TRŽIČ LETNIK XVI. ŠTEVILKA 2 FEBRUAR 1976 V preteklem letu je mreža dosegla največji Izvoz v letu 1975 Skupni izvoz v letu 1975 se v primerjavi z izvozom v letu 1974 bistveno ni spremenil. Izvoz Par 1974 i 1975 Indeks 75:74 Vre 1974 dn o s t 1975 Indeks 75:74 Zahod 499.010 640.390 128 3.617.521 4.675.767 129 Vzhod 802.988 732.771 91. 8.984.753 8.984.671 99 Reexp. 40.000 6.000 15 283.861 54.904 19 Skupaj : 1.341.998 1.379.161 103 12.915.135 13.715.342 106 Iz navedenih podatkov je razvidno, da se je izvoz količinsko povečal za 3 %, vrednostno pa za 6 %. Medtem, ko mnogi ugotavljajo, da se je izvoz na konvertibilno področje zmanjšal in povečal izvoz na vzhodno evropsko tržišče, opažamo pri nas ravno nasprotno. Izvoz na zahod se je povečal za 141.380 parov ali 28 % in vrednostno za 1.058.246 dolarjev, kar znaša 29 % Izvoz na vzhod se je količinsko zmanjšal za 9 %, medtem ko je vrednost izvoza na vzhod ostala zaradi večjega porasta prodajnih cen na isti višini. Občutno zmanjšanje izvoza smo imeli tudi pri stveno niso spremenile, večji porast cen pa je bil dosežen pri izvozu obutve na vzhod. 2. Zunanjetrg. instrumenti se niso menjali dovolj stimulativno. Izvozna premija se je povečala le za 2 %. 3. Lastne cene naših proizvodov so se v letu 1975 precej povečale zaradi višjih cen materialov, v mesecu avgustu pa so se znatno povečali tudi naši osebni dohodki. 4. Zaradi velikih sprememb, ki so nastale pr/ uvozu blaga, so nastopile težave tudi v izvozu. Da bi lahko nemoteno oziroma brez večjih težav uva žali potrebni material, je bilo potrebno doseči 20 % povečanje izvoza v primerjavi z letom 1974. Kljub vsem naporom in prizadevanjem smo omenjeni odstotek lahko dosegli le do sredine meseca avgusta. V vseh naslednjih mesecih pa je odstotek povečanja izvo-voza padal. Boljšega rezultata nismo mogli doseči, saj je bila količina naročene obutve znana, pa tudi naše kapacitete nam tega niso dopuščale. Kooperanti so v preteklem letu izdelali manjšo količino obutve kot leto dni prej. Medtem, ko smo izvozili na zahodno tržišče 64.799 parov ali 37 % več obutve kot v le- tu 1974, pa smo na vzhod izvozili kar 68.237 parov ali 34 % manj. V drugi polovici lanskega leta smo predvsem zaradi težav v proizvodnji, odstopanja proizvedene obutve od potrjenih referenčnih vzorcev tako v barvi materiala kot izdelavi, kasnili pri odpremi obutve v NDR. V SSSR pa še sedaj dolgujemo 1.000 parov ženskih čevljev in lahko pričakujemo, da bo kupec uveljavljal svoje pravice iz pogodbe. V lanskem letu je bilo vrnjeno 26.412 parov obutve v vrednosti 209.349 dolarjev, to je za 1.114 parov in 5.625 dolarjev več kot leto dni prej. Medtem, ko smo iz ZSSR prejeli za 20 % manj reklamirane obutve, so se le-te iz zahoda povečale za 10 %. Cilje, katere smo si postavili za letošnje leto, bomo lahko dosegli le z maksimalnim prizadevanjem na vseh področjih, predvsem pa moramo vložiti vse napore v to, da se napake, katere smo ugotovili v lanskem letu, ne bodo ponavljale. Ida Ribnikar promet od ustanovitve dalje. Poslovalnice so že v novembru presegle poslovni sporazum po vrednosti. Preko 2 milijardi prometa so dosegle poslovalnice Zagreb I., Beograd II in Reka I. Milijardo prometa pa so dosegle poslovalnice Beograd I., Sarajevo, Ljubljana III., T.iiiblinnn !.. Osijek, Celje Tudi »hiša obutve bor je izpolnila pisar prometa v višini 9 milijonov dinarjev. 8. februarja smo slavili slo. venski kulturni praznik, spomin na smrt našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Komunisti izvolili novo vodstvo nas ravno nasprotno. Izvoz na zahod se je povečal za 141.380 parov an 28 % in vrednostno za 1.058.246 dolarjev, kar znaša 29 %. Izvoz na vzhod se je količinsko zmanjšal za 9 %, medtem ko je vrednost izvoza na vzhod ostala zaradi večjega porasta prodajnih cen na isti višini. Občutno zmanjšanje izvoza smo imeli tudi pri reexportu. Značilnosti, ki so bistveno vplivale na pogoje izvoza v preteklem letu so bile naslednje: 1. Zaradi slabšega položaja na svetovnem trgu je bila skozi celo leto opazna zahteva po nižjih cenah obutve, kar so nam pokazali tudi končni rezultati. Cene izvožene obutve na zahod se bi- Dne 16. 1. 1976 se je sestal zbor komunistov naše delovne organizacije z namenom da napravi kratek pregled dela organizacije ZKS v nekaj več kot enoletnem obdobju. V oktobru 1974 je namreč organizacija ZK sklenila vskladiti svojo organiziranost s samoupravno strukturo, ki je bila takrat že organizirana na osnovi konstituiranja delovne organizacije v TOZD in SSSSS, s čimer so bila uresničena tudi ustavna načela. Na osnovi tega sklepa je bilo ustanovljenih 5 osnovnih organizacij po TOZD-ih in SSSS. Za vsklajevanje dela med OO ZK pa je bil po delegatskih smernicah izvoljen svet ZKS. Odločitev za tako organiziranost je narekovala zlasti potreba po vsestranski akcijski usposobljenosti organizacije ZK. Na omenjenem zboru je bila izražena ugotovitev, da ta cilj sicer ni bil še v ce- loti dosežen, pa čeprav so OO ZK v tem obdobju le odigrale pomembno vlogo pri razvoju in krepitvi samoupravnih odnosov v vseh tistih sredinah, kjer delujejo, kot tudi na nivoju delovne organizacije. Kritično oceno svojega dela so OO ZK obravnavale na svojih volilnih konferencah, ki so bile opravljene v mesecu decembru preteklega leta in deloma še v januarju letos. Na teh volilnih konferencah so bila tudi izvoljena nova vodstva OO ZK in svet ZK delovne organizacije, ki ga OO ZK izvolijo po delegatskem principu (vsaka OO po 2 člana) s tem, da je eden od teh dveh članov sekretar OO ZK. Sekretar sveta ZK delovne organizacije pa je bil izvoljen neposredno na omenjenem zboru ZK. Po tako izvedenih volitvah je sestav sveta ZK delovne organizacije in sekretarjev OO ZK sledeč: 1. sekretar sveta ZK — Meglič Božidar 2. član sveta — Tadel Pavel, sekretar OO ZK — TOZD Obutev 3. član sveta —• Ribnikar Ida, sekretar OO ZK — TOZD Prodaja 5. član sveta — Gros Štefan, sekretar OO ZK — SSSS 6. član sveta — špoljar Magda, sekretar OO ZK — TOZD Trbovlje 7. član sveta — Kranjc Štefka, delegat OO ZK — TOZD obutev 8. član sveta — France Stanko, delegat OO ZK — TOZD PUR 9. član sveta — Bergant Francka, delegat OO ZK — TOZD Prodaja 10. član sveta — Peharc Anton, delegat OO ZK — SSSS 11. član sveta — Garantirti Zlata, delegat OO ZK — TOZD Trbovlje Omenjeni zbor ZK je poleg organizacijsko delovnega imel tudi slavnostno obeležje, saj je bilo oo tej priliki sprejetih v ZK tudi 8 novih članov, o sprejemu katerih so predhodno že sklepale OO ZK, v katerih bodo le-ti vključeni. No-vosprejetim članom je prvi čestital sekretar MS ZKS za Gorenjsko — ki se je zbora tudi udeležil — in istočasno spregovoril o vlogi ZK v naši družbeni stvarnosti. V svojem izvajanju je zlasti opozoril na sklepe 5 seje CK ZKS, ki so dokaj pomembni za nadaljnji družbeni razvoj in vlogo ZKS v tem razvoju. Prav ti sklepi bodo morali biti pomembno napotilo OO ZK, ko bodo v bližnji prihodnosti sprejemale akcijske programe svojega bodočega dela. Marjan Markič Naloge Naloge razvoja so odvisne od organizacije celotnega podjetja. Največ podjetij pri nas in v svetu je organizirano tako, da je razvoj samostojni sektor in ima področja dela razdeljena na pet glavnih funkcij. — Funkcija raziskave tržišča, to je iskanje novih materialov, novih proizvajalcev sestavnih delov in raziskava opreme. — Funkcija raziskave tržišča glede možnosti prodaje novih izdelkov. — Funkcije razvoja novih izdelkov v povezavi z zahtevami tržišča. Razvoj novih izdelkov je odvisen tudi od konkurence na trgu, torej je nujno spoznavanje tehnologije na sploh v panogi v sorodnih panogah, ki vplivajo na razvoj druge panoge. — Funkcija priprave in •upeljevanje proizvodnje, do serijske proizvodnje. V to skupino spadajo: konstrukcija, tehnologija, priprava orodij in delovne opreme. Operativna priprava dela je največkrat vezana na proizvodnjo. — Funkcija ekonomsko tehničnega področja. V to skupino spadajo: teknično ekonomska, organizacija dela in investiicja. Taka organizacija razvoja je odvisna od velikosti podjetja, od vrste proizvodnje in od organizacije ostalih sektorjev v podjetju. Najvažnejša je vrsta proizvodnje. Omenjena organizacija razvoja je primerna za tako podjetje, katero izdeluje proizvode, kjer je čas raziskave materiala, razvoja izdelkov, priprave in upeljave proizvodov ter prodaje zelo kratek, To pomeni, da se cel ciklus razvoja ponovi vsaj enkrat letno ali več. Taka organizacija razvoja je elastična glede prilagajanja proizvodnje tržišču, ker že v osnovi vgradi v vsak izdelek željo kupca — prodaje, tehnologije in opreme, ter proizvodne kapacitete. Taka organizacija zahteva manjše stroške, hitrejše uvajanje in manj izgubljenega časa. Organizacija razvoja v našem podjetju pa ima dve glavni funkciji: — Funkcijo razvoja novih izdelkov v sodelovanju TOZD Mreža kot kupcem in prodajalcem ter nabavnim sektorjem, ki ima nalogo raziskavo in nabavo materiala. — Funkcija priprave in vpeljave proizvodnje. Vendar moram poudariti, da je priprava v ožjem smislu, ker pripravlja samo orodje, drobne pripomočke in pa pomaga pri vpeljavi proizvodnje. če hočem prikazati glavne naloge razvojno pripravljalnih služb, moram opisati postopno. V tem sestavku bom na kratko opisal naloge, ki so porazdeljene po službah. — Osnovna modelimica skrbi za izdelavo modelov, tehnično obdelavo modelov in vpeljavo v proizvodnjo. Sodeluje pri kreiranju dn tehnologiji. — Modelimica podplatna ima vedno večje naloge pri izdelavi spodnjih delov, saj je razvoja že z nastankom proizvodnje poliuretana, gumarne in plastike ter večje usmeritve teh izdelkov v prodajo, nastalo široko področje priprava in izdelava orodja. — Konstrukcija ima nalogo, da uredi in pripravi vse predpise materialov, orodja ter daje osnove za tehnologijo. Ta oddelek sodeluje pri določanju posebnih zahtev. — Tehnološka priprava dela pripravlja tehnološke postopke, sodeluje pri vpeljavi proizvodnje, skrbi za pravočasno izdelavo drobnega orodja, izdaja vse vrste normativov (materiala in časov izdelave). V tehnološkem oddelku skrbijo za stroške (po nosilcih in po vrstah) ter izdelajo kalkulacije do lastne cene proizvoda. — Operativna priprava dela ima dva glavna področja: 1. Planiranje proizvodnje in analiza proizvodnje po vrstah proizvodov in po vrstah proizvodov in po proizvodnih 'enotah. 2. Priprava in izdelava proizvodnje dokumentacije. Sodeluje z TOZD Mreža in z nabavnim sektorjem. Pri svojem delu mora upoštevati želje TOZD Mreže in možnosti nabave materiala in šele na to vse ostale želje oddelkov, ki so dolžni pripraviti vse potrebno za proizvodnjo. — Laboratorij odgovarja za vhodno kontrolo zgornjega usnja in usnje podloge. Za tehnologijo gumame in upe-ljavo novih materialov v gu-marno in plastiko. Odgovarja za kontrolo lepil in ostalih materialov. Ravno tako skrbi za fizikalne kontrole poliuretana. Laboratorij sodeluje pri razvoju novih fini-šev za obutev in ostalih izdelkov. — Oddelek strojepisnice je zadolžen za vsa administrativna dela v razvoju, to je razna izračunavanja, izpisovanja, šifracijo izdelkov in materiala. Ta oddelek vodi tudi tajništvo vodje razvoja, tu spadajo vsi dogovori s kooperanti (pogodbe) in druga dela, ki sodijo v tajništvo. Vse službe pa imajo poleg priprave proizvodnje za Peko tudi vse obveznosti priprave in vpeljave proizvodnje pri vseh kooperantih, za katere je odgovoren razvoj po nalogu programske komisije. Naloge, ki sem jih omenil so zelo široke in zahtevne zaradi tega je delo v razvoju težavno. Težavno zaradi tega, ker je razvoj, oziroma delavci v razvoju so odgovorni za zastoje v proizvodnji, čeprav so večkrat tudi objektivni vzroki za nastale težave. Izkušnje so pokazale, da bo potrebno nekatere oddelke organizacijsko spremeniti, tako da bomo kos vedno zahtevnejšim nalogam. Pri tako zahtevnih nalogah pa je nujno dobro sodelovanje med službami v razvoju, proizvodnjo, nabavnim sektorjem in TOZD Mreža. Anton Simonič Kolekcija je pripravljena Ko se je letošnja zima komaj začela, smo že začeli pripravljati kolekcijo za naslednjo zimo, ki mora biti gotova do 20. februarja za domače tržišče, za izvoz pa teden dni prej. Tokrat bodo prišli v tovarno poslovodje iz večjih trgovskih središč, ki so člani za izbor modelov. Izbrali bodo grupe kot tudi posamezne modele ter določili barve in vrste materiala iz katerega bo kolekcija jesen—zima 1976/77. Kolekcija je zelo široko zasnovana, tako da daje možnosti za odločanje med posameznimi grupami in modeli. O tem kaj bo izbrano bomo pisali v prihodnji številki. Danes pa si oglejmo kaj smo pri sami zasnovi nove kolekcije upoštevali z ozirom na novo modo v tekstilni industriji. ŽENSKA MODA Modni trend (splošna smer razvoja) se v tekstilni industriji razvija v smeri lažje elegantne j še linije. Nova moda ne stremi za posebnostmi, ampak ji je cilj ustvariti solidno, elegantno linijo. Pri tem se kažeta dva enakovredna toka in sicer kot prvo športna linija, ki je vedno bolj usmerjena k klasični elegantni liniji, vendar pa kljub temu obdrži svoj športni karakter in drugo kot vsesplošna težnja za prehod k elegantnejše-mu stilu, poudarjenemu z obleko, krilom in bluzo ter lahkimi kostimi. Upoštevajoč gornje lahko za čevljarsko industrijo povzamemo, da je treba misliti na boljše — mehkejše materiale, ele-gantnejše oblike, lažje, tanjše podplate in tanjše pete. Pri modnih napovedih pri tekstilu je zaslediti težnjo za visokokvalitet-nimi izdelki, ki lahko malo več stanejo, ki naj bi se kot modni artikli malo dalj časa obdržali, kar bi jim omogočili kroji, barve in stil, kateri naj bi se zadržali ob prehodu v novo sezono. To modo bi bjlo mogoče dopolnjevati z drugimi artikli, posebno v kombinaciji čevlji s šalom, bluzo, krilom, ruto, torbico ali pasom. Favorizirana blaga naj bodo zelo mehka, padajo-joča, zato naj bi bili tudi čevlji isto mehki tako v zgornjem delu kakor tudi podplati, ki naj bi bili elastični in mehki. Nova T linija, zgoraj široka v ramenih in navzdol zelo ozka je najvažnejša v pogledu novih krojev za naslednjo sezono. Ta modni stil je kot nalašč primeren za nošnjo škornjev, od elegantnih pa do bolj športnih, z ozirom na vrsto tekstilnega blaga in kroj. Tudi jahalnih škornjev, kateri so široki modelirani in nagubani v območju gležnjev ima še vedno svoj prostor v novi kolekciji k športni modi. Tudi k hlačam, posebno še k Jeans modi, pa najsibodo kavbojke široke spodvihane, ali zelo ozke nagubane, so škornji tisti del oblačila, kateri skoraj obvezno spadajo zraven. Ti škornji so nižji in tudi drugače modelirani kot normalni škornji. Novi trend zahteva ožje, bolj koničaste oblike in višje, tanjše pete, ki so lahko tudi v obliki L XV., to je v kontes izvedbi. Poleg škornjev bodo tudi galanterijski čevlji, posebno z višjo peto pridobili vidnejše mesto kot modni artikel za nošnjo k ozkokrojeenim krilom in oblekam, katere segajo malo čez koleno ali pa do gležnja. Troterke, oziroma pol-športni čevlji, kateri bodo tudi finejši kot doslej imajo zelo širok krog po-trošnic, saj za to vrsto obutve leta niso važna. MOŠKA MODA Pri moški modi je vedno težje kot pri ženski. Nikoli ni ekstravagantna ali zelo vpadljiva, temveč je vedno dosti bolj umirjena, konservativna. Kljub temu pravijo, da je treba razlikovati med novo klasično-elegantno modo in pa med možnostjo, ki naj bo dana moškemu, da s svojim individualnim izborom kombinira in izbira ter tako navzven demonstrira svoj osebni okus. Za moške obleke, elegantne kakor tudi športne, je važno da poudar-rijo vitko linijo če tudi so v ramah širše ali da je suknjiš krajši. Dominirajo suknjiči na dva gumba z malo ožjim re-verjem. Še vedno bo pri elegantnih oblekah v modi drobno črtasto blago. Črte so tanke kot nit. Tudi pri moških je važen Jeans stil, ki bo posebno pri mladih še vedno močno zastopan. Zelo dolge hlače same kličejo za visokimi petami, ki so zopet na pohodu pa čeprav gre tendenca ravno v nasprotno smer, to je k ožjim vendar ne preozkim hlačam. Iz gornjega torej sledi, da ima tudi moška moda pri obutvi iste zahteve pot pri ženskah, to je ožje oblike, tanjše podplate in za mlade tudi visoke pete. Kot tipi obutve se isto za moške zahteva elegantna, polšportna in tudi športna obutev pri tem pa tudi škornjev v različnih višinah ne sme manjkati. Te gornje ugotovitve so nas vodile pri oblikovanju nove kolekcije. Kakšen pa bo dokončen izbor pa je v tem -momentu še prezgodaj govoriti. Jože Ovsenek V združenju obutvene industrije V januarju je bil v naši tovarni sestanek kolegija združenja obutvene industrije Slovenije. Sodelovali so predstavniki podjetij za proizvodnjo obutve. V razpravi so se zavzemali za izdelavo kriterijev glede sprejemanja v članstvo združenja obutvene industrije. Iznesli so tudi kritiko, da je bilo združenje v preteklem obdobju premalo aktivno in da niso realizirali vseh nalog. V okviru združenja deluje komisija za proizvodnjo in tehnologijo, za nabavo, za prodajo, kadrovsko in socialno politiko, finance in usmerjanje združenih sredstev. Predsednike posameznih strokovnih komisij so zadolžili, da določijo nosilce za izvedbo posameznih nalog iz programa, in naloge realizirajo do prihodnjega sestanka. Letno poročilo o varstvu pri delu za leto 1975 Varstvo pri delu je po zakonu o varstvu pri delu celokupnost ukrepov, postopkov in opravil, s katerimi si delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ustvarjajo in zagotavljajo varno delovno okolje, delovne in življenjske razmere ter s tem uresničujejo pravico do varstva pri delu. V skladu s statutom je določen odbor za varstvo pri delu, ki odloča o vseh vprašanjih s področja varstva pri delu na podlagi zakonitih predpisov in samoupravnega sporazuma o varstvu pri delu. V delovni organizaciji »PEKO« je v skladu z zakonom o varstvu pri delu organizirana skupna služba varstva pri delu s samoupravnim sporazumom o varstvu pri delu delavci pooblaščajo in zadolžujejo službo varstva pri delu za organiziranje in izvrševanje vseh nalog na podlagi predpisov iz varstva pri delu, navodil in priporočil inšpekcijskih služb, določil sporazumov ter splošnih aktov. V delovno področje službe varstva pri delu spada opravljanje strokovnih nalog in nudenje pomoči ter drugih izvršilnih nalog v zvezi z določanjem in izvajanjem varstvenih ukrepov in normativov, v zvezi z urejanjem varstva pri delu oziroma izpolnjevanjem obveznosti ter opravljanjem del in dejavnosti za izvajanje in zagotavljanje varstva pri delu. Služba varstva pri delu deluje v dveh smereh: — tehnično varstvo pri delu — zdravstveno varstvo. Varstvo pri delu usmerjata in opravljata služba varstva pri delu in obratna ambulanta. Naloge službe varstva pri delu so operativno strokovne, raziskovalne, svetovalne, komunikacijske in specifične. KRATEK OPIS OPRAVLJENIH NALOG, KI SO BILE PREDVIDENE S PROGRAMOV VARSTVA PRI DELU ZA LETO 1975 1. Izvajani so bili kontrolni pregledi in preizkusi varnostnih naprav na strojih in napravah ter interni kontrolni pregledi. 2. V skladu s tehničnimi predpisi za izdelavo in uporabo premičnih zaprtih posod za komprimirane, utekočinjene in pod tlakom raztopljene pline so bili opravljeni tlačni preizkusi in notranji ter zunanji pregledi tlačnih posod. Preglede in preizkuse je opravil Republiški inšpektorat parnih kotlov in nam za vse preglede in preizkušene tlačne posode izdal matične Uste. 3. S strani interne komisije za izdajo obratovalnih dovoljenj so bili izvajani prvi pregledi novih strojev in naprav. Na podlagi ugotovitev pregledov so bila izdana obratovalna dovoljenja. 4. Opravljene so bile meritve -, koncentracij hlapov or- ganskih topil v zraku pri lepljenju v oddelku sekalnica, pri brizganju s PU barvo v mizarski delavnici in v barvami TOZD PUR. Koncentracija hlapov organskih topil v zraku v oddelku sekalnica je bila v času meritve na vseh merjenih delovnih mestih kakor tudi v sredini prostora znatno višja od MDK za 8-umo izpostavljenost. Prekoračene koncentracije hlapov so bile tudi v mizarski delavnici, dočim so bile v barvarni TOZD PUR v dovoljenih mejah. 5. Opravljene so bile meritve koncentracij diizocdanata (MDI) in sicer na mestih vlivanja in pri izvlačenju podplatov iz modelov. Rezultati meritev so pokazah, da so bile koncentracije diizociana-ta (MDI) v času meritev na vsem merjenih mestih v dovoljenih mejah. 6. Opravili smo meritve koncentracij hlapov kloro cena v zraku pri razmaščevanju poliuretanskih podplatov. Iz rezultatov meritev vidimo, da se je v času meritev koncentracija hlapov klorota-na v zraku gibala blizu MDK za 8-umo izpostavljenost, ni pa vrednosti MDK prekoračevala. 7. Opravljene so bile meritve koncentracije lesnega prahu v mizarski delavnici. Po primerjavi izmerjenih koncentracij prahu na merjenih mestih z maksimalno dovoljenimi po standardu lahko zaključimo, da je koncentracija v zraku večja od maksimalno dovoljene. 8. Zaradi primerov poklicnih obolenj na strojih za po-tolčenje smo opravili kontrolne meritve vibracij. Iz rezultatov meritev in strokovne ocene je razvidno, da so vibracije, ki smo jim izpostavljeni delavci pri strojih za potolčenje, nevarne. 9. Kjer so se pojavljala prekoračenja maksimalno dovoljenih koncentracij nevarnih snovi v zraku, so bila delavcem dana v uporabo ustrezna osebna varstvena sredstva. 10. Izvedene so bile lokalne ventilacije nad banjami za ročno barvanje podplatov z umakanjem. 11. Vodje oddelkov so bili opozorjeni, da morajo skrbeti za red pri shranjevanju lepil in drugih vnetljivih snovi v proizvodnih prostorih in sicer, da se morajo vnetljive snovi v smislu temeljnega zakona o prometu in hrambi vnetljivih tekočin in plinov shranjevati v ustreznih omaricah, urejenih v skladu s tehničnimi predpisi. 12. Opravljene so bile kontrolne meritve ozemljitvenih upornosti strojev in naprav. 13. V skladu s pravilnikom o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov so bili izvajani periodični zdravniški pregledi delavcev na delovnih mestih s povečanimi nevarnostmi za poškodbe in zdravstvene okvare. 14. Zaradi neugodnih mi-kroklimatskih razmer so delavci na določenih delovnih mestih dobivali kot dodatno prehrano mleko in mineralno vodo. 15. Zavod za varstvo pri delu je periodično nadzoroval radioaktivne javljalce požara, kj so inštaliram v obratu v Trbovljah. 16. S strani službe varstva pri delu so bili izvajani dnevni, tedenski in mesečni pregledi celotnih postrojev. INŠPEKCIJSKI PREGLEDI Dne 27.5.1975 je republiški inšpektor dela opravil inšpekcijski pregled v TOZD Poli-uretan izdelki. Opravil je splošni pregled proizvodnih in pomožnih prostorov in je na podlagi ugotovitev ob pregledu podal ugotovitve pregleda in nato odločbo za odpravo pomanjkljivosti, ki je vsebovana v zapisniku. OSTALO Na rednih dnevnih ali tedenskih pregledih delovnih in pomožnih prostorov na celotnem območju tovarne ter delovnih priprav in naprav so bile nekajkrat ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki so bile na podlagi obvestil odpravljene. Služba varstva pri delu je sodelovala pri pregledu tehničnih dokumentacij in pri zasnovi idejnih projektov, hkrati pa poskrbela za izdajo strokovnih ocen. Izvajane so bile tudi druge naloge, predpisane z zakonom, predpisi, pravilniki in samoupravnim sporazumom o varstvu pri delu. Poleg izvršenih ukrepov in opravljenih nalog moramo prikazati tudi posplošeno analizo nezgod pri delu v letu 1975 na nivoju delovne organizacije. Skupno je bilo 86 nezgod, od tega 73 na delovnih mestih in 13 na poti na delo in z dela. t veseljivo, posebno, ker se i : hkrati povečalo število zaposlenih. Število nezgod na poti na delo in z dela se je povečalo od 8 nezgod v letu 1974 na 13 v letu 1975. Skupno se je poškodovalo 86 oseb. Od tega: — na delovnem mestu 48 moških in 25 žensk — na poti na delo in z dela 6 moških in 7 žensk. Izostanki od dela zaradi nezgod v letu 1975: Zaradi nezgod na delovnih mestih 1170 dni. Zaradi nezgod na poti na delo in z dela 274 dni. Skupaj 1444 dni. Poglejmo, kako so se gibali izostanki od dela zaradi nezgod v letu 1975 napram letu 1974. Skupno je bilo v letu 1974 1318 dni izostankov od dela napram 1444 dni v letu 1975, torej povečanje za 126 dni. Ce skupno število izgubljenih dni razčlenimo, vidimo, da je bilo v letu 1974 skupaj 1080 dni izgubljenih zaradi nezgod na delovnih mestih, v letu 1975 pa 1170 dni, torej povečanje za 90 dni ali 8,3 %. Število izgubljenih dni zaradi nezgod na poti na delo in z dela je naraslo od 87 izgubljenih delovnih dni v letu 1974 na 274 izgubljenih dni v letu 1975, torej povečanje za 187 dni. POGOSTOST NEZGOD PRI DELU Pogostot nezgod (P) je merilo za vrednotenje varstvenih ukrepov in je eno od meril ocenjevanja varstva pri delu. Pogostot nezgod pri delu (zajete so vse nezgode na delovnih mestih in na poti na delo in z dela — (brez mreže): P = število nezgod število delavcev 86 , 102 = 2083 . 102 = 4,12 < RESNOST POŠKODB PRI DELU — ta faktor nam pokaže, kako povprečno resne so bile poškodbe (koliko dni je bilo povprečno potrebno za ozdravljenje) »R« = št. izgubljenih dni št. nezgod na del. m. 1170 73 -= 16 dni POSPLOŠENA ANALIZA NEZGOD V LETU 1975 Nezgode pri delu ne predstavljajo samo medicinski in tehnični problem, ampak tudi ekonomski problem. Število izgubljenih dni zaradi nezgod pri delu (bolniški stalež) je vsako leto na enem od prvih mest v odnosu z izostanki z dela zaradi bolezni. V analizi nismo šli v raziskovanje nastanka nezgod, niti k analizi vzrokov nezgod. Predvsem smo opazovali kdo, kje in kdaj se je poškodoval, koliko je bil star, koliko časa je opravljal delo pri katerem se je ponesrečil in koliko je bil strokovno usposobljen. PREGLED NEZGOD GLEDE NA MESTO NASTANKA Na delovnem mestu 73 nezgod. Na poti na delo in z dela 13 nezgod. Skupaj 86 nezgod. Iz zgoraj navedenih podatkov vidimo, da je padlo število nezgod pri delu na delovnem mestu od 78 v letu 1974 na 73 v letu 1975, kar je raz- Faktor P nam pokaže, da se je na 100 zaposlenih poškodovalo povprečno 4,12 delavcev. Pri izračunu smo upoštevali število izgubljenih dni zaradi nezgod na delovnih mestih. Na resnost poškodbe vpliva med drugim tudi subjektivni faktor, to je subjektivna presoja zdravstvenega delavca. ZAKLJUČEK Ugotavljamo, da se je skupno število nezgod v letu 1975 močno približalo številu nezgod v letu 1974, vendar je bilo manjše za skupno 3 nezgode, saj je bilo v letu 1974 skupno 89 nezgod v letu 1975 pa 86. Precej se je povečalo število nezgod na poti na delo in z dela in sicer od 8 nezgod v letu 1974 do 13 nezgod v letu 1975. Zmanjšalo pa se je število nezgod pri delu im sicer od 78 v letu 1974 na 73 v letu 1975. Pogostot nezgod (P) se je zmanjšala napram letu 1974 za 0,25 %. Če analiziramo vzroke nezgod pri delu, vidimo, da je v večini primerov nezgod prevladoval subjektivni faktor, torej je treba človeka, ki dela pri stroju, varnostno vzgojiti in v njem vzbuditi varnostno zavest, ker le tako bo delal varno in ne bo predstavljal nevarnosti za sebe in druge. Nezgode na delovnih mestih po posledicah razvrščamo na lažje in hujše (težje) nezgode. Za hujšo nezgodo se smatra poškodba, ki ima za posledico invalidnost, vidne in trajne posledice, opekline po obrazu in podobno. Nekaj nezgod, ki se le po naključju niso končale z vidnimi in trajnimi okvarami, bi lahko smatrali za hujše, kot npr. (poškodba na skobelnem stroju, opekline zaradi požara, udar električnega toka, poškodba hrbta ipd.). Feme Pavel Se mar zastrupljamo? Če kupimo strup za to ali ono stvar, nam že pri prodaji nalepijo dobro vidno etiketo z razločnim napisom, morda je označeno še z mrtvaško glavo in spravimo na težje dostopno mesto. Previdnost ni odveč, ker je to pač strup, ki škoduje našemu zdravju. Zastrupitev se bojimo, toda zastrupljamo se vsak dan. S kakšnim užitkom potegnemo prvi dim iz cigarete samo zato, ker mislimo, da pri tem uživamo in ker na cigareti ni narisane mrtvaške glave. če kadimo pa kaj. Nikomur nič mar. Vsak ve najbolj kaj mu prija in kaj ne. Kdor pa noče kaditi naj pač ne kadi. Toda kako naj nekadi-ubeži cigaretnemu dimu, če kadi-njegov sosed za' sosednjo mizo.- ■ • ‘ \ : Zamislimo si našo V. etažo, ki je dolga 60 metrov in ima 1350 m2 površine, v njej pa presedi po 8 ur 105 ljudi, če bi si vsak samo 3-krat dopol. dne prižgal cigareto, bi bilo dima do vrha. Toda nikar, saj ne kadijo vsi, kadi le vsak drugi, slab zrak pa dihajo vsi. Dopisuj v Čevljarja! Letos praznuje gimnazija v Kranju 165-letnico ustanovitve in 75-letnico prve mature. Do konca druge svetovne vojne je bila gimnazija v Kranju edina tovrstna ustanova na Gorenjskem, tako da so vanjo prihajali dijaki s cele Gorenjske. Danes so po vseh delovnih organizacijah Gorenjske strokovnjaki, ki so šli skozi kranjsko gimnazijo — praznik gimnazije je tako tudi njihov praznik. KRATKA ZGODOVINA GIMNAZIJE Gimnazija v Kranju je bila ustanovljena 10. oktobra leta 1810 z naredbo generalnega guvernerja Ilirskih provinc etničnem ozemlju. Ta gimnazija, ki je bila fancoska, je obstajala le eno leto. 12. septembra 1861 je bil izdan dekret o ustanovitvi nižje klasične gimnazije v Kranju z nemškim učnim jezikom. Leta 1870 so nemško klasično gimnazijo v Kranju spremenili v nižjo realno gimnazijo s slovenskim učnim jezikom. Leta 1874 so gimnazijo v Kranju spet ponemčili, leta 1878 pa so jo pričeli postoma ukinjati, vendar je gimnazija leta 1880 spet dobila dovoljenje za nadaljnje delo. V strahu pred naraščajočo slovensko nacionalno zavestjo je morala s šolskim letom 1889/1890 gimnazija povsem prenehati. 21. julija 1894 je bil podpisan uradni akt o ustanovitvi popolne klasične gimnazije v Kranju, 18. septembra 1897 je bilo dograjeno sedanje gimnazijsko poslopje in 1901. leta je prvih 23 dijakov opravilo na kranjski gimnaziji veliko maturo. Do prve svetovne vojne je bila gimnazija klasična, po prvi svetovni vojni pa reclina vse do druge svetovne vojne. Med drugo svetovno vojno je bila ustanovljena nemška gimnazija, ki pa so jo dijaki nekdanje slovenske gimnazije v glavnem sabotirali. V gimnazijskem poslopju je bil internat nemških učitelj iščni-kov. Po vojni je gimnazija kmalu obnovila delo. Do leta 1958 je bila 8-razredna, po reformi leta 1958 pa štirirazredna. V šolskem letu 1975/1976 je gimnazija vpisala tudi dva oddelka gimnazije pedagoške smeri. Popolni klasični gimnaziji v Kranju je bil leta 1894 določen obvezen okoliš, ki je obsegal vso Gorenjsko vključno z območjem Kamnika. Kot takšna edina ustanova v tem delu slovenskega prostora je lahko in morala kranjska gimnazija pod oblastmi tedanje nemške liberalne buržoa. zije pričeti opravljati svoje prosvetno, kulturno in nacionalno poslanstvo. Ustanovitev nižje realne gimnazije v Kranju leta 1870 pomeni ustanovitev prve slovenske gimnazije pri nas. To vsekakor predstavlja pričetek Jubilej gimnazije formiranja slovenskih srednjih šol, ki pa so se seveda še skoraj celih 50 let morale prizadevati za svoj slovenski značaj. V vsem obdobju od šestdesetih let do prve svetovne vojne so bili v gimnaziji dijaki, ki so se zanimali za kulturni in politični razvoj last-nega naroda. Nacionalna zavest je vedno bolj rasla, in ker je pod avstrijsko oblastjo ni bilo mogoče javno manifestirati, so od konca 19. stoletja dalje dijaki organizirali tajna društva in sestanke. Nastala je vrsta literarnih glasil (Naša nada, Brstje, Zvezda, Vesna itd.). Širile pa so se tudi panslavistične ideje, višješolci so se učili tudi češkega jezika. Pred prvo svetovno vojno se je velik del mladine vnemal za revolucionarni program političnega zedinjenja južnih Slovanov zunaj Avstro-Ogrske, za program preporodovcev, ki je tudi v Kranju med dijaki dobil okrog 50 pristašev. Po sarajevskem atentatu so posamezni dijaki zaradi svojega političnega prepričanja imeli težave, nekaj se jih je moralo celo zagovarjati pred sodiščem. (Kranjski zbornik 1970 — Zgodovina gimnazije v Kranju do leta 1918 — Olga Janša.) Obdobje med obema vojnama je pomenilo tudi za kranjsko gimnazijo polarizacijo naprednih in reakcionarnih sil. Zlasti po letu 1937 je na kranjski gimnaziji pričela komunistična partija zbirati in organizirati napredno mladino in jo združevati okrog skojevske organizacije. Voditelji napredno usmerjene dijaške mladine pred drugo svetovno vojno so bili tudi organizatorji dijakov za narodnoosvobodilno gibanje. Ob napadu na Jugoslavijo aprila 1941 so se mnogi dijaki, če- prav mladoletni, prostovoljno javili v vojsko. Po okupaciji so skojevci zbrali napredne dijake in formirali iz njih mlado osvobodilno fronto. Mnogi dijaki so odšli v partizane; 17 od njih in en profesor so padli v NOB. Po osvoboditvi se je kranjska gimnazija aktivno vključila v nov čas. Dijaška mladina in učiteljski zbor sta ob aktivnem idejnopolitičnem angažiranju mladinske organizacije in organizacije komunistične partije napravila vse potrebno, da se je lahko pričel pouk na gimnaziji in da se je gimnazija kot celota vključila v obnovo po vojni. Vsa leta po vojni je dijaška mladina kranjske gimnazije dala najmanj po eno mladinsko delovno brigado letno, ki so se udeleževale najrazličnejših zveznih in republiških akcij. V vseh 30 letih po vojni je mladina kranjske gimnazije z delovnim kolektivom šole predstavljala nosilce naprednih družbenih prizadevanj od vključevanja šole v samoupravni učnovzgojni proces, do zadnjih prizadevanj za reformo usmerjenega izobraževanja. Po prvi maturi 1901. leta je na kranjski gimnaziji maturiralo 3262 maturantov, med katerimi srečamo poznane osebnosti od borca za našo severno mejo Rudolfa Maistra do vidnih predstavnikov znanstvenega, kulturnega in političnega življenja. S tem, da je šola v tem času usposobila ljudi, da so lahko nadaljevali študij na univerzi in drugih šolah ali pa da so se neposredno vključili v delo in da je gimnazija predstavljala žarišče napredne miselnosti ne le v Kranju, temveč tudi v krajih, od koder so bili njeni dijaki, je v vsem svojem obstoju gotovo v celoti opravičila svoje poslanstvo. Iz našega samskega doma V soboto, 31. januarja, smo imeli razgovor s stanovalci samskega doma — našimi delavci iz drugih republik. Razgovor so pripravili šef splošnega sektorja, šef kadrovske službe in referent za družbeni standard. Vzdušje delavcev je bilo sproščeno v prijetnem okolju in čistoči, nekaj dni pred tem so bili prostori beljeni in urejeni. Stanovalci so v razgovoru povedali svoje probleme in želje, ki so predvsem: prijava stalnega bivališča. Republiški sekretariat za notranje zadeve v Ljubljani, ki je lastnik objekta, namreč ne da soglasja, ki je potrebno za prijavo stalnega bivališča. Nekateri stanovalci si želijo urediti družinsko življenje in dobiti stanovanje. (Po izpolni, tvi pogoja »3 leta neprekinjene lastnosti delavca v delovni organizaciji« ima vsak zaposlen v delovni organizaciji možnost zaprositi za najemno stanovanje ali posojilo.) Drugi so spet izrazili željo — dobiti boljše stanovanje s kuhinjo — možnost hranjenja, bolje urejenimi prostori, sanitarijami, da bi bila v sobi le po ena ali največ dve osebi. Sobe v tem domu so namreč od ene do štiriposteljne (štiri ležišča ima le ena soba). Izražena je bUa tudi želja po nadaljnjem izobraževanju ter možnosti le tega, po vse. stranskem vključevanju v življenje kraja Tržiča ipd. Torej to in še druge želje so bile objektivne. Iz tega je izhajati, da stanovalci — ti mladi priseljenci iz drugih republik, želijo ostati, torej želijo živeti in delati v naši skupnosti ter predvsem, da se aktivno vključijo v življenje kraja. V razpravi je bilo rečeno tudi to, da se v okviru celotne tržiške občine dogovarjamo, oziroma, da se vse delovne organizacije prizadevajo za uresničitev gradnje samskega doma. Ti, ki imajo željo po bolj udobnem stanovanju, z možnostjo vsakodnevne celotne prehrane, bi bili seveda z izgradnjo novega samskega doma zadovoljivo rešeni. Kajti sedanji »prehodni« samski dom, Koroška 82, ima prostor le za 30 ležišč. Glede na premajhno kapaciteto in tudi glede pomanjkanja prostorov, nima nobene možnosti ureditve kuhinje — restavracije. Sicer pa, objekt kot tak, je le začasna rešitev za samski dom. Saj objekt za toliko stalnih stanovalcev nima dovolj lastne vode in jo je treba dovažati. Za tedenski prevoz vode je bilo v letu 1975 potrebno plačati Gasilskemu društvu Tržič 21.729 din. Stroški skupaj, brez elektrike, so v letu 1975 znašali za samski dom 143.996.— din (najemnina objekta z obrabo opreme 36.989 dinarjev, centralna kurjava, snažilec, razna popravila itd.). Stanovalci plačujejo stanarino à 120.— din mesečno in elektriko. Dohodek stanarine je bil v letu 1975 37.200 din. Ob zaključku razgovorov so stanovalci samskega doma izvolili še nov odbor — hišni svet: za predsednika so imenovali Rubež Svetozara, za namestnika Irič Mileta, za člana pa Matovič Bogdana in Vujičič Radomira. Ta odbor naj bi bil vez za usklajevanje želja med stanovalci in delovno organizacijo — saj s tem upamo na obojestranski uspeh oziroma zadovoljstvo. A. A. Ženske rekorderji Zanesljivi so podatki, da je Ruth Alice Kistler iz Združenih držav Amerike rodila hčerko Susan, ko ji je bilo 57 let in 129 dni. Fj odora Vasileva iz okolice Moskve, ki je živela v letih 1816—1872 je rekorderka v porajanju otrok. Imela je 69 otrok, rodila pa je 27-krat: 16-krat dvojčke, 7-krat trojčke in 4-krat če-tvorčke. Največ ločitev si je privoščila Veverly Nina Avery barska natakarica iz Los Angelesa. Leta 1957, ko ji je bilo 48 let, je dosegla rekord, 16 ločitev. Izjavila je, da ji je večina mož hotelo razbiti nos samo zato, ker jim je bila nezvesta. Popravki samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka, delitvi sredstev za osebne dohodke, o nadomestilih in prejemkih TOZD in SSSS V javni razpravi so popravki in dopolnitve samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka, delitvi sredstev za osebne dohodke, o nadomestilih in prejemkih TOZD in SSSS. Sporazumi so sicer v veljavi šele pol leta, pa jih že moramo korigirati in usklajati z novimi predpisi s področja nagrajevanja. Predvsem želimo opozoriti člane delovne skupnosti na nekaj bistvenih sprememb posameznih določil sporazuma. Ena takih sprememb je prav gotovo novost pri nadomestilih osebnega dohodka za čas bolezni, ki predvideva valorizacijo osnove za obračun nadomestila. Določilo je sicer povzeto iz sindikalne liste za leto 1976 in ga bomo morali urejati skladno s predpisi regionalne zdravstvene skupnosti Kranj, vendar predstavlja bistveni premik na tem področju. Nagrajevanje za minulo delo je bilo v naši delovni organizaciji uvedeno v drugi polovici lanskega leta poskusno za 6 mesecev. Pri tem določilu se predvideva povečanje (kot ga predvideva sindikalna lista 1976) odstotka za prvi del dodatka, kjer je upoštevana celotna delovna doba od 0.25 na 0,35 — zmanjšuje pa se odstotek za drugi del dodatka, ki se nanaša na neprekinjeno delovno dobo v delovni organizaciji od 0.58 na 0.40. Za delavce, ki pa delajo po normi in so dopolnili že 30 let delovne dobe — moški, oziroma 25 let delovne dobe — ženske, pa se predvideva ta del dodatka v višini 0,55 %. Komisija utemeljuje ta defe-rencirani odstotek s tem, da se delavcem po teh letih zmanjšuje storilnost in spretnost pri delu. Z novim predlogom se povečujejo še: — dnevnice za službena potovanja — terenski dodatek — nadomestila za ločeno življenje in — regres za letni dopust Marija Mrhar Izvoz u 1976. godini Ukupan izvoz u 1975 godini uporedjenju sa 1974 godinom bitno se nije menjao. Izvoz Par i Indeks Vrednost Indeks 1974 1975 75:74 1974 1975 75:74 Zapad 499.010 640.390 128 3.617.521 4.675.767 129 Istok 802.988 732.771 91 9.013.753 8.984.753 99 Reexp. 40.000 6.000 15 283.861 54.904 19 Skupaj: 1.341.998 1.379.161 103 12.915.135 13.715.342 106 Iz navedenih podataka možemo zaključiti, da se izvoz povečao za 3 % prema količini ili za 6 °/o prema vrednosti. Medjutim, kada neki zakljueuju, da se izvoz na konvertibilno područ-je smanjio ili povečao na istočno evropsko tržište kod nas primečujemo su-protno. Izvoz na zapad povečao se za 141.380 pari ili za 28 % odnosno za 1.058.246 dolara što iznosi 29 %. Izvoz na istok prema količini smanjio se za 9 % dok je vrednost zbog povečanja cena ostala na istoj višini. Osetno smanjenje bilo je i kod reexporta. Sta je bitno uticalo na uslove izvoza u protekloj godini može se videti iz sledečeg: 1. Usled sve lošije situacije u svetu kroz čitavu vu godinu primečivan je zahtev za sniženjem cena obuče što su pokazali i konačni rezultati. Cene obuče ko ja se izvozila na zapad bitno se nisu menjale dok je porast cena postignut u izvozu obuče u istočne zemlje. 2. Spoljnotrg. instrumenti nisu se menjali do-voljno stimulativno. Izvozna premija povečala se tek za 2 %. 3. Vlastite cene naših proizvoda u 1975 prilično su porasle usled viših cena materij ala a u mesecu avgustu znatno su porasli i lični dohoci naših rad-nika. 4. Zbog velikih prome-na, koje se javljaju kod uvoza robe, nastupile su i poteškoče u izvozu. Da bismo mogli nesmetano odnosno bez večih poteš-koča uvoziti potreban material, bilo je potrebno postiči 20 % povečanje izvoza uporedjenju sa 1974 god. Uprkos svim naporima i zalaganjima pomenuti procenat posti- zali smo samo do polovi-ne avgusta. U svim nared-nim mesečima procenat poveačnja izvoza bio je u opadanju. Bolji rezultat nije mogao biti postignut j er je bila količina poru-čena obuče poznata a i naši kapaciteti toga nisu dopuštali. Kooperanti su protekle godine izradili manj e obuče nego godinu dana rani j e. Dok smo na za-padno tržište izvozili 64.799 pari ili za 37 % više nego u 1974 god. bilo je na istok prodato 68.237 ili 34 % manje. U drugoj polovini pro-šle godine smo pre svega zbog poteškoča u proizvodnji, otstupanja proizvedene obuče od primlje-nih referentnih uzoraka bilo u boji materijala bilo u izradi, kasnili otpre- Zatlači Zadaci razvoja zavisni su od organizacije celokupnog preduzeča. Najviše preduze ća kod nas u zemlji i u svetu orgamizovano je tako, da razvoj pretstavlja samostalan sektor a područje rada podeljeno mu je na pet glavnih funkcija: — Funkicja istraživanja tr-žišta, to jest istraživanje novih materiajalà. novih proiz-vodjača sastavnih delova i iz-traživanje opreme. — Funkcija istraživanja tr-žišta obzirom na mogučnosti prodaje novih proizvoda. — Funkcija razvoja novih proizvoda lcoji su vezivani na zahteve tržišta. Razvoj novih proizvoda zavisi i od konku-rencije na tržištu, iz čega pro-izlazi nužnost upoznavanja tehnologije uopšte bilo u grani ili srođnim granama, koje utiču na razrvoj druge grane. — Funkcija pripreme i uvo-djenja proizvodnje do serijske proizvodnje. U ovu gru-pu ulaze: konstrukcija, tehnologija, priprema alata i radne opreme. Operativna priprema rada cesto je vezana na proizvodnju. — Funkcija ekonomsko teh nickog područja. U ovu gra- mom obuče u NDR, dok SSSR-u dugujemo 1.000 pari ženskih cipela i možemo očekivati, da če ku-pac izvršiti potražnju robe u vezi ugovora. Prošle godine bilo je vračeno 26.412 pari obuče u vrednosti od 209.349 dolara što iznosi 1.114 ili 5.625 dolara više nego godinu dana ranije. Dok je iz SSSR stiglo za 20 % reklamacija na zapad su se reklamacije povečale za 10 %. Cilj evi postavljeni za ovu godinu biče postig-nuti samo maksimalnim zalaganjem na svim po-dručjima a pre svega biče potrebno uložiti maksimalni napor, da se sve greške, koje su se javljale u prošloj godini, neče povratiti. Ida Ribnikar pu ulaze: tehničko ekonomska, organizacija rada i in-vesticijiSka. Takva organizacija razvoja zavisna je od obima preduze-ća, od vrste proizvodnje i od organizacije drugih sektora u preduzeču. Najznačajnija jeste vrsta proizvodnje. Pomenuta organizacija razvoja odgovara ta-kvom preduzeču, koje proizvodi artikle za koje je vreme istraživanja materijala, razvoja proizvoda, pripreme i uvodjenja proizvoda te prodaje vrlo kratko, znači dakle, da se ceo ciklus ponovi jed-nom ili više puta u godini. Takva organizacija razvoja elastična je obzirom na pri-lagodjavanje na tržištu jer več u osnovi svaki proizvod sadrži i želju kupca, prodaje, tehnologije i opreme te proizvodnih kapaciteta. Ova organizacija zahteva manje tro-škova, brže uvodjenje i ma-nji gubitaik vremena. Organizacija razvoja u našem preduzeču pre svega obu-hvata dve funkcije: — Funkciju razvoja novih proizvoda u saradnji OOUR Mreža kao kupcem i proda-vaocem te sektorom nabavke, čiji je zadatak istrdživanje i nabavka materijala. razvoja — Funkcija pripreme i uvodjenja proizvodnje. Ipak treba istaknuti da je priprema u užem smislu priprema samog alata, sitnih pomagala i pomoč kod uvodjenja proizvodnje. Sa željom, da prikažem bitne zada tke razvojno priprem-nih službi, moram to objasniti postepeno. Ukratko ču očrtati zada tke, koji su podeljeni po službama. — Kaluparnici djonova sve više pretstoje novi zadaci kod izrade donjih delova, jer se formiranjem proizvodnje po-liuretana, gumare i plastike te sve večim usmeravamjem ovih proizvoda u prodaju javlja sire područje pripreme i izrade alata. — Osnovna modelara vodi brigu o izradi modela, tehnič-ku obradu istih i uvodjenje u proizvodnju, Saradjuje u kreaciji i tehnologiji. — Zadatak konstrukcije jeste sredjivanje i pripreme svih propisa materijala, alata i podnosi osnove tehnologije. Ovo odelenje saradjuje u izboru osnovnih materijala i odredjivanju naročitih zahteva. — Tehnološka priprema rada tehnološki postupak, saradjuje u uvodjenju proizvodnje, vodi brigu o blago-vremenoj izradi alata, donosi sve vrste normativa (materijala i vremena izrade.) — Tehnološko odelenje vodi brigu o troškovima (nosi-oci i vrste) te izradjuje kalkulacije do vlastitih cena proizvoda. — Operativna priprema rada pre svega radi na područ-ju: 1. Planiranja proizvodnje i analize proizvodnje po vrstama proizvoda i vrstama proizvoda po proizvodnim jedi-nicama. 2. Pripreme i izrade proizvodne dokumentacije. Saradjuje sa OOUR Mreža i sektorom nabavke. U svom radu mora uzimati u obzir želje OOUR Mreža i mogučno-sti nabavke materijala i lek na kraju želje dragih odele-nja, čija je dužnost pripre-miti sve potrebno za proizvodnju. — Laboratorija odgovara za ulaznu kontrolu gornje kože i kožne podloge, za tehno-logiju gumare i uvodjenje novih materijala u gumaru i plastiku, odgovara za kontrolu lepila i dragog materijala. Istotako vodi brigu o fizikal-noj kontroli poliuretana i saradjuje u razvoju novih fim-ša za obuču i ostalih proizvoda. — Administarivno odelenje zaduženo je za administrativni rad u razvoju, kao što su izračuni, prepiska, šifriranje proizvoda i materijala. Ovo odelenje vodi i seretarijat vodje razvoja kao i sve ugovore sa ooperantima te drage po-slove sekretarijata. Sve službe pored priprema za proizvodnju PEKO odgovorne su i za sve obaveze pripreme i uvodjenja proizvodnje kad svih kooperanata, za koje odgovara razvoj po direktivama programske komisije. Pomenuti zadaci obuhvata-ju široko područje rada i vrlo su zahtevni te je usled toga rad u razvoju vrlo napo-ran. Težina rada jest i u tome, jer je razvoj, odnosno radnici u razvoju su odgovorni za zastoje u proizvodnji iako ima više puta i objektivnih uzroka poteškočama koje se javljaju. Iskustva pokazuju, da su potrebne neke organizacione promene u nekim odelenjima i tada čemo moči savladati sve teže zadatke. Kod ovakvih zadataka nužna je saradnja izmedju službi u razvoju, proizvodnjam te sektorom nabavke i OOUR Mreža. Anton Simonič lečenje u klimatskim lečilištimo Lečenje u klimatskim Ieči-lištima ugodno utice na zdravstveno stanje i otpomost rad-nika, obnavljaju se fizičke i psihičke sposobnosti, što sve utice na smanjivanje izostana-ka zbog bolesti, na veču produktivnost i time na bolje ispunjavanje planova, posti-zanje večih ličnih dohoda-ka ... Sve pomenuto jeste dakle tako u interesu radnika samih kao i u interesu radne organizacije. Zbog toga svake godine pia. nirano je u fondovima zajed-ničke potrošnje prema pravilniku i pravu do klimatskog lečenja deo sredstava za opo-ravak i lečenje radnika, koji su prema mišljenju zdravstvenih službi toga najviše potrebni i udružuju svoj rad u rad-noj organizaciji najmanje 5 godina. Radnik, koji još nije pet godina u radnoj organizaciji ima pravo na lečenje u slučaju povrede na poslu ili ako oboli usled profesionalne bolesti i lečenje bezuslovno ima je potrebno. Na “lečenju odnosno na opravak mogu iči radnici jed- nom godišnje i najviše dve godine uzastopno iU najviše četiri puta ukupno. Doprinos radne organizacije u cilju lečenja radnika zavisi od ocene zdravstvenog stanja radnika, prosečnog mesečnog dohotka po članu porodice u protekloj kalendarskoj godini, radnog staža u radnoj organizaciji, radnog mesta (odgovornost na radu — programiranos rada, napor na radu — fizič-kj odnosno psihički napor, otežavajuči radni uslovi — opasnost od nesreča ili bolesti) te od saradnje u NOR-u. U godinama 1972—1975 doprinos radne organizacije u cilju takvog lečenja iznosio je 95.00 dinara za 80 zaposlenih. Na lečenju u lečilištu bili su radnici po 14 dana a na klimatskom lečenju po 10 dana što zadovoljava zahtev preventivnog lečenja. Kurativno lečenje u lečilištima traje 21 dana a od ove godine prema promenama pravilnika omogučeno je samo zdravstveno najugroženijim radni. cima. Komunisti izabroli novo rukovodstvo Zbor komunista naše radne organizacije sastao se 16. 1. 1976 sa zadat-kom, da pripremi kratak pregled rada organizacije SKJ sà razdobij e nešto duže od godinu dana. Več u oktobru 1974 organizacija SKJ donela je zaključak o uskladjiva-nju svoje organozovano-sti sa samoupravnom strukturom, koja je več tada bila organizovana na osnovu konstituisanja radne organizacije u OOUR i SZZS, čime su ostvarena i ustavna načela. Na osnovu tih zaklju-čaka formirano je 5 osnovnih organizacija po OOUR i SZZS. U cilju uskladjivanja rada izme-dju 00 SK prema delegatskim smernicama bio je izabran savet SKJ. Odluku za takvu orga-nizovanošt naročito je diktirala potreba za sve-stranom akcij om uspo-sobljenošču organizacije SKJ. Na pomenutoj sed-nici bilo je i izneto, da ovaj cilj nije postignut u celini iako su 00 KSJ u tom razdoblju imale značajnu ulogu u razvoju i jačanju samoupravnih odnosa u svim sredinama, gde rade kao i na ni-vou radne organizacije. Kritične ocene svoga rada OO SKJ iznele su i na svojim izbornim konferenci j ama u decembru pro tekle i januaru mesecu ove goidne. Na tim izbornim konferenci j ama bila su izabrana i nova rukovodstva 00 SKJ i Savet SKJ radne organizacije, kojeg 00 SKJ bi-raju po delegatskom principu (svaka OO dva člana) time, da je jedan od dvaju člana sekretar 00 SKJ. Sekretar Saveta SKJ radne organizacije bio je izabran neposredno na pomenutom sastan-ku. Posle izvedenih izbora sastav Saveta SKJ radne organizacije i srekretara 00 jeste sledeči: 1. sekretar Saveta SK — Meglič Božidar 2. član Saveta: Tadel Pavel, sekretar OO SK — OOUR Obuča 3. član Saveta: Cabraja Mijo, sekretar OO KS — OOUR PUR 4. član Saveta: Ribnikar Ida, sekretar OO SK OOUR Prodaja 5. član Saveta: Gros Štefan, sekretar OO SK — SZZS 6. član Saveta: Špoljar Magda, sekretar OO SK — OOUR Trbovlje 7. član Saveta: Kranjc Štefka, delegat OO SK — OOUR Obuča 8. član Saveta: France Stanko, delegat OO SK — OOUR PUR 9. član Saveta: Bergant Francka, delegat 00 SK — OOUR Prodaja »PEKO« prije 70 godina 10. član Saveta: Peharc Anton, delegat 00 SK — SZZS 11. član Saveta: Garan-tini Zlata, delegat 00 SK — OOUR Trbovlje Zbor komunista je pored organizacionog di j eia imao i malo slavij e. U SK primljenih bilo je osam novih člana. Novim članovima KS čestitao je i srekretar SK za Gorenj-sku, koji je takodjer bio na zboru. Marjan Markič Pišite za naše novine ! Ispravke samouprnvnog ugovora o razpodeli dohodaka, deobi sredstava za lične dohofke, o nadoknadi i primanjima u OOUR i SZZS U javno j diskusiji sad se nalaze ispravke i dopune samoupravnog ugovora o raspodeli dohotka, deobi sredstava za lične dohotke, o nadoknadi i primanjima u OOUR i SZZS. Ugovori, naime su na snazi tek pola godine i potrebno je korigirati ih i uskladiti s novim propisima na području nagradjivanja. Pre svega želimo upozoriti članove radne zajednice na neke bitne promene pojedinih odredbi ugovora. Jedna od ovakvih promena jeste pogotovu novitet u nadoknadi ličnog dohotka za vreme bolovanja, koja predvidja valorizaciju osnove za obračun nadoknade. Odredba je uzeta iz sindikalne liste za 1976 god. i mo-račemo je sredjivati skladno sa propisima regionalne zdravstvene zajednice Kranj i ipak pretstavlja bitni preokret na tom području. i danas Nagradjivanje za protekli rad počelo je u našoj radnoj organizaciji u drugoj poiovini prošle godine kao probno za 6 meseci. Prema toj odredbi predvidja se povečanje procenta za prvi deo dohotka, gde je u obzir uzet ceo radni staž od 0,25 na 0,35 % dok se smanjuje postotak za drugi deo dodatka, koji se odnosi na neprekidni radni staž u radnoj organizaciji od 0,58 na 0,40 %. Za radnike, koji ne rade na normu i imajo 30 godina radnog staža — važi za mu-škarce a 25 godina za žene — taj če dodatak biti u višini od 0,55 %. Komisija utvrdjuje taj diferencirani postotak, da se kod radnika posle toliko godina smanjuje produktivnost i spretnost na poslu. Novim predlogom povečavaju se još: — dnevnice za službeni put — terenski dodatak — naknada za odvojeni život i — regres za godišnji odmor Štipendiranje v občini Tržič Teče že drugo šolsko leto odkar je uveden nov sistem štipendiranja z namenom, da se omogoči šolanje vsem tistim, ki so za to sposobni, nimajo pa sami dovolj sredstev. Na območju vseh občin v Sloveniji so sprejeti samoupravni sporazumi o štipendiranju učencev in študentov, katere so podpisale OZD in druge samoupravne interesne skupnosti z obvezo, da odvajajo v skupni sklad za štipendiranje prispevek 0,5 % od bruto OD delavcev. Štipendije iz združenih sredstev oziroma iz solidarnostnega sklada se podeljujejo tistim učencem in študentom, ki ne dobe štipendije v OZD (kadrovske štipendije) ter tistim, katerim kadrovska štipendija ne pokrije osnovnega življenjskega minimuma. V tem primeru dobijo štipendisti poleg kadrovske štipendije še razliko iz združenih sredstev. V Tržiču je sprva kazalo, da bo združenih sredstev dovolj za pokrivanje potreb, vendar pa je v zadnjem času zaradi naraščajočega števila štipendistov, denarja pričelo primanjkovati. Po informacijah Skupnosti za zaposlovanje Kranj, ki opravlja za vse gorenjske občine vsa administrativno-teh-nična, finančna in strokovna dela, je bilo v Tržiču januarja 1976 239 štipendistov solidarnostnega sklada. Od teh prejema solidarnostno štipendijo 117 otrok tržiške občine, 122 štipendistov, ki ima sicer kadrovsko štipendijo, pa prejema razliko do življenjskih stroškov. V Tržiču je največ štipendij podeljenih srednješolcem, kar 151 ali 63 %, nato študentom visokih šol 49 ali 21 '%, sledijo učenci v gospodarstvu 31 ali 13 % in na koncu študenti višjih šol 6 ali 3 %. Med štipendisti, srednješolci, ki prejemajo solidarnostno štipendijo, je največ gimnazijcev — 47 % — nekaj več je veteri- narjev in medicinskih sester, v manjšem številu pa se pojavljajo tehnični in drugi poklici. Situacija pri štipendistih visokih in višjih šol je približno ista, v veliki meri se šolajo na fakultetah družboslovne smeri. Tržič je ena izmed gorenjskih občin, ki ima veliko raz. pisanih kadrovskih štipendij. Ob vsem tem pa je treba poudariti, da se interesi posameznikov, glede izbire poklica, ne usklajajo s potrebami gospodarstva. V vseh petih občinah se pojavljajo skoraj isti suficitarni poklici in sicer poklici družboslovnih smeri. Navodila republiške skupne komisije podpisnic sporazuma Pa so taka, da je potrebno štipendiste, ki se šolajo v poklicih, ki so sufi-citami za občino, v kateri prejemajo štipendijo, preusmerjati v druge občine po Sloveniji, ki ta kader potrebujejo. Po vsej verjetnosti pa bo potrebno družbeni dogovor bolj prilagoditi željam gospodarstva in vplivati na kandidate za štipendijo, še predno dokončno izberejo svoj poklic, da bi se odločali tudi za študij tehnične smeri. V preteklem letu je naša delovna organizacija prispevala v združena sredstva za štipendiranje učencev in študentov skupno 567.603,15 din, od tega v občino Tržič 499.544,85 dinarjev in v občino Trbovlje, kjer je sedež enega izmed naših TOZD, pa 68.058,30 din. Pri koriščenju teh združenih sredstev so v obeh občinah (Tržič, Trbovlje) udeleženi tudi naši štipendisti, ki pri nas prejemajo kadrovsko štipendijo, iz solidarnostnega sklada pa razliko do življenjskih stroškov. Koliko je bilo štipendistov in kakšen je bil delež solidarnostnega sklada v preteklem letu, prikazuje naslednja tabela, ki vključuje tudi ostale naše štipendiste, ki niso upravičeni do štipendije solidarnostnega sklada. Štipendisti višjih in visokih šol in Priimek in ime Ž Šola Kadrovska štipendija v PEKU (mesečno) Štipedija iz združenih sred. Tržič (mesečno) 1. Bodlaj Belita ekonomska fakulteta 1.122,— 240— 2. Brezar Anka ekonomska fakulteta 620,— 300— 3. Kuzmanovska Ivana ekonomska fakulteta 1.022,— 650— 4. Tomazin Marko ekonomska fakulteta 620,— 5. Rozman Marjan VŠOD 932— 550— 6. Meglič Anton ekonomska fakulteta 932— 1.020— 7. Meglič Srečko VŠOD 932— 590— 8. Pušavec Franc fakult. za strojništvo 1.122— 450— 9. Tišler Janez fakult. za elektroteh. 1.022— 960— 10. Zaplotnik Hermina VTŠ, odd. za kemijo 1.022— 11. Šmejic Majda VŠOD 710— 200— 12. Bedina Marko VŠOD 1.060,— — 13. Ribnikar Marjeta ekonomska fakulteta 940— — Štipendisti srednjih šol 1. Radon Mira 2. Truden Mojca 3. Ribnikar Zdenka 4. Perko Hedvika UAŠ UAŠ ESŠ ESŠ 500— 500— 500— 500— 260— 5. Jančič Polona ESŠ 500— — 6. Tomazin Emilija ESŠ 500— 220— 7. Povalej Edo ESŠ STŠ, 500— — 8. Gortnar Iztok kem. odd. 440— 280— 9. Doberlet Jolanda ESŠ 560— 220— 10. Zupan Zdenka ESŠ 500— 210— 11. Kavčič Darja 2-letna AŠ STŠ »Iskra«, 500— 660— 21. Kokalj Janez str. odd. 500— — 13. Klemenčič Staša ESŠ 560— — 14. Lončar Milena ESŠ srednja 560— 500— 15. Švab Zdravko aranž. šola 500— 250— 16. Teran Tomaž STCŠ 500— — 17. Gramc Jože STCŠ 500— — 18. Dovžan Lidija STCŠ 560— — 19. Blažič Sonja STCŠ 560— 250— 20. Malkič Marjeta STCŠ 440— 150— 21. Vogrinec Zdenka STCŠ 500— — 22. Cmrečnjak Dragica STCŠ 560— — 23. Torkar Joži STCŠ 500— 270— 24. Ive Milena STCŠ 440— — 25. Rozman Marjana STCŠ 440— 260— 26. Mihelič Peter STCŠ 560— — 27. Valjavec Damjana STCŠ 500— 130— 28. Livk Breda STCŠ 440— 160— 29. Logar Mojca STCŠ 500— 140— 30. Golmajer Zorka STCŠ 620— 630— 290— 31. Šmit ek Irena STCŠ 620.— 32. Duh Cvetka STCŠ 500— 300— 33. Marenk Bernarda STCŠ 560— — 34. Tribušon Marjan STCŠ 500— — Štipendisti poklicnih šol poklicna 1. Dovžan Anica čevlj. šola poklicna 560— 930— 2. Golmajer Majda čevlj. šola 500— 240— poklicna 3. Brišar Franci čevlj. šola poklicna 500— 240— 4. škrjanec Beno čevlj. šola poklicna 440— 250— 5. Dobrin Vinko kovin, šola 440— — poklicna 6. Donat Vladimir 7. Osterman Andrej poklicna kovin, šola poklicna 500.—• 440— 120— 140— 8. Pretnar Igor kovin, šola poklicna 440— 9. Bohinc Jože kovin, šola poklicna 440— — 10. Meglič Mirko kovin, šola 500— 490— poklicna kovin, šola 500— 340— 11. Debevc Dušan poklicna kovin, šola poklicna 500— 130— 12. Krevs Jože 13. Koder Vladimir kovin, šola poklicna 500— 14. Pangeršič Vili kovin, šola poklicna 500— 15. Perko Henrik kovin, šola poklicna 500— ““ 16. Kuhar Darko kovin, šola 500— — poklicna kovin, šola 500— 17. Kokalj Anton poklicna 18. Ježek Marjan kovin, šola poklicna 500— — 19. Jerala Mirko kovin, šola poklicna 500— 20. Gregorc Janez kovin, šola poklicna 440— 450— 21. Verč Stojan kovin, šola 440— — V TOZD Trbovlje imamo 3štipendiste in le eden prejema razliko iz združenih sredstevv občini Trbovlje: 1. Smrekar Dragi VEKŠ 620— poklicna 2. Melinc Milena čevlj. šola poklicna 440— 3. Mrežar Sonja čevlj. šola 500— 539— Pripominjamo, da v gornjem prikazu ni zajeto 14 učencev, ki so na praktičnem pouku in ta čas prejemajo le učno nagrado po določilih sindikalne liste. Dne 29. januarja 1976 je skupna komisija udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov sprejela sklep, da se s 1. januarjem 1976 dvignejo kadrovske štipendije povprečno za 25 %, ker so se povečali življenjski stroški učencev in študentov. Omenjena komisija je nadalje sklenila, da se s 1. januarjem 1976 spremeni vrednost točke za določanje višine kadrovskih štipendij in se po-veač od 1,25 din v letu 1975 na 1,56 din v letu 1976. Na podlagi tega sklepa bodo vsi navedeni štipendisti prejeli višje kadrovske štipendije, prejeli bodo tudi razliko za januar, ker smo jim ta mesec obračunali še štipendije po stari vrednosti točke. Meglič Milka Klimatsko ja zdraviliško zdravljeaje Klimatsko in zdraviliško zdravljenje ugodno vplivata na zdravstveno stanje in odpornost delavcev, obnovijo se telesne in duševne sposobnosti, kar vpliva na zmanjševanje števila bolezenskih izostankov, na višjo produktivnost in s tem na boljše izpolnjevanje planov, zaposleni dobivajo višje osebne dohodke... Vse omenjeno je torej tako v interesu delavcev kot delovne organizacije. Prav zato vsako leto v planu sklada skupne porabe, po pravilniku o pravici do klimatskega zdravljenja, namenjamo del sredstev za okrevanje in zdravljenje delavcev, ki so po mnenju zdravstvene službe tega najbolj potrebni in združujejo svoje delo v delovni organizaciji najmanj 5 let. Pred petimi leti pa imajo to pravico tudi delavci, ki se poškodujejo na delu ali v delovni organizaciji zbolijo za poklicno boleznijo in jim je tako zdravljenje nujno potrebno. Na zdravljenje oziroma okrevanje gredo lahko enkrat letno ter največ dve zaporedni leti, skupno pa največ štirikrat. Prispevek delovne organizacije k takemu zdravljenju je odvisen od ocene zdravstvenega stanja delavca, poprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana j preteklem koledarskem letu, delovne dobe v delovni orga-niazciji, delovnega mesta (odgovornost za delo — progra-miranost dela, napor pri delu — telesni oziroma fizični napor, otežujoči delovni pogoji — nevarnost nesreč in obolenj) ter od udeležbe v NOV. V letih 1972—1975 je delovna organizacija prispevala za tako zdravljenje 95.000 din skupno 80 zaposlenim. Na zdraviliškem zdravljenju so bili 14 in na klimatskem 10 dni, kar je dovolj za dosego namena preventivnega zdravljenja. Kurativno zdravljenje v zdraviliščih pa traja 21 dni in tudi to je z letošnjim le-tom — po spremenjenem pravilniku, omogočeno najbolj zdravstveno ogroženim delavcem. Nagradna križanka Rešitev križanke iz prejšnje številke: Vodoravno: PRASE, SPILA, RISAN, KORAN, OTINKI, SENA, VSEM DELAVCEM, SLAVKO, OSE, PASTORELE, VAS, ITAKA, TRIOLET, TA, VOZ, IDOL, ITAS, CO, ANSAMBEL, LT, CIM, TN, TRTAR, OSOJE, AL, PROTOKOL, SRT, ERA, RESIGNIRA-NOST, EKRAN, IRAN, OKE, INARI, RIBI, CENTA-VER, JARIN, AHAC, ACI, JOVO, ARICA, PARA. V uredništvo smo dobili 134 rešitev križanke iz prejšnje številke. Tokrat je žrebal tov. Homan Franc. 80 din — Boris Mikulič, prodaja 60 din — Uzar Nejka, sekalnica 40 din — Seifert Marjan, PUR 20 din — Gros Slavi, ERC 20 din — Kurnik Jurij, ERC Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo do 1, 3. 1976. »CEVUAR«, glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »PEKO« — ureja uredniški odbor: Sašo Ahačič, Franc Grašič, Slavko Hvalica, Franc Jazbec, Branko Košir, Vida Rozman, Marija Slapar. — Glavni in odgovorni urednik Marija Slapar.— Naslov uredništva: Peko Tržič Telefon 50-260 uit. 217. — Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj v BOO izvodih — Izhaja vsak prvi petek v mesecu. List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno Prišli V: I V TOVARNO V izdelavo zgornjih delov 512: Mikulandra Danica, Hudobivnik Dragica, Maceček Ženka; V mehanično delavnico: Janškovec Jure, Ahačič Dušan; V menzo: Mežek Darko; V splošni sektor: Zalokar Marija, Grbič Cerima; V poliuretan: Baličevac Ivanka, Bertalonič Franc, Donifc Vida, Donik Božidar-Franc, Frelih Janez, Gomboc Ludvik, Jerenko Stanko, Jo-ksovič Stanka, Kavšek Gabrijela, Kokol Milan, Koštič Ha-siba, Mavrič Dušan, Pečenica Jovan, Perko Ana, Radovan-čevič Nikola, Sadikovič Ha-zim, Šljukič Milja, Zlodej Angela, Maleševič Milenko, Lju-jič Georgina, Kerle Marija; V PRODAJNO MREŽO Koper: Krivokapič Jovanka; Odšli IZ TOVARNE Po pismenem sporazumu: Papež Jože, Stubljar Ivan, Stubljar Persa; Zaradi kršitve obveznosti iz združenega dela: Potočnik Andrej; Po želji delavca v poskusnem roku: Memeti Sadri; Po izjavi delavca, da ne želi delati v TOZD: Lukač Pavla, Žibert Silva, Bečirovič Sabina, Predovnik Marija; Neodvisno od volje delavca in drugih delavcev: Špik Kristina, Vuk Janez, Ivnik Maksimiljana, Meglič Ljudmila; Pe želji delavca: Cirar Marija, Tralješič Nurija, Jurato-vec Sonja; Neuspešno poskusno delo: Janc Nevenka; IZ PRODAJNE MREŽE Jesenice: Trampuž Henrik; Maribor I.: Alegro Henrik; Maribor II.: Vertnik Vesna; Kragujevac: Lazovič Verica; Ob boleči izgubi dragega očeta Antona Humarja, ki mu je zahrbtna bolezen prezgodaj zaprla oči, se s hvaležnostjo spominjam iskrenih in tolažilnih besed vseh, ki so mi stali ob strani in mi s svojim sočustvovanjem pomagali v težkih trenutkih. Posebna zahvala velja sodelavcem tehničnega sektorja za izrečena sožalja in poklonjeno cvetje. še enkrat najlepša hvala. Irena Valjavec Zahvali Ob boleči izgubi moje drage mame Frančiške Galičič, se lepo zahvaljujem vsem, ki so mi izrazili sožalje, posebno pa sodelavkam iz šivalnice' 512 za denarno pomoč. Vsem najlepša hvala. Kati Oman ELEKTRIKA (Nadaljevanje) Investicije v letih 1975—1980 Zbor delegatov Samoupravne interesne «topnosti elektrogospodarstva (v nadaljnjem besedilu »ISE«) je na svoji seji dne 30. junija 1975 razpravljal o financiranju energetskih objektov v letih 1975—1980 v skupni vrednosti 24.260,337.000 din (2.426 starih milijard). Večina objektov je bila odobrena in začeta (ne pa dovršena) že pred ustanovitvijo ISE, zaradi česar je ibila skupščina več ali manj postavljena pred izvršena dejstva. Rekapitulacija investicijskih objektov izgleda takole: 1. Odobreni objekti v 000 din — proizvodni 13.206.942 — prenosni 1.930.887 15.137.829 2. Neodobreni objekti — proizvodne in nedokončane investicije 2.213.385 — prenosni 1.410.595 — rekonstrukcije 408.121 — distribucije po 22. členu sporazuma 1.411.850 5.443.951 3. Objekti, ki jih financira distribucija — vodi, transformatorske postaje, nizkonapetostno omrežje in javna razsvetljava 2.829.696 — ostale investicije distribucije 782.655 — obrati za izgr. in distribuc. opremo 66.206 3.678.557 Vse skupaj 1—3 24.260.337 Iz rekapitulacije je razvidno, da znaša vrednost že odobrenih investicij 15.1 milijarde din, to je prek 60 % vseh investicij. V naslednjem vas želim seznaniti s predračunsko vrednostjo posameznih objektov. Pri tem vas opozarjam na do-sedaj znane podražitve, iki so v nadaljevanju posebej prikazane, ker dobite tako celotno vrednost posameznega objekta. Že odobreni proizvodni objekti: v 000 din Zap. št. Investicijski objekt Vrednost 1. Plinsko parna elektrarna Brestanica 608.035 2. Plinsko parna elektrarna Trbovlje 515.793 3. Hidroelektrarna Fala — VIII. agr. 152.000 4. Hidroelektrarna Moste — IV. agr. 64.546 5. Termoelektrarna Tuzla V. 400.000 .6. Hidroelektrarna Srednja Drava II. 2.188.174 7. Termoelektrarna Šoštanj IV 3.495.291 8. Nuklearna elektrarna Krško 3.632.434 9. črpalna elektrarna Pohorje — dokumentacija 5.379 10. Termoelektrarna Trbovlje II — dimnik 106.368 11. Termoelek. Šoštanj III — devize in podražitve 159.559 12. Študije in predhodna dela za nove investicije 89.750 13. Rudnik lignita Velenje 4,7 milij. ton 1.086.340 14. Rudnik lignita Velenje — stanovanja 108.459 15. Rudnik urana žirovski vrh 426.240 16. Poslovna zgradba Ljubljana, Hajdrihova 2 17.000 17. Ostalo 151.547 Proizvodni objekti skupaj 13206.942 Prenosni objekti v 000 din Zap. Investicijski objekti Št. 380 kV objekti 1. Daljnovod 380 kV Krško—Maribor 251.000 2. Daljnovod 380 kV Maribor Podlog 110.820 3. Razdelilna trafo postaja 380/110 kV Maribor 304.600 4. Daljnovod 380 kV Šoštanj—Podlog 40.400 5. Daljnovod 380 kV Podlog—"Ljubljana 106.390 6. Razdelilna trafo postaja 380/220 Ljubljana II. 235.072 7. Daljnovod 380 kV Ljubljana—Divača— -SRH 297.416 8. Razdelilna postaja Divača 157.455 1.503.153 Investicijski objekti 220 kV 9. Razdelilna trafo postaja 220/110 kV Cirkovci 2. faza 34.976 10. Razdelilna trafo postaja 220/110 Podlog 2. faza 59.200 11. Razdelilna trafo postaja kV Ljubljana II 114.866 12. Daljnovod 2 x 220 kV priklj. Ljubljana II 31.722 13. Razdelilna trafo postaja 220/110 kV Divača 2. faza 39.601 280.356 Investicijski objekti 110 kV 14. Daljnovod 110 kV Cirkovci—Kidričevo 6.966 15. Daljnovod 110 kV Šoštanj—Podlog 9.798 16. Daljnovod 110 kV Cirkovci—hidro- elektrarna Srednja Drava II. 28.100 17. Razdelilna trafo postaja 110 kV Plave 17.993 18. Daljnovod 110 kV Gorica—Ajdovščina 8.584 19. Daljnovod 2 x 110 kV Ajdovščina— —Divača 69.211 20. Daljnovod 110 kV Doblar—Plave 5.964 21. Dokumentacija 753 147.369 Prenosni objekti stopai 1.930.887 Še ne odobreni objekti a) proizvodni objekti v 000 din Zap. št. Objekt Investicijska vsota 1. Črpalna elektrarna Pohorje 778.400 2. Hidroelektrarna Kobarid 462.400 3. Hidroelektrarna Solkan 333.170 4. Toplarna Ljubljana 609.000 5. Nedokončana investicije 30.415 2.213.385 b) prenosni objekti 1. Objekti 380 kV 645.648 2. Objekti 220 kV 139.937 3. Objekti 110 kV — prenos 568.260 4. Kompenzacija — prenos 56.750 1.410.595 c) objekti distribucije po 22. členu sporazuma (sredstva amortizacije in posebnih prispevkov porabnikov) 1. Objekti 110 kV 1.223.650 2. Kompenzacija 67.300 3. Zaostala področja 70.500 4. Študije 18.000 5. Elektronsko računski center 32.400 1.411.850 d) rekonstrukcija obstoječih objektov 408.121 Neodobreni objekti skupaj 5.443.951 e) Objekti, ki jih financira distribucija v vrednosti 3.678.557 tisoč dinarjev, spadajo v kompetenco sporazumov in zato republiška skupščina o njih ni podrobnejše razpravljala. Po predlogu izvršnega odbora naj bi se investicije pokrile iz naslednjih virov (v 000 din): 1. Sredstva distribucije 3.678.557 2. Energetska sredstva (do leta 1980) 9.625.600 3. Inozemski krediti 7.712.570 21.016.727 Kakor je razvidno iz podatkov znaša investicijska vsota 24.260.337 tisoč din. Ker je sredstev na razpolago le 21.016.727 tisoč dinarjev, vidimo, da za pokritje zmanjka 3.243.610 tisoč dinarjev. Pod predpostavko, da se investicijska vsota lahko zmanjša za — gradnjo hidroelektrarne Solkan, če investitor ne bi mogel pridobiti lokacijskega dovoljenja za gradnjo hidroelektrarne Kobarid (razlika v ceni) 265.570 — financiranje Toplarne Ljubljana z inozemskimi krediti 340.000 — premaknitev pričetka gradnje čnpal-ne eletrame Pohorje za 2 leti dobimo končni primanjkljaj 437.400 1.142.970 2.100.640 za katerega je predvideno, da bi se pokril z energetskim prispevkom v letu 1981. (Konec prihodnjič) Občni zbor gasilcev V petek, 30. januarja t. L, je bil občni zbor industrijskega gasilnega društva Peko, kjer so obravnavali uspehe in pomanjkljivosti v preteklem letu, izvolili so novi upravni odbor društva ter sprejeli novi statut društva, na kraju pa sprejeli sklepe oziroma program dela za naslednje delovno obdobje. Iz letnega poročila se vidi, da so člani društva zelo dobro delali, imeli so 12 mokrih vaj ter 6 suhih, ter pri tem opravili 326 ur praktičnega pouka gasilne in reševalne tehnike. V začetku preteklega leta je bil v sodelovanju s službo izobraževanja v podjetju in občinsko gasilsko zvezo izveden tudi tečaj za gasilce, ki ga je obiskovalo 20 gasilcev ter so opravili 1000 ur pouka, ob zaključku je 18 članov položilo izpit za naslov gasilca. Vse opravljene ure pouka in vaje so bile v popoldanskem oziroma prostem času. V poročilu so bili obravnavani tudi vzroki požarov v preteklem letu. Pogašeno je bilo 8 začetnih požarov, kateri so bili pa zelo nevarnega značaja, če ne bi bili že v začetku zadušeni, E>va od teh sta bila v barvami obrata poliuretan, vzrok je bila statična elektrika ter prenizka relativna vlaga v prostoru. Ostalih 6 požarov je bilo povzročeno iz malomarnosti in nepazljivosti. Med letom se je vžgalo tudi osem sesalcev za prah, kateri so bili pa takoj pogašeni. Iz navedene analize je bilo razvidno, da so vzroki požarov predvsem malomarnost in nepazljivost. Pri malomarnostih so na prvem mestu odvrženi cigaretni ogorki, ki povzročajo začetne požare, kateri so pa v posameznih primerih zelo nevarni. Sprašujemo se: »Kdo je za dejanja malomarnosti in nepazljivosti odgovoren« — to so predvsem posamezni člani delovne skupnosti, ki se ne zavedajo kaj lahko povzroči požar. Za preprečevanje takih pojavov so poleg gasilcev poklicani tudi ostali člani delovne skupnosti, kajti z zadolženimi močmi lahko preprečujemo in opozarjamo posameznike na malomarne odnose do družbene imovine. člani društva so se udeležili tudi tekmovanj v občin- skem merilu, sodelovali so m vajah, bili na raznih proslavah, skratka, njihovo delo je bilo vidno v delovni organizaciji ter tudi izven nje. Razpravo, sklepe in program dela bomo objavili v naslednji številki. V novi upravni odbor so bili izvoljeni: Gašperlin Marjan Frantar Peter Januš Janko Leban Boris Petek Edo Seifert Jože Šavs Franc Nadzorni odbor: Bečan Anton Seifert Marjan Sedej Viktor Za delegata v UO občinske gasilske zveze je bil izvoljen poveljnik Franci Šavs, za predsednika IGD Peko pa Edo Petek. Petek Edo Zahvale Vsem sodelavkam in sodelavcem se ob odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem za dolgoletno sodelovanje. Posebna zahvala nabavnemu sektorju za poklonjeno darilo in želim celotnemu kolektivu še obilo delovnih uspehov. Janez Vuk Sodelavkam družbene prehrane se najlepše zahvaljujem za lepo darilo in jim želim še veliko uspehov in medsebojnega razumevanja. Ljudmila Meglič Mamice otrok v posebni osnovni šoli Kranj, se najlepše zahvaljujemo za denarni prispevek za izvedbo šole v naravi. ~~ 50 V tem mesecu praznujejo: MIKIC HELENA, lika-lec na topli zrak v 511 izdelavi zgornjih delov AHAČIČ ALBINA, ši-valka opetnic v 512 izdelavi zgornjih delov in ZUPAN ALBIN, delavec težak v splošnem sektorju Naše čestitke! Vojaki nam pišejo Najlepše se zahvaljujem za čestitko in denar, ki ste mi ga poslali ob novem letu. Celotnemu kolektivu tovarne želim srečno, zdravo ter uspehov polno novo leto 1976 vojak Bojan Maglica Zavrnjena ponudba V naši delovni organizaciji ugotavljamo, da imamo še vedno veliko mlajših delavcev, ki nimajo končane popolne osnovnošolske obveznosti — 8 razredov osnovne šole. Podatek je dokaj zaskrbljujoč, zato smo pričeli razmišljati, kako pristopiti k organiziranju osnovne šole in vanjo vključiti čim več delavcev, ki te izobrazbe nimajo. Sočasno pa je vpadel tudi sklep poslovnega odbora TOZD POLIURE-TAN, ki je na svoji seji 10. 12. 1975 sklenil: »Glede na večje število delavcev z nedokončano osemletko naj referat za izobraževanje skuša organizirati ustrezno izobra- 184 skupno zaposlenih 107 delavcev brez končane osemletke, 75 od teh pa je mlajših kot 30 let. Sprašujemo se: kje iskati vzroke, da so delavci tako nezainteresirani za pridobitev splošne izobrazbe in sploh nezainteresirani za izpopolnjevanje? Družbeni dogovor o načelih in izvajanju kadrovske politike v občini Tržič, ki smo ga podpisali, nas obvezuje, da moramo vse zaposlene, ki nimajo dokončane osnovne šole, še posebej mlajše, vzpodbujati in jim omogočiti, da to dokončajo. Ali smo storili dovolj? Najbrž ne! Vzpodbujali in omogočili smo jim, toda samo služ- ba za izobraževanje in vodstveni delavci PUR-a smo premalo, da bi premaknili utirjene kolesnice. Mislimo, da smo storili vse, kar je bilo v naši moči. Prepričani pa smo, da so za reševanje tega problema poklicani tudi drugi dejavniki. Sprašujemo 'kje so družbenopolitične organizacije v podjetju, posebno mladinska in sindikalna? Ali ni tudi v njihovem programu dela poudarjeno izobraževanje in ena izmed delovnih nalog — skrb za delavce po izobraževanju in izpopolnjevanju? Ker z delom na tem področju še nismo končali, se bomo oglasili z zaključno besedo še v naslednjem čevljarju. Milka Meglič ževanje v sodelovanju z vodji TOZD in mojstri oddelkov.« V sodelovanju z Delavsko univerzo Tržič smo pričeli z akcijo zbiranja kandidatov že v začetku decembra 1975. Služba izobraževanja v podjetju je delala v tej smeri: Razpis za vpis v osnovno šolo smo objavili v »čevljarjevih obvestilih« — vmes pa na vse oglasne deske pripeli vidne lepake o vpisu v osnovno šolo, ki je za delavce brezplačna, za vsak razred pa imajo pravico 4 dni študijskega dopusta. Osebne razgovore z delavci, ki imajo končane osemletke so opravili vsi mojstri v TOZD POLI-URETAN. Delavska univerza je pristala, da lahko tudi samo za naše delavce organizira osnovno šolo in pouk prilagodi delovnim izmenam in željam zaposlenih, v kolikor zadostimo normativom — 20 delavcev za posamezni razred. Rezultati so naslednji: O možnostih vpisa so bili torej seznanjeni vsi delavci, ki nimajo osemletke. Do sedaj se je na vsa naša prizadevanja prijavilo skupno le 28 delavcev. Ker imajo zaključene različne razrede, je tudi vpis v razrede različen: v 5 razred — 2 delavca, v 6 — 10 delavcev, v 7 — 7 delavcev, v 8 — 9 delavcev. Od teh je 10 delavcev iz TOZD POLIURETAN, čeprav je v tem TOZD od Krvodajalska akcija v Tržiču je uspela. Prijavljenih je bilo 674 krvodajalcev na odvzem pa je prišlo 746 darovalcev krvi. Kri so odvzeli 626 osebam in tako zbrali približno 197 litrov dragocene tekočine — krvi. Iz naše delovne organizacije je bilo na odvzemu 225 krvodajalcev. Tržič ima plan 546 odvzemov. Po uspešni akciji Pa je tako plan presežen za 80 krvodajalcev, kar je nedvomno zelo lep uspeh. Letošnja krvodajalska akcija bo v istem časovnem obdobju, to je zadnji teden letošnjega leta. Naši krvodajalci se redno udeležujejo odvzemov krvi, kar potrjujejo tudi priznanja za večkrat darovano kri. 43 krvodajalcev — članov našega kolektiva je prejelo priznanje za 5, 10, 15 in 20-krat darovano kri. Priznanja so dobili: Jenkole Angela za 20-krat darovano kri Kokalj Adolf za 20-krat da. rovano kri. Za 15-krat darovano kri: Kopač Ciril Mlinar Marjan Resnik Vladislav Heinz Günter KONSALIK: OGNJENI CVET POZABLJENIH To je nov zdravniški roman tudi pri nas priljubljenega nemškega pisatelja Konsalika. Odličnega kirurga, ki naj bi bil zaradi prepovedanega splava kriv smrti pacientke, v domovini obsodijo na dve leti zapora in na prepoved zdravniške prakse, pozneje pa Za 10-krat darovano kri: Brlek Viljem Hočevar Stanko Jančič Stanislav Krč Milan Kuhar Marija Perčič Viktor Zaplotnik Viktor Za 5-krat darovano kri: Aljančič Marija Aljančič Vili Ažman Janez Bartolac Anica Bekš Kati Bester Anica Bohinc Ignac Brlek Marija Brodar Bogdan Dežman Marjan Gašperlin Marjan Globočnik Vili Grašič Franc Homan Franc Horvat Boris Jazbec Nika Jelar Jelka Klančar Vladimir Kokalj Franc Marcola Terezija Peteh Jožica Radič Drago Rožič Jože Ruparčič Anica Seifert Jože Šuštar Milena Trškan Tončka Valjavec Stane Veršnik Rudi Zupan Milan se izkaže, da je trpel zaradi sodne zmote. Krivična kazen ga je pahnila na potepuška pota, kjer se je pogrezal v alkohol in se z raznimi neprimernimi deli komaj preživljal. Nazadnje je v severni Burmi na robu džungle v zdravstvenem rezervatu za gobavce le našel mirno zatočišče in sredi najbed-nejših bolnikov svoje zdravniško delo. Krvodajalsko akcija Novosti na policah ^ w ■ ■ ■ ■ w ■ trziske knjižnice MODA 7G V letu 1975 je tovarna »PEKO« prejela posebno priznanje za dolgoletno sodelovanje na sejmu »MODA« v Ljubljani, kjer smo vsa leta nazaj razstavljali kolekcije »pomlad—poletje« in modne napovedi za naslednjo sezono. Pri tem so imeli naši modelirji precej uspehov — nagrad: LJUBLJANSKI ZMAJ in ZLATA TUNIKA. Sledeč tej tradiciji smo tudi letos razstavili naš širok izbor modne obutve in del modnih napovedi za »jesen—zimo«, vendar so rezultati izosta- li. Pokazalo se je namreč, da je ta prireditev predvsem sejem tekstila in trikotaže, kjer prevladujejo enkratni modno zasnovani in obarvani modeli. Uprava Gospodarskega razstavišča Ljubljana je tako smatrala, da so čev- lji predvsem dodatni artikel in nas ter vse ostale iz te »branže« umaknila iz centra iz hale »E« v halo »G«, prvotni provizorij Gospodarskega razstavišča. Tam smo »bogu za hrbtom« hoteli prikazati naša hotenja in želje po vključitvi v modni korak današnjega delovnega člo veka. O obisku v hali »G« niti da ne govorimo, saj so si ta del ogledali le poslovni ljudje in pa tisti, katerim so tople hale Gospodarskega razstavišča bile bolj naklonjene kot mrzla Ljubljana. Tako tiho, kot so šle mimo nas otvoritvene svečanosti obenem z »ZMAJI«, smo sejem tudi zaprli, pokazali smo namreč samo to, kar bo delovni človek lahko z vsem ugodjem in dobršno mero elegance ter mode nosil v letošnjem letu. Sašo Ahačič