Št. з.
Ljubljana, 21. januarja 1943
Leto XI.
CIRKUŠKO ŽIVLJENJE
POVEST S SLIKAMI
Glas o odrezavem nastopu mladega Hawkinsa se je naglo razširil po mestu in i ju :i je so kar v trumah zahajali v cirkus Vsaka predstava je bila razprodana in Jerry je bil tega nenadnega uspeha silno vesel Dogodek sam, katerega žrtev bi bil kmalu postal, je sma tral za nesrečen slučaj; da bi mogel pri zadevi imeti kdo svoje hudobne prste vmes, mu pa niti nu misel ni prišlo Ker je motorno kolo pri padcu utrpelo razmeroma majhen kvar. ga je
dal temeljito popraviti V toliko ga je pa nesreča le spametovala, da je moto-cikel odslej pred vsakim nastopom dobro pregledal.
Čeprav se mu zločinska nakana ni posrečila, Simson vendarle še ni vrgel puške v koruzo Zelja, da bi postal lastnik cirkusa, je bila presilna in za njeno izpolnitev je bil pripravljen tvegati vse Iz previdnosti pa je opustil načrt, da bi škodoval Jerrvju. zato pa je iskal priliko, kako bi zadel samega ravnatelja, Jerrvjevega očeta Slučaj mu je pri tem kmalu pomagal. Haw-kins je nekega dne pozval njega in sina na razgovor.
Na tem posvetu treh najodličnejših članov cirkuškega podietja je ravnatelj predložil vrsto risb in načrtov, ki jih je bil skrivaj sam izdelal Slo je za izredno veliko in pri tem še niti ne zelo nevarno sporedno točko, ki jo je hotel Hawkins izvajati sam Preko vsega cirkuškega prostora naj bi se zgradi'n ogromna sr>irflna naprava s tračnicami, na katerih bi ravnatelj vozil majhen, a težak avtomobilček, kar bi bila zaradi popolnega obrata v zra-
ku vratolomna mojstrovina. Vsi so se Strinjali v mnenju, da bo zamisel zbudila pri obiskovalcih veliko zanimanja. Medtem ko je bilo Jerryju žal, da ni
Da se živali čudovito prilagode okolici, v kateri žive, o tem ste bržkone že slišali. To velja tako za hrano kakor tudi za njihovo borbo proti sovražnikom. Morda vas je že kdaj presenetil divji zajec, ki je nenadoma odskočil skoro izpod vašega koraka, ne da bi ga bili prej sploh opazili. Barva njegovega kožuščka je bila tako podobna okolici njegovega ležišča, da bi ga s težavo opazilo še tako bistro in pozorno pazljivo oko. Takih in podobnih primerov je okoli nas vse polno in kdor bo pozorno opazoval življenje v prirodi. bo imel vedno priliko ugotoviti, da se še tako nebogljena žival ali rastlina skuša čim učinkoviteje zavarovati pred sovražnimi silami.
Ta zanimiva toda povsem razumljiva lastnost je nazorno razvidna z naših današnjih slik. Žuželke, ki so na njih upodobljene, žive v Južni Ameriki.
Oglejte si na primer kobilico na sliki a. Njena zunanjost je tako varljiva, da bi v 99 primerih od sto nedvomno mislili na prvi pogled, da leži na tleh pred nami drevesni list. Kako svojstve-ШШШАУр&гЏ pogk da ti m «ио м-
bil določen za vozača, se je Simson
hudobno veselil, da se mu je ponudila tako ugodna prilika za ponoven poskus, uresničiti svoj načrt
nih kril Treba je pogledati že zelo natančno, če hočemo ugotoviti, da ne gre za list, temveč za živo žival.
Slika —d—
Na sliki —d— je upodobljena roparska kobilica. Znana je predvsem po svoji podobnosti goslim.
MLADI PRIRODOSLOVEC

Slika -ar-
h-'i-
N16 drugače nî S paličasto kobilico, ki se mirne duše lahko spusti med ro-gozo in trstje k počitku. Nihče je ne bo opazil, pa še vi si boste morali ogledati našo sliko —b— zelo natančno, če si boste hoteli ustvariti pravilno sliko o njej. Za sliko —c— pa sem prepričan, da vas večina, ki si jo boste prej ogle-
dali, kakor pa prebrali te vrstice, ne bo
opazila ničesar posebnega. In vendar sedita na tej trnjevi ratlini dve živalci, ki popolnoma sličita njenim trnom. Pa ne samo to! Spusti se tale drobna živalca vedno na tako mesto rastline, kjer bi opazovalec po vrsti in členu pričakoval, da je zrasel resničen trn.
Miha C. — dijak:	Il I. .
Kako sem psiùvbI ko* skawî na Rab
Iz bele Ljubljane na sončni Jadran
Pristna ljubljanska megla. Megla brez kunca in kraja. Pa saj jo poznate! Pred hotelom »Miklič« sta stala dva avtobusa rdeče-rumene barve, natovor-jena z najrazličnejšo prtljago. Na avtobusu pa je bilo z velikimi črkami napisano:
Avtobusno podjetje JADRAN Ljubi jana—ŠuSak D. O. O. Z.
fzza vogala pa sem prišel jaz z mamo. Sedla sva v avtobus. Cez 10 minut je prišel šofer, trikrat je zatrobil, pognal je motor in odbrzeli smo. Sama megla, nič se ni videlo. Zato sem si ogledal svoje sopotnike. Pred mano je sedela debela gospa. Brala je knjigo z naslovom »O shujševalni kuri«. Zraven pa je sedel drobčkan možiček, z plešasto glavo, kadil je cigareto in bral »Politiko«. Za mano je sedel majhen
ванншвнвн
19
debel možiček, s plešasto glavo in je kadil debelo cigaro ter predel čas. Zraven njega je sedela mlada gospodična; imela je plave lase in temne oči, rdeče
Vozili smo se eno uro ljudje so vedno manj govorili Zatopljeni so bili sami vase.
Vozili smo se eno uro in pol. Prva nezgoda. Debela gospa, ki je sedela pred mano, je postajala vedno bolj bela. Bal sem se katastrofe
Kar naenkrat zavpije gospa: »Joj, joj, prosim škr...«
Hitro vstanem in sežem po škrni-celjnu... Toda bilo je prepozno .. Vozili smo se 2 un 1 udi meni je postajalo slabo. Čutil sem da v mojem želodcu ni vse v redu Toda zatajiti sem hotel, kaj bi stokal — saj sem skavt Sami bledi obrazi... Vozimo se 2 uri in pol Kočevje. Hvala Bogu! Izstopil sem in nekaj malega použil. Kmalu smo se odpeljali
Gori, doli, gori, doli pet ui Sami bledi, bolni obrazi... Ni čudno Privozi-li smo izza ovinka — morje! Naše krasno Jadransko morje. Dostikrat sem te že videl, toda zmeraj mç očara tvoja plava gladina, tvoje sinje nebo. Vstavimo se. Hvala Bogu, konec vožnje z avtobusom. Dobro, da je šlo vse po sreči.
Sušak Pravo pristaniško mesto: jadrnice, najrazličnejših barv, parniki, motorni čolni in čolniči, pocestni faki-ni in fičfiriči ter najrazličnejši otipi«. Sel sem si ogledovat mesto, zavil sem na glavno ulico Kar zagledam — skavta v uniformi in z velikim nahrbtnikom na rami Stopil sem k njemu in ga pozdravil: »Vedno!« Debelo me je pogledal, ter presenečen obstal.
(Dalje prihodnjič)
lica in ustnice, skratka bila je taka kakor Greta Garbo. Neprestano se je gledala v majčkeno ogledalo. Za njo je sedela starejša gospa. Imela je velik črn klobuk s pajčola-nom in starinsko obleko.
Ko sem se nagledal svojih sopotnikov, sem izvlekel iz žepa »Jutro«, pregledoval sem članke, reševal križanke in prebiral »Mlado Jutro«. Ko sem vsega prebral in prelistal, sem začel brati knjigo »Kaj zna skavt tretjega reda?« Obujal sem spomine. kako sem delal ta izoit. kako sem se bal in kako sen' znal. Ura se je bližala koncu.
«tuji •(!<■ i ШШИ
HhšE N4JLEPŠE PESMI
Simon Gregorčič
Oi zbogom, ti planinski s vet
Na nebu zvezdt sevajo, na vasi tantje pevajo, pojô glasno, po jo lepo, pri srcu pa jim je hudô.
Kaj bi ne bilo jim hudô, kaj bi ne bilo jim bridko: od d6ma.se poslavljajo, na vojsko se odpravljajo.
Planine sončne ve moj raj, jaz tudi ločim se sedaj; a Bor le ve ka/ tu pustim, in Bog le ve, kaj zdnj trpim
Tu narod biva ie krepak, tu biva narod — poštenjak, ki svet ga še okužil ni, ki čas ga omehkužil ni.
Tu rod je moj, tu moj je kra),
tu živel rad bi vekomaj, ni kraja mi krasnejšega, ni ljudstva mi milejšega.
Kar sreče sem na svetu užil, sem jo v mladosti cvetu pil, sem pil vrh sončnih jo višin, planine proste prosti sin.
In zdaj, planine, ve moj raj, od vas tja v tuji moram kraj: kako mi pa je to težko, le On tam gori ve samô.
O j zbogom, domovinski svet, o j zbogom, ti planinski cvet, nebeški čuvaj te vladar, ne zâbim te nikdar, nikdar/
B. Potter-G Koritnik:
Jerica Ribičeva
Bila je žaba, kateri je bilo ime Jerica Ribičeva; živela je v vlažni hišici med kalužnicami ob bregu potoka.
Voda je polzela in se cedila po njeni shrambi in veži Toda Jerici so bile pogodu mokre noge kajti nihče je ni zaradi tega karal in svoj živ dan se ni prehladila.
Na vso moč je bila zadovoljna, ko je pogledala ven in videla, da pljuskajo po ribniku debele dežne kaplje. »Poiskala si bom nekoliko črvov in poj-dem lovit ribe, pripravila si bom por-cijo belic za kosilo«, si je deja'a. »Če se mi posreči ujeti več ko pet rib, bom povabila tudi svoji prijateljici, gospo Krastačo Grbačo in Lenko Zelenko. Nič zato, če je Krastača solatarica.«
Jerica je oblekla dežni plašč in si obula svoje svetle galoše. vzela proti-co in košarico in se z velikanskimi skoki odpravila proti kraju, kjer je imela spravljen svoj čolniček. Ta je bil okro-
Î>el in ze'en in zelo podoben drugim i'ijskim lističem. Pritrjen ie bil k neki vodni rastlini sredi ribnika.
Jerica je prijela za protico iz rogo-
нппвш1т1шмвиим
zovine ter odrinila čolnič na odprto vodo. »Vem, kje se zbirajo ribice,« je rekla sama pri sebi. Zasadila je protico v blato in pritrdila k nji svoj čolniček.
Nato je s prekrižanimi nogami sedla ter pripravila svoj trnek. Ta je imel na vrvici ljubko rdečo kroglico iz plu-tovine, medtem ko je bila protica iz trdega rastlinskega stebelca, vrvica pa iz tanke bele konjske žime. Na konec trnka je nasadila drobnega zvijajoče-ga se črvička.
Dež je curljal Jerici po hrbtu in skoraj celo uro je napeto gledala v svojo plutovino.
»Preseda mi že to in zdi se mi, da bi rada kaj prigriznila,« je dejala po dolgem času. Naslonila se je nazaj med vodnim biljem ter vzela nekaj jedače iz svoje košarice. »Pojedla bom tale reženj z metuljevim sokom in počakala, da bo ploha ponehala,« je rekla sama pri sebi.
Velik, rejen vodni hrošč je prigoma-zel izpod lilijskega lista ter vščipnil za prst njene galoše. Jerica je skrčila
svoje prekrižane krake, da jih hroSî ni mogel doseči, in je jedla dalje svoj
prigrizek.
Enkrat ali dvakrat se je nekaj s Sumom premaknilo in zapljuskalo med trsijem ob bregu ribnika.
»Stavit grem, da je podgana«, je dejala gospa Jerica Ribičeva, »inenda bo najbolje, da jo poberem odtod.« Spet je odrinila svoj čolnič malo proč in spustila vabo v vodo. Malone hkratu je nekaj cuknilo za trnek; plutovina se je silno zanihala.
»Ribica! Ribica! Jo že držim za nos!« je vzkliknila Jerica in potegnila proti-co kvišku.
Toda, kolikšno razočaranje! Name-stu gladke tolste belice je Jerica potegnila iz vode majhno bodciko, ki je bila čez in čez pokrita z bodicami. Bodcika se je zaganjala okoli čolnička in mlaskala in hlastala, da ji je sapa pohajala. Nato je skočil nzaj v vodo.
In njene tovarišiče ribice so v rojih pomolile svoje glavice iz vode in jele briti norce iz gospe Jerice Ribičeve.
In medtem ko je Jerica klavrno sedela ob robu svojega čolnička in si sesljala ranjene prste in strmela v vodo pod seboj, se je namerilo še nekaj hujšega To bi bila res prava strahota, da Jerica na srečo ni imela na sebi dežnega plašča.
Nenavadno velika postrv se je zagnala kr-flop-op op! proti čolničku ter hlastnila naravnost po Jerici. »Oj. oj, oj!« Toda naglo se je spet obrnila ter se potopila na dnu ribnika.
Ali postrvi je okus Jeričinega dežnega plašča tako presedal, da ga je čez pičle pol minute izpljuvala Edino, kar je riba pogoltnila, so bile Jeričine ga-loše.
Kakor plutovina ali mehurčki iz steklenice sodavice se je Jerica pognala na vodno površino ter z vso svojo močjo zaplavala proti bregu ribnika Skobacala se je na prvi obronek in v svojem razcefranem dežnem plašču od-ska'-''jala preko travnika domov.
»Kolikšna škoda, da ni bila ščukat« je vzdihnila Jerica »Izgubila sem pro-tico in košarico; pa saj mi ni preveč žal tega, kajti prepričana sem. da ne bom nikoli več smela iti lovit ribe.«
Prilepila si je na prste košček obliža in obe njeni prijateljici sta prišli k nji na kosilo Jerica jima ni mogla ponuditi belic, toda imela je v shrambi še nekaj drugega.

Gospa tenka Zelenka je bila obleCe-na v črno-zlato bluzo, a Krastača (Jr-bača je prinesla solate v svoji pleteni mreži.
In namestu izbornega prigrizka belic so naše prijateljice imele za kosilo zeleno poljsko kobilico in zraven omako iz pomladanskega hrošča To velja žabam za izborno poslastico, po mojih mislih pa mora biti nekaj na vso moč priskutnega!
Pahič Stanko — dijak:
Pesem žic
Pred mano drog visok stoji na njem je žic nešteto, ki hribe vežejo, doli, nose vesti po svetu.
Nàd njim se modri nebo, za njimi je deželu in bridko vest nose v goro: Spet vojna je začela.
A človek vsak bi bit vesel, če bi v nebo kriknile: Pozabi, kar si pretrpel, saj vihre so minitel
Listnica uredništva
D H. dijak: Črtico o Zagorj'u objavimo Zgodba o »Kozličku« je sicer prav dobro napisana, vendar bi utegnila škoditi avtoriteti in ugledu starega vzgojitelja. Pri pesmicah nimaš sreče. Preberi odstavek 1. v pismu uredništva z dne 7. januarja!
*
D. D.: Pravljico o »Hrčku« objavimo čim prej. Vprašate, kaj se zgodi s predolgimi rokopisi? Čakajo ugodnega trenutka, da jih lahko spravimo pod streho Če pa najdete med tem drugega založnika, Vam rokopis vrnemo. *
V. K. dijak: Povesti na žalost ne moremo sprejeti, ker smo že za vse leto založeni Z dolgimi povestmi je sploh križ!
Drago Dijak:
Zagjrïe - G ar'é
V gozdu, v bližini rudokopne vasi Zagorje, je živel nekoč drvar s svojo družino. Služil si je kruh s težkim delom, kakršnega imajo pač drvarji. Bil je velik in močan — že njegova zunanjost je povedala, da je delavec.
Nekega dne se je napotil od dela, že proti poldnevu, proti glavni cesti, ki je vodila v Zagorje. V rokah je nosil sekiro in veselo požvižgaval.
Ko je prispel do ceste, je šel nekaj časa po njej, dokler ni zagledal ob cesti tablo z napisom ZAGORJE. Bila je to navadna tabla, katero so postavili tja z namenom, da pove tujcu, da se bliža Zagorju. Prav to tablo si je vzel drvar ta dan «na muho«.
Prisedši do nje se je ozrl okrog, če je kak nebodigatreba kje in nato je zamahnil s sekiro po tabli. Odletel je ravno tisti kos deske, ki je nosil črki ZA.
Ko pa je hotel zamahniti drugič, kajti drvar s tem očividno ni bil zadovoljen, se mu je zazdelo, da se je skozi grmovje ob cesti nekaj zasvetilo.
»Blesteča kapa ... blesteča kapa,« je zamrmral drvar in pobesil »Zagorju« usodonosno sekiro. »Ta, če se ne motim, je del stražnikove uniforme... Ne kaže mi nadaljevati danes dela...«
Pobral je odsekani del deske in se pognal v gozd, ne da bi se dalje zanimal za blestečo kapo in njenega lastnika.
Kmalu nato je po cesti priskakal deček, ki je imel na glavi kapo z bleste-čim senčnikom, katera je pregnala drvarja. Na rami je nosil šolsko torbico, kajti šel je iz šole domov Skakal je po cesti, plašil ptiče in metal kamenje za njimi in si tako krajšal pot.
Kar pa je zagledal nesrečno tablo z napisjem GORJE. Takoj je uganil, da je nekdo odhil del deske: zato je pograbil kamen in ga vrgel v tablo, da bi še on kaj odbil Toda naključje je hotelo. da je kamen zadel desko nad zadnjo črko. Tako je bil narejen še naglas, kajti kamen je pustil rjavo črto od zemlje, in na tabli je bilo zdaj brati GORJE Deček pa je pustil nato tablo na miru in odskakal naprej ...
In vas Zagorie bi se tedaj zares lahko imenovalo Gorjé. kajti še isti dan. ko sta se dva človeka spotaknila ob ubogo tablo, je zasulo v rudniku pre-
cej rudarjev fn gorjé se }e naselilo i mnogih hišah, ko so družine žalovala in jokale za gospodarju
JUTROVČKI
• ♦ •
Dragi stric Matic! Če bi imel denar, bi najraje potoval na Oplenac. Tam bi se poklonil na grobu našega pokojnega kralja Aleksandra.
Bogdan Sturm uč. П. raz. osn. šole v Mostah Ljubljana.
Dragi stric Matic! Kot redna čitate-ljica »Mladega Jutra« imam že do'go časa željo, da bi tudi mene sprejel med Jutrovčke 2e večkrat sem se Ti hotela oglasiti s prošnjo, da bi tudi par mojih vrstic uvrstil med druge Jutrovčke, toda nisem imela poguma Danes sem se ojunačila in mislila kar bo, pa bo Stara sem devet let in sem edinka. Ker nimam ne bratca ne sestre sem si izbrala za razvedrilo malo muciko, kateri sem dala ime Cican. in se z njo prav dobro razumem Tudi hranim in negujem jo sama Za danes končam in če me boš sprejel se Ti zopet kmalu oglasim. Lepo Te pozdravlja
Pezdir Sonja uč. III razr. Djurmanec.
Dragi stric Matic! Rad bi potoval v Prago, v tisto zlato Prago, ki je klicala brate Sokole, naj pridejo v njeno naročje, da se naužijejo njene lepote in bratske prisrčnosti.
Miha Skaberne, dijak v Ljubljani.
Dragi stric Matic! Če bi imel denar, bi potoval v Beograd da bi si og'edal prestolnico našega kralja Potem bi šel na Oplenac, kjer počiva naš viteški kralj Aleksander Potem pa b> si og'e-dal naše morje Lepo Te pozdravlja Tvoj Jutrovček
Ervin Goleš. dijak v Ljubljani
Dragi stric Matic! Če bi imela denar, bi najrajši potoval« na ladran. da hi videla naše sinje morje Te pozdravlja
Vlasta Primožič, uč IV razr
Vavta vas p Straža.
Dragi stric Matic! Ako bi imel denar. bi šel na Oplenac se poklonit na-
PIŠ
šemu pokojnemu kralju Moj najljub	sem se prvič oblekel v pustno 5emo.
ši učni predmet je francoščina N'a tre	Lepo Ге pozdravlja
tje vprašanje pa Ti moram povedati.	Vadnai Ludvik dij 11 a raz. real. gimn. da sem se najbolj smejal takrat ko v Ljubljani.
Pomagajte
Nek trgovec ima v svoji trgovini alarmno napravo, ki je sestavljena iz devetih zvoncev Ti zvonci morajo biti seveda med seboj zvezani in elektri čar, ki mu je trgovec naročil delo. je prišel v zadrego. S trgovcem sta se namreč dogovorila, da mu bo plačal za vsak premočrten kos kabla, ki ga bo uporabil pri delu. 10 din in, medtem ko je električar prepričan, da rabi 5 kosov premočrtnega kabla, trdi trgovec, da mu zadostujejo štirje Trgovec ima prav! Toda kako? Poskusite sedaj vi, kako bi s štirimi premicami zvezali vseh devet zvoncev Vse premice morajo hiti vrisane tako. da vežejo črne točke pod zvonci. Rešitev objavimo prihodnjič.
Mreža
1	2	3
	a	»	a		a	
a	a	b	b	d	d	e
	e		g		g	
i	i	j	j	j	k	k
	n		n		o	
r	r	r	r	š	š	t
	t ...		v		v	
Črke v kvadratih premenite tako, da znan iz bojev na soški fronti, 2. orožje, dobite vodoravno in navpično: 1. trg, 3. Slovencem poznana božja pot.
Rešitev križanke „Srnjak"
Vodoravno: 1. Črt, 2. rok, 3. srnjak, Navpično: 1. črn, 2. kroj, 3. tkati, 4. tat, 5. iva.	4. krava, 5. ta.