pon.)
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Balkansko prvenstvo v košarki:
Jugoslavija-Bolgarija (iz Skopja)
18.30	Dokumentarec: Divji svet živali
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik, vreme, Utrip
20.20	Žrebanje 3x3, nato Ona + on
22.10	Dnevnik, šport in vreme
22.30	Nočni program Sova, vmes nan. Zlata dekleta in S kraja dogodka ter film Ulica Delancy (dram., ZDA 1975, r. James Frawley)
TV Koper______________________
11.15	Nogomet - nemško prvenstvo
13.00	Rubrika o košarki: Assist
13.30	Rubrika o odbojki: Supervolley
14.00	Ameriški nogomet NFL
15.30	Nogomet - nemško prvenstvo
17.30	Nogomet - angleško prvenstvo
19.00	TVD Stičišče
19.25	Rubrika: Jutri je nedelja
19.30	Otroška oddaja
19.50	Film: Una vita lunga un giorno
21.15	Nanizanka: Mod Sguad e i ra-gazzi Creer
22.00	TVD Novice
22.15	Tenis - ATP tour
23.15	Nogomet- angleško prvenstvo
1.00	Nogomet- špansko prvenstvo
TV Slovenija 2_______________
14.00	Šahovska olimpiada (pregled)
14.15	Videonoč (pon.)
19.00	Nanizanka: Pri Huxtablovih
19.30	Dnevnik
20.15	Film: Miza za pet (dram., ZDA 1983, r. Robert Lieberman, i. John Voihgt, Richard Crenna)
22-15 Dobrodelni koncert (iz CD)
• RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in Koledar; 7.30 Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Veliki uspehi Beatlesov; 9.30 Vraže in čarovnije pri nas; 9.45 Orkestralna glasba; 10.10 Koncert v repentabrski cerkvi; 11.30 Potpuri; 12.00 Rezija in Kanalska dolina; 12.30 Istrumentalni solisti; 12.40 Srečanje oktetov Primorske; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ne-diški zvon; 14.50 Glasbeni sprehodi;
16.10	Mi in glasba: srečanje mladih slovenskih glasbenikov treh dežel;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Odprti prostor; 17.40 Jazzovski utrip; 18.00 Igra: Bog se zame ne meni (J. Povše);
18.50	Orkestri; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00,
24.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Pionirski tednik;
9.05	Izobraževalna oddaja; 9.15 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Šaljivci so med nami; 12.10 Čestitke poslušalcev; 14.40 Radijski Merkurček;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik;
18.05	Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli;
20.00	Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Kratka radijska igra; 22.40 Veliki orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 14.35 Pesem tedna;
15.00	Kviz o avtomobilih in avtomobilizmu; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije naj po telefonu; 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Popevka po naročilu; 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 V istrskem narečju; 11.30 Čudovitih sedem; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Popevka; 15.00 Sestanek z...; 16.00 Glasbena oddaja; 16.32 Hot hits; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumenti; 19.00 Folk; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 15.00 Glasba po željah; 23.30 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Carla Fracci
Carla Fracci, nedvomno najbolj znana italijanska plesalka, ima za seboj že pol stoletja. Morda je zaradi tega sklenila, da je prišel čas za nekakšen obračun o svojem življenju, čeprav je še daleč od tega, da bi zapustila odrske deske in balet, saj je prav v teh dneh nastopila v Parizu v vlogi Gi-selle. Slavna baletka je z režiserko Cristi-no Nuzzi posnela film, ki bo na sporedu po drugi TV mreži RAI še pred koncem leta in v katerem pripoveduje o svojem poklicnem in zasebnem življenju.
Film z naslovom Profil umetnice so pred kratkim predstavili v gledališču La Pergola v Firencah na pobudo Italijanske zveze za boj proti raku. V njem Carla Fracci sama povezuje razne arhivske posnetke, ki jo prikazujejo na odru, med dolgimi, utrudljivimi vajami, v napetih trenutkih pred vstopom na oder, pa tudi na plesu v disko klubu in s sinom Francescom ter možem, režiserjem Beppejem Menegattijem.
Med predpremiero je bila 50-letna plesalka med občinstvom v dvorani, v beli obleki in z razpuščenimi dolgimi lasmi, kot bi bila stopila v dvorano naravnost s platna, prav takšna, kakršna je bila leta 1955, ko je prvič nastopila. Tri leta pozneje je bila okronana za prvo plesalko v milanski Scali. Kljub slavi je s cilindrom na glavi sproščeno zaplesala z dolgonogima dvojčicama Kessler. Pred leti pa se je preizkusila tudi kot igralka v TV nadaljevanki o italijanskem skladatelju Verdiju.
MR. SMITH VA A WASHINGTON — Mr. Smith Goes To VVashington — Gospod Smith gre v VVashington, ZDA 1939.
V soboto, 24. novembra, ob 16.40, RAI 3.
Filmska komedija. Mladi in čudaški skavtski vodja, ki ga zabavno in ironično pooseblja James Stewart, je nepričakovano izvoljen v ameriški senat. Krajevni veljaki so ga izbrali zaradi politične neizkušenosti in naivnosti, da bi nevede zastopal njihove interese. Toda novopečeni politik se kmalu znajde v zahtevni vlogi, kljubuje raznim »zainteresiranim« zahtevam in se celo proslavi z zgodovinskim govorniškim nastopom v parlamentu proti vsemogočnemu trustu in pokvarjenemu senatorju, ki ga hočeta izigrati. Italijansko-ameriški režiser Frank Capra tudi v tej vedri in barviti mali komediji prikaže zagon in ideale ameriške družbe, ki je v poznih 30. letih predvsem z Roosveltovim politično-reformnim planom premagala veliko gospodarsko krizo in ponovno vzcvetela.
/	'N
VIDEO NOTES
Oddaja:_________________
Postaja:...............
Ura:.............^______
\________________________J
RAI 1
RAI 2
RAI 3
7.00	Film: II segreto di stato (kom., ZDA 1969, r. Stanley Kramer, i. Anthony Quinn, Virna Lisi)
9.15	Kvarkov svet: Dingo, prav poseben pes
10.00	Zelena linija Magazine
10.50	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Zelena linija
13.00	Nedeljski tednik: TG l'una
13.30	Dnevnik
14.00	Igra: Toto-TV Radiocorriere
14.05	Variete: Domenica in...
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
18.10	Športni pregled: 90. minuta
18.40	Domenica in... (zadnji del)
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	33. otroški festival Zecchino d'o-ro (voditelja Cino Tortorella, Li-via Azzariti)
22.15	Športna nedelja
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.20 Film: Jankee (vestern, It. 1966, r. Tinto Brass, i. Philippe Leroy, Jacgues Herlin)
7.00	Risanke
7.55	Aktualno: Mattina 2
10.00	Dnevnik
10.05	Film: Notre Dame de Pariš (dram., Fr.-It. 1956, r. Jean De-lannoy, i. Anthony Ouinn, Gina Lollobrigida)
12.00	Variete: Fuori onda (vodi Raffaella Carra)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Rubrika: Nonsolonero
13.45	Variete: Ricomincio da due
16.50	Dokumentarec: Free Dog
18.00	Rubrika: Studio Stadio - 13. avtomobilski rally v Monzi
18.30	Nogomet A lige
19.45	Dnevnik in vreme
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
21.05	Nadaljevanka: Beautiful
22.10	Variete: Scrupoli
23.15	Dnevnik - nocoj
23.30	Rubrika o židovski kulturi
24.00	Dok.: La Rinascenza a Firenze 0.30 Umbria Jazz ’90: Take 6
0.45 Film: A mezzanotte corre il ter-rore (srh., ZDA 1942, r. Wallace Fox, i. Bela Lugosi, John Archer)
RAI 3_____________
10.50	Varite: Dancemania
11.20	Film: II canto delLUorno Ombra (krim., ZDA 1947, r. Edward Buz-zell, i. VVilliam Powell)
12.45	Veliki interpreti: Sergiu Celibi-dache igra simfonijo št. 9 v d-molu (Anton Bruckner)
14.00	Deželne vesti
14.10	Film: Hair (glas., ZDA 1979, ri. Miloš Forman, i. John Savage, Treat Williams)
16.15	Gledališče: Hommelette for Hamlet (po Julesu Laforgueju, r-i. Carmelo Bene, i. Ugo Trama)
17.25	Film: Scene da un matrimonio (dram., Šve 1973, r. Ingmar Bergman, i. Liv Ullmann, Bibi An-dersson)
18.13 Drobci
18.35	Rubrika: Domenica gol)
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Drobci
20.30	Aktualno: Chi l'ha visto?
23.15	Nočni dnevnik
23.40	Deželni nogomet
Posvečeno življenjskim težavam priseljencev
Že tret nero (ob sledičnega rasističnega tedna v teden posvetila
(na sliki) bo iz četrturno pozornost nelahkim življenjskim
pogojem priseljencev v novi stvarnosti, njihovemu včasih brezupnemu potegovanju za delovno mesto in primerno bivališče, ne nazadnje tudi problemu težavnega sožitja med različnimi kulturami.

ZASEBNE TV
POSTAJE ■
CANAIE S____________
8.40	Nabožna oddaja
9.25	Dokumentarec: Arca di Noe
10.30	Aktualno: II Girasole,
11.00	Block Notes
12.00	Varieteja: Anteprima,
12.30	Rivediamoli
13.00	Superclassifica Show
14.15	Variete: Nedelja v
kinu
14.25	Film: In nome del po-polo italiano (kom., It. 1971, r. Dino Risi, i. Ugo Tognazzi, Vitto-rio Gassman)
16.35	Nedelja v kinu (2. del)
17.00	Nanizanka: I cingue del guinto piano
17.30	Aktualnosti: Nonsolo-moda
18.00	Kviza: O.K. II prezzo e giusto! 19.45 La ruota della fortuna
20.30	Film: Fantozzi va in pensione (kom., It. 1989, r. Neri Parenti, i. Paolo Villaggio, Milena Vukotic)
22.30	Variete: Dieci e lode
23.00	Aktualnosti: Nonsolo-moda
23.30	Italija sprašuje
0.35 Nanizanki: Marcus Welby M. D„ 1.35 Uora di Hitchcock
RETE 4_______________
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Nanizanka: Occhio su Hollywood
9.00	Rubriki: Cadillac, 9.30 Veliki golf
10.30	Ekološka oddaja: Gaia - Projekt za okolje
11.00	Rubrika: Ciak
11.45	Vikend v kinu
11.50	Vesti iz parlamenta
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
13.45	Nadaljevanke: Marile-na, 16.10 La mia picco-la solitudine, 17.20 Ri-belle, 18.30 La donna del mistero
20.35	Film: El Dorado (vestern, ZDA 1976, r. Ho-ward Hawks, i. John Wayne, Robert Mit-chum)
23.30	Koncert v Scali: Ric-cardo Muti dirigira Mozartovo Rekvijem
0.15 Film: La bionda di Pechino (krim., Fr.-it,-Nem. 1967, r. Nicholas Gessner, i. Mireille Dare, Claudio Brook)
ITALIA 1____________
7.00	Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke
10.25	Filmske novosti
10.30	Rubriki: Šport v ZDA,
12.20	Guida al campio-nato
13.00	Tednik: Grand Prix
14.00	Aktualno: Be Bob a Lula, 14.45 Domenica Zip
16.00	Otroški spored: Bim bum bam in risanke
18.00	Nan.: Nata libera
19.00	Risanke
20.30	Variete: Paperissima
21.00	Šport: Pressing
22.30	Variete: Mai dire gol
23.00	Film: Interno berline-se (dram., It.-ZRN. 1985, r. Liliana Cavani,
i. Gudrun Landgrebe, Kevin McNally)
1.20	Rock opolnoči: Billy Idol
2.20	Nanizanka:	Mike
Hammer - La signora avvocato
ODEON________________
8.30	Nanizanke: Arthur, re dei britanni, 9.30 T.H.E. Cat, 13.00 Cap-tain Power
13.30	Film: Attenti a guella pazza Rolls Royce (kom., ZDA 1977, r-i. Ron Howard)
15.00	Film: Tempo di vitto-rie (pust., ZDA 1978, r. Joseph Ruben, i. Scott Jacoby)
16.30	Film: Don Milani (biog., It. 1976, r. Alfrede Angeli, Edoardo Torricella)
18.00	Nanizanka: Gli inaf-ferrabili
19.00	Filmi in risanke
20.00	Rubrika: Sportacus
20.30	Film: Indians (dram., ZDA 1975, r. Richard Heffron, i. John Whit-more, Sam Elliot)
22.30	Dok.: Diario di Soldati
23.00	Film: Tarantele - II volo della morte (srh., ZDA 1977, r. Stuart Hagman, i. Claude Akins)
0.30 Nanizanka: II classici delFerotismo
TMC_________________
8.00	Risanke: Snack
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Nedelja na TMC
12.30	Koncert: San Diego University State Band
14.00	Film: Tempo di vivere (dram., ZDA 1958, r. Douglas Sirk, John Gavin, Liselotte Pul-ver)
17.15	Film: Gianni e Pinotto nella legione stranie-rana (kom., ZDA 1950, r. Charles Lamont, i. Lou Costello, Bud Abbott)
19.00	Dokumentarna oddaja: Neurejeni potopis
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete: Galagoal
22.30	Film: Se avessi un mi-lione (kom., ZDA 1932, r. Ernst Lubitsch, i. Gary Cooper)
24.00	Film:	Tempesta
(dram., ZDA 1982, r. Paul Mazursky, i. John Cassavetes)
TELEFRIULI_________
13.00	Športne napovedi
13.30	Furlanske zgodbe
14.00	Praznično ozračje
19.00	Športne vesti
20.00	Kronika iz parlamenta
20.30	Film: II virginiano (pust., ZDA 1946)
22.00	Nan.: Chopper One
22.30	Športne vesti
24.00	Aktualno: Prva stran
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
	
TV Slovenija 1	|	|	TV Koper
8.15 Otroška matineja: Živ žav, 9.10 nanizanka Hov!
9.35 Dok. oddaja: Gradovi (11. del)
10.10 Dokumentarni niz: Zgodba o Hollywoodu (8. del)
11.00	Domači ansambli: Fantje treh dolin
11.30	Kmetijska oddaja
12.20	Prisluhnimo tišini
13.00	Titanic (pon.)
14.30	Nad.: Alternative 4 (pon. 4. dela)
15.30	Sova: ponovitev nanizank Zlata dekleta in S kraja dogodka
16.55 Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Film: Žandar v New Yorku (kom., Fr. 1966, r. Jacgues Gira-ult, i. Louis De Funes, Michel Galabru)
18.50 Risanka, Mernik in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Primož Trubar (D, Jančar, i. Polde Bibič, 1. del)
21.20	Zdravo
22.40 Dnevnik, šport in vreme
23.05	Nočni program Sova, vmes nanizanki Doktor Doogie Howser in S kraja dogodka
10.00	Rubrika o ribolovu: Fish Eye
10.45	Dokumentarec: Čampo Base
13.30	Športni pregled: Sportime Do-menica
18.30	Supervvrestling
19.00	TVD Stičišče 19.25 Otroška oddaja
19.45	Video glasba: Tutti frutti (pon.)
20.30	TV debata
21.15	Nanizanka: Mod Sguad
22.00	TVD Novice
22.15	Eurogolf - evropski turnirju
23.15	Dokumentarec: Čampo Base 1.00 Rubrika: Fish Eye (pon.)
TV Slovenija 2_______________
10.00	Oddaja za JLA in film
13.00	Športno popoldne, vmes (15.00) namizni tenis (iz Niša) in (17.00) balkansko prvenstvo v košarki: Jugoslavija-Grčija (iz Skopja)
19.30 Dnevnik
20.00	Dokumentarna niza: Veselje do lepe oblike, 20.45 Vulkani
21.15 Dok. oddaja: Žetev '90
22.05 Športni pregled
■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu;
9.45	Dnevni pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Kozorog (France Bevk);
10.50	Glasbena oddaja: Soft mušic;
11.00	Za smeh in dobro voljo; 11.10 Glasbeni potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Variete: Ulica Castaldi (8. oddaja); 14.55 Country glasba; 15.30 Šport in glasba: dogodki, rezultati, komentarji in intervjuji;
17.00	V studiu z vami: Sergej Verč;
19.20	Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Jutranji koledar; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Preludij; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba;
13.20	Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17,05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Humoreska tedna: Smo ali nismo (Slavko Kolar); 18.30 Operne melodije;
19.35	Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer;
22.00	Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Za prijeten konec dneva;
23.05	Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočni program - glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah;
12.30	Aktualno: Primorski dnevnik;
14.35	Pesem tedna; 14.45 Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset;
18.30	Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15,	12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
7.00	Simfonija zvezd; 7.30 Filmska glasba; 8.00 Nedeljska oddaja; 8.25 Popevka tedna; 9.00 Avtorska popevka;
9.30	Mixage; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Čudovitih 7; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Šport in glasba; 18.00 Lestvica Long Playing plošč; 19.00 Glasba; 19.30 Šport; 20.00 Nočna glasba.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice Pinka Tomažiča; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Strastna ljubezen
Italijanska operna in klasična glasba doživljata te dni neverjeten uspeh na japonskih tleh, predvsem po zaslugi izvajalcev, samih uglednih imen italijanskega glasbenega sveta.
Tako so sopranistki Katii Ricciarelli (na sliki) po koncertu Donizettijevih, Rossinijevih, Verdijevih in Puccinijevih arij desetkrat s ploskanjem »izsilili« dodatek. Njena japonska turneja predvideva skupno šest recitalov, štiri v Tokiu in dva v Osaki. Naj-večje presenečenje pa je italijanska sopranistka doživela med javnim pevskim tečajem, ko so jo za priložnostni izpit zaprosili tudi številni japonski profesorji, na tokijski umetnostni univerzi pa ji je pozorno prisluhnilo 1.500 študentov, kar potrjuje nenavadno strastno ljubezen Japoncev do italijanske šole opernega petja. Otvoritveni koncert njene turneje so neposredno prenašali po radiu, televizijski posnetek pa bo na vrsti že prve dni decembra. Ob tem je bila Ricciarellijeva deležna laskavih pohval, v katerih jo označujejo kot »neverjetno mojstrsko pevko v podajanju glasovnih odtenkov s tehniko, ki je nobena možna tekmica ne more doseči«.
Skoraj istočasno je dirigent Giuseppe Si-nopoli z interpretacijo celotnega Mahlerje-vega simfoničnega opusa slavnostno otvo-ril novo koncertno dvorano v Tokiu. Nastop Alda Ceccata je le teden dni prej izvabil navdušeno četrturno ploskanje, ki je po izvajanju dveh znamenitih del Beethovna in Schuberta nagradilo tudi orkester in zbor berlinske Staatskapelle Oper. Italijanski uspeh je kronal še krstni nastop na Japonskem dirigenta Bruna Apree, ki je ob izvajanju Tokyo Simphony Orchestre in nekaterih priznanih opernih pevcev z Mozartovim Don Giovannijem otvoril letošnjo operno sezono v Tokiu.
PRIMOŽ TRUBAR, Jug. (Slov.) 1987.
V nedeljo, 25. novembra, ob 20.05, TV Slovenija 1.
TV nadaljevanka v štirih delih. Znani slovenski literat, dramatik in avtor scenarijev {Razseljena oseba) Drago Jančar je po lastnem gledališkem tekstu napisal še scenarij za TV nadaljevanko in celovečerni film Heretik, ki ju je režiral veteran slovenske televizije in gledališča Andrej Stojan, o zrelih letih Primoža Trubarja, snovalca slovenske pisane besede in velikega duha evropskega protestantizma. V zgodovinski sliki, ki po vizualnem in dramaturškem izrazu spominja bolj na dramo kot na pristno televizijsko-filmsko delo, sta še posebej izrazita podoba in svojski nastop glavnega protagonista Trubarja - heretika v interpretaciji Poldeta Bibiča, ki s številnimi drugimi vidnimi igralci (Stevo Žigon, Ivo Ban, Boris Juh, Bernarda Oman) podaja skoraj avlično podobo težkih in junaških časov rojevanja izvirne slovenske jezikovnosti in kulture.
/ V 1	D E 1	O NOTES	
Ode Ros Ura V	aja-		
	tata:		
	1		
			ib		

PONEDELJEK. 26.11
RAI 1_________________________
6.55 Aktualno: Uno mattina 10.15 Nadaljevanka: Santa Barbara
11.00	Jutranji dnevnik
11.05	Film: Le due tigri (pust, It. 1941, r. Giorgio Simonelli, i. Massimo Girotti, Sandro Ruffini), vmes (11.55) vreme in vesti
13.00	Variete: Fantastico bis
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet: Dinozavri
14.50	Risanke
15.00	Sedem dni v parlamentu
15.30	Ponedeljkov šport
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.30	Nabožna oddaja in vesti
18.05	Nan.: Cose dell altro mondo
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Politična tribuna
20.45	Film: Un tassinaro a New York (kom., It. 1987, r-i. ALberto Sordi, i. Anna Longhi)
22.50	Filmske novosti
23.00	Dnevnik
23.10 Koncert: Poklon Toscaniniju
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
| RAI 2_____________________________
7.40	Nanizanki: Lassie, vmes risanke
8.40	Nanizanka: Adderly
9.30 Božanska komedija: Nebesa
10.00	Rubrika o protestantizmu
10.30	Film: Le due sorelle (dram., It. 1951, r. Mario Volpe, i. Vera Carmi, Enzo Fiermonte)
11.50 Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in Diogenes
13.30	Rubrika o gospodarstvu
13.45	Nad.: Beautiful, 14.10 Ouando si ama, 14.55 Destini
15.20 Film: Mafioso di mezza tacca (kom., ZDA 1972, r. Cy Howard, i. Lynn Redgrave)
17.00	Kratke vesti in Videocomic
17.45	Nanizanka: Alf
18.10 Casablanca, šport, Rock cafe
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick
21.35 Aktualno: Mixer
23.15 Nočni dnevnik (Pegaz, dosje, pogled v tuje dnevnike), vreme in dnevni horoskop
0.10 Film: Caro papa (dram., It. 1979, r. Dino Risi, i. Vittorio Gassman)
| RAI 3____________________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Tečaj angleščine in francoščine, Pozor, so tudi otroci tu!, Razvojna psihologija, Pravosodje za mladoletnike
14.00	Deželne vesti
14.30	Raziskava o mestnem vesolju
15.30	Mali nogomet: Aosta-Civitavec-chia (iz Aoste)
16.00	Streljanje
16.30	Nogomet: A tutta B
17.40 Nanizanka: Throb
18.05 Dokumentarna oddaja: Geo
18.35 Dok.: Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Ponedeljkov deželni šport
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina spedita da Andrea Barbato
20.30	Ponedeljkov proces
22.25 Večerni dnevnik
22.30	Resnične zgodbe: Otroci v Palermu (vodi Anna Amendola)
23.50 Nočni dnevnik
Resnične otroške zgodbe sredi nasilja
RAI 3 posveča ponedeljkov poznovečerni pas zanimivi tematiki -resničnim življenjskim zaodbam. V nizu Storie vere bodo nocoj (ob 22.30) »spregovorili« mlajši prebivalci Palerma: otroci med 7. in 13. letom, ki preživljajo leta odraščanja med nasiljem in katastrofami, med propadajočimi stavbami starega zgodovinskega središča in hišami z ograjami iz bodeče žice. Njihovo življenje bi večkrat lahko primerjali prej Dantejevemu peklu kot pa vedremu otroškemu svetu.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
ČARALE 5_____________
7.50	Nanizanka: La piccola grande Neli
8.25	Film: Ouasi una truffa (kom., ZDA 1960, r. Guy Hamilton, i. James Mason)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kvizi: II pranzo d servi-to, 12.45 Tris, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.30	Variete: Buon comple-anno 1986
16.55	Kvizi: Doppio slalom,
17.25	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Striscia la notizia
20.40	Film: Robocop (fant., ZDA 1987, r. Paul Ver-hoeven, i. Peter Wel-ler, Nancy Allen)
22.50	Nan.: Časa Vianello
23.20	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.00	Striscia la notizia
1.15	Nan.: Marcus Welby,
2.15	L ora di Hitchcock
RETE 4____________
8.30	Nad.: Una vita da vive-re, 9.15 Andrea Cele-ste, 9.45 Amandoti,
10.15	Aspettando il do-mani, 10.45 Cosi gira il mondo
11.25	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Marilena,
15.40	La mia piccola solitudine, 16.10 Ribel-le, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 18.00 Febbre d'amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nan.:TopSecret
20.35	Nadaljevanka: La don-
na del mistero
22.45	Film: Brivido nella notte (dram., ZDA 1971, r-i. Clint Eastwo-od, i. Jessica VValter) 0.55 Film: La strada senza nome (krim., ZDA 1948, r. William Keig-hley, i. Mark Stevens)
ITALIA 1___________
7.00	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
8.30	Nanizanke: Škippy,
9.05	Strega per amore,
9.40	Tarzan, 10.50 Rip-tide, 12.00 Charlie s Angels, 13.00 La fa-miglia Bradford, 14.00 Happy days, 14.30 Su-percar, 15.30 Compa-gni di scuola
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.45	Nanizanke: Il mio ami-co Ultraman, 19.30 Časa Keaton, 20.00 Cri Cri
20.30	Film: Round Midnight (dram., Fr.-ZDA 1986, r.
Bertrand Tavernier, i. Dexter Gordon, Fran-cois Cluset)
23.10	Aktualnosti: Buzz
23.45	Film:	Beat Street
(kom., ZDA 1983, r. Stan Lathan, i. Guy Davis)
0.55 Nanizanka:	Mike
Hammer
OPEON_______________
7.00	Matineja Trivenete
13.00	Risanke
14.45	Variete: Telemeno
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.00	Tedni o lepoti: Fitness
16.30	TV film: Il nemico dei Kennedy (biog., ZDA 1984, r. Michael O1-Herlihy, i. Nicholas Campbell, 1. del)
18.00	Nanizanka: Gli inaf-ferrabili
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
20.30	Film: Amori miei (kom., It. 1978, r. Steno, i. Johnny Dorelli, Monica Vitti)
22.30	Aktualno: Contintasca
23.00	Film: Desordre (dram., Fr. 1986, r. Olivier As-sayas, i.’Remi Martin)
0.30 Nanizanka: I classici dellerotismo
TMC_________________
8.30	Nanizanke: Get Smart,
9.00	L enigma, 10.00 Adorabili creature
10.30	Nad.: Terre sconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Prijateljska narava
13.00	Šport in dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: Il cuore come una mota (dram., ZDA 1984, r. Jonathan Kaplan)
17.00	Aktualno: Ženska TV
17.50	Nanizanki: Autostop
per il cielo, 18.55 Doris Day Show
19.30	Variete: Cera guesto...
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Il mistero della signora scomparsa (krim., VB 1979, r. An-thony Page, i. Angela Lansbury)
22.20	Variete: Ladies & Gen-tleman
23.55	Večerne vesti in šport
23.10	Mednarodni prenosi 0.15 Film: L’ultimo degli indifesi (dram., ZDA 1980, i. Henry Fonda)
TELEFRIULI_________
15.00	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra:Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Zelena dežela
20.30	Ponedeljkova košarka
22.30	Nočne vesti
23.00	Čakajoč na polnoč
24.00	Nan.: Chopper One 0.30 Nočne vesti
TELE4______________
F I L M TEDNA
■ SLOVENSKE MREŽE
I TV Slovenija 1	|
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: Miti in legende islamskih ljudstev -Rustem in Sohrab, 9.10 Ciciban, dober dan
9.20	Mozaik. Mladinski pevski festival Celje: Dekliški zbori, 9.55 Utrip, 10.10 Zrcalo, 10.25 Mernik
10.40	Video strani
15.20	Video strani
15.30	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Mozaik. Zdravo (pon.)
18.25	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Miš, 18.45 Čebelica Maja
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Gluhi mož na meji (A. Hieng, i. Stane Sever)
21.25	Osmi dan
22.15	Dnevnik in vreme
22.35	Tisti čas - koncert poezije
23.25	Nočni program Sova, vmes nanizanki Alfred Hitchcock vam predstavlja in S kraja dogodka
0.40 Video strani
| TV Koper_________________________
12.30	Dok.: Čampo Base, vmes (13.00) Superwrestling
15.45	Eurogolf - evropski turnirji
16.45	Wrestling Spotlight
17.30	Nogomet - argen. prvenstvo
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Otroška oddaja
20.00	Glasba na TV: Joan Faulkner
20.30	Rubrika: Lunedi Šport
21.00	Dok.: Camel Trophy
21.30	TVD Novice
21.45	O zamejskem športu: 6. krog
22.30	Športna parada: Šport Parade
23.15	Eurogolf - evropski turnirji
0.15 O boksu: Speciale Bordo Ring
TV Slovenija 2________________
16.00	Poskusni satelitski prenosi
17.30	Studio Ljubljana
19.30	Dnevnik
20.00	Glasb, odd.: Lepa naša domovina
20.35	Dok. oddaja: Po sledeh napredka
21.05	Športna oddaja: Sedma steza
21.25	Omizje: Plebiscit
RADIO ■ RADIO ■ RADIO ■
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica;
8.10	Vozlišča; 9.00 Valčki in polke; 9.30 Doživljati rojstvo; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Lahka glasba; 12.00 Portreti in srečanja; 12.15 Orkestralna glasba; 12.40 Cecilijanka 1990; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Tako ali drugače?; 14.30 Naravoslovje malo drugače; 14.50 Evergreeni; 15.30 Južnoameriška foklora; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Aladinova svetilka; 17.40 Mladi val: Kinotto; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00,
21.00,	22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Lepljenka; 8.25 Rin-garaja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola;
14.20	Mladi glasbeniki; 14.40 Merkur-ček; 15,00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali;
19.35	Lahko noč otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan,
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska;
7.35	Kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Kp; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Interna "52"; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanje z...; 16.00 Moderato con brio; 16.32 Hot hits;
18.00	Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro;
12.00	Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 19.30 Zmenek s psihologom (pon.); 20.30 Loža v operi, nato glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
m
Okrog polnoči
ROUND MIDNIGHT — A mezzanotte circa — Autour de minuit, ZDA-Fr. 1986 Režija: Bertrand Tavernier □ Scenarij: David Rayfiel □ Montaža: Azmand Psenny □ Glasba: Herbie Hancock □ Fotografija: Bruno De Key-zer □ Scenografija: Alexandre Trauner □ Igrajo: Dexter Gordon, Fran^ois Cluzet, Gabriel-le Haker, Sandra Reaves-Phillips, Lonette McKee, Christine Pascal, Herbie Hancock TV premiera v ponedeljek, 26. novembra, ob 20.30, na Italia 1
Dramatični film. Ljubiteljem jazza se tokrat ponuja posebna filmsko-glasbena poslastica, in sicer eden najbolj uspelih filmov o jazzu in o čudežnem, eksistencialno bogatem življenju ob tej glasbeni zvrsti.
Francoski »izobraženi« režiser Bertrand Tavernier {Urar iz St. Germaina, Smrt v živo, Nedeljski piknik) je ustvaril prisrčen in doživet poklon posebno priljubljeni jazzovski zvrsti, toplemu in sončnemu be bopu, ki je v 50. letih z velikim uspehom prodrl tudi v kultne jazz lokale Evrope, denimo, v sloviti pariški Blue Note, kjer se pravzaprav odvija večji del Tavernierjeve zgodbe. Skozi namišljeni lik saksofonista Dalea Turnerja, ki ga pooseblja resnični jazz glasbenik Dexter Gordon, je skušal režiser poustvariti življenjske poteze dveh resničnih protagonistov be bopa: pianista Buda Powella in saksofonista Lesterja Yo-unga. Dexter Gordon z veliko mero avtentičnosti izpričuje ves šarm, vse bogastvo, a tudi tragiko njunih intenzivnih in prehitro izpetih življenj. Še posebno simpatično in celo ganljivo je njegovo prijateljstvo s pariškim varuhom Francisom (Frangois Cluzet), ki skuša po vsej sili rešiti velikega umetnika pred propadom...
Tavernier je z odličnimi scenografskimi in fotografskimi prispevki prepričljivo rekonstruiral vzdušje legendarnih jazzovskih večerov v lokalu Blue Note, pri čemer so izvrstno sodelovali jazz izvajalci in igralci, kot so Herbie Hancock, Billy Higgins, Wayne Shorter, John McLaughlin, Tony Williams.
DESORDRE — Zmešnjava, Fr. 1986
V ponedeljek, 26. novembra, ob 23. uri, na Odeon.
Dramatični film. Mladi navdušenci Yvan, Anne in Henri nehote zagrešijo umor: med krajo v podeželski trgovini z glasbenimi inštrumenti jih zaloti mladi trgovski vajenec, zato ga ubijejo. Policija jim nikakor ne more priti do živega, toda njihova usoda je zaznamovana za vselej. Hudo in boleče so prizadeti tudi vsi njihovi znanci, ki so na katerikoli način priče njihove zlasti notranje drame. Razmeroma mladi francoski režiser Olivier Assayas izhaja iz filmske kritike, saj je bil urednik ugledne revije Cahiers du Cinčma, vendar ni posnel klasičnega družbeno-kritičnega filma o mladih prestopnikih, ki je značilen za francosko kinematografijo, pač pa rezko in zrelo delo, ki brez nepotrebne očetovske potuhe izraža življenjskost in tudi nemir mladega rodu. V ta namen je uporabil zelo pristno glasbeno kuliso in izrazito »umazano«, nespektakularno fotografijo.
f VIDEC	) NOT	ES
Oddaja:	.	IM
■ Postaia:		-
Ura:	.		
		
L
^ S
N O
RAI 1_________________________|
6.55	Aktualno: Uno mattina
10.15	Nadaljevanka: Santa Barbara
11.00	Jutranji dnevnik
11.05	Film: L'impareggiabile Godfrey (kom., ZDA 1957, r. Henry Kos-ter, i. Davin Niven), vmes (11.55) vreme in kratke vesti
13.00	Variete: Fantastico bis
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet: Za človekom
14.45	Risanke
15.00	Italijanske kronike
15.30	Nagrada Tagete '90
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Iz parlamenta in kratke vesti
18.05	Nan.: Cose dell altro mondo
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Aktualno: Sodobna vprašanja
21.35	Film: A scuola con papa (kom.,
ZDA 1986, r. Alan Metter, i. Rod-ney Dangerfield, Sally Keller-man), vmes (22.40) dnevnik
23.25	Velike razstave
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.40 Petrarcov Canzoniere
| RAi 2_____________________________
7.40	Nanizanki: Lassie in risanke
8.40	Nanizanka: Adderly
9.30	Tečaj španščine in nemščine
10.00	Film: Vivere insieme (kom., ZDA 1952, r. George Cukor)
11.50	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in Diogenes
13.30	Gospodarstvo in polit, tribuna
14.00	Nad.: Beautiful, 14.25 Ouando si ama, 15.10 Destini
15.35	Film: La pištola non basta (vestern, ZDA 1956, r. Harray Hor-ner, i. Anthony Quinn)
17.00	Vesti in Iz parlamenta
17.10	Videocomic
17.45	Nanizanka: Alf
18.10	Casablanca, šport, Rock cafe
18.45	Nan.: Un giustiziera a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Nessuna pieta (krim., ZDA 1986, r. Richard Pearce, i. Richard Gere, Kirn Basinger)
22.15	Videocomic
23.15	Daljši dnevnik, vreme, horoskop
0.20 Film: Ali that Jazz (glas., ZDA
1979, r. Bob Fosse, i. Roy Schei-der, Jessica Lange)
| RAI 3	,____________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Poiskusna narava, Oddaja o obrtništvu, Pohajanje po hribih, Umetnost
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarca: Zdravje v blue-jeansih, 15.00 Lutka po imenu Ostržek
15.30	Kolesarstvo: Bugnovo leto
17.15	Nanizanki: 1 mostri - La mostra degli animali, 17.40 Throb
18.05	Dokumentarna oddaja: Geo
18.35	Dok.: Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di pili, Una cartolina di A. Barbato
20.30	Aktualnosti: Dan na preturi (urednika Nini Perno in Roberta Petrelluzzi)
22.30	Večerni dnevnik
22.35	Film: La vergogna (dram., Šve 1968, r. Ingmar Bergman, i. Liv Ullmann, Max Von Sydow)
0.20 Nočni dnevnik
Za natančnejše in širše zasnovano poročanje
Do 18. decembra se bo ob torkih zvečer po običajnem dnevniku uvrščala v spored RAI 1 nova informativna oddaja, ki sta si jo uredništvi TG 1 m RAI 1 zamislili kot dodatno poglobitev najaktualnejših svetovnih argumentov. Novi niz je spodbudilo tudi naraščajoče povpraševanje IaT občinstva po natančnejši obravnavi vesti, ki jih posredujejo TV dnevniki. Z rubrikami in novimi pristopi do informiranja se je ta teden obogatil tudi nočni dnevnik druge mreže RAI.
• ZASEBNE TV
POSTAJE
CANALE 5____________
7.50	Nanizanka: La piccola grande Neli
8.25	Film: Tre uomini in barca (kom., VB 1956, r. Ken Annakin, i. Lau-rence Harvey)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.45 Tris, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.30	Variete: Buon comple-anno 1986
16.55	Kvizi: Doppio slalom,
17.25	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo č giusto,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Striscia la notizia
20.40	TV film: Una bambina da salvare (dram., ZDA 1989, r. Mel Domsky, i. Roxana Zal, Will Old-ham)
22.40	Aktualno: Scene da un matrimonio
23.10	Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.50 Striscia la notizia
1.10	Nan.: Marcus Welby,
2.10	L'ora di Hitchcock
RETE 4_________
8.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.15 An-drea Celeste, 9.45 Amandoti, 10.15 Aspettando il domani,
10.45	Cosi gira il mon-
11.25	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nad.: Sentieri, 14.35 Marilena, 15.40 La mia piccola solitudine
16.10	Ribelle, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital,
18.00	Febbre d'amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nan.: Top Secret
20.35	Film: Ouelli della »San
Pablo« (dram., ZDA 1966, r. Robert Wise, i. Steve McOueen, Richard Attenborough) 0.10 Film:	Chinatown
(krim., ZDA 1974, r. Roman Polanski, i. Jack Nicholson, Faye Du-naway)
ITALIA 1____________
7.00	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
8.30	Nanizanka: Skippy,
9.05	Strega per amore,
9.40	Tarzan, 10.50 Rip-tide, 12.00 Charlie's Angels, 13.00 La fa-miglia Bradford, 14.00 Happy days, 14.30 Su-percar, 15.30 Compa-gni di scuola
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.45	Nanizanki: Il mio ami-co Ultraman, 19.30 Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Varieteja: Paperissi-ma, 21.30 Caccia all’-uomo
22.30	Torkov priziv 0.05 Nanizanke:	Mike
Hammer, 1.05 Appar-tamento in tre, 1.35 Benson
ODEON_______________
7.00	Matineja na Triveneti
13.00	Risanke
14.45	Variete: Telemeno
15.00	Nadaljevanka: Signo-re padrone
16.00	Aktualno: Polvere di stelle
16.30	TV film: Il nemico dei Kennedy (biog., ZDA 1984, r. Mchaef G'Her-lihy, zadnji del)
18.00	Nanizanka: Gli inaf-ferrabili
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
20.30	Film: Una donna, due amori (dram., ZDA
1979,	r. Delbert Mann, i. Lee Remick, Joseph Bologna)
22.15	Nan.: Supercarrier -oltre il muro del suono
23.15	Film: Luca il contrab-bandiere (dram., It.
1980,	r. Lucio Fulci, i. Fabio Testi)
TMC__________________
8.30	Nanizanke: Get Smart,
9.00	L enigma, 10.00 Adorabili creature
10.30	Nad.: Terre sconfinate, ll.ISPotere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Prijateljska narava
13.00	Športne vesti
13.15	Dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: Prigioniera di un segreto (dram., ZDA
1942, r. George Cukor, i. Spencer Tracy, Kat-harine Hepburn)
16.55	Aktualno: Ženska TV
17.50	Nanizanki: Autostop per il cielo, 18.55 Doris Day Show
19.30	Variete: Cera guesto
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Il terzo giorno (dram., ZDA 1965, r. Jack Smight, i. George Peppard)
22.40	Rubrika o motorjih
23.15	Večerne vesti in šport
23.35	Koncert: Wailers 0.25 Film: La chiave del mistero (krim., ZDA 1972, r. Philip Leacock)
TELEFRIULI_________
15.00	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra:Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika o obrtništvu
20.30	Portreti
21.30	Nan.: Chopper One
22.30	Nočne vesti
23.00	Film: Tristana (dram., Šp. 1970, r. Luis Bunu-el, i. Catherine Deneu-ve, Franco Nero)
1.10	Nočne vesti
TELE 4______________
VAOOK 1 K VA\P
■ SLOVENSKE W\ RtJZjL
TV Slovenija 1
9.00	Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke
9.30	Šolska TV: izobraževalna oddaja Človekovo telo (7. del), 9.55 V hribih se dela dan...
10.25	Tečaj nemškega jezika
10.55	Športna oddaja: Sedma steza
11.15	Osmi dan
12.00	Video strani
15.00	Tečaj nemškega jezika (pon.)
15.30	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Šolska TV (pon.)
18.05	Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj, 18.15 Ex libris
19.15	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nan.: Nekoč v Lizboni
21.05	Koncert: Mojo pesem igrajo (Marvin Hamlisch dirigira Filharmonični orkester iz Los Angelesa )
22.00	Dnevnik in vreme
22.25	Nočni program Sova, vmes nanizanki Dekameron in S kraja dogodka
23.55	Video strani
| TV Koper__________________________
12.30	Dok.: Čampo Base (pon.)
13.00	Eurogolf - evropski turnirji
14.00	O boksu: Speciale Bordo Ring
15.45	Športna parada: Šport Parade
16.30	O zamejskem športu: 6. krog
17.30	Studio 2 Koper
18.45	Odprta meja .19.00 TVD Stičišče
19.25	Otroška oddaja
19.45	Film: Actas de Marusia (r. Migu-el Littin, i. Gian Maria Volonte)
21.15	Nanizanka: Mod Sguad
22.05	Žrebanje lota in TVD Novice
22.30	Obiettivo Sci, nato Bordo Ring 0.30 Odbojka: klubsko SP (posn.)
TV Slovenija 2_________________
16.00	Poskusni satelitski prenosi
16.30	Svet športa
17.30	Studio 2 Koper
19.00	Tamb. skupina Bisernica in madžarski ansambel Muzikas
19.30	Dnevnik in Danes v skupščini
20.45	Žrebanje lota
20.50	Dok. niz: Gradovi (12. del)
21.20	Hokej: Olimpija-Jesenice
■ RADIO ■ RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica;
8.10	Odprti prostor; 8.40 Country Club;
9.30	Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Kantavtorji; 12.00 Vsak je svoje starosti kovač; 12.20 Istrumen-talni solisti; 12.40 Cecilijanka 1990;
12.50	Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti;
16.00	Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Goriške gostilne; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Merkur-ček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi;
20.35	Minute za... ; 21.05 Radijska igra;
21.35	Intermezzo; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30,
16.30	Poročila; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
15.30,	16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15,
12.30,	15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna;
8.40	Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Popevka po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje;
11.00	Tovarna sanj; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo;
14.40	Popevka; 15.00 Srečanje z...; 16.00 Moderato con brio; 16.32 Hot hits;
18.00	Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz glasba;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, .17.30 Poročila; 9.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta.
FILMI NA MALEM EKRANU
ati THAT JAZZ - LO SPETTACOLO COMINCIA — Ali that Jazz — Ves ta cirkus, ZDA 1979.	V torek, 27. novembra, ob 0.20, na RAI 2.
Glasbeni film. Prerano umrli ameriški koreograf in režiser Bob Fosse (1925-1988) je vedno delil svojo umetniško kariero med filmom in baletom. V svojih najboljših stvaritvah je skladno združil obe izraznosti. Taka je ekspresionistična lepljenka songov, skečev, pantomime in plesov Kabaret, ki slikovito rekonstruira magično kulturno vzdušje iz prednacističnega Berlina 20. in 30. let. Enako pomembna je tudi filmsko-plesna avtobiografska oporoka Ves ta cirkus, ki pogumno in brez pridržkov dreza v zasebne skrivnosti nemirnega in razsipnega življenja Boba Fossa. Njegov alter ego Roy Scheider pooseblja koreografa, ki z velikim stresom in muko pripravlja zahtevni broadwayski musical. Napor ga privede do srčnega napada... Fosse s krutim črnim humorjem predstavlja bolezen, za katero je sam bolehal in ki je bila tudi zanj usodna.
Kamni za zdravje
Imate težave z zdravjem? Denimo s ščitnico ali z želodcem, previsok pritisk ali pa nekaj ni v redu s spolnostjo? Morda imate celo alkoholika v družini? Preden se obrnete na zdravika ali začnete brskati po omarici z zdravili, poskusite z dragim ali pa tudi manj dragim kamnom. To kot svet staro sredstvo priporoča Maria Rosaria Omaggio, ki je trenutno pustila ob strani igralsko kariero in se svojim občudovalcem predstavlja v vlogi izvedenke v čudežnih zdravilnih lastnostih kristalov, kamnov in kovin, o katerih je spisala knjigo.
Avtorica svetuje bralcem,' naj uporabljajo le en kamen naenkrat, druge naj medtem hranijo v lesenih skrinjicah, kajti les je odličen izolator. Poleg tega ni treba uporabljati brušenih kamnov, ki stanejo veliko več kot še neobdelani. Po uporabi jih je treba oprati pod hladno vodo, ki ima očiščevalne lastnosti.
V svoji knjigi Maria Rosaria Omaggio natančno opisuje lastnosti, barvo, obliko in druge značilnosti posameznih kamnov: vijoličasti ametist pomaga pri zasvojenosti z alkoholom, vodnozeleni ali svetlomodri beril vpliva na ščitnico, če si na popek položimo oranžno-rdečkasti karneol, bomo olajšali prebavne motnje, medtem ko svet-lobarvni, rožnati ali dimasto sivi kremen pomaga pri sprostitvi in koncentraciji. Žad vpliva na ledvice, stopnjuje osebni šarm in spolno energijo. Smaragd zaustavlja izpadanje las, topaz je kamen mladosti in nas brani pred neutemeljenimi strahovi, safir pomaga pri nespečnosti, turkiz pa najbolj zagotovo prinaša srečo.
Kamen na desni roki vpliva na osebne sposobnosti, na levi pa na življenjske okoliščine. Vendar, poudarja Maria Rosaria, noben talisman ne bo deloval, če ne bo tudi lastnikova volja močna.

VIDEO NOTES
SREDA, 28.11.
					
/	RAI 1	O E	RAI 2	1 1	RAI 3	j
6.55 Aktualno: Uno mattina 10.15 Nadaljevanka: Santa Barbara
11.00	Jutranji dnevnik
11.05	Film,- Bellezze in bicicletta (kom., It. 1951, r. Carlo Campo-galliani, i. Šivana Pampanini), vmes (11.55) vesti
13.00	Variete: Fantastico bis
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet, nato risanke
15.00	Izobr. oddaji: Odprta šola, 15.30 Novecento - It. literatura po 1. 45
16.00	Mladinska oddaja: Big!, vmes Bazar Hanne in Barbere
17.55	Danes v parlamentu in vesti
18.05	Nan.: Cose dell altro mondo
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.25 Nogomet - za pokal UEFA 22.20 Dnevnik
22.45	Posebna oddaja TG 1
23.30 Športna sreda: košarka Italija-Belgija
0.20 Nočni dnevnik in vreme
0.40 Danes v parlamentu
0.45 Filmske novosti
0.55 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
7.40	Nanizanki: Lassie in risanke
8.40	Nanizanka: Adderly 9.30 Dokumentarec: Crescere
10.00	Film: Tempi nostri (kom., It. 1954, r. Alessandro Blasetti, i. Vittorio De Sica)
11.50 Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in Diogenes
13.30	Rubrika o gospodarstvu
13.45	Nad.: Beautiful, 14.10 Ouando si ama, 14.55 Destini
15.20	Film: Probabilita zero (pust., It. 1969, r. Maurizio Lucidi, i. Henry Silva, Luigi Casellato)
17.00	Kratke vesti in Iz parlamenta
17.30	Videocomic
17.45	Nanizanka: Alf
18.10 Casablanca, šport, Rock caffe
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in športne vesti 20.25 Nogomet - za pokal UEFA
22.20	Aktualno: Extra - Dogodki in osebe v Evropi
23.15 Dnevnik, vreme in horoskop 0.10 Film: Gli specialisti (vestern, It. 1969, r. Sergio Corbucci, i. John-ny Hollyday, Gastone Moschin)
12.00
14.00
14.30
15.30 17.15
18.05
18.35
18.45
19.00
19.45
20.00
20.30
22.10
22.15
23.45
0.15
Dokumentarna oddaja: Meridiana - Tavoiozza italiana, Človek in njegovo okolje Deželne vesti
Dokumentarca: Inforniagiovani, 15.00 Multimedialna enciklopedija filozofskih znanosti Hokej na travi in na ledu Nanizanki: I mostri - Una pas-seggiata nel parco, 17.40 Throb Dokumentarna oddaja: Geo Dok.: Drobci barvnega radia Športna rubrika: Derby Dnevnik in deželne vesti BlobCartoon
Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di A. Barbato Film: Nata libera (pust., ZDA 1966, r. James Hill, i. Virginia McKenna, Bill Travers)
Večerni dnevnik Film: La frustata (vestern, ZDA 1956, r. John Sturges, i. Richard Widmark, Donna Reed)
Nočni dnevnik
Iz recitala Simone Marchini: Sa-lotto Carmen
V sredo zvečer s tekmo ob tekmi pred ekrani
Po dveh tednih »premirja« se sredin večer pred TV ekrani spet obeta v znamenju nogometa: tokrat so na vrsti tekme za osmine finala pokala UEFA. Natančnejši razpored sicer še ni znan, RAI 1 in RAI 2 pa naj bi ob 20.25 prenašali srečanja Inter-Partizan, Admira Wacker-Bologna in Roma-Bordeaux. Na Berlusconijevi Italia 1 bo ob 20.30 na sporedu srečanje Koln-Atalanta, TMC pa pozneje zvečer (ob 22.20) uvršča posnetek tekme Anderlecht-Borussia Dortmund.

ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5
7.50	Nanizanka: La piccola grande Neli
8.25	Film: Mariti su misura (kom., ZDA 1951, r. George Cukor, i. Jean Crain)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.45 Tris, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.30	Variete: Buon comple-anno 1986
16.55	Kvizi: Doppio slalom,
17.25	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Variete: Striscia la no-tizia
20.40	Nadaljevanka: Dallas
21.45	Aktualno: Forum
22.45	Aktualno: Scene da un matrimonio
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.55 Variete: Striscia la no-tizia (pon.)
1.15	Nanizanki: Marcus Welby M. D., 2.15 Lora di Hitchcock
RETE 4
8.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.15 An-drea Celeste, 9.45 Amandoti, 10.15 Aspettando il domani,
10.45	Cosi gira il mondo
11.25	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Marilena,
15.40	La mia piccola solitudine, 16.10 Ribel-le, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 18.00 Febbre d'amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Top Se-cret
20.35	Film: Lui e peggio di me (kom., It. 1985, r. Enrico Oldoini, i. Adriano Celentano, Renato Pozzetto)
22.40	Ekološka oddaja: Gaia
23105 Tednik: Cadillac
23.40	Rubrika: Veliki golf 0.45 Film: Bersaglio di not-
te (krim., ZDA 1975, r. Arthur Penn, i. Gene Hackman, Jennifer VVarren)
ITALIA 1
7.00	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
8.30	Nanizanke: Skippy,
9.05	Strega per amore,
9.40	Tarzan, 10.50 Rip-tide, 12.00 Charliek Angels, 13.00 La fa-miglia Bradford, 14.00 Happy days, 14.30 Su-percar, 15.30 Compa-gni di scuola
16.00	Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke
18.45	Nanizanke: Il mio ami-co Ultraman, 19.30 Časa Keaton, 20.00 Cri Cri
20.30	Nogomet: za pokal UEFA, Koln-Atalanta
22.30	Glasbena oddaja: Top-Venti (vodi Emanuela Folliero)
23.15	Reportaža: Jonathan 0.05 Nanizanke: Vietnam addio, 1.05 Mike Ham-mer, 2.05 Benson
ODEON
7.00	Matineja Trivenete
13.00	Risanke
14.45	Variete: Telemeno
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.00	Aktualno: Contintasca
16.30	Film: Passioni d’amore (dram., ZDA 1982, r.Jack Smight, i. Kirk Douglas)
18.00	Nanizanka: Gli inaf-ferrabili
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
20.30	Nad.: Pasiones
22.00	Rubrika o zdravju
22.30	Film: Il serpente alato (srh., ZDA 1982, r. Lar-ry Čohen, i. David Carradine, Michael Moriarty)
24.00	Nanizanka: Gli inaf-ferrabili
TMC
8.30	Nanizanke: Get Smart,
9.00	L enigma, 10.00 Adorabili creature
10.30	Nad.: Terre sconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Prijateljska narava
13.00	Športne vesti
13.15	Dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: Gangster cerca moglie (glas., ZDA 1957, i. Jane Mansfi-eld)
16.50	Aktualno: Ženska TV
17.50	Nanizanki: Autostop per il cielo, 18.55 Doris Day Show
19.30	Variete: Cera guesto, cera guello
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Amare oltre la vita (dram., Kan., 1986, r. David Greene, i. Jill Klayburgh, Mimi Ku-zik)
22.20	Nogomet: za pokal UEFA, Anderlecht-Borussia Dortmund 0.10 Večerne vesti 0.30 Nan.: Chicago Story
TELEFRIULI
15.00	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra:Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Nanizanka
20.30	Film: Duello mortale (dram., ZDA 1941)
22.30	Nočne vesti
23.00	Čakajoč na polnoč
24.00	Rubrika o obrtništvu 0.30 Nočne vesti
TELE 4
%POPcm\

M
■ SLOVENSKE UREŽE
TV Slovenija 1_______________|
9.00	Spored za otroke in mlade: Živ žav
9.55	TV drama: Gluhi mož na meji (pon.)
11.10	Nan.: Nekoč v Lizboni (pon.)
12.05	Video strani
15.20	Sova: ponovitev nanizank Deka-meron in S kraja dogodka
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Mozaik. Dokumentarca: Vulkani,
17.35	Po sledeh napredka
18.05	Spored za otroke in mlade: ZBIS Čarvnik Ujtata (V. Brest), 18.40 Križem kražem
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film: Eldorado (dram., Madž. 1988, r. Geza Beremenyi, i. Karo-ly Esperjes)
21.45	Dok.: NUK v Ljubljani (2. del)
22.00	Dnevnik in vreme
22.25	Glasbena oddaja: Klub 10
23.15	Nočni program Sova, vmes nanizanki Alf in Murphyjev zakon ter dokumentarni niz Zgodba o Hollywoodu (9. del)
1.25	Video strani
I TV Koper_______________________
12.30	Oddaja o boksu: Bordo Ring
13.30	Odbojka: klubsko SP (posn.)
15.45	Rubrika: Obiettivo Sci
16.45	Wrestling Spotlight
17.30	Odbojka: klubsko SP (posn.)
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Otroška oddaja
20.00	Nanizanka: La famiglia Smith
20.30	Dok.: Človek in zemlja
22.00	TVD Novice
22.15	Nanizanka: Mod Sguad
22.00	TVD Novice ' 22.30 Rubrika: Speciale Tuttocoppe
23.30	Oddaja o boksu: Bordo Ring 0.30 Odbojka: klubsko SP (posn.)
TV Slovenija 2____________
16.00	Poskusni satelitski prenosi
18.00	Dok.: Po brezkončnosti sveta
18.30	Alpe Jadran
19.00	Studio Maribor
19.30	Dnevnik
20.00	Športna sreda
22.30	Svet poroča
1
■ RADIO • RADIO • RADIO

RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (pon.); 9.15 Variete: Ulica Castaldi (pon.); 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Veliki uspehi Beatlesov;
12.00	Glej, kaj ješ; 12.20 Orkestralna glasba; 12.40 Cecilijanka 1990; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.30 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Rock zvezde; 15.30 Znani ansambli; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Literarne podobe; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00,
19.00,	21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 10.00 Gospodarstvo in glasba;
11.05	Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovska glasba;
20.35	Z našimi interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Slovenske opere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Radio Lj; 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 15.00 Kviz o avtomobilih;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik;
18.00	Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Radio Lj.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja;
11.30	Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna;
14.45	Edig Galletti; 15.00 Srečanje z...;
16.00	Moderato con brio; 16.32 Hot hits; 18.00 Souvenir dTtaly; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba.
9
FILMI NA MALEM EKRANU
Nicola Berti
Nicola Berti (letnik 1967) izhaja iz tiste nogometne šole, ki je v zadnjih letih dala vrsto odličnih igralcev. Mislimo seveda na Parmo, kjer je Berti med drugim odigral dve sezoni v C-l ligi, preden ga je najela Fiorentina, da je spoznal lepote in si tudi nabral nekaj neprijetnih izkušnj v naj višji italijanski profesionalni ligi.
V	središče pozornosti je »naš junak« stopil, ko ga je leta 1988 najel Inter in je s tem društvom osvojil tudi državni naslov. Berti je bil eden glavnih protagonistov »rekordnega« Trapattonijevega Interja, ki je potolkel vse rekorde in med drugim osvojil kar 58 točk. Bila je to nepozabna sezona za milanski klub in obenem seveda za Bertija, ki je tedaj med drugim oblekel državni dres.
V	lanski sezoni je vsa Interjeva postava igrala medlo, Berti pa tudi ni več ponovil igre iz leta prej, ko je s svojimi neustavljivimi prodori skoraj skozi vse igrišče spravljal v težave nasprotnike.
V	tej sezoni se zdi, da je Trapattonijevo moštvo spet dobilo nekdanji lesk, istočasno je tudi Berti spet stopil v ospredje. V pokalu UEFA je doslej že dal tri zadetke (dva proti dunajskemu Rapidu, enega proti Aston Villi). Interjevi navijači upajo, da bo ponovil odlično igro proti beograjskemu Partizanu. Nič manj ne upa trener italijanske reprezentance Vicini, da bo spet razpolagal z »najboljšim« Bertijem.
ELDORADO, Madž. 1988.
V sredo, 28. novembra, ob 20.05, na TV Slovenija 1.
Dramatični film. Stvarnost dežel bivšega realsocialističnega bloka je danes še posebno aktualna, tokrat pa zanimanje s strani Zahoda ni zgolj strumentalno, v funkciji odkrivanja kritičnih aspektov omenjenih držav, pač pa predstavlja pravo žejo po spoznanju tega do pred kratkim malo znanega sveta. V tej luči je lahko zelo dragocen ogled tega filmsko-igranega dokumenta z Madžarskega, ki res dovršeno prikazuje psihološki, a tudi družbeno-zgodovinski izrez iz polpreteklosti. Režiser Geza Beremenyi slika travmatična povojna leta, ko je proti madžarski revoluciji posegla Rdeča armada... Pohlepni trgovec in prekupčevalec Sanyi Monori brezobzirno kopiči bogastvo in ga hrani v obliki zlatih palic (od tod naslov Eldorado). S svojim premoženjem protagonist kupuje in prodaja vse: ljudi, njihova čustva, celo lastno družino, a tudi zlato ne zmore vsega.
K v	A IDEO NOTES	
Oc Pc	iiiiillliiililHlillliiili!!! illiiliiilillliliiil Jdaia:	
	»staja:	.
Ur	p d.	
	Iiftliiiliilllilliii .	V
					
/	RAI 1	1 1	RAI 2	J o	RAI 3
6.55	Aktualno: Uno mattina
10.15	Nadaljevanka: Santa Barbara
11.00	Kratke vesti
11.05	Film: Aggrappato ad un albero, in bilico su un precipizio, a stra-piombo sul mare (kom., Fr. 1973, r. Serge Korber, i. Louis De Fu-nes, Geraldine Chaplin), vmes (11.55) kratke vesti
13.00	Variete: Fantastico bis
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet: Gozdne barve
15.00	Rubrika: Primissima
15.30	Italijanske kronike
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Danes v parlamentu in vesti
18.05	Nan.: Cose delValtro mondo
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Dokumentarec: La macchina meravigliosa - Kosti
22.40	Kratki film s Stanom Laurelom in Oliverjem Hardyjem
23.00	Dnevnik
23.10	Rockovska noč: Lucio Dalla
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintomi
7.40	Nanizanki: Lassie in risanke
8.40	Nanizanka: Adderly ‘
9.30	Zgodbe naših gradov
10.00	Film: Vacanze pericolose (krim., ZDA 1946, r. Edward Griffith, i. Pat O Brien, Ruth VVarrick)
11.30	Nan.: II brivido delLimprevisto
11.50	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in gospodarstvo
13.45	Politična tribuna
14.00	Nad.: Beautiful, 14.25 Ouando si ama, 15.10 Destini
15.35	Film: II cerchio si chiude (dram., ZDA 1947, r. Richard Wallace, i. Glenn Ford, Janis Carter)
17.00	Vesti in Iz parlamenta
17.10	Lepa Italija in Videocomic
17.45	Nanizanka: Alf
18.10	Casablanca, šport in Rock Cafe
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Aktualno: Ostalo... na kroniki -nasilje nad ženskami in nan.
23.00	Rubrika: Eurogol
23.15	Dnevnik, vreme in horoskop 0.20 Film: Le svedesi (kom., It. 1960, r. Gianluigi Polidoro)
Dobra glasba in neposrednost Lucia Dalle
Nocojšnja posebna Rockovska noč (ob 23.10 na RAI josebi
seveda posebnega večni in ne nemoteno
1) ponuja ti), slavni,
ebnega gosta: predstavlja se Lucio Dalla (na sliki), sla' ^ponovljivo enkratni italijanski kantavtor, ki že vrsto nemoteno m suvereno kraljuje na prizorišču najbojše italijanske avtorske glasbe. Poleg predstavitve njegove zadnje LP plošče Atten-ti al lupo bo na vrsti seveda svojstven intervju, saj Dalla prav rad »preseneča« s svojo neposrednostjo in odkritosrčno besedo o sebi.
12.00	Dokument, oddaja: Meridiana -Življenje živali, II bel mangiare, Dežele v ogledalu - Sicilija
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarec: Raziskava o mestu knjige
15.00	Velike kulturne ustanove - Državni inštitut za restavriranje
15.30	Tednik za amaterje: Nogometni planet
16.15	Rubrika o kolesarstvu
17.15	Nanizanki: I mostri - Una tran-guilla rapina in banca, 17.40 Throb - Vibrazioni musicali
18.05	Dokumentarna oddaja: Geo
18.35	Dok.: Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di pili, Una cartolina di A. Barbato
20.30	Aktualno: Samarcanda
23.15	Nočni dnevnik
23.45	Dokumentarec: Africa dove (zapiski Alberta Moravie in Andree Andermanna)
ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5_____________
7.50	Nanizanka: La piccola grandeNell
8.25	Film: Mia moglie si sposa (kom., ZDA 1951, r. Richard Šale, i. Clau-dette Colbert)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.45 Tris, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.30	Variete: Buon comple-anno 1986
16.55	Kvizi: Doppio slalom,
17.25	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo č giusto,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Striscia la notizia
20.40	Kviz: TeleMike
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.55 Striscia la notizia
1.15	Nanizanki: Marcus Welby M. D. - Una combattente nata, 2.15 L ora di Hitchcock
RETE 4____________
8.30	Nad.: Una vita da vive-re, 9.15 Andrea Cele-ste, 9.45 Amandoti,
10.15	Aspettando il do-mani, 10.45 Cosl gira il mondo
11.25	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Marilena,
15.40	La mia piccola solitudine, 16.10 Ribel-le, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 18.00 Febbre d'amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nan.:TopSecret
20.35	Film: Pericolosamente insieme (krim., ZDA 1986, r. Ivan Reitman, i. Robert Redford, Debra Winger)
22.50	Tednik: Kronika
23.35	Aktualnosti: Tehnologija in roboti, 0.05 Čara TV
0.55 Film:	Hard core
(dram., ZDA 1979, r. Paul Shrader, i. Peter Boyle)
ITALIA 1___________
7.00	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
8.30	Nanizanke: Skippy,
9.05	Strega per amore,
9.40	Tarzan, 10.50 Rip-tide, 12.00 Charlie s Angels, 13.00 La fa-miglia Bradford, 14.00 Happy days, 14.30 Su-percar, 15.30 Compa-gni di scuola
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.45	Nanizanki: Il mio ami-co Ultraman, 19.30 Časa Keaton - La guer-ra dei sessi
20.00	Risanke
20.30	Nogomet: za super pokal Evrope, Milan-Sampdoria
22.30	Aktualno: Miti, mode in rock'n roli
23.00	Variete: Capolinea
23.30	Rubrika: Grand Prix
0.45 Nanizanki:	Mike
Hammer, 1.45 Benson -Il fidanzato di Katie
OPEON______________
7.00	Matineja Trivenete
13.00	Risanke
14.45	Variete: Telemeno
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.00	Dokumentarec: Človek in zemlja
16.30	Film: Voglia di liberta (dram., ZDA, r. Raoul De La Torre, i. Gracie-la Borges)
18.00	Nanizanka: Gli inaf-ferrabili
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
20.30	Film: Fuga dal Bronx (pust., It. 1983, r. Enzo Častellari, i. Mark Gregory, Henry Silva)
22.30	Šport: American bali
23.00	Film: Le due sorelle (dram., ZDA 1972, r. Brian De Palma, i. Margot Kidder)
TMC_________________
8.30	Nanizanke: Get Smart,
9.00	L enigma, 10.00 Adorabili creature
10.30	Nad.: Terre sconfinate, ll.ISPotere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Prijateljska narava
13.00	Šport in dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: Sotto coperta con il capitano (kom., VB 1958, r. Jack Lee)
16.45	Aktualno: Ženska TV
17.50	Nanizanki: Autostop per il cielo, 18.55 Doris Day Show
19.30	Variete: Cera guesto, c’era guello
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: La Pantera Rosa colpisce ancora (kom., VB 1974, r. Blake Ed-wards, i. Peter Sellers, Christopher Plummer)
22.40	Dokumentarec: Snežni planet
23.15	Večerne vesti
23.35	Film: Suprema deci-sione (vojni, ZDA 1948, r. Sam Wood, i. Clark Gable, VValter Pidge-on)
TELEFRIULI__________
15.00	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra:Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Lo zio d'A-merica
20.30	Dok.: Črno in belo
21.30	Aktualno: Prva stran
22.30	Nočne vesti
23.00	Nanizanka 0.30 Nočne vesti
TELE 4_____________
■ SLOVENSKE W\ R El E
~L (\ N \ VJ\ \ N OSA
TV Slovenija 1________________|
9.00	Spored za otroke in mlade: Poštarska pravljica, 9.35 Brrr... brrr... bipbip (vozila-igrače)
9.50	Šolska TV: Oddaja za učitelje,
10.05	Pustolovščina slikarstvo
10.40	Mozaik. Tečaj angleščine za najmlajše, 10.55 Alpe Jadran
11.25	Nan.: Zakon v Los Angelesu
12.10	Ansambel Ottavia Brajka
12.45	Film: Hans Christian Andersen (mlad., ZDA 1952, i. Danny Kaye)
14.35	Ljudski pevci z Notranjskega
15.10	Mozaik (pon.)
15.55	Nan.: Murphyjev zakon (pon.)
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Nan.: Pri Huxtablovih
17.30	Zabavna oddaja: Skrita kamera
18.10	Spored za otroke in mlade: Teleksi '90, 18.40 nanizanka Alf
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Vojne usode (2. del)
21.05	Tednik
22.10	Dnevnik in vreme
22.30	Tribute to Benny Goodman
23.25	Sova, vmes nanizanki Vse razen ljubezni in Murphyjev zakon
| TV Koper________________________
12.30	Nogomet: Tuttocoppe, 13.00 tekma za pokal UEFA (posn.)
15.45	Oddaja o boksu: Bordo Ring
16.45	Wrestling Spotlight
17.30	Odbojka: klubsko SP (posn.)
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja in TVD Stičišče
19.25	Rubrika Eurogol in TV debata
20.30	Videoglasba: Tutti Frutti
21.30	Nanizanka: Padre e figlio
22.10	TVD Novice
22.30	Rubrika: Gol d Europa
23.30	Oddaja o boksu: Bordo Ring 0.15 Odbojka: klubsko SP (posn.)
TV Slovenija 2________________
18.00	Film: Morilci so med nami (zgod., Madž.-VB 1989, 1. del)
19.30	Dnevnik
20.00	Festival kajkavske popevke '90
20.40	Dok.: Divji svet živali
21.10	Mali koncert
21.20	Dok.: Pionirji sodobne kirurgije
22.10	Večerni gost
22.55	Drama: Služkinji (J. Genet)
23.50	Goli z evropskih nog. igrišč
• RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRSTA
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Spomini Henrika Tume; 8.40 Melodije; 9.30 Čas trobentic in čas kostanja; 9.45 Orkestralna glasba; 10.00 Dnevni pregled tiska;
10.10	S koncertnega repertoarja; 11.30 Lahka glasba; 12.00 Svet skozi lunin pogled; 12.15 Solisti; 12.40 Cecilijanka 1990; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.30 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Country; 15.30 Zvočne kulise; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1941-1945; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
6.50	Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba;
11.05	Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije;
14.40	Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije;
18.05	Big band RTV Ljubljana; 18.30 Zborovske pesmi; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro;
6.05	Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika;
7.30	Dnevni pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
7.00	Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Dnevni pregled tiska;
10.40	Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 Pisali so nam...; 11.30 Italia-na; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Vse za dopust v Jugoslaviji; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz glasba;
10.00	Nočni glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 18.30 Zmenek s psihologom;
20.00	V svetu knjige; 21.00 Nočni program - glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
PERICOLOSAMENTE INSIEME — Legal Eagles, ZDA 1986.
V četrtek, 29. novembra, ob 20.35, na Rete 4.
Filmska detektivka. Ameriški režiser češkega rodu Ivan Reitman, ki je zaslovel z izvirno producentsko dejavnostjo (Ahimal House z J. Belushijem) in z odličnim režijskim podvigom Ghostbusters, je posnel tudi ta čudni detektivsko-sentimentalni film s tremi protagonisti sodobne ameriške igralske scene. Svetlolasa Daryl Hannah je privlačna umetnica, ki je v desetem letu starosti osirotela, ko je njen oče - priznani slikar - »izginil« v čudnih okoliščinah. Dekle prosi za pomoč odvetnico Debro Winger, ker jo dolžijo (po krivem?), da je ukradla nekaj očetovih slik. Robert Redford pa pooseblja javnega tožilca na sodni obravnavi, ki jo sprožijo domnevni lastniki slik. Med razpravo vsakovrstni nepričakovani in razburljivi dogodki prepričajo celo tožilca Roberta Redforda o dobri veri obtoženke in ga čustveno zbližajo z njeno odvetnico Debro Winger..
Predmeti za spomin
V Londonu so pretekli teden na dražbi znanega podjetja Sotheby’s prodali kopico predmetov, ki so bili last Ave Gardner (na sliki), ameriške igralke, ki je zaradi pljučnice umrla januarja letos prav v Londonu. Na dražbi se je zbrala množica ljudi, a to niso bili možni kupci, temveč samo radovedneži, ki so prišli past zijala ob upanju, da bodo le ugledali kakega igralkinega prijatelja ali celo enega od njenih bivših mož. A uglednih kupcev ni bilo in radovedneži so odšli nepotešeni. Zdi se, da je največ pričakovanja vladalo za Franka Sinatro, ki je večkrat izjavil, »da mu igralka prav ni hotela iz krvi«. A moški, ki je bil baje zvezdnici najbolj pri srcu od vseh treh mož (poročena je bila tudi z Micky-jem Rooneyjem in Artiejem Shawom), se ni prikazal. Predstavnik družbe Sotheby's je povedal, da so se jim oglasili ljudje z vseh strani sveta, iz ZDA, Južne Afrike in tudi Avstralije, a ni mogel povedati, če je med njimi bil tudi Sinatra.
Na dražbi so prodali predmetov za skupno poldrugo milijardo lir. Tako so si igralkini oboževalci prilastili skoraj vse predmete, ki so bili v njenem stanovanju v En-nismore Gardens, slike, okraske, pohištvo, obleke, 75 parov čevljev in kostume, med katerimi obleko iz samih bleščic, ki jo je Ava Gardner nosila v filmu Bosa grofica, negliže iz filma Cassandra Crossing in tunike iz filmov Noč leguana in Biblija.
Sicer je življenje dražb zadnje čase kar-seda živahno. 26-letni študent iz New Torka je tako odštel 18.000 dolarjev za krstni list bivšega Beatla Paula McCartneyja, medtem ko bodo že prihodnji mesec v Londonu prodali bič, ki vedno spremlja Indiano Jonesa.
■! T A	L /JA N S K E	T l/	MREŽE ■
			
1	RAI 1	] jRAI2	J L	RAI 3
6.55	Aktualno: Uno mattina
10.15	Nadaljevanka: Santa Barbara
11.00	Jutranji dnevnik
11.05	Film: II cacciatore dello spazio (fant., ZDA 1983, r. Lamont Johnson, i. Peter Strauss), vmes
(11.55) vreme in vesti
13.00	Variete: Fantastico bis
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet: Pečina Samaipata
15.00	Dokumentarec: Conoscere - Ari-ane Mnouckine
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Danes v parlamentu in vesti
19.05	Nan.: Cose dell altro mondo
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Politična tribuna
20.45	Film: Clarence, il leone strabico (kom., ZDA 1965, r. Andrew Marton, i. Marshall Thomson, Betsy Drake)
22.30	Dnevnik
22.40	Boks: Rosi-Jacquot
24.00	Dnevnik in vreme
0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.40 Umetnost: La terra di Piero
7.40	Nanizanki: Lassie in risanke
8.40	Nanizanka: Adderly
9.30	Tečaj angleščine in francoščine
10.00	Film: Sacrificio supremo (dram., ZDA 1947, r. Dorothy Arzner, i. Merle Oberon)
11.25	Nan.: II brivido delllmprevisto
11.50	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik - ob trinjastih
13.30	Rubrika o gospodarstvu
13.45	Nad.: Beautiful, 14.10 Ouando si ama, 14.55 Destini
15.20	Film: lo Semiramide (zgod., It. 1962, r. Primo Zeglio, i. Vvonne Forneaux, John Ericson)
17.00	Kratke vesti in Iz parlamenta
17.10	Videocomic
17.45	Nanizanka: Alf
18.10	Casablanca, šport, Rock Cafe
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Varieteja: Club '92, 22.45 Ante-nati 2 - La vendetta
23.15	Dnevnik, vreme in horoskop
0.10 Film: Non e piu tempo di eroi (vojni, ZDA 1971, r. Robert Al-drich, i. Michael Caine)
Za Davisov pokal Avstralija proti ZDA
ZDA in Avstralija si spet stojita nasproti v klasičnem finalnem dvoboju za Davisov pokal, v katerem so Američani baje nesporni favoriti. Igrajo sicer na domačih tleh (v Petersburgu na Floridi), po drugi strani pa avstralski tenis že dobro poldrugo desetletje doživlja globoko krizo. Barve ZDA bosta branila Michael Chang (na sliki) in Andrč Agassi, nedavni zmagovalec mastersa, avstralske pa Pat Cash. Srečanje do nocoj (ob 23.05) prenašala tretja TV mreža RAL
12.00	Vabilo v gledališče: Antonij in Kleopatra (Shakespeare, r. Vltto-rio Cottafavi, i. Enrico Maria Salerno, Valeria Valeri)
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarna oddaja: Aladino-va svetilka
15.30	Turnir narodnosti v biljardu
16.00	Boks (iz Saint Vincenta)
16.30	Rokomet: Ortigia-Cividin
17.15	Nanizanki: I mostri - II ballo dei genitori, 17.40 Throb - Un colpo da talent-scout
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.35	Dok.: Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi)
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di A. Barbato
20.30	Posebna oddaja: Chi l'ha visto?
23.00	Večerni dnevnik
23.05	Tenis: za pokal Davis, ZDA-Avstralija (1. dan finala), vmes (24.00) nočni dnevnik
ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5_____________
7.50	Nanizanka: La piccola grande Neli
8.25	Film: II mondo dei mi-racoli (kom., It. 1959, r. Luigi Capuano, i. Vir-na Lisi)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.45 Tris, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.30	Variete: Buon comple-anno 1986
16.55	Kvizi: Doppio slalom,
17.25	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Striscia la notizia
20.40	Variete: Buon comple-anno Canale 5
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.55 Striscia la notizia
1.15	Nanizanki: Marcus Welby M. D. - Amore materno, 2.15 L’ora di Hitchcock
RETE 4____________
8.30	Nad.: Una vita da vive-re, 9.15 Andrea Cele-ste, 9.45 Amandoti,
10.15	Aspettando il do-mani, 10.45 Cosi gira il mondo
11.25	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Marilena,
15.40	La mia piccola solitudine, 16.10 Ribel-le, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 18.00 Febbre d'amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nan.:TopSecret
20.35	Film: La pista degli
elefanti (pust., ZDA 1954, r. William Die-terle, i. Elizabeth Tay-lor, Peter Finch)
22.40	Rubrika: Ciak
23.30	Aktualnosti: Živeti v Palermu
24.00	Tednik: Kronika (pon.)
0.50 Film: Voglio la testa di
Garcia (krim., ZDA 1974, r. Sam Packin-pah, i. Warren Oates, Isela Vega)
ITALIA 1___________
7.00	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
8.30	Nanizanke: Skippy,
9.05	Strega per amore,
9.40	Tarzan, 10.50 Rip-tide, 12.00 Charlie's Angels, 13.00 La fa-miglia Bradford, 14.00 Happy days, 14.30 Su-percar, 15.30 Compa-gni di scuola
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.45	Nanizanke: Il mio ami-co Ultraman, 19.30 Časa Keaton, 20.00 Cri Cri
20.30	Film: Il tempio di fuo-co (pust., ZDA 1986, r. Jack Lee Thompson, i. Lou Gossett jr., Chuck Norris)
22.35	Rubrika o nogometu: Calciomania
23.35	PlayboyShow
0.40 Nanizanke:	Mike
Hammer, 1.40 Appar-tamento in tre, 2.10 Benson
ODEON_______________
7.00	Matineja Trivenete
13.00	Risanke
14.45	Variete: Telemeno
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.00	Rubrika o zdravju
16.30	Film: Fra’ Manisco cerca guai (kom., It. 1961, r. A. Tamburella)
18.00	Nanizanka: Gli inaf-ferrabili
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
20.30	Nad.: Pasiones
22.00	Tednik o lepoti: Fit-tness
22.30	Dok.: Emozioni nel blu
23.00	Film: Savage week-end (srh., ZDA 1983, r. Calude Pushkin, i. Christopher Allport)
0.30 Rubrika o motorjih
TMC_________________
8.30	Nanizanke: GetSmart,
9.00	L enigma, 10.00 Adorabili creature
10.30	Nad.: Terre sconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Dokumentarna oddaja: Prijateljska narava
13.00 13.15 13.30
15.00
16.30
17.50
19.30
20.00
20.30
21.30
22.30 24.00
0.20
Športne vesti Dnevnik
Aktualno: Ženska TV Film: Amore extrater-restre (fant., ZDA 1970, r. Ted Post, i. James Franciscus)
Aktualno: Ženska TV Nanizanki: Autostop per il cielo, 18.55 Doris Day Show
Variete: Cera guesto, c'era guello Vesti: TMC News Variete: Banane Nanizanka: Matlock Šport: Mondocalcio Nočne vesti Film: Una donna peri-colosa (dram., Fr. 1984, r. Christine Pascale, i. Isabelle Huppert)
TELEFRIULI__________
15.00	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Igra:Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Deželna kronika
20.30	Nad.: Niente rose per il commissario Aletti
21.45	Rubrika: Album
22.30	Nočne vesti
23.00	Čakajoč na polnoč
24.00	Nanizanka 0.30 Nočne vesti
TELE 4_____________
s
SLOVENSKE W\ R E 1 E •
TV Slovenija 1_________________|
9.00	Spored za otroke in mlade: film Pisana Frnikola (mlad.), 10.15 ZBIS Muro v živalskem vrtu
10.35	Dok.: Pionirji sodobne kirurgije
11.25	Nad.: Podmornica (pon. 6. dela)
12.15	Festival kajkavske popevke '90
13.00	Film: Sedma vžigalica (ris., Av-
stral. 1982
14.10	Radost Evrope (pon.)
15.35	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Mozaik. Tednik (pon.)
18.10	Spored za otroke in mlade: dokumentarec Gradovi (12. del),
18.40	nanizanka Hov!
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik, vreme, Zrcalo tedna
20.20	Dok.: Nebu naproti (10. del)
21.25	Nan.: Zakon v Los Angelesu
22.10	Dnevnik in vreme
22.30	Koncert: Namesto koga roža cveti - Vlado Kreslin za Amnes-ty International
23.15	Nočni program Sova, vmes nanizanka Družinske vezi in film Prsti (dram., ZDA 1977, r. James Toback, i. Harvey Keitel)
TV Koper
12.30	Rubrika: Gol d'Europa
13.30	Odbojka: klubsko SP (posn.)
15.45	Oddaja o boksu: Bordo Ring
16.45	Wrestling Spotlight
17.30	Nogomet: Milan-Sampdoria
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja in TVD Stičišče
19.25	Otroška oddaja in dok. Manjšine
20.30	Nadaljevanka: SKAG (5. del)
21.15	Nanizanka: Padre e figlio
22.00	TVD Novice
22.30	Rubriki: Assist in Supervolley
23.30	Športna parada: Šport Parade 0.30 Nogomet - špansko prventsvo
TV Slovenija 2
16.00	Fantje treh dolin
16.30	Dok.: Beseda na strehi sveta,
17.25	Pajčevina na strehi sveta
17.50	FilrmMorilci so med nami (2.del)
19.30	Dnevnik
20.00	Svetovni dan boja proti AIDS-u
21.40	Oči kritike
22.20	Koncert s S. Celibidachejem
23.20	Vprašajte ZIS

RADIO ■ RADIO • RADIO •
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Evergreeni; 9.30 To je življenje; 9.40 Melodije; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Z opernega repertoarja; 11.30 Rock zvezde; 12.00 Iz filmskega sveta;
12.20	.Orkestralna glasba; 12.40 Cecili-janka 1990; 12.50 Orkestralna glasba;
13.20	Poslušali boste; 13.30 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Otroški kotiček: To pa si velja zapomniti; 14.30 Od Milj do Devina;
15.00	Francoski šansoni; 15.30 Blues;
16.00	Mi in glasba: antologija slovenske violinske glasbe; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
8.05	Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja;
10.05	Slovenija v očeh tujine; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Priljubljene melodije; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	19.00 Dnevnik; 7.30, 14.30,
16.30	Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Mladi val Radia Koper;
14.35	Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi;
18.30	Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
7.00	Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna,- 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic;
9.20	Pesem po želji; 9.45 Edig Galletti;
10.00	Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pripoved; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Srečanje z...; 16.00 Moderato con brio;
16.32	Hot hits; 18.00 Souvenir d ltaly;
18.32	Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
PLOECN TEDNN
Ivano Fossati
DISCANTO
Po velikem uspehu LP plošče La pianta del te (1988) je italijanski kantavtor Ivano Fossati pred kratkim izdal nov album z naslovom Discanto.
Ivano Fossati se je rodil v Genovi 4. septembra 1951. Svojo pevsko pot je začel v skupini Delirium na začetku sedemdesetih let. Podpisal je veliko uspešnic, s katerimi so se predstavili razni italijanski pevci, naj omenimo le pesmi Pensiero stupendo, Traslocando, La mia banda suona il rock in Notti di maggio.
Discanto je gotovo eno izmed najboljših Fossatijevih del. Pesmi na plošči so vseskozi kot izbrane poezije, v katerih začutimo vzdušje mediteranske zemlje.
Pri uresničitvi velike plošče Discanto je sodelovalo veliko znanih glasbenikov, kakor so Vincenzo Zitello, Elio Rivagli, Bep-pe Ouirici, Stefano Melone, Mario Arcori, Allan Goldberg in polifonska skupina Ars Antigua.
Pesmi na plošči so: Lusitania, Discanto, Piumetta (poje jo tudi Fiorella Mannoia), Italiani d'Argentina, Confessione di Alon-so Chisciano, Unica rosa (pri tej pesmi izstopa predvsem mojstrsko igranje Vincen-za Zittellija) in Albertina.
Za ljubitelje genovskega kantavtorja naj omenimo, da je diskografska hiša Fonit Cetra izdala CD ploščo, ki vsebuje nekatera izmed najboljših Fossatijevih del, med drugimi tudi II grande mare che avremo attraversato, Good Bye Indiana, Poco pri-ma dell aurora. Poleti pa je diskografska hiša Epic izdala veliko ploščo Una notte in Italia, na kateri so zbrane Fossatijeve pesmi v izvedbi raznih italijanskih pevcev, kot so. Fiorella Mannoia, Gianni Morandi, Enrico Ruggeri, Ornella Vanoni.
VOGLIO LA TESTA DI GARCIA — Bring Me the Head Of Alfredo Garcia — Prinesite mi glavo Alfreda Garcie, ZDA 1974.
V petek, 30. novembra, ob 0.50, Rete 4.
Policijski film. Redkokdaj se Sam Peckinpah odreče stilskim in vsebinskih stalnicam svojega filmskega opusa, ki je kaj lahko spoznaven po nekaterih osnovnih prvinah: romantična in grenka predstava zatona vesternske epohe, popolno razgaljenje človeške nasilnosti, tako na posameznikovi kot na družbeni ravni, pesimistično gledanje na svet in življenje, ki pozna le malo vrednot, ljubeznivo slikanje mehiške zemlje in čustvenosti njenih prebivalcev. Tudi ta film ne zataji osnovne Peckinpahove naravnanosti. Mehiški fevdalec našega veka ponudi milijon dolarjev za glavo reveža Alfreda Garcie, ki si je drznil ljubiti njegovo hčerko. Cinični Warren Oates izve, da je nesrečni Garcia umrl v prometni nesreči, in se zato skuša polastiti njegove dragocene glave.
VIDEO NOTES
Oddaja:................
Postaja:...............
Ura:___________________
V________________________J
-
Nekoč smo pravili, da nas nič ne sme presenetiti. Časi se sicer spreminjajo, vendar ta rek ostaja v drugačnih okoliščinah še vedno močno aktualen. Izpred nekaj dni je namreč vest, da je losangeleška ustanova National Academy of Recording Arts prvič v svoji triintridesetletni zgodovini umaknila Grammy Award, nagrado za najboljše dosežke na glasbenem področju, ki jo nekako enačijo z bolj znanim Ulmskim Oskarjem.
Ob nagrado je dvojica Milil Vanilli, ki je bila lani proglašena za najboljšo debitantsko skupino. Postavna temnopolta fanta sta postala zaradi velike plošče Girl You Know It's Trne, ki je bila samo v ZDA prodana v sedmih milijonih izvodov, čez noč slavna in sta se proslavila z vrsto video clipov, v katerih sta izstopala predvsem zaradi svoje zunanjosti. Zdaj pa je dobesedno kot strela z jasnega prišla v javnost novica, da nista Robert Pilatus in Fabrice Morvan zapela niti akorda. Vsega naj bi bil menda kriv producent dvojice Frank Farian, ki naj bi ju izbral le zaradi postavnega videza. Najzlob-nejši jeziki namreč trdijo, da je bila plošča v trenutku, ko sta fanta podpisala pogodbo s Farianom, že končana. Najbolj razjarjeni so v tem trenutku prav oboževalci, oziroma oboževalke dvojice, ki se seveda čutijo močno opeharjene, zato ni izključeno, da se ne bo celotna zadeva končala tam, kamor verjetno spada: na sodišču.
Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Branko Lakovič Glasba: Daniela Duic v
sodelovanju z Radiom Trst A
Sodelujejo: Damjana Ota, Andrej Šik in Bojana Vatovec Foto: AGI, AP in Križ-mančič
Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.
MALE SLABOSTI VELIKIH MOŽ «
Lahko bi rekli tudi obratno. Ste že slišali za uglednega znanstvenika, dirigenta, ki ima za hobby otroške železnice? To je mala slabost velikih. Ste že slišali za male ljudi, ki imajo za hobby, da se grej o znanstvenike, politike, dirigente? No, to pa je tisto obratno.
Moj prijatelj Janko ima nenavaden hobby. (Janko pravi, da ima človek prijatelje le zato, da mu pripravljajo snov za humoreske. Bojim Se, da to leti name.) Za kaj v bistvu gre? Jankov konjiček je urejanje mestnega prometa, ker pa ni ne redar ne policaj, je to precej težavno. S tem je pričel že pred mnogimi leti Ua domačih predmestnih ulicah.
Ko smo pred leti šli na sindikalni izlet v tviilan, je dobil svojo veliko priložnost: urejati Promet v velemestu. Bilo je zvečer (seveda po Povratku iz gostilne), pričel je s svojim hobby-jam. Najprej ga je urejal na stranski ulici, ob gostilni, kjer pripeljeta mimo dva avtomobila ^a deset minut. Postavil se je ob voznika, ki je skušal speljati iz parkirnega mesta. Z rokama ja krilil in dajal vozniku znake, da je cesta Prosta in da lahko odpelje. Voznik se mu je Prijazno zahvalil.
Ponavadi ti prvi uspeh da krila, kar poletel bi, ne veš pa, da te čakajo še številne pasti in padci. Janka kmalu ni moglo več zadovoljiti takšno skromno urejanje prometa. Napotili smo se proti hotelu. Ulica je bila že bolj prometna. Z roko je pozival voznike, da lahko zapeljejo na prednostno ulico, da je ta le prosta. Kmalu ga tudi to ni več zadovoljevalo. Tako smo se lahko prepričali, da so italijanska vina dobra, dajejo človeku navdih, seveda pa grozdje na močnem soncu dobro obrodi, vsebuje dosti sladkorja, ki da veliko alkohola. Skratka vina so močna.
Potem je Janko hotel, kot bi rekli policaji, boljše križišče. Prišli smo do večjega bulevar-ja. Postavil se je na cesto, ki je bila prazna. Kmalu smo ugotovili, da zaradi semaforja za ovinkom. V trenutku je pričel pravi pekel, kot bi rekel pesnik. Istočasno je pridrvelo več kolon avtomobilov, Janko se je komaj rešil. Za silo smo ga spravili k sebi in mu pomagali do hotelske sobe.
Urejanje prometa je nekaj takega kot dirigiranje. Dirigirati gasilski godbi na pihala, ni isto kot filharmoniji. Urejeti promet na Igu ali
v predmestju Ljubljane pa ni isto kot v centru Milana.
Nekaj let pozneje smo se znašli na sindikalnem izletu v Rimu. Kot si vsak dirigent želi dirigirati v Scali ali Metropolitanu, tako si želi vsak prometnik urejati promet v velemestu, na primer v Rimu.
Janko se je držal dostojanstveno, ni bilo videti, da ima tremo. Ko smo se vračali iz gostilne, seveda po ogledu Vatikana, katakomb in muzejev, smo slutili, da se veliki trenutek približuje. Janko je stopil na cestišče, že je hotel začeti, toda že prvi fiat ga je odvrnil od nakane. Južnoitalijanska vina so morda le premočna.
Pred odhodom mu je sicer uspelo pomagati šoferju avtobusa, da je pripeljal na glavno cesto, lepo je bilo videti, kako je z roko ustavil nekaj vozil in dal avtobusu znak, da lahko spelje, toda vse to ni bilo nič, želel je nekaj večjega. V njegovih očeh ni bilo več tistega leska.
Janko se je figurativno povedano sprijaznil s svojo malo gasilsko godbo, ve skratka, da ne bo nikoli dirigiral čikaški filharmoniji, nikoli ne bo nastopal v veronski Areni ali na festivalu v Salzburgu.
J' Tedenski pregovor:

Kdor se hrani s pričakovanjem, umre od lakote.
(danski)

Spominski datumi:
□	24. 11. 1925 je izšel fašistični zakonski odlok št. 2029, ki ga je objavil Uradni list z dne 28. 11. 1925 s tekstom: »Odpustiti iz službe vse državne uradnike, ki so bili kadarkoli člani tajnega ali podtalnega društva.« (Sem so šteta vsa slovenska in hrvaška društva.)
□	29. 11. 1945 je Ustavodajna skupščina proglasila Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo.
□	30. 11. 1980 so odprli prenovljene prostore Doma Alberta Sirka v Križu; isti dan je bilo obnovljeno kulturno društvo Primorsko v Mačkoljah.
X
Ljubljana
°Pera SNG
Nocoj, 24. 11., ob 20. uri: opera Carmina burana (Carl Orff), dir. Lovrenc Arnič (ponovitvi 20. in 21. 12.).
Cankarjev dom
, V GALLUSOVI DVORANI v soboto, 1. 12., ob 19. uri: premiera baleta Labodje jezero (P. I Čajkovski), dir. David Chapman, kor. in Irina Lukašova, ansambel in orkester Opere in baleta SNG Ljubljana (ponovitev 2. 12.).
Ilrama SNG
Nocoj, 24. 11., ob 19.30: Mein Kampf (George Tabori), rež. Žarko
^etan.
. y torek, 27. 11., ob 19. uri: Sanacija (Vaclav Havel), rež. Dušan Mlakar.
^ala Drama
Nocoj, 24. 11., ob 20. uri: monodrama Blagi pokojniki, dragi mož-^MAldo Nicolaj), rež. Boris Kobal (ponovitev 28. 11.).
Nocoj, 24. 11., ob 19.30: Ivona, princesa Burgundije (Witold Gom-fotvicz), rež. John Paul Cook (ponovitev 26. 11.).
" torek, 27. 11., ob 19.30: Dundo Maroje (Marin Držič), rež. Zla-au Doric, igra Janez Hočevar-Rifle (ponovitev 28. 11.).
Mala scena
'J torek, 27. 11., ob 17.30: Avdicija (Petan), rež. Katja Pegan.
atkovno gledališče
[.NA VELIKEM ODRU danes, 24. 11., ob 11. in 17. uri: Korenčkov ^itek (Svetlana Makarovič), rež. Slavko Hren. g, KULTURNICI danes, 24. 11., ob 15.30: Pravljica iz vitrine -pekovi spomini (Matjaž Loboda), rež. Matjaž Loboda. v KULTURNICI v torek, 27. 11., ob 16.30 in 18. uri: Fidlfadl rež. Nataša Herlec, nastopa gledališče Lutke čez cesto iz
Ndek),'
vnia'
av. KULTURNICI v sredo, 28. ll., ob 17. uri: Radovedni slonček, Jl°r in rež. Božo Vovk.
GORICA
C Nova Gorica
t6£ SOLKANU nocoj, 24. 11., ob 20. uri: Hišnik (Harold Pinter), •Jaša Jamnik, gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja, pj. VELJKI DVORANI KD v sredo, 28. 11., ob 16. uri: otroška TRŽtVa 'Jen<~a F*en^a (Milan Dekleva), rež. Katarina Pegan.
finsko gledališče
Bal]°C0L 'N- 11., ob 20.30: Eh! Ovvero le avventure del Signor avtor, režiser in igralec-pantomimik Yves Lebreton.
Gl«<laUšče Ristori
bi) s	H-, ob 20.45: La cantata dei pastori (Barra-Lamberti-
skupino Peppeja Barre.
VIDEM
bdališče Zanon
r6« r,c.°l' 24. 11., ob 21. uri: II legno dei violini, s skupino avtorja in Pai 10r9ia Barberia Corsettija (ponovitev 25. 11.).
a«>mostre
s sk^' N-, ob 20.45: II gabbiano (Čehov), rež. Mario Missiroli, y Plno Maria Chiocchia nastopa Gastone Moschin.
11.,	ob 20.45: La sorpresa dellamore (Marivaux), r. 1	° xequi' s skupino Veneto Teatro nastopata Ottavia Piccolo
it>Pi]
no Micol (ponovitev 30. 11.).
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	GALLUSOVI DVORANI danes, 24. 11., ob 16. uri: SF in CD se pridružujeta akciji zbiranja sredstev za poplavljence v Sloveniji -izredni koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, dir. Hartmut Hanchen, pianistka Dubravka Tomšič.
V	GALLUSOVI DVORANI nocoj, 24. 11., ob 20.30: večer country in blues glasbe - Hans Theessink & Plava Jrava zaborava.
Festival
V	DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v nedeljo, 25. 11., ob 11. uri: v ciklusu Mozart in njegovi nasprotniki - nedeljska matineja s komornim orkestrom Slovenicum, dir. Uroš Lajovic (Mozart, Salieri).
AJDOVŠČINA
Dvorec Zemono
Nocoj, 24. 11., ob 19.30: koncert kvarteta Ramovš Consort v zasedbi Marjana Benčina - sopran, Klemen Ramovš - kljunasta flavta, Domen Marinčič - violončelo in Andrej Misson - čembalo.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	četrtek, 29. 11., ob 20.30: koncert violinista Massima Bellija in pianistke Victorie Terekieve (Schumann, VVieck-Schumann).
GORICA
Kulturni dom
V	nedeljo, 25. 11., ob 11. uri: v okviru sezone Lipizer - nastopa Kvintet pihal 20. stoletja s sodelovanjem pianista Micheleja Inno-centija (ponovitev koncertne matineje za šole 26. 11. ob 10.30).
GRADIŠČE
Gledališče Coassini (na glavnem trgu)
V	nedeljo, 25. 11., ob 21. uri: večer folk glasbe s skupino John Renbourn Group.
VIDEM
Palamostre
V	torek, 27. 11., ob 21. uri: koncert skupine New World String Ouartet, pianist Derek Han (Dvorak, Brahms).
TAVAGNACCO
Vila Prampero
V	nedeljo, 25. 11., ob 18. uri: Otia in Musicis - nastopa harfistka Jasna Corrado-Merlak (Respighi, anonim, Pescetti, Rota).
A VI ANO
Disko New York New Vork
Nocoj, 24. 11., ob 21. uri: jazz večer z James Taylor Ouartetom.
MESTRE
Gledališča Toniolo
V	četrtek, 29. 11., ob 21. uri: Concerto di Tango - nastopajo argentinska skupina Luis Rizzo Cuarteto, Cesar Stroscio en bando-nedn in pevka Susanna Rizzi (ponovitvi koncerta v tržaškem gledališču Miela Reina 4. in 5. 12.).
VERONA
Filharmonija
Nocoj, 24. 11., ob 21. uri in v nedeljo, 25. 11., ob 17. uri: koncert Orkestra veronske Arene, dir. Spiros Argiris, violinist Vladimir Spivakov, tenorist Adolfo Jorca (Snitke, Čajkovski).
PARMA
Kraljevo gledališče (Teatro Regio)
V	torek, 27. 11., ob 21. uri: koncert godalnega kvarteta Keller.
Horoskop
od sobote, 24. novembra, do petka, 30. novembra 1990
OVEN (21.3.-19.4.)
J T| — VI IN DELO: Obeta se vam us-I	tvarjalen in vses-
ni	kozi ploden delov-
cej	Merkur vam je pre-
drzn 0rqen' Cas je ugoden Lodr, ae Podvige in načrte, ki se bn ?5tovo uspešni. Pri delu
tlvno ^er‘kOj i?brni10 v P0Kzi' Uovost; Sr' CakaJO vas dobre
Pretiin ' u0]enim H- in 12. 4. čutif.	ab slabše po-
bifni	N DRUGI: Harmo-
^bdo _riUsiVeni odnosi vas
b°sta sreda^n četrtelc3 dneVa
V *	80^20.4.-20.5.) —
VI in DELO: Ker V J	?° vam zvezde še
Kar naklonjene,
^kDlišefne akovani- Ugodne pršičem6 nT9? bodo uelo v 4- S.^r.0	Rojenim 3.
°dtod jv, . Jupiter nasproten, težav°mn0St nepričakova-
Ur,itl nedenVroče krvi- Sob°-
Dr odtU. Vi tki	Posta prav
nj^idni in ^ DRUGI: Bodite Uq0ri	te vsako-
bel)e| in petejfva bosta P°'
_ ___ - DVOJČKA (21.5.-
T \	20.6.) — VI IN
DELO: Teden bo LJ tokrat za spoznanje bolj muhast in utrudljiv. Merkur in Venera sta vam nasprotna, zato se lahko zgodi, da ne bo šlo vse tako, kot ste načrtovali. Obstaja verjetnost neprijetnih zapletov ali nejasnosti pri delu. Nedelja in ponedeljek vam ne bosta preveč po godu. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo spomnil na nekaj, na kar ne bi smeli pozabiti. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
RAK (21.6.-21.7.) —
VI IN DELO: Na-poved je za vas ugodna. Pričakujete lahko zadovoljiv potek dela in načrtov. Posebno ugodno stojijo zvezde rojenim julija. Z malo prizadevnosti lahko dosežete pomembne rezultate. Poskusite karse-da spretno izkoristiti pozitivne vplive Lune in Jupitra, pa vam bo uspelo vse, kar želite. VI IN DRUGI: Prisluhnite nasvetu zaupne osebe. Naporna bo sreda. Ugodna dneva bosta ponedeljek m petek.
LEV (22.7.-22.8.) —
VI IN DELO: Pred JL #	vami je precej raz-
fčl V	giban in vseskozi
dinamičen delovnik. Merkur vam je izredno naklonjen. Z lahkoto boste kos delu, ki ste si ga zadali. Precej bo novosti, ki vam bodo popestrile teden. Ponudila se vam bo priložnost, ki jo je vredno pravočasno izkoristiti. Rojenim 5. in 6. 8. se obetajo vesela presenečenja. VI IN DRUGI: Nekoga boste spoznali v drugačni luči. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
DEVICA (23.8.-M*)	22.9.) — VI IN
I I	DELO: Napoved za
I IjJ vas ni zelo ugodna.
Ker so vam Merkur, Mars in Venera sovražni, se lahko zgodi, da vam pri delu ne bo šlo vse tako, kot bi moralo. Obstaja verjetnost neugodnih okoliščin, ki vam lahko prekrižajo načrte. Kritičen bo predvsem ponedeljek. Dobra sreča pa se bo nasmehnila rojenim 16. in 19. 9. VI IN DRUGI: Poskusite biti do nekoga bolj nepristranski. Ugodna oosta četrtek in petek.
TEHTNICA (23.9.-22.10.) — VI IN DELO: Teden bo prav prijeten in predvsem zanimiv. Uspelo vam bo izpeljati nekaj načrtov. Merkur in Venera bosta od vas odvrnila težave. Pri delu se vam obeta pozitiven zasuk. V začetku tedna vas čakajo pomembna srečanja in ugodne vesti. Rojenim od 12. do 14. 10. pa grozi nekaj neprijetnosti. VI IN DRUGI: Pazite! Ljubosumnost vam lahko prinese nevšečnosti. Ugodna bosta sobota in petek.
ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) — VI
IN DELO: Dobre zvezde so na vaši strani. Saturn in Uran bosta pozitivno vplivala na potek dela in uresničitev načrtov. Pri delu boste uspešni in učinkoviti. Čas je ugoden za načrtovanje uspešnih pobud. Naredite lahko več, kot ste načrtovali. Rojenim od 4. do 6. 11. lahko pretijo nevšečnosti. VI IN DRUGI: Harmonični odnosi vas bodo spodbudili. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
VIDEM
Palasport Carnera
V	soboto, 1. 12., ob 21. uri: koncert skupine Iron Maiden.
Stadion Friuli
V	ponedeljek, 17. 12., in v torek, 18. 12., ob 21. uri: koncert Giannija Morandija.
•	Za oba koncerta predprodaja v Trstu - agencija UTAT, Pasaža Protti 2 (tel. 040/65700); v Tržiču - La Luna, Ul. Matteotti 6 (tel. 0481/790290); v Gorici - Discoclub, UL S. Chiara 2 (tel. 0481/32925); v Vidmu - Angolo della Musiča, Ul. Aguileia 89 (tel. 0432/505745) in Natural Sound, Ul. Porta nuova 12 (tel. 0432/508586).
PADOVA
Supercinema
V	torek, 11. 12., ob 21. uri: koncert Enrica Ruggerija.
•	Predprodaja vstopnic v Padovi - Discolandia, Ul. Tito Livio 55 (tel. 049/43282), 23 Dischi, Ul. Gregorio Barbarigo 2 (tel. 049/8750689) in Dischi Arcella, Ul. Aspetti 55 (049/605291).
Palasport S. Lazzaro
V	petek, 14. 12., in v soboto, 15. 12., ob 21.30: koncert Giannija Morandija.
LJUBLJANA
□	MESTNA GALERIJA (Mestni trg 5 - tel. 061/212896): v ponedeljek, 26. 11., ob 19. uri odprtje razstave z naslovom 150 let fotografije na Slovenskem 1945-1990 (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto).
□	VITEŠKA DVORANA KRIŽANK (Trg francoske revolucije 7 -tel. 061/214025): Collaborations in Monotype II - razstava sodobnega ameriškega slikarstva (vsak dan 10-13 in 15-18, ob nedeljah 10-13, ob praznikih zaprto, do 5. 12.).
GORICA
□	GALERIJA KATOLIŠKE KNJIGARNE (Travnik 25 - tel. 0481/531407): danes, 24. 11., ob 17. uri, odprtje razstave del Zvesta Apollonia, Fulvia Monaia in Edija Žerjala (vsak dan 8.30-12.30 in 15-19, ob ponedeljkih in praznikih zaprto, do 31. 12.).
VIDEM
□	LA LOGGIA (Trg Liberta 11): Locus a non lucendo - slike in grafike Luise M. Sguazzi 1989-90 (vsak dan 17.15-19.15, ob nedeljah in praznikih 11.30-12.30, ob ponedeljkih zaprto, do 2. 12.).
SAN GIOVANNI AL NATISONE
□	VILA DE BRANDIS: Sodobna sovjetska skulptura (vsak dan 10-13 in 16-19, do 30. 11.).
BENETKE
□	PALAČA GRASSI (San Samuele): Pot sodobne umetnosti - Od van Gogha do Picassa in od Kandinskega do Pollocka, iz zbirke newyorškega muzeja Guggenheim (vsak dan 10-19, do 9. 12.).
□	MUZEJ CORRER (Trg sv. Marka): Carte da navigar (vsak dan 10-16, ob nedeljah in praznikih 9-12.30, ob torkih zaprto, do 9. 12.).
□	OTOK SAN LAZZARO: razstava Armenci v Italiji z najstarejšimi zapisi (do 20. 1. 1991).
PADOVA
□	MUZEJ NA TRGU DEL SANTO: Armenci v Italiji - razstava 150 predmetov, ki pričajo o starih obredih in vsakdanjem življenju (do 20. 1. 1991).
Pripravlja SREČKO MOŽINA
STRELEC (22.11.-21.12.) — VI IN DELO: Pred vami je nadvse prijeten teden. Prijazna Merkur in Jupiter bosta ugodno vplivala na uspeh vaših pričakovanj. Precej ugodno stojijo zvezde rojenim od 2. do 19. 12. Nekatere srečne okoliščine bodo pospešile uresničitev ciljev. Povečale se vam bodo delovne sposobnosti. Muhast bo ponedeljek. VI IN DRUGI: Prijetna doživetja na družabnem področju. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
KOZOROG (22.12.-19.1.) — VI IN DELO: Teden vam bo naklonjen in delovno uspešen. Čas je primeren tudi uresničitvi zahtevnejših načrtov. Pozitivni vplivi Marsa in Venere bodo prav gotovo prispevali k uspehu vašm pobud. Poskusite čim bolje izkoristiti ugodnosti, ki vam jih bo ponudil teden. Sreda ali četrtek lahko kaj ponagajata. VI IN DRUGI: Ne izdajte zaupanja, ki ste ga bili deležni. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek.
VODNAR (20.1.-18.2.) — VI IN DELO: Pričakujete lahko razgiban in uspešen delovnik. Ker sta vam Merkur in Venera naklonjena, se vam obeta nekaj dobrih priložnosti, ki bodo spodbudile uspešnost načrtov. Rojenim 2. in 3. 2. je Jupiter nasproten, grozijo jim nepričakovani stroški in nesporazumi. Sreda in petek lahko kaj pokvarita. VI IN DRUGI: Poskusite biti do nekoga pozornejši. Ugodna dneva bosta sobota in ponedeljek.
RIBI (19.2.-20.3.) —-
^ f VI IN DELO: Po vsej verjetnosti bo teden utrudljiv in nagajiv. Merkur, Venera in Mars vam med tednom ne bodo preveč naklonjeni, odtod nevarnost nepričakovanih ovir ali neprijetnih presenečenj. Poskusite se izogniti pomembnejšim odločitvam. Rojenim od 3. do 8. 3. bo Luna naklonjena: čakajo naj dobre vesti. VI IN DRUGI: Nekdo vas občuduje in si želi vaše naklonjenosti. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
Po odobritvi zakona za obmejna območja v senatu
Goriški politiki soglasni v zahtevi po odprtju dokumentacijskega centra
Razstava in koncert nocoj na Bukovju
Spodbuda k obnavljanju fotografske dejavnosti
Kot ni bilo težko pričakovati, je besedilo zakona za obmejna območja, ki ga je odobrila proračunska komisija senata, izzvalo plaz kritičnih reakcij v Gorici. Zadovoljstvo zaradi odobritve zakona, ki ga bo morala sedaj sprejeti še poslanska zbornica, je namreč zelo zamorjeno zaradi črtanja določbe o ustanovitvi centra za storitve, dokumentacijo in informiranje za izmenjave v Vzhodom v Gorici. Svoj čas je namreč bilo predvideno, da naj bi ta center odprli v našem mestu, nato pa je v Rimu prišlo do zasuka in v odobrenem besedilu ni več točne določbe o tem, kje ga bodo namestili. Po sedanjih določilih naj bi dokončno besedo o izbiri kraja imela Dežela.
Župan Antonio Scarano je včeraj izjavil, da je zagrenjen in razočaran zaradi odločitve senata, ki je oškodovala Gorico. Če držijo premise o geopolitični legi, na katerih sloni celotni zakon, potem Gorica bolj kot katerokoli drugo središče v deželi upravičeno lahko zahteva odprtje takega središča, saj ja prav Goriška skupaj s Tržaško najbolj neposredno zaobjeta v odpiranje na Vzhod. Scarano dokaj jasno očita Videmčanom in še posebej socialistom (pri tem omenja senatorja Castiglioneja), da hočejo "odnesti" center Gorici. Zadnja beseda
seveda še ni izrečena, zato Scarano upa, da bo Dežela spoštovala pred časom .sprejeto obvezo, da se središče vsekakor odpre v Gorici.
Poleg Scarana so prav tako zaskrbljeno reagirali tudi drugi goriški politiki. Najbolj glasni so pri tem demokristjani, od deželnega tajnika stranke Bruna Longa, do deželnega odbornika Maria Brancatija in pokrajinskega tajnika Roberta Griona. Z bolj ali manj ostrimi besedami so vsi izrazili osuplost zaradi črtanja Gori-
O krizi v pokrajinskem konzorciju za oskrbo in rehabilitacijo CPAR smo že včekrat poročali. Konzorcij, ki oskrbuje fizično in psihično prizadete, se je letos znašel v velikih finančnih težavah zaradi občutnega krčenja sredstev, ki jih je prejemal predvsem od dežele. Septembra so že morali ukiniti nekatere storitve, sedaj pa je osebje napovedalo stanje sindikalne pripravljenosti. Socialni delavci in drugo osebje so močno zaskrbljeni za sam obstoj konzorcija. Javnost pozivajo naj ne naseda besednim zvijačam, češ da
ce, obenem pa izrekajo prepričanje ali vsaj pričakovanje, da bo Dežela spoštovala obveze.
Nič manj ogorčen pa ni niti pokrajinski tajnik PSI Luciano Pini, ki je ocenil, da je "moč videmskih lobijev tokrat pogojevala celo senat". Zato pa napoveduje, da bodo goriški socialisti napeli vse sile, da se Gorici prizna to, kar ji pripada zaradi njene geografske lege in mednarodne vloge, ki si jo je znala pridobiti "ko drugi še niso sploh vedeli, kje teče meja".
je treba ločevati med zdravstveno in socialno oskrbo. Prizadeti - trdijo delavci v konzorciju - potrebujejo celovito oskrbo, ki sega od zdravstvene do socialne in še drugih oblik pomoči. Zaradi tega pozivajo upravitelje, politike, sindikate in združenja naj se aktivno zavzamejo za rešitev finančnih problemov in ohranitev standarda storitev, ki jih danes nudi konzorcij, od odgovornih pa pričakujejo jasnost glede ohranitve socialnih storitev na teritoriju.
Protest osebja CPAR
V števerjanskem Kulturnem domu na Bukovju bo drevi ob 20. uri večer, na katerem se bo fotografska umetnost spajala z glasbeno. Zveza slovenskih kulturnih društev in kulturno društvo Briški grič bosta namreč odprla fotografsko razstavo 18 slovenskih goriških fotografskih navdušencev, v kulturnem sporedu pa bodo nastopili člani Obalnega komornega orkestra iz Kopra.
Odprtje razstave del goriških fotografov naj bi pomenila začetek novega poglavja v delovanju na tem področju. Hoče biti predvsem vzpodbuda za vse, ki se ukvarjajo s fotografijo, da se boljše med seboj povežejo, da se ponovno organizirajo in da se'začne prodornejše delo na tem področju. Na števerjanski razstavi, ki jo bo odprl fotografski mojster in predsednik Fotokino kluba iz Nove Gorice Rafael Podobnik, bodo sodelovali: Silvan Bevčar, Ladi Boškin, Dari Butkovič, Marino Černič, Fabio Devetak, Vilko Fajt, Karlo Ferletič, Hijacint Jussa, Miro Kuzmin, Rudi Pavšič, Silvan Pittoli, Jožko Prinčič, Viktor Selva, Igor Tomšič, Mauro Tomšič, Zdenko in Marko Vogrič ter Viljem Zavadlav.
Na sliki predstavitveni list razstave, ki ga je izdelal Hijacint Jussa.
Trgovci za ohranitev turistične ustanove
Sodnik Casson se menda zanima za eksplozijo leta 1970 v Gorici
Sence nad smrtjo 7 karabinjerjev?
Takrat je goriškemu 13. bataljonu poveljeval polkovnik Musumeci (član P2)
Novi upravni odbor goriškega združenja trgovcev (Ascom) je na svoji prvi seji obravnaval problem skorajšnje ukinitve goriške turistične in le-toviščarske ustanove. Osnutek deželnega zakona o reorganizaciji turistične dejavnosti namreč predvideva skrčenje števila turistično zanimivih območij in ustrezno temu tudi razpust ustanov, ki niso na omenjenih območjih. Sedanji položaj sta članom upravnega odbora orisala predsednik Rovis in svetovalec Michelini. Odbor je sklenil, da bo o nevarnosti ukinitve seznanil vse ugledne goriške politične predstavnike na občinski, pokrajinski in deželni ravni ter jih zaprosil za posredovanje. Odborniki goriškega združenja trgovcev namreč predlagajo, naj bi novi deželni zakonski predlog predvideval poleg gradeške turistične in letoviščarske ustanove še ustanovo, ki bi delovala na področju Gorice, Krasa in Brd.
Odbor namreč utemeljuje svoj predlog, češ da je treba ohraniti turistično in kulturno vlogo značilnih mest kot so Gorica, Gradišče in Krmin. Tu namreč poleg znanih privlačnih turističnih točk kot so npr. goriški grad, muzej prve svetovne vojne, deželna eno-teka, številne umetnostne galerije in vojaška pokopališča se odvijajo tudi pomembne mednarodne prireditve. Mittelevropska srečanja, mednarodni zborovski natečaj Seghizzi, mednarod-
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
GORICA
CECILIJANKA
Revija goriških pevskih zborov
Sodelujejo zbori iz dežele Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške.
GORICA - KATOLIŠKI DOM DANES, 24. novembra, ob 20.30
JUTRI, 25. novembra, ob 16. uri
Svetovalska skupina SSk Doberdob
Mladinska sekcija SSk Društvo za socialno-politična vprašanja
Anton Gregorčič - Gorica
vabijo na javni posvet
ZAŠČITA KRASA IN DOMAČE PREBIVALSTVO
v ponedeljek, 26. novembra, ob 20. uri v župnijski dvorani v Doberdobu.
ni violinski natečaj Lipizer, mednarodna folklorna parada in izjemne likovne razstave nedvomno bogatijo že itak zanimivo in privlačno goriško ozemlje. Seveda je omembe vredno tudi vinsko bogastvo Brd ter še nedotaknjene kraške naravne lepote. Člani odbora menijo, da bi takšna ustanova lahko skrbela tudi za načrtovanje in realizacijo skupnih pobud s podobnimi ustanovami onstran meje, še posebej v Soški dolini. Le na ta način, trdijo, se bo lahko turizem razvil v pravo smer.
Na seji je novi odbor izbral tudi novega podpredsednika. Funkcijo bo v novi mandatni dobi opravljala načelnica sekcije zlatarjev Denise Russian.
John Renbourn
Jutri ob 21. uri bo v gledališču Co-assini v Gradišču nastopil svetovno znani angleški kitarist John Renbourn. Originalen glasbenik spada med najbolj slovite predstavnike angleške in mednarodne folk scene. Z Davyjem Grahamom in Bertom Janschom nedvomno spada med pionirje, ki so želeli obnoviti staro domačo glasbeno izročilo. Nedeljski Renbournov nastop prireja kulturni krožek "Zorutti", dopolnil pa ga bo teksaški kantavtor David 01ney.
Beneški preiskovalni sodnik Felice Casson se v svoji preiskavi o ozadju petoveljskega atentata in morebitnih povezavah s tajno organizacijo Gladio zanima tudi za eksplozijo v karabinjerski kasarni v Gorici, v kateri je bilo 6. oktobra 1970 ubitih 7 karabinjerjev in prav toliko ranjenih? Vest v tem smislu je včeraj posredoval novinar deželnega sedeža RAI v Benetkah. Zdi se, da jo gre povezati z okoliščino, da je takrat bil poveljnik 13. premičnega bataljona karabinjerjev v Gorici polkovnik Pietro Musumeci, katerega ime se je nato pojavilo v raznih preiskavah o terostističnih atentatih in o delovanju italijanskih tajnih služb.
Musumeci je bil član Gellijeve P2 (s člansko izkaznico št. 1604) in častnik državne tajne službe. Bil je celo načelnik posebnega tajništva poveljnika Sismi gen. Santovita, ki je prav tako pripadal loži P2. Leta 1987 je Musumeci na procesu glede ti. strukture Supersismi bil obsojen na 3 leta in 11 mesecev zapora zaradi poneverbe in posesti eksploziva. Še težja pa je obsodba (na 10 let zapora) zaradi poskusa preusmeritve preiskave o pokolu na železniški postaji v Bologni. Ko so namreč sodniki ubrali sled za fašistično skupino, je Musumeci poskrbel, da je prišel na nekem vlaku na dan kovček z eksplozivom. Bil je enak eksplozivu, ki je povzročil pokol v Bologni. Zraven sta bili vozovnici z imenoma dveh nemških državljanov. To je za nekaj
časa zaustavilo preiskavo, ki je najbrž šla v pravo smer, in jo preusmerilo proti drugim možnim krivcem. Kasneje pa se je izkazalo, da so vozovnici kupili agenti italijanske tajne službe. Odtod težka obsodba za Musumecija.
Je okoliščina, da je leta 1970 bil Musumeci poveljnik 13. bataljona karabinjerjev v Gorici zgolj naključje ali se tudi za to tragedijo skriva kaka strahovita in po 20 letih še nerazkrita resnica? Vprašanje najbrž ni povsem neutemeljeno, če drži, da se sodnik Casson zanima tudi za ta dogodek.
Do tragedije v kasarni Cascino v Tržaški ulici je prišlo 6. oktobra 1970 okrog 14.30. Eksplozija je takrat raznesla pritlično stavbo, v kateri je skupina karabinjerjev sledila izpopolnjevalnemu tečaju. Sedem je bilo mrtvih, najmlajši med njimi še ni bil dopolnil 19 let. Eksplozija je raznesla okrog 150 kv. metrov strehe vključno s tramovi iz železobetona. Vojaška in sodna preiskava sta že takoj nakazali kot vzrok eksplozijo grelnega kotla v kletnih prostorih. Primorski dnevnik je takrat 8. oktobra pisal: »Ugibanja so različna: nekdo meni, da je pri kotlu slabo delovala zaklopka, drugi spet je drugačnega mnenja. Vsekakor gre za grelni kotel, kakršne imajo po vseh novejših stanovanjih, z vsemi varnostnimi pripravami in očividno katera od teh ni delovala«.
S tem v zvezi nam je odvetnik Livio Bernot, branilec nekaterih za petovelj-
Nevarno prečkanje ceste Težka nesreča v Standrežu
Serija težkih prometnih nesreč se žal nadaljuje. Včeraj zjutraj je bil v Štandrežu hudo ranjen 62-letni upokojenec Ottorino Culot iz Štandreža, Ul. del Carso 47/a. V goriški splošni bolnišnici so ga sprejeli na oddelek za oživljanje s strogo pridržano prognozo.
Okrog 7. ure je Culot prečkal Ulico sv. Mihaela v neposredni bližini marketa SanfAndrea (Nanut). Z avtom ga je zadel 55-letni Olindo Barbieri, prav tako iz Štandreža, Ul. del Carso 6. Dinamika še ni povsem jasna. Najbrž, da je enega od razlogov mogoče pripisati tudi mokremu cestišču.
Na kraj nesreče je prihitela goriška prometna policija in osebje splošne bolnišnice, ki je ponesrečenca prepeljalo v bolnišnico v Ul. Veneto. Tu so mu dežurni zdravniki ugotovili močan udarec v glavo, številne zlome reber,
zlom zapestja na desni roki ter številne odrgnine in udarce po celem telesu. Culota so sprejeli na oddelek za oživljenje s strogo pridržano prognozo.
V prometni nesreči na krožnem križišču ob vhodu na avtocesto na Tržaški cesti se je lažje poškodoval 39-letni Mariano Cucit iz Gorice, Ul. Cossar 25. V goriški splošni bolnišnici so mu nudili le prvo pomoč.
Zdravstveno stanje 63-letnega kmeta Antonina Erzettija, ki se je v četrtek popoldan težko poškodoval med običajnim delom z lastnim traktorjem v Fari, se je medtem nekoliko izboljšalo. Zdravniki oddelka za oživljanje so si sicer še naprej pridržali prognozo, vendar Erzetti ni več v smrtni nevarnosti.
Glasbene pobude namenjene predvsem mladim
V četrtek so v prostorih pokrajinskega muzeja na goriškem gradu uradno predstavili tri zanimive pobude, ki jih prireja goriško pokrajinsko odborništvo za mladinsko problematiko v sodelovanju z zadrugo Mitt iz Gorice in društvom More mušic iz Tržiča. Gre za 3. ciklus glasbenih nastopov Ali frontiers, serijo glasbenih predavanj na temo Poti rocka in 1. natečaj reklamne fotografije. Pobude, o katerih smo že obširneje poročali v prejšnjih dneh, je prikazal pokrajinski odbornik Mirko Špacapan.
Po včerajšnjem prvem koncertu iz ciklusa AH frontiers bosta drevi ob 21. uri v prostorih pokrajinskega muzeja na goriškem gradu nastopili glasbeni skupini Paola Cantaruttija in Niki Mona iz Belgije. Jutri bosta ob isti uri vedno na gradu nastopila Schotthamel Creative Ensemble iz Italije in Dave Jaxon's Tonewall iz Velike Britanije.
SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME
bo danes od 15. do 19. ure na sedežu SPD v Ulici Malta 2.
Predsinoči v Gorici aretirali jugoslovanskega državljana
S steklenico mahnil karabinjerja
Karabinjerji so predsinoči v Gorici aretirali nekega jugoslovanskega državljana, ki je s steklenico udaril enega od njih. Imena aretiranega niso javili, kot tudi še niso v podrobnostih jasne okoliščine dogodka. Zdi se, da se je vse začelo v Ul. Rocca v severnem delu mesta. Karabinjer je opazil skupino treh ljudi in se jim je približal, da bi jih legitimiral. Dva sta zbežala, tretjega pa je ustavil in zahteval naj mu izroči dokumente. Neznanec mu je pomolil potni list, takoj zatem pa naj bi s steklenico udaril karabinjerja v trebuh in zbežal. Brž ko si je opomogel od udarca je karabinjer poklical na pomoč kolege. Začelo se je zasledovanje, ki se je zaključilo kakih 40 minut kasneje v bližini železniške postaje. Aretiranega so prijavili zaradi upiranja in žalitve javnega funkcionarja.
ski atentat po krivem obtoženih Goričanov, včeraj dejal, da je bilo glede točnih vzrokov nekaj pomislekov in da so se postavljale hipoteze morebitnih odgovornosti. Več o tem pa ne ve, ker ni bil soudeležen pri zadevi.
razna obvestila
Občinska uprava v Doberdobu obvešča, da bodo v ponedeljek, 26. t. m., v jutranjih urah pobirali stare kovinske predmete, gospodinjske stroje in odpadni kovinski material. Vsakdo naj blag0 pusti ob cestnem robu pred prihodoi® občinskega vozila.
Skupina Izvir prireja v ponedeljek, 26' t. m., ob 20.30 v Katoliškem domu srečanje z ljubljanskim županom Jožetom Strgarjem in njegovo ženo Olgo.
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Robocop II.«.
VERDI 17.30-22.00 »Presunto innocente";
VITTORIA 17.30-22.00 »Tutti a scuola d1 esorcismo - Linda Blair e riposseduta"-
rri v» v
Trzic
EKCELSIOR 17.30-22.00 »I giorni del tv ono«.
COMUNALE 20.30 »Eh! Ovvero le a.v' venture del Signor Ballon«. Gledališk predstava.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00 in 20°® »Slepi bes«, ob 22. uri »Pohotne zač® niče«. Nočni kino.
SVOBODA Šempeter 20.00 »Ran«.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC1 3
Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 5314 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla salute - Ul. C. Cosulich 117 ' 711315.
__________pogrebi__________^
Danes v Gorici ob 10.10 Giorgio da iz splošne bolnišnice v Tržič, ob tve Luciano Springolo iz splošne bolnis v Marjan.
t
Zapustila nas je naša drag3
Matilda
Mikulus
Tilda)
Pogreb bo v ponedeljek, 26- F°lCe v bra, ob 8. uri iz splošne bolni« cerkev v Pevmo.	. naV0.',
Žalostno vest sporočajo tnoz^jp)
rin, hči Vera, snana Marii3-Laura in Adriana.
Oslavje, 24. novembra 199^
Prišli bodo večinoma isti krošnjarji in zabavišča kot lani
Prihodnjo soboto bo v Gorici spet zaživel Andrejev sejem
Odprb jo bodo danes ob 17. uri
Nova likovna galerija v Katoliški knjigarni
Le teden nas loči od tradicionalnega Andrejevega sej-ma' ki vsako leto privabi v prvih decembrskih dneh v naše ®esto veliko število kupcev in radovednežev z Goriškega, Tržaškega in iz bližnje Slovenije. Letos bo Gorica gostila krošnarje tri dni od sobote, 1. decembra, do ponedeljka, 3. decembra, upravitelji vrtiljakov pa bodo ostali vse do nedelje, 9. decembra.
Letošnji sejem se ne bo veliko razlikoval od lanskega, 'vrtiljaki bodo namreč zasedli Travnik, Battistijev trg in ^elno ljudski vrt, krošnjarji pa bodo postavili stojnice na uLcah Crispi, Roma, Oberdan, Boccaccio, Gadoma in delno Ua Travniku. Goriško mestno središče je vsekakor preome-Jen prostor, da bi lahko zadostili vsem prošnjam krošnjarjev ln upraviteljev vrtiljakov. Teh je namreč iz leta v leto več, Vendar goriška občinska uprava zaenkrat ne namerava razširiti območja Andrejevega sejma. V prejšnjih dneh so imeli °učinski odbornik za promet Marjan Breščak, poveljnik Utestnih redarjev Armido Žaro, ravnatelj pokrite tržnice Alessandro Medeot in sindikalni predstavnik CISL Arman-uo Snidersig nemalo dela, da so odredili, katerim krošnjar-leni dodeliti razpoložljiva mesta. Razpoložljivih mest je namreč le 294, medtem ko so prejeli kar 575 prošenj. Komisija J® Pri izbiri upoštevala predvsem prisotnost posameznega krošnjarja v preteklih letih.
Se težja je bila izbira vrtiljakov, saj je za Andrejev selom kandidiralo kar 152 upraviteljev najrazličnejših zabavic, razpoložljivega prostora pa je le za 77 vrtiljakov in mugih zabavišč, med katerimi so všteti tudi prodajalci sladkarij. To se pravi, da tudi letos ne bodo prišle v naše Umsto nekatere najnovejše zabavne atrakcije, ki jih je mo-9°če obiskati še do nedelje v Vidmu pri nogometnem stadi-°nu, kjer se odvija sejem sv. Katarine.
Edina letošnja "novost" bo ponovno odprtje razstave in P°kušnje vin. Na sedežu folklorne skupine "Santa Gorizia" Ll. Cadorna bodo namreč po nekajletnem presledku po-ovno odprli vinsko razstavo, kjer bo poleg vina mogoče okusiti tudi tipične goriške sladkarije. Tudi letos ne bodo Poredili srečelova, ki je več let privabljal v prostore pokri-6 tržnice lepo število obiskovalcev.
Na goriškem županstvu so med drugim že sklenili, kate-1 dan sejma bo posvečen goriškim učencem in dijakom. To o sreda, 5. decembra, od 14. do 19. ure, ko bodo upravitelji ..lijakov nudili šolam in zavodom brezplačne karte za za-Nvišča.
p Kako bo potekal promet v dneh Andrejevega sejma? °veljnik mestnih redarjev Armido Žaro nam je povedal,
bodo seveda zaprli vsemu prometu tiste ulice, na katerih
bodo razstavljali svoje blago krošnjarji. Sicer točnih podatkov nam še ni znal posredovati, saj bodo o morebitnem zaprtju nekaterih drugih ulic - Korzo, Ul. Mazzini idr. -razpravljali šele v prihodnjih dneh. Vsekakor nam je zagotovil, da bo Raštel ostal odprt vsemu prometu. Tega naj bi namreč zaprli šele pred božičnimi prazniki.
Na sliki: prizor z lanskega sejma.
V Katoliški knjigarni na Travniku bodo danes odprli likovno galerijo, v kateri nameravajo odslej prirejati razstave domačih in tujih umetnikov. Po obnovi prostorov knjigarne so se v podjetju Slovimpex, ki je prevzelo upravo Katoliške knjigarne, odločili, da ovrednotijo prostore v strogem mestnem središču. Preuredili so gornje nadstropje in v njem uredili galerijo.
Slovesno odprtje prostorov bo danes ob 17. uri z odprtjem skupinske razstave treh primorskih umetnikov. Razstavili bodo dela Zvesta Apollo-nia, Fulvia Monaia in Edija Žerjala. Na slovesnosti napovedujejo prisotnost goriškega župana Antonia Scara-na in novogoriškega župana Sergija Pelhana.
Vsi trije umetniki, ki bodo kot prvi razstavljali v novi galeriji, imajo za sabo že vrsto samostojnih razstav in sodelovanj na skupinskih predstavitvah doma in v tujini. Zvest Apollonio je doma iz Bertokov pri Kopru. Ukvar-
ja se s slikarstvom in grafiko, prostorskim oblikovanjem in občasno tudi s scenografijo, poleg tega pa je tudi dekan na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Za svoje delo je prejel nagrado iz Prešernovega sklada.
Fulvio Monai je po rodu iz Pulja, že dolgo let pa živi v Gorici, kjer je med drugim izdelal Križev pot za cerkev sv. Jožefa v Stražicah in oltarno sliko v stolnici. Poleg slikanja se ukvarja še z likovno in gledališko kritiko, uveljavil se je tudi kot publicist in pisatelj z objavo dveh knjig o Istri.
Edi Žerjal je tržaški likovnik mlajše generacije. Svoj umetnostni čut je izostril pri Avgustu Černigoju, izpopolnil pa se je predvsem v linorezu in grafiki.
Razstava bo v galeriji Katoliške knjigarne na ogled do 31. decembra vsak dan (razen ponedeljkov in praznikov) od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure.
Nocoj in jutri popoldne v Katoliškem domu
20 zborov na Cecilijanki
Nocoj in jutri se bo v Gorici odvijala tradicionalna pevska revija ZSKP Cecilijanka. Na prireditvi, 32. po vrsti, bo nastopilo dvajset zborov iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške.
Danes ob 20.30 bodo v Katoliškem domu nastopili mešpni zbor Podgo-ra, moški zbor Skala iz Gabrij, mešani zbor Štandrež, moški zbor Fantje izpod Grmade, mešani zbor Jože Srebrnič iz Deskel, moški zbor Mirko Filej iz Gorice, mešani zbor Pevskega društva iz Sel na Koroškem, dekliški zbor Devin in mešani zbor Lojze Bratuž iz Gorice.
Jutri ob 16. uri bodo prvi nastopili pevci mešanega zbora Rupa-Peč, nato pevski skupini Števerjan in Sovodenjska dekleta, moški zbor Štma-ver, dekliški zbor Alenka iz Števerjana, mešani zbor Coral di Lucinis, moški zbor Lijak iz Vogrskega, mešani F. B. Sedej iz Števerjana, pevska skupina Višarski kvintet iz Kanalske doline, moški zbor Novi sv. Anton iz Trsta in mešani zbor Hrast iz Doberdoba.
V Palmanovi slovesnost ob 45-letnici osvoboditve
kajš	odbor VZPI-ANPI prireja danes
žrtv^o občinsko upravo manifestacijo ob 45-letnici osvoboditve in v spomin na
Palmanovi v sodelovanju s tam-
(jg, 6 zloglasnega Centra za represijo partizanskega gibanja, ki je tam tragično qi 2'®! v letih 1944-45. Po zbranih podatkih je v centru, ki ga je vodil esesovec v„, bočnih s sodelovanjem krvoločnih fašističnih tolp, bilo zaprtih in mučenih Kot 500 partizanov in protifašistov, več kot 200 pa jih je bilo ubitih. v0r Slovesna počastitev teh mučenikov osvoboditve bo danes dopoldne v kinod-gjavni Kalia v rajonu Aguileia v Palmanovi. Še pred tem bo ob 9.45 srečanje na boii,nem tr9u' Ki mu bo ob 10.15 sledilo polaganje vencev k spomeniku padlim v Pof za osvoboditev in nato sprevod do vojašnice Piave, kjer bodo prav tako pr .sHli padle. Zborovanje v kinu Italia bo ob 11. uri. Govorili bodo deželni pr„riSeclnik VZPI-ANPI Federico Vincenti, župan Palmanove Ermes Battilana in bednik VZPI-ANPI za Goriško sen. Silvano Bacicchi.
V ponedeljek v Kulturnem domu počastitev Darka Šuligoja
prir ^. Ponedeljek ob 17. uri bodo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici Sl0v dlli slovesnost v spomin na političnega preganjenca in zavednega goriškega tir- enca Darka Šuligoja. Na večeru, ki ga prirejajo VZPI, AVL, združenja depor-b0sj Cev' Političnih preganjancev in aktivistov OF ter SKGZ in Kulturni dom, blh n SEre90vorila novinar Marko Waltritsch ter član vodstva združenja politič-tucbn^njancev ANPPIA Vincenzo Marini Banfi. Na srečanju bosta nastopila Pevska zbora Podgora in Paglavec.
drpnj -	0 Šuligoj je bil znan goriški urar. Med fašizmom pa je bil kot mnogi
Zbora Zi?ev Preganjanja in so ga internirali v Kalabriji. Bil je tudi član pevskega ' K1 ga je vodil Lojze Bratuž.
Aktualni pogovor pred jutrišnjim zborom SDGZ
Perspektive trgovine na drobno
Med člani Slovenskega gospodarskega združenja je največ predstavnikov trgovine in gostinstva ter obrtnikov. Ker vsakdo izmed njih deluje samostojno, ima svoj, največkrat specifičen delokrog, so izkušnje vsakega od njih dragocene. O širši problematiki združenja smo te dni lahko prebrali marsikaj. Sliko nameravamo dopolniti z zapisom o tem kako delajo, kako razmišljajo in s katerimi težavami se soočajo posamezni člani našega strokovnega združenja. Za sogovornika smo izbrali predstavnika trgovine na drobno g. Milčeta Povšiča in predstavnika obrtnikov, lastnika zidarskega podjetja g. Mirkota Radinjo.
Gospod Povšič, že dve desetletji vodite trgovino jestvin v predmestju Gorice, ob Tržaški cesti. Pravzaprav ste začeli s to dejavnostjo. Ima trgovina na drobno perspektive za obstanek in razvoj?
Če ne bi bilo perspektiv, mislim, da se danes ne bi niti pogovarjala. Res je, da je danes mnogo težje, zaradi konkurence, kakor pred leti. Kakor kupci, tako tudi mi trgovci pač zelo pazimo, kje in kako se da ceneje kupovati. Brez vključevanja v večjo ali manjšo nabavno mrežo mislim, da danes trgovec na drobno težko izhaja.
Emil (Miiče) Povšič
Na splošno je slišati pritožbe, da je trgovin preveč v odnosu na prebivalstvo. Opažate to v vašem podjetju?
To bo tudi držalo. Glede mojega obrata pa moram povedati, da sem zahaja veliko kupcev iz Slovenije. Sem v mnogočem odvisen od njih. V dobrem
in seveda tudi v slabem. Saj vemo, kako gredo ta nihanja.
Pred meseci se je porodila zamisel o gradnji velikega trgovskega centra nedaleč od vas na območju avto-porta. Kako na zadevo gledate s splošnega in neposrednega vidika?
Na splošno se da o megacentru povedati marsikaj za in proti. Z ozirom na možnost, da bi tak objekt zgradili tu blizu pa moram reči, da me je pravzaprav strah, ker bi nedvomno preusmeril marsikaterega kupca.
Trgovino vodite že od konca šestdesetih let. Dovolj dolgo torej, da ste si nabrali veliko izkušenj. Kakšno je danes, seveda poleg zelo ostre konkurence in potrebe po stalnem prilagajanju, najtežje breme, ki ga morajo premagovati trgovci?
Nisem edini, ki trdi, da ima tudi kontrola finančnega poslovanja in vse kar sodi zraven svoje meje.
Že dolgo let ste član SDGZ v Gorici. Očitno ste z uslugami, ki jih zagotavljajo zadovoljni?
Ni take stvari in takih odnosov, ki bi se jih ne dalo izboljšati. Mislim pa da gre združenje v tej smeri. Pomemben korak bo že napovedano stalno sodelovanje fiskalnega konzulenta.
Upokojenci na martinovanju
nabrali denar
ha	slovenskih upokojencev
lo n ^škern je v nedeljo martinova-^hžah °StU na Soči. Tradicionalno Veljko a? srečanie je privabilo kar Podan tevEo članov. Nekateri so se rit, sici,na sPrehod do Tolminskih ko-sUkamiPTna tuc^ obikala cerkev s vsi sj,,, oneta Kralja, nato pa so se ie čakJ?3'' zbrali v gostišču, kjer jih ^rrnorru °bllna večerja in zabava. mKar Štefan je pridno skrbel
za Slovenijo
za glasbo, ki je marsikoga pritegnila v ples. Pripravili so tudi nagradno tombolo, dobitniki pa so se dogovorili za res hvalevredno solidarnostno potezo: odrekli so se denarnim nagradam in jih namenili v sklad za po-plavljence v Sloveniji. Zgledu so sledili še vsi drugi, tako da so na praznovanju skupno zbrali v ta namen več kot pol milijona lir.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
gostuje Teatr
^OMISSARŽEVSKAJA LENINGRAD
^ri9°rij Gorin: POZABITI HEROSTRATA
I^^g^medrja v dveh dejanjih
brni dom, v ponedeljek, 26. novembra, ob 20.30
Dela v gradbeništvu je dovolj Zmešnjava in preveč predpisov
Mirko Radinja vodi svoje zidarsko podjetje že skoraj dve desetletji. Začel je seveda kot vajenec in nato kot izučeni zidar pri drugem podjetju. Zakaj ravno zidar nisva veliko razglabljala, ker je razlogov še in še in največkrat je taka ali drugačna izbira pravzaprav pogojena. Mirko je s svojim poklicem in delom zadovoljen, čeprav zidarski poklic prav gotovo ni najlažji.
Takole pravi: Če te veseli, ni težko in imaš tudi zadoščenje. S socialnega in varstvenega vidika smo zidarji sicer na slabšem. Na prvi pogled materialno še kar izhajamo, če pa upoštevaš različne faktorje, kakor pokojnina, nadomestilo ob bolezni itd. zadeva le ni tako vabljiva.
Med zidarji-zasebniki in manjšimi zidarskimi podjetji na Goriškem je slišati večkrat pritožbe o nelojalni konkurenci iz nekaterih sosednjih dežel. So pritožbe utemeljene, je dovolj ali premalo dela v gradbeništvu?
Po pravici povedano, se je stanje v zadnjem obdobju precej spremenilo. Dela je dovolj, zlasti manjših posegov. Novih radenj je še zmeraj bolj malo. Pri veli-ih objektih pa posamezniki ali majhna podjetja ne pridejo v poštev. Govorim pa na osnovi lastnih izkušenj. Tisto glede nelojalne konkurence je držalo do pred
Mirko Radinja
dvema, tremi leti. Danes so zidarji iz Veneta, ki postavljajo višje cene od naših. Ne vem, koliko časa bo to trajalo, vendar je stanje danes tako.
Kaj kot gradbenik, oziroma zidarski mojster pravzaprav delate?
Največ je drobnih del, drobnarije, kakor se temu reče. Popravila, prenova starih hiš, dozidave itd.
Vaš delovni urnik?
Kot samostojni delavec mi ni treba žigosati kartončka, vendar skušam delovni urnik zelo dosledno spoštovati. Običajno delam 40 ur tedensko. Poleti od 6. do 14. ure, pozimi pa deljeno, s pavzo v opoldanskem času.
Pravijo, da pri nekaterih opravilih orodje pomeni že polovico vsega. To velja tudi za zidarstvo?
Se kako. Orodje moraš imeti (in je drago), zaradi narave dela pa je le deloma izkoriščeno. Pri Združenju je že lep čas zamisel, da bi med obrtniki-zidarji ustanovili nekakšen konzorcij prav glede nabave in uporabe orodja. Zadeva pa ne steče. Veste, vsakdo si je osnovno orodje že nabavil. Potem je tu vprašanje upravljanja, nadzorovanja itd.
Kaj najbolj moti oziroma zavira dejavnost zasebnika ali lastnika manjšega zidarskega podjetja?
Zaostrovanje fiskalnih predpisov in raznih drugih predpisov o varnosti, preprečevanju nezgod itd. Skratka, kopičenje in zmeda v predpisih. Vsak obrtnik bi moral biti istočasno tudi uradnik, knjigovodja, fiskalni izvedenec itd. Moral bi biti predvsem to. Tako gospodarstvo pa ne stoji na nogah.
V Lyonu drugi krog dvobojev za svetovni šahovski naslov
Kasparov in Karpov spet igrata
Bloudkova priznanja
Plaketo prejel Saša Rudolf
LJUBLJANA V imenitnem, prazničnem razpoloženju so sinoči slovesno podelili najvišja priznanja za delo in dosežke v športu Republike Slovenije - Bloudkove nagrade in plakete. »Nagrajenci ste majhni Bloudki, vajeni delati; menim, da je športna aktivnost tudi delo, ne za sebe, marveč za slovenski narod,« je dejal predsednik odbora za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo Skupščine Republike Slovenije Jože Zupančič v kratkem, jedrnatem nagovoru, ko je - skupaj s predsednikom odbora za podeljevanje priznanj Stanka Bloudka Andrejem Brvarjem - čestital nagrajencem. Ti, letošnji in vsi poprejšnji, so bogastvo naroda, pa je v pozdravu dejal predsednik SM Ljubljana Jože Strgar. V imenu nagrajencev se je zahvalil Anton Franzot. Spored, popestren z nastopom Črnuškega okteta, pionirk in mladink TVD Partizan Moste v športno ritmični gimnastiki, predvajanjem filma Rudija Klariča Šport kot prvina kakovosti življenja, predstavitvijo^ knjige znanega alpinista Toma Česna, ki jo je opravil Rudi Zaman, je spretno povezoval Branko Dobravc.
Prav posebno gromek aplavz je bilo slišati v dvorani Španski borci, ko sta Jože Zupančič in Andrej Brvar podelila Bloudkovo plaketo zamejcu s Tražaškega Saši Rudolfu, ki je priznanje prejel za dolgoletno delo na propagandnem in publicističnem področju v teles-nokulturni sferi.
Priznanj so letos podelili šestin-dvajsetič. Bloudkove nagrade je dobila ena organizacija in štirje posamezniki, plakete pa tri organizacije in 18 posameznikov.
Letošnji Bloudkovi nagrajenci
NAGRADE - Anton Franzot, Tugo Klasinc, Niko Vrabl, Jure Zdovc, Partizan Narodni dom.
PLAKETE - Martin Aubreht, Milan Bernik, Rika Binter, Marija Frantar, Dragica Jaunik, Rudi Kocmut, Janez Kuhelj, Lojze Kolman, Franc Mikec, Brane Mirt, Lojze Motore, Danijel Pavlinec, Janez Penca, Saša Rudolf, Ernest Trinko, Henrik Uebeleis, Marija Veble, Cveto Zgonc, Partizan Slovenj Gradec, TKI - Kemičar Hrastnik, RK Belinka Olimpija.
LYON — Danes se bo v Lyonu nadaljeval šahovski dvoboj za naslov svetovnega prvaka med Garrijem Kasparovom in Anatolijem Karpovom. Na sporedu je 13. partija, v kateri bo izzivalec Karpov imel bele figure. Po prvi polovici dvoboja, ki so ga odigrali v New Yorku, je rezultat 6:6.
Spored srečanj bo drugačen kot v New Yorku. V Lyonu bodo igrali v torek, četrtek in soboto, a morebitna nadaljevanja prekinjenih partij so predvidena za sredo, petek in nedeljo, ponedeljek pa je prost dan. Pričetek partij je predviden za 17. uro, igrali pa bodo do 22. ure.
V Lyonu morajo odigrati še 12 partij, če Kasparov prej ne zbere 12 točk, kolikor mu jih je potrebno, da obrani naslov. Če bodo igrali vse partije in če bosta šahista izkoristila vse preostale štiri proste dneve, bo poslednja partija na sporedu 29. decembra.
ZDA in ČSFR vodita
NOVI SAD — Na olimpijskem šahovskem turnirju v Novem Sadu je
ZUERICH — Prizivna komisija evropske nogometne zveze je Milanovemu igralcu Marcu Van Bastnu znižala kazen od štirih na tri kola prepovedi igranja v evropskih pokalih.
Kot je znano, je Van Basten na povratnem srečanju evropskega pokala prvakov proti Brugesu s komolcem udaril belgijskega nogometaša Ploviea. Milan bo tako igral brez Van Bastna na povratnem srečanju superpokala proti Sampdo-rii in obe tekmi četrtfinala pokala prvakov. Nizozemski as pa bo lahko igral v polfinalu tega pokala, seveda če se bo Milan kvalificiral.
Maradona bo v nedeljo igral?
RIM — Maradona je včeraj izjavil, da bo v nedeljo, če ne bo imel težav s hrbtom in če bosta Bigon in predsednik hotela, lahko igral proti Interju. Povedal je še, da je prosil za 10 dni počitka, ker se je počutil slabo: vsi naj bi to vedeli, a so se sprenevedali. Kdo naj bi bili ti »vsi«, pa se ne ve.
Koper doma, Izola v gosteh
KOPER — V današnjem 16. kolu 3. jugoslovanske nogometne lige bodo nogo-
po 6. kolu vrstni red v moški in ženski konkurenci naslednji:
MOŠKI: ZDA 18; SZ, ČSFR 17; Jugoslavija A 16,5; ZRN, Avstralija 16; Bolgarija, Švedska, Portugalska, Anglija, Izrael, Danska, Madžarska 15,5; NDR 15 (2); Nizozemska 15 (1), Jugoslavija B 15; Čile, Indonezija, Indija, Brazilija, Islandija 14,5; Francija, Egipt 14 (2); Poljska, Kitajska, Jugoslavija C 14 (1), itd.
ŽENSKE: Madžarska 15; SZ 14,5; Kitajska 13; Anglija, NDR 12,5; Jugoslavija A, Bolgarija, ZDA, Mongolija 12, Romunija, Jugoslavija B, Grčija 11,5; Poljska 11 (1); Norveška, ČSFR, Jugoslavija C 11; ZRN 10,5 (1), itd.
Zmagi Italije in Jugoslavije
RIM — Potem ko je v prvem kolu mednarodnega vaterpolskega turnirja v Rimu Italija igrala neodločeno 9:9 proti Španiji, je sinoči z 10:7 premagala Nemčijo. Jugoslavija je v 2. kolu prav tako zmagala, in sicer z 9:8 proti Grčiji. Tretja včerajšnja tekma, Romunija - Španija, se je končala z
metaši Kopra danes igrali doma proti proti Verteksu iz Varaždina, proti kateremu so veliki favoriti. Trener Rora lahko spet računa na srednjega krilca Čosi-ča, ki je zaradi nesporazuma počival tekmo več kot je bil kaznovan: obramba bo tako zanesljivejša, kar pomeni, da bo lahko kombiniral v napadu, kjer išče ustrezno mesto hitremu Triparju. Sosednja Izola gostuje pri drugouvrščeni Jugoke-ramiki, kjer praktično nima kaj izgubiti, lahko pa ogromno dobi, če ponovno, kot že nakajkrat doslej, preseneti. Maribor Branik igra drugo zaporedno tekmo doma z Radnikom. Vsa srečanja se pričnejo od 13.30. (Kreft)
Jugoslavija niza zmage
SKOPJE — Čeprav nastopa v svojo B selekcijo, Jugoslavija brez težav niza zmage na balkanskem košarkarskem prvenstvu. Včeraj je s 108:91 (64:43) premagala še Albanijo. Ostala izida: Turčija -Romunija 81:80 (43:43), Grčija - Bolgarija 74:69 (40:46). Lestvica: Jugoslavija 6, Grčija 4, Bolgarija, Romunija, Albanija, Turčija 2.
11:10 v korist Romunije. Vrstni red: Italija, Jugoslavija in Romunija 3 točke, Nemčija 2, Španija 1, Grčija 0.
Odbojkarski klubski pokal
MILAN — Od 27. t. m. do 2. decembra bo v Italiji svetovni klubski pokal v odbojki (izločilni del v Brescii in Ravenni, finalni del pa v Milanu). Italijo bodo zastopali: Maxicono Parma, Philips Modena, Messaggero Ravenna in Mediolanum Milan.
S snegom brez težav
OBERHOFEN (Švica) — Glasnik mednarodne smučarske zveze je potrdil, da bo uvodna tekma letošnjega svetovnega smučarskega pokala, moški superveleslalom, 2. decembra v Valloiru v Franciji, kot je predvideno po koledarju. Pregledali so namreč progo in ugotovili, da je dovolj tako naravnega kot umetnega snega. Jutri pa bodo sporočili, če se bo 1. in 2. 12. lahko začela tudi sezona za dekleta s slalomom in veleslalomom v Valzoldani.
Ray Richardson ostaja v Bologni
BOLOGNA — Michael »Sugar« Ray Richardson bo še naprej igral pri Knorru iz Bologne. Bolonjski klub ga je obdržal, s tem da mu je obljubil bogato nagrado ob koncu prvenstva. Kot je znano, mu je ameriški profesionalni klub 76ers iz Philadelphie kar 750.000 dolarjev letno za dve sezoni.
Sagadin trener Olimpije
LJUBLJANA — Novi trener košarkarjev Smelt Olimpije je Zmago Sagadin, ki bo ljubljanskega prvoligaša vodil do konca prvenstva, potem ko je Vinko Je-lovac odstopil. Sagadin je trenutno trener drugoligaša Postojne, ki jo bo zadnjič vodil danes na srečanju s Slobodo Dito.
Dirka tris
AVERSA (Caserta) — Zmagovita kom-binaicja dirke tris je ta teden 20-19-21. Dobitnikov je 5.657, prejeli pa bodo po 205.000 lir.
Van Bastnu le za eno kolo znižali kazen
Naše ekipe v amaterskih nogometnih prvenstvih igrajo jutri 10. kolo v 1. in 2. AL ter 9. kolo v 3. AL
V 1. AL priložnost za štandreško Juventino
Vesna (na sliki D. Križmančiča) bo jutri gostila drugouvrščeni Moraro
1.	AMATERSKA LIGA
JUVENTINA - PONZIANA
Juventina to pot ne sme zamuditi enkratne priložnosti, da vknjiži tretjo prvenstveno zmago. Campijevi varovanci, ki predstavljajo doslej največje presenečenje, bodo na domačem igrišču gostili zadnjeuvrščeno Ponziano. Položaj na razpredelnici pa gotovo ne more biti zadostni razlog za uspeh domačinov: igrati bodo morali zelo motivirano in nekoliko bolje izkoristiti priložnosti v napadu.
Ni izključeno, da bo trener Čampi ob tej priložnosti poslal na igrišče dokaj ofenzivno postavo, tudi v želji, da preizkusi taktične spremembe pred pomembnimi tekmami, kot bo tista prihodnjo nedeljo na tujem proti Ta-maiu.
Jutrišnji nasprotnik Juventine je prvenstvo začel dokaj slabo in je le v zadnjih kolih zabeležil boljše rezultate. Zato ni slučajna nedeljska zmaga Ponziane proti kotiranemu Pro Cer-vignanu.
2.	AMATERSKA LIGA
CAPRIVA - GAJA
Gajevci gredo v goste k pepelki letošnjega prvenstva, saj je Capriva doživela 9 zaporednih porazov, dala le 2 in prejela kar 25 golov, in je zato razumljivo osamljena ne repu lestvice. Ti podatki dokazujejo, da ima padriško-gropajska ekipa tokrat izredno priložnost, da se izkaže. Čeprav bodo domačini naredili vse, da prekinejo negativno serijo, so gajevci v tem srečanju nesporni favoriti za zmago, ki bi obenem bila druga prvenstvena in s katero bi se Gaja lahko oddaljila s spodnjega dela lestvice.
ZARJA - FOGLIANO
Zmagoviti pohod Zarje se nadaljuje in priznati je treba, da takega začetka nihče ni predvideval. Bazovci so namreč v devetih tekmah zbrali kar 16 točk, dobili le 2 in dali 18 golov, kar jasno priča o premoči nad ostalimi ekipami. Prav zato mislimo, da tudi jutri ne bi smeli imeti težav, tudi zato, ker Fogliano doslej gotovo ni blestel. V začetnem delu prvenstva sta se v vrstah Fogliana vsekakor postavila v ospredje brata Roberto in Fabio Fran-ti, ki sta v prvih petih tekmah skupaj dosegla kar osem golov, vendar v zadnjih štirih tekmah nista prišla do zadetka. Branilcem Zarje bi vsekakor
svetovali, da ju ne izpustijo izpred oči, saj znata biti zelo nevarna.
VESNA - MORARO
Težko naloga čaka Vesno, h kateri pride v goste drugouvrščeni Moraro, ki je doslej s tesnim 2:1 zgubil le proti Zarji. Moraro, ki je lani bil novinec lige, potem ko je v sezoni 88/89 v direktnem dvoboju med drugouvrščenimi ekipami premagal trebenskega Primorca, se je letos takoj postavil v ospredje. V prvih treh tekmah, je zbral šest točk in sicer z dobrimi rezultati pokazal, da meri visoko. Med posameznimi nogometaši, bi v prvi vrsti omenili sprednjega napadalca Diviac-chija, ki je dal že 6 golov. Gostje seveda računajo, da neporaženi zapustijo repensko igrišče, ker vedo, da bo morala Vesna ponovno igrati v okrnjeni postavi. Branilec Massai in vratar Messina sta izključena, Peter Sedmak je poškodovan, nastop Naldija je v dvomu. Torej spet težave za trenerja Sadarja, ki se zaveda, da bo rezultat tega srečanja izredne važnosti. Moraro ime le točko več od Vesne, kar pomeni, da bi se Križani v primeru zmage lahko jutri znašli na drugem mestu lestvice.
VILLANOVA - PRIMORJE
Probleme s postavo bo jutri, kot se na žalost dogaja vsako nedeljo, imelo
tudi Primorje, ki ima tokrat kar tri izključene nogometaše (Lukša, Miclau-cich, De Marco). Mislimo, da ne bo odveč, če še enkrat poudarimo na nediscipliniranost nogometašev Primorja v tem prvenstvu. Nedeljska izključitev De Marca je bila že šesta v devetih odigranih tekmah, kar je res negativen rekord. Zato je skrajni čas, da se nogometaši Primorja umirijo, ker z izključitvami samo škodujejo ekipi in ugledu društva. Prav zaradi okrnjene postave naloga Primorja ne bo lahka, čeprav je nasprotnik doslej premagal le zadnjeuvrščeno Caprivo. Zgleda, da je hiba Villanove napad (5 danih golov). To hibo skuša popraviti z obrambno igro, in zato ni golo naključje, da je pred nedeljskim porazom v Ro-mansu Villanova iztržila kar štiri zaporedne neodločene izide (3 brez gola). (B. Rupel)
3. AMATERSKA LIGA
MLADOST - SANTANNA
Doberdobska Mladost bo jutri srečala pepelko prvenstva. Postava Sant'-Anne je v dosedanjih 8 kolih zabeležila prav toliko porazov in ima negativno razmerje v golih 2:22. To jasno kaže, da se Kraševcem ponuja edinstvena priložnost, da si zagotovijo tretjo prvenstveno zmago.
Leprejevi izbranci pa bodo morali tudi na tem srečanju, ki se obeta precej lahko, igrati zbrano in ne smejo podcenjevati nasprotnika. V opozorilo povejmo, da je prejšnjo nedeljo vodilna Medea le v sklepnih minutah uspela premagati tržaško ekipo.
JUNIOR - SOVODNJE
Sovodenjski predstavniki bodo jutri gostovali pri eni slabših ekip prvenstva in nujno je, da s tega gostovanja odnesejo obe točki. Doslej so Modulo-vi varovanci izgubili preveč točk in so si »privoščili« preveč polovičnih izidov, da lahko računajo na napredovanje.
Odgovor na dosedanje »spodrsljaje« gre iskati v nekaterih igralcih, ki se morajo prepričati, da prvenstvo zahteva veliko zbranost, brez vsakega podcenjevanja nasprotnika. S tehničnega vidika so Sovodnje najboljša ekipa, to pa morajo pokazati tudi z rezultati.
SAGRADO- KRAS
Težka preizkušnja čaka Kras v Zag-raju, saj je domača enajsterica prav prejšnjo nedeljo doživela prvi poraz po seriji 7 pozitivnih tekem. Zato lahko pričakujemo, da bo Sagrado, ki računa na visoko uvrstitev, igral res zagrizeno, čeprav bo brez napadalca Diega Pastorellija, ki je bil v nedeljo izključen proti Azzurri in diskvalificiran za 4 kola.
SANT'ANDREA - PRIMOREC
Glede na to, da Trebenci letos z eno samo zmago in štirimi neodločenimi izidi niso zadovoljili svojih navijačev, se Primorcu jutri ne obeta nič dobrega: Sant Andrea je namreč doslej doživel samo en poraz (Fincantieri), kar pomeni, da spada v krog favoritov za napredovanje. Tržačani seveda računajo na celotni izkupiček, Trebenci pa bi se sprijaznili tudi s polovičnim izkupičkom, saj sta bila po nedeljski izključitvi z Montebellom diskvalificirana za dve oz. eno kolo Bracco in Fer-luga.
UNION - BREG
Brežani tokrat res ne bi smeli imeti težav, čeprav igrajo v gosteh. Podlo-njerski Union je doslej igral res katastrofalno (7 zaporednih porazov). Če k temu dodamo še, da so Podlonjerci dali le 5 in dobili kar 27 golov (povprečno skoraj 4 gole na tekmo), lahko pričakujemo zanesljivo zmago Brega. (B.R.)
domači šport
DANES
SOBOTA, 24. NOVEMBRA 1990
ODBOJKA
ŽENSKA C-l LIGA
18.00	na Opčinah: Sloga Koimpex -Bor Elpro Cunja
MOŠKA C-2 LIGA
20.00	v goriškem Kulturnem domu: Valprapor Imsa - Prata; 20.30 v Villi Vi-centini, Ul. Duca d'Aosta: Sistema Credi-to - 01ympia CDR; 20.30 v Trstu, Ul. Zan-donai: Rozzol - Bor Agrimpex
ŽENSKA C-2 LIGA
18.00	v Casarsi, Drevored Rimembran-za: Mercato della Scarpa - Agorest Posojilnica Sovodnje; 18.00 v Tržiču, Zelena telovadnica: Peroni - Sokol Indules
ŽENSKA D LIGA
20.00	na Proseku: Kontovel - OMA
DEKLICE
15.30	v Trstu, Montecengio: CUS Trst -Bor Friulexport B; 17.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Breg
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
18.00	v goriškem Kulturnem domu: Dom Gometal - Senators; 20.00 v Trstu, šola Da Vinci: Ferroviario - Cicibona;
20.00	v Nabrežini: Sokol - Libertas
DEŽELNI KADETI
16.30	v Trstu, na 1. maju: Bor - Don Bosco
NARAŠČAJNIKI
16.00	v Dolini: Breg - Don Bosco A;
18.00	v Repnu: Kontovel - Servolana B
DEČKI
14.45 v Trstu, na 1. maju: Bor - Kontovel; 18.00 v Trstu, Ul. Praga: Servolana -Sokol
NOGOMET
UNDER 18
14.30	na Proseku: Primorje - Montebel-lo; 14.30 v Dolini: Breg - Campanelle
NAJMLAJŠI
15.30	v Doberdobu: Juventina - Pr0 Farra
CICIBANI
15.00 v Trstu, pri Sv. Alojziju: San Lui-gi - Primorje; 15.45 v Trstu, na 1. maju: Bor - Fani Olimpia A
MLAJŠI CICIBANI
14.45 v Sovodnjah: Sovodnje - Sanroc-chese; 15.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - San Luigi
ROKOMET
MOŠKA C LIGA
18.30	v Mestrah: Mestrino - Kras Tri-mac
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA B LIGA
18.00 v Zgoniku: Kras Corium - Garda-no al Čampo
MOŠKA B-2 LIGA
18.00 v Zgoniku: Kras - Volta Brescia-na
ŽENSKA C LIGA
18.00 v Bocnu: Recoaro - Kras Activa
JUTRI
NEDELJA, 25. NOVEMBRA 1990
NOGOMET
1. AMATERSKA LIGA
14.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juvenh" na - Ponziana
2. AMATERSKA LIGA
14.30 v Bazovici: Zarja - Fogliano; 14^ v Koprivnem: Capriva - Gaja; 14.30 Repnu: Vesna - Moraro; 14.30 v Villan0 vi: Villanova - Primorje
3. AMATERSKA LIGA
14.30 v Doberdobu: Mladost - Sant An na; 14.30 v Zagraju: Sagrado - Kras; 144, v Nabrežini: Junior Aurisina - SovodnJ '
14.30	na Opčinah, Vili. Fanciullo: San Andrea - Primorec; 14.30 v Trstu, ^ Ivan: Union - Breg
NARAŠČAJNIKI
8.00 v Trstu, Ul. Flavia: Don Bose® Primorje; 9.00 v Žavljah: Zaule Ruku1 a; - Zarja; 9.45 v Miljah: Fortitudo - B1 a
10.30	v San Giovanniju al Natisone: ^ tisone - Juventina
ZAČETNIKI
9.30 v Sovodnjah: Sovodnje -10.30 v Bazovici: Zarja - Chiarbola
M°ssai
KOŠARKA
MOŠKA C LIGA rnC
17.00 v Cussignaccu, Ul. Padova: cia di Carnia - Jadran TKB
PROMOCIJSKA LIGA B0t
11.00 v Trstu, na Alturi: Santos Radenska
DRŽAVNI KADETI
11.00 v Repnu: Kontovel - Don Bos
DEŽELNI KADETI
. 9.00 v Trstu, Ul. della Valle: Kontovel
Libert«5"
ODBOJKA
MLADINCI	CUS
11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor " ijey Trst; 11.00 v Trstu, Ul. Zandonau vu I Club - Sloga Sagor
MLADINKE	. 00/
11.00	na Opčinah; Sloga Sagor £tp Friulexport; 11.00 v Dolini: Breg
Trst
DEČKI	Trs1,'
9.30 v Trstu, Montecengio: CU ijl 01ympia; 10.00 v Villi Vicentm1- 'orjS' Duca d'Aosta: Vivil - Sloga; 10’3UJ,<jres kem Kulturnem domu: Teknop1 •
ACLI Ronchi
DEKLICE . j M1«3
9.00	na Opčinah: Sloga Skl oSeK11' Čuk - Zaule Rabuiese; 11-00 na Kontovel - Sloga Sagor
ROKOMET
ŽENSKA C LIGA
12.00 v San Donaju: Niego - ^
LOKOSTRELSTVO
MEDNARODNI TURNI« urn^ 9.00 in 14.00 v goriškem .pitali)® domu: nastopajo tekmovalci Slovenije
Pričakovanje za dvoboj med slogašicami in borovkami
»Derbi derbijev«
Današnja tekma (ob 18. uri na Opčinah) med Slogo Koimpex in Borom Elpro Cunja si nemara zasluži vzdevek »derbija derbijev«. Že zato, ker ta čas v moštvenih panogah pri nas na najvišji možni favni nimamo po dveh slovenskih ekip v ls,ti ligi. Ne v košarki, ne v nogometu, niti v namiznem tenisu, kjer je po odpovedi Bora odpadel ženski drugoligaški
Za drevišnjo tekmo vlada v tržaških odbojkarskih krogih (ne samo slovenskih) resnično veliko zanimanje in ni težko napovedati, da bo telovadnica openske srednje šole daleč pretesna, da oi lahko sprejela vse, ki bi si ta derbi ■teleli ogledati. Nobena skrivnost ni, da vlada med tema društvoma velika športna rivaliteta, ki se je v zadnjih letih odražala v neprekinjeni seriji dvobojev za Primat v tržaški pokrajini na mladinski ravni (v domala vseh kategorijah), zdaj Pa se poti društev prvič križata tudi na članski ravni, kar seveda vzbuja še večjo Pozornost. Prvenstvenih precedensov to-r®] ni, zadnjič sta se ekipi pomerili prav na Opčinah v finalu turnirja za Pokal bazoviških društev, ko so slogašice zmagajo s 3:2, toda odtlej sta minili že dobri jtve leti. Ugibati o tem, kako se bo razpletlo danes popoldne, je težko. V dose-nanjih treh kolin sta ekipi dosegli vsaka P? štiri točke, enaka je tudi razlika v nizih, čeprav so imele borovke nekoliko ležji spored tekem.
Trener slogašic Peterlin daje prednost nasprotnicam:
»Gledano realno, mimo običajnih fraz, p veljajo za tovrstna srečanja, je Bor shnično boljši in je zato favorit, kljub oniu da igra v gosteh. Tudi, če ocenimo sako igralko posebej, so Borove boljše, Predvsem kar se tiče izkušenosti. Če pa odo seveda naša dekleta igrala po svo-j1 n najboljših močeh, borovke pa ne, je ®hko razplet drugačen. Sicer pa malo
verjamem v formulo derbijev in v stereotipe, ki spadajo zraven. Res je, da igralke tekmo občutijo drugače, ker so na drugi strani mreže poznani obrazi in ne kake igralke iz Veneta, a to je vse.«
Spravljiv je tudi Borov trener Kalc, ki ekipam pripisuje enake možnosti:
»Tekma je seveda pomembna za oboje, a konec koncev sta v igri samo prvenstveni točki, kot na vseh preostalih 25 tekmah. Važno je pričeti z maksimalno zbranostjo, zmagala pa bo ekipa, ki bo pokazala večjo kohezijo na igrišču. Prednost slogašic je v tem, da igrajo doma, a če si boljši moraš zmagati kjerkoli.«
Ker za derbije velja pravilo, da o njihovem izidu ponavadi bolj kot znanje odloča razpoloženje, smo oba trenerja
psihološka
Kalc: »Glede na to, da igralke živijo v istem okolju, je pritisk enakomerno porazdeljen na obe ekipi. Mogoče za naše nasprotnice velja, da so bolj prisiljene zmagati, ker igrajo doma.«
Peterlin: »Za svoje igralke ne vidim kakih posebnih težav, razen, če nas ne izda prevelika želja, da se dokažemo pred svojimi gledalci.« (ak)
Na slikah kapetanki ekip Nacinovi-jeva (levo) in Grgičeva (desno)
vprašali, na čigavi strani je prednost.
Jutri v košarkarskem prvenstvu C lige
Jadran TKB v Vidmu
Po dveh zaporednih domačih nastopih bodo Jadranovi košarkarji spet igrali na tujem, in sicer v Cus-signacu pri Vidmu, kjer bodo preverili jakost prvega mestnega tret-jeligaša, ki ima na tablici enako število točk kot naša združena ekipa z boljšo razliko med danimi in prejetimi koši. V prejšnjem kolu so Videmčani v gosteh klonili pred Roncadami in sodeč po končnem izidu (79:70) je srečanje potekalo popolnoma enakovredno. V primerjavi z dosedanjimi tekmami jadra-novcev, je pred jutrišnjim gostovanjem nekaj elementov novosti. Predvsem bi tu poudarili, da je trenerju Vatovcu na razpolago Valter Sosič, ki je že znova "debitiral" v soboto. V tem tednu je Valter imel še več časa za uigravanje s soigralci in za nabiranje kondicije ter ponovne vzpostavitve "sozvočja z igriščem" po dolgotrajni odsotnosti. Drugi novejši element se nanaša na napredek v določenih komponentah igre, ki smo jim, neglede na neugodni končni razplet v soboto, bili priča v tržaški Športni palači. Po dolgem obdobju nedopadljive in preveč fragmentarne igre, ki gledalcem ni dopuščala nobenega zadovoljstva, smo v soboto lahko spet gledali živahno in temperamentno dejavnost "modrih bojevnikov" tako v obrambi kot v napadu. Poleg tega je vse skupaj potekalo po neki rdeči niti s smotrno povezavo. Povod za glavobol in za kritiko pa daje še vedno deficitarni učinek centrov, oziroma, da bi krivde na-
valili izključno na visoke igralce, nezadostni prispevek celotne ekipe v tako temeljnih zadevščinah, kot sta zapiranje prostora in skok pod lastnim košem. Tu je treba ukrepati in pokazati napredek ravno v teh elementih igre. Jadranovi mladinci prednjačijo v svoji skupini v državnem mladinskem prvenstvu. Zato ne gre dvomiti v njihove sposobnosti. Vendar se morajo čimprej sprijazniti z dejstvom, da je igranje v tretjeligaški konkurenci nekaj povsem drugačnega, kot pa kljubovanje svojim vrstnikom, čeprav so slednji morda daroviti košarkarji, ki imajo pred sabo svetlo prihodnost. Učinek samo štirih izkušenih igralcev (Čuk, Merlin, Pregare in Sosič) je v specifiki C lige še vedno premalo, tako da morajo naši perspektivni mladinci (to velja predvsem za centre in krila) pristopiti k tekmi s še bolj izostrenima zbranostjo ter odločnostjo in s kančkom več zlobe.
Moštvo Goccia di Carnia, ki je lani napredovala iz D lige, je še posebno nevarna na domačih tleh, saj doslej v tem prvenstvu doma še ni izgubila tekme. Poleg tega ima Jadranov trener Vatovec nekaj težav s postavo: Davida Pregarca še vedno »muči« hrbet in ni treniral ves teden, zbolel pa je tudi Mauro Čuk, ki ni vadil tri dni. Zato je vprašanje, če bosta oba igralca jutri sploh nastopila.
Srečanje Goccia di Carnia - Jadran TKB bo jutri v Cussignaccu pri Vidmu ob 17.30. (Cancia)
V deželnih odbojkarskih Ugah sta v ospredju pozornosti gostovanji Agoresta Posojilnice Sovodnje in Sokola Indules
Moška rokometna C liga
Naša ženska tretjeligaša pred važno preizkušnjo
Med moškimi Valprapor Imsa starta na prvo zmago doma, Olympia CDR v gosteh z vodilnim - Pokrajinska derbija za Bor Agrimpex in Kontovelke
.Od naših moških deželnih odbojkarskih ligašev Tiata le Bor Agrimpex in Valprapor Imsa pravo ožnost, da se v drevišnjem 4. kolu oddolžita za ■JJ^az iz prejšnjega tedna. 01ympia CDR se bo na-«.reč v gosteh pomerila z vodilnim in še nepremaga-Vivilom, Soča Sobema pa bo že drugič (in za-JJc v tem prvem delu prvenstva D lige) prosta. Valprapor Imsa v dvoboju s Prato (Mobilificio atitalucia) resno računa na prvo zmago pred doma-vhii gledalci. Gostje imajo na lestvici točki več, tj n^ar pa ta podatek ne sme varati. Prata je imela Uvnndoslei zel° ugoden spored tekem in je po dnem porazu s povprečnim Povolettom (3:2) pre-j.j 9ala tržaški Rozzol (1:3) in turjaški Libertas (3:2), ZaVi?a s,:a P° tred kolih še brez točk. Mnogo bolj Dnriev.en le koledar goriške šesterke, ki se je že UicP^la z dvema od boljših šesterk v ligi. Zato je tab1 razumljiv optimizem, ki prevladuje v goriškem n °ru pred drevišnjim nastopom, čeprav bo ekipa dni °pil? brez Walterja Prinčiča, ki bo moral deset Počivati zaradi vnetja vezi na kolenu. Prvič bo bo fS na klopi sedel Fabjan Koršič (ni izključeno, da n0 tudi igral), ki doslej ni mogel dati svojega dopri-Žava Zaradi študijskih obveznosti in zdravstvenih te-
?r Agrimpex čaka v telovadnici Rossetti pokra-druT derbi z Rozzolom. Odbojkarji slovenskega tejjVjfa so tavortti, čeprav bodo nastopili okrnjeni, s kajf p niem Pa se bodo pač morali odslej sprijazniti, (pro {'udes' ki je v četrtek zvečer prestal že drugo dit 9rarnirano) težko operacijo na kolenu (s presa-pe 9° umetne vezi), bo nared šele konec februarja, j6 jdarcich, ki je sinoči odpotoval v Padovo, kamor 1 službeno premeščen, pa še ne ve, ali bo sploh
še na voljo ekipi. Na centru ga bo za zdaj nadomestil mladi Paganini, ki je v tej vlogi še do lani branil barve drevišnjega tekmeca. Kljub vsem tem težavam niso vsekakor v Borovem taboru izgubili upanj, da se še naprej potegujejo za napredovanje.
01ympia CDR bo v Villi Vicentini skušala presenetiti močni Sistema Credito, ki je prvi favorit v ligi. Gostitelji so objektivno močnejši, zato pa Goričani pravzaprav drevi nimajo kaj izgubiti. Vivila bodo skušali presenetiti z napadalnim servisom, v okviru priprav na drevišnjo tekmo pa so med tednom odigrali trening tekmo s kanalskim Salonitom. Žal se je pokazalo, da je poškodba, ki jo je Sfiligoj prejšnjo soboto staknil na tekmi z Remanzaccom, precej hujša kot je sprva kazalo. Nadeli so mu mavec, moral pa ga bo nositi 25 dni in ga zato dlje ne bo na igrišču.
Oba naša ženska tretjeligaša bosta igrala v gosteh in ne pretiravamo, če rečemo, da ju čakata zelo pomembna nastopa. Sokol Indules se bo v Tržiču pomeril s Peronijem, ki je lani izpadel iz C-l lige. Tržičanke niso več tako močne kot pred dvema letoma, ko so bile v C-2 ligi skoraj nepremagljive, a iz tistega obdobja še ohranjajo nekaj igralk in na dlani je, da bo ekipa zlasti na domačih tleh trd oreh za vsakogar. »Upamo, da bomo zmagali,« nam je po telefonu dejal trener Tržičank Micheluzzi, »čeprav je nekaj naših igralk poškodovanih. Ne bo nam lahko; Sokol smo v pokalu FJK na domačih tleh sicer že premagali, a ne pozabljamo, da so nas Nabrežin-ke iz tega tekmovanja izločile.«
»Peroni ima močan napad, ki ga je treba onemogočiti z dobrim servisom«, meni po drugi strani trener sokolovk De VValderstein, ki pričakuje tudi, da
bo ekipa bolje sprejemala, čeprav je Tanja Masten (najboljša Sokolova igralka v tem elementu) ves teden mirovala in bo igrala brez treninga. Težave ima tudi Tamara Ušaj. Zdrla si je zob in vprašanje je, kako se bo drevi počutila.
Tudi pri Agorestu Posojilnica Sovodnje se zavedajo pomembnosti tekme v Casarsi. Če bi Goričanke vnovič zapustile igrišče premagane, bi verjetno splahnela vsa upanja za visoko končno uvrstitev. Nasprotnik je doslej v treh tekmah dvakrat zmagal (s šibko Fontanafreddo in proti solidni Čenti s 3:2) in ga nikakor ne gre podcenjevati, toda ob dejstvu, da je združena šesterka prejšnji teden v Cordenonsu pokazala lep napredek in bi verjetno celo zmagala, če bi bila igrala z obema svojima standardnima centroma (Zavadlalova je bila odsotna, v 4. nizu pa se je poškodovala še Vižintinova), ki bosta drevi predvidoma na svojem mestu, optimizem sloni na trdnih temeljih.
V ženski D ligi čaka Kontovelke z OMA Stratos prvi od štirih pokrajinskih derbijev (dva sta še z Virtusom). Tržačanke so novinke v ligi, a so doslej dokaj ugodno presenetile, čeprav se še niso pomerile z močnejšimi nasprotniki. V tekmovanju za pokal FJK je OMA že izločila Kontovelke, a te so odtlej precej napredovale in izboljšale svojo stopnjo uigranosti, tako da se drevi na Proseku obeta veliko bolj izenačen dvoboj. Mladi trener OMA Fulvio Hova-nessian nam je pred drevišnjim dvobojem zaupal, da se Kontovelk precej boji. »Opazoval sem jih na tekmi s Fiume Venetom. Igrale so zelo dobro, še posebej ostro so servirale. Naša naloga je, da zaustavimo napadalki Garbinijevo in Legišovo. Verjetno bo pri nas manjkala Katalanova.«	(ak)
Jutri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici
Pomembno mednarodno lokostrelsko tekmovanje
d(Wa »adnica goriškega Kulturnega ^adnar 0a''Utri Pr'zorišče pomembne kredit ne dvoranske lokostrelske Prapor y?' ki jo prireja društvo Naš Po v Hrt tekmovanju, ki je vključe-Sodel0vfltavni koledar federacije, bo Sl°venij 0. sk°raj sto tekmovalcev iz stavništv \n severne Italije v pred-ta tedi ,U 15 društev. Med njimi bos-tega praa®®iski postavi Zarje in Na-
?ted p^telska prireditev je gotovo JJ1 v dežpn^radnejšimi na Goriškem datlje tri • sPf°k- To so potrdile dose-adeležba lf'Vedbe, na katerih je bila tekmovalcev kakovostna,
prireditelji pa so pokazali dobre organizacijske sposobnosti.
Izbor tekmovalcev, kot smo podčrtali, bo na visokem nivoju. Iz Slovenije bodo med drugimi, prisotni državni jugoslovanski prvak Samo Medved, državna prvakinja Ksenja Podržaj in Beograjčan Mišek Mislenovič, ki je pred kratkim zmagal na jugoslovanskem prvenstvu. Od italijanskih tekmovalcev pa bo na turnirju Našega prapora sodeloval italijanski reprezentant Claudio Bossi.
Barve Zarje bodo na jutrišnjem tekmovanju branili Tamara Ražem (mladinka), Moreno Granzotto (začetnik), Katja Ražem (najmlajša), Marko Metlika (deček) in Aleksander Ražem (član). Za društvo Naš prapor pa bodo sodelovali Zdenka Ferlat (mladinka), Franko Baradel, Boris Lutman (začetnika), Ivan Zotti (mladinec) in Marko Devetak (deček). Povedati gre, da bodo naši lokostrelci na jutrišnjem tekmovanju skušali doseči normo, ki bi jim zagotovila mesto na državnem prvenstvu, ki bo februarja prihodnjega leta.
Zaradi velikega števila tekmovalcev bodo lokostrelci sodelovali v dveh izmenah. Začetek tekmovanja je predviden za 9. uro in bo trajalo vse do 12.30. V popoldanskem času pa se bo turnir nadaljeval ob 14. uri, nagrajevanje, na katerem bo prisoten tudi predsednik deželne federacije lokostrelcev Antonio Vieni, bo ob 18. uri.
(r. p.)
F 5. kolu namiznoteniškega prvenstva B lige
Kras Corium v gosteh
V 5. kolu ženskega namiznoteniškega prvenstva B lige bo Kras Corium gostoval v Cardanu al Čampo. Na prvenstveni lestvici sta obe ekipi trenutno izenačeni. Prav zanimivo pa je, da gredo na dolgo pot ponovno krasovke h ekipi, ki je počivala prejšnje kolo. Gostiteljice bodo imele že prednost domačega igrišča, daljšega premora in poti. Upamo pa, da je to edina prednost, s katero lahko računajo. Krasovke se sicer zavedajo, da bo boj za nov par točk trši od tistega s Carneidom, zato dobro trenirajo in z optimizmom pričakujejo jutrišnjo tekmo.
MOŠKA B-2 LIGA
Ob 18. uri bodo Krasovi fantje igrali doma proti ekipi iz Brescie. Upamo, da bodo imeli tudi širši krog občinstva, saj zanimanje za Krasovo postavo narašča, kajti krasovci po 4. kolu še vedno vodijo na prvenstveni lestvici. Nikdar pa ni dobro hvaliti dneva pred nočjo. Krasovci so še zmeraj favoriti, tudi proti drevišnji ekipi, ki ji je tik za petami. Zato bi bila vsakršna neprevidnost ali pa podcenjevanje nasprotnika napaka, ki bi se v nadaljevanju prvenstva negativno obrestovala. Dre-višnja tekma moške B-2 lige bo zaradi več ali manj enakovrednega nasprotnika vredna ogleda.
ŽENSKA C LIGA
Drugačen pa je položaj v ženski C ligi. Kras Aktiva se bori za obstanek. Trenutno se nahaja v skupini treh ekip, ki so dosegle le eno zmago. V 5.
kolu se bo Kras Aktiva srečal v Bocnu z Recoarom. Mlade krasovke bodo ponovno pred težko preizkušnjo, čeprav je pridobivanje prvenstvenih izkušenj osnovno vodilo in naložba za priho-nost Krasovega pomladka. Tudi nasprotnikova ekipa je po sestavi mlada. Zastopata jo Sartorellijeva in De Lu-ganova, ki je še pionirka, vendar pa boljša od naše mlajše pionirke Katje Miličeve. O izidu bo odvisno, kaj bodo naredile Krasove dvojice. Samo velika želja po zmagi ni dovolj, zelo je verjetno, da bodo morale krasovke v Bocnu ugrizniti v kislo jabolko.
DEŽELNI FINALE
OSNOVOŠOLCEV
Nataša Milič, Nina Milič, Jana Obad ter Robi Pavletič, bodo danes predstavljali zgoniški ŠK Kras na deželnem turnirju osnovnošolcev v Trstu. Pravico do nastopa so si priborili z odličnimi rezultati, na prvi selekciji pokrajinskega nivoja. Turnir organizira COš za celodnevno osnovno šolo Conti s sodelovanjem pokrajinsko namiznoteniške federacije in je eno redkih tekmovanj, ki se ga lahko udeležijo člani namiznoteniških društev, ki še niso registrirani pri FITET. Krasove začetnice so že v prvi fazi pokazale dokajšen tehnični napredek. Ker bodo tekmovale kar tri predstavnice, ki so se že izkazale na prvi selekciji, se pri Krasu nadejajo, da se bodo tudi finalne tekme na deželni ravni za zeleno mizo, odvijale med njimi. (J. J.)
Krašovci v gosteh proti Mestrini
V drugem kolu tretjeligaškega rokometnega prvenstva bo drevi ob 18.30 v Rubanu (blizu Padove) Kras Trimac igral proti ekipi Mestrina, ki je novinec v ligi.
Po napovedih je Mestrina dosti boljša od ostalih ekip, ki so letos napredovale v C ligo, saj se je okrepila z nekaterimi igralci, ki so lani nastopali v B ligi z beneškim moštvo CUS. Da so nevarna ekipa, so igralci Mestrine dokazali že v prvem kolu, ko so v Trstu sicer izgubili proti močnemu Cividi-nu, vendar po dokaj izenačenem boju.
Danes bo padovska ekipa po vsej verjetnosti igrala na zmago in krasovci bodo prav gotovo naleteli na težave, novi par točk pa je vsekakor v dometu naših rokometašev. Žal ne bo mogel trener Lazar niti tokrat računati na Morrisa Brissija, ki bi se moral izkazati, kot eden ključnih mož letošnje Krasove postave. (Pjotr)
obvestila
SPDT
vabi člane in prijatelje na izlet v neznano skupaj s planinci Obalnega planinskega društva iz Kopra. Zbirališče na jugoslovanski strani obmejnega prehoda pri Ospu ob 8.30 jutri, 25. t. m. Pojasnila daje vodja izleta Ervin Gombač tel. 754742.
ŠPORTNO ZDRUŽENJE OLVMPIA vpisuje k vadbi odbojke deklice rojene v letih 1978-79-80. Vadbo vodi prof. Miranda Kristančič. Vpisovanje ob torkih in četrtkih, od 16.30 do 18.00, v slovenskem športnem centru na Drevoredu XX. septembra v Gorici.
ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v soboto, 1. in v nedeljo 2. decembra. V soboto od 14. do 19. ure; v nedeljo od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. Zbiranje opreme bo v ponedeljek, 26., in torek, 27. novembra, od 19. do 20.30.
SK BRDINA
priredi 3. 4. in 5. decembra SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME istočasno s knjižnim sejmom, ki ga organizira openska knjižnica »P. Tomažič in tovariši« Urnik sejma od 16. so 20 ure v Prosvetnem domu na Opčinah. Zbiranje rabljene opreme bo v petek, 30. nov. od 19. do 21. ure na sedežu kluba, Proseška ul. 131 — Opčine.
SK BRDINA
organizira od 22. do 29. decembra zi-movanje na Rogli. Vpisovanje na sedežu vsak ponedeljek in petek od 20. do 21. ure do 26. t. m. Informacije po tel. 212936.
Berite
»Novi Matajur«
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 7.00.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
sobota, 24. novembra 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja L ^ ZTT	član italijanska
.....
Kandidatura čudaškega Stanislava Tyminskega ne moti glavnih tekmecev
Od včeraj na Poljskem volilni molk General Jaruzelski zapušča položaj
VARŠAVA — Včeraj ob dvanajsti uri se je na Poljskem zaključila volilna kampanja, volilci pa bodo imeli do nedelje čas, da odločijo, koga bodo volili. Podatki zadnjega ljudskega testiranja niso pokazali nobene bistvene novosti; lider Solidarnosti Walesa vodi z 38 odstotki, 23 odstotkov volilcev bo glasovalo za Mazo-wieckega, 17 odstotkov pa se jih ogreva za čudaškega bivšega izseljenca Stanislawa Tyminskega.
Upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da sta si politična programa tako Wa-lese kot Mazowieckega močno podobna, še zlasti kar zadeva ustavne in gospodarske reforme. Med manjšimi kandidati odločno prednjači predstavnik levice, bivše komunistične partije, s šestimi odstotki, lider Kmečke stranke Roman Bartoszcze lahko računa na pet odstotkov volilcev, s pičlimi tremi odstotki pa se je na zadnje mesto uvrtil zagrizeni nacionalist Leszek Moczulski. Skoraj devet odstotkov upravičencev, predvsem mladih, pa še ne ve, za koga bo volilo.
V nedeljo bo poljski predsednik Jaruzelski zapustil predsedniško palačo, v pogovoru, ki ga je imel s tujimi novinarji, pa je priznal, da to mesto zapušča brez grenkobe. Povedal je,
da namerava napisati knjigo spominov, vendar da bi rad začel kar z letom 1980, to je z obdobjem, ki je kljub svoji negativnosti postalo odločilno za zgodovinske spremembe na Poljskem. »V oblegani trdnjavi ni časa ne prostora za reforme in liberalizacijo, temevč le za utrditev položaja,« je Jaruzelski ponazoril obodobje, ko zaradi političnih pritiskov ni mogel misliti na reforme, ki bi zaustavile zaostrovanje gospoodarske krize.
»Na reformo sem začel misliti šele, ko so se pokazali prvi znaki popuščanja napetosti med Vzhodom in Zahodom,« je še dejal predsednik, ki je mimogrede spomnil, da je bila Poljska edina država vzhodnega bloka, ki že leta 1986 ni imeia niti enega političnega jetnika.
Jaruzelski z optimizmom gleda na bodočnost države, čeprav priznava, da novi predsednik ne bo imel lahke naloge z urejanjem gospodarskega položaja. Po njegovem mnenju namreč obstaja resna nevarnost, da se bo to stanje še poslabšalo, zato je primarna naloga novega predsednika ta, da sestavi zares reprezentančen parlament, ki bi predstavljal voljo ljudstva.
Javne službe: prava armada delomrznežev in dezerterjev
1 Pritoževanje nad neurejenostjo večine javnih služb je popolnoma upravičeno, saj ga je z izčrpno dokumentacijo podkrepil liberalni parlamentarec Raffaele Costa. V interpelaciji parlamentu med drugim zahteva odgovore na 49 vprašanj v zvezi s kroničnim absentizmom javnih uslužbencev, od poštnih delavcev do cestarjev.
Samo leta 1989 je Costa naštel armado 3.815.828 državnih uslužbencev, ki so »dezertirali« 103 milijone delovnih ur.
Poleg tega pa je samo šest deželnih uprav na dvajset v roku predložilo podatke o odsotnosti javne delovne sile, ki jih je (zakonito) zahteval Državni inštitut za zaposlovanje-Vznemirljiva pa so tudi vprašanja, kot na primer: zakaj si je 8.635 uradnic periferičnih kulturnih ustanov privoščilo povprečno po 53 dni »izrednega« plačanega dopusta? Kako to, da uradniki podjetja ANAS podaljšajo redni dopust za povprečno osem dni na leto? Zakaj je 761 rimskih gasilcev redno odsotnih? Odgovor bi zanimal tudi nas.
V ZRN zasegli rekordno pošiljko 8,5 tone marihuane in eno tono kokaina
VVIESBADEN — Nemška policija je v Monchengladbachu ob Renu zasegla 9,5 tone mamil in aretirala 22 oseb iz 10 različnih držav. To je največja zaplemba v zgodovini nemške policije. Iz skopih vesti se je izvedelo, da je bila v pošiljki ena tona kokaina in 8,5 tone marihuane. Kokain bi zadostoval za letno dozo kakih 20 tisoč kokainistov, marihuana pa za polletno potrebo nemškega trga.
Šef BKA (Zveznega kriminalističnega urada) Hans-Ludwig Zachert je še sporočil, da so mamilo izkrcali v Bremnu in da je prihajalo iz Kolumbije kot pošiljka kartela iz Galija. Zachert je še navedel, da bo letos v ZRN umrlo zaradi mamil 1.400 oseb.
Roparji z bagerjem na blindirani kombi
RIETI — Včeraj pred zoro se je na avtocesti A 24 Rim - LAguila skupina roparjev polastila kakih 500 milijonov lir, ki so jih prevažali v blindiranem kombiju družbe Assipol. Do zasede je prišlo v predoru pod hribom S. Angelo med Teranom in Tagliacozzom pri Ri-etiju. Najprej so s težkim terenskim vozilom zaustavili kombi, nato pa z bagerjem in z orožjem v roki prisilili zaprisežene stražnike, da so se predali in izročili denar, dnevni izkupiček dobrega ducata supermarketov Standa iz Aguile in Pesara. Po ropu so napadalci zbežali z dvema avtomobiloma, ki so jih kasneje našli v Castelmadami pri Rimu.
Preiskovalci se čudijo izredni »profesionalnosti« roparjev. Le kako minu-
to pred napadom, je skozi predor peljala izvidnica prometne policije. Po njenem prehodu so roparji v nasprotni smeri pred predorom zažgali neki avtomobil in s tem preprečili, da bi imeli naključne priče. Celotno akcijo so izpeljali do sekunde natančno in brez najmanjše napake. Bager so predsi-nočnjim ukradli na nekem bližnjem gradbišču in ga skrili v goščavi ob avtocesti, terenca, avtomobil, ki so ga zažgali pred predorom, in oba avtomobila, ki sta jim služila na begu pa so ukradli v Rimu. Verjetnost, da so roparji iz Rima, dokazuje tudi pričevanje zapriseženih stražnikov, ki trdijo, da je eden od roparjev govoril z rimskim naglasom. Od začetka leta je to že sedmi rop s pomočjo bagerja.
Schauble okreval
Nemški notranji minister Wolfgang Schauble je zapustil bolnišnico po atentatu, do katerega je prišlo 12. oktobra in v katerem so ga ranili v obraz in v hrbet. Zaradi poškodbe bo Schauble ostal priklenjen na voziček (AP)
Nemški glavoboli ob demilitarizaciji
BONN — Od bogatega vojaškega arzenala bivše Nemške demokratične republike bo združena Nemčija ohranila le reaktivce mig 23 in 29, ki so po mnenju zahodnonemških izvedencev boljši od podobnih zahodnih letal, medtem ko se bodo morali vsega ostalega, vključno z 97 odstotki streliva, znebiti. Od 88 tisoč pripadnikov bivše ljudske armade bodo morali izbrati 50 tisoč najmlajših, najsposobnejših in najmanj indoktriniranih vojakov in oficirjev. Naloga, ki izpolnjuje določila KVSE, je draga in nehvaležna. Kam s 300 tisoč tonami najrazličnejšega streliva, ki je razstreseno v 1.300 slabo zavarovanih smodnišnicah, kam z 1,2 milijona kosov raznega pehotnega orožja. Obrambni minister Stol-tenberg mrzlično išče kupce in upa, da bo lahko vsaj del tega »smrtonosnega bogastva« prodal Turčiji.
Nič manjše ne bodo težave z uniformiranci. Generale in višje oficirje bodo odslovili, od 23 tisoč oficirjev jih bo Bundeswehr lahko sprejela le 8 tisoč, a kaj, ko so najboljši in najperspektivnejši že slekli vojaško suknjo.
Grenak povratek domov
Mladi Jemenit zapušča Savdsko Arabijo, kjer je bil zaposlen in se vr,);ske domovino: vse njegovo premoženje je na džipu za njim. Po izbruhu za jnO' krize je na tisoče Jemenitov moralo zapustiti Savdsko Arabijo zaradi P0°^p) re, ki jo je Jemen dal Iraku ob vdoru v Kuvajt	(Telefo10
S skrivnostnim obredom je cesar Akihito postal bog
TOKIO — Sveže ustoličeni japonski cesar Akihito je prejšnjo noč postal bog. Z obredom, ki je kot sicer večji del cesarskih navad in razvad stroga državna tajnost, je namreč Akihito naslednik boginje sonca Amaterasu.
Skrivnostni obred je potekal za zaprtimi vrati templjev Vukiden in Suki-den v nedostopni cesarski rezidenci. Akihito je odet v belo svilo najprej očistil dušo in telo (na sliki AP), nato pa se zadržal v sobani, v družbi dveh mladenk, za kateri tradicija zahteva, da sta še deviško čisti. Prav postelja z mladenkama vzbuja ne samo pri naprednejših Japoncih, temveč tudi v širši svetovni javnosti hudomušna ugibanja in podtikanja. Kakor koli že, Akihitovo božanstvo je Japonsko vlado stalo nič manj kot 25 milijard lir, spotakljiva templja z opremo vred pa bodo že danes zažgali.