MarmnU Cena 1 Din Leto IV. (XI.), Štev. 82 Maribor, četrtek 10. aprila 1930 JUTRA?* Izhaja razun nedelja in praznikov vaak dan ob 16. uri RtCua pri poMn.m £«k. tm. v Ljubljani it, 11.409 V»1|« mM.bno pr.j.Tit. » upr»ri ali po poiti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din Tet •fon: Uradu. 2440 Uprava 2456 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova ceeta 4Lt3 Oglasi po tarifu Oglasa aprajama tudi oglaanl oddelsk .Jutra" v Ljubljani, Praiemova ulici it.4 Zadnja pot poglavarja srbska cerkve VELIČ \STEN POGREB PATRIJAR HA DIMITRIJA V BEOGRABU. -PREVOZ TRUPLA V RAKOVICO. Londonska konferenca glede pomorske razorožitve se bliža svojemu koncu. Bila je to ena najtežjih In najbolj kompliciranih konferenc, kar se jih je sestalo izza mirovne konference. Pričela se je že 21. januarja 1.1. in v javnost so prihajale stalno zdaj optimistične zdaj pesimistične vesti. Danes sporazum — jutri že zopet razid — vse to je dan za dnem viselo v zraku. Stalno nasprotujoči si glasovi. Vendar se je položaj na konferenci vedno bolj kristaliziral v pravcu vsaj delnega uspeha, vedno znova se je iskala formula, da se doseže vsaj nekaj. Govorilo se je nekaj časa o sporazumu petero pomorskih velesil, ki pa se je razbil ob nasprotju stališč Francije in Italije. Italija je zahtevala popolno pariteto svoje mornarice s francosko, zahteva, ki pomeni povečanje in ne zmanjšanje italijanske mornarice, katera je danes znatno manjša od francoske. Za Francijo je ta zahteva naravno nesprejemljiva, že z ozirom na njen zemljepisni položaj ob dveh morjih, radi zvez s kolonijami itd. Na drugi strani pa Anglija ni mogla sprejeti francoskega predloga, naj se obenem z redukcijo mornarice ustvarijo nove varnostne garancije. Ne more se — pravi Francija — govoriti o zmanjšanju mornarice, dokler niso najdena druga sredstva za zavarovanje pred napadom. Francosko zahtevo pa je odbila nele Italija, ker bi s tem niena zahteva po pariteti izgubila svojo vrednost, tudi Anglija je ni mogla sprejeti. Položaj je bil vsled tega tak: Amerika »ploh odbija vsakršno misel na kakšne obveze, ki bi jo potegnile v evropske spore, hoče pa pariteto z Veliko Britanijo in sporazum z Japonsko. Tudi Britaniji bi zadostoval trajni sporazum Anglije, Amerike in Japana, vendar ne more izgubiti iz vidika interesa za položaj, ki bi po trojnem sporazumu nastal v Evropi. Zato čujemo, da je pač že trojni sporazum perfekten, vendar se dela naprej na sporazumu med Francijo in Anglijo na eni in Francijo ter Italijo na drugi strani. Zakaj tekmovanje v gradnji brodovja med Francijo in Italijo bi pomenilo nevarnost za britansko načelo, da dve najmočnejši evropski mornarici ne smeta biti močnejši nego je britanska. Zato Je sporazum med Francijo in Italijo v interesu Anglije. Ker pa je sporazum padel v vodo, se sedaj išče način, kako preprečiti to tekmovanje, ki bi nastalo, če bi Franclja in Italija ostali iz-ven sporazuma o omejitvi mornaric, ki so ga sklenile Anglija, Amerika in Japan. Išče se formula, da se rezervira Franciji in Italiji možnost za pristop k temu sporazumu. Formula bi obstojala v tem. da se najde možnost za poznejši sporazum Francije in Italije, ki bi se pa sedaj zavezali, da ne bota tekom prihodnjih let povečali svojih mornaric. To je pa Predmet tehničnih pogajanj, ki se bodo nadaljeval« med strokovnjaki, dočim se bodo pogajanja o politični strani problema prekinila, ker ni več upanja, da bi dala pozitiven rezultat. Londonska konferenca se bliža svojemu koncu. Ker je ameriška delegacija dosegla sporazum z Japonsko, dočim je BEOGRAD, 10. aprila. Z vsemi svečanostmi, k! jih more biti deležen cerkveni poglavar, se je vršil davi po greb srbskega patrijarha Dimitrija. Od pogreba blagopokojnega kralja ve likega Osvoboditelja Beograd še n! videi tako veličastnega pogreba. Od vseh strani so prihajali nabito polni vlaki naroda, ki je hotel spremiti patrijarha na zadnji poti. Nekaj minut pred 9. uro so prispeli Njen. Vel. kralj s kraljico, princ Pavel in princesa Olga v saborno cerkev, kjer so že bili zbrani vsi ministri, diplomatski zbor, generaliteta in za stopniki državnih oblasti. Po slovesni žalni liturgiji, ki jo je celebrlralo 22 metropolitov in škofov in 71 višjih svečenikov, le ime! črnogorski metropolit dr. Dožič pretresljiv spominski govor, v katerem se je poslovil od patrijarha imenom pravoslavne cerkve. Za vlado je govoril minister pravde in ver dr. Srskič, nakar so prenesli člani vlade krsto do cerkvenega vhoda. Od tam so jo prenesli metropoliti na čisto navaden spedlterski voz, kakor si je želel pokojnik že za časa svo jega življenja. Pred Vosnesensko cerkvijo se je poslovil od pokojnika še beograjski podžupan, dr. Stoiadino-vič, nakar so uradni žalni gostje zasedli avtomobile, narod pa brezplačno pripravljeni vlak, ki je kreni! potem v Rakovico, kjer bo položen prvi srbsko-pravoslavni patrljarh po obnovitvi stare patrijarhije, na tamkajšnjem samostanskem vrtu k večnemu počitku. Klubi v občinskih odborih nedopustni VAŽNA ODLOČITEV NOTRANJEGA MINISTRA. — PREPOVED HRIBARJEVEGA KLUBA V LJUBLJANSKEM OBČINSKEM SVETU. Strašni roji kobilic u Egiptu KAIRO, 10. aprila. Velikanski roji kobilic, ki se pomikajo iz Palestine proti Egiptu, groze deželo bolj opustošiti kakor kaka povodenj. Transjordanijo so kobilice že skoro uničile, sedaj pa so dosegle že Kairo. Celi oblaki kobilic se spuste nenadoma na tla in pokrijejo zemljo pol metra na debelo. V dveh urah je po travnikih in poljih uničeno prav vse, oglodana vsa drevesa in trava s koreninami vred. Vsi bombažni nasadi so o-pustošeni. Promet je ustavljen. Tudi ljudje niso varni pred kobilicami. Egiptska vlada je dovolila 70.000 funtov za uničevanje te nadloge, vendar pa je vsako delo zaman, ker prihajajo vedno novi roji, ki se dvignejo šele potem, ko jim zmanjka hrane. 6milijonou nouih automoDilou WASHINGTON, 10. aprila. Po poročilu trgovinskega ministrstva je svetovna produkcija avtomobilov 1, 1929. narasla za 85.000 na 6 milijonov 300.000 vozov. Od teh izdelajo Zedinjene države same 5 in pol milijona vozov, okrog 700.000 vozov pa ostale države. BEOGRAD, 10. aprila. Z ozirom na poročilo, da je skupina IS ljubljanskih svetnikov pod vodstvom Ivana Hribarja in dr. Ravniharja osnovala svoj »Gospodarski klub v ljubljanskem občinskem svetu« in da so se v odgovor nato tudi ostali občinski svetniki, 32 po številu, združili v »Delovni gospodarski klub«, je notranje ministrstvo načelno odločilo, da so take grupacije nedopustne in da zato tudi obeh klubov v ljubljanskem občinskem svetu ne more vzeti na znanje. » * Ivan Hribar in tovariši so, kakor znano, po sprejetju ljubljanskega občinskega proračuna osnovali v okrilju občinskega sveta svoj poseben klub pod nazivom »Gospodarski klub občinskih zastopnikov«, ki naj »kontrolira občinsko gospodarstvo, skrbi za štedenje v občini in se zavzema za gospodarske občinske zadeve«. Večina občinskega sveta pa se je v obrambo proti nameravani ofenzivi Iv. Hribarja in tovarišev združila nato v »Delovni gospodarski klub« in to edino v želji in stremljenju, da omogočijo tudi v bodoče redno in stvarno delo občinske- ga sveta. Korak g. Hribarja in tovarišev je predstavljal vsekakor reparacijo, ki nikakor ni bila v skladu z intencijami današnjega režima. Državna oblast je zato — edino pravilno — tudi odklonila priznanje tega kluba, s čemer pa se obenem razide tudi »Delovni gospodarski klub«. Umirajoča londonska konferenca LONDON, 10. aprila. Briand in Mac-donald sta imela včeraj novo konferenco, ki pa položaja ni Čisto nič izpremeni-la. Možnost sklenitve pogodbe 5 velevla-sti se je izjalovila. Tako Francozi kakor tudi Italijani namreč vztrajajo pri prvotnih zahtevah. Italija hoče pariteto s francoskim brodovjem, kar pa francoska delegacija slepkoprej odklanja. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, je Italija vrh tega popolnoma izolirana. Uradna objava konference, da se je sklenitev pogodbe 5 velevlasti končno izjalovila, izide danes popoldne. z Veliko Britanijo bil sporazum dosežen že povodom Macdonaldovega obiska v Ameriki lansko jesen, nima več Interesa za svojo navzočnost v Londonu m je najavila svoj odhod za 22. tm. T tidi italijanski delegat Grandi je od Mussolinija že dobil nalog, naj se pripravi na povratek. * * Današnje najnovejše poročilo iz Londona pravi, da sl Briand še vedno prizadeva, da bi prišlo do sporazuma med vsemi petimi pomorskimi velesilami, torej tudi s Francijo in Italijo. V tem slučaju bi se morala Italija zavezati, da opusti vsako povečanje svoje mornarice v letih 1931 do 1936. To poročilo, ki je izšlo po včerajšnjem sestanku med Mac-donaldom in Briandom, je vzbudilo v svetu znatno pozornost, ker je to nrvič, da se govori z možnosti sporazuma med vsemi petimi delegacijami. Obenem se tudi poroča o možnosti sporazuma glede velikosti in tonaže podmornic. Briand je po sestanku z Macdonaldotn izjavil, da še ni izgubil nade, da se doseže dogovor, ki bo zadovoljil tudi francoske jamstvene zahteve. Tudi je zanimiva vest, da je Grandi dobil iz Rima nove instrukcije, ki ga pooblaščajo za nejcate-re koncesije, kar bi odstranilo težkoče v vprašanju paritete italijanske mornarice s francosko. Nekaj verjetnosti je torej, da bo konferenca vendarle končala vsaj z delnim uspehom, ki bo v skladu s Kellogovo pogodbo in s paktom Društva narodov. Jasno pa je že danes, da o razorožitvi na morju ni več govora, api-pak gre samo za sporazum o tempm razdelitvi in obsegu nadaljnega oboroževanja na morju. mariborsko glečališče REPERTOAR. Četrtek, 10. aprila ob 20. uri »Rigoletto«, ab. A. Gostovanje ge Tinke Wesel-Polla. Petek, 11. aprila. Zaprto. Sobota, 12. aprila ob 20. uri »Ansambelski plesni večer Erne Kovačeve«. Dramske cene. Nedelja, 13. aprila ob 15. uri »Grob neznanega vojaka«. Gostovanje ljubljanske Svobode. — Ob 20. uri »Herman Celjski«. Kuponi. Pondeljek, 14. aprila ob 20. uri »Francoski večer«. Ptujsko gledališče. Petek, 11. aprila ob 20. url »Herman Celjski«. Gostovanje Mariborčanov. Gostovanje Delavskega odra »Svobode« Iz Ljubljane v mariborskem gledališču. V nedeljo, dne 13. aprila ob 15. (3. pop.) gostuje v našem gledališču Delavski oder Svobode iz Ljubljane. Vprizorila se bo »Balada o vojni in ljubezni«, ki jo je po Rayanalovi drami »Grob neznanega junaka« priredil pisatelj Bratko Krefl, ki nastopi sam v glavni vlogi. Žaloigra je posvečena spominu vseh tistih, ki so padli v svetovni vojni. Dejanje spremljajo za zastori muzikalne improvizacije, ki jih bo izvajal glasbenik prof. Rančiga]. Vsebina: I. dejanje: Brzojavka; II. dej.: Napitnica padlim vojakom; III. dej.: Poročna postelja; IV. dej.: Vojakovo slovo pred smrtjo. Ker je predstava namenjena predvsem delavstvu, so cene močno znižane (12—2 Din). Vstopnice se dobe v knjižnici Delavske zbornice in pa pred predstavo pri gledališki blagajni. Prot! zamudam vlakov radi poljubov. Ravnateljstvo neke amerikanske železnice je izdalo odlok, s katerim naproša potnike, naj pred odhodom vlakov po možnosti skrajšajo svoje nežnosti v objemanju, poljubljanju itd. Poljubljama ni konca, uradniki so tudi ljudje in so obzirni, vlakovodje zadovoljno mežikajo na peron, in posledica so — zamude vlakov. V Avstriji so na nekaterih malih progah že poprej uvedli prepoved cmokanja na kolodvorih in kazni za one, ki bi s tem povzročili zamude vlakov. Mariborski in dnevni drnhii Umor oieta in dta uboja pred okrožnim sodiščem MARTIN HORVAT OBSOJEN NA 12 LET IN 2 MESECA TEŽKE JEČE. — UBOJ V SPODNJI POLJSKAVI. _ ODGODENA RAZPRAVA PROTI JOŽEFU ŽABČIČU. Včeraj dopoldne se je pred velikim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča nadaljevala dne 27. februarja t. 1. prekinjena razprava proti Martinu Horvatu iz Gornje Pristave pri Ptuju, ki je bil obtožen, da je dne 3. septembra lanskega leta zavratno umoril spečega očeta Antona Horvata in ga nato zavlekel na njivo v koruzo, da bi sled zakril. Prva razprava proti njemu se je vršila že ob koncu lanskega leta pred poroto, bila pa je preložena zaradi soobtoženca Janeza Fiderška, ki je med preiskavo zbolel na zaporni psihozi in popolnoma propadel. Zdravniško izvedeniško mnenje se je sicer glasilo, da Fideršek in toliko bolan, da se razprava ne bi mogla vršiti, ponovna razprava pred velikim senatom dne 27. februarja letos pa je pokazala, da je duševno popolnoma odsoten. Oddan je bil radi tega v umobolnico na Studenec pri Ljubljani, Horvat pa je prišel sam pred senat in je dejanje prizna!. Z ozirom na to, da še ni polnoleten, je bil obsojen na 12 let In 2 meseca težke ječe. Na 12 let zaradi umora očeta, na 2 meseca pa zaradi tavine žita in raznega orodja. * Za Horvatom je prišel pred mali senat 261etni, v Spodnji Polskavi živeči delavec Jakob Dolničar, osumljen, da je dne 22. septembra v sovražnem namenu udaril Rudolfa Faleža s teležnikom po glavi, in s tem posredno povzročil njegovo smrt. Dogodek sam se je razvil takole: Pokojni Rudolf Falež je imel z osumljenčevo sestro dvojčke in jo je večkrat obiskal. 'Pako je prišel k njej tudi zvečer dne 22. septembra, in sicer v spremstvu svojega brata Jerneja, ter našel doma osumljenca Jakoba, ki pa se je z Jernejem kmalu odstranil iti odšel v Ziherlovo gostilno. Rudolf Falež, ki je bil že takrat precej vinjen, je ostal s svojo nevesto in njeno materjo sam, a se je naposled ž njima sprl in odšel tudi v gostilno, kjer se je zopet sestal z bratom Jernejem in 'Jakobom Dolničarjem. Zaradi sestre je pa med osumljencem in njim kmalu prišlo do prepira in tudi dejanskega spopada. Ta prepir in spopad je zaenkrat sicer srečno končal, dal pa je najbrž le povod do poznejšega usodnega dogodka. Ko so se o polnoči fantje napotili iz gostilne, je pokojni Falež, ker je bil ta- Hcrman Celjski V nasprotju z Župančičevo »Veroniko Deseniško«, ki je lirično prefinjena igra, je Novačanov »Herman Celjski« delo prometejsko močne dramatike. V njem je dobila svoj najvišji izraz epična duhovnost, ki je bistvena psihološka poteza štajerskega slovenstva v lepem slovstvu. Zato je »Hermanu Celjskemu« že po samem notranjem bistvu zagotovljen uspeh v vsakem gledališču, in doživel ga je v torek tudi v našem. Doživel tudi igralsko tako močno, kakor skoraj nismo pričakovali. Če odštejemo nekatere malenkosti, je bil to eden naših največjih umetniških viškov, to pa po režiji, inscenaciji. igri poedincev in soigri celote. Režiji sami bi mogli očitati samo dvoje, troje pogrešk v detajlih in pa v zunanji opremi. Tako je n. pr. zgodovinsko popolnoma pogrešeno, da nosi poslanik kralja Tvrdka turško obleko, ko 1. 1426 Turkov v Bosni še ni bilo. Pripadala je istemu kulturnemu območju kakor vsa ostala srednja in tudi zapadua Evropa, zato so plemenitniki nosili enaka oblačila v Bosni kakor v Celju ali kje drugje. Pri ponovitvah se mora to zaradi harmonije celote na vsak način popraviti. Prav tako tudi pater Melhijor 1. 1426. ni mogel nosljati, ker je tobak za nosljanje šele iznajdba poznejših časov. Vse to pa so malenkosti, ki se zlahka popravijo. :CIjub moči celote pa sloni vse dogajanje na Hermanu samem in njegovi jekleni volji, ki je spiritus movens vsega dogajanja. G. VI. Skrbinšek ga je oživel notranje in zunanje izredno močno m ustvaril kreacijo, h kateri mu moremo ko pijan, da ni mogel hoditi, sedel pred vrati na stopnice in zaspal, Dolničar je pa šel domov, kjer je od sestre in matere zvedel za prepir z ženinom. Razburjen in razsrjen zaradi Faleževega postopanja, se je takoj zopet vrnil k gostilni, našel tam še vedno spečega Rudolfa Faleža ter ga s teležnikom dvakrat udaril, in sicer enkrat po glavi in enkrat po roki, na kar je pobegnil in se skril. Težko ranjenega Faleža so naslednjega dne zjutraj prepeljali v bolnišnico v Maribor, kjer je bil operiran in kmalu potem tudi kot ozdravljen odpuščen. Zdrav pa ni bil, ker je navideznemu olajšanju kmalu sledilo novo 'obolenje in dne 11. novembra je moral ponovno v bolnišnico, kjer je naslednjega dne umrl. Zdravniški pregled je ugotovil, da mu je bila s prvim udarcem zdrobljena lobanja na desni strani čela, z drugim pa prelomljena leva nadleht. Smrt je nastopila zaradi infekcije in tvorov v možganih, ki so ji sledili. Napadalca in njegovega dejanja prav za prav nihče ni videl, le pokojni je takoj po napadu izjavil, da je bil krivec Jakob Dolničar, dva fanta, ki sta se nahajala v bližini, pa sta trdila, da se jima je le zdelo, da sta v onem, ki je po dejanju bežal, spoznala osumljenca. Osumljeni je zaradi tega že od vsega začetka dejanje tajil in ostal pri tem tudi pri glavni razpravi, kjer ga je ex offo branil odvetnik dr. Irgolič. Vendar pa je sodišče prišlo do prepričanja, da je Jakob Dolničar uboja Rudolfa Faleža kriv in ga je zaradi tega obsodilo na 2 in pol leta težke ječe, na povračilo bolniških in pogrebnih stroškov ter plačilo taks. Kot tretji je stal pred trojico sodnikov 231etni kmečki delavec Jožef Žabčič iz Velike Polane v Prekmurju, osumljen, da je dne 26. decembra lanskega leta v Veliki Polani s kolom napadel Štefana Jaklina ter ga ubil. Na predlog zagovornika, odvetnika dr. Rapotca in državnega tožitelja dr. Hojnika je pa bila razprava prekinjena, da se pozovejo in zaslišijo tudi še priče, ki bi ga lahko razbremenile, odnosno bolje pojasnile potek dogodka. Osumljeni Žabčič se zagovarja s silobranom, dejanje pa v ostalem priznava. le čestitati. Drugi, umetniško najpopolnejši lik, je ustvarila gdč. Kraljeva v Veroniki. Pokazala se nam je, posebno v dramatično silnem tretjem dejanju, celo v docela novi formi ter izoblikovala nepozabno sceno. Prav tako pa je gdč. Starčeva močno dojela notranji lik kraljice Barbare, po krvi in bistvu prave Celjanke. Enej Silvij Piccolomini, ta čuv-stveni italijanski kaplan, je našel v g. Blažu globoko umevajočega interpreta, da je postal njegova najboljša kreacija na našem odru. Docela svojski in umetniško pristen je bil klasični lik patra Mei-hijorja g. Daneša, dramatično močan Friderik g. Groma, posrečen Aron Salo-bir g. Harastoviča, ki je razgibal tudi spočetka malce patetično židovsko sceno v prvem dejanju. Kakor poosebljena eksekutiva Hermanove jeklene volje je bil Jošt Soteški g. Pavla Koviča; enoten in dosleden od začetka do konca. Šibkejši je bil Herman mlajši g. Nakrsta, čeprav je v nekaterih detajlih segel više; premalo dostojanstven poslanik kralja Tvrdka g. Tovornika; premalo notranje utemeljen, posebno v četrtem dejanju, pa vitez Herič g. Rasbergerja. Ga Savinova je kot Blažena dobro pogodila zunanji odraz značaja; močno je upodobila ga Zakrajškova jetničarko, posrečen je pa bil tudi lik nemega hlapca g. Furljana. Vsa predstava je bila harmonična in se je povsod odražala enotnost zasnove režiserja g. Jožka Koviča. Navzoči avtor je bil od napolnjenega gledališča navdušeno pozdravljen in je po tretjem dejanju prejel lovorov venec. —r. Gospodinjsko-nadaljevalna šola v Krčevini se je v nedeljo 6. tm. zaključila na res slavnosten način. Voditeljica te šole je bila v tekočem šol. letu že v drugič učiteljica ga Anka Mešiček, kot pomožni učni moči pa sta sodelovala ga Kotnikova in g. katehet. Šolo jeposečala redno 18 deklet, največ iz domačega šol. okoliša, nekaj pa jih je bilo iz okolice. Bile so to deklice ponajveč iz nižjih slojev: iz delavskih, viničarskih in kmetskih obitelji. Pouk se je vršil ob nedeljah od 8. do 16. ure, ker so bila dekleta ob delavnikih zaposlena pri raznih opravilih doma in celo v tovarnah. Upoštevati se mora dejstvo, da se je ga voditeljica, delavna ves teden v svojem razredu in pri številni lastni družini, ob nedeljah brez odmora na požrtvovalen način posvečala dobri stvari. — Zaključitev se je izvršila po določenem sporedu. Od 10.— 14. ure je bila vsakomur na vpogled prav lepa razstava raznih šivalnih in kuhinjskih izdelkov; ogledalo si jo je mnogo domačih, mestnih in okoliških poset-nikov, ki so izražali zadovoljstvo in priznanje. Nekaterim gospodinjam je vrlo ugajal napis na kuhinjskem prtu: »Ljubi moj mož, — da boš vedel: za mal’ denarja bodeš slabo jedel!« — Popoldne so razstavo posetili: odposlanec kr. banske uprave, referent g. Krošl, srezki šolski nadzornik g. Tomažič, nadaljevalno-šol-ski odbor in starši deklet, ki so obiskovala gospodinjsko-nadaljevalno šolo. V prisotnosti navedenih se je vršila ob 14. uri v sobi I. razreda zaključna slavnost. Gospa voditeljica je podala najprej zanimivo poročilo o poteku pouka ter se zahvalila bivšemu oblastnemu komisari-jatu in krajevnemu odboru za naklonjenost, obenem pa se priporočila kr. banski upravi ter krajevnim činiteljem, naj tudi v bodoče podpirajo to za širše ljudske sloje tako pomembno inštitucijo. Nato je izprašala dekleta iz obdelane učne tvarine o gospodinjstvu, živilih, prehrani, iz nauka o človeškem telesu, o zdravstvu, negi dojenčkov itd., pri čemer se je izkazalo, da so si dekleta praktične nauke in napotke prav dobro prilastila. Ga voditeljica je umeia ta izpit zaokrožiti v prav prijetno obliko strnjenega pouka, ki so ga ljubko oživljale umestno vpletene pesmi o predici, pericah in dr., D ne* — četrtek SPESlJALNi KONCERT kapaBe WoiJjstbai V potek, dna 11. — kabaretni večer V VELIKI KAVARNI zaključila pa drž. himna »Bože pravde«. Po izpitu je govoril g. referent Krošl o velikem pomenu gospodinjsko-nadalje-valnih šol za bodoče žene, za obitelji in občino. Razumne, dobre in štedljive gospodinje so najboljši poroki za zadovoljnost, zdravje in srečo v posameznih domovih in vsej soseski. Zadnja točka slavnostnega sporeda je bila razdelitev frekvenčnih (obiskovalnih) izpričeval. Gojenke so vsem prisotnim pripravile in aranžirale v posebni sobi prijetno zakusko, pri kateri se je sprožilo več bodrilni!! in priznalnih govorov ter napitnic, dočim so dekleta ob zvoku citer in kitare razveseljevale goste z mičnimi narodnimi pesmimi. Uspehi gospodinj-sko-nada!jevalne šole so v čast ge voditeljici ter dokaz, kako se je z vso najboljšo voljo in ljubeznijo posvetila svoji vzvišeni nalogi. Naša želja je, da naj se gospodinjsko-nadaljevalna šola otvori tudi prihodnjo jesen, takisto zopet kmet-sko-nadaljevalna šola za fante; kr. banska uprava ter lokalni činitelji pa naj skrbe tudi v bodoče za dovoljno podporo teh šol. Da se ne dela nikomur krivica. Naprošeni smo za objavo sledeče ugotovitve k vlomu pri g. Valjaku (kino Union), katereg aje osumljen med drugimi tudi brezposelni Franc Jarčič: »Re-vident lokalnih železnic v Inomostu, Franc Jarčič, mizarski pomočnik pri g. Sajku v Novi vasi pri Mariboru, Franc Jarčič in mehanik-vajenec Franc Jarčič v Bolzanu v Italiji, ki so vsi rojeni in pristojni v Kamnico pri Mariboru, niso identični niti v sorodstvu z osumljenim Francetom Jarčičem. Ljudska univerza v Mariboru. Jutri ob 8. zvečer v Apolo-kinu kor-cert na prvovrstnih gramofonskih pic -ščah. Prvič v Mariboru znameniti spe' i iz zvočnih filmov '>Sonny boy«« »Pogai -ska ljubezen«, »Tebe sem ljubil«, »Žeii.i na mesecu«. Nadalje je v programu: fantazija iz Onjegina, znameniti spev 'z Puccini-jeve opere »Deklica iz zlatega zapada«, čelo-solo najznamenitejšega čelista Casals-a »Moment musical« Schuberta in spevi iz Lebarjeve operete »Dežela smeha«. Električni gramofon stavi na razpolago tvrdka Perc v Mariboru. V pondeljek 14. aprila predava na podlagi skioptičnih slik univ. prof. dr. L. Bujas iz Zagreba o okultizmu in znanosti. Zanimivo predavanje o fotografiji. V pondeljek 14. tm. priredi Zimskošportni odsek SPD ob 20. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke zanimivo poučno Perutz-fotopredavanje za fotoamaterje o predmetu »Kako in kaj fotografiramo« in o osvetljenju in razvijanju fotografične ortohromatske plošče. Predavanje bo prav poučno za vse, ki se pečajo s fotografskim športom, bodisi kot začetniki, bodisi kot že izurjeni amaterji v fotografiranju. Ker bo predavatelj, znani alpinist in fotoamater g. Koranek pri tej priliki predvajal okoli 200 diapozitivov s strokovnimi in krasnimi pokrajinskimi posnetki, bo predavanje zanimalo tudi vse ostale planince in ljubitelje narave. Vstop prost! Vlom v Pragerskem. V noči od 8. na 9. tm. so vlomili doslej še neizsledeni storilci v trgovino Fr. Pernačiča v Pragerskem. Izdrli so na oknu v ozadju železne križe ter prišli s’ ' okno v trgovino, odkoder so odnesi liaznega blaga, veliko nogavic, klobas, oblek in nekaj denarja, vsega sku-kaj za čez 20.000 Din. Včeraj dopoldne je bila obveščena mariborska pojicija ter je odšel na lice mesta detektiv g. Gro-bin s policijskim psom, ki pa Ji vslod zakasnelosti prijave in izhojenosft fere-na kmalu izgubil sled. Domače orožni-štvo vrši nadaljnjo preiskavo. Žigosanje debelinskih mer. V smislu razpisa kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani se pozivajo lastniki debelinskih mer (merske klupe), da predložijo vse pred letoni 1928 žigosane debelinske mere pristojni kontroli mer in dragocenih kovin v uradni preizkus in žigosanje ineroizkusnemu uradu v Mariboru, Frančiškanska ul. 11. Krajevni odbor Rdečega križa v Krčevini priredi prihodnje dni zbirko prostovoli* nih prispevkov v prid nesrečnikom v južni Franciji, ki jih je zasegla katastrofalna poplava. Ker so bili Francozi v svetovni vojni in so tudi dandanes najboljši prijatelji naše države, ker tamo-šnji Rdeči križ o prilikah elementanrh nesreč pošilja v našo državo kar najiz-datnejšo pomoč, zato je naša častna dolžnost, da jim vračamo ljubav za' Iju-bav, milo za drago. Obračamo se do vseh naših plemenito čutečih in držav-no-zavednih občanov s prošnjo, naj po možnosti darujejo v omiljenje velike bede v prizadetih krajih poplavljene južne Francije. Nabrane prispevke bo krajevni odbor Rdečega križa po županu izročil srezkemu načelniku. Tombola Slov. ženskega društva v Ma* riboru. Ponovno opozarjamo, da se bo vršila tombola Slov. ženskega društva v nedeljo, dne 13. tm. in prosimo občinstvo, da pridno posega po tombolskih kartah. Večer »Jadranske Straže«. Jutri, v petek 11. tm. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma letni občni zbor mestnega odbora »Jadranske Straže«. Sledi zanimivo predavanje g. dr. V. Rapotca o naši trgovski mornarici. Večer je pri pogrnjenih mizah. Sodeluje pevski zbor »Jadrana«. Dolžnost je tudi nas planinskih Slovencev, da vsaj cti večer posvetimo našemu mornarstvu in pomenu našega morja. Vabljeni vsi! Društvo »Jadran« . se udeleži obč. zbora mestnega odboru »Jadranske Straže«, ki se bo vršil jutri 11. tm. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Sodeluje pevski zbor. Vabljeni vsi člani in članice! 1062 Boj s kraljem TRAGEDIJA V VIŠINI 5.000 METROV. GA STRMOGLAV Na grebenih južnoameriških Andov, v višini 3.000—5.000 m, daleč od človeških naselbin, kraljuje mogočni kondor, ki se dvigne do 7.000 m visoko. Je to ena najbolj nevarnih ptic-roparic. Kadar jih prisili glad, se spuste cesto v velikih rojih na pašnike, ugrabijo naglo z mogočnimi kremplji par jagnet in izginejo potem ž njimi v višave. Včasih se lotijo tudi teleta, toda pastirji znajo čuvati svoje črede. Še predno se dobro zave, ima ptica-ro-parica že kamen v glavi in obleži z razbitini kljunom na tleh. Redkokedaj se lotijo kondorji človeka. Toda pastirji vedo povedati celo o predrznežih, ki so napadli ne samo otroke, temveč tudi odrasle. Pred leti so se pojavljali kondorji še v velikem številu na nižje ležečih pašnikih. Sedaj pa so postali že zelo redki, ker so jih pastirji pričeli sistematično uničevati. Na primernih krajih postavljajo namreč mrhovino in čakajo potem v zasedi te požrešne ptice, čim se pojavijo, pa jih vse pobijejo. Kondor je namreč na tleh silno neokreten in ne more naglo razprostreti svojih velikanskih peruti, ker potrebuje, kakor letalo, gotovega zaleta, predno se dvigne v višave. Ogroženi v svojem obstoju, so se zato kondorji u-maknili na nedostopne pečine vulkanov in ledenikov, kjer napadajo lisice, lame in divje koze. V doline jih prisili samo še skrajni glad, ali pa, če opazijo kje veliko čredo živine. Mario Appelino je z neke pečine opazoval sledeči tragični prizor v tej brez-skončni gorski samoti med snegom in tšolncem: »Na nasprotni strani je bil či-lenski pastir, ves raztrgan, imel je za pasom zakrivljen nož. Previdno se je vzpenjal kvišku kakor tihotapec, ki se boji, da ga ne zaslede finančni organi. Pod oazduho je imel vrečo, v kateri se je neprestano nekaj premikalo. Takoj sem spoznal, da imam pred seboj lovca kondorjev, ki pobira mladiče iz gnezd. Bliskoma se je odigrala pred menoj velika Kaj se lahko zgodi starejši, premožni udoui Ni bilo to pri nas, nego na Švedskem, dasi bi se bilo ravno tako lahko pri nas zgodilo: V nekem švedskem mestecu je živela bogata vdova srednjih let Pri znancih se je seznanila s prijetnim, mladini trgovskim potnikom, ki jo je vodil po kavarnah in kinih. Nekega dne pa jo je zaprosil za podpis menice — nujno je rabil večjo svoto, — odpotoval in ni ga bilo več. Čez čas pa se je pojavil pri dami drug, še mlajši mož iz Stockholma in ji prezentiral navedeno menico v plačilo. Dama je plačala in Stockholmec jo je vabil v kino in kavarno in jo potolažil radi-izgube potnika. Ko se je odpeljal, vnu je morala obljubiti, da ga bo obiskala v Stockholmu. Ni dolgo odlašala, že drugi teden jo je hrepenenje zaneslo v Stockholm. Jedla sta v dobrem restavrantu, in ko bi se trebalo ločiti, ji je mladi gospod ponudil prenočišče v svojem stanovanju, da se prihranijo stroški hotelske sohe. Po kratkem obotavljanju je sprejela. Doma še nial likerček, in že se je začela pripravljati kočljiva situacija, kar nenadoma vstopita neka druga dama in gospod. Dama začne vpiti radi kompro-mitujoce situacije, v kateri je našla svojega moža s tujo damo, in njen spremljevalec je zatrjeval, kako neprijetno mu je, da je priča. Vsa v strahu je vdova iz province zbežala in se odpeljala aprvim vlakom. Ali že čez par dni je dobila pismo »prijatelja« iz Stockholma: žena se hoče ločiti; da jo potolaži, ji je obljubil 10.000 kron (seveda švedskih!); naj mu jih pošlje, da ne bo škandala! Morda bi se v noveli sedaj dogodek končal, v resnici pa se ni: zakaj že čez par dni je dobila drugo pismo od gospoda, ki je bil »priča« nočne scene in ki je v pismu obžaloval, da je vse videl, pa bi vendar molčal, če bi mu takoj poslala 500 kron. Vdova je plačala. Konec? Ne! Ze cez nekaj dni je prišlo od vseh treh Stock-holmcev podpisano pismo, da ima dama, ki je tako bogata, gotovo še par tisoč kron na razpolago, da v njenem kraju ne zvedo o nočnem škandalčku. Toda sedaj Je tudi ori vdov* prekipelo, šla je na po- gorskih višav - KONDOR PREMAGAL LOVCA IN (L V PREPAD. tragedija. Mož je plezal kakor koza po skoro navpični steni in prišel končno do neke pečine ob prepadu, kjer je imel kondor svoje gnezdo. Videl sem, kako naglo je mož potegnil iz gnezda 5—6 jajc, velikih kakor nojeva jajca. Med tem, ko sem še občudoval predrzneža, mi je nenadoma ogromna senca zastrla pogled. Pojavil se je mogočen kondor. Imel je nad 3 m z razpetimi peruti in skrivljen, strahovit kljun. Njegove oči so žarele v solncu kakor rubini. Mož, ki je bil brez puške, se je zravnal in zgrabil svoj nož. Dvakrat sem videl, kako se je zabliskalo rezilo noža, da bi se zapičilo kondorju v prsa. Toda kralj višav se je obakrat spretno umaknil. Položaj Čilenca je postajal vedno obupnejši. Tembolj, ker je stal na popolnoma tesnem prostoru in je bil v neprestani nevarnosti, da strmoglavi v prepad. Na tem majhnem prostoru, visokem komaj 30 cm, je bil boj s kondorjem na življenje in smrt. Sledil sem boju. kakor da bi bil prikovan na skalo. V tretjič je prehajala ptica v napad, ne da bi prišlo do odločitve. Nato se je dvignil kondor s par krepkimi sunki 30— 40 m visoko v zrak, opisal nad glavo lovca ozek krog in se nato z vso silo zagnal z razpetimi peruti na nesrečneža. Lovec in žival sta predstavljala nekaj sekund eno samo ogromno tulečo pošast, zmes peruti in rok, krempljev in nog, perja in cap, kri je brizgala od vseh strani. Kmalu nato se je nekaj zvrnilo v prepad. Bil je to premagani lovec. Videl sem ubogo telo, kako je padalo po pobočjih, za njim kamenje. Strah me je bilo in zaprl sem svoje oči. Ko sem se čez nekaj časa zopet pomiril, sem zapazil na pečini, kjer je stal poprej lovec, mogočnega kondorja-zmago-valca. Tolkel je s svojimi velikimi črnimi perutmi, stegoval svoj okrvavljeni vrat in ponosno gledal v prepad, kjer je obležal njegov nasprotnik ves razmesarjen — mrt«>" ličijo in uvidevši goljufijo, prijavila sleparje. Seveda je bila posledica ta, da je za zgodbico izvedela tudi širša javnost, — in bogata vdova se je morala za nekaj mesecev odpeljati na oddih v ino-zemstvo. moderni mezzofanti V Berlinu je umrl te dni legacijski svetnik zunanjega ministrstva, Emil Krebs, star 63 let. Pokojnik je bil pravi jezikovni fenomen. Obvladal je namreč popolnoma nič manj kot 45 jezikov, 20 nadaljnih pa je samo razumel. Do svojega 25. leta se je naučil vse evropske jezike. Od tedaj naprej pa se je posvetil izključno raznim azijskim narečjem ter stopil končno 1. 1893 kot tolmač v službo zunanjega ministrstva, pozneje pa kot tolmač na nemškem poslaništvu v Pekingu. Oceanski institut v Splitu Kakor znano, vodita Jugoslovenska akademija v Zagrebu in Srbska akademija nauka v Beogradu že delj časa akcijo za ustanovitev oceanografskega, zavoda na Marjanu pri Splitu, ki bi imel za svrho raziskovanja življenja v morju. Posebna komisija arhitektov bi imela izdelati načrt za zgradnjo zavoda. Te dni je bil glede zgradnje dosežen sporazum, obenem pa tudi sklenjen dogovor, da se do definitivne izgradnje zavoda otvori začasna postaja za oceanografijo v Splitu, in sicer v sedanjem penzijonu Siler na Marjanu. Tam bodo profesorji beograjskega in zagrebškega vseučilišča čez poletne počitnice delali. Postaja bo pričela z delom že koncem tega meseca. Odgovor. Neka dama je izstopila pred gledališčem iz avtomobila. Imela je tako dolgo vlečko na sebi, da se je dotikala tal. Neki gospod, ki je prišel naglo mimo, ji je po nesreči stopil na vlečko. Razjarjena, se je dama obrnila in rekla: »Ali niste mogli paziti, vi bik?« — »Oprostite, milostna*, je odgovoril gospod, »nisem veda', da imajo krauo dolg rep!« Ha potu na Kanchinjungo Poročali smo pred tedni o pripravah dr. Dyhrenfurta za mednarodno ekspedicijo, ld ima namen »osvojiti« vrh Kan-chinjunge, druge najvišje gore na svetu (najvišja je Mount Everest), kamor še doslej tudi ni dospela človeška noga. — Ekspedicija je med tem že dospela v Darjeeling in odtam 4. t. m. krenila na pot v področje himalajskega gorovja. Od vseh ekspedicij, ki so poskušale svojo srečo v tej smeri, je Dyhrenfurtova ekspedicija najbolje opremljena. Skrb za hrano je prevzela gospa Dyhrenfurtova. Iz Evrope so dospele v Darjeeling nedavno velike pošiljatve: ena tona čokolade, kavijara, paštet, posebni kruh iz švedske rži, ki ostane vedno svež, in drugo. Tudi za pijače je preskrbljeno: 500 steklenic monakovskega piva, ruma, whiskyja, šampanjca. Gladu in žeje torej ekspedicija ne bo trpela. Pred odhodom iz Darjeelinga je šef-zdravnik ekspedicije dr. Richter v svoji »ordinacijski sobi« (navadna koliba!) pregledal vse nosače-domačine in ostalo osobje ekspedicije, jih cepil proti kozam, ker ta epidemija tam zelo razsaja, in jih proti črevesnim boleznim okrepil s santoninom in — ricinovim oljem, ki ga baje tamošnji domačini zelo radi pijo. Večina tega osobja je pri takih ekspedicijah že sodelovala. Mnogi se še spominjajo generala Bruce-ja, ki je vodil predzadnjo ekspedicijo, in se zelo postavljajo s spričevali, ki so jih dobili od njega po legendarnem, dasi ne posrečenem vsponu na Mount Everest. Angleške oblasti v Indiji so ekspediciji, ki je res v pravem pomenu besede mednarodna, zelo lojalno in vsestransko šle na roko pri zadnjih pripravah pred odhodom in tudi med potjo jo podpirajo, zlasti tudi angleški Himalaja-klub s polkovnikom Tobinom na čelu. Cela Evropa in ostali civilizirani svet se živo zanimajo za ekspedicijo, njeno usodo in njen uspeh. Zaspani ženin V neki majhni vasi na Saškem se je dogodil pred kratkim zanimiv slučaj. Neki že bolj prileten gospod bi se imel namreč poročiti z mladim dekletom. A župnik je čakal zaman. Priče so že čakale v cerkvi, kjer se je zbralo tudi mnogo radovednežev. A ženina in neveste le ni bilo od nikoder. Končno je odšel neki nestrpnež na ženinovo stanovanje in ga je našel tamkaj spečega na divanu, nevesta pa je potrpežljivo čakala, kedaj se bo zbudil. Žrtue mečuečje krače V Stuttgartu je lastnik tamkajšnje menažerije prodal lastniku neke restavracije močnega medveda. Restavrater je medveda potem zaklal in priredil gostom pojedino medvedje krače. Zanimanje je bilo veliko, posledice strašne. Pojedina je namreč zahtevala nič manj kot 8 smrtnih žrtev, ena oseba pa je oslepela. Meso medveda je bilo namreč ikra-sto. Oblast je odredila aretacijo lastnika menažerije in restavraterja ter uvedla najstrožjo preiskavo. Najstarejše pismo O priliki izkopavanj v bližini starega mesta Latakieha v Siriji, so zadeli francoski starinoslovci na palačo, ki izvira iz 1. 1300 pred Kristom. Zgrajena je bila najbrže v času, ko so se Izraelci selili iz Egipta. V bližini te palače so našli veliko grobišče s številnimi starimi knežjimi grbi. Najvažnejša pa je vsekakor najdba neke knjižnice, sestavljene iz samih ploč, popisanih z nepoznanimi znaki. — Domneva se, da je to najstarejše pismo na svetu, ker je veljalo dosedaj kot najstarejše pismo, najdeno na razvalinah Dibona iz 9. stoletja, pred Kristom. V tem pismu poroča kralj Meša o svojih zmagah nad izraelskim kraljem Omrijem. Izvršena so bila izkopavanja tudi v srednji sirski puščavi in so našli tamkaj svetišče boginje Nin Egal. V svetišču so bile tudi vse priprave za prinašanja žrtev tej boginji. V neki posodi so našli celo čudno zmes, katero so takoj odposlali v Pariz, da Jo preiščejo. Francoski učenjaki trdijo, da gre za kri vola, ki Je bil zaklali ored 6000 leti. j ......... •* A. Spori Semifinale za prvenstvo Slovenije. V nedeljo se srečata v prvenstveni tekmi prvak Maribora ISSK Maribor in prvak Celja, SK Celje na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu, m nedeljo dne 27. aprila pa bosta ista protivnika nastopila v Celju. Zmagovalec semifinal-nih tekem bo igral dve finalni tekmi s prvakom Ljubljane. ISSK Maribor nastopi v isti postavi kako*1 v prvenstvenih tekmah1. SK Celje je rutinirano moštvo, ki je sigurno odpravilo vse protivnike okrož* ja, prvaka Trbovelj pa je minulo nedeljo porazil s 6:1. Sicer ima »Maribor« ugodnejše izglede in je brez dvoma tudi boljše moštvo, vendar je »Celje« vedno pomenilo nevarnega protivnika in je ceio porazilo »Maribor« v prijateljski tekmi v času, ko se je zdel poraz izključen. Nadejamo pa se, da bo »Maribor« znal tudi v naprej čuvati sloves svojih barv. ki jih v letošnji sezoni še ni omadeževal noben poraz. Jugoslavija—Rumunija. Dne 4. maja se bo vršila v Beogradu meddržavna nogometna tekma med reprezentanco Jugoslavije in Rumunije za zlati pokal Njeg. Vel. kralja Aleksandra. London, mesto brez open London ima v svojem celem področitr krog 10 milijonov prebivalcev in je naj-večje mesto sveta. Tudi obišče London vsako leto krog pol milijona tujcev, večinoma bogatih Amerikancev. Vendar pa London nima stalne opere. Dozdaj so* imeli Londončani od časa do časa gostovanja, po 7 do 10 tednov, v palači Co vent Garden, ki je privatna last lorda Bedforda. Stavba ima idealno akustiko. Lastniku so že ponujali za odkup bajne svote. Baš sedaj mu zopet ponuja aeki bančni konzorcij silne svote, da bi zgradil na tem mestu nebotičnike. Prijatelji opere pa se boje, da bi s tem za vednof prenehala opera v Londonu. Angleška »operna liga« pod vodstvom znanega angleškega dirigenta Tbotnasa Beechama se zadnje čase stalno posvetuje o tem, da bi se ustanovil stalni o-perni zavod, ki bi v svojem delu ne bil omejen samo na London, ampak bi bit nekakšna narodna opera, ki bi gostovala po celi državi, v Londonu bi pa bila samo v času sezone — 7 do 10 tednov« Vendar je angleška narodna opera po mnenju poznavalcev prilik utopija, ker sta Bakhvin in Macdonald složna, kadar treba odbiti subvencijo za takšno ustanovo. Osnovni angleški princip je, da se mora umetnost sama vzdrževati in daje subvencija nekaj škodljivega in nedovoljenega. Ali ne more londonska publiKai — 10 milijonov prebivalcev skupno s pol milijona tujcev — vzdržati stalne opere s svojim obiskom? Izkušnje kažejo, da ne. Res je, če pridejo svetovno znane zvezde, Šaljapin, Jeritza, Gigli, bo občinstvo čakalo ure in ure pred blagajno, da plača po 300 do 400 Din za sedež. Ker ima dvorana v Covent Gardenu 2000 sedežev, so taki večeri zelo rentabilni, vkljab horendnim honorarjem. Toda ta publika ni navadna operna publika. Pet do sedem, kvečjemu deset tednov, in njen interes naglo izginja, poskusi, da bi se sezona raztegnila čez 10 na 12 ali več tednov, so klaverno ponesrečili. Stalna opera v Londonu je utopija. Saj nikdar ni bila nekaj avtohtonega, domačega. Imena Levi, Mottl, Nikiš, Bruno Walter, Meyerbeer, Saint-Sains in drugih slavnih dirigentov in skladateljev, ki so v Londonu slavili triumfe, pričajo o tem. To so bili stebri angleške opere v prošlosti in sedanjosti. Londonska opera je bila vedno luksus, svečan dogodek in srečni slučaj, na hvalo privatni inicijativi in velikodušnosti mecenov, Bedforda in drugih. Ko bi ne bilo teh, bi o operi v Londonu sploh ne bilo govora. Kaj naj vočigled temu porečemo mi;v Mariboru, če nismo mogli držati stalne opere? 1 ______________ Kongres mednarodne unlie proti Jetiki se bo vršil od 12. do 15. avgusta v Oslo. Glavni predmeti zborovanja bodo vprašanje cepljenja proti jetiki, zlasti pa izobrazba dijaštva in zdravnikov za bo. proti ietiki V M a r 1 b' S f tf, 'dne 10. IH. 1930 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Rte# Michel Ztoaco £ukcedfa Zgodovinski roman «8 Naposled se je obrnila ter se naglih korakov napotila proti Tivoli... In zdaj se ji pogled ni več svetil od nežne ganjenosti, nego je vzplameneval v žaru srdite, neukrotljive volje... Ob zori je dospel voz po ogromnem ovinku na i lorentinsko cesto. In z/daj je Ragastens namignil Machiavelliju, naj ustavi. »Prijatelji,« je dejal, »tudi mi se bomo ločili. Cesta je prosta... Nadaljujte svojo pot naravnost proti Florenci; jaz pa imam še nekaj opravila v tei deželi.. .« _ »Ločimo da se naj!« sta vzkliknila Machiavelli in Raiael hkratu. in pričela sta odgovarjati viteza. Toda njiju prošnje in dokazovanja, in celo nežno prigovarjanje Rosite — vse je bilo zaman spričo Ragastensove odločnosti. Sanzio in Machiavelli sta se le težko vdala. In poslovila sta se z burno ganjenostjo. Stoinstokrat so si ponovili obljubo zvestobe. In docela sta se vdala šele takrat, ko je Ragastens prisegel, da pride v Florenco kakor hitro bo mogoče. Machiavellijev bič je počil, in voz se je spustil dalje. Rosita in Rafael, ki sta se sklanjala izza zavese, sta še mahaje pozdravljala viteza, ki ie stal sredi ceste.., Nato je nenadoma sledil ovinek. Ragastens je bil v hipu sam. Zdaj se je obrni! k Spadacappi. »Spadacappa,« je dejal, »nočem te varati. Opozarjam te, da utegne bit! pohod, na katerega se odpravljam, bogat raznovrstnih križev in batin...« »Z vami. gospod vitez, se ne bojim ničesar... A potemtakem se hočete bojevati0 .. .<■ »Da. Spadacappa. Ali ti je povšeči? ...« ».Te mi. gospod. Samo, če mi dovolite vprašanje .. »Dovoljujem ti ga ...« »Dobro torej... Doslej ste se samo ruvali z najrazličnejšimi ljudmi, z biriči, z mogotci kakršen je Cezar, in celo s papežem samim!... S kom pa se hočete sedaj boriti?« »S celo armado!« je skromno odgovoril Ragastens. XXXVIII. Hladca pri oknu. Nekaj dni je Ragastens z nestalno dušo blodil po gorovju, ves neodločen, omahujoč od ene misli do druge, zdaj z namenom, da se vrne v Francijo, zdaj hoteč bežati v Florenco. Toda najsi so bili okreti njegove postopaške poti še tako brez smeri — usoda je hotela, da se je čim-daljebolj bližal mestu Monteforte. Recimo »usoda«, ker nimamo drugega razloga. Kajti zares, če bi bil kdo povedal Ragastensu, da se bliža Montefortu, dasi nima namena, bi ga bil spravil v nemajhno začudenje. Vitez se je hotel oddaljiti, ne pa bližati; tak je bil njegov resni namen. Toda človek bi dejal, da ga je kak skrivnosten magnet vodil proti stari trdnjavi, ne da bi se zavedal... Bodisi kakorkoli, peti večer svojega popotovanja je Ragastens nenadoma zapazil, da mu je do Monte-forta samo še dva dni potovanja. To odkritje, ki je imelo za njegovo usodo odločilen pomen, je našlo viteza v edini, siromašni krčmi neke bedne vasi. kamor je bil dospel pred dvema urama. Sedel je ob steklenici belega vina. hladeči se v vedru s mrzlo vodo, pravkar dvignjeno iz vodnjaka. Ta ljubezenski prizor Ragastensa s steklenico belega vina pa se je vršil pod gosto hladnico, polno listja in cvetja, ki je stala na vrtu ter se skoraj naslanjala k hiši. tako da je ostal med njo in med steno krčme samo ozek prehod. In zdaj naj si bralec predstavlja v omenjenem zidu odprtino pritličnega okna. To okno se ie odpiralo iz majhne sobe, ki io je hladnica skrbno'varovala snln-čne pripeke in radovednih pogledov. V sobici je bilo več ljudi, ki so se razgovariali med seboi. Jasno je. da ti ljudje niso mogli izoregovorifi besede, ki ie ne bi obenem slišal Ragastens. In on je poslušal. Nekaj besed, izgovorienih malo glasneje, ga je zanelialo, da ie prisluhnil. Od tega hina m preslišal niti besedice. Kaiti reči, o katerih so govorili v sobi, so bile za Ragastensa sdno zanimive. Počasi 'e vstal in stopil tesno k zeleni listni steni, ki ga ie zakrivala; oči so se mn svetile, ko ie nastavljal uho. V trenutku, ko se je razgovor, ki ie bil našel v Ragastensu nevnblienega poslušalca, dozdevno bbzal koncu se ie Ragas+ens oprezno sklonil ter porp'gn'1 Noveku. ki je ra dvorišču snažil dvoje konjskih uzd. Ta m .oz ie pritekel. »Spadacappa.« mu ie šepnil Pn