Ljubljana, sreda lj. maja 1939
Cena 2 Din
Upravništvo. ujuDijana, Knafljeva D — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3128. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Qrajsk) 1.
Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon fit. 190. Računi pri poŠt. ček. zavodih: LJubljana 8t 11.842, Praga Oslo 78.180. Wien št 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št- 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Socialno delo
v sokolstvu
Te dni je bila v okrilju ljubljanske sokolske župe prva konferenca o vprašanju, kako naj bi se organiziralo^ socialno delo v okviru delovanja našega sokolstva, kajti sokolska organizacija ni ustvarjena samo za telesno vzgojo naroda. Telesna vzgoja, krepitev telesnih moči in fizičnega zdravja je samo sredstvo za dosego pravih sokolskih ciljev: za duhovno preroditev naroda, da bo usposobljen za neprestano borbo za višje ideale, za ustvaritev bratstva, svobode in enakosti v narodu. Sokolstvo hoče vzgojiti boljšega človeka, ki ne bo s svojimi dejanji in nehanji in s svojo miselnostjo zamišljen v gmotna pridobivanja, v seb;čno hotenje brez dobrote in plemenitosti. Sokol-stvo hoče, da bodi človek dober, blag, plemenit, poln nepokvarjene vere v večno resnico, pravico in dobroto. Sokol ve, da mora pot vedno peljati navzgor. neprestano višje k popolnosti, k Bogu, ki ne pozna zlobe in maščevanj, ki ne deli naroda v sloje in razrede, v revne in bogate, v politično bolj in v politično manj pravoverne, v sovražnike in prijatelje. Naša organizacija hoče novo kulturo, ki naj bo izraz srčnih utripov, človečanske ljubezni, strpnosti in odpuščanja. Mi hočemo kulturo sic. ker s kulturo knjig ne moremo biti zadovoljni, ako nas te kultura ne dviga moralno in v volji in spoznanju, da morajo naša prizadevanja biti prežeta tistih misli, ki nas dvigajo nad žival v prirodi v — človeka. ki je ustvarjen, da osreči svet s silo svoje notranje božje milosti. So-kolstvo je zato organizacija src in duš, ki hočejo biti sposobne, da se bore za zveličanie človeškega rodu z vero v zmago večne ljubezni in večnega bratstva. Iz duhovne vsebine sokolstva črpamo svojo pripravljenost, da se neprestano in v celoti žrtvujemo za koristi svojega naroda, nesebično in brez postranskih misli; sokelska etika in morala nas usposablja, da hočemo v človeku videti in spoznati istega brata. ki je vsak nepogrešljiv del narodne skupnosti in po božji previdnosti določen. da je srečen na tem svetu in poklican, da si z dobrimi deli služi večno plačilo. V naših duših leži spoznanje, da naše viteštvo ni nič drugega kot sposobnost naših notranjih na-gnenj k dobremu in čistemu, k dejavni ljubezni in k odpuščanju. Sokolstvo je živo goreča vera v pravo poslanstvo človeka, v njegovo svobodo z zmago nad zlobo in pokvarjenostjo. Sokolstvo veruje v osvobojenje človeka od vsega zlega. Tako sokolstvo spoštuje človekovo vero v božjo resnico, ker vemo. da mu ta vera daje vzlet in moralno silo, da ne omaga. Sokolska morala ni laž in potvorba ni hlinba in zunanjost, ta morala je živ odsev naše resnične iskrenosti in jasne opredelitve za lepoto in dobroto povsod in ob vseh prilikah. Naše duše so sposobne mučeništva. ker spoštujejo plemenite žrtve mučenikov v teh stoletjih za sveto resnico. Mi smo pripravljeni za žrtve, ker je v nas do vrha dozorelo prepričanje, da služimo vdano in nesebično narodu, idealom humanosti, lepše etike in morale. S tem ognjem v srcih se zavedamo, da za nas ni nepremagljivih sovražnikov.
Mi govorimo za skozi in skozi prečiščeno sokolstvo. V svoj i sredi nočemo trpeti nikogar, ki ni z živim nemirom predan notranjim sokolskim nagnjenjem k dobremu in plemenitemu. Za nas ni vsakdo brat, ki mu pravimo brat. To je sveta beseda, ki ne bi smela nikoli biti po nemarnem izgovorjena. S sokolskim nemirom in neugnanostjo hočemo ustvariti velika dela sokolske dobrodelnosti, biti hočemo neprestano delovni v vseh smereh socialnega skrbstva in pomoči. Za nas ne sme biti ničesar, kar bi nas utrujalo, ako je človek potreben pomoči. Nobena pot ne sme biti predolga, ako vemo, da po njej pridemo v hišo, kjer je treba osušiti solzo. Dobro se zavedamo, da našemu sokolskemu programu z zlatom pišejo zgodovino naša socialna dela, ki dajejo vsemu sokolskemu ustvarjanju šele pravi smisel. Naša narodnost je puhla in prazna, ako ljudstva ne osrečujemo z dobrimi deli pomoči in zaščite. Ljudstvo ima pravico, da je srečno, zato mi ne prinašamo nikomur milosti ali dobrih del iz sebičnih nagibov; naše socialno delo je samo dokaz, da hočemo pravilno in dejavno pojmovati sokolsko poslanstvo v ljudstvu. Sokolska društva so večno goreči kresovi ki v delu za ljudsko osvobojenje od trpljenja in zmote nočejo nikdar ugasniti. Sokolska društva so na poti socialnega dela v neprestani ostri medsebojni tekmi. V tej tekmi se krešejo sokolska srca in značaji!
EVROPSKI ODMEVI BERLINSKE POGODBE
Grof Ciano je včeraj zapustil Berlin — V evropskih prestolnicah presojajo podpis in objavo pogodbe mirno - V Italiji in Nemčiji poudarjajo njen zgodovinski pomen
I Berlin, 23. maja. br. Nemški minister za zunanje zadeve v. Ribbentrop in italijanski minister za zunanje zadeve grof Ciano sta nadaljevala včeraj popoldne v ministrstvu za zunanje zadeve razgovore o sedanjem političnem položaju. Razpravljala sta zlasti o onih vprašanjih, ki so v zvezi s podpisom nemško-italijanske zveze.
Danes ob 11. je italijanski zunanji minister grof Ciano v spremstvu državnega podtajnika za vojsko generala Parianija in funkcionarjev italijanskega zunanjega ministrstva s posebnim vlakom zapustil Berlin in se odpeljal nazaj v Rim. V imenu kancelarja Hitlerja se je poslovil od njega minister Meixner.
Med potjo na postajo Anhalt mu je množica priredila nove ovacije za slovo. Na postajo so ga prišli pozdravit zunanji minister Ribbentrop, ki ga je italijanski vladar danes odlikoval z redom Annunziate, nemški poslanik v Rimu Mackensen, italijanski poslanik v Berlinu Attoli-co. več članov nemške vlade, zastopniki stranke in vojske ter poslaniki Španije,
Madžarske, Mandžukua, Jugoslavije in
Albanije.
London, 23. maja z Reakcija na včeraj podpisani pakt med Italijo in Nemčijo je v londonskih krogih prav zanimiva. Odkrito priznavajo, da je zvezna pogodba nov dokaz italijansko-nemške povezanosti, ne pripisujejo pa ji pomena v enaki smeri kakor komentarji nemškega tiska in nemškega radia. Nekateri listi opozarjajo v zvezi s podpisom in objavo pogodbe na dejstvo, da je Mussolini res takoj po veliki vojaški paradi v Madridu odredil odpoklic italijanskih čet iz Španije, kakor je bil to že pred meseci napovedal.
Kar se tiče berlinskega pakta samega, sodijo v londonskih diplomatskih krogih, da ni tolike važnosti besedilo, ki je bilo objavljeno, kakor pa dodatek, ki ga drže zaenkrat še v tajnosti. Ali in kdaj bo dodatek objavljen, se še ne ve, vsekakor pa bo po mnenju tukajšnjih krogov postopno razkril njegovo vsebino že nadaljnji razvoj dogodkov sam po sebi. V ostalem pa naglašajo tako v Londonu, kakor v Parizu, da je treba hladnokrvno računati z realnostjo.
Italijanski in nemški tisk o pomenu
pogodbe
Rim, 23. maja. AA. Diplomatski urednik agencije Stefani piše: Itali jansko-nemški vojni blok, ki je stopil včeraj v veljavo, razpolaga z ogromnimi rezervami moštva ter se lahko smatra s tega stališča kot nepremagljiva koalicija. To je blok, ki predstavlja varno garancijo za prijateljske narode in ki ga bodo morali sovražniki v lastnem interesu spoštovati. Včeraj smo opomnili svet, da so skupne meje obeh imperijev za vedno določene. Medsebojno priznanje mej imperijev je bilo razširjeno na varnost življenjskega prostora. S paktom so uvedena stalna posvetovanja ter popolna solidarnost proti vsem nevarnostim. Stil pakta je zelo enostaven ter se ne giblje v starih formulah diplomacije. Pakt je uresničil vizijo velikih voditeljev, ki sta ga zamislila in izvedla. Stalne komisije, ki jih bosta vodila oba ministra za zunanje zadeve, bodo stalno v stiku zaradi praktične uvedbe potrebnih ukrepov. Pakt je stopil včeraj v vèljavo ter bo trajal 10 let. To je pakt lojalnosti in pravice. Sredi vznemirjenega in desorganiziranega sveta zavaruje pakt sile za obrambo civilizacije. Na svetu obstoja še veliko število nepravilnosti, ki gredo za tem, da se branijo stare krivice potom novih zlorab. Lojalno prijateljstvo in močna solidarnost med Italijo in Nemčijo predstavljata branik proti brezupnim
poskusom ter osnovo resničnega miru v novi Evropi.
»Popolo d'Italia« naglaša, da je ta pakt v svojih določbah jasen ter lojalen in pomeni močna jamstva za mir v Evropi. Na osi Rim—Berlin bi se mogel staviti napis »Ne dotikaj se!« »Corriere della Sera« pravi, da je včerajšnji dan najvažnejši v novejši zgodovini Evrope. Berlinska pogodba bo pospešila proces čiščenja evropskega in svetovnega ozračja. Narodi, ki imajo bodočnost, se bodo postavili ob stran osi Rim—Berlin. Avtarkija bo služila tudi v bodoče namenu, da se vnaprej onemogoči politika obkoljevanja in vsi poskusi, da bi se državama osi preprečil dovoz surovin, časopisje pravi, da je kon-čnoveljavno propadel poskus groziti Nemčiji in Italiji s samokresom v roki.
Berlin, 23. maja. AA. DNB: »Deutsche diplomatisch - politische Korrespondenz« pravi, da je nemško-italijanska zveza logična posledica vrste dejstev ter globokega proučevanja. Med obema državama obstoja enakost gledanja na svet in življenje. Interesi obeh držav si nikjer ne nasprotujejo. Na drugi strani je veliko število držav zavzelo tako stališče proti Nemčiji in Italiji ter razvilo tako propagando, da je bilo samo prirodno, ako sta obe državi sprejeli sklep, da svoje sodelovanje okrepita v tesno zavezniško so-
delovanje. Smisel nove pogodbe je ta, da se objavi vsemu svetu, da bo vsak poizkus škodovati eni izmed obeh držav ter vsak napad imel takoj za posledico odpor tudi druge države. To pomeni, da je novi pakt opomin vsem onim, ki gojijo take misli. Na drugi strani pa bodo druge države, ki stojijo na strani osi zaradi kulturnega in političnega pojmovanja ali z ozirom na življenjski prostor v katerem živijo, videle, da jih varuje močan blok Italije in Nemčije. Na ta način je pakt, ki je bil včeraj podpisan v Berlinu pripomogel k razbistritvi ozračja v Evropi.
»Völkischer Beobachter« piše, da novi pakt predvideva popolno sodelovanje obeh narodov na diplomatskem, vojaškem in gospodarskem polju. Ne more biti dvoma, da sta oba naroda pripravljena boriti se za cilje do konca. Politiki, ki vodijo politiko obkoljevanja, bodo morali s tem dejstvom računati. Oni bodo morali izbirati, ali naj nadaljujejo napačno pot, ali pa se začno pogajati s silami osi o rešitvi problemov, ki so danes postavljeni ter da pride na ta način do miru na osnovi pravičnosti, ki jo žele vsi narodi.
»Berliner Anzeiger« pravi: Zveza med Nemčijo in Italijo je opomin. Nemčija in Italija ne opominjata samo s svojimi topovi, temveč tudi na popolno disciplino obeh narodov. Oba naroda sta v rokah svojih voditeljev tako orožje, kakor ga svet ne pomni. Smatramo, da nihče v demokratičnih državah ne bo želel spoznati to silo. V tem leži velik del vrednosti berlinske zveze za ohranitev miru. Ta sistem, ki dane9 pomeni opomin, bo lahko most k miru, ko bodo tudi drugi narodi pokazali, da žele ohraniti mir, kakor to želita Nemčija in Italija.
Japonski glasovi
Tokio, 23. maja. A A. (DNB). Japonsko časopisje objavlja kot veliko senzacijo vesti iz Berlina o podpisu nemško-italijanske pogodbe kakor tudi izjave Ribbentropa in grofa Ciana po radiu in njune izjave časnikarjem. Listi poudarjajo že v naslovih, da je os Rim-Berlin zdaj železen branik ter da je zgrajena železna fronta v vojaškem političnem in gospodarskem oziru. S tem v zvezi japonski časopisi objavljajo izjavo japonskega ministrskega pred* ednika H.ranume, da bo Japonska od zdaj naprej še tesneje sodelovala z Nemčijo ln Italijo.
Angleški zaključki
London, 23. maja. br. Angleški tisk tudi danes v glavnem razpravlja o italijansko^ nemški zvezi. Listi prihajajo splošno do zaključka, da je treba sedaj zelo pospešiti pogajanja z Moskvo, ker je vojaško sodelova-
nje Anglije, Francije in Rudije za ohranitev miru nujno potrebno. Anglija mora sedaj jasno pokazati, da je v vsakem primeru ogromna premoč na njeni strani.
Sodba iz Amerike
New York, 23. maja. AA. (Stefani): New-yorski »Times« komentira novo pogodbo med Italijo in Nemčijo in poudarja, da bosta odslej Nemčija in Italija delali skupno kot ena država. To ne pomeni, da je vojna blizu, pač pa nasprotno vojaško pogodbo med obema državama spremljajo miroljubne izjave Istočasno sta Nemčija in Itaija pokazali svojo vol j o. da hočeta ohraniti mir. V prvi vrsti je treba omeniti umik italijanskih in nemških prostovoljcev iz Špani je. Mussolini in Hi t'er sta pokazala vso moč svojih držav. Treba je počakati, če bodo tudi druge države iz nasprotnega tabora dale kak odgovor na to manifestacijo.
Odmevi po drugih državah
Burgos, 23. maja. A A. (DNB): Španski časopisi obširno pišejo o podpisu italijan-eko-nemške pogodbe in poudarjajo prijateljstvo med Italijo in Nemčijo. Naglašajo tudi, da je Španija prijateljica obeh držav. Budimpešta, 23. maja. AA. »Pester Lloyd« objavlja naslednji komentar: Določbe berlinske pogodbe so tako jasne, da ne dopuščajo nobenega nesporazumljenja in vnaprej izključujejo vse fantastične kombinacije politikov, ki nameravajo zanesti neslož-nost med Nemčijo in Italijo. Nova italijan-sko-nemška pogodba določa smernice za bodoči razvoj dogodkov v Evropi.
Varšava. 23. maja. A A. (Pat): V zvezi s sklenitvijo nemško-italijanske pogodbe piše »Expres Porany«, da podpis pogodbe ni naredil posebnega vtisa v Evropi. V Nemčiji in Italiji govore o tem paktu, da ga ni mogoče primerjati z nobenim drugim političnim paktom na svetu. Rimski dopisnik »Gazete Polske« poudarja gotove točko berlinskega sporazuma ter komentar, ki ga je napisal Virginio Gayda. iz katerih se vidi, da si Italija poleg tega pridržuje pravico, da se sporazume z Anglijo
Praga, 23. maja. AA. Stefani: Vsi praški časopisi posvečajo cele stolpce podpisu italijansko-nemške pogodbe in soglasno ugotavljajo. da gre za dogodek ogromnega pomena. Listi pravijo, da ta zveza predstavlja blok 150 milijonov ljudi.
Francosko posredovanje popolnoma uspelo
Okvir pogodbe o medsebojni pomoči med Anglijo, Francijo in Rusijo je že izdelan
Utrditev Aleksandrije
Kairo, 23. maja. AA. (Stefani): Po odloku ministra za narodno obrambo se bodo v začetku junija letos začela dela za zgraditev utrdb v okolici Aleksandrije.
London, 23. maja br. Razgovori, ki so jih imeli včeraj popoldne v Ženevi angleški zunanji minister lord Halifax, francoski zunanji minister Bonnet in letošnji predsednik sveta Društva narodov, ruski poslanik Majski, so očitno pomenili nov obrat v razvoju angleško - ruskih pogajanj. Kakor vse kaže, je bilo francosko posredovanje uspešno in je Bonnet dosegel predvsem, da se je Rusija odrekla svoji prvotni zahtevi, da bi zapadni velesili sprejeli tudi do baltskih držav enake obveznosti kakor sta jih do Poljske in Rumunije.
Snoči je zunanji minister Bonnet francoskim novinarjem izjavil, da je zelo zadovoljen z novim razvojem angleško-ruskih pogajanj. Francija je ponudila svoje posredovanje Moskvi in Londonu že pred dobrim tednom dni. Francoski kompromisni načrt se oslanja na načela, ki so se uveljavila v garancijskem paktu s Poljsko in jamstvih za Rumunijo, ter na načelo enakosti in recipročnosti obvez, ki naj bi jih sprejele Rusija, Anglija in Francija za vzajemno sodelovanje. Vse težave, je poudaril Bonnet, ki so nastale doslej, so bile v glavnem taktičnega značaja. Treba je bilo spraviti v sklad ruske in angleške nazore o metodah, s katerimi naj se realizira sodelovanje vseh treh velesil, za katero so se vse tri že od vsega začetka odločile.
Ženevski razgovori so se danes nadaljevali. Lord Halifax, Bonnet in Majski so imeli v dopoldanskih urah nova sestanka, po katerih so se v dobro poučenih političnih krogih razširile vesti, da je Halifax sprejel francoski kompromisni predlog, ki določa za okvir sodelovanja vseh treh velesil skupno pogodbo o medsebojni pomoči, ki pa naj bi se uveljavila tudi v primeru kakšnega napada ali ogražanja drugih manjših držav.
Glede na mednarodnopolitični položaj je angleški zunanji minister danes dopoldne na javni seji sveta Društva narodov podal pomembne izjave. Med drugim je naglasil: V evropskem mednarodnem političnem razvoju so nastale v zadnjih mesecih znane spremembe, spričo katerih je morala angleška vlada zavzeti povsem jasno stališče glede na določene vrste političnih akcij. Spričo omenjenega razvoja je Anglija sprejela gotove nove obveznosti, ki jim je bil njihov namen to mataj povsjpn nar
tanko specificiran. Vse te obveznosti so bile sprejete le za to, da se bo mogel organizirati odločen kolektiven odpor proti metodam nasilja in groženj. Ce bi se politični razvoj po takih metodah nadaljeval, bi postalo razsulo sedanjega svetovnega reda neizbežno. Angleška vlada svojih ukrepov ni izdala na iniciativo Društva narodov. Prilike, kakor tudi pogajanja so bile takega značaja, da je morala angleška vlada postopati z vso naglico. Pogajanja se še niso zaključila. Čim se bo to zgodilo, bo angleška vlada Društvo narodov podrobno obvestila o njihovih rezultatih. Vse svoje ukrepe pa je izdala striktno v sklada t načeli Društva narodov. Angleška vlada slej ko prej visoko spoštuje ideale mednarodnega sodelovanja, katerih simbol je Društvo narodov. Svojo politiko pa bo izpeljala tako, da bo nastal položaj, v katerem bo mogoče braniti status quo političnih in kulturnih razmer v Evropi, a hkratu pritegniti k nadaljnjemu sodelovanju za ohranitev miru v Evropi in obnovo njenega gospodarskega blagostanja tudi vse one elemente, ki so trenutno obstali ob strani.
Nocoj je lord Halifax zapustil Ženevo in preko Pariza odpotoval v London, kamor prispe že jutri zjutraj. Takoj po svojem prihodu se bo sestal z ministrskim predsednikom Chamberlainom in mu podal izčrpno poročilo o svojih diplomatskih razgovorih v Ženevi. Ob 10. dopoldne se bo sestala vlada na sejo v Downing Streetu. Na tej svoji redni seji bo razpravljala izključno o pogajanjih z Rusijo. Lord Halifax bo na tej seji podal obširen ekspoze o svojem delu v Ženevi, yiada bo zavzela končno stališče glede zadnjih ruskih proti-predlogov in francoskih kompromisnih načrtov.
Ker je verjetno, da bo jttrišnja seja trajala zelo dolgo, je ministrski predsednik Chamberlain sklical ministrski svet tudi danes na izredno sejo. Na njej so obravnavali vsa tekoča vprašan*.. Med drugimi je bil sprejet tudi zakonski načrt o ustroj-stvu ministrstva za vojne éobave, ki je bilo ustanovljeno pred 14 dlevi in ga vodi sir Bürgin. Današnji seji Vlade je pnso-stvovai tudi lord Runciman» ki se je po češkoslovaški katastrofi umaknil iz angleške politične javnosti tn zadnje mesece križaril po Južnih morjih. .
Ameriški prezident
povabljen v London
Angleški kralj Jurij VI. bo o priliki sprejema v Beli hiši izrazU željo, da pride prezident Zedinjenih držav
v Londton
London, 23. maja. o. Londonski diplomatski krogi že sedaj komentirajo morebitno vrnitev obiska predsednika Roose-velta angleški kraljevski dvojici v Londonu. Angleškemu poslaniku v Washingtonu siru Ronaldu Lindsayu je bilo naročeno, naj vpraša predsednika Roosevelta, ali hoče prihodnje leto vrniti sedanji obisk angleških suverenov v Ameriki. Ce bo Roosevelt odgovoril pozitivno, bo angleški kralj v svojem govoru na banketu v Beli hiši na dan 8. junija javno izrazil svoj*> in angleškega imperija željo, naj Roosevelt pride v London. Glede na dejstvo, da bodo prihodnje leto ameriške predsedniške volitve, angleški kralj najbrž ne bo povabil Roosevelta osebno, temveč samo predsednika Zedinjenih držav.
Washington, 23. maja. o. Ameriški senat je odobril spomenico, ki sklicuje ameriški kongres obeh zbornic na dan 8. junija. Ta sestanek je v zvezi z obiskom angleških suverenov v Ameriki in bo na njem še posebej poudarjena potreba poglobitve pri« jateljstva med Ameriko in Anglijo.
Kralj Jurij VI. v Kanadi
Toronto, 23. maja. rb. Angleški kralj ia kraljica sita davi odpotovala proti Winnipe-gu. Na poti bosta ves dan. Prepotovala bosta 1000 km. V Winnipegu bodo jutri velike svečanosti. Kanadsika vlada je poskrbela, da se bodo istočasno vršila po vsej Kanadi velika ljudska zborovanja. Kralj bo imel govor po radiu, ki bo namenjen vsemu svetu.
Finančni položaj Italije
Italijanski finančni minister je napovedal v parlamentu za kritje novih izdatkov uvedbo novih davkov
Rim, 23. maja. br. V korporacijski zbor- ; niči je podal danes finančni minister . Thaon de Revel ekspoze o finančnem položaju Italije in o proračunu za prihodnjo poslovno dobo. Naglasil je, da se je položaj za Italijo spremenil, odkar je zasedla Abesinijo in se ji je priključila Albanija. Izdatki za Abesinijo, Libijo, Albanijo, kakor tudi za oboroževanje so po sili razmer znatno povečali italijanski proračun. V letih 1922. do 1936. so proračuni znašali povprečno po 22 milijard lir, v letih 1934. do 1939. pa so izdatki za 42 milijard presegli predvidene dohodke, in jih je bilo mogoče kriti le z izrednimi sredstvi. Spričo povsem spremenjenega položaja Italije se je moral proračun od 17 milijard lir v letu 1920-21 povzpeti na 32 milijard lir. Z dosedanjimi rednimi dohodki novih izdatkov ne bo mogoče kriti; zato se je vlada po navodilih ministrskega predsednika odločila izdati vrsto novih fiskalnih ukrepov in zahtevati od italijanskega naroda novih davčnih žrtev. Italijanska vlada bo obenem do skrajnost! pospešila industrijsko pro-lUliQn to ttói poriroo žMjgnje m
drugih gospodarskih področjih. Obenem bo branila sedanji tečaj valute, tako da bo lira ostala slej ko prej v razmerju 19 : 1 napram dolarju, kakor je bilo določeno v oktobru 1936. leta.
Zbornica je ministrov ekspoze in proračun finančnega ministrstva sprejela z aklamacijo.
Demobilizacija v Italiji
Rim, 23. maja. br. Danes je bilo odpuščenih iz vojaške službe okrog 100.000 ljudi. Dobili so dopust za dela na polju.
Nizozemska kraljica v Bruslju
Bruselj, 23. maja. AA (Reuter) Ob 16.30 se je pripeljala v Bruselj holandska kraljica Viljemina. Na postaji je kraljico pozdravil kralj Leopold III.
V spremstvu ikraljice Viljemine je tudi zunanji minister Pap ju. v
Po sestanku na Dunavu
Popolno soglasje našega in rumunskega zunanjega ministra glede mednarodnih problemov — Istovetnost s
stališčem Turčije
Beograd, 23. maja. d. Pred obiskom v Ankari se je rumunski zunanji minister Gafencu sestal v nedeljo na Dunavu v bližini Thurn-Severina z jugoslovenskim zunanjim ministrom dr. Cincar Markovi-čem. Oba ministra sta imela daljši razgovor, ki je potekal v duhu globokega vzajemnega prijateljstva in medsebojnega razumevanja.
Sestanku pripisujejo v mednarodnih krogih velik pomen in to tembolj, ker je to v kratki dobi že peti sestanek jugoslovenskega in rumunskega ministra, kar je le dokaz najtesnejšega sodelovanja med Jugoslavijo in Rumunijo. Dr. Cincar-Mar-kovič in Gafencu sta pri tej priliki izmenjala misli o najnovejših mednarodnih dogodkih.
Ni dvoma, da je bilo v zvezi s tem v prvi vrsti govora o angleško-turškem paktu. Oba državnika sta pri tem ugotovila popolno soglasje s turškim zunanjim ministrom, da je v tem paktu treba gledati predvsem prizadevanje Turčije, da si zavaruje svoje interese na Sredozemskem
morju in v Aziji. S tem se Turčija ni niti najmanj oddaljila od svoje dosedanje politiko na Balkanu, politike najtesnejšega sodelovanja z Jugoslavijo, Rumunijo in
Grčijo v okviru Balkanske zveze, ki ostane slej ko prej element miru.
Prve dni prihodnjega meseca odpotuje Gafencu na obisk v Anglijo, na povratku pa se bo ustavil tudi v Atenah. Razgovor z jugoslovenskim zunanjim ministrom mu je omogočil, da obvesti turško vlado o stališču Jugoslavije in Rumunije glede perečih evropskih zadev. Dr. Cincar-Markovič je svojega rumunskega tovariša obvestil tudi o vtisih z nedavnega obiska Nj. Vis. kneza namestnika v Italiji.
Gafencu bo odpotoval v Ankaro S. junija
Bukarešta. 23. maja. o. Zunanji minister Gafencu bo odpotoval v Ankaro mnogo prej kakor se je pričakovalo. Njegov odhod jc določen že za 8. in ne za 15. junija. kakor je bilo prej določeno.
Italijanske in nemške čete zapuščajo Španijo
Nemški legionarji se že vkrcavajo v Vigu, italijanski pa se zbirajo za odhod v Cadizu
Madrid, 23. maja. br. Za odhod italijanskih in nemških čet iz Španije so se vršile zadnje dni velike priprave. Takoj po paradi v Madridu so se pričeli Nemci koncentrirati v Leonu, Italijani v Cadizu. Po informacijah agencije Stefani se bo vse italijansko vojaštvo še pred koncem tega meseca vrnilo v Italijo. V7 Cadiz so davi prispele prve italijanske transportne ladje, na katere so se že pričeli vkrcavati oddelki italijanske divizije Littorio.
Nemci so danes ob velikih manifestacijah množic zapustili Leon in se s serijo vlakov odpeljali v Vigo, kjer se bodo jutri vkrcali na nemške transportne ladje. Vkr-cavanju nemških čet v Vigu smejo prisostvovati le italijanski, španski in nemški novinarji, ki so jim bila izstavljena posebna dovoljenja od pristojnih oblasti.
Berlin, 23. maja. br. Nemško vojaštvo, ki se bo jutri pričelo vkrcavati na nemške transportne ladje v Vigu, bo prispelo v nemške luke okrog 1. junija. Za 6. junij je napovedana velika parada v Berlinu, pri kateri bodo sodelovali vsi Nemci, ki so se v Španiji borili na strani generala Franca.
Po informacijah agencije Havas se je včeraj v Leonu koncentriralo 7.000 nemških vojakov. Od teh je na španskih frontah padlo 800 ljudi.
Francosko brodovje
liji
na
Pariz. 23. maja. br. Iz Bresta je davi od-plulo 18 francoskih vojnih ladij na obiske v angleških, belgijskih m nizozemskih lu-kah. Ladjevje bo na poti cel mesec. Ladjevje je sestavljeno iz dveh oklopnic, treh križark ter večjega števila rušilcev in tor-piljark.
Pariz. 23. maja. o. Po+cvanje najmodernejših edinic francoske vojne mornarice v angleške, belgijske in holandsike vode vzbuja največjo pozornost vsega tiska. Listi so polni vesti o odhodu močne francoske vojne eskadre iz vojnega pristanišča v Brestu. V eskadri bodo nekatere največje francoske križarke kakor »Dunquerque«, »Stras-
bourg«, »Gioire« in druge, obenem z njimi pa bo šlo tudi 12 torpednih rušilcev. Kri-žarenje bo trajalo do konca junija- Francoska mornarica bo obiskala luke Liverpool, Cardisf. Southampton. Zeebrügge. Ostende, An verso in Rotterdam. Nobenega dvoma ni, da ima to potovanje posebno glede smeri, koder bo šlo, še prav poseben značaj v zvezi s trenutnim mednarodnim položajem.
Molotov in Potemkin prideta v London ?
London, 23. maja. o. »Daily Mail« poroča iz ženeve, da bo prišlo v bližnji bodočnosti v Parizu do sestanka med lordom Halifaxom ter Molotovom in Potem-kinom. Ta sestanek naj bi bil rezultat posredovalne akcije francoske vlade, vendar je Rusija stavila kot pogoj, da bi morala angleška vlada na jutrišnji seji vlade vsaj načeloma odobriti trostranski sporazum o medsebojni pomoči.
Poset poljskega vojnega ministra v Angliji
Varšava, 23. maja. o. Poljski vojni minister Kasprzyoki se je vrnil iz Paiza im bo v kratkem odpotoval na obisk še v London, da bo tudi z angleškim generalnim štabom proučil razna vojaška vprašanja. V Varšavi zatrjujejo, da je bil obisk vojnega ministra v Londonu dogovorjen za časa obiska zunanjega ministra Becka.
Najnovejša angleška letala
London, 23. maja. AA. (Reuter). Danes je 300 angleških poslancev ogledovalo angleška letala na letališču Norfolku. Tu so imeli angleški parlamentarci priliko seznaniti se s tajnami angleškega vojnega letalstva. Gledali so tudi fingiran spopad angle ških letal s »sovražnimi«. Boji v zraku so trajali cele 4 ure. Angleži so spustili v »boj« letala tipa »Hurikan«. Podatkov o novih letalih niso sporočili niti članom parlamenta in jih drže v največji tajnosti. Edino to so jim sporočili, da letala funkcionirajo do skrajnosti natančno.
Beck o poljskih manjšinah v Nemčiji __
Odgovor poljskega zunanjega ministra na interpelacijo ravnanja s Poljaki v nemški državi
Varšava, 23. maja. AA. (Pat). Dva člana sejma sta interpelirala zunanjega ministra Becka zastran izvajanja reciproč-nostne politike glede na ravnanje s poljsko manjšino v Nemčiji, v zvezi s to in. terpelacijo je Beck podal sejmu naslednjo izjavo: Dejstva, ki jih navaja interpelacija o ravnanju s poljsko manjšino v Nemčiji, zdaj proučujemo. Ta dejstva so predmet interesa za vlado, ki jim pripisuje ustrezajoč pomen. Vlada misli dokazati polj kemu prebivalstvu, stanujočemuu v Nemčiji, pravice, ki mu gredo. Ta vprašanja tvorijo poglavje v splošnem razmerju med Poljsko in Nemčijo, razmerju, ki jih je izčrpno pojasnila izjava, ki sem jo podal 5. t. m. na plenarni seji se jima.
Odgovarjajoč na vprašanje, zadano v interpelaciji o najnovejših dogodkih v Srednji Evropi, je Beck izjavil: Problem, o katerem govori interpelacija in ki se tiče splošnega razvoja mednarodnega razmerja je predmet stalnega zanimanja vlade. katere stališče je orisala izjava, ki sem jo podal na plenarni seji sejma 5. t. m.
Gdanski senat ugodil poljskim zahtevam
Gdansk, 23. maja. AA. Pat: Senat svobodnega mesta je dal generalnemu komisarju poljske republike v Gdansku zagotovilo, da bodo ukrenjeni vsi potrebni ukrepi za zavarovanje varnosti poljskih carinskih inšpektorjev ter popolne svobode izvrševanja njihove dolžnosti.
Poljski carinski inšpektorji so po naročilu višjih carinskih oblasti snoči ponovno pre^ vzeli dolžnost na carinarnici v Gaikovu. Kakor je znano, je bilo poslopje, v katerem je bil carinski inšpektor, demolirano ter so morali zaradi tega urad carinskega inšpektorja namestiti začasno v železniški va>-gon.
Ženeva, 23. maja. z. Danes se je sestal k seji odbor trojice za ureditev gdanske-ga problema. V tem odboru so francoski, švedski in finski zunanji minister. Seji je
griscstvoval tutu visoki 1ìokìas.ì£ D^u^.va
narodov v Gdansku prof. Burghard, ki se je po naročilu odbora že več mesecev mudil na dopustu v Svici. Poljska vlada je odločno nastopila proti vsaki spremembi gdanskega statuta in slej ko prej vztraja na zaščiti svojih pravic v Gdansku.
depoziti v Angliji
L°ndon, 23. maja. AA. (Reuter). "i-nančni minister Simon je izjavil v nji zbornici, da britanska vlada ne bo dala dovoljenje za ddsponiranje s češkim denarjem, deponiranje v Angliji, vse dotlej, dokler se ne doseže zadovoljiv aranžma glede finančnh obveznosti bivše ČSR do britanskih lastnikov čeških papirjev. če se doseže iporazum, bo to objavljeno v parlamentu na običajen način. Finančni minister je dodal: Zdaj proučujemo vprašanje, ali se iz sredstev, ki so jih Čehi deponirali v angleške bsnke. lahko krije če-škoslovaški dolg, in ali ostane kaj gotovine za begunce in za britanske lastnike češkoslovaških papirjev, ki imajo voje terjatve v češkoslovaških bankah še iz časa pred nemško aneiksijo.
Diplomatski sprejemi pri Becku
Varšava, 23. maja. AA. (Pait): Zunanji minister Beck je sprejel včeraj angleškega veleposlanika v Varšavi Cunarda, za njim pa rumunskega veleposlanika Franasovicia.
Uredba proti gospodarski špijonaži v Franciji
Pariz, 23. maja. AA. (Stefani): Danes je v uradnem listu objavljeno besedilo nove uredbe z zakonsko močjo proti poskusu gospodarske špionaže. Po tej uredbi je vsaka javna upravna oblast dolžna skrbeti za to, da listine, ki so pomembne za narodno obrambo in za industrijsko mobilizacijo, ne bi prišle v roke neznanim osebam. Gre za listine, ki jih imajo v rokah te upravne oblasti kakor tudi podjetja, ki so pod nadzorstvom oblasti.
Beležke
Potovanje g. živkoviča po Bosni
Predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke g. Peter živkovič se nahaja že nekaj dni v vrbaski banovini, kjer je obiskal celo vrsto sreskih organizacij stranke ter razne odličnejše pristaše. Dalje časa se je zadržal tudi v svojem poslanskem srezu Kotor Varoš, kjer so mu priredili prijatelji lep sprejem. Iz Kotor Va-roša je odpotoval v Teslič, Dobo j in Ma-glaj. Svojo pot bo nadaljeval proti Sarajevu, kjer bo za binkoštne praznike plenarna skupščina banovinskega odbora JNS za drinsko banovino.
Ban dr. Natlačen
v ptujskem srezu
V Ptuju si je ban dr. Natlačen v ponedeljek opoldne ogledal še gimnazijo, muzej in nekatere druge ptujske ustanove, popoldne pa je nadaljeval svoje inspek-sko potovanje po ptujskem srezu. Ob tej priliki je bil blizu Sv. Vida izročen prometu nov železobetonski most čez Polska-vo na tamošnji banovinski cesti, nadaljnji sprejem je bil pri Sv. Trojici v Halozah in pri Sv. Vidu. Včeraj dopoldne je bil ban pri Sv. Andražu in pri Sv. Barbari v Halozah, nato pa v Zavrču, ki leži na najbolj vzhodnem delu Haloz.
„Pripravljeni na vse"
»Sokolski glasnik« objavlja uvodnik »Pripravljeni na vse«, v katerem komentira potek zadnje skupščine Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, »živimo v velikih časih, ko se spreminja položaj narodov in držav preko noči. Malodušnost ni bila nikoli napaka jugoslovenskega človeka. Mi smo že preživeli v toku naše zgodovine najtežje trenutke in smo privajeni vsemu. Nesreče in bridkosti so nas spremljale na vseh naših potih. Pokazali smo svetu, kako znamo umirati na bojišču, v temnicah, pod vislicami in pred puškami. Bili so časi ko so hoteli za vsako ceno iztrebiti našo kri — mi pa smo prestali vse Golgote in pristopili zedinjeni in osvobojeni k zidanju lastnega doma. česa naj se boje danes potomci onega naroda, katerega dedje in očetje so vedno mirno gledali smrti v oči? Posamezniki se lahko pomehkužijo in izneverijo narodnemu bistvu. Naš narod pa je ostal isti, kakor je bil svoje dni na Kosovu, Ceru in Kajmak-čalanu. S tem morajo računati tako njegovi prijatelji, kakor sovražniki.«
Minister Spaho o hrvatskem vprašanju
Pri otvoritvi del na progi Črnomelj— Vrbovsko je imel daljši prigodni govor prometni minister dr. Mehmed Spaho-Dotaknil se je tudi hrvatskega vprašanja in dejal: »Z istim elanom in odločnostjo, s katero je vlada pristopila k temu velikemu opravilu, se bo lotila tudi drugih naših važnih vprašanj, posebno pa še naših notranjih vprašanj. Sklenili smo rešiti mnoga vprašanja, posebno pa še tisto, ki je danes najbolj pereče, to je hrvatsko vprašanje. Mi bomo to svojo nalogo rešili, ker smo se je lotili odkritega srca in z najboljšo voljo. Sedaj so pogajanja morda malo zastala. Iskrenost na obeh straneh pa bo zajamčila uspeh in s tem bo postala naša država mnogo močnejša, kakor je bila doslej. Proga, ki smo jo pričeli graditi danes, bo vezala lepo Slovenijo s Hrvatsko in Jadranom. Z njo smo simbolično nakazali najbolj pravilno rešitev hrvatskega vprašanja.«
Napake JRZ v prošlosti
Na banovinski skupščini JRZ za du-navsko banovino je govoril o političnem položaju in vlogi JRZ predsednik poslanskega kluba JRZ, minister Vojko Cvrkič. Po poročilu glavnega organa JRZ »Samouprave« je naglasil posebno sledeče: Ko smo organizirali našo stranko JRZ, smo napravili veliko pogreško, ker se nismo držali naših političnih tradicij. Mi ne bi smeli iti na pot izgrajevanja kulta posameznih osebnosti, nego bi morali gojiti kult stranke. V našem političnem delu se moramo vedno zavedati dejstva, da so politične osebnosti prehodne, a stalna samo program in stranka kot taka. Lojalno moramo priznati, da smo hodili po krivih potih, ko smo gojili kult osebnosti dr. Milana Stojadinoviča, namesto da bi gradili kult naše stranke. To je bila velika naša napaka. Zaslužne in velike ljudi bo stranka samo tekom časa postavljala na prvo mesto. Nevarno pa je, če se sami vrivajo na prva mesta in če se prične stranka organizirati zaradi njih. Osebnosti so vedno sporedne. Kadar odhajajo posamezne osebnosti, stranka ne sme zaradi tega trpeti škodo. Zamenjana je samo straža, stranka pa mora živeti in delati naprej. Z izmenjavo straž in poveljnikov stranka ne sme izgubiti ničesar. Ako bomo vezali stranko na osebnosti, potem bo izginila, čim bo izginila osebnost, na katero smo jo vezali. Po tej poti mi. ne poj demo, ker bi na ta način izgubila stranka svoje osnovne temelje.«
Brezsrčna dobrohotnost
»Nova Pravda«, glasilo narodnega delavstva, kritizira dobrodelnost, ki usmerja svoja dela po strankarski pripadnosti. »Pravi namen dobrodelnosti je zatemnjen, kakor hitro se ne izvaja samo zaradi dobrodelnosti. Zgrešena je dobrodelnost, če se izvaja samo zato, da se vidi dobrotnike, ali celo zato, da se agitira za strankarsko pripadnost. Kdorkoli pride v stisko, naj je potem tega ali onega mišljenja, organiziran tu ali tam, bi moral biti deležen podpore. Bolnega in v stiskah se nahajajočega človeka se ne bi smelo povpraševati, kakšnega političnega prepričanja je in kakšnega svetovnega nazora. To edino bi bila prava dobrodelnost, zgrajena na pravi ljubezni do bližnjega. Dobrodelnost, ki ne išče nobene koristi. Brezsrčno in nevredno človeškega dostojanstva pa je, hoditi mimo stradajočih brezposelnih delavcev, jokajočih otrok in žen samo zato, ker ne spadajo v ožji krog gotovih pristašev.«
Proti zanašanju politike v učiteljsko organizacijo
»Učiteljski tovariš« razpravlja o političnih klubih učiteljev in o raznih poskusih zanesti strankarsko politiko v vrste stanovsko organiziranega učiteljstva. Stanovsko glasilo slovenskega učiteljstva opozarja »a gcskusfit osvojiti učiteljsko organizacijo
Volitve obratnih zaupnikov
Kakor je znano, je minister socialne politike z odlokom z dne 16. decembra 1938 odredil, da se izjemoma vrše volitve obratnih zaupnikov za leto 1939. v mesecu februarju. Dne 30. januarja 1939 pa je bil izdan odlok, s katerim so bile volitve obratnih zaupnikov ponovno preložene na mesec maj.
Mescca maja je baje Delavska zbornica zaprosila ministrstvo, da se zaradi zunanjepolitičnih in splošno političnih razmer, volitve ponovno prelože. Toda ministrstvo je ta predlog zavrnilo in zato so se volitve v mesecu maju že faktično vršile in ie v glavnem delavstvo v vseh podjetjih izvolilo zaupnike, kajti bonska uprava je za vse večje obrate razpisala volitve na 12. in 14. maja. Toda naknadno so bile volitve vendarle zopet odgodene in zato niso mogle biti povsod izvršene. Rezultati, kolikor jih imamo, še niso popolni, ker iz gotovih krajev še nismo dobili natančnih poročil.	. Svobodne strokovne organizacije so skupno dosegle 495 zaupnikov proti 10, katere je dobila ZZD. Od tega odpade na posamezne organizacije takole: Jugoslovanska strokovna zveza 160, Narodna strokovna zveza 105, Strokovna komisija 230.
Značilen je primer, ki se je zgodil pri Električni cestni železnici v Ljubljani, kjer je volilo 187 uslužbencev. Ti usluž-
benci imajo namreč svojo strokovno organizacijo, poleg nje pa obstoja tudi podružnica ZZD, ki je imela vpisanih nekaj nad 100 članov. Pri volitvah (ki so tajne) pa je dobila ZZD le 27 glasov in enega zaupnika in še tega z ostankom, dočim je ostala skupina dobila 160 glasov in 5 zaupnikov. Isti primeri so se dogajali tudi drugod po tovarnah in obratih. Delavstvo v Kranju je izvolilo v Jugočeški 3 modre, 8 rdečih in 5 belih obratnih zaupnikov. Pri Sircu so dobili modri 2, rdeči 3 in beli 1 obratnega zaupnika. Pri Intexu so dobili modri 3 in beli 5 zaupnikov. Pri Sem-peritu so dobili modri 1 in rdeči 5 zaupnikov. Pri Jugobruni so dobili modri 2, rdeči 6, beli 6 in zeleni 2 zaupnika. V Goričanah - Medvodah so dobili modri 3, rdeči 1 in beli 2 zaupnika. Pri Lavrichu v Slovenskih Konjicah so dobili samo modri 6 zaupnikov. V pivovarni Union v Ljubljani so dobili modri 2 in rdeči 4 zaupnike. Na Viču pri Miklavcu so dobili samo modri 4 zaupnike. V Št. Pavlu pri Preboldu so dobili pri Mautnerju modri 5 in rdeči 1 zaupnika; pri Cosmosu pa modri 2 in rdeči 1 zaupnika. V Žirovnici so dobili pri KDE samo modri 6 zaupnikov. Pri Peti v Radečah so dobili samo modri 3 obratne zaupnike.
Z dosedanjimi rezultati volitev obratnih zaupnikov je NSZ lahko zadovoljna.
Izprememba ustave na Danskem
Kodanj, 23 maja. AA. (DNB): Danes ob 9. dopoldne se je začelo ljudsko glasovanje o vprašanju revizije danske ustave. Načrt ustave sta sprejela že oba predstavniška doma. Število glasovalcev znaša 2.173.420. Za spremembo ustave je potrebno, da gla6uje 45% volilcev. Z ozirom na to bo spremenjena ustava mogla stopiti v veljavo samo v primeru, če odda pri današnjem plebiscitu za predloženo revizijo svoje glasove 978.039 volilcev. Glavne spremembe, ki jih predlagajo socialni demokrati, radikali in večina konservativcev, obstoje v tem, da dobe volilno pravico vse osebe stare nad 23 let. Ostal naj bi nadalje samo en predstavniški dom. Glasovanje bo končano ob 21.
Največji turški proračun
Ankara, 23. maja. AA. Narodna skupščina je včeraj začela razpravo o proračunu za leto 1939-40. ki znaša 161 milijonov turških lir in je dozdaj največji turški državni proračun, kar jih je kdaj bilo.
preko učiteljskih klubov JRZ, ki so uživali vso podporo in naklonjenost takratnega ministra prosvete Stošoviča. Borba, ki se je vnela v zvezi s tem, je bila zelo težka. Učiteljstvo pa je na svojih sk ipščinan v Skoplju in Zagrebu odločno odbilo vse te poskuse podrediti čisto stanovsko organizacijo politično strankarskim interesom. List pravi dalje, »da smo bili v Sloveniji razmeroma še na varnem pred sličnimi načelnimi korekturami svojega stanovskega stremljenja. Vemo pa, da ozračje ni tudi pri nas več čisto. Dokaz za to gibanje imamo že dalje časa v rokah. Z zadoščenjem ugotavljamo, da odklanjajo tako škodljivo delo tudi oni naši člani, ki stoje politično blizu ali na isti liniji teh novodobnih reševalcev učiteljske usode. Zadnja številka »Slovenskega učitelja« odklanja delovanje nekega posebnega društva, ki baje obstoja poleg redne stanovske organizacije. Smoter tega društva ni pedagogika, niti krščanska kultura, temveč politika.«
K ljudskemu štetju
na Koroškem
»Koroški Slovenec« poroča pod naslovom »K ljudskemu štetju« sledeče:
»Celovški »Grenzruf« je v nedeljski številki priobčil kratko razlago nekaterih vprašanj ljudskega štetja. Za točko »Materni jezik« je dal sledeče pojasnilo:
»Materni jezik je jezik, katerega se kdo v vsakdanjem življenju poslužuje. Običajno govori vsak človek samo en jezik. Ta jezik se vpiše v rubriko 9. Na Koroškem pa se dogaja, da se poedine osebe poslužujejo dveh občevalnih jezikov: nemškega in slovenskega. Te osebe vpišejo v rubriko 9: deutsch und slowenisch. V gotovih delih Koroške udomačeno narečje (windisch) ni nikakor istovetno s slovensko govorico. Vrhu tega govorijo domala vsi prebivalci tega ozemlja poleg imenovanega narečja tudi nemško. Ti vpišejo v rubriko 9: deutsch. V redkem slučaju, da bi se kdo posluževal samo imenovanega mešanega narečja, sme zapisati v rubriko 9: windisch.« «
Cvetke iz ruske debate v angleški spodnji zbornici
Na petkovi seji angleške spodnje zbornice je v razpravi o pogajanjih z Rusijo izjavil Lloyd George: »že štiri mesece gledamo temu krasnemu podarjenemu ruskemu konju v zobe in se ne moremo odločiti, da bi ga prevzeli.«
Medklic iz vladnih vrst: »Ker vidimo njegovo napačno zobovje!«
Lloyd George: »Ne, bojimo se njegovih zob!«
Winston Churchil: »Zdi se mi, kakor da bi hotel Chamberlain s svojim sistemom paktov proti napadalcem spraviti ves svet
pod veliko utrjeno marelo!«
★
Občni zbor sreske organizacije JNS v Ljutomeru
Dne 14. t. m. je bila v Ljutomeru v hotelu Zavratnik redna letna skupščina sreske organizacije JNS za srez Ljutomer. Na skupščini so bile zastopane vse krajevne organizacije sreza. Delegatov je bilo navzočih 146. Skupščino je vodil predsednik gosp. Franc Skuhala. Po poročilih predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora so bile volitve novega odbora. Soglasno je bil izvoljen za predsednika dosedanji zaslužni predsednik g-Franc Skuhala in z malimi spremembami vsi dosedanji odborniki, ki so sami najuglednejši možje in fantje iz sreza. Sklenjeno je bilo, da bo delo omladincev tesno povezano ■ sresko organizacijo JNS, zato jih je bilo več izvoljenih v odbor. Po volitvah je podal izčrpno poročilo g. senator Ivan Pucelj. Njegovim izvajanjem so navzoči sledil! z velikim interesom in jih na kraju nagradili z enodušnim odobravanje^
Gajda sili v vlado
Praga. 23. maja. A A. (Reuter): V Pragi krožijo vesti, da bi moral danes biti imenovan za člana vlade general Gajda, vodja čeških rasistov, ki naj bi prevzel notranje ministrstvo. Gajda je včeraj predal predsedniku Hachu spomenico, v kateri zahteva rekonstrukcijo vlade, sprejem zakona proti Židom ter dovoljenje, da se fašistične formacije lahko organizirajo v stranko.
Italija gradi ladje
za Rumunijo
Bukarešta, 23. maja. AA. (Stefani): Pričakujejo, da bosta v Konstanco prispeli 25. maja dve motorni ladji, ki ju grade v ladjedelnicah v Genovi na račun rumunskega ministrstva za mornarico. Obe motorni ladji bosta vzdrževali zvezo med Rumunijo in Palestino. Krstili ju bodo še isti dan, ko prisipeta v Konstanco in sicer v navzočnosti rumunskega kralja Karola. Kakor je znano, grade v Genovi šc dve dnugi motorni ladji za Rumunijo.
Avtomobilska nezgoda angleške kraljice matere
L°ndon, 23. maja. AA. (Reuter). V Ion. domskem predmestju Putny je trčil avtomobil kraljice matere Mary v neki tovorni avto na nekem križišču in se popolnoma prevrnil. Kraljici Mary se ni nič zgodilo. Kraljici in dvorni dami. ki je spremljala kraljico, je prihitel na pomoč neki pasant. Kraljica Mary se je peljala na bližnjo zdravniško ordinacijo. Ko se je nekoliko odpočila, se je odpeljala z drugim dvornim avtomobilom v Marlbo>rough -House in odadiavljala množici, ki ji je vzklikala.
Poljska ekspedicija na Himalajo
Varšava. 23. maja. AA. Poljska znanstvena ekspedicija. ki proučuje Himalajo, je prodrla do nekega ledenika v gorskem masivu Nanga Devi. Ekspedicija računa, da bo dosegla cilj 25. t. m. in da bo tam postavila svoje glavno šotor išče.
Orkan v Zedinjenih državah
Litrock (Arkansas) 23. maja. AA. Havas: Srdit vihar je besnel v srednjih pokrajinah Arkansasa. Tri osebe so izgubile življenje, veliko število ljudi pa je ranjenih. Računajo1, da je vihar povzročil približno milijon dolarjev škode. Vihar je poškodoval tudi del poslopja kazenskega zavoda in je iz njega pobegnilo 12 kaznencev.
Ustrelitev strahovalca Kosovega polja
Priština, 23. maja. p. V pretekli noči so orožniki izsledili trojico razbojnikov, ki so zadnje čase terorizirali ljudi na K oso vem polju in v Metohiji. Njihov vodja Adriz Azirovič je bil ustreljen, ostala dva razbojnika sta zibežala.
Osem letalskih nesreč v Zedinjenih državah
Neu> York, 23. maja. AA. V nedeljo je treščilo na tla na raznih krajih v Zedinjenih državah skupno 8 letal, med njimi en bombnik. Število žrtev znaša 16, šest ljudi pa je bilo ranjenih.
Naš novi generalni konzul v Trstu
Beograd. 23. maja. p. Svetnik zunanjega ministra Vladimir Šaponjič je bil imenovan za jugoslovenskega generalnega konzula v Trstu. Svetnik poslaništva v Madridu dr. Josip Macan je bil premeščen v zunanjo ministrstvo. Razrešen je bil svojih dolžnosti jugoslovenski častni konzul v Turinu Vittorio Ovazza.
Državni zbor Narodne
odbrane v Beogradu
Beograd, 23. maja. p. V nedeljo bo v Beogradu veliki državni zbor Narodne odbrane. Prometno ministrstvo je dovolilo vsem udeležencem polovično voznino za prevoz po železnici.
Upokojeni generali
Beograd, 23. maja. p. Upokojeni so bili brigadni generali Dragomir Popovič. Ljubo-mir Maksimovič, Dragomir Vukovič, Miroslav Martinčič in sanitetni brigadni general dr. Aleksander Markovič.
Vremenska napoved
Zemunčka vremenska napoved: Polagoma se bo pooblačilo v zahodni polovici države. Delno oblačno na vzhodu s prehodnimi nevihtami. Toplima bo nekoliko padla.
Dunajska: še zmerom močno oblačno, ponekod tudi deževno. Kljub dvigu temperature bo za sedanji letni čas še hladno iq xetrofi3i<4	t
VODE SO PADLE, ŠKODA JE OSTALA
Permeila iz različnih krajev Slovenije govoré o hudih posledicah
Ljubljana, 23. maja Vodomerska po«staja pri litijskem mostu je zabeležila najvišje vodno stanje v ponedeljek zvečer ob 20. uri. Tedaj je bila Sava 205 cm nad normalo. V teku noči pa je začela že upadati. Davi ob 8. je kazala postaja 1.90 m nad normalo.
Xa nekaterih mestih proti Zalogu pa je Sava le prestopila breg in se je razlila preko travnikov. Še danes, ko se barometer opazno dviga in deževje ponehava, je voda razlita po poljih in travnikih. Občutne škode pa ni nikjer.
Tik do hiš se je Ljubljanica dvignila le pri Lampretovih v Zalogu kjer je zalila ves sadovnjak. Ljubljanica že sega v Zalogu do mostu. Kakor Ljubljanica, upada in se vrača v strugo tudi Sava. Daleko bolj kakor Sava pa so se dvignili manjši savski dotoki. Marsikod v Zasavju je bilo toliko padavin. kakor že dolgo ne, še zlasti v območ-
ju Janč, Obolnega, Polšniških dolomitov in na Kumljanstkem.
Sava je nevarno grozila
Po hudih pomladnih nalivih, ki so nekaj dni trajali po Gorenjskem, je Sava v vaseh okrog Ježice začela prestopati bregove, da je napravila veliko škodo kmetovalcem. Zlasti so prizadete vasi Ježica, Mala Vas, Tomačevo ter polja in travniki vzdolž Save I do šentjakobskega mostu. Ze od železni-i škega mostu pri Črnučah se je voda začela i razlivati čez bregove, a najširši obseg je ■ poplava zavzela pri Tomačevem, kjer je vodovje odneslo s seboj cele pasove rodo-| vitne zemlje. Danes je Sava na srečo že začela upadati, da smo izven nevarnosti, če se nalivi ne ponove. Škoda, ki jo je po-vodenj doslej prizadejala, pa kliče po potrebi, da se z regulacijo savske struge v bodoče odvrnejo katastrofe
Pretresljivi prizori pri Sv. Križa
Pogled z lettila im Sv. Krü in pox^oden] Sušice
Sv. Kr!2 prf KostanJStffc*, 22. maja
V nedeljo in ponedeljek, nevihta za ne. v;!hto. Ob 2. uri zjutraj udari strela v kozolec čiiateljem »Jutra« poznanega Aha-sverja Andreja Colariča (on je v tujini). Za uro se razsvetli križevska vas, zvonik farne cerkve žari v soju ognjenih zubljev kakor blesteč obelisk. Ploha pogasi zrušeno ogrodje. V jutru žubore potočki po cestah, njive so namočene kakor goba, v razorih voda, blato, blato.
Vsako uro nevihta, blisk na blisk, vode naraščajo in upadajo. Tako bo kakor predlanskim. Ali še hujše! Dolanci, šuten-ani, Križevci strme v nebo in v blatno Sušico. Ne verujejo v poplavo, tako na gosto ne bo nesreče. Po njivah, dvoriščih in cestah, po zidovih, plotovih, drevesih se pozna predlanska katastrofa. Najbolj po revščini. Letos ne sme biti tega!
Dan se je prevesil. Litanije. Ploha, bliski, grom. Potok narašča. Sušica je hudournik. hoteli so jo regulirati, malce so jo krotili. Toda vsake pol ure je za pedenj višja. Gospodinje jokajo, nosijo postelje, obleko, čevlje na podstrešja. Ne zaupajo molitvi. Voda bobni. Most ne požira več — čezenj brizgajo umazani valovi: zaboji, drva. dračje, stelja, koli, piščanci, prašiči zaplavajo. Janez. Jože, Tine, France gazijo do pasu, vlečejo živino iz hlevov na varno. Lojze nese šivalni stroj. To mu je vse imetje. Veda je udrla skozi vrata in okna. Smrdljivo blato je napolnilo prostor. Sokolska dvorana nudi varno zatočišče. Rumeno valovje je polno nesnage. Podrti so plotovi, hlodi butajo ob sadno drevje in ga lomijo. Voda in blato povsod: v sobah,
kuMnJah, v shrambah — krompir je od-plavaL Voda dviga postelj. Stari oče noče iz hiše. Umreti hoče. Dovolj je nesreče. Vlečejo ga ven. Stric Tone je ostal v podstre-šku: — če umre, umre.
Vdova Kerinka joka pod streho, gleda v valovje, ki odnaša zemljo, žito, kruh, de. nar. Pri Jerebu je hiša polna. Vrt, ponos gospodinje, je uničen — tu je tok najhujši. Gospodinja gleda z verande in joka, joka. Na bregu valovja se zbira množica. Besede dajo besede. Misli grebejo po preteklosti. Poplavljenci, denar, uprava, delo, lakota ... Kletvice, jeza, jok. Bog se usmili!
Kaj je v Dolu? V šutni je voda. V šutno ne more nihče več: voda je preko ceste. Milan Kodrič strmi za 100 kubiki drv, Bar-biču trga valovje voz iz rok. Do pasu v valovih drži za oje. Cesta razorana, pol hiše pod škarpo, ki je ostala od zadnje poplave, je šlo po vodi. Vinogradi razdrti, polja raz-rita, poslopja izpodkopana, blatni vodnjaki, smrad, žito v cvetu, glad na svetu ... Mutvanski Tone rešuje družino, blago, živino. Voda sega v krovne sadnega drevja. Kdo mu povrne škodo, kdo dodeli podporo? Mrak lega na rjavo valovje. Luči brle v rokah in begajo iz enega v drug konec vasi.
Pri Kodriču — dobričini spijo sosedje, tudi pri Zalki in drugih, živina muka v tujih stajah. Gospodarji stražijo, ko voda splahne, je pot v podstrešje prosta — tam je rešeno blago.
Sokoli se zberejo in pristanejo na brezplačno dnino nesrečnim bratom.
Ljudje božji! Regulirajte Sušico!
V Vuzenid p Mia strJwvlta poplava
Vuzenica, 23. maja
Neverjetna povodenj nas je zbudila v ponedeljek 22 t. m. že v soboto zvečer je začelo po malem deževati, ponoči pa je bila huda nevihta z nalivi, proti jutru je dež ponehal in je bilo do kasnega popoldneva sicer kislo vreme, pa vendar brez dežja. Na večer je spet začelo deževati in je lilo naprej vso noč. Bolj in bolj je naraščala sicer skromna Cerkveniea in ob 4. uri so prebivalci že klicali gasilce na pomoč.
»Plavžnica in Požarnica, ki se stekata 2 km južno od Vuzenice in od tam naprej tvorita Ceri: veni co, sta strahovito narasli. Rušeč vse jezove in mostove, podirajoč obrambne zidove in drevesa je voda drla naprej, drevje je kmalu zadelalo strugo in voda je prestopila bregove, trgala obrežja in na dveh mestih razt^erala banovinsko subvencionirano cesto. Ves les. ki je bil za normalne čase sicer dovolj daleč od vode, je voda odnesla, potem ko je odplavila vso zemljo in zrušila kope desk v potok, ki je odnesel vse v Dravo.
Posebno hudo je divjala voda v zadnjem kilometru toka. Ne le, da je odnesla bregove in pot pod Stoparjem. zrušila je tudi kozolec nad Prohartom, niže kovača je razdrla banovinsko cesto in grozila vdreti
v obe nove hišici pri Glažerjevem križu; odnesla je tam betenski jez in malo niže raztrgala zemljo do ceste. Zrušila je tudi novi betonski most pod železniškim via-duktom. Ta most je bil šele pred dvema letoma na novo solidno zgrajen, toda zdi se, da mostišče na levem bregu le ni bilo dovolj trdno in temelj ne dovolj močan. Kajti že kmalu po 5. uri so ljudje videli, kako voda izpodjeda zid in se zemlja ob straneh vsipuje. Brž po pol 6. uri se je most zrušil v vodo, iz katere štrlijo le še močne traverze. Niže mosta pa se je voda razlila po gmajni in odteka v Dravo.
Škoda, ki jo je poplava povzročila, je velikanska. Za enkrat je v celoti sploh še ni mogoče pregledati, ker kar venomer dežuje in se je bati še večjega naraščanja. Gotovo pa je, da bo poleg lesne industrije utrpela največ škode občina na komunikacijah in trška komuna na ozemlju, ki leži na obeh bregovih Cerkvenice. Pomoč banovine za najpotrebnejša popravila in za vzpostavitev prometa je nujna, zlasti pa glede zveze z železniško postajo, ki je sedaj odtrgana od zaledja.
Take povodnji ne pomnijo pri nas niti najstarejši ljudje, pa tudi nihče ne želi, da bi še kaj podobnega doživel.
Breganica je netismiljeno pustošila
Velika Dolina. 23. maja
V nede'jo je vasica B:egansiko selo v občini Veliki Dolini (v brežiškem srezu) na meji dravske in savsike banovine doživela strahovito neurje. Komaj so si prebivalci opomogli in uredili svoja poslopja, poškodovana po strašnem nalivu leta 1937, že je razdiralna sila potoka Breganice prizadejala nove hude skrbi gospodariem. ko je uničila vse njihove nade na polju, povzročila silen strah in obenem noč groze.
Bregansko selo leži tik pod pobočjem ju-žno-vzhodnega dela Gorjancev še na naši strani. Od treh strani obdajajo vasico »trma pobočja, po sredi teče Breganica. V nedeljo dopoldne je po nalivih začel potok naglo naraščati. Popoldne je nastalo grozovito neurje, ko so se od vzhoda pripodili črni oblaki Ploha za ploho se je vhvala na
dolnje Posiavje. Na Gorjancih se je utrgal velik oblak, tu pa tam je med bobnenjem udarila strela. Pritoki Breganice. ki se v neštetih tesnih koritih stekajo v potok, so s pobočij prinašali ogromne množine vode, da je Breganica v nekaj urah narasla za 3 metre nad normalo. Vasica Bregansko selo je bila na mah poplavljena. Ves spodnji del vasi je bil pod vodo. Največja nevarnost je pretila ge Kolaričevi Frančiški v sosednji vasi Obrežju, kjer je voda iz-podjedla škarpo, tako da je bila nova hiša v resnici v nevarnosti, da se podere. Polovica vasi je imela vodo v stanovanjskih prostorih do enega metra. Vaščani, ki že poznajo strašno razdiralno moč vode, so takoj začeli z reševanjem živine, živeža, po-, trebščin, orodja itd. V zmedi in strahu, kaj ' prinesejo bodoče ure, so spravljali živino v
višje predeie vasi k sosedom. Začelo se je pravo preseljevanje, ki je nudilo v grozovitem nalivu žalostno sliko. V nekaj urah je bilo vse polje in vasica kaikor jezero, iz katerega štrlijo hiše. Z izredno brzino je voda podirala olotove. mostove, brvi in je vse skupaj: hlode, de sike. orodje odplavi jala dalje... Most pri mlinu je voda odtrgala. Vse ob vasi ležeče pot j e je uničeno. Posevki so odneseni, na njivah je na stotine ku-bikov proda in peska. Travniki kažejo strašno sliko. Debelo kamenje je stlačilo travo. Voda je trgala plotove, ki so ločili posamezne gospodarje, vsi vrtovi so popolnoma uničeni. Raz d rapane in uničene so ceste. Strašen pogled je na banovinsko cesto, ki pelje zraven vasi. Malo više gori ofb pobočju pogorja sta gramoznik in kamnolom savske banovine. Za regulacijo Save spravljajo od tod ogromne količine kamenja, ki ga uporabljajo za nasip na bregmih Save. Prav tu je bilo mnogo nalomljenega debelega kamenja. Hudournik, ki je z neverjetno silo drvel preko kamnoloma, je odnašal s seboj ogromne skale, do 40 cm debele, in jih valil na vrtove, na cesto m dalje po strugi. Gramoz, pesek. prod. zemtja, drevesa — vse je klonilo pred uničujočo silo vode. Prehod preko banovinske ceste je nemogoč. ker je ves ta material naplavljen ■pol metra na debelo na cesti. Vse kleti so bile pod vodo. kaimor je vdirala voda. Žalosten je pogled na uničeno polje. Hudournik je odnašal zemljo in posevke, ki so letos dobro kazali. Lahko se reče. da je Breganskemu selu in nekaterim sosednjim krajem odvzet ves živež, ves pridelek. Bregansko selo. Obrežje (nekaj hiš). Brega na — povsod se poznajo sledovi strašne noči. Vse do felrva Breganice v Savo je bilo kakor jezero. Ogromni ko'os. 70-tonski bager, ki je pred mesecem reguliral Breganico v spodnjem delu, je zmetal na tisoče kubi-kov proda m peska na breg. Zdaj je voda ves ta grušč, kamenje in zemljo odnesla po plodni ravnini. Celotne škode zdaj ni mogoče presoditi, vendar je gotovo, da presega po/ milijona dinarjev. Občinske in banovinske ceste so raarvane in za promet ne-porabne. Treba bo nekaj ukreniti, da se stanje vsaj za silo popravi. Potrebna je izdatna pomoč prebivalstvu, ki je že drugič strahotno prizadeto. Breganica je že leta 1937. po veliki poplavi nesreč napravila ljudem občutno škodo, ki je bila uradno ocenjena na 200.000 dinarjev. Današnja škoda je neprimerno večja.
Občina Velika Dolina je že od 1. 1937. stalno intervenirala in prosila za prepo-trebno pomoč, vendar brez uspeha. Za regulacijo sta pristojni obe banovini. Kajti samo načrtna in velikopotezna regulacija bo omejila strašna razdejanja vode in ne bo več ogrožala tisočerim prebivalcem življenja. Kaj se je storilo? Savska banovina je na svoji strani napravila škarpo, ki jo kani v bodoče še zvišati talko, da je na hrvatski sttrani omejena uničevalna sila potoka. Pri nas se kljub neštetim prošnjam delo še ni začelo. Ničesar ni bilo storjenega pri regulaciji velevažne struge, ki je življenjskega pomena vsem vasem vzdolž potoka do izliva v Savo. Tisoči prosijo: regulirajte nam strugo, dajte nam mostov, da ne bo ob poplavi življenjske nevarnosti! Potem ne bo več v grotzni noči, ko voda narašča in drve skale s pobočja ter se zaletavajo v stanovanja, obupnih klicev, potem ne bo več treba gospodarjem spravljati deco na peč, na podstrešje, živino gnati v nalivih k dobremu sosedu — ko voda vedno bolj vdira v hiše... Bager je sedaj reguliral strugo na spodnjem koncu do mosta na državni cesti Ljubljana-Zagreb (pri Bregani). Gornji del, ki je prav tako potreben poglobitve, čaika pomoči. Nič ne pomaga krpanje, treba je regulirati celotno strugo. Če se ne bo kaj velikopoteznega naredilo, bo ob malo večjem nalivu voda kratkomalo odnesla del vaša, iz vrtov, polja in travnikov pa napravila pravo puščavo. Tako je Sava pred desetletji izpodjedla in odnesla vasico Radek že na hrvatski strani in seveda zraven na stotine hektarov plodne zemlje, da je del Posavcev prišel na beraško palico. Ali naj se to ponovi z Breganskim selom?
Gotovo bodo naša oblastva spoznala, da je življenje tisočerih državljanov vsako leto ogroženo in da bo sitorjeno vse potrebno, da se prične reguliranje Breganice. Ljudstvo je potrebno pomoči. Po predlanski katastrofi je bil obljubljen odpis davkav, ki pa še danes ni odpisan. Nikake druge pomoči ni bilo. Siromašno ljudstvo pričakuje. da dobi podporo in da se mu vendar enkrat po številnih prošnjah tudi dejansko priskoči na pomoč.
— an.
Savinja je padla
Celje, 23. maja
Nevarnost poplav je v celjski kotlini minila. Ker je deževje v ponedeljek ponehalo, so začeli Savinja in njeni pritoki v ponedeljek upadati. V noči na torek se je voda vrnila v struge. Do danes je padla voda za en meter in je sedaj še en meter nad normalo.
Strela je zanetila požar
Sredi naliva je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Franca Štelcla z Velikega Boča pri Selnici ob Dravi. Zgorel je ves inventar, gospodarski stroji, seno, slama in drugi pridelki, razen tega 10 ovac. Ostalo živino se je posrečilo rešiti v zadnjem trenutku. Posestnik Štelcl je oškodovan za okoli 100.000 din.
Nesrečni dolenjski kraji
Dobrepolje, 23. maja.
Kakor vselej ob hudih nalivih je tudi tokrat Dobrepoljska dolina od Rašice vse tja gori do Strug v veliki nevarnosti. Ne samo, da je že zdaj mnego zemlje pod vodo, še hujše se obeta, kadar začne voda hrumeti s hribov in kadar požiralniki ne morejo več goltati vode. Ze doslej je voda silno škodovala mnogim posevkom, pa tudi v nekatere hiše je vdrla že v ponedeljek. S hriba lahko razgledaš obseg poplave od Roba proti Rašici in Ponikvam, pa po Do-brepoljah in naprej proti Strugam. Ljudstvo, ki je v zadnjih desetih letih prestalo že mnogo strahu, je tokrat spet močno razburjeno. Najhujše je v Dobrepoljski dolini in v drugih vaseh proti Strugam pa tudi od Račne do Grosuplia so kraji močno zaliti. Škode zaenkrat še ni mogoče j pregledati	1

dVtvö*
«dw+^lv^*


ust*
tfri0
dt«vCi
It
dtie
Z<x
vse
in
Y>e\®

be'
sargovKAL0D0NT
„- Mt-J PROTI ZOBNEMU KAMNU
Povodenj in požar na Dravskem polju
Ptuj. 23. maja Ob bregu Drave se je v ponedeljek popoldne zbiralo polno ljudi, ki so opazovali narasle valove. Drava je do večera dosegla 2.55 m nad normalo in še ves čas narašča. Bojazen je. da leseni most pritiska vode ne bo zdržal. V bližini železniškega mostu je Drava že izstopila iz struge in se razliva po polju. Pontonirsko skladišče je kakor otok sredi razburkanih valov. V Ptuju samem do sedaj voda ni povzročila še nikake škode pač pa so doslej zelo prizadeti posestniki v Zlatoličju, ki so v zadnjih letih z velikim trudom in stroški obdelavah slabo agrarno zemljo. Drava je tam zaradi nereguliranega korita izstopila in se razlila po polju ter uničila zemljo in poljske pridelke. Ravno letos so nekateri potrošili na svojih poljih večje količine dragih umetnih gnoiil. vse zaman. Kmetje so vsi obupani in s strahom gledajo v bodočnost. Zato bi bilo nuj-
no potrebno, da se tudi v občini Sv. Janž in v Sloveniji prične regulacija Drave in se za bodoče onemogočijo poplave.
Navzlic nalivom smo imeli tudi velik požar. V noči od nedelje na ponedeljek okrog 23. ure je pričelo goreti v zadnjem delu gospodarskega poslopja posestnika šketa, po domače šmigoca na Spodnji Hajdini. Ogenj se je zaradi slamnate strehe hitro razširil in se preselil tudi na stanovanjsko hišo, iz katere so domači v poslednjem trenutku rešili golo življenje. Zaradi neposredne bližine je pričelo goreti tudi soredovo gospodarsko poslopje. Ogenj je uničil vse do tal. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz Hajdine. Gerečje vasi in iz Ptuja, ki so z velikim naporom ogenj pogasili in preprečili, da se ta ni razširil še na sosednje hiše. Po požaru povzročena škoda je velika. Je splošna sodba, da je bil ogenj podtaknjen.
Mlad ribič je izginil z mrežo vred
Breg pri Litiji. 23. maja.
Deževje zadnjih dni je precej prizadelo vasico Breg pri Litiji. Včeraj zjutraj je bil potok Reka, ki teče tik vasi in se v bližini izliva v Savo. tako narasel, kakor že desetletje tega ne pomnimo. Pri mostu je voda pljuskala do mostnic in rjavi element se je razlil preko korita in je poplavil travnike ter tudi del ceste med grbinskim klancem in Pleskovčevim mlinom. Cesta ni bila prehodna, ljudem ie segala voda do kolen. Starši so v skrbeh, da bo voda še naraščala, poslali v litijsko šolo mizarskega mojstra g. Kralja, ki je šel iskat bre-žanske otroke. Domov jih" je povedel po mnogo daljši poti preko Jezov v bližini Šmartna.
Razdivjana Reka pa si je izbrala pot kar preko travnikov in njiv in je tekla nekaj ur kar počez. Proti opoldnevu, ko je začela voda že upadati, je eden izmed domačinov napregel voz in je po poplavljenem ozemlju prevažal vaščane.
Ze od včeraj so Brežani zaskrbljeni zaradi neznane usode 16 letnega pastirčka, Pevčevega Poldeta s Tišja pri Libergi. Rusov Polde, kakor ga kličejo po domače, je bil uslužben pri uglednem posestniku Jueu. Jugova domačija je med najstarejšimi in
ima še stare ribolovne pravice. Včeraj ob pol petih zjutraj je Polde vzel mrežo in odšel proti Savi. Domači so mu seveda branili, fantič pa si ni dal dopovedati. Ko je poizkušal svojo srečo ob Savi, ga je okrog pol šestih še svaril sosed Mahkovec, ki je prav tedaj vlekel ogrožen čoln na suho. Polde je nato krenil k potoku Reki. Od takrat je zmanjkala za njim vsaka sled. Gospodarji so menili, da so ga znabiti aretirali orožniki, ko je lovil ribe z mrežo. Močno so se ustrašili, ko so v Litiji zvedeli, da ni tam zgodnjega ribiča. Poldetov brat France, ki je za hlapca pri mlinarju Ple-skovcu, je ves prestrašen odhitel domov na Libergo, pa tudi tam se pogrešani fantič ni javil.
Sodijo, da je postal ribič žrtev nesreče. Težka mreža ga je znabiti potegnila v narasli in razdivjani potok, drugi pa menijo, da je zdrknil z zasilne brvi pri Kovkeže-vem travniku. Sprašujejo nizdol ob strugi, če bi kdo vedel povedati o pogrešanem fantiču. V teku zadnjih tednov je to zdaj že druga pogrešana oseba iz naše vasi. »Jutro« je o Bicovi Lojzki, doma iz Glavnice, že podrobneje poročalo, kako je odšla domov na Polšnik po dokumente za poroko in izginila.
Posledice neurja po drugih krajih države
Kakor pri nas, so vladala silna neurja tudi v nekaterih južnih krajih naše države. Zlasti je bila prizadeta Bela Palanka, o kateri smo že v ponedeljskem »Jutru« poročali, da je vremenska katastrofa zahtevala 18 smrtnih žrtev. Vode so odnesle kar dve vasi, toča je opustošila pokrajino daleč na okoli. Obupani prebivalci pravi: jo: »Belo Palanko bo treba poslej prekrstiti v črno Palanko, toliko je žalosti. Zdelo se nam je, da nas hudourje žene z zemlje v mrak in pekel.«
Ganljiv je bil pogreb žrtev vremenske katastrofe. Krste z nesrečnimi otroki so večji del nesli starši. Ne samo domačini, temveč tudi številni okoličani so prihiteli k pogrebu in vse je jokalo. Ob vsaki krsti so gorele sveče in so bili položeni šopki svežega cvetja. Domači svečenik Aran-djel Pešič je hotel izpregovoriti nesrečnikom v slovo, toda zalile so ga solze in glas se je izgubil v ihtenju. Vsa množica je zajokala. Ko se je že razhajala, so matere še ostale ob gomilah.
še iz mnogih drugih krajev države poročajo o vremenskih katastrofah. Zlasti iz Knjaževca poročajo, da je toča v zaglav-skem srezu opustošila več vasi in da so nekateri kosi toče bili tako debeli, da bi lahko ubili človeka. Tudi v Timočki Krajini je nalivu sledila toča. ki je v 20 minutah na debelo pokrila polja.
Jadransko morje je takisto bilo bičano od viharjev. Fred Dubrovnikom se je potopila jadrnica »Izvor«, ki je bila na potu iz Ista v Gruž in je vozila opeko. Bila je last Tome Gjuroviča iz Mokošičev. Valovi so jo zgrabili že v bližini pristanišča. Lastnik Gjurovič z dvema pomočnikoma se je rešiL
Letina v delu Slovenskih goric je uničena
Ivanjkovci, 22. maja V nedeljo ob 13. je prišla naglo od vzhoda huda nevihta in sicer od Jeruzalema proti Kamenščaku ter se je v glavnem med razvodjem Drave in Mure v širini 2 do 3 km utrgal oblak. Ob strašnem nalivu so bile kmalu napolnjene vse doline od Pratinščaka proti Ljutomeru in od tam proti Ivanjkovcem. Postaja v žerovincih je bila že čez pol ure v vodi. Sreča je bila, da je deževalo brez vetra in da je med dežjem padlo tu in tam le kakšno drobno ledeno zrno. Tam, kjer je voda zajela doline, Radomersko dolino, Veliča-ne, Ivanjkovci, Mihalovci itd., so uničeni vsi travniki in ozimina. Prav tako je neurje napravilo ogromno škodo v višjih legah na poljih in zlasti v vinogradih, kjer je voda odnesla mnogo rodovitne zemlje, škoda je zdaj še neprecenljiva in upanje na dobro letino je spiava1^ ~ vodi.
Obup mladega elektrotehnika
Pod vlak se je vrgel ZSletni Ivan Bakovnik
Kranj, 23. maja.
Na železniški progi med Zabnico in Kranjem se je dopoldne ob 10.20 vrgel 25 letni brezposelni abiturient elektrotehničnega oddelka srednje tehnične šole Ivan Bakovnik iz Kranja pod kolesa lokomotive brzovlaka št. 8, ki ta čas vozi od Ljubljane proti Jesenicam. Tragična smrt simpatičnega, a že dalj časa živčno bolnega mladeniča je vzbudila globoko sočutje pri vseh, ki so ga poznali.
Strojevodja lokomotive je v bližini kilometra 540 opazil, kako je v razdalji kakšnih 20 m pred njim neznan človek legel čez tračnice, in je na vso moč zavrl vlak. Nesreče pa vendar ni mogel preprečiti, saj je vlak na ravni progi hitel z brzino 80 ; kilometrov. Ko se je nazadnje le ustavil in je spremno osebje izstopilo, so na tirih našli razpolovljeno, strašno razmesarjeno truplo. Z listka, ki je ležal kraj njega, so razbrali Bakovnikovo ime. Po ugotovitvi dejanskega stanja je vlak z 8 minutami zamude nadaljeval vožnjo do Kranja, kjer je strojevodja obvestil o žalostnem dogodku načelnika postaje Toporiša. ta pa je brž telefonično poklical policijo. Iz Kranja je takoj pohitel na kraj nesreče reševalni voz, s faterim so se odpeljali tudi vodja policijske stražnice Jagodic, arhivski uradnik Gorjanc ter kranjski zd'-avnik dr. Fajdiga in pokojnikova sestra, ki se je slučajno
mudila pri njem, da je tako med prvimi izvedela o nesrečni bratovi smrti.
Ko je policijska komisija prispela na kraj nesreče, je sestra v truplu prepoznala svojega brata, ki je komaj lani absolviral tehnično srednjo šolo in si je ves čas zaman prizadeval, dokopati se do kakršnegakoli posla. Pogled na truplo je bil strahovit. Kolo je nesrečnega fanta prerezalo prav ob prsnem košu. Zgornji del trupa z glavo je obležal med tračnicami, ostalo polovico telesa je vrglo na levo kraj tira, drobovje pa še tri metre dalje ob nasip. Glava je bila povsem nepoškodovana, le kri je od silnega pritiska navrela na ustne. Preden je legel na tračnice, je Bakovnik čevlje sezul. V obleki so našli še zdrobljeno srebrno uro in zrcalo in pa rumeno železniško legitimacijo za režijske vožnje — pokojnik je bil sin upokojenega železniškega uslužbenca.
Še zjutraj je Ivan Bakovnik kakor po navadi s svojimi zajtrkoval doma, a ko se je poslovil, je rekel, da gre k zdravniku dr. Herfortu. Malo prej mu je zdravnik dr. Novoselski izstavil listek za sprejem na živčni oddelek splošne bolnišnice v Ljubljani, kjer se je že nedavno nekaj časa mudil na zdravljenju. Vse torej kaže, da ga je v smrt pognala živčna razrvanost, ki mu jo je še skrb za osamosvojitev stopnjevala do brezumja. Hu^o prizadeti družini iskreno sožaljei
28. MAJA - BINKOŠTNA NEDELJA
VSI V
POSTOJNSKO JAMO!
VELIKA PODZEMSKA VESELICA
PRIJAVE SE SPREJEMAJO PRI »PUTNIKU« V LJUBLJANI — TYRSEVA CESTA 11 — TELEFON ŠT. 24-72
I
j T E L .	<'-"> 2 1-.2 *+
' PREDSTAVE ob IG,19,21 * j
Premiera PLAVOLASA PRIKAZEN
je ležeče na zdravem humorju, naj si na vsak način ogleda ta film, ker smejal se bo do solz. — Na Dunaju se je vrtel ta film pri največjem navdušenju publike. _ Torej hitite z ogledom, ker bo le kratek čas na sporedu.
najduhovitejše komedije
Domače vesti
* Rešitve »Jutrovih« nagradnih nalog.
Ko je letošnje »Jutrovo« nagradno žrebanje srečno končano in ko se tudi že razpošiljajo nagrade, nam danes preostane samo še dolžnost, da objavimo pravilne rešitve »Jutrovih« nagradnih nalog. Začetne črke imen oseb prve naloge dajo ime ŠKODA. Druga naloga: Vajenec je napravil 8 zavojev po 7 knjig, 1 zavoj s 17 knjigami in 1 zavoj s 27 knjigami. Tretja naloga: Lipe bi moral dobiti 3 din, Tine pa 6 dinarjev. Četrta naloga: Poleg 15 »Jutrovih« biciklov je bilo v garaži 13 avtomobilov in 2 motocikla. Peta naloga: 1000 opek tehta 3000 kg. Končno, šesta naloga: Boris je imel 12 din, Mila je imela 6 dinarjev. Slavka pa 3 dinarje. Sestavljenka iz kontrolnih kuponov je dala podobe avtomobila Škode.



* Natečaj za učitelje (ice), ki bodo ho-spitirali v šolah za defektne otroke. Prosvetno ministrstvo je razpisalo natečaj za učitelje(ice), ki bodo poslani na delo tn hospitiranje v šolah za defektne otroke in sicer na pomožni šoli v Ljubljani za 2 učitelja in 2 učiteljici na gluhonemnici v Ljubijani za 2 učitelja in 2 učiteljici, na pomožnem oddelku v Dev. Mar. v Polju, v Št. Vidu. Sevnici, Marenbergu. Guštanju, Mežici, Smartnu ob Paki, Ribnici, Kranju, Tx-žiču, Hrastniku, Dolu pri Hrastniku, Sv. Lenartu, Apačah. Ptuju, Sv Križu pri Rogaški Slatini, Zagorju ob Savi. Kozjem, Šmarju pri Jelšah, Murski Soboti, v zavodu za slepe otroke v Kočevju in na pomožni šoli v Mariboru po 1 učitelja. Zahteva se učiteljski diplomski in praktični izpit najmanj s prav dobro oceno, službena ocena najmanj prav dobra, najmanj 4 leta službovanja in starost do 28 iet. Prošnje je treba vložiti do 5-junija na bansko upravo.
— Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne Franz-Jo-sefove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov.
Reg po min. soc. DOi (D o. rdr S-bi. 15.485 25 V 35
*	Novi grobovi. V ljubljanski bolnišnici je unnia gospa Milka Debcvčeva, dolgoletna uradnica-knjigovodkinja veletrgovine g. Ivana Jelačina. Zadnja pot bo nastopila danes ob 15. — Na Hradeckega cesti 8 pa je umrla gospa Zinka Westrova, zasebna uradnica in bo njen pogreb danes ob pol 17. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Služba uradniškega pripravnika. Kr. banska uprava razpisuje pri banovinski bolnišnici v Brežicah mesto uradniškega pripravnika. Prošnje naj se vlože pri kr. banski upravi v Ljubljani do 4. junija.
*	Izprememba rodbinskega imena. Kr. banska uprava je dovolila g. stavbeniku Srečku Unschuldu spremembo rodbinskega imena v Posavec.
ii:iiiMiiiii,iiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiMmiiiiiiii!fiiiiiiiiiiiiiiiii:iinniiiiiiii
KONZULTACIJE
Elizabete Arden
ki vam jih nudi po svoji strokovni asistentki, so zastonj in neobvezne. Na ta način ste deležni iste pomoči glede nege kože in Make-upa kako'r bi je bili v londonskem salonu Miss Ardenove — Asistentka konzultira samo od 30. maja do 3. junija. — Prijavite se pravočasno v drogeriji
„ADRIJA", Mr. Borčic
LJUBLJANA — Šelenburgova ul. 1
*	Nov jugoS]ovensKi rekord z .jadralnim ietal°m. Dijak Tihomir Ilič iz Vršca se je pred nekaj dnevi dvignil s svojim jadralnim letalom in precej časa o njern ni bilo nobene vesti. Naposled pa so sporočili iz Rumunije, da je Ilič prispel na rumunska tla in da je na poletu dosegel višino 5.000 m. Ko se Ilič vrne iz Romu nàje in bo njegov barometer potrdil to višino, bo to nov jugoslovemski rekord z vi. šiniskim jadralnim poletom. Tudi član jadralne skupine deveti Slavko Lemešič iz Vršca se je eredi nevihte dvignil z jadralnim letalom, letel je vse popoldne in je šele zvečer pristal na Madžarskem v mestu Rimasoimibat, 350 km daleč od Vršca. Dosedanji rekord na daljavo z jadralnim letalom je iznašal 126 km in ga je dosegel Aca Stanojevič.
*	Razpis zdravniških mest. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje naslednja zdravniška mesta: mesto pogodbenega zdravnika specialista za kirurgijo v mariborskem ambulatoriju za dveurno dnevno ordinacijo in mesto pogodbenega zdravnika specialista za serobak-teriologijo v mariborskem ambulatoriju za enourno dnevno ordinacijo. Rok za vlaganje prošenj je do 15. junija 1939.
*	RazliKa med načinom zidanja pred 20. leti in sedanjim je prav ogromna tudi pri nas. čeprav ne živimo v ameriškem tempu Zadnja leta je naše stavbarstvo napredovalo zlasti v tem. da se je začelo posluževati umetnega kamna izdelanega s hidravličnimi stiskalnicami iz znanstveno preizkušenih in pravilno mešanih surovin. Pri nas mnogi še ne poznajo tega stavbnega gradiva, zato ga tudi še ne znajo pravilno ceniti. Prav zaradi tega je potrebno opozoriti nanj. Razstavljeno bo na Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija.
ÜllU'IÜ.Mlllillilllllllltli
liillillllllllilllillMlljlllllllllllHllllllllllllllllllMlllllllll.il
ob 50-LKi Nici ustanovitve
'E A BIRMO
ukb in zlatnine po najnižjih cenah
L 1) ». € E K N E
LJUBLJANA, vVuLFOVA UL.ICA o
*	Obmejna Peca kliče. Na binkoštno nedeljo bo v kapeli sv. Cirila in Metoda na Peci ob 9. služba božja. Pridite, ljubitelji slovenskih planin, pogledat lepote kraljev-stva Kralja Matjaža v času pomladnega cvetja. Preskrbljeno bo za dušo in telo! Peca se je odela v svoj pomladni kras, pridite obiskat ta skriti kotiček prelepe slovenske .zemlje! Za binkoštno soboto se otvori letno kopališče SPD v Mežici, ki bo vsakega planinca, vračajočega se s Pece, osvežilo s kopeljo in okrepčevalnico.
*	Perzijska preproga ima vedno svojo vrednost; čim starejša je, tem dragocenejša je. Taka preproga ima svojo vrednost ne le zato, ker je bila v Perziji, odnosno po perzijskem načinu izdelana, ampak tudi po tem, da napravi stanovanje udobno ter vzbudi občutje domačnosti. Naše tkalnice preprog izdelujejo dobro in lepo blago po zmernih cenah. S krasnimi preprogami bo izpopolnjena pohištvena razstava od 3. do 12. junija na Ljubljanskem velesejmu. (—)
*	Konjske dirke na Murskem polju. Kljub skrajno slabemu vremenu, lilo je ves dan kakor iz škafa, je priredilo v nedeljo popoldne Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru na cvenskem dirkališču letošnje pomladanske konjske dirke. Obisk je bil zelo slab in so se zbrali na razmočenem dirkališču le najvnetejši pripadniki konjskega športa. Razmočeni teren je tudi ogrožal varnost vozačev, vendar so se dirke končale brez nezgod. Uspehi v posameznih dirkah so bili sledeči: Dirka Centrale kasaških društev Jugoslavije: heat-vožnja za 4—121etne konje, proga 1600 m: 1. Krka, 61etna kobila Antona Bežana v času 1.41, 2. Nelson Viktor (A Slavič) 1.45,
3.	Princesa (L. Slavič) 1.49, 4. Kanada (F-Marinič), 5. Julija (F. Galunder). — Dirka sreskega kmetijskega odbora v Ljutomeru, za 31etne konje, proga 1920 m: 1. Marjan (K. Berden) 1.57.5, 2, Lidija (J. Vaupotič) 2.05, 3. Prima (A. Špindler), 4. Nigana (M-Slavič), 5. Primas (F. Heric). — Dirka Centrale kasaških društev Jugoslavije, druga vožnja: 1. Krka, 2. Neslon Viktor, 3. Julija, 4. Princesa. — Galopska dirka Knez Mihajlo: proga 1920 m: 1. Valencija (V Steiner iz Zagreba) 1.14.1, 2. Šumadinec (Paniča iz Cakovca), 3. Gladiator (Zagreb),
4.	Cilka (Zagreb). — Spominska dirka Razlaga Vekoslava, handikap za 3—121et-ne konje, proga 2100 m: 1. Julija 1-52, 2. Princesa 1.56, 3 Legro 1-55, 4. Kanada 1.57.5. — Muropoljska dirka, kmečka galopska, proga 1600 m: 1. Parafina (L. Slavič) 1.28.5, 2. Kadet (J. Bunderl), 3. Slavka Franc Jurše), 4. Listra (Lukač Št.). — Spominska dirka Antona Slaviča, dvo-vprežna za 3—121etne konje, proga 2400 m: 1. Firlica - Lidija (J. Vaupotič) 2.13, 2-Kanada - Legro 2.15, 3. Princesa - Zemun 2.19, 4. Primas - Nigana. — Dirka Čakovec. preponska galopska dirka, proga 2200 m: 1. Šumadinec 1.16, 2. Valencija, 3. Cilka Papsta.
*	Tudi igrače so nevarne otrokom, če so barvane s strupenimi barvami. Včasih smo skoraj vse igrače uvažali, zdaj pa jih že doma izdelujemo toliko, da jih celo izvažamo. Vse igrače domačega izdelka so barvane z nestrupenimi barvami in v ničemer ne zaostajajo po lepoti in kakovosti za tujimi, zelo dragimi. Igrače domačega izdelka bodo na ogled na Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija. (—)
*	že pri Egipčanih je bila stanovanjska kultura visoko razvita in je služila ^kot merilo splošne kulture. Tudi dandanašnji je tako, le da je oprema prilagojena razmeram našega časa. Za vso udobnost skrbi moderno stavbarstvo ter visoko razvita
SAMO ŠE DANES ob 16. in 19. url
vesela
in zabavna filmska komedija v gl. vlogi: HEINZ RÜHMANN.
milijonov
OB 21. uri PREMIERA velikega kriminalnega filma v dveh delih:
KINO SLOGA — Tel. 27-30.
pohištvena obrt in industrija. Sloves naše pohištvene obrti sega daleč čez meje Slovenije. Znana pa je postala po razstavah na Ljubljanskem velesejmu, ki že skoraj dve desetletji z dragoceno propagando po. spešuje njen razvoj in delavnost. Na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija bo slovenska pohištvena obrt pokazala svoje najboljše in najmodernejše izdelke v plemeniti tekmi med posameznimi mojstri. (—)
*	Tvornica P. J. Klef iS v Jagodini je pričela zopet obratovati. Po tri mesečnem po-čivanju dela je tvrdka P. J. K 1 e f i š v Jagodini pričela zopet obratovati. Vodstvo tvornice prosi vse svoje cenjene odjemalce, da jo zopet počaste s svojimi naročili. Tvrdka proizvaja — kakor do sedaj — vse izdelke iz najboljšega tvoriva pri čemer zaposluje le specialne mojstre. Vest o pričetku novega obratovanja je meščanstvu Jagodine javila tvorniška sirena; skupina delavcev pa je napravila odhod po ulicah in tako manifestirala svoje veliko veselje. (—)
*	Okrepčevalnica na postaji Kotoribi. Direkcija državnih železnic v Ljubljani odda 1. julija po predpisih pravilnika 135 v zakup za nedoločen čas kolodvorsko okrepčevalnico na postaji Kotoribi. Letna zakupnina znaša 1200 din. Za obratovanje potrebna glavnica znaša 12.000 din, če re-flektant nima nobenega inventarja in opreme, v nasprotnem primeru pa 3600 din, a posest inventarja in opreme mora biti dokazana. Prošnje se vlagajo do vštetega >19. junija na naslov direkcije državnih železnic v Ljubljani, do katerega dne ob 11. je položiti pri depozitni blagajni direk. cije v Ljubljani predpisano varščino v znesku 300 din v gotovini. Natančnejša pojasnila glede pogojev se dobe pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, soba 59., odnosno 54., in pri šefu postaje v Kotoribi.
Iz LjssMjane
u— Ljubljanskim izletnikom na Oplenac
sporoča izletni odbor, da bo drevi sestanek pri »šestici« in da se bodo vozni listki s kuvertami izdajali že od 18. ure dalje. — Pravkar se dovršuje krasna spominska listina, ki jo bodo izletniki CMD poklonili Nj. Vel. kralju Petru II. Kakor lani je bilo tudi letos zaprošeno, da bi bilo večje odposlanstvo CMD sprejeto v avdienci na Dedinju. Toda po komaj prestani bolezni more Nj. Vel. kraljica Marija do nadaljnjega sprejemati le v najnujnejših primerih, društvenih deputacij pa sploh še ne. A Nj. Vel. kralj Peter II. še ne podeljuje avdienc. Odposlanstvo CMD se bo zatorej vpisalo v dvorsko knjigo v maršalatu dvora, kjer bo tudi izročilo spominsko listino. Listina jedrnato opisuje zgodovino in poslanstvo Ciril-Me-todove družbe. Umetniška izdelava je poverjena slikarju-grafiku Elku Justinu, krasno vezavo s kaseto vred v podobi knjige, vse v modrem safianu in s srebrnimi okraski, pa izdeluje Bonačeva knjigoveznica pod vodstvom g. Mačka. Spominska listina, ki predstavlja edinstveno umetnino te vrste, bo v soboto ves dan razstavljena v izložbi Tiskovne zadruge. Priporočamo, da si jo ogledate.
Kavarna »Central«
Prvovrstne pevačice Ivka in Anka — ter
mlada harmonikašica Slovenka, PLES. — Danes odprto vso noč.
u— Volitve v pravoslavni cerkveni občini. V nedeljo so bile v mestni posvetovalnici volitve članov novega sveta srbske pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani. Volitve je vodil ljubljanski paroh in častni predsednik občine Bogdan Matkovič. Kakor kaže potek, je vladalo zanje veliko zanimanje, saj sta bili vloženi dve listi. Opozicija je v imenu Bratstva pravoslavnih Slovencev postavila svoje kandidate s tajnikom mestne hranilnice g. Franom Majc-nom na čelu. Od nekaj nad 1500 volilcev, kolikor jih šteje občina, se jih je volitev udeležilo samo okrog 200. Zmagala je lista, katere nosilec je bil dosedanji predsednik občine prof. Ljuba Jurkovič.
URE EV VSA DRUGA LEPA BIRMANSKA DARILA
Vam nudi zelo poceni tvrdka
A. FUCHS, Ljubljana
ŽIDOVSKA ULICA 3.
u— Podružnica Kola jugo«lovenskih sester v Šiški je imela materinski dan v soboto 13. t. m. Pozdravnemu nagovoru predsednice s. Bonačeve je sledil spo:ed. Od-bornica s. Osredkarjeva Malči je v lepem govoru materi poudarjala vso veličino materine ljubezni do otrok, njeno nesebično požrtvovalnost in velikost njene duše v odpuščanju in samozatajevanju. Po de-klamaciji lepe pesmice »Naši kraljici«, ki jo je napisala s. Fakinova, so nastopile tri deklice z ljubko deklamacijo o materi. Nato je zapel g. Grošelj dve lepi pesmi ob spremljavi g. Albina Lajovica. Dekla-macija »Tri sestre Rdečega križa«, ki jo je spisal učitelj g. Ciril Petrove, nam bo ostala v najlepšem spominu. Naposled je nastopil še mladinski pevski zbor Sokola Šiške in zapel nekaj ljubkih pesmic ter razveselil navzočne še z enodejansko igrico, ki jo je vodil g. Albin Lajovic. Po končanem sporedu je bilo obdarovanih 42 siromašnih mater. Bodi izrečena vsem darovalcem v imenu odbora in obdarovanih mater natoplejša zahvala!
u— Prihodnja komservatorljska interna vaja bo danes, v sredo, ob 18.15 v Hu-badovi dvorani. Violinistka Staničeva Jelka, gojenka prof. šlaisa, bo izvajala Bachove, Vivaldijeve, Mozartove, Novakove in Schubertove skladbe. Celotni spored interne vaje bo izvajala gojenka Staničeva sama. na kla\irju jo bo spremljala Edita Logerjeva.
I. DEL
Moderni gusarji
TAJNI AGENT X-9
po istoimenskem strip-novinskem romanu in originalni noveli Wyndham Gittensa. V glavnih vlogah: Scott Kolk — Jean Rogers — Monte Blue — Henry Brandon. Režija: Ford Beebe in Cliford Smith, tvorci poznanega filma »DŽIM IZ DŽUNGLE«. FIlm peklenske brzine, herojskih podvigov in senzaeijonalne režije !
eška filmska umetnina
KINO UNION, tel. 22-21.
DANES ZADNJIKRAT!
PASTORKA
Predstave ob 16., 19. in 21. uri.
u— Spor zaradi angažmaja v ljubljanski drami pred sodiščem. Pred sodnikom ljubljanskega sreskega sodišča se je včeraj dopoldne pričela razprava proti režiserju in igralcu ljubljanske drame g. Cirilu Debevcu na tožbo mariborskega gledališkega igralca Vladimir ja Skrbinška, ki ga zastopa mariborski odvetnik dr. Stojan Pretnar. V teku včerajšnje razprave sta bila zaslišana upravnik gledališča Oton Župančič in šef gledališkega računovodstva Hočevar. Zaradi izvedbe novih dokaznih predlogov je bila današnja razprava preložena na nedoločen čas. .................................
Botrce - BotrčkI !
Lepo darilo za vsakogar je fotoaparat Balda z optiko 1:6.3 — lepo torbico ln
2 filma

Isochrom
za Din 320.—
katerega kupite v specijalni fototrgovini
Foto Tourist — Lojze Smuč
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8
kateri se tudi zaveže, da Vam aparat zamenja, ako Vam isti ne bi odgovarjal. Preskrbite se pravočasno s svežimi filmi
za praznike! Zunanja naročila izvršujemo poštnoobratno!
u— Prva produkcija šole Glasbene Matice bo v petek 26. t. m. Nastopila bosta poleg gojencev klavirskega oddelka (Co-tič Marija, Strniša Metka, Bartol Zora in Gorjanc Franc) in gojencev viioline (Doli-nar Vera Matičič Janez, Kogej Leopold in Batista Marko) ter gojenca za čelo (Ferdič Ignac), oba šolska ansambla in sicer mladinski zbor pod vodstvom prof. Viktorja šonca in godalni orkester pod vodstvom prof. Karla Jeraja. Tako bo na prvi produkciji jako raznolik in zanimiv spored. Starši in gojenci so vabljeni k produkciji. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice.
u— Koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske na binkoštno nedeljo dne 28. t. m. v Postojnski jami bo eden najlepših in najzanimivejših letošnjih koncertov. Ta dan bo poleg tega odprta Postojnska jama in slavnostno razsvetljena v vseh svojih predelih. V Postojno bo vozil posebni vlak, ki ga bo aranžiral Put-nik. Vozovnica in vse drugo stane 75 din. Prijave sprejemajo biljetarnice Putnika.
u— Društvo za ceste bo predvajalo v petek, 26. t. m. ob 18. uri v kinu Unioni:« zanimiv film o gradnji modernih cest, katerega je ljubeznivo stavil na razpolago Francoski institut v Ljubljani. Vabljeni ro vsi, ki se zanimajo za cestna vprašanja. Vstopnine ni.
u— JNAK »Edinstvo« vabi člane, da se udeleže ekskurzije v Narodno tiskarno v četrtek 25. t. m. Zbirališče ob 17. uri pred Narodno tiskarno, članski sestanek zvečer odpade, ker je tov. predavatelj zadržan. Odbor.
u— Ustanovni občni zbor »Društva za zaščito in podporo revne dece« v Spodnji šiški bo v četrtek 25. t. m. ob 20. uri v lovski sobi gostilne pri Stepiču. Pripravljalni odbor. (—)
u— Namesto venca na grob pok. g. štreklju iz Biograda na morju je darovala ga. M. š. Kočevskemu Sokolu 100 dinarjev.
u— Pedikiranje, odstranjevanje kurjih očes brez krvavljenja in bolečin, zdravljenje nohtov in masažo nog, bo odslej dalje, v kopališču hotela Slon, v novem lokalu izvrševal g. Dekanič, odličen strokovnjak, za ceno 9 din. (—)
u— Deklice in dečki od 7. leta naprej se sprejemajo v novo osnovano klasično baletno šolo Maksa Kürbosa. Ruska, francoska in angleška konverzacija. Prijave dnevno od 10. do 13. in od 15. do 19. ure v prostorih bivšega kina Tivoli. (—)
u— Združenje brivcev in frizerjev vljudno obvešča cenjeno občinstvo, da bodo brivsko-frizerski saloni v Ljubljani na binkoštno soboto odprti do 21. ure, na binkoštno nedeljo od pol 8. do 12. ure opoldne. na binkoštni ponedeljek pa bodo ves dan zaprti. (—)
Iz Celja
e— rioti(uber^ul°zno delo v Celju. Upravni odbor protituberkulezne lige v Celju je imel v ponedeljek zvečer sejo, na kateri je obravnaval razne aktualne zadeve. Protituberkulozni teden bo v Celju od 4. do 10. junija v istem obsegu kakor lani. Odbor bo prosil pevska društva, športne klube in celjsko železni čarsko godbo za sodelovanje. V protituberkuloz-nem tednu bodo dame in sama ri jaruke nabirale po mestu prostovoljne prispevke. Celjska liga bo poslaJa letos 15 slabotnih otrok v počitniške kolonije na Pohorje in na morje. Otroke bo določil protituberkulozna dispanzer. Odbor je odobril nekaj novih podpor jetičnim bolnikom in sicer 7 po 100 din in 1 po 50 din me:ečno za dobo treh mesecev.
e— Odb<>r 51. podružnice Ferlalnega sa-veza v Celja se najlepše zahvaljuje tvrd-kama Joselk in Romih Silva v Celju, ki sta iz prijaznosti poscdiili krasno pohištvo odnosno najmodernejše klobuke za uprizoritev igre »Roksi« in s tem pripomogli k še večjemu uspehu.
e— Brezposelnost. Pri celjlslki borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenca 640 brezposelnih (5S0 moških in 60 ženslk) nasproti 678 (615 n.r 'kim in 63 žeai< ka<m) dne 10. L irn.
e— Huda prometna nesreča pri Celju.
Včeraj je vozil g. Karel Kaiser z Zbelove-ga pri Poljčarah tovornim avtom c bi. lom ptujskega, podjetnika Simončiča pohištvo iz Ljubljane na Zbelovo. Avto je šof.ral Simončičev šofer Lampreht. Koje vozil avto okrog 13.30 po državni cesti skozi šmarjeto, je privozil na ovinku pri Močniikovi trgovini iz Vojn ka neki tovorni avtomobil in zadel od strani v Simoa-čičev tovorni avtomobil. Sunek je bil tako močan, da je Simončičev tovorni avtomobil odletel v jablano in se razbil. Sprednji del avtomobila je popolnoma zmečkan in polomljen, uničena pa je tudi večina pohištva, ki je bilo naloženo na avtomobilu. Pri karambolu se je stria sprednja šipa na avtomobilu in prizadejala g. Kaiserju hudo poškodbo na čelu. šofer Lampreht je ostal k sreči nepoškodovan. šofer tovornega avtomobila ki je zadel v Simončičev "avtomobil, je hitro izginil v smeri proti Celju, škoda zaradi razbitega avtomobila in pohištva znaša okrog 30.000 din.
e— Dve težkj nesreči. Ko se je peljs! 66-letni posestnik Franc Brlogar iz Pade-ža pri Sv. Juriju pod Kumom v ponedeljek okrog 15. z enovprežnim vozom proti Sv. Juiriju. se je konj splašil in zdirjal z vozom po cesti. Voz se je prevrnil in Brlogar je padel z voza tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo pod kolenom m se tudi močno poškodoval po glavi. Isteg-a dne opoldne se je ponesrečil 24-letni dninar Karel Lipovšek iz Loke pri žu.=mu. Ko je nakladal pri posestniku Ratajcu les. je padel težek hlod nanj in mu zlomil desno nogo nad kolenom. Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— Lmrla jc včeraj na Krožni poti 2 v Gal d er ju 81-Ietna mestna r&va Frančiška Pilihova, v bolnišnici pa je umrla 77-letna gospodinja Frančiška Božič sva s Pristove pri Celju.
s— Srečke za III. razred drž. razredne loterije so prispele. Obnovite jih čimprej v podružnici »Jutra« v Celju!
Iz Maribora
a— Jubilej mariborskega nacionalnega zelezmearstva. Letos poteka 30 let organizacije nacionalnega železničarstva v Mariboru. Jubilej praznuje mariborska podružnica Združenja jugoslov. nacionalnih železničarjev in brodarjev z velikimi slovesnostmi dne 3. in 4. junija t. 1. Obenem proslavi naše nacionalno železničarstvo tudi 201etn:co glasbenega in pevskega društva »Drave«, ki je vzniknila iz vrst in krogov naših narodno zavednih železničarjev Dne 3. junija ob 20. bo v Sokoljem domu večer »Drave«, dne 4. junija popoldne pa bo na letnem telovadišču Sokola Maribor I velika narodna prireditev, na kateri bodo razvili in blagoslovili prapora »Drave« ter UJNZb. Mariborska nacionalna javnost se bo nedvomno hvaležno oddolžila našim nacionalnim železničarjem za njihovo požrtvovalno in nesebično delo s tem, da bo v velikem številu posetila slovesnosti naših nacionalnih železničarjev.
ai— Inozemski državljani, ki bivajo na področju predstojništva mestne policije v Mariboru in ki so v posesti zaposlitvenega dovoljenja izkaznice o poklicu z veljavnostjo za nedoločen čas, se ponovno pozivajo in opozarjajo, da izkaznice še tekom maja predložijo v svrho potrditve pri predstojništvu mestne policije, soba št 2-Prizadeti se opozarjajo, da izgubijo sicer izkaznice svojo veljavnost.
1. septembra bo v Ljubljani otvorjen pensionat za dekleta, ki bo vzgajal po švicarskem sistemu. Gojenke bodo lahko obiskovale gimnazijo ali drugo poljubno šolo, za vse ostalo pa bo poskrbljeno v pensionatu. Poleg tega bo novi pensionat nudil gojenkam, kar je danes najpotrebneje, in sicer posebno jezikovno izobrazbo. Gojenke bodo vsak dan govorile v drugem jeziku, nemškem, francoskem in angleškem, ob nedeljah pa v državnem. To učenje tujih jezikov bo pod nadzorstvom posebnih pedagogov, tako da bo za resnično izobrazbo vsestransko poskrbljeno. Novi pensionat bo seveda nudil gojenkam tudi pouk v vsem ostalem, kar potrebuje sodobno dekle.
Da bi za novi pensionat dobili najprimernejši naslov, razpisujemo
javno tekmovanje,
ki se ga s svojim predlogom za naziv
tega novega pensionata lahko udeleži vsakdo.
Tistemu, ki bo predložil najprimernejši naslov, bo dodeljena
nagrada 300 din.
Predloge za naziv novega dekliškega pensionata v Ljubljani je poslati v zaprtih kuvertah do 1. junija 1939, na naslov:
Oglasni oddelek »Jutra«, za šifro
»Dekliški pensionat«, Ljubljana.
a— Naša pesem ob meji. Pevsko društvo pekov1 kih mojstrov je priredilo v nedeljo lepo uspel izlet na nase obmejne p:tìtojanke Marijo Snežno, Cmurek, Apače, Radgono, Kapelo in Radeoaoe, od ko. der so se potem vračali preko Ljutomera, Ormoža in Ptuja v Maribor. Povsod je zadonela naša prelepa pesem, pevci so peli pod vodstvom svojega zborovodje g. Laha številne narodne pesmi. Društvo je obdarovalo obmejno deco s pecivom.
a— šola Glasbene Matice priredi četrtek, 25. t. m. ob 20. uri ter v petek, 26. t. m. ob 17. in 20. uri v beli dvorani Sokol-skega doma javne nastope gojencev nižje in srednje stopnje. Spored velja kot vstopnica.
a— Spet »Pygmalion«. Po daljšem presledku, ki ga je povzročila obolelost v ansamblu, se jutri v četrtek 25. t. m. spet ponovi Shawova komedija »Pygmalion« in sicer za vrstni red D.
a— Iz davkarije. Po razglasu davčne uprave za mesto Maribor je potekel 15. maja t. 1. skrajni rok za plačilo II. četrtletnega obroka zgradarine, pridobnine, davka na poslovni promet in luksuz. rent-nine, davka na neoženjene osebe, družbenega davka, vojnice in posebnega davčnega dodatka na skupni promet (bruto). V smislu zadevnih predpisov se opominjajo vsi davčni zavezanci, ki so zaostali s plačilom teh, kakor tudi že prej v plačilo zapadlih davkov in taks, da jih plačajo v 8 dneh, sicer bo sledila prisilna izterjava.
a— Kava lir. Ko se je 49-letna delavčeva žena Katarina B&rglez vračala iz Gornje Radgone proti domu. te ji je pridružil neznanec, ki se je je nenadno lotil s kolom. Berglezova je obležala s težkimi poškodbami po glavi in vsem telesu.
a— Tihotapske zgodbe. Martin F., ki stanuje na Meljski cesti, je znan tihotapec. Stražnik ga je zasačil, ko je ponujal pred neko gostilno pasantom v nakup saharin in kresilne kamenčke. Na stražnici so mu zaplenili izdatno količino tihotapskih predmetov. Martinek se je pri zaslišanju izgovarjal na nekega razpečevalca raono-polskih predmetov iz Svečine, ki mu je to blago baje ziročil v nadaljnjo prodajo.
a— Nad lastno mater. V tukajšnjo bol. ni-šnico so prepeljali 66*letno posestnico Rozo Brumnovo iz Sv. Martina. V prepiru je navalil nanjo njen lastni fin in ji je s stolom prizadejal tako občutne notranje poškodbe, da so revico morali prepeljati v bo'nisriico.
a— Nepriporočljiv hlapec. Trgovec Fr. Krajnc iz Sv. Martina pri Vurbergu je poslal svojega hlapca, 221etnega Franca S., s konjem in vozom v Ptuj, kjer naj bi nakupil nekatere predmete, izročil mu je 1300 din gotovine za razne nakupe. Toda hlapca ni bilo več nazaj. Konja in voz, s katerim se je peljal v Ptuj, so našli pred neko gostilno v Ptuju.
a— Kole kradejo. Iz vinograda posestnika Alojzija Perka iz Laporja so neiz-sledni zlikovci ukradli preko 500 vino-gradnih kolov, vrednih okoli 800 din. Orožniki poizvedujejo za tatovi.
Iz Trbovelj
t— Trbovlje so proslavile materin dan.
Državna meščanska šola je v tukajšnjem Delavskem domu priredila svečano akademijo. Proslave se je udeležilo lepo število rudarskih mater, starši meščanskošolske mladine in zastopniki učiteljstva in društev. Med drugimi ie proslavi prisostvoval tudi župan g. Klenovšek. Spored je bil prav lepo izveden, šolska prireditev, ki je bila prva te vrste v Trbovljah, je vnovič potrdil koristnost socialnih stremljenj meščanske šole in njenega učiteljskega zbcra, da v našem industrijskem revirju naveže čim tesnejše stike med šolo in domom ter s tem pridobiva tudi delavske starše za rodbinsko vzgojno delo. Akademija je moralno in materialno odlično uspela. Prebitek se bo uporabil za podporo siromašne šolske dece. — Trboveljski Sokol pa je posvetil dnevu jugoslovenske matere lepo uspelo intimno proslavo. Po pripravljalnih vajah naraščaja za mladinski dan. ki so pokazale prav lepo gimnastično spremnost, je povabljence s toplimi besedami pozdravila v sokolski dvorani gdč. Martica Plavšakova. Sledila je živa slika z deklamacijami, petje in telovadne vaje naraščaja. Sokol je po zaključku lepega slavja pogostil številne matere z njemu lastno gostoljubnostjo. S tem je tudi naš Sokol pokazal povezanost svojega nacionalnovzgojnega dela z rudarsko rodbino, ki kaže vedno več zanimanja za sokolsko vzgojo svoje mladine.
t— Važno za trboveljske vojno obveznike. Vojaški oddelek trboveljske občine poziva nujno vse vojne obveznike, ki imajo stare vojaške izprave iz 1. 1921-, da jih takoj izročijo v tukajšnji občinski pisarni, vojaški oddelek, v svrho zamenjave. Najkasneje rok za to je 23. maj.
t— Za revizijo kolektivne pogodbe so se izrekli rudarji, včlanjeni v Zvezi rudarjev Jugoslavije, na zborovanju v Trbovljah. V spomenici zahtevajo rudarji predvsem povišanje mezd v skladu z naraslimi cenami življenjskih potrebščin, kar se zlasti opaža v Trbovljah. Med drugim se stavlja tudi zahteva, da se za rudarje TPD uvedejo plačani dopusti, kakor jih je delavstvo deležno v drugih državah, pa tudi že pri nas v več industrijskih podjetjih.
t— Cesto bodo razširili od Terbovčeve hiše do Škrata. Cestni odbor je vendarle uvidel potrebo cestne regulacije zlasti na tem ozkem in nepreglednem delu glavne trboveljske ceste, kjer bi se pri živahnem avtomobilskem in tovornem prometu lahko dogajale hude nesreče. Novo cestišče bo na tem delu razširjeno za dr.bre tri metre ter bo izravnan ovinek, ki je baš tu vozačem oviral pregled ceste. Seveda bo treba istočasno prestaviti tudi cementne drogove električnega voda. Ti tudi na drugih delih ceste močno ovirajo možnost umikanja, ter je bilo zaradi tega že nekoliko prometnih nesreč. Predvsem se zaradi tega pritožujejo avtobusna podjetja, ki vršijo osebni prevoz med ko odvorom in Trbovljami Sicer bo itak v kratkem menda razbremenjen živahen promet na tej edini prometni žili vzdolž naše doline, čim bo stekla nova vzporedna avtomobilska cesta od Vod za staro bolnišnico mimo Trboveljščice preko kolonije Dom in vrt tja do nove občinske hiše, s priključkom na hrastniško cesto za pokopališčem. Tudi pri cementarni, kjer je zlasti sedaj ostri ovinek še posebno nevaren zaradi ozke ceste, ki je na obeh straneh obložena z obilnim gradivom cementarne, se bodo zboljšali prometni pogoji ter se že gradi nova cesta preko Trboveljščice. Novi del ceste bo tekel v smeri dosedanjega železniškega tira rudnika do stanovanjskega poslopja železničarjev ter bo tam vezan z doseči "njo cestno progo preko novega mostu.
(xospoclarstvo
Privatni kliring s češko-Moravsko
Poročali smo že o uvedbi privatnega kliringa s Češko-Moravsko. Narodna banka je že včeraj pričela izdajati našim izvozni, kom klirinške čeke na njihove terjatve v češko-Moravski na podlagi vplačil češko-moravskih uvoznikov. Tako je privatni kliring že pričel funkcionirati.
Na beograjski borzi je bil včeraj zabeležen prvi tečaj za češke krone v privatnem kliringu, in sicer 142.50 din za 100 Kč. Ta tečaj je nekoliko nižji nego je bil dosedanji klirinški tečaj (150). Klirinški čeki, ki jih dobe naši izvozniki pomenijo nekako potrdilo o tem, da je češkomoravski dolžnik izvršil vplačilo na zbiralni račun Narodne banke v Pragi. Informacije iz Beograda pravijo, da bo sistem privatnega kliringa s češko-Moravsko imel trajnejši značaj. Nekateri zatrjujejo da bo funkcioniral vsaj leto dni, razen če ne pride do kakih nepredvidenih dogodkov. Tudi valutnih sprememb v Češko-Moravski ni pričakovati, zlasti ne zamenjave čeških kron v marke. To potrjuje tudi izjava, ki jo je podal guverner Narodne banke za češko in Moravsko dr. Dvorak, ki je te dni na občnem zboru osrednje zveze čeških kmetijskih zadrug poudaril, da bo češka valuta nadalje obstojala kot samostojna valuta.
Odlok finančnega ministra
že včeraj smo omenili, da je Narodna banka izdala navodila za uvedbo privatnega kliringa s češko in Moravsko. Ta navodila najprej citirajo odlok, ki ga je izdal finančni minister na predlog Narodne ban. ke in se glasi:
Pooblasti se Narodna banka, da izdaja klirinške čeke, s katerimi bo potrjen znesek, vplačan pri Zemski banki v Pragi v korist dotfščnega jugoslovenskega korist, nika. Ti klirinški čeki se lahko realizirajo izključno s prodajo na borzi za plačila v češki in Moravski.
Uvozniki blaga iz teritorija češkomo-ravskega protektorata lahko 100 odstotno plačajo svoj dolg nasproti češkomorav-skim upnikom, če preko pooblaščenih denarnih zavodov na borzi odkupijo terjatve, ki izvirajo od izvoza v češko in Moravsko, ali če odkupijo po odobrenju Narodne banke eventualno terjatve, ki izvirajo iz kakšne druge neblagovne osnove. Narodna banka se pooblašča, da izda potrebna navodila za izvajanje teh transakcij.
Navodila Narodne banke
Glede praktičnega izvajanja privatnega kliringa s češko-Moravsko je Narodna banka izdala naslednja navodila:
1) Počenši od 22. maja t. 1. bo Narodna banka izdajala koristnikom za vsote kron,
vplačane pri Zemski banki v Pragi, klirinške čeke, ki bodo služili kot potrdilo o vplačanih'zneskih. Izvozniki bodo lahko te čeke realizirali v celoti izključno s prodajo na borzi preko pooblaščenih denarnih zavodov, in sicer za plačila v češko-Moravski v smislu deviznih predpisov.
2)	Klirinški čeki se prenašajo z žirom. Kadar ček glasi na več oseb (n. pr. na banko za račun izvoznika) se lahko prenese s kupnim indosamentom vseh koristni-kov, ki so navedeni.
3)	O priliki plačila blaga, uvoženega iz češko-Moravske, se morajo razlikovati stari uvoz od novega uvoza. Pod starim uvozom je razumeti ves uvoz, ki je bil izvršen v našo državo s teritorija češke in Moravske pred 12. oktobrom 1936 (pred devalvacijo krone) in se lahko plača v višini 50% z vplačilom preko pooblaščenih zavodov na stari zbiralni račun po tečaju 180.14 din za 100 kron, ostalih 50% pa z nakupom klirinških čekov na domačih borzah preko pooblaščenih zavodov. Vse blago, ki je bilo uvoženo po 12. oktobru 1936 in ves bodoči uvoz pa se plača v celoti s nakupom klirinških čekov v privatnem kliringu na borzi. Borzna zaključnica služi kot tiho odobren je Narodne banke za kompenzacijo.
4)	Zaradi olajšanja poslovanja se odobrava terminska trgovina s klirinškimi
čeki (glasečimi se na krone) na jugoslovenskih borzah. Rok terminskih kupčij ne sme biti daljši, kakor 3 mesece.
5)	Neblagovna plačila se lahko izvršijo prav tako z nakupom klirinških čekov v privatnem kliringu na borzi, vendar samo na osnovi predhodno pribavljenega pismenega odobrenja Narodne banke.
6)	Posredovanje med izvozniki in uvozniki blaga v prometu s češko-Moravsko lahko vršijo samo denarni zavodi, pooblaščeni za poslovanje z devizami in valutami Ti zavodi izvršujejo tudi zaključke na borzi.
7)	Upravičevanje obvez po izvozniških potrdilih, izkoriščenih za izvoz blaga v Češko-Moravsko, se izvrši s spremnimi pismi Narodne banke o dostavljanju klirinških čekov.
8)	Provizije se pobirajo na isti način kakor v kliringu za Nemčijo, namreč 2.5%0 od uvoznika (od vsote, ki se vplača na zbiralni račun, kakor tudi od vrednosti klirinških čekov po borznem tečaju) in 2.5%^ od uvoznika (za vrednost prodanega klirinškega čeka).
9)	Zaradi olajšanja poslov 8mejo pooblaščeni zavodi otvarjati specialne račune v kronah pri Narodni banki in to samo pri teritorialno pristojnih bančnih sedežih. Navodila Narodne banke vsebujejo le še določbe o teh specialnih računih v kronah.
Občni zbor ljubljanske borze
V	borzni dvorani v Ljubljani je bil včeraj XIV. redni občni zbor ljubljanske borze za blago in vrednote. Občni zbor je vodil predsednik dr. Slokar. ki je ugotovil, da je osebno in po pooblastilih zastopanih 100 članov od skupnega števila 175. Pozdravil je zastopnika bana, bans-kega svetnika o. Borštnarja, predsednika Zbornice za TOI g. Ivana Jelačina, zastopnika Zveze indu-strijcev, tajnika g. Gorjupa, zastopnika Društva industrijcev in veletrgovcev g. Albina Smerkolja, zastopnika Zveze trgovskih združenj tajnika dr. Pustiška in borznega komisarja, finančnega direktorja g. Avgusta Sedlarja. Z občnega zbora sta bili poslani vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu.
V	svojem poročilu je predsednik poudaril, da že nekaj let opažamo gigantsko borbo med svobodnimi in vezanimi, dirigiranimi ali manipuliranimi gospodarskimi sistemi, opazujemo in proučujemo vzroke in efekte ter končno posledice še mladega avtarkičnega gibanja, ki zadaja skrbi za bodočnost. Ker se borba za gospodarsko premoč naslanja na oboroženo sila in se tudi v narodi vzgajajo v tem smislu, je evropska gospodarska politika zašla v vrtinec borbe med dvema taboroma, ki sta do skrajnosti oborožena in si ideološko docela nasprotujeta. Največje in najvažnejše države so vpletene v nekak metež, iz katerega zaenkrat ni videti izhoda. Samo ob sebi je umevno, da se manjši narodi ne morejo izogniti posledicam tega dolgotrajnega prerivanja, ki ograža svetovni mir. Na gospodarstvo povsod močno vliva skrb za vojaško pripravljenost, kopičijo se zaloge življenjskih potrebščin in obrambnih sredstev, povsod vlada nervozno pričakovanje in strah povzroča velike gospodarske izgube. Zlato beži čez ocean v varnejše dežele in cene surovinam so v velikem valovanju zaradi spremenjenega presojanja mednarodnega položaja. Tako stanje one-
mogoča vsako sigurno kalkulacijo in mora končno spraviti tudi dobrega gospodarja iz ravnotežja. Naše gospodarstvo čuti vse navedene momente negotovosti in stalnih motenj. V takem položaju, kjer se srečujejo razburkani valovi avtarkije in svobodne trgovine in lahko dirigirali gospodarstva. Vsi si želimo v teh trenotkih čim več preudarnosti, iniciative in elastičnosti v naši trgovinski in valutni politiki, dokler se med narode ne povrne dobra volja sodelovanja do sporazumnega reševanja vseh spornih vprašanj in do trajnega mirnega sožitja.
Poročilo finančnega odbora je na občnem zboru podal predsednik tega odbora g. Ivan Gregore. Dohodki borze so lani narasli in so znašali 582.550 din nasproti 570.100 din v prejšnjem letu. Predvsem so se povečali dohodki od razsodiščnih pristojbin, ki so znašali 192.730 din, to je za 20.200 din več nego v prejšnjem letu. Cisti prebitek je lani znašal 224.767 din, skupaj s prenosom preostalega prebitka iz prejšnjega leta pa 251.616 din; od tega celotnega prebitka je bilo vnešeno 250.000 din v stavbni sklad, ki se je s to dotacijo povečal na 2 milijona din.
Občni zbor je soglasno odobril vsa poročila ter podal razrešnico borznemu svetu. Pri nadomestnih volitvah so bili izvoljeni v borzni svet gg.: Karol čeč, Ivan Jela-čin, Viktor Meden, inž. Vladimir Remec in dr. Djuka Vrbanič; v finančni odbor gg.: Ivan Gregore, Janko Jovan, Anton Kralj, Josip Ljubič in Anton Soršak; v razsodišče pa gg.: dr. Fran Loretto, dr. Aleksander Lunaček, žane Miklavc, Viktor Naglas, Anton Pauli, Fran Rus, Makso Sever, Anton Soršak, Stane Vidmar, Avgust Volk, Anton Agnola, Kristijan Čermelj, Milenko Doberlet, Henrik Franci, Ivan Ja-vornik Julij Klein, Franjo Kunovar, inž. Boleslav Likar, Adalbert Pučnik, Franc Slamič, Albin Smerkolj, Miro Vovk in inž. Zupančič.
Dovoljenja za uvoz surovin
Narodna banka objavlja: Na zahtevo : uvoznikov surovin iz neklirinških držav in z namenom, da se domačim industrijskim podjetjem zagotovi pravočasna preskrba s potrebnimi surovinami, ki se uvažajo iz prekomorskih držav, je odbor za uvoz pri Narodni banki sklenil, da se zainteresiranim uvoahikom izdajo že zdaj dovoljenja za uvoz surovin v breme tretjega trome-sečja tega leta. V zvezi s tem sklepom poziva odbor za uvoz vse zainteresirane uvoznike, ki so že dobili kontingente za prvo polletje tekočega leta, da vlože konkretne prošnje za uvoz potrebnih surovin v teku tretjega tromesečja t. 1. Kakor dozdaj na posebnih obrazcih, ki jih dobe pri centrali in podružnicah Narodne banke.
Dovoljenja za uvoz in plačilo se bodo izdajala posameznim uvoznikom samo v mejah razpoložljivih kontingentov za dobo od 1. julija do 30. septembra t. 1. Dovoljénja na breme kontingentov za tretje tromesec-je letošnjega leta se bodo mogla izkoristiti za uvoz in plačilo šele s 1. julijem t. 1. Pravočasno predhodno izdajanje dovoljenja za uvoz daje domačim podjetjem možnost, da lahko pravočasno napravijo sklepe s tujimi tvrdkami o dobavi surovin. Na ta način se bodo domači uvozniki lahko pravočasno Informirali o možnosti uvoza za prihodnje tromesečje in ne bodo izpostavljeni nepotrebnim stroškom, ki bi jih imeli zaradi ležarine pri vračanju blaga v inozemstvo in podobno.____
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Gospo &rrske vesti
= Dobava naše železne rude madžarskim železarnam. Iz Budimpešte poročajo, da je prišlo med družbo »Jugoslovensko jeklo«, kot lastnico rudnika železne rude v Ljubiji na eni strani ter madžarsko železarno Rima Murany in madžarsko državno železarno do sporazuma, po katerem bo družba »Jugoslovensko jeklo« dobavljala madžarskim železarnam letno najmanj 15.000 in največ 20.000 vagonov železne rude v kompenzacijo za madžarske dobave železnih polfabrikatov.
— Zanimanje Nemcev za naša petrolej.
ska ležišča. Nedavno smo poročali, da se nemške industrijske in finančne skupine živo zanimajo za izkoriščanje petrolejskih ležišč v naši državi in o pogajanjih, ki jih imajo Nemci z lani ustanovljeno družbo »Panonija« d. d. Poročali smo tudi, da so tri nemške družbe »Elworath«, »Winter-halders« in »Preussag« stavile skupno ponudbo in da zahtevajo dodelitev najmanj 7000 m! terena med Medjimurjem in Bu-javico, kjer so Nemci pripravljeni v treh letih izvršiti vsa potrebna vrtanja. Tereni, na katerih ima pravico vrtanja družba »Panonija« d. d., Nemcem niso zadostni. Sedaj poročajo iz Beograda, da je bila ustanovljena družba »Rudokopc d. d., z glavnico en milijon din. Na prehodnem občnem zboru delničarjev so bili izvoljeni v upravni odbor te družbe: Heinrich Gardos, dr. M. Schmidt (ravnatelj podjetja) Gewerkschaft Elworath, Erdöhlwerke, Hannover) in Arnold Mühlmann; nadzorstvo pa tvorijo generalni direktor nemške-
ga turističnega urada v Beogradu. F.
Neuhausen, Hans Brockhaus, Radomir Pa. šič in Walter Grieg. To novo nemško podjetje se pogaja s podjetjem »Uljanik« d. d. v Zagrebu in s podjetjem »Bitumen« d. d., prav tako v Zagrebu. Dr. M. Schmidt, ravnatelj podjetja »Elworath«, pa vodi pogajanj z družbo »Panonija«, v katero je Radomir Pašič ob ustanovitvi vnesel svoje izsledovalne pravice.
= Podražitev modre galice. Tvornice modre galice v naši državi so te dni objavile letošnje cene za modro galico, ki kažejo, da se cena poviša. Vagonsko blago stane povprečno 5.90 din za kilogram. Ta cena pa se pri nadrobni prodaji poviša na 6.50 din v oddaljenejših krajih na 7 din. Vinogradniške organizacije so zaradi podražitve protestirale na merodajnih mestih.
= Polo-Vioo potnih stroškov sf prihrani, kdor potuje v prvi polovici meseca junija v Ljubljano. Due 3. junija začne ljubljanski pomladanski veiesejem, ki traja do 12. junija. Kdor si veiesejem ogleda ima brezplačen povratelk. Na odhodni že-lezniški postaji si mora kupiti poleg cele vozne karte do Ljubljaaie še rumeno železniško izkaznico, ki staine 2 din. V Ljubljani na velesejemsiki blagajni se bodo izdajala potrdila o obisku veiesejma. nakar velja vsakemu stara vozna karta in pa železniška izlkaznica za brezplačno vožnjo do tiste postaje, s katere je odpotoval. Ta olajšava velja za potovanje v Ljubljano od 31. maja do 12. junija, za povratek pa od 3. do 17. junija. Prekinje-nje vožnje ni dopustno.
= VSe panoge industrijSKe in Obrtniške proizvodnje bodo zastopane na letošnjem pomladanskem velesejmu od 3. do 12. junija. Zaokrožene celote pa bodo tvorili pohištvo, avtomobili, avtobusi in motorna kolesa, slovanski narodni ženski izdelki, tobačni izdelki, mala obrt in razstava protiplinske obrambe. Tako bo tudi ta velesejemska prireditev zopet zanimiva in živa. Z namenom, da obišče ve-lerejem in izkoristi vozno olajšavo, lahko vsaikdo odpotuje že 31. maja v Ljubljano, lahiko pa tudi kadarkoli do 12. junija, vrača pa se kadarkoli med 3. in 17. junijem.
Borze
23. maja
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 13.80. Na svobodnem deviznem trgu «i tečaji nadalje ravnajo na bazi 238 din za funt. Grški boni so se trgovali v Beogradu po 31.50, v Zagrebu pa po 31.75. Na beograjski borzi je bil danes zabeležen prvi tečaj v privatnem kliringu s češko in Moravsko, in sicer 142.50 din za 100 Kč.
Na zagrebškem efelktnean tržišču se je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci trgovala po 461 — 462 (v Beogradu po 460.50 odnosno za maj" po 459.50). Promet je bil še v 4®/o severnih agrarnih obveznicah po 60 — 60.62, v 7% etabiliza. cijskem posojilu po 99. v 7% Blairovem posojilu po 99 in 8% Blairovem posojilu
po 101.	_
DEVIZE
Ljubljana. Oflcielni tečaji; London 206-35 — 209.55, Pariz 116-50 — 118.80, New York 4389.87 — 4449.87, ženeva 995 — ioo5, Milan — Trst 232.25—235.35. Amsterdam 2364.70 — 2402.70, Berlin 1773.62 — 1791.38. Bruselj 750.25—762.25. Tečaji na svobodnem trgu; London 256-40
—	259-60, Pariz 144.81 — 147.11, New York 5458.94 — 5518.94. ženeva 1235.68
—	1245-68. Amsterdam 2938.40 — 2976-40 Bruselj 932.26 — 944.26.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.7550, London 20.7775, New Yoric 443.75, Bruselj 75.5750. Milan 23.34, Amsterdam 238.10, Berlin 178, Stocikholm 107.05, Oslo 104.40. Köbenhavn 92.75, Praga 15.25, Varšava 83.75, Budimpešta 87, Atene 3.90, Bukarešta' 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državni papirji: Vojna škoda 461 — 462, 4«/o agrarne 59.50 — 61, i% severne agrarne 60. —■ 6062, 6% beglu-ške 88 — 89, 6°/o dalm. agrarne 86-50 — 87.50, 7»/o stabiliz. 99 — 100, 7®/0 invest. 99 — 100, 7% Seligman 99 den.. 7<>/o Blair 92.50 den.', 8% Blair 101 — 101.75; delnice: Narodna banka 7400 den., PAB 212 den., Trboveljska 182.50 — 192, Gutmann 53 bi., Šečerama Osijek 75 — 90,
Beograd. Vojna škoda 460 — 460.50 (460.50), za maj — (459-50), 4«/o agrarne 60.25 den. (61), 4<Vo severne agrarne 60
—	60.75 6°/o beglušike 89 — 89.25 (89), 6% dalm. agrarne 87 — 87.25 (87.25), 7»/o Seligman 100 den. 7% Blair 92.50—93.50, PAB 217 den.
Blagovna tržišča
SITO
-l-Chicago, 23. maja. Začetni tečaji: pšenica: za julij 74.375, za sept. 74; koruza: za julij 50.50.
-f-Winnipeg, 23. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 63.75, za julij 64.875.
4- Novosadska blagovna borza (23. t. m.). Tendenca nespr. Pšenica; 78/79 kg baška 142 — 144; sremska 142 — 143; slavonska 144 — 145; banatska 138 — 139. Rž: baška 137 — 139. Ječmen; baški in sremski 64/65 kg 162.50 — 170, jari 68 kg 180 — 185. Ovefi; baški, sremski in
OGLEDALO POTRJUJE — DA JE C I ME AN KREMA V RESNICI ODLIČNA!
slavonska 147 — 149; Koruza: baška 100 — 102, baška pariteta Indjija in Vršac 101 »Ogg« 230 — 240; »2« 210 — 220; »5« 190 — 200; >6« 170 — 180; »7« 145 — 155; »8« 115 — 120. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 300 — 305. Otrobi: baški 110 — 112.50, sremski 105 — 107.50, ba* natski 102.50 — 105.
BOMBAŽ
-j- Liverpool, 22. maja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za maj 5.12 (prejšnji dan 5.22), za sept. 4.56 (4.63).
SOKOL
Sokol I. Ljubljana—Tabor poziva svoje članstvo, ki se namerava udeležiti zleta br. bolgarskih Junakov v juniju t. 1., da se do najdalje 30. t. m. do 20. ure prijavi v društveni pisarni. Po tem terminu se ne bodo sprejemale nobene prijave. Zdravo! Uprava.
Sokolsko društvo Ljubljana—Moste se po tej poti zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da je dečji dan v Mostah na praznik vnebohoda tako sijajno uspel. Posebna zahvala s. kumici in br. kumu za naklonjenost in prijazno kumova-nje. Bratsko se zahvaljujemo vsem društvenim vodnicam in vodnikom ter br. načelniku Jožetu Vašlju za tehnično izpeljavo nastopa. Vsem zastopnikom sokolskih in nacionalnih društev. Načelnici sestri Zdenki Kruharjevi iskrena hvala za njen trud pri zbiranju prispevkov in še posebej za krasno izdelavo prapora s pomočjo s. Adele Staričeve. Naša topla zahvala tudi vsem ostalim udeležencem, ki so tako velikem številu prisostvovali nastopu. Težko nam pa je, da nismo mogli vsem tako po-streči, kakor bi želeli, ker nismo bili pripravljeni na tako velik obisk. Prosimo, da se nam to oprosti. V prihodnje bomo skušali te napake odpraviti, še enkrat vsem iskrena hvala in na svidenje dne 2. julija na našem društvenem letnem nastopu. Zdravo !
Iz Ptuja
j— Zvočni kino Ptuj bo predvajal danes in jutri, obakrat ob 20. uri, film »Zasanjane ustne«. Kot dodatek Paramountov žur-nal. (—)
RADIO
Sreda 24. maja
Ljubljana 12: Godba na pihala (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: šramel kvartet »štirje fantje«. — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura; Jezik, najdražja dota (prof. Fr. Vodnik). Opazuj in poskušaj (prof. M. Adlešič).— 18.40: Podlaga za odmero posrednih in neposrednih davkov (g. Voljč Štefan). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Težnje Hrvatov na polju likovne umetnosti. — 19.50: Prirodopisni kotiček (prof. Fr. Pengov). — 20: Wurliške orgle (plošče). — 20 15: Prenos iz Zagreba: Koncert hrvatskega pevskega društva ■s Jug«. — 22: Napovedi, poročila. —22.15: Kvartet mandolin.
Beograd 17.20: Orkester in plošče. — 20: Prenos opere iz Nar. gled. — 22.40: Plošče. — Zagreb 20: Plošče. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 19.20: Godba na pihala. — 20: Koncert orkestra. — 20.30: Veseloigra. — 22.10: Godalni kvartet in plošče. — Varšava 21: Chopinove klavirske skladbe. — 21.45: Plošče. — Sofija 16-30: Lahka in plesna muzika. — 18.30: Orkester. — 20.55: Lahka godba.
_ 21.40: Plesi in bolgarske pesmi. —
Dunaj 12: Lahka godba. — 16: Vesela muzika. — 20.15: Dunajski simfoniki. — 22.30: Mali orkester. — 24: Nočni kon. cert. — Berlin 19.15: Zvočna igra. — 20.15: Liszt: Faustova simfonija. —21.30; Vojaške koračnice. — 22.30: Za ples. — München 19: Lahka glasba. — 20.15: Slike z Atlantika. — 22.30: Danska narodna glasba. — 23.10: Dunajski napevi. — Pariz 19.30: Plošče in violinske skladbe. 20: Peister glasbeni spored. — 23: Lahka godba in ples.
ZDRAVITE KOŽNE BOLEZNI!
Lišaje, hraste, prišče na obrazu in telesu, fircigerje. — Vzemite še danes DERMOVAL, lonček din 20. — želodčne bolečine, napihnjenje, pomanjkanje teka, motnje v prebavi zdravite z MARKOVIMI KAPLJICAMI, ki so preko 100 let preizkušeno zdravilo. Steklenica din 22. — Znojne noge je treba zdraviti s Siquidom; steklenica din 10. — Lekarna Roje, Zagreb, Gornji grad 5.
INTERESENTI ZA TRGOVSKE ZVEZE Z ANGLIJO
naj se s polnim zaupanjem obrnejo na adreso
fedor p a e vič JUGOSLAV IMPORT Ö EXPORT AGENT,
513. PARK WEST MARBLE ARCH, LONDON W. 2.
«
PREVZEMAM ZASTOPSTVA TRGOVSKIH IN INDUSTRIJSKIH FIRM — OPRAVLJAM VSE VRSTE INTERVENCIJ BRZO IN SOLIDNO.
(Izrežite in spravite ta oglas.)
Triumfalen sprejem angleškega kralja v Montreal»
I£ tir&'ùiii im^ ••' .UÄ
Ste ie v i : Avtomobil s faäQep& In kraljico v spremstvu bazarjev pred slavolokom zmage v Montrealu — Na desni: Sprevod s kraljevskima gostoma na poti mimo stolnice
Angleška kraljica francoskega rodu
Angleški raziskovalec rodovnikov Aor-thony Wagner je baje ugctovil. da se po žilah angleške kraljice Elizabete pretaka francoska kri. Pradetd škotske družine, iz katere izhaja angleška kraljica, je bil baje francoski emigrant iz Mcntpelliera, to. rej iz Južine Francije. Pisal se je Jeremie Laujol ter je bil prote« tantske vere.
Laujol je stopil na Angleškem v kraljevo gardo. Pozneje je postal trgovec in se je dal L 1699. v času Luldovika XIV.. na-turalizirati na Angleškem. Značilno je, da. je Wagner cbjavil svoje odkritje baš ob času potovanja, angleške kraljice v Kanado. kjer živi mnogo Francozov.
Oboleli raziskovalec
Francoski polarni raziskovalec §rof Mi-card je zbo el na svojem po to vanj« po Grönlandu in se je vkrcal na krov raziskovalne ladie. ki je že zapustila grönlandsko obalo ter se bliža Aalesund u. MicarcL. ki mu je že 60 let, ni mogel prenašati temperature 50 stopinj pod ničlo. Zaradi mraza si je pokvaril želodec in to ga je pri« li lo, da je opustil začeto raziskovalno pot
Prazne vatikanske ječe
Iz Vatikanskega mesta poročajo, da je bila odpuščena kazen bivšemu uradniku finančnega odde'ka pri Sv. Stolici Miri j i Politi ju, ki je bil zaradi poneverb v Vatikanskem mestu obsojen na tri leta ječe. Politi je bil edini jetnik v vatikanskih ječah. ki so ostale po njegovem o-dhodu spet prazne.
Zgodovina se ponavlja
Natančno pred petdesetimi leti je obiskal nemško prestolnico italijanski kralj Umberto, ki je obiskal
Viljema IL
V letošnjih dnevih podpisa nemško-italijanske vojaške pogodbe se starejši ljudje ispomänjajo stvari, Id so se odigrate natančno pred petdesetimi ioti
Natačno xdaj pred petdesetimi leff sita feaiijan&i kralj Umberto in tedanji zunanji Trt mister Crispi obiskala Berlin. Tega obiska so brli v nemški prestolnici tembolj veseli, ker je bil to prvi ofoisk tujega viadarja pni nemškem cesarju Viljemu II. ftaJijanski kralj se je takrat peljal v Nemčijo preko Sv. Gottbarda, to pa zategadelj, ■da ne bi nastalo vznemirjenje v Awsfcrip, ikjer se je bilo bati demonstracij
Berlin je sprejel italijanskega vladarja In ■njegovega zainanjega ministra zelo svečano % morjem zasitav. Hiše so bite okrašene s cvetjem m zelenjem. Na hitro roko postavljeni spomenik je kazal Italijo, kako se naslanja na ramena German i je Zbori ber-rnskega konservatorija so prepevali italijansko himno in dTuge pozdjnavne pesmi
Naslednji dan. 22. maja 1889. je bòi gala diner. pri katerem je nemški cesar Viljem II. napil nerazruštjivemsu prijateljstvo z Italijo. Svoj govor je zaključil z vzklikom: »Sempre avanti, Savoia!« TtaTTjamski kraij Umberto je nato izjavil, da je zveza med Italijo in Nemčijo jamstvo za mir v Evropi. Dobesedno je rekel: »Naši dve vojski, vaša, ki sem jo imel priliko občudovati, m
J naša. italijanska, katero ste tako povoljno ocenili, bosta vedno znali izpolniti dane na-loge^c
S S N E OSTI
Evropo pira-
Z E M L J E F Z A N I M I V
Ajvi-tralija je v primeri z zen del sveta«, kajti na njenem ozemlju, ki je skoro tako veliko kakor :>.„opa, živi samo 6.7 milijonov prebivalcev.
Kanada, kjer se mudita zdaj angleški kralj in kraljica na obisku, je dvajsetkrat večja od Nemčije, ima pa samo nekaj nad 10 milijonov ljudi. Od teh je štiri milijone Francozov.
Litovski general v Varšavi
Nogavice proti žuželkam
V Bradfordu je nekemu tvornicarju posrečilo ženske nogavice prepojiti z ne. ko kemično zmesjo, ki odganja žuželke. Par takšnih nogavic je prejela v dar angleška kraljica Elizabeta pred svojim od-po tavanjem v Kanado.
Turki zapuščajo Evropo
Turška vlada je sklenila v teku letošnjega leta pomagati pri izselitvi iz Evrope 200 tisoč Turkom, večinoma iz Gr"'ke. izseljenci dobe v novih krajih zemljišča, hiše in kreditov za pogoje novega življenja. Največji del turških izseljencev sc bo naselil v Anatoli ji.
oslavje v Kanadi
Angleški kralj in kraljica med bivšimi bojevniki Značilen kraljev govor
Med svojim sedanjim obiskom v Ofctavvi sta napravila angleški kralj Jurij V. in kraljica Elizabeta svoji telesni straži in detektivom Scotland yarda precej sivih las s tem, da sta sc pri odkritju spomenika kanadskim borcem v svetovni vojni pomešala med ljudstvo in se razgovarjala z udeleženci proslave, ki se jim niti sanjalo ni, da jih bo doletela takšna čast. Na množico, še bolj pa na bivše kanadske bojevnike, je to napravilo najboljši vtisu Kralj in kraljica sta ostala v neprisriljenem razgovoru z ljudmi nad pol ure in sta popolnoma zavrgla dvorno etiketo. Službena proslava se ie zaradi tega nekoliko zmedla, in zavlekla, toda ljudstvo, ki ga je bilo pri odkrivanju spomenika nad 200 tisoč, je bilo silno navdušeno in ne bo tega nikoli pozabilo. Pri-
' zori. ki so se pri tem odigravali, so po poročilih očividcev nepopisni in se ne dajo primerjati z nobenim trenutkom v zgodovini Kanade.
Kralj Jurij je imel pri odkritju spomenika kanadskim borcem značilen govor, ki ga objavljajo vsi amerišiki in drugi svetovni listi. Dejal je: »Brez svobode nd tra jnega miru. brez miru pa ne more biti trajne svobode.« Ves tink onstran morja podčrtava pomen teh besed, ki imajo v današnjem času pač dvojno vrednost.
Po končanih svečanostih ob odkritju spomenika sta se kralj in kraljica prvič prr svoj e m odhi du iz Anglije razgovarjala S svojima hčerkama, prestolonaslednico princeso Elizabeto in princeso Margaret-Rosé.
Na dan otvoritve
Tuji rovarji
na Slovaškem
Slovaški minister za propagando Sano Mach se pritožuje, da se nahaja na Slovaškem ogromno število tujih agentov, ki ro-varijo proti slovaški državni samostojnosti Tako poročajo mnogi tuji listi da razpada slovaška vojska, ki prav za prav še niti ni dobro orgnizirana. Žavidljivci trosijo tudi vestì, da dezertirajo slovaški vojaki v velikem številu na madžarsko stran. Vse to so seveda samo zlobne izmišljotine, a rovarji ne odnehajo in strežejo Slovaški še •dalje po življenju ter jo otbrekujejo in ji jemljejo ugled pred svetom.
Jadralni letalec v višini 9200 m
Nemški pilot Erik Glöckner je dosegel prosi e dni s svojim jadralnim letalom višino 9200 m. Motorno letalo je pilota potegnilo naprej do višine 5 tisoč m, nakar «to jadralni aparat odpeli Glöckner je izkoristil zračne srtruje in se }e povzpenjal z jadralnim aparatom više in više. Letal je okoli Velikega Kieka in je zabeležil v višini 9000 m temperaturo 44 stopinj pod ničlo. Ko je bil 9200 m nad zemljo, pa mu je nenadoma zmanjkalo kisika, zato se je začel naglo »puščati k tkwn, kjer je srečno pristal.
Težave z Nepomukom
Nemški listi poročajo, da so se vršile v toreik zvečer v vseh praških cerkvah velike svečanosti v spomin češkega narodnega junaika Ivana Nepomulka. Cerkve so bile nabito polne. Cerkev sv. Vida na Hradčanih je bila tako prenapolnjena, da so mogli priti vanjo ljudje, med katerimi je bilo tudi na t^oče romarjev iz Moravske. le v mimohodu, čeprav so bile druge svečanosti na čast narodnemu junaku odpovedane, so se zvečer znašle ogromne ljudske množice pred spomenikom Ivana Nepomuka na Karlovem mostu. Policija je morala slednjič most zastražiti % odganjati ljudstvo. Pri tem improviziranem slavju so sodelovali pevski zbori in simfonični orkester praške nadškofijske gim-na zije.
Govorniki so slavili Ivana Nepomuka kot močnega značaja, ki je pc»:ebno danes potreben češkemu narodu. Nepomiikova proslava se je zaključila s češko himno, o kateri pravijo Nemci, da je podčrtala političen pomen verske slovesnosti.
Najstarejša Francozinja
Francoski provincialni list »Petit Giron-de« poroča, da živi v Cap Bretonu najstarejša Francozinja, gospa Loubé. Letos dne 10. julija bo starka obhajala 107. rojstni dan.
Prefl nekaj dnevi je obiskal Varšavo litovski general Rastikis, ki je bil ob tej priliki sprejet v avdijenci od državnega poglavarja Poljske, prezidenta Moščickega. Od leve proti desni: poljski maršal Rydz-Smigly, Moščicki, general Rastikis
Plaz zasul enajst delavcev
Nesreča v območju Domodossole — žrtve so doma iz
videmske province
V Morascu blizu Domodossole v gornjem delu doline Formazzo na italijansko-švicarsfki meji se je primerila nenavadna nesreča, ki je zahtevala 11 človeških živ. ljenj.
Pri vasici Corazzo, ki leži v višini 2000 metrov vdteoko, gradijo električno centralo. Pri tem delu je zaposlenih okoli sto delavcev, razdeljenih v več skupin. Na dan. ko se je zgodila nesreča, so delaivci kakor običajno v redu /dovršili svoj posad. zvečer pa je dvajsetorica posedla okoli mize, da bi ponzila toplo večerjo preden ležejo spat. Takra.it je zunaj strašno za-grmelo. S pobočja se je utrgal snežni in kameniti plaz ter zasul delavsko bivališče.
Ljudje v dolini so slučajno opazovali nevaren prizor in so hitro sestavili reševalno odpravo, kateri se je pridružilo tuldi vojaštvo. V neikaj urah so reševalci prispeli na kraj katastrofe. Začeli so taikoj
odkopavati zasuto kočo. Po več urah napornega truda so cdkopali bivališče, v katerem je bilo jb času nesreče dvajset delavcev. Nekateri med njimi so imeli toliko prisotnosti duha, da so se v trenutku, ko se je utrgal plaz, umaknili na varno. Ostale je plaz piesenetil v koči. Reševalci so izkopali enajst mrličev in pet ranjenih (delavcev. Ranjence so morali takoj odpeljati v bolnišnico, kjer so jim nudili zdiravniško pomoč. Med žrtvami in ranjenimi so izključno mladi ljudje od 19. do 25. leta, doma iz videmske province.
Strašna nesreča jo nastala kot posledica deževja in snežnih metežev v planinskem svetu. Meča je omajala kaimenje. ki se je s unegom vred odkrušilo in se z veliko silo zavalilo v dolino. Zgodilo se je prvič v tem ozemiju. da se je utrgal ka-menit plaz in povziocil toliko gorja delavskim družinam.
Angleško letalstvo se izpopolnjuje
Major Blake, član angleške vojske, je te dni predaval v Zagreba o angleškem letalstvu. Govoril je riasti o britanski vojni avijaciji ter izjavil, da gradi Anglija zračno mornarico, ki ršma primere r zgodovini.
Grad jo se ieèala, ki bodo -vozöa « Kasno brzino do 800 km na aro in mastičra aifijoni, ki bodo nosili na svojih krilih letala manjšega, tipa. Angleški bombniki so danes d»eh tipo®', eni sa dnevno, dragi za nočno službo ter naložijo lahko do 1000 kg bomb. Lovska letala ao oborožena z osmimi strojnicami Težji bombniki z akcijskim radijem 4000 km letijo z brzino 420 km na uro in lahko naložijo tovor 1800 kg eksploziv.
Ameriški tisk in angleški obisk
Spričo angleškega obiska v Kanadi pri-občujejo ameriški listi že tedne in tedne podrobna poročila iz življenja angleške kraljeve dvojice. Siik iz življenja Jurija VI. in kraljice Elizabete tudi kar mrgoli. V Washingtonu bodo priredili angleškima suveren orna sprejem, ki si ga je mogoče nar likati samo v domišljiji. Mrs. Rocseveltova je izjavila, da prepušča vprašanje pokleka pred angleško kraljico samim Američankam, ki se bodo udeležili sprejema.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
V Madridu se je na trga Castelar (slika) vršila velika parada Francove vojske. Po tem mimohodu se lahko smatra španska državljanska vojna tudi v formalnem pogledu
»Prijatelj meni se še sanjalo nI, da si ti oženjen ...«	(»Humorist«)
Franeova vojaška parada v Madridu
VSAK DAN ENA
ANEKDOTA
V italijanski zžbornici je vladal aa časa, ko je b0 na vladi ministrski predsednik Peileaux, velik hrup in še večje vpitja. Nekega dne jfe predsedoval sej. parlamenta tako nespreten poslanec, da ni mogsi denotiti »rojih nasprotnikov. Poslanec Arcotao je tedaj označil položaj z besedami:
»Zakaj ne pride zbornica nikamor na» prej? Zelo, ker ima 507 predsednikov in enega poslanca, ki neprestano zmok.
Kulturni pregled
Prva holandska knjiga o Jugoslaviji
Precej let je že, kar je prijetno naključje seznanilo pisca teh vrstic s holandskim zemljepiscem prof. W. V a 1 k o m iz Amsterdama. ki je po večletnih obiskih češkoslovaške prispel s svojo prikupno gospo v naše kraje. Poslej so v holandskih listih in revijah izhajali njegovi številni članki o Jugoslaviji, vedno zgrajeni na trdnem znanju in izurjenem pogledu strokovnjaka, ki je prepotoval v dveh ali treh etapah vso Jugoslavijo in se »na licu mesta« sam poučil o vsem, kar je vzbujalo radovednost potopisca, zemljepisca, etno-grafa, izkušenega poznavalca pestrih zanimivosti naše celine.
Pred nekaj leti sva se zopet bežno videla v Ljubljani in ko sem ga bil vprašal, kdaj namerava zbrati svoje članke v knjigo, mi je odgovoril, da bo kmalu napisana posebna knjiga o Jugoslaviji, vendar ne ve, kdaj bo dobil založnika. Ni tako lahka reč, propagirati na Holandskem Jugoslavijo: stikov je premalo, dežele so si oddaljene, narodi tuji. Njegovo delo je v bistvu pionirsko. A tudi v tem primeru se je pokazalo, da prizadeven in vešč kulturni pionir, kakor je prof. W. Valk — rojak drugega našega prijatelja, odličnega slavista prof. van VVijka Leidenu — lahko v sorazmerno kratkem času postavi cele mostove za medsebojne stike in obiske.
Tako je te dni izšla v založbi kr. nizo-fpmske turistične zveze (Kon. Ned. Toeri-s:enboncl) kot 60. zvezek njenih turističnih vodnikov (Reisgidsen voor het Buiten-iand). Lično opremljena knjižica na 116 s:raneh: »Reizen in het konnmkrijk Joe-^oslavie, door \V. Valk, leeraar 2 c. H. B. S. o-z. cursus te Amsterdam«. Predgovor tem »Potovanjem po kraljevini Jugoslaviji je spisal generalni konzul Jugoslavije v Amsterdamu C. D. Merens. Tako so dobili turisti Holandske prvi priročnik v svojem jeziku o Jugoslaviji, »eni najzanimivejših dežel Evrope- , kakor pravi v predgovoru g. Merens. Ne dvomimo, da bo knjiga. ki je spisana s tako spretnostjo in s tolikim znanjem, kakor odlikuje spis g. prof. Valka in ki je izdana v tako okusni o-iremi f poudarjam zlasti ilustracije!) vzbudila zanimanje za. našo državo in razširila. ne samo turistične zveze, marveč p -eko njih tudi kulturne stike. In le-ti so vedno najzanesljivejša pot k trajnejšim in p-psrrnejšim odnosa jem.
Prof. W. Valk je razdelil svojo knjigo v osemnajst poglavij. V prvem na neceli strani karakterizira Jugoslavijo kot turistično deželo in označuje njen geografski položaj, v drugem predstavlja čitatelju lepote in zanimivosti naše prestolnice, nakar ga popelje po jugoslovanski Donavi;
v četrtem poglavju, ki je posebno obširno, prikazuje Južno Srbijo, kakor je dosegljiva z vlakom, medtem ko v naslednjem pripoveduje o opažanjih na avtomobilski poti iz Beograda v Skoplje. Mnogo pokrajinske in narodopisne slikovitosti je holand-ski pisec zajel v poglavje »Iz Skoplja v Ohrid«. Sedmo poglavje je posvečeno Sloveniji, od katere predstavlja najprej Bled. Ta »podoba raja« navdušuje tudi hladnega in izkušenega holandskega gosta, pri čemer omenja mimogrede zgodovino takisto kot prirodne in turistične mikavnosti blejske krajine, ne da bi pozabil na zimski sport. Nadalje se pisec zaustavlja v Ljubljani, apolitičnem, kulturnem in gospodarskem središču Slovenije«, ki jo opisuje na kratko, morda celo prepovršno za naše lokalno-patriotične pojme, nakar prehaja k opisu narodnih noš in ženitovanj-skih običajev, pri čemer je njegovega »sta-rašmo« popraviti v starešino. Naslednje poglavje ima naslov: »Od slovenske prestolnice preko Plitvic na Jadransko morje«, pridružuje se mu »Po obrežju sedmih kaštelov« s podrobnim opisom starodavnega Splita. Seveda ne more tako zainteresirani avtor prezreti tega, o čemer pripoveduje v desetem poglavju: »Slavnost alke v Sinju.« Obširen je oris Dubrovnika, takisto — v posebnem poglavju — opis Boke Kotorske, odkoder se naš prizadevni Holandec povzpne v Črno goro in prikaže značilnosti njene pokrajine in stil ljudskega življenja. Naslednja poglavja obravnavajo Mostar, Sarajevo, muslimane v Bosni in Hercegovini, pot iz bosenske prestolnice preko Zagreba v Ljubljano in slednjič jugoslov. Riviero.
Ilustrativno gradivo je izbrano z očitnim znanjem in okusom ter reproducira-no prav skrbno, tako da je knjiga prof. Valka tudi s te strani vabljiva zanimivost in turistična poslastica za holandskega čitatelja. Iz Slovenije je objavljen krasen pogled na Bled z jezerom, otokom, gradom in s pokrajino do mogočnega Stola, dalje »Slovenski kmet« in slika z ženskimi narodnimi nošami, pri čemer pa bi bilo treba omeniti, da so to samo dekorativni sledovi preteklosti, kajti tujec bo pri nas zaman iskal takih slikovitih noš, i-azen če zaide na kakšno narodno prireditev. Knjižica ima v vsem 41 ilustracij in v prilogi tri zemljepisne skice. Želeli bi, da bi v stari in slavni deželi, ki je dala človeštvu Rembranda in toliko drugih znamenitih mož, izvršila uspešno svoje poslanstvo spoznavanja in zbliževanja. Prof. Valku je lahko vsa naša. širna domovina hvaležna za delo, ki ga je opravil s tem prvim holandskim vodnikom po Jugoslaviji.
I stije ljudi, sredi molčečih stvari, v duhov-' nem siju, v polnem, močnem, blagem duhovnem stiku. Kaj nama neki še pripravlja življenje?« Korespondenca je pretrgana z dolgimi časovnimi presledki, v katerih oba duhovna vrstnika nista čutila potrebe pismenega kontakta, stikala pa sta se v svojem delu, ki je vedno najlepše, kar si lahko vzajemno povedo plemeniti prijatelji. Nevsakdanja je ta korespondenca: iz nje veje duh visokega duhovnega prijateljstva in stvarjalne radosti, tu se tiste roke, ki jih je himnično opeval Brezina, sklepajo k velikemu delu za nadosebne in nadčasovne smotre lepote in misli. Ob taki korespondenci se nehote spominjamo pisem naših pisateljev, na pr. Aškerca, ki jim v toliki meri nedostaja ne le višje vsebine, marveč predvsem oblike, tega vidnega pečata pesniške duše, stremeče tudi v vsakdanjem življenju po dovršenosti in lepoti besede, ki ji je prav pesnik največji služabnik in najskrbnejši gojitelj. (—o)
Ernest Toller nmit Iz New Torka je prispela vest, da je tam s samomorom sklenil svoje nemirno življenje nemški dramatik Ernst Toller. Predstavitelj povojne radikalno socialistične nemške literature je bil znan pri nas tudi osebno. Udeležil se je 1. 1933 mednarodnega kongresa PEN-kltìbov v Dubrovniku in obiskal ob tej priliki Ljubljano, kjer se je seznanil z mnogimi našimi literati. Takrat je bil že emigrant in tudi njegov nekdanji radikalizem se je znatno ohladil v izkušnjah in v novih strujah spremenjenega časa. L. 1893. ro- : jeni Toller je potekel iz rodu židovskega '
Spominu dr« Ivana Prijatelja
Ljubljana, 23. maja Danes je poteklo drugo leto, kar je umrl naš veliki literarni zgodovinar in esejist prof. dr. Ivan Prijatelj. Slavistični klub je riredil na večer pred to obletnico v Hu-- adovi dvorani spominsko predavanje, s katerim je obenem zaključil letošnji pre-. iva Ini ciklus. Prireditvi so prisostvovali med drugim predsednik Akademije znanosti in umetnosti prof dr. Nahtigal. dekan prof. dr. Fr. Kidrič, prof. dr. Ramovš, predsednik Društva slovenskih književnikov prof Koblar, prof. dr. J. Polec. docent dr. A.. Ocvirk in številni drugi prijatelji in častilci pokojnega dr. Prijatelja.
Krajše predavanje o svojem odličnem učitelju je imel prof. dr. Lino Legiša, ki je prikazal s celotinskega zrelišča razvoj in pomen dr. Prijateljevega dela in orisal z nekaterimi značilnimi potezami njegovo osebnost. *Nato so mladi slavisti prebrali nekatere odlomke iz Prijateljevih spisov: predvsem njegov znameniti uvod o jeziku, dalje esej o Cankarju in esej o slovenski poeziji do Župančiča.
Prireditev je bila skromna, vendar pa dostojna počastitev moža, čigar duh ostaja med nami. — Predavanja, ki jih je letos priredil Slavistični klub, so vzbudila po svoji zanimivosti in po svoji ravni toliko zanimanja, da so pomenila lep donesek k sezonski kulturni bilanci, želeti bi bilo, da bi mladi slavisti pripravili tudi za jesensko sezono tako vabljiv program, kakor ga je nudil pravkar zaključeni ciklus.
Dr. Rudvlf Sajovic, Civilno pravdni postopnih
Ze po petih letih, odkar je stopil v veljavo pri nas naš novi civilni pravdni po-stopnik, ga je izdalo društvo »Pravnik« kot drugi zvezek svoje obnovljene zbirke zakonov, in sicer v priredbi univ. profesorja dr. Rudolfa Sajovica.
Knjiga prinaša poleg skrbno pregledanega besedila zakona v izčrpnih pripombah k posameznim njegovim paragrafom tudi vse določbe drugih zakonov, ki so v zvezi z njimi. Tako se je nabralo k § 1 zakona kar 76 strani takih dodatnih določb, ki so raztresene po raznih pravnih virih in urejajo občinska in cerkvena sodišča raznih veroizpovedi, sodišča za reševanje sporov iz službenih razmerij ter sodišča soc. zavarovanja, mednarodna razsodišča, poleg tega določbe glede številnih oblastev in ustanov, ki odločajo o sporih, posebno pa upravnih oblastev (agrarna reforma, agrarne operacije, bolniške pristojbine, carine, cerkvene in verske dajatve, ceste itd.). Te in številne druge določbe, ki dopolnjujejo civilni pravdni po-stopnik, so v dr. Sajovčevi izdaji sistematično pregledno razvrščene na ustreznih mestih. Poudariti je treba, da se avtor ni omejil samo na goli citat dotičnih pravnih virov — in s tem napotil čitatelja na mučno iskanje po uradnih glasilih — marveč je povsod navedel vso bistveno vsebino dotičnih dodatnih določb. S tem ni le prihranil res mnogo truda vsem, ki imajo opraviti s tem zakonom, marveč Je posebno v primerih, kjer gre za težje dostopne vire, kar omogočil poznavanje sploh, poleg tega pa zagotovil tudi enotni pregled te obsežne snovi. Zakon sam je opremil prof. Sajovic s sicer kratkimi, vendar pa umestnimi in koristnimi pojasnili, ki bodisi opozarjajo na zvezna mesta v zakonu samem, bodisi vsebujejo kratka pojasnila k zakonskemu besedilu samemu.
Posebno zaslužna je objava obsežne ju-dikature, ki se nanaša na uporabo novega civilnega pravdnega postopnika. Avtor je namreč zbral in razvrstil preko tisoč od-
ločb jugoslovanskih vrhovnih sodišč k temu zakonu. Pri tem je popolnoma pravilno opustil objavo avstrijskih odločb k staremu civilnemu pravdnemu redu, poleg tega pa tudi takih domačih odločb, ki so po občem mnenju ponesrečene. Zato prinaša knjiga res skrbno izbrane domače odločbe, ki mestoma pričajo o bogastvu naše judikature; tako je objavljenih glede revizijskih razlogov v 73 točkah preko sto odločb.
Poleg civilnega pravdnega postopnika z uvodnim zakonom obsega knjiga kot prvi dodatek uredbo o prilagoditvi predpisov o postopanju v zakonskih pravdah, kot drugi dodatek pa mednarodne pogodbe o pravni pomoči, namreč poleg haaškega dogovora iz 1. 1905. tudi na civilno pravdno postopanje se nanašajoče določbe mednarodnih pogodb, ki vežejo našo državo z Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, b. Češkoslovaško, Italijo, Madžarsko, Poljsko, Turčijo in Vel. Britanijo. Obsežno stvarno kazalo olajšuje uporabo sicer obsežne (757 strani), a vendar priročne izdaje.
Dr. Sajovčeva izdaja civilnega pravdnega postopnika, ki je bila deležna v vsej jugoslovenski strokovni literaturi nedelje-nega priznanja, je pomemben prinos našemu pravnemu slovstvu, obenem pa tudi izvrsten priročnik ne samo za sodnike, odvetnike in sploh vse, ki imajo po svojem poklicu opraviti s sodišči, marveč je tudi potreben učni pripomoček za pravniški naraščaj.	B.
Zapiski
Celotna izdaja Krekovih saniosp. vov se pripravlja. Predvidenih je za sedaj 25 se-šitkov, katerih vsak bo obsegal po en opus z 2 do 7 samospevi. Razen nekaterih izjena ti samospevi doslej še niso bili objavljeni in so se na koncertih in v radiu izvajali iz rokopisov. Vnovič bodo izdani le nekateri v Novih Akordih ali drugod izišli samospevi, ki so se koncertnim pevcem in občinstvu posebno priljubili in ki jih v knjigotrštvu že davno ni več dobiti. Zbirka bo obsegala tudi uglasbitve srb-sko-hrvatskih besedil in pesmi, ki so jim tekstna podlaga nemški, ruski in francoski izvirniki. Slednjim bo dodan slovenski prevod. Zbirka bo izhajala v zelo majhni nakladi. Prvi trije sešitki izidejo še meseca maja.
Korespondenca med dvema velikima Cehoma. Lani ustanovljena Družba F. X. Salde je pravkar izdala v komisiji praškega »Melantricha« knjižico »V z ä j e m n é d o-pisy Otokara Bfeziny a F. X. Š a 1 d y«. Knjižica vsebuje 27 večidel krajših pisem, ki jih je pisal Bfezina šaldi in 4 šaldova pisma Bfezini. Opombe E. Cha-lupnega ob koncu knjige pojasnujejo splošno ozadje te korespondence in olajšujejo stvarno razumevanje posameznih pisem. Kakor koli ne prinaša ta korespondenca med vodilnim pesnikom in vodilnim kritikom češke Moderne nobenih znatnejših odkritij za osebno ali literarno-duhovno biografijo obeh mož, je vendar lep prispevek k literaturi o Bfezini in šaldi. Bfezina je tudi v korespondenci pesnik, ki ne more napisati banalnega stavka: vsa njegova pisma, četudi gre samo za nekaj skromnih vrstic, imajo očiten pečat njegovega duha, ki posvečuje tudi besede pisem z milostjo lepote in vzvišenosti. Korespondenca Bre-zina-šalda pa obenem kaže, s kolikim spoštovanjem sta oba velika samotarja in duhovna plemen itaša moderne češke literature vzajemno sprejemala svoje umotvore in si priznavala duhovno sorodstvo — najlepše, kar lahko obstoji med dvema umetnikoma. Vzlic prijateljskim vezem se dolgo nista videla osebno, »že leta me obiskuje tale sen«, je pisal Bfezina šaldi 1.1904., »sestati se z Vami v samoti, izven suge-
. .__. , _ . _ ,. I Ijina, višina in troskok
trgovca v poznanjskem delu sedanje Polj- | 0^enjevanje po&ame
ske in se je udeležil svetovne vojne kot dobrovoljec. V drugem vojnem letu je bil zaradi bolezni odpuščen, nakar je študiral v Monakovem in Heidelbergu. Zaradi svojih pacifističnih stremljenj in pozneje kot pristaš Kurta Eisnerja je bil večkrat preganjan. Po prevratu, posebej še po Eisner-jevi smrti se je aktivno udejstvoval v komunističnem pokretu na Bavarskem in postal poveljnik rdeče vojske v Dachau. Ko je bila rdeča vstaja zadušena, so Tollerja postavili pred sodišče in obsodili na pet let ječe, ki jih je preživel v kaznilnici Niederschönenfeld. Izpuščen je bil 1.1924 in je do nacističnega prevrata bival večidel v Berlinu. Toller je spisal vrsto dram, ki imajo izrazit značaj »proletarske kulture« (- Der Tag des Proletariats«, »Masse Mensch«, »Maschinenstürmer«, Der deutsche Hinkemann«). Nadalje je spisal knjigo »Justiz« in dramo »Hoppla, wir leben«, ki kažeta Tollerjevo oddaljevanje komunizmu. V novembru 1.1931 je vzbudil pozornost predlog nemške ljudske stranke, da se njegova drama »Die Wandlung« izloči zaradi nemoralnosti iz vseh šolskih knjižnic. Po 1.1933. se je naselil v Švici. V avgustu 1933 so mu vzeli nemško državljanstvo, še prej pa sežgali na grmadi njegove knjige, ki so ostale do danes na črni listi. Kot nemški emigrant in Žid se je Toller v zadnjih letih težko boril z življenjem, dokler ga ni sedaj prostovoljno zaključil, baje zaradi neozdravljive bolez-nL
S
POK
LNP v vlogi posredovalca ?
T
Na današnjem izrednem občnem zboru JNS pripisujejo predstavnikom ljubljanskega podsaveza važno vlogo zaradi sprave med Zagrebom in Beogradom
Danes bo v Beogradu izredni občni zbor JNS, na katerem se bo razpravljalo o vprašanju reorganizacije našega nogometnega sporta. Hrvatski klubi iz področja
med delegati ljubljanskega in zagrebškega podsaveza. Do razgovora je prišlo po znanem sklepu »Hrvatske športne sloge«, po katerem je bila tudi Slovencem dana
nega sporta. Hrvatski klubi iz področja po Katerem je ona iuui oiuveiiucm zagrebškega in splitskega podsaveza, ki i možnost za vstop v to »Slogo«, če bi bili
°	? . . .	.	• !. ».	-w-r j.	__:___«a^rvkaf; kavka V» t* ito ferir i V» Tiru
so se pred 10 dnevi organizirali v »Hrvat sko športno slogo« na ta občni zbor niso poslali nikogar, češ da jih vežejo sklepi občnega zbora njihovega novega nogometnega foruma. Zanimivo je, da je včeraj, torej zadnji dan pred občnim zborom, izšlo v nekaterih zagrebških listih nekaj treznejših glasov o stališču, ki naj bi ga hrvatski klubi zavzeli glede tega izrednega občnega zbora. Seveda zdaj ni več poti nazaj in tako dajejo zdaj pač ostalim delegatom nasvete, kako bi bilo najbolj pametno rešiti celotni naš nogomet brez ustanovitve novih forumov, ki najbrže še dolgo ne bodo imeli možnosti razvoja kakor v okviru močne skupne in mednarodno priznane organizacije.
O stališču, ki ga glede vseh teh vprašanj zavzemajo pri našem podsavezu, smo dobili in objavili že pred dnevi nekaj pol-oficielnih informacij, ki so v glavnem izzvenele tako, da zagrebški predlogi za Ljubljano niso sprejemljivi. Zastopniki slovenskega nogometa pa so spričo razmer. ki vladajo zadnja leta v našem nogometu, načelno tudi za nekakšno novo ureditev tega sporta, pri tem pa morajo vsi, ki vodijo to akcijo biti dobre volje in jih ne smejo voditi nobeni drugi kakor samo športni vidiki.
Naša izvajanja o stališču slovenskih športnikov do »Hrvatske športne sloge« ponatiskujejo v zadnji številki »Ilustrova-ne sportske novosti« brez vsakega komentarja. V isti številki je objavljena še ena informacija o pogajanjih med Zagrebom in Ljubljano v zadevi nastopa na današnjem izrednem občnem zboru, ki samo potrjuje, da so predstavniki LNP v glavnem tudi oficielno povedali ono, kar smo objavili pri nas. »Sportske« pišejo med dru-gim:
»V nedeljo je bil v Zagrebu razgovor
pripravljeni podpreti borbo hrvatskih nogometašev za reorganizacijo nogometnega sporta.
Po izjavah Slovencev je bilo slabo objavljeno v listih (to je bil samo naš, op. ur.), da so oni proti načelom, ki jih je ZNP poudaril v svojih predlogih. Oni so za takšno reorganizacijo skoraj v vseh podrobnostih, ker tudi sami, čeprav ne v toliki meri kakor Hrvati, čutijo tegobe beograjskega upravljanja. V teku razgovorov se je ugotovilo, da med Zagrebom in Ljubljano glede te bodoče reorganizacije ni bistvene razlike, temveč edinole glede taktike. Slovenci namreč poudarjajo, da se jim zdi, da bi bilo dobro iti na občni zbor, ker je baje tamkaj razpoloženje in možnost, da bi bila zagrebška načela sprejeta. Iz vsega, kar se je govorilo na tem sestanku, se je moglo sklepati, da bi predstavniki ljubljanskega podsaveza najraje, če bi prišlo do reorganizacije kakor jo zahteva Zagreb in zato je verjetno, da bodo oni po abstinenci Hrvatov s pomočjo še nekaterih ljudi iz savezne uprave, ki so naklonjeni zagrebškim predlogom, bol j objektivno posegli v delo okoli reorganizacije. Zato bodo njihovi predstavniki ai v Beograd in skušali po redni poti rešiti spor med Zagrebom in Beogradom.«
V enakem smislu pišejo tudi »Novosti«, ki pravijo med drugim, da bodo baš delegati slovenskih klubov tolmači želj in zahtev opozicije. List dostavlja, da je situacija za reorganizacijo dozorela ter bi poštena in pametna rešitev tega problema olajšala in zasigurala razvoj našega nogometa, ki danes ni ravno na najboljši poti.
Po vsem tem kažejo vsa znamenja, da bodo delegati našega podsaveza na današnjem občnem zboru imeli zelo kočljivo, pa tudi zelo važno nalogo.
Z^miv nogometni turnir
I SSK Maribor in Concordia v Ljubljani
SK Ljubljana bo za binkoštne praznike prijetno iznenadila prijatelje nogometa. Priredila bo nogometni turnir na oba bin-koštna praznika, pri katerem bodo sodelovali: prvak LNP ISSK Maribor, prvak Zagreba Concordia, reprezentanca Ljubljane in ligaško moštvo SK Ljubljane.
Podrobnosti o tem zanimivem turnirju bomo še objavili.
Kolesarska dirka okoli Srbije
Kakor smo na kratko zabeležili že včeraj, se je v ponedeljek Ob 7. zjutraj začela v Beogradu šestdnevna kolesarska vožnja okoli Srbije, pri kateri sodeluje 44 vozačev, med njimi 11 Rumunov, 6 pa je naših ožjih rojakov. Prva etapa je vodila od Beograda mimo Valj e va do lT'žičke Požege. Vrstni red najbolje desetorice je bil na prvem cilju naslednji: 1. Prosiinek (Jugoslavija) 5:33:40, 2. Pokupec (J) 5:41:24. 3. Grgac (J) 5:44:41, 4. Tudose (Rumunija) 5:45:43, 5. Kele (J) 5:47:16. 6. Pavlik (J) 5:49:35, 7. Hapčuk (R) 5:49:35. 8. Veljkovič (J) 5:49:36, 9 Peternel (J) 5:49:36, 10. Hrenčuk (R) 5-49:35.
Včeraj je šla dirka dalje od Požege do Raške. (169 km).
Prosinek zmerom spredaj
Cačak, 23. maja. p. V prvih popoldanskih urah se je na kolesarski dirki okrog Srbije zaključil prvi del druge etape. Prvi so prispeli v skupini Prosinek, Pokupec in Rumun Tudose.
Razpis
atletskega mitinga v Litiji
V nedeljo 28. t. m. ob 9. dopoldne bo na igrišču SK Litije propagandni atletski miting. Vrstni red tekmovanja je naslednji:
skok v vis: seniorji, omladinci, juniorji C in B; tek 5000 m: seniorji, tek 100 m: seniorji, omladinci, juniorji C in B; met krogle: juniorji C; skok v dalj.: seniorji, omladinci, juniorji C in B; met diska: juniorji C, tek 1000 m: juniorji C in B, met kopja: seniorji, omladinci, juniorji C; tek 60 m: omladinci. juniorji C in B; troskok: seniorji, omladinci, juniorji C in B; skok ob palici: omladinci, juniorji C ln štafeta 4 krat 100 m.
Tekališče je orisano na nogometnem
igrišču v dolžini 250 m, je posuto z uga-ski in ima 4 nedvignjene zavoje. Prijav-nine ni in nagrad ni. Prijave naj se pošljejo na naslov SK Litije, Litija. Zadnji rok prijav je pol ure pred startom.
SK Litija opozarja na proslavo 10 letnice, ki bo v dnevih 5. in 6. avgusta t. L
Razpis
propagandnega atletskega mitinga v trobo-jih za seniorje? ki ga priredi SK Železničar v Mariboru dne 4. junija t 1. ob 9. na svojem stadionu ob Tržaški cesti.
Discipline: t robo j za sprinter je: tek 60 m, 80 m in 100 m; troboj za metalce: kro-öla, disk in kopje; troboj za skakalce: da-
Ocenjevanje posameznih disciplin se vrši po novih finskih tabelah za višeboje, le za tek na 80 m ae zaradi pomanjkanja druge primerne tabele vzame stara tabela za 60 m tek. Tekmovanje se vrši po pravilniku in pravilih JAS na tekališču, ki je dolgo 428 m. ima dva nedvignjena zavoja ter je pokrito z tngaski. Pravico nastopa imajo val verificirani in neverificirani atleti klubo^ ki so včlanjeni v JAS. Prijavnine m nagrad
Prijave je treba poslati na naslov: Jenko Jože, stadion SK Železničar, Maribor, Tržaška cesta, najpozneje do 1. junija ob 12.
Načeslstvo plavalne sekcije SK Ilirije
vabi vse članstvo, da se udeleži pogreba ponesrečenega strojnika v kopališču g. Antona g talca, ki bo danes ob pol 15. izpred mrtvašnice splošne bolnice.
»Bustrovane sportske novosti« štev. 21. so izšle. Vsebina: Zmaga 2:1 nad Anglijo je naš najmanj pričakovani uspeh. — »Split« je prvak Splita. — Zagrebški veslači in atleti sodelujejo s »Hrvatsko športno slogo«. — Francozi zahtevajo, naj tudi profesionali sodelujejo na olimpijskih igrah. — Plavalna reprezentanca Jugoslavije. — Nacionalno teniško prvenstvo pod nesrečno zvezdo. — Stuttgart je iz-nenadil z dopadljivo reprezentanco nemškega nogometa, itd. številka vsebuje še mnogo športnega drobiža in službenega gradiva. Posamezne številke so po 1 din.
— Jugpslovenska sportska revija je posvetila posebno številko proslavi 201etnice nogometnega saveza. Tudi ta izdaja je predvsem bogato opremljena s slikami, vsebuje pa tudi celo vrsto zanimivih člankov iz zgodovine in razvoja našega nogometa, ki so jih napisali naši najvidnejši in najzaslužnejši delavci v tej športni panogi. Posamezne posebne številke, ki so trajne vrednosti zaradi zgodovinske vsebine, so prav tako po 3 din kakor redne številke.
SK Svoboda (Ljubljana). Drevi ob 20. izredna odborova seja.
Naše gledališče
DRAMA
Sreda. 24.: Othello. Red A.
Četrtek, 25.: živi mrtvec. Red Četrtek.
Petek, 26.: Zaprto.
Abonente reda A opozarjamo, da bodo
imeli drevi predstavo Shakespearejeve tragedije »Othello« z Levarjem v naslovni vlogi, žaloigra o maščevalnosti, spletkar-stvu in ljubosumju spada med nabolj do-gnane Shakespearejeve umetnine. Zasedba je običajna. Režija je prof. šestova.
Za red četrtek bodo odigrali v četrtek Tolstega dramo »živi mrtvec« s Kraljem v glavni vlogi. Psihološko zanimivo podana drama človeka, ki ni ustvarjen za meščansko življenje, je pretresljiva ter je med tistimi deli iz ruske dramatike, ki so stalno na repertoarju svetovnih odrov.
OPERA
Sreda, 24.: Vse za šalo. Red Sreda. četrtek, 25.: Falstaff. Red A. Petek, 26.: Zaprto.
Za red Sreda bodo peli drevi domačo opereto, ki je doživela na našem odru zelo topel sprejem ter je občinstvo zelo zabavala: »Vse za šalo«. Mariborska avtorja Jiranek in Gorinšek sta ji znala dati razgibano igralsko in glasbeno vsebino. Peli bodo: Daneš, Ribičeva, Sancin, Bar-bičeva, Peček, Poličeva, Drenovec, Bratina* Rakarjeva, Simončič, J. Rus in Jetnikafc Dirigent: žebre. Režiser: Gorinšek k. g.
Za abonente -reda A bodo peli v četrtdfc Verdijevo opero »Falstaff«, ki je doživela na gostovanju v Splitu izmed vseh oper največji uspeh. Poslednje skladateljevo delo, v katerem je zaživela njegova do viška dozorela umetnost, je naštudirano z vso skrbnostjo ter se odlikuje po zaokroženosti igralskega in pevskega parta. Sodelujejo: Primožič, Vidalijeva, Kogejeva, Poličeva, Ribičeva, Marčec, Banovec, Zupan, Sancin. Dirigent in režiser; direktor Polič.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 24.: Zaprto.
četrtek, 25, ob 20.: Pygmalion. Red D.
Iz Brežic
br— Materinsko proslavo je priredila drž. ljudska šola v Brežicah v Narodnem domu 20. t. m. Proslava je potekla v veliko zadovoljnost navzočnih mater in vseh nas, ki smo se odzvali. Spored je bil dobro izbran, pester in prisrčen. Poslušalci so izrazili igralcem s ploskanjem glasno priznanje. Srečne so se razšle naše matere v zavesti, da imajo svoje otroke v dobri šoli.
ZAHVALA
Vsem, ki so nam ob Izgubi ljubljenega očeta
VALENTINA KAJNIHA
UČITELJA V POK. IN POSESTNIKA
izrazili sožalje, poklonili mu cvetje in vence ter spremili pokojnika na njegovi zadnji poti, iskrena hvala.
Posebej se zahvaljujemo tovarišem učiteljem, posebno učiteljstvu okoliške deške in dekliške ljudske šole, pevcem ter duhovnemu svetniku gospodu župniku Svetu in gosp. učitelju Kafolu, ki sta se v lepih besedah poslovila od dragega rajnkega.	;
Ptuj, Sisak, Gornji grad, dne 23. maja 1939.	* i
ŽALUJOČI OSTALI
i
Mestni pogrebni mod
Občina lioMun»
Umrla mi je moja draga žena, gospa
MILKA DEBEVEC
roj. JEGLIČ
Pogreb blagopokojne bo v sredo, dne 24. maja ob 3. uri popoldne iz mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 23. maja 1939.
DEBEVEC IVAN, soprog; ANICA, IVANKA, sestri; STANKO, brat; ter rodbine DEBEVEC* KUNA VER.
-«J
U VVLNDEK:
77
CjospodhJ£nopišk
Roman o Franco Ferdinanda
(Avtortelran prevod»
Papež Leon XIII. je sprejel nadvojvodinjo z očetovsko dobrohotnostjo. S prevejanim nasmeškom jo je poslušal, ko mu je hvalila in slavila po-božnost Franca Ferdinanda in grofice Chotkove, in ljubezen te mačehe, ki je mogla biti vsaki materi za zgled in izpodbudo, ga je pripravila, da je brzdal ironijo, s katero je drugače izpregledoval vsako diplomatsko zvijačo političnih prosilcev. Tu se je borila prava mati za srečo svojega sinu. In ker je papež takoj razumel politične razloge, s katerimi je Marija Terezija podprla svojo prošnjo, mu ni bilo nevšečno prevzeti posredovalno vlogo, ki mu je bila namenjena. Leonu XIII. je bilo takrat devetdeset let; vendar se še ni ukvarjal z mislijo, da ne bo več dolgo živel. Narobe, upal je, da bo po smrti sedemdesetletnega cesarja, ki je bil zvest sin cerkve, a premalo odločen nasprotnik njenih sovražnikov, doživel nov procvit cerkvene slave v donavski monarhiji. In dejal si je, da bo prestolonaslednik, ki zaradi ženske zmagovito kljubuje volji starega cesarja, zmožen tudi žila-vosti, ki je potrebna, da se zatare proticerkveno gibanje v Avstroogrski. Papežev oduhovljeni diplomatski obraz je kar sijal od ustrežljivosti; zgr-b aricene, pergamenasto rumene, žensko nežne starševske roke so se biagoslavljaje spustile na glavo petinštiridesetletne nadvojvodinje, ki je hvaležno in ponižno sprejela njegov blagoslov in
vzneseno govorila o pastorkovi ljubezni, čeprav ni bila sama nikoli izkusila, kaj je ljubezen. Marija Terezija ni videla očakovega prekanjenega in modrega nasmeha; čutila se je obstrto z zarjo njegove svetosti. Še dolgo po tem, ko je bila zapustila avdienčno dvorano, je plavala kakor na oblaku.
Čez nekaj dni je papeški nuncij na Dunaju predal cesarju svojeročno pismo svetega očeta. Ganjen se je Franc Jožef zagledal v drago pisavo, v tanke črte, ki so pričale o trepetu devetdesetletne roke, hkratu pa o čudoviti jasnosti in trdnosti nevsakdanjega duha. Ko je Franc Jožef čital pismo, je čutil, da izgublja tudi ta boj, najbrže poslednji boj svojega življenja; kajti, ker se je papež s toplimi besedami zavzemal za to, da bi smel prestolonaslednik postavno skleniti zakonsko zvezo, in z nujno doslednostjo zavračal vse ugovore, na katere se je opiralo cesarjevo nasprotno stališče, je dobivala prestolonaslednikova volja premoč, na kakršno vladar ni bil pripravljen. Čutil je globoko užalje-nost in globoko bol. Hkratu mu je pa zbujalo papeževo svojeročno pismo tudi radosten občutek. Z občudovanjem je mislil: »Tako jasno in dosledno piše devetdesetleten človek! Meni pa — meni bo avgusta meseca šele sedemdeset let. Obilo časa še imam. z menoj še davno ni pri kraju.« — Neutegoma je odgovoril svetemu očetu, da mu daje blagoslov njegove svetosti moč za težki, pretežki sklep, ki se ga kot odgovorni glavar habsburške hiše in kot deželni oče doslej ni mogel storiti. Zaradi dobrotne priprošnje svetega očeta bo dobil prestolonaslednik dovoljenje, da vzame — oblika se bo še natančneje določila — grofico Chotkovo za ženo, akoravno ne bo mogoče priznati tej dami in njenim morebitnim otrokom čina članov cesarskega donaa.
Temu odgovoru, ki sta ga po cesarjevih navodilih skupno sestavila knez Montenuovo in minister vnanjih zadev, je sledilo več konferenc držav-
nopravnega značaja, ki jim je cesar sam predsedoval. Sklenili ao, da sme prestolonaslednik stopiti v morganatski zakon z grofico Chotkovo, da pa mora pred sklenitvijo zakona slovesno izjaviti in s prisego potrditi, da so njegovi rodni dediči izključeni iz prestolonasledstva. Prav tako so sklenili, da se člen L habsburškega rodbinskega ustava, na katerega se je Franc Ferdinand skliceval, izpopolni z dodatkom, ki naj prepreči nejasno tolmačenje: da ne bi mogel Franc Ferdinand, kadar nastopi vlado, povzdigniti grofice v cesarico, so sklenili, da bodo za naprej samo zakoni članov cesarske hiše s člani vladajočih hiš ali tistih knežjih rodbin, ki so v posebnem pripisku izrečno označene kot enakorodne, priznani za stanu primerne. Dodatek se je končaval z besedami: »Vse drugačne sklenitve zakonov se ne morejo priznati za stanu primerne, ampak veljajo kot zakoni na levo roko ali tako imenovani morganatski zakoni m nimajo učinka stanu primernih zakonov. Te določbe veljajo tudi za zakone, ki bi jih sklenil glavar naše prevzvišene vladarske hiše.«
Natanko leto dni po določitvi roka za premislek, je stal Franc Ferdinand vnovič pred cesarjem. Ta odločilna avdienca je bila kratka; uspeh je bil že pred avdienco nedvomen, ker sta oba, tako cesar kakor prestolonaslednik, poznala mejo svoje vzajemne pripravljenosti za poravnavo. Oba sta občutila izid boja kot poraz: cesar, ker se mu ni bilo posrečilo, da bi zakon ubranil, in prestolonaslednik, ker ni smel skleniti pravilnega, ampak samo morganatski zakon. Cesar je vprašal prestolonaslednika, ali vztraja pri svoji volji. Prestolonaslednik je pritrdil. Cesar je izjavil, da dovoli prestolonasledniku morganatski zakon z grofico Chotkovo, ne pa pravilnega zakona. Prestolonaslednik je izjavil, da hoče skleniti morganatski zakon. Cesar je vprašal, ali je prestolonaslednik voljan, da pred sklenitvijo zakona podpiše odpoved, ki bo
vse morebitne rodne dediče izključevala iz prestolonasledstva, in jo s prisego potrdi. Prestolonaslednik je odgovoril, da bo to odpoved podpisal in potrdil. Cesar je rekel, da bo grofici Chotkovi, ki ne more nikoli postati članica vladarske hiše, na dan sklenitve zakona podelil naslov kneginje Hohen-berške. Prestolonaslednik se je zahvalil za to milost. (Ime Hohenberg je zmerom privzemal na potovanjih.) Cesar je določil dan 28. junija za to, da Franc Ferdinand izvrši slovesno odpoved. Franc Ferdinand je bil s tem datumom zadovoljen. Avdienca je bila končana.
Zdaj je bilo le še treba spraviti določbe ogrskega državnega p.'ava v sklad z vzporedn^ni avsuij-skimi državnopravnimi določbami. Ker ogrsko državno pravo ni poznalo razlike med enakorodnimi in neenakorodnimi zakoni, so se avstrijski učitelji državnega prava, ki jih je cesar pritegnil za svetovalce, oprli na že pozabljeno dedno pogodbo, pactum mutuai ali communis successionis, po katerem je mogel samo član habsburške hiše, ki ;e imel v Avstriji pravico do prestola, na Ogrskem podedovati prestol. Ogrska vlada je izpodbijala veljavnost e zastarele določbe in terjala posebno ugotovitev neenakorodnosti grofice Chotkove, ki naj bi se izrekla v r.ovtin ogrskem zakonu. Takšen zakon je pa hotela ogrskr vlada izdati le s pogojem, če se hkratu zakonito ustanovi, da ogrska pragmatska sankcija ne utemeljuje skupnega pre-stolonnsledstvenega prava z Avstrijo, Kf.r e izključno ogrski ustavni zakon. Cesar je moral pri voliti, akoravno se je s tem razmerje Ogrske do dinastije in Avstrije močno zrahljalo; kajti zdaj se je pojavljala možnost sekundogeniture habsburške hiše, to je, ogrskega kralja, ki ne bi moral biti avstrijski cesar. S tem je postajal nagodbeni zakon, ki se je opiral na pragmatsko sankcijo, dvomljiv, in možnost izpada Ogrske iz sklopa monarhije je bila povečana.
MALI OfiLAil
f&élàmd
Beseda 1 din, davek 3
din za stfro all dajanje nasJova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Gospodične
»aieoe propagandnega dela pri privatnikih, dobijo stalno zaposlitev. Mesečna pia- I i a. Samo res agilne, sposobne naj se javijo takoj etebno. Ljubljana, Lavriče-ta 9.	12970-1
Sobarico in
kuharico
samostojno, srednjih let — sprejmem v gostilno. Naslov v vieh poslovalnicah Jutra.	12972-1
Praktik anta
sprejmemo za pisarno. Po-rutlbe na ogl. odd. Jutra pod »S. L.«
12938-1
Foto pomočnika
dobi mesto za 1. ali 15. VI, za zunanje snemanje z Lei-co in dober laborant. Ponudbe: Foto Zaza, Zagreb, Margaretska 3.
12939-1
Strojepisko
z obvladanicm stenografije, iščemo za takoj. Ponudbe na. ogl. odd. Jutra pod »J. K.«
12960-1
Gospodično
veščo vseh pisarniških po-siov, sprejme veletrgovina v I.iubliani. Nastop 1. junija. Fooudbe na ogl. odd. Jutra p-od »Marljiva«.
1292--1
Drogista
išče droceriia Weinberger, Zagreb, Ilica 18.
12936-1
Kuhar
fprvnvrstna moč), dobi mesto za letoviški hotel. Poletna in zimska sezija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjsko«.
12043-1
Inženjerja
absolventa rudarske akademije, mlajšega, neoženiene-ga, po možnosti z znanjem nemškega jezika. ki bi bil pripravljen specijalizirati se v globokem vrtanju, iščemo za ta-koj. Ponudbe z navedbo rcfcrcnc na ogl. odd. Jutra pod »Inženjer«.
12890-1
Frizerko
drfcro moč, plača 600—800 din in dobrega pomočnika, sprejmem takoj. — Bradač Siane, Medvedova 22, Ljubljana VII.
12922-1
Službe išče
Beseda 50 par, davek 3 din, za šifro aH dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 12 din
Manufakturist
z večletno prakso, agilen, pošten, verziran isto v konfekciji, galanteriji, premeni mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izurjen«.
11978-2
Prodajalka
mešane stroke, vajena tudi gostilne, stara 19 let, želi takojšnjega nameščenja. — Koželi Marija, Toplice pri Zagorje.
12954-2
Mesarski
pomočnik
voiaščine prost, želi takojšnje zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vesten mesar«.
12959-2
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro al) dajanje naslova 5 din, naj mani ši znesek 17 din
Sokolske kroje
višje postave kupi godbeni odsek Sokola t. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sokol«.
12722-13
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aU dajanje aaslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Botrcam in botrom
se priporoča fotograf Hu-gon Hibšer, Ljubljana, Sv. Petra cesta, hotel Balkan.
12973-3r
Beseda 1 din. davek 6 din za šifro al) dajanje naslova 5 din. najmani šl znesek 17 din
Ponudite predmete
ki jih želite prodati, vedno najprej tvrdki ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8 (poleg kolodvora Šiška).
-12969-7
Eavnalce
(Einstell er) za avtomatske in revolverske skoblje potrebuje industrija v notra-niosti. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Regleri«.
12941-7
V „JUTRU"!
G. X. Rotman:
S Pegazoiti - okrog sveta
49
Tedaj se je Jodelberger domislil rešilnega sredstva. Na srečo ye bil pri odskoku pograbil svojo kitaro; ali ne bi morda z njo ganil levu srca? Najprej tiho, potem pa čedalje močneje je zapel: »Falosen, falosen, falosen pin i,« in — bogme! dve debeli solzi sta se utrnili levu iz oči. Njegovo boljše bistvo je bilo prebujeno._
Prodam
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova S din. najmanj šl znesek 17 din
3 tovorne dire
na vzmeteh, 1 zapravljivček v dobrem stanju, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12928-6
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova S din, najmanj šl znesek 17 din
Brusni les
(Schleifholz) se razreze naj-ekonomičneje s pomočjo žage na verigo, ki jo bo predvajala praktično na velesej-mu tv. DOVŽAN IVAN, trgovina strojev, Ljubljana, Frančiškanska 4. Zahtevajte ponudbo.
12951-15
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
DKW Luxus-cabrio
dvosedežen, malo vožen, v stanju kakor nov, — DKW Special-eabrio in DKW Special-limuzino, Wanderer limuzino, model 1936 ter več drugih dobro ohranjenih vozov ugodno proda DKW zastopstvo. J. LOVSE, — Ljubljana, Tyrseva 35.
12777-10
Motorno kolo
popolnoma novo s Sachs mo torjem, nevoženo 98 ccm, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Jutrova nagrada«.
12887-10
Beseda 1 din, davek 2 din za šifro aH dajanje naslova 5 din. najmani ši znesek 17 din
Dobavni tricikel
na motorni pogon, nosil nost cca 250 kg ugodno proda DKW zastop stvo J. LOVŠE. Ljubi j a na, Tyrseva 35.
12788-11
Stroji
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje aaslova 5 din najmanj ši znesek 17 din
Mizarja
ki je dobro vajen strojev, iščem v svrho predvajanja istih na velesejmu. Nastop takoj. DOVŽAN IVAN, trgovina strojev, Ljubljana, Frančiškanska 4.
12950-29
Lokomobilo
od 80—120 KS, iščemo. — Nujne ponudbe s ceno frco vagon ali mesto ponudnika. Točen opis in letnico grajenja brezpogojno priložiti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lokomobil«.
12940-29
Mizarske stroje
najnovejše izvedbe bom razstavil na velesejmu in v svoji trgovini FRANČIŠKANSKA UL. 4 od 3. do 12. junija. Vse interesente vabim k brezobveznemu ogledu. DOVŽAN IVAN, Ljubljana, Frančiškanska 4.
12952-29
Bencinski motor
prodam. Emonska cesta 4, Kotnik.
12943-29
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Posojila
dajemo dolgoročna, krat koročna pod ugodnimi pogoji. Za hranilne vlo ge visoke obresti. Brošura »Pot do blagosta nja« brezplačno. Pišite na »MoJ dom«. Dvora kova 8.	166-16
Družabnika
s cca 150.000 din sprejme trgovsko podjetje. Zažcijen verziran potnik. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Rentabilno«.
12532-16
Družabnico
sprejmem k lahki obrti z nekaj kapitala za takoj. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Neodvisna«.
12948-16
Denarni zavod
malega človeka
je hranilna posojilnica »MOJ DOM«, Ljubljana, Dvorakova ul. 8. Posojila, ugodni pogoji. — Hranilne vloge — visoke obresti.
178-16
Dvosob. stanovanje
s kabinetom in najmodernejšim komfortom v centru v novi hiši, oddam. — Za ogled javiti se pri hišniku Gajeva ul. 2a poleg palače banke Slavije.
12794-21
Pritlično
stanovanje
v Dalmatinovi ul. 7, obsto-ieeč iz dveh sob, kopalnice in pritiklin, oddamo v najem 1. avgusta 1939. Poizvedbe: Kolodvorska 3, pisarna od 4. do 6. ure.
12955-21
1
Lokali
Beseda 1 din, davek din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmani ši znesek 17 din
Mlekarno
takoj prodam radi bolezni. Tvrševa 71.
12949-19
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmani ši znesek 17 din
Posestvo,
mlin z žago
venecijanko na 4 liste, poleg lepo posestvo v industrijskem okraju radi bolezni naprodaj. Poizve se pri I Oražem, Ljubljana, Moste.
12540-20
Beseda 1 din. davek 3 din, za šUro aH dajanje aaslova 5 din Naj manjši znesek 17 din
Dvosob. stanovanje
z vsemi pritiklinami, oddam 1. junija v centru. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
12963-21
Stanovanja
Beseda 1 din, davek a din za šifro ali dajanjr naslova 5 din. najman ši znesek 17 din
Enosob. stanovanje
išče do 1. junija tričlanska družina odraslih. Pošten plačnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirni«.
12968-21a
Mirna stranka
odrasle osebe, išče dvosobno stanovanje s pritiklinami. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »M 39«.
12848 21a
Sobo odda
Beseda 1 din. davek j din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmani ši znesek 17 din
Sostanovalca
sprejmem z vso oskrbo in dva gospoda na dobro domačo hrano. Sv. Petra nasip 41.	12946-23
Lepo sobo
t souporabo kopalnice, prost vhod, center, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12930-23
12	m	3	m
Beseda 1 din, davek o din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmani šl znesek 17 din
10—15 sob
za seriozen akademski dom z novo opremo in moderno ureditvijo, iščemo, po možnosti v univerzitetnem okraju. Prosimo vsakršnih ponudb, ker je osebni ogled glavno. Točni in dobri plačniki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cives acadcmici« 12974-23a
nformacije}
Opozorilo
Javnosti dajemo na znanje, da je g. Svetina Bogdan, iz Žirovnice št. 40 pri Jesenicah, odpuščen od nas od dne 18. maja t. 1. Navedeni gospod nima pravice zastopati našo tvrdko, bilo katerega naslova, niti ni pooblaščen, za nas plačevati račune. Tu omenjeni Svetina nam ni vrnil blagajniškega potrdila od štev. 7301 vkliučno 7400, in radi tega opozarjamo, da ne bomo priznali nobenega vplačila, potrjenega s temi potrdili, in izdanih po 18. maju t. 1. Narodni magazin SVEOPČE TEKSTILNO D. D. Zagreb 12957-31
Razno
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Nega lepote
zanimivo brošurico dobite brezplačno .ako javite naslov z dopisnico: Superba, Zagreb, Ilica 64.
11843-37
Po priznano nizkih cenah si nabavite najboljše moške o-bieke, perilo in vsa praktična oblačila pri
Preskerju
LJUBLJANA Sv. Petra cesta 14
KllUlt
ENO VECBAtVNC
JÜGOGÜAHKA SV PETIMA NASIP23
iniMtiftiimtiimti
..........................................................Mllllll...................................................................................itnmmmmninmm
GOSTILNIŠKO POSESTVO
f v najboljšem stanju, pripravno tudi za vinsko trgovino z I velikim senčnatim vrtom,
SE PRODA
I z vsem inventarjem. — Posestvo je na zelo prometni točki, I ob veliki cesti v Ljubljani. — Le resne ponudbe se odgovarjajo pod šifro »Dobra eksistenca«.
iiitimH«iiiiiiuitMiU()tfit»f«niiititiii(iiiinfiuiimiitiiniiiiiitiiitiiiiiiti)iiiiiMififitiiiiiiiniiiiriiiiHiiiiiiittifiiiii:iii
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiuin<iiimiiiiiiiM»t«fiiHi(iiiiMt:iiiiii
KAMENINASTE CEVI BETONSKE CEVI DROBLJENI MARMOR
RUŠILNE KAMNE za terazo tlak
ima veliko zalogo
JOS. CIHLÀR
LJUBLJANA — Tyrševa cesta 69. Teh 27-35.
izdeluje steklobetonske nadsvetlobe »Luksfer«, betonska okna, stopnice iz umetnega kamna in vsa v to stroko spadajoča dela.
□L« mi ■ m i m i n 11 nnmnnmi 1111 » 11 h » 111 a mm n h h not
VABILO
na redno skupščino Posojilnice v Cerknici z. z n. j. za 44* upravno leto 1938,
ki bo v
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □
nedeljo, dne 4. junija 1939 ob 16. uri v zadružni pisarni s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev in konstituiranje.
2.	čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru.
3.	Poročilo upravnega odbora.
4.	Poročilo nadzornega odbora.
5.	čitanje revizijskega poročila.
6.	Sklepanje o letnem sklepnem računu, o uporabi poslovnega prebitka in podelitvi razrešnice članom upravnega in nadzornega odbora.
7.	Volitev po dva člana upravnega in enega nadzornega odbora.
8.	Predlogi in pritožbe.
9.	Določitev skupne vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti, skupne vsote hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti, kakor tudi določenje najvišjega zneska kredita, ki ga sme zadruga dati posameznemu zadružniku.	^
g	10. Slučajnosti.	□
Ako skupščina ob napovedani uri ne bi bila sklepčna, bo P čez pol ure druga na istem kraju in z istim dnevnim redom, □ ki bo v smislu 5 38 pravil veljavno sklepala ne glede na šte- □ vilo navzočih zadružnikov.	UPRAVNI ODBOR, g
^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OODDODDCE
Preminula je naša dobra in draga tovarišica, gospa
LJUDMILA
DEBEVEC
KNJIGOVODKINJA TVRDKE IVAN JELAČIN
K večnemu počitku jo spremimo v sredo, dne 24. maja t. 1. ob 15. uri izpred mrtvašnice splošne bolnice.
Drago pokojnico bomo ohranili v najboljšem spominu.
Ljubljana, dne 23. maja 1939.
Osobje tvrdke IVAN JELAČIN
Umrla je naša dolgoletna in zvesta uradnica, gospa
LJUDMILA
DEBEVEC
KNJIGOVODKINJA
Pogreb bo v sredo 24. t. m. ob 15. uri izpred mrtvašnice splošne bolnice.
Blagopokojniei ohranimo časten spomin. Ljubljana, dne 23. maja 1939.
Tvrdka IVAN JELAČIN
KOLESA
kupite dobro in poceni tudi na obroke pri
H.SUTTNER, Uraliana
Brezobvezen ogled! Aleksandrova 6.'
l.a v luskinah, pakovan
NAFTALIN
v 100 kg lesenih sodih neto-težina prodaja po zelo ugodnih cenah
Stanko Florjančič,
kemo-tehnični predmeti, Ljubljana
Poštni predal 231 — Telefon 20-82.
ZAHTEVAJTE
g u »1 o
v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah
CD ■ CD ■ CD ■ CZ) ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD B CD ■
o V Zagrebu se proda
dobro uvedena in rentabilna
TRGOVINA
z radio aparati, kolesi, nadomestnimi deli ter električnimi potrebščinami, z dobrim prometom in brez konkurence. Najemnina lokala majhna. — Vse potrebne informacije se dobe pri »Spectrum«, tovarna ogledal, Ljubljana VII., Celovška c. 81, tel. 23-43.
CD ICDtOlO i CD «CD ICD ICD «CD ■
C
ö ■
o ■
o
5 «
o ■
o
5
m
0 ■
o
5 ■
o
C
Cevi
za odvode in dimovode »Salonit« valovite plošče in šablone kakor tudi ves
GRADBENI MATERIAL
dobite pri
Material
LJUBLJANA — TYRSEVA C. 36/b Telefon 27-16 — Brzojavi: Material
Ofejaje Davorin Ravljen, — Izdaja sa koneordj »Jutra« Stani«» Virai*. — Za Narodno
d. d. k*
— 8a
miß
Oglas) v „Jutru" imajo vedno največji uspeli S
A** fitorak. - V* y LjuWjan».