Poštnina plačana v gotovini Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Gori zla, Riva Piazzutta, 18 • tel. 3177 PODUREDNIŠTVO: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina...............L 900 Letna naročnina..................L 1.800 Letna inozemstvo.................L 2.800 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Leto XV. - Štev. 22 (744) Gorica - četrtek 30. maja 1963 - Trst Posamezna številka L 35 Ideološka fronta »AFRISKU KURTA Razdobje med volitvami leta 1958 in zadnjimi letošnjimi z dne 28. aprila pomeni za Italijo dobo pospešenega gospodarskega razmaha in povečanega blagostanja, ki je zajelo že zelo široke plasti ital. ljudstva. Vse to je mogoče potrditi s statistikami o proizvodnji in še bolj s podatki o potrošnji v Italiji zadnjih petih let .Ta gospodarski dvig je zbudil upanje v političnih in socialnih voditeljih, da bo mogoče zajeziti komunizem, utrditi demokratične ustanove in napeljati ital. ljudstvo v kolesnice mirnega in resničnega demokratičnega življenja ob vedno večjem gospodarskem blagostanju in ob vedno močnejši demokratični zavesti italijanskih množic, podobno kot se to že dolgo godi n. pr. v Angliji ali v ZDA. V ta namen so zasnovali politiko levega centra, ki naj bi učinkovito pospeševala dosego zgornjih namenov. Toda volitve z dne 28. aprila so bile za vse te politike veliko razočaranje: ital. volivci so v še večji meri kot kdaj koli prej izrekli svoje zaupanje ital. kom. partiji. Zato se je sedaj začelo vsestransko izpraševanje vesti, zakaj niso držali predvideni računi. Logično bi namreč moralo biti, ko neka država stopi na pot odstranjevanja socialnih krivic in k dviganju gospodarskega blagostanja v svobodi in demokraciji, da bi moralo ljudstvo na volitvah tako politiko podpreti in ne siliti na negotovo pot socialne revolucije in politične diktature. Ali znova se je pokazalo, da je logika eno, dejstva pa so drugo. Prav iz volitev 28. aprila, ko se je logika uštela, so razvidna naslednja dejstva: KOMUNIZEM JE NOVA VERA 1. Gospodarsko izboljšanje ne pomeni zmage nad komunizmom. Komunizem je predvsem ideologija in ne gospodarski ali politični sistem. Komunizem je filozofija, čeprav sam trdi o sebi, da je tovarna blagostanja in zemeljskega paradiža. Komunizem je posebno pojmovanje sveta in življenja in ne pospeševatelj višjih mezd. Komunizem je vera, katere sv. pismo se začenja z besedami: V začetku je bila materija in materija je bila bog. Komunizem je mistika ugaslih nebes in srečne zemlje SAMO GOSPODARSKO IZBOLJŠANJE NE MORE ZAJEZITI KOMUNIZMA 2. Pobijati komunizem samo na gospodarskem polju, zvišanjem življenjskega blagostanja, odpravljenjem socialnih krivic, tekmovati z njim v zahtevanju vedno višjih plač, pomeni širiti komunistično trditev, da človek le za to živi, kar poje, in da se veseli. Zaupati usodo boja proti komunizmu, tekmi za večjo proizvodnjo in boljšo razdelitev materialnih dobrin, pospešuje dvom, da se veljavnost ideologij meri izključno s količino zemskih dobrin, ki jih ideologije ljudem posredujejo v tem življenju. Omejiti boj zoper komunizem zgolj na gospodarski sektor proizvodnje in potrošnje pomeni osredotočiti človekovo pozornost le na povečanje materialnega blagostanja in mu tega staviti kot zadnji smisel življenja: vse to pomeni sprožiti neubranljivo dinamiko človeških želja, ki jih nihče ne more nasititi; pomeni pospeševati mistiko zemlje in s tem pospeševati komunizem. POTREBEN JE PREDVSEM IDEOLOŠKI BOJ 3. Proti komunizmu je treba nastopiti predvsem na ideološkem polju. Komunizem napreduje povsod tam, kjer ni ideološkega boja. Potrebno je povedati, ponavljati in vedno znova prepričevati, da komunizem ni to, za kar bi se rad kazal: ni zaščitnik zatiranih, pospeševatelj pravice in svobode, borec za neodvisnost narodov in graditelj miru. Potrebno je povedati, ponavljati in prepričevati, da je komunistična ideologija nesmiselna v svojih načelih, lažna kot nauk in nečloveška v svojem praktičnem izvajanju. Pri tem nam sedaj oni sami pomagajo, ko odkrivajo grozote iz časov stalinizma. Teh ni zakrivil Stalin, vse te grozote je zakrivil komunizem, ki je bil in je povsod enak, ki se poslužuje vseh sredstev, da pride na oblast in da se na oblasti obdrži. Razlika je le v tem, da iz svoje ropotarnice privleče sedaj to, sedaj drugo orodje, kakor mu narekuje trenutna taktika. POTREBNO JE POUDARJATI “"KRŠČANSKI SOCIALNI NAUK 4. Potrebno je poudarjati, da je človek duhovno bitje, da je čuvar svoje svobode in kovač svoje usode, ki gre preko tega zemskega v večnost; da je človekova o-sebnost nekaj svetega in da ima neodsvoj-ljive pravice do življenja, do lastne družine, do dela in osebne posesti, do svobodnega združevanja in udejstvovanja na vseh poljih ustvarjanja. Poudarjati je potrebno konkretne zahteve socialne pravičnosti in prave razdelitve narodnega dohodka, da bodo vsi primerno sodeležni narodnega bogastva. Pokazati moramo, kako socialni nauk Cerkve more zadostiti vsem pravičnim zahtevam socialne pravičnosti in blagostanja in kako ima tudi socializem le iz krščanstva to, kar je pri njem dobrega. V čemer se pa oddaljuje od krščanskih načel, je le diktatura in nasilje pa prazne obljube za lahkoverne delavce. Dovolj bi bilo, da bi v dejanju izpeljali socialne zahteve papeževih okrožnic, posebno še okrožnice Mati in učiteljica ter zadnje Mir na zemlji, pa bi imeli pravičen in zadovoljiv socialni red na zemlji. ZAKLJUČEK V boju zoper komunizem se ne moremo posluževali istih gesel, kot se jih poslužuje on, in ne istih metod, ki so njemu na razpolago. Naš boj je predvsem duhoven boj, torej pouk ljudstva v verskih resnicah in v načelih krščanskega socialnega nauka. Poleg tega pa moramo tudi moralno prenoviti svoje krščansko življenje. Saj papeži neprenehoma ponavljajo, da bo prazna vsaka socialna reforma, če je ne bo spremljala moralna prenovitev življenja. K tej prenovitvi bi moral veliko pomagati tudi sedanji vesoljni cerkveni zbor, ki je bil sklican predvsem zaradi tega, da poišče najbolj primerna sredstva za prenovitev krščanskega življenja na svetu. Naš boj zoper komunizem mora torej iti v dveh smereh: na eni je potrebno neprenehno razkrinkanje te nove vere ateizma; na drugi pa moramo gojiti vedno boljše in bolj dosledno krščanstvo ne samo z besedo, temveč predvsem z dejstvi. V etiopski prestolnici Adis Abe-bi so pretekli teden zborovali zastopniki vseh neodvisnih afriških držav kakor tudi tistih ozemelj, ki so še pod tujo kolonialno o-blastjo. Bila je to prva vseafriška konferenca v zgodovini črnega kontinenta, katere se je udeležilo 32 držav. Zasedanje je bilo pomembno ne toliko zaradi števila držav udeleženk, kakor dejstva samega, da je do srečanja vseh afriških državnikov prišlo. Že to dejstvo ima znaten političen pomen, čeprav ne bo imelo še tako kmalu kakih praktičnih sadov. Večina govornikov se je zavzela za odpravo zadnjih ostankov kolonializma (Angola in Mozambik) ter za politično in gospodarsko osamosvojitev afriškega kontinenta. V skladu s temi cilji so soglasno odobrili načrt »karte o afriški enotnosti«, ki ustanavlja prvo vseafriško medvladno organizacijo, ki jo sestavljajo vse neodvisne afriške države. Glavni organi te organizacije so: svet državnih poglavarjev in vladnih predsednikov, ministrski svet, glavno tajništvo ter komisija za posredovanje in arbitražo. Svet se bo sestajal vsaj enkrat na leto in bo sklepal z dvotretjinsko večino navzočih in glasujočih. Z isto večino bo sprejemal svoje odločitve tudi ministrski svet, ki ga bodo sestavljali zunanji ministri. Splošno tajništvo se bo ba-vilo z upravnimi zadevami in bo imelo sedež v Adis Abebi. — Poleg teh je določena tudi ustanovitev več specializiranih komisij kot komisija za gospodarska in socialna vprašanja, za šolstvo in prosveto, za zdravstvo in higieno ter prehrano itd. Organizacija je odprta vsem neodvisnim afriškim državam, ki sprejmejo njeno ustanovno »karto«. »Karta o afriški enotnosti« bo stopila v veljavo, brž ko jo bosta ratificirali dve tretjini držav zastopanih na ustanovni konferenci. Uradna jezika afriških držav v organizaciji bosta angleščina in francoščina. Tako naj bi bilo organizacijsko ogrodje prve vseafriške mednarodne organizacije, katere daljni cilj je zedinjenje vseh afriških držav po zgledu evropskih. Pomen vesoljskih uspehov Osrednji dogodek minulega tedna je bil sijajni ameriški vesoljski uspeh. Ta izredno uspeli znanstveni podvig je v vsem svetu, posebno v svobodnem, žel vrsto pohval in priznanj. Po tolikih neuspehih in zamudah za Sovjetsko zvezo je posebno izredno učinkovito vplival. Ne gre, da bi tukaj povzdigovali tehnično dovršenost celotnega poteka vesoljskega poleta. Gre predvsem za moralen pogum, ki so ga ZDA pokazale, da so si kljub ostrim domačim in tujim kritikam, upale z največjo predhodno publiciteto, lotili tako tveganega podviga. Milijoni ljudi po vsem svetu so za poskus vedeli že več dni prej in mu potem sledili po televiziji. Zaradi ponesrečenih podobnih poskusov v preteklosti so od vseh strani kritizirali in pomilovali A-meriko, češ da kaj prej najavi vse svoje vsemirske poskuse. Nekateri so šli celo tako daleč, da so iz tega sklepali, da je boljša diktatura kot demokracija. Diktatorski reži- ŽELJE IN STVARNOST Kdaj in kako se bo ta lepi načrt uresničil, je drugo vprašanje. Treba se je namreč zavedati, da države afriškega kontinenta imajo malo skupnih značilnosti in stvarnih interesov, ki so prvi pogoj za tesnejše politično sodelovanje in končno zedinjenje. Črni kontinent ni ves »črn« ne po barvi, ne po jeziku, kulturi in zgodovini in načinu življenja. PrebivavsLvo držav Severne Afrike je muslimansko po veri in kulturi in teži bolj k Aziji kot k osrednji Afriki. Sudan in Etiopija imata spet svoje posebnosti in prav tako Madagaskar in Zanzibar, kjer živijo številni Azijci. Problem zase so spet Kenija, Rodezija in Južna Afrika, kjer živi prcej belega prebivav-stva. Že samo ta bežen pregled nam pove, da smo še daleč od Skupnega afriškega tržišča ali Združenih afriških držav. Za ustvaritev takih in podobnih zamisli ni dovolj samo dobra volja, ampak tudi nekateri objektivni pogoji kot skupni gospodarski interesi, vodilni kadri (katerih je danes abso- lutno premalo in še ne dovolj iz-vežbanih) ter vzgoja javnSga mnenja. Spričo še velike zaostalosti in nepismenosti ostanejo to zaenkrat samo lepe sanje, ki so še daleč od stvarnosti. Še v Evropi, kjer imajo narodi toliko skupnega, proces zedinjenja počasi napreduje. Vendar pa je pojav težnje po zedinjevanju pozitivno dejstvo, ker gleda v bodočnost in daje u-panje, da se bodo razna nasprot-stva med afriškimi državami reševala na širši podlagi. To bo brez dvoma ublažilo marsikatere nacionalistične težnje, ki so tako zastrupljale odnose med narodi v Evropi. * Na konferenci v Adis Abebi so se odločno zavzeli za osvoboditev še neodvisnih afriških ozemelj, med katerimi sta Angola in Mozambik. Portugalski so napovedali neizprosen boj. V ta namen so sklenili ustanoviti poseben sklad za pomoč narodnoosvobodilnim gibanjem. Alžirski prvak Ben Bela je ponudil deset tisoč prostovoljcev. Atlantska konferenca mi se na zunaj kažejo vedno le v dobri luči, medtem ko je demokracija podvržena številnim težavam in preizkušnjam. Tako približno so modrovali. — Tudi za naše evropske pojme se nam ameriška demokracija zdi večkrat naivna in jo zaradi tega po naših merilih kritiziramo. Toda ameriški način javnega življenja je pač tak. Dejstvo je, da ob tem Coo-perjevem vesoljskem podvigu, ki se je odlično obnesel, ni nihče o-glasil, zakaj so poskus prej javili. Zaključek, ki iz tega sledi je, da ima demokracija svoje zahteve, ki jo lahko ugonobijo, če ni dobro vkoreninjena; na drugi strani pa ima tudi svoje odlične prednosti, ki dajo zadoščenje in mirno vest. Kdaj bodo to lahko dale diktature in razni totalitarni režimi ? Širite »Katoliški glas" Na rednem letnem zasedanju Atlantskega pakta v Ottavi (Kanada) so obrambni ministri držav članic pretresali vprašanja o-brambe z jedrskim orožjem, ki že več let razdvaja evropske zaveznike od ZDA. Po tolikih polemikah in zahtevah od strani nekaterih evropskih držav po samostojni u-darni sili NATO-ja, so na zasedanju v Ottavi soglasno sprejeli sklep o strateški reorganizaciji atlantskega pakta .glede jedrske obrambe. Z drugimi besedami povedano, ovrgli zamisel o ostvari-tvi večstranske jedrske sile v o-kviru NATO-ja, katero sta napovedala Kennedy in Macmillan v ba-hamskih razgovorih decembra lani, ter se odločili za ustanovitev tako zvane medzavezniške ali več-narodne jedrske sile. To pomeni, da NATO v slučaju potrebe ne bo razpolagal s svojim lastnim atomskim orožjem, ampak le s tistim, ki ga bodo organizaciji dale na razpolago posamezne države. V ta namen pridejo v poštev ameriške atomske podmornice »Polaris« in angleški bombniki tipa »Vulcan«. Na ta način bo pozneje lahko tudi Francija kaj nudila. Sklenili so nadalje, da bodo tudi ostali zavezniki imeli večjo besedo pri odločanju v zavezniških poveljstvih tako v Evropi kot v Ameriki. S to rešitvijo so zadovoljili predvsem Francijo, ki pri prejšnjem načrtu ni hotela sodelovati. Na ta način bodo atomske države ohranile svojo samostojno udarno atomsko silo. Pomoč, ki jo bodo nudile NATO-ju, bodo lahko vedno odtegnile nazaj. Tako so odpadle glavne zapreke, ki so slabile zahodno enotnost in zlasti še odnose med ZDA in Francijo. Brž po zasedanju sta se sestala francoski zunanji minister Couve de Murville in Dean Rusk. Iz Pariza pa prihajajo poročila, da bo general De Gaulle še letos obiskal Združene države. To pomeni, da se francosko-ameriški odnosi vračajo v normalno stanje. Po tem ni izključeno, da se bo predsednik Kennedy še prej sestal z De Gaullom že med svojim napovedanim obiskom v Evropi. Moro sestavlja novo vlado Predsednik republike Segni je mandat za sestavo nove vlade poveril tajniku KD Moru. O izbiri poslanca Mora so se predhodno sporazumeli vsi predstavniki sre-dinsko-levičarskih strank. Moro je medtem na delu. Posvetuje se z zastopniki ostalih strank o programu nove sredin-sko-levičarske vlade, ki bi jo morali od zunaj podpirati tudi socialisti. Vendar se slednji niso še dovolj jasno izrekli, pod kakšnimi pogoji so pripravljeni podpreti Morovo vlado. — Sodijo, da bo nova vlada sestavljena šele prihodnji teden. Predsednik republike Segni bo otvoril padovanski velesejem Predsednik republike Segni bo dne 31. maja otvoril 41. padovanski velesejem, ki letos sovpada s proslavami stoletnice sv. Antona. Na velikanskem sejmišču 110.000 kv. metrov bo razstavljalo svoje izdelke 3600 razstavljavcev iz 45 držav. Odgovor sv. očeta goriški mladini Na telegram, ki ga je slov. katol. mladina poslala sv. očetu z romanja na Barbani dne 19. maja, je iz Vatikana dospel naslednji odgovor: »Prejeli smo vdanostne pozdrave slov. katol. mladine iz goriške nadškofije. Sveti oče blagoslavlja njene voditelje in člane ter kliče božjo milost za goreče in zgledno krščansko življenje.« Kardinal Cicognani . Sedaj je na naši mladini, da željam sv. očeta sledi z res gorečim krščanskim življenjem, ki naj se kaže tudi v tem, da bo trdna stala v vrstah katoliških organizacij. Deželne volitve v jeseni? V odgovornih krogih menijo, tla se bodo vršile volitve v deželni zbor Furlanija-Julijska Benečija še bližnjo jesen. Tako že omenjajo možne datume 27. oktobra oz. 3. novembra. Sped. m abbon. postale - I Gruppo KRŠČANSKI NAUK Dolžnosti staršev in predstojnikov Ko je kralj Antioh preganjal Izraelce zaradi vere, je morala priti predenj tudi neka mati s sedmerimi sinovi. Kljub mukam ni noben sinov odpadel. — Zadnjemu, najmlajšemu, je prisegel Antioh, da ga bo napravil bogatega in srečnega, če odpade od očetne postave. Tedaj je dejala mati svojemu sinu: »Dete moje, ki sem te devet mesecev pod srcem nosila, ki sem te hranila in z mnogimi žrtvami vzgojila, prosim te, ozri se v nebo. Poglej zemljo in vse, kar je na njej, in pomisli: vse to in človeški rod je Bog iz nič ustvaril. Zato se ne boj krvnika. Sprejmi smrt, da te bom v večnem življenju s tvojimi brati spet videla.« (II. Makb 7) Tudi STARŠI so prejeli od Boga svete dolžnosti do otrok. Predvsem jih morajo ljubiti in skrbeti za njih časni in večni blagor. Morajo jih prehranjevati, oblačiti, skrbeti za njih zdravje in jih privajati k njim primernemu delu ter jim nuditi potrebno izobrazbo. Nadalje morajo za otroke moliti in jih z besedo in zgledom vzgajati h krščanskemu življenju. Skrbeti morajo tudi, da obiskujejo take šole, kjer bodo katoliško vzgojeni, in seveda tudi take zavode, ki bodo dopolnjevali krščansko vzgojo družine.— Ne smejo jih mehkužno razvajati in jim vsega dovoliti, kar otroci včasih v svoji nespameti hočejo imeti ali storiti. Morajo jih z ljubeznijo, a pravično in trdno voditi. Otrok se mora navaditi ubogati. 'Le tako raste v veselje staršev in v svojo korist. — Katoliški starši morajo svoje otroke varovati pred pogubnimi vplivi, posebno pred slabo druščino in pohujšljivimi igrami in čtivom. Pri izbiri poklica in pri izbiri zakonskega druga jim svetujejo, nimajo pa pravice jih siliti. PREDSTOJNIKI morajo v svojih podložnikih gledati človeka, ki je po božji podobi ustvarjen. Zato so dolžni biti do vseh nepristranski, pravični in človekoljubni. Varovati jih morajo dušnih in telesnih nevarnosti in jim pustiti, da prosto vršijo tudi druge dolžnosti, ki jih imajo izven poklica, zlasti jih navajati k službi božji. Oboji, starši in predstojniki, imajo zgled v nebeškem Očetu. Od njega se lahko učijo biti do otrok in podložnih pravični, ljubeznivi, mili in strogi. 50-letnica goriškega semenišča •"]§! ? ? ?fr- !l?lp z življenja Cerkv«|^LM Anglikanski nadškof soglasen s papežem Izredna obsodba vsake oblike rasne diskriminacije, ki jo vsebuje okrožnica Mir na zemlji, je bila predmet nadvse naklonjenih komentarjev anglikanskega nadškofa dr. Joosta de Blanka, ki deluje v Capetownu v Južni Afriki. Rasna diskriminacija, tako je dejal ta anglikanski verski poglavar, nd samo v nasprotju z evangelijem, marveč tudi z naravnim pravom. Vlade, ki ne spoštujejo človekovih pravic, tako je nadaljeval, ne izpolnjujejo svoje točne naloge in izgubljajo vsako pravno moč. Dr. Blank je zaključil takole: Papež Janez XXIII. je poudaril, da morajo vsi katoličani odklanjati in obsojati rasno diskriminacijo, in istega mnenja je tudi anglikanska cerkev. Socialna delavnost Cerkve v Ekvadorju Škofje v Ekvadorju so objavili pastirsko pismo, v katerem prikazujejo pobude, ki so jih izvedli za moralni in družbeni dvig življenjske ravni kmetskega sloja v deželi. Škofje poudarjajo potrebo po agrarni reformi, ki hi popravila krivice veleposestnikov, in žele, da bi poleg razdelitve zemlje podelili kmetom tudi drugo primemo pomoč socialnega, vzgojnega in verskega značaja in izdelali obširen načrt industrializacije, da bi dali delo presežku kmetijskega delavstva. Ob zaključku poudarjajo nedavno razdelitev' zemljišč, ki jo je izvedla škofijska kurija v Quito. Soekarno zagotavlja versko prostost V govoru, ki ga je imel v Merauke na Novi Gvineji, je indonezijski predsednik Soekarno izjavil, da so oblasti trdno odločene spoštovati versko svobodo prebivav-oev bivše Holandske Gvineje, ki jo je Indonezija s 1. januarjem prevzela v upravo. Zlasti katoliškim misijonarjem je Soekarno poudaril, da Indonezijce preveva ideal verske strpnosti. Tudi Židje odobravajo encikliko Mir na zemlji Rabin Marc Tannenbaum, član ameriškega judovskega odbora, je izrazil te dni svoje zadovoljstvo za okrožnico Mir na zemlji. Poziv, ki ga je izdal papež Janez XXIII., da bi končali tekmo z jedrskim oboroževanjem in osredotočili vse človeške energije v zgraditev svobodne svetovne 'skupnosti, ki bi temeljila na miru, svobodi in pravičnosti za vse, tako je trdil judovski verski poglavar, odgovarja duhu svetega pisma, ki vabi človeka, naj izbere življenje proti silam, ki ga vodijo v smrt. Judje, tako je zaključil rabin, vidijo v papeški listini uradno listino katoliške Cerkve o pravicah in svobodi vesti vseh ljudi. Koncilske komisije nadaljujejo z delom Koncilske komisije nadaljujejo s svojim obsežnim delom. V ponedeljek 13. t. m. se je sestalo tajništvo za zedinjenje kristjanov. Sej so se udeleževali vsi člani tajništva in izvedenci, med katerimi je tudi Slovenec msgr. dr. Janez Vodopivec. Z deli so zaključili 18. t. m. V sredo 15 t. m. je pričela z deli teološka komisija. V ponedeljek 20 t. m. so člani in izvedenci te komisije, skupno s člani in izvedenci komisije za laični apostolat, s katero oblikujejo mešano 'komisijo, nadaljevali s študijam in izdelavo novega osnutka o prisotnosti Cerkve v sodobnem svetu. V soboto 18. t. m. so se sestala na skupno sejo teološka komisija, komisija za disciplino zakramentov in tajništvo za zedinjenje kristjanov. Na seji so obravnavali probleme, ki so vsem skupni. Medtem so v smislu predpisov, ki jih je izdal sveti oče dne 6. decembra 1962 za ureditev del med prvim in drugim obdobjem koncila, poslali škofom prve osnutke, ki so jih izdelale posamezne komisije. Papež se zahvaljuje za pomoč Cerkvi v Južni Ameriki V posebnem pismu, ki ga je poslal kardinalu Cushingu, nadškofu iz Bostona in predsedniku ameriškega škofovskega odbora za Latinsko Ameriko, je sveti oče izrazil svojo globoko hvaležnost za delo, ki ga vrše severnoameriške škofije in redovne kongregacije, da bi pomagale latinskoameriški Cerkvi. Dejstvo, da se ta napor vrši z velikimi žrtvami, tako pravi papež, nas globoko gane. Dobro namreč vemo, da je osebje, ki je poslano v Latinsko Ameriko, potrebno tudi doma. Cesto puščate ob strani težke krajevne potrebe, samo da lahko nudite tako dragoceno pomoč latinskoameriški Cerkvi. Papež posebej poudarja plemenito delavnost pobožne družbe sv. Jakoba apostola, ki jo je ustanovil kardinal Cushing in ki je v kratkem času poslala in sedaj vzdržuje v Južni Ameriki 78 duhovnikov, polovico katerih je prišlo iz bostonske nadškofije. Papež dalje hvali odličen načrt ameriške hierarhije, zbirati prostovoljce, maže in žene, od katerih že mnogi vrše svoje skrito in plemenito delo v številnih latinsko ameriških škofijah. Ob zaključku papež priporoča še nadaljnji napor v tem po gledu, kajti vprašanje pomanjkanja duhovščine v Latinski Ameriki še daleč ni Tridentinski vesoljni cerkveni zbor je 1. 1563 določil, naj se po škofijah ustanovijo semenišča za vzgojo duhovnikov. Nekateri škofje, kot n. pr. milanski škof sv. Karel Boromejski, so takoj ustanovili semenišča, drugi pa so imeli pri tem velike težave od strani civilnih oblasti. Naša dežela je spadala pod oglejski Patriarhat, ki pa je bil z državno mejo razdeljen v dva dela. En del z Vidmom je bil pod beneško oblastjo, drugi z Oglejem in Gorico pod avstrijsko. Ker niso mogli patriarhi na naše ozemlje zaradi meje, so bile zato verske razmere pri nas zelo težke. Namestniki patriarha in pa-patriarh sam so se zelo tudili, da bi prišli do semenišča, in so res t. 1600 ustanovili semenišče v Vidmu, v Gorici na avstrijski strani pa to ni še bilo mogoče. Leta 1615 je cesar Ferdinand poklical v Gorico očete jezuite. Ti so odprli zavod in šolo za fante. Poleg te šole so ustanovili semenišče za revne fante, ki jih je bilo spočetka le 12. To semenišče je bilo nekak zametek poznejšega deškega semenišča, ki ga je odprl nadškof Gollmayer leta 1858. To semenišče je bilo najprej v semenski ulici nasproti cerkve sv. Karla, pozneje v sedanji ulici XX. septembra in pozneje še v tedanji ulici Favetti. Gojenci so bili v zavodu, hodili pa so v mesto v državne šole, ker ni bilo še mogoče, da bi imeli notranje šote. Od leta 1892-95 je vodil to semenišče poznejši škof dr. Anton Mahnič in še pozneje dr. Josip Srebrnič, sedanji škof na Krku. Želja po novi stavbi za deško semenišče je bila živa v vseh naslednikih nadškofa Gollmaverja. Kard. Missia je kupil zanj zemljišče, nadškof Franc Borgia Sedej pa je to željo uresničil in zgradil mogočno stavbo sedanjega semenišča po načrtih benediktinca p. VJemerja. Dne 30. novembra 1908 so blagoslovili temeljni kamen. Skozi štiri teta so ga zidali ter ga blagoslovili na rožnovensko nedeljo 6. oktobra 1912. Otvoritev je bila nadvse slovesna. Prišli so zastopniki vseh oblasti in nadškof Sedej je v spremstvu tržaškega škofa Karlina in graškega opata blagoslcnnl poslopje in nato imel pcmtifikalno mašo v kapeli, posvečeni Brezmadežni. Kmalu nato je poslopje sprejelo gojence, ki so jih vodili očetje jezuitje, gimnazijo pa so obiskovali zunanjo (slovensko, italijansko ali nemško). Ob začetku prve svetovne vojne je moralo semenišče prekiniti z delom, ki ga je zopet začelo leta 1923. Leta 1924-25 je začelo z notranjo gimnazijo in l. 1928 je prosvetno ministrstvo priznalo semenišče in šolo ter priznalo odvisnost obeh le od cerkvene oblasti. Do druge svetovne vojne je malo semenišče zopet vzgajalo fante za duhovniški poklic, med vojno pa je bito spremenjeno v vojaško bolnico. Leta 1945 je znova začelo z delovanjem Pogled na mogočno stavbo goriškega semenišča in je pod nadškofoma Margottijem in Am-brosijem postalo nadškofijsko semenišče, to se pravi deško semenišče in bogoslovno semenišče skupaj. V petdesetih letih obstoja je dalo naši nadškofiji 230 duhovnikov, ki so raztreseni po Goriškem tu in onstran meje. Tudi sedanji nadškof mu posveča veliko časa in skrbi in Bog daj, da bi bilo še naprej kot v preteklosti dom, iz katerega bodo izhajali dobri dušni pastirji za nadškofijo. Mnogo naših duhovnikov je v teh petdesetih letih izšlo iz tega semenišča. Naj zgraditelj semenišča nadškof Franc. B. Sedej, ki počiva za Marijinim oltarjem na Sveti gori, izprosi pri Bogu novih duhovnikov tudi naši manjšini na Goriškem! Zdravstveno stanje sv. očetajaneza XXIII Na Vnebohod se je sv. oče Janez XXIII. zadnjič prikazal v javnosti, ko je opoldne z množico na trgu sv. Petra zmolil angelovo češčenje in podelil svoj blagoslov. Toda še isti dan so prišle tudi vesti, da z zdravjem sv. očeta nekaj ni prav. Ker je za naslednje dni javil, da se bo umaknil v tihoto zato, da se v zbranosti in molitvi pripravi na binkoštni praznik in na prihod Sv. Duha, se sprva ljudje niso preveč vznemirjali, ker ga nikjer več ni bilo videti in ker nikogar več ni sprejel. Toda že v nedeljo je prišla vest, da je sv. oče zopet resno obolel in da sta v Vatikan prišla zdravnika specialista prof. Gasbarrini in prof. Mizzoni. V ponedeljek so bile novice posebno zaskrbljene, češ da so sv. očetu dali več transfuzij krvi in mu ukazali popoln počitek. V torek so nas časopisi in radio nekoliko pomirili z izjavami, da se je sv. očetu nekoliko obrnilo na boljše. Še vedno pa da nikogar ne sprejema in da so zdravniki vedno v Vatikanu. javil, da gre za močno anemijo in za bo lečine v trebuhu. Po vsem svetu so začeli z molitvami za zdravje sv. očeta Janeza XXIII. Obisk predsednika Kennedyja v Vatikanu so že odpovedali, ker ni upati, da bi do druge polovice junija sv. oče toliko okreval, da bi mogel sprejeti visokega državnika. Bolezen je torej zelo resna in moliti je treba, naj nam Bog še nadalje ohrani tako priljubljenega poglavarja sv. Cerkve. L’Osservatore Romano je v ponedeljek iliiiilllllllliilililillllllllliiiiiiliilililillillllilllllilliniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllllillllllliiiilliilltllllllllllllliiiilMiiiiillllllllillllMlIiiiiiiOiuiillllllilllli IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI Letošnja slovenska srečanja v Evropi Slovenski izseljenci v evropskih državah bodo imeli tudi letos več srečanj. Vsa bodo v znamenju 1100-letniee prihoda slo vansk