JUTRA:
Ha! mo test w Žilavi
ANGLEŠKA VEST O PROTESTU NAŠE VLADE PROTI DRUGI TIRANSKI POGODBI MED ITALIJO IN ALBANIJO.
LONDON. 29. novembra. V tukajšnjih diplomatičnih krogih zatrjujejo da je jugoslovanska vlada vložila včeraj v Ženevi po svojem stalnem zastopniku pri Društvu narodov. Konstantinu FotKu. v generalnem tajništvu Društva narodov protest proti sklenitvi druge tiranske pogodbe med Italijo in Albanijo.
Po mnenju angleških političnih krogov je ta protest brezpredmeten, češ da dne 22. novembra v Tirani med Albanijo in Italijo sklenjena pogodba
ne ogroža teritorijalne integritete Jugoslavije: vsekakor pa more ta^pro-test spraviti albansko vprašanje že na dnevni red decemberskega zasedanja Društva narodov. Italijani napenjajo vse sile. da preprečijo to razpravo, Francija pa se na drugi strani trudi da podpre stremljenja Jugoslavije.
Vest o izročitvi jugoslovanskega protesta pri Društvu narodov pa se še ne potrjuje in jo je treba sprejeti zato seveda s potrebno rezervo.
Zopet letalska katastrofa
PRI MOSTARJU SMRTNO PONFSRFČILA DVA NAŠA I ETALCA. MED NJIMA SLOVENEC JAKOB KORENJAK. — EKSPLOZIJA V ZRAKU.
Pogodba s Francijo objavlfena
GLAVNE TOČKE NAŠE PRIJATELJ SKE ARBITRAŽNE POGODBE S
FRANCIJO.
Pogodba, sklenjena med Francijo in Jugoslavijo, ki sta jo pravkar podpisala kralj Aleksander- in predsednik Doumergue. vsebuje med drugimi sledeče zanimive točke:
V čl- 1 se zavezujeta obe stranki, da ne bosta izvršili nobenih medseboj nih napadov in tudi ne sodelovali pri napadu ene izmed pogodbenih strank po kaki drugi državi. Izjemo tvorijo le morebitne iz interesov samoobrambe izvirajoče možnosti ali kaka od Društ va narodov sklenjena akcija.
Po čl. 2 morata obe stranki rešiti vse konflikte diplomatičnim potom, ako pa se to ne posreči, odloči razsodišče.
Člen 4 pravi: Ako bi bila Francija ali Jugoslavija kljub njunim miroljubnim tendencam, ne da bi koga provocirali, nanadeni. stopita obe vladi takoj v stike, da podvzameta akcijo za
MOSTAR, 29. novembra. Včeraj ob 10. dopoldne, sta se na aerodromu Ja-senice pri Mostarju dvignila diplomirani pilot, podnarednik Dragoslav Vi-dojevK iz Srbije in dijak-pilot, Slovenec Jakob Korenjak. Letalo izbilo tipa Breguet. Vreme je bilo prilično mir no. Ko sta letalca v višini več sto metrov delala razne produkcije in se končno spuščala v spiralah, je nenadoma nastal v aparatu defekt, nakar je sledila eksplozija. Podnarednik Vi-dojevK se je skušal takoj s skokom iz
letala izogniti smrti. Padel pa je pri tem tako nesrečno na zemljo, da je ob ležal mrtev. Njegovega tovariša Korenjaka so potegnili izpod razvalin aparata strašno razmesarjenega. Trup lo obeh tragične smrti preminulih letalcev so prenesli takoj v vojaško bolnico, odkoder se bo vršil danes svečan pogreb. Nesreča je izzvala v mestu splošno sočutje in sožalje. Pripetila se je na levem bregu Neretve in je padel areoplan v neki vinograd. Škoda znaša okoli 800.000 Din.
Občinske volitv* v srezu
Sloventeradec
so se vršile včeraj 27. t. m. in sicer v 11. občinah. V občini Topolšica še ni potekla funkcijska doba, v 15. ob-
zaščito svojih nacijonalnih interesov in po mirovni pogodbi ustvarjenega činah je bila vložena samo po ena listanja, pri čemur pa morata vedno upoštevati iz pogodbe o Društvu narodov izvirajoče obveznosti.
V členu 5 se zavezujeta obe pogodbeni stranki, da se bosta borili proti vsakemu poizkusu iznreminjania seda-
sta. Izidi v 11. občinah so sledeči: Slovenigradec: socialisti 65 glasov (4 mandate), slovenska lista 71 (5), gospodarska (skupna nemško-kleri-kalna) 116 (8).
Šoštanj mesto: socialisti 64 (3), slonjega političnega položaja in stremili,' venska gospodarska 117 (6), nemška da se sporazumeta glede akcije, po-, 159 (8).
trebne v takem slučaju.	j Šoštanj okolica: gospodarsko-de-
V členu 6 se zavezujeta pogodbeni llavska 117 (8), SLS 231 (17). stranki, da bosta o vseh vprašanjih j Velenje: SLS 233 (10), združena del. evropske politike izmenjali svoje na-' in kmečka lista 150 (6), zveza malih ziranje. da tako medsebojno podpira- kmetov, obrtnikov in delavcev 117 ta svoje mirovne namere. Vsaka po- (5), napredna gospodarska 58	(2),
godbena stranka mora takoj obvestiti združeni socialistični kmetje in delav-drugo o eventualni pogodbi s kako ci 39 (2).
tretjo državo.
Pogodba je veljavna za pet let. Po poteku te dobe se more obnoviti za novo perijodo, ki se določi znova.
Poooln ocraz nemili na-ci;ona cev v Memč n
BERLIN,, 29. novembra. Pri^občin-. skih volitvah, ki se vrše že več ini v Nemčiji, so doživeli nemški nacijonal-ci in njimi sorodne skupine katastrofalen poraz. V Brunšviku so n. pr. izgubili nemški nacijonalci nič manj kot 50 odstotkov dosedanjih glasov. Povsod so se izkazali kot najmočnejša stranka socijalni demokrati. V več zveznih deželah je pričakovati levičarske vlade.
Litvinov za zbSf žanje z Anali o
LONDON. 29. novembra. Litvinov 'Je stavil v Ženevi šefu angleške delegacije predlog za obnovitev diplomatičnih odnošajev med Anglijo in Rusijo. Obojestranska garancijska pogod ba naj bi se sklenila za dobo 10 let. Rusija je tudi pripravljena, da zniša kontingent svoje armade za 50%, ako store to tudi ostale velesile. Ruski pred log je izzval v ženevskih krogih veliko senzacijo, vendar pa so Angleži napram njemu zelo skeptični.
MOČAN POTRES V ČILE.
PARIZ, 29. nov. Po poročilih iz Santiaga je bil v soboto v južnem delu države Čile v Južni Ameriki močan potres, ki je napravil ogromno škodo. Pristanišče Perez je zelo poškodovano. Najbolj je trpelo mesto Aisen. Več ladij, ki so bite ob obali, je bilo razbitih. Število mrtvih Je znatno, materijalna škoda pa znaša 30 ini-Uio&ov oeset
Al ehln-Oaablanca
Usodna zadira partija.
Štiriintrideseta partija za naslov sve tovnega šahovskega prvaka postane najbrže zadnja in usodna za Aljehina
Bila je namreč prekinjena v 40. pote- ,	     -	.
zi in sicer v ugodnejšem položaju za zveza SLS 62 (4), SLS 81 (5) Aljehina. Računa se skoro z gotovo-) OtiškI vrh: SLS 43 (3), gospodar-stjo, da bo končala igra z zmago Alje- (ska stranka 48 (4), kmečko-delavska hina, ki dobi v tem slučaju naslov, zveza 28 (2).
Šmartno pri Slov. Gradcu: SLS 114
(11), narodno-gospodarska 56 (6).
Sv. Andraž pri Velenju:	SLS	96
(5), ljudska gospodarska stranka 82 (4).
Sv. Vid nad Valdekom: SLS 53 (4), napredna 73 (5).
Št. Ilj pod Turjakom: SLS 60 (3), stranka za dobro in redno obč. gospodarstvo 76 (4), gospodarska lista 47 (2).
Št. Janž pri Dravogradu:	kmečka
Vsem kulturnim društvom mariborske oblasti
Kdor se udeleži III. letne skupščine
Zveze kulturnih društev v Mariboru dne 8. decembra, ima po odloku generalne direkcije drž. železnic br.; 73132-27 z dne 16. novembra pravico do polovične vožnje od 7. do 9. decembra za vse vlake. Potniki kupijo na domači postaji celo vozno karto, ki velja tudi za povratek, ako se udeleže skupščine, kjer dobe legitimacijo, da so se te udeležili. Skupščina bo ob 10.30 dop. v gornji dvorani Narodnega doma v Mariboru. Skupščina je zelo važna za vsa kulturna društva v mariborski oblasti, ker je to letni pregled kulturnega dela ob severni meji in se na skupščini postavijo smernice za kulturno delo v prihodnjem letu. Zavest skupnega dela in skupnega nastopa nam bo prinesla ugled in je jamstvo za nacijonalni uspeh ob severi meji! Dokaz, da v naše kulturno življenje že prihaja pravo pojmovanje skupnega nastopa, b glasbena prireditev obmejnih tamburaških in pevskih zbo rov na dan občnega zbora dne 8. dec. ob 3. popoldne v vseh prostorih Narodnega doma v Mariboru. Vstopnina za to narodno prireditev je 5 Din za sedež in 3 Din za stojišče. Z nizko vstopnino je 0-mogočeno vsakemu, da se udeleži te zanimive in za nacijonalni pokret važne pri reditve. Vsa društva prosimo, da pošljejo na skupščino po več delegatov.
svetovnega prvaka. Razmerje bi bilo potem 6 : 3 za Aljehina.
Prodajalec poročnih prstanov.
Včeraj se je pojavil v Mariboru cigan Adalbert Reichart iz Krope in ponujal zlatarjem poročne prstane. Spočetka se je domnevalo, da prodaja ponarejeno, nepristno blago, toda zlatarji so ugotvili, da so prstani res zlati. Možaka je nato poiskala policija, ga preiskala in zaslišala. Pri sebi je 'imel Berti samo par prstanov, o katerih je trdil, da jih bo prihranil za svojo poroko in čudno se mu je zazdelo, ko so ga vprašali, odkod izvira že razprodana zaloga. V zadregi je pripovedoval, da jih je kupil v Ljubljani in da jih je v Mariboru preprodajal.. Doslej je policija iztaknila pet parov njegovega blaga, ki ga je razpečal za ceno 200—250 Din čeprav so prstani vredni do 400 Din. Pod ceno prodana zlatnina izpodbija njegov zagovor in se sumi, da izvirajo prstani iz kakšne tatvine. Policija preiskavo nadaljuje. —
Prispevajte za spomenik
Kraliu Patru v Maritorn
Škale: SLS 125 (8). Kmečko-delavska zveza 108 (6), stranka Iv. Arliča 69 (3).
Mariborsko gledališče
Torek, 29. novembra ob 20. uri »Bajadera«, ab. D. Kuponi.
Sreda, 30. novembra ob 20. uri »Igra : smrtjo«, ab. A. Kuponi.
Miklavžev večer v mariborskem gle' dališču. Letos priredi mariborsko gledališče lasten Miklavžev večer, spojen z 0-troško predstavo »Divji mož«, in to v pondeljek, 5. decembra ob 17. (5.) uri po poldne.
Greh pred poroko.
Radi suma tajne prostitucije je včeraj policija aretirala konjiško rojakinjo Marijo J., ki jo je neka gostilničarka zalotila pri svojem mesarskem pomočniku. Pri-lelnejše dekle se je spretno zagovarjalo in pripovedovalo, da je prišlo v Maribor prav po naključju. Radi poroke se je pripeljala iz Zagreba v Konjice po krstni list, ki ji je potreben za poroko. Ker ob nedeljah v Konjicah ne uradujejo, je vožnjo podaljšala do Maribora, kjer jo je dobri gospod, da jo zavaruje pred nevarnostni hotela, povabil k sebi. •—
Nasilen ljubimec.
V barakah v Danjkovi ulici stanuje 711etna Ana M. s hčerko In sinom. K hčeri pa je stalno zahajal brezposelni delavec Peter L. in veljal za njenega ljubimca. Ko se je v rodbini udomačil, se je pričel uveljavljati in čestokrat je z nehvaležno hčerko grdo zmerjal 711etno taščo. Včeraj pa se je spozabil celo tako daleč, da jo je vrgel po trdih tleh, pri čemer se je starka poškodovala na glavi in močno krvavela. Pozvani stražnik ga ni več dobil v baraki, pri zaslišanju pa je zvedel, da je Peter s svojo ljubico večkrat pretepal staro ženico in da je celo sinu, ki je branil mater, grozil z nožem. Petru bo sodišče odmerilo njegovim dejanjem primerno kazen
Srečke drž. razr. loteriji#.
V včerajšnjem listu se nam je v poročilu o žrebanju dne 26. tm. pripetila pomota. Številke izžrebanih srečk, ki smo jih objavili na zadnji strani, niso bile kupljene samo v Zadružni hranilnici v Ljubljani oz. v »Večerniku« v Mariboru, temveč so tam navedene srečke bile spolh izžrebane v soboto in so bile kupljene pri najrazličnejših razpečevalcih. —
Telefon;
Urerin. 440 Uprava 455
Leto I. (Vlil.), štev. 174
Maribor, torek, 29. novembra 1927
Izhaja razun nedelje in praznikov vaak dan ob 16. uri Rodita pri pp*b*em ček. sov. v L)wt>tj«»i SL 11.409 Volja meeedae, presen*« * opravi ati po po*« » D*. doetavRea m 6om pa » Din
Uredništvo in uprave: Maribor, Aleksandrova oaetašt.18
Ogkud pc tertfu
Ogteee sprejmi tat« o*ta«4 oddotek	v	Mwbt)wU,	Nlimn	UM
cm i dih
Poltnfna	jofovTr^
^frar ?,
\ f Č fc K N j K' j uif 2.
t fPlafiSet«, fcne ». ja*19»
Naše neodrešene pokrajine
Jug — Juchi. Družina Josipa Juga v Gorici je naprosila politično oblast za provedbo svojega priimka v italijansko obliko »Juchi«. Fašistični učenjaki razlagajo, da so bili nekdaj vsi priimki v deželi italijanski ali tista Austria maiedetta je pretvarjala priimke v slovensko ob'i-Juchi. Kdor bi se predrznil oporekati fašistični pameti zvala nekoč Juchi, Avstrija je napravila iz tega priimeK Jug in dopustila pozneje še pisavo Juch. hedaj pod fašističnim režimom se pa družina vsa srečna vrača k svojemu prapriitnku Juchi. Kdor bi se predrznil sporekati fašistični trditvi, bi slabo naletel, sam pti sebi pa lahko vsklikne: bog daj norcem pamet!
Sodne tajnike in kaneliste v fašistični organizaciji v Julijski krajini vodi sedaj regnikolo Abbruzzese, ki je imenovan za deželnega tajnika. V fašističnem glasilu se mu njegovi k.olegi globoko klanjajo in občudujejo ga kakor da bi bil kak nadčlovek, ki izpolni vse njihove težnje. Danes so domači sodnijski uradniki deloma odslovljeni, deloma premeščeni v Italijo, le. tam, kjer je dosti težkega in kompliciranega dela, gara domač Italijan, da vživajo lahko njegovi tovariši in Italija komodno življenje po sodnijskih pisarnah.
Kakšne so ceste? Yr*!Vr	Ončin
v Trst je v takem stanju, da je to. pravi škandal za tržaške fašistične mogotce. Cesta s Proseka proti Sv. Križu pa ona d Šempolaja na Gorjansko! Trebalo bi temeljitega pregleda in ukrepov, da bi se potem res popravile kraške ceste. Slično ie ondi po drugih delih Julijske krajine, najslabše seveda v Istri. Obljublja se .pomoč, ne stori se nič, Glavno delo fašističnega režima je izmozgavanje in potujčevanje domačega prebivalstva!
Invalidi. Pred nekaj dnevi so zborovali V Trstu zastopniki invalidov iz vseh primorskih in sosednih pokrajin. Tožili .o, kako malo se vpoštevajo njihove pravične zahteve. Posebno glasni so bili invalidi iz Reke, ker se še doslej ni rtič zgodilo za nje v zadevi vojnih pokojnin. Sprejeta je bila posebna resolucija glede reške pokrajine, ki se predloži finančnemu ministrstvu. Mussolini je rekel nekoč, da je Reka trn v boku Italije. .. Rimski gospodje so nervozni, kadarkoli slišijo reške pritožbe. Malo lepih besed in stvar je odpravljena. Tako bo tudi z invalidno pokojnino za Rečane.
Lesna trgovina. Sušak in Split odvzameta Trstu v kratkem vso lesno trgovino. Tržaška trgovska zbornica je že ope-tovano opozorila rimsko ministrstvo na to nevarnost in predlagala je tudi neke
odredbe, po katerih bi se dala lesna trgovina zopet navezati na Trst. Tržaško pristaniško gibanje je bilo v oktobru v splošnem še precej ugodno, ali lesnega prometa ni bilo skoro nič, enako kot prejšnje mesece. Kakor vse kaže, bo do konca leta z lesno trgovino vedno slabo, tako da se bo ob zaključku lahko reklo: Trst je izgubil svojo nekdaj cvetočo lesno trgovino.
Na Reki v današnjih obupnih časih radi sanjajo o svobodni luki, ki jim je obljubljena. Mislijo celo, da bodo imeli od nje več koristi kakor od svobodne luke v prošlosti. Takrat je užival ugodnosti teritorij od Rečine do Kantride. Kolonijalno blago je bilo na Reki mnogo cenejše kot pa v Kantridi in na Sušaku. Preko gra-nice se je moglo prenesti satno četrt kilograma kave.in.sladkorja. Vse drugo seje moralo zacariniti. Zelo razvito pa je bilo tihotapstvo. Tudi na to mislijo Rečani. Kimajo pa z glavo rekoč: nekdaj so tihotapile uspešno posebno ženske, ki so bile vse drugače oblečene kot sedaj. Takrat se je dalo blago skriti, v današnjih časih onemogoča to ženska moda in tako je malo upanja na varanje oblasti s tihotapstvom. SvoBodna luka pa je doslej še vedno le obljuba. Kar je vernih ljudi na Reki ne dajo na obljube nič po dosedanjih grdih prevarah z rimske strani.
Istrski boksit, l.eta 1925. se ie izkopalo .v istrskih rudnikih 200.000, lani pa 300.000 ton boksita. Izvaža se v Ameriko in Nemčijo.' Nemški tehniki pravijo, da ie boksit izvrsten in da ne.služi'samo..za črpanje aluminija iz njega, ampak pridobivajo se tudi druge materiie. kakor na pr. razne barve. Za izdelovanje aluminija treba dosti električne moči. V Italiji je elektrika precej draga. Malomarno fašistično gospodarstvo dopušča, da gre tako dragocena materija v inozemstvo, iz katerega potem ltaljia kupuje izdelke za drag denar! Domačim delavcem se tako .odteguje velik zaslužek.
O Devinu piše fašistično glasilo, da se mu mora pomagati. Nabrežina, Sv. Križ in Sesljan že občutijo, dobrote sedanjega režima, samo Devin čaka še vedno gospodarske pomoči. Oživeti mora tvornica za konzerve in tista dva mlina morata pričeti zopet delati. Devin je res zapuščen in reven ter se ne more izviti iz mizerije. Ako so začeli gledati fašisti na Devin, se godi to v svrho, da bi se Lahi okoristili s sedanjim položajem pa v svoj prid in ne v prid drugorodcev, kakor napoveduje tržaški »Popolo«. Fašistične dobrote pomenijo udarce za naše ljudi.
Za očuvanje naših sozdov
KAKO PUSTOŠIJO BREZVESTNEŽI KRAS NAŠE ZEMLJE.
Maribor, 28. novembra.
Gospod veliki župan je v svojem pdro-čilu, ki je je podal o stanju obče uprave v oblasti dne 5. tm. v oblastni skupščini, med drugim tudi poročal o korakih, ki so se uvedli za očuvanje naših gozdov. Konstatiral je vidno propadanje kmetskih gozdnih posestev. Da se prepreči negospodarsko izkoriščanje gozdov, posebno v Savinjskih in Gornje-dravskih okrajih, je uvedeno v eksploataeijskih zadevah strožje nadzorstvo po gozdarskem osobju. Poročilo velikega župana pripominja sicer, da je popolni uspeh teh odredb pričakovati šele, ko bo naraščaju naših kmetskih gozdnih posestnikov dana prilika, da si pridobi primerno gozdho-strokovno izobrazbo na projektirani gozdarski šoli v Mariboru. Ker pa je ta šola šele v načrtu in bodo tudi za slučaj njene ustanovitve^ potekla še leta, predno bodo vidni njeni praktični uspehi, je naravno, da moramo začasno z vsemi mogočimi razpoložljivimi drugimi sredstvi skrbeti za to, da nam brezvestni špekulanti do tistega časa zopet ne uničijo velikega dela naših gozdov.
Ne da bi hoteli le najmanj dvomiti o dobri volji in najboljših namenih naše šutnske uprave, moramo vendar konsta-tirati, da nam prihajajo od mnogih strani naravnost neverjetne 'pritožbe, kako brez vestni Špekulanti uničujejo kras naše zemlje, naše gozdove. Naj kratko iznesemo
samo slučaj iz neke obmejne občine v pre valjskem okraju, ki je tudi prijavljen oblasti:
Iz našega okraja — tako nam piše zaupnik, — zlasti pa iz naše občine, se že od 1. 1922 izvažajo vsako leto božična drevesca v Srbijo v ogromnih množinah. Prva leta sta ta posel nemoteno vršila dva avstrijska postopača, od 1. 1924 pa ga vrše domačini. Tudi za letos je že zopet sklenjena pogodba za veliko množino, tako da se bo iztrebila zadnja smrečica iz tukajšnjih že itak skoro docela golih gozdov. Neki tukajšnji kmet je prodal letos zopet-2000 drevesc iz svojega gozda, dasi ga je že tako izsekal, da nima na vsem posestvu več toliko lesa, da bi si postavil drvarnico.
Koliko ti izkoriščevalci in uničevalci naših gozdov pri tem zaslužijo, vidi lahko vsakdo iz dejstva, da plačujejo tu za drevesca, nad 1 m visoka in polnovejna, po 1 Din do 1.50 Din, v Srbiji pa jih prodajajo po 30 do 100 Din.
V opustošenih gozdovih sc vidijo še danes po 1 m do 1.50 m visoki štori posekanih drevesc, znamenje, da so bili posekani vrhovi najlepšim smrekam.
Ljudstvo, ki še ima smisel za očuvanje naših gozdov, skimuje z glavo in se začudeno vprašuje, kako je to mogoče, in ali v naših krajih za gotove ljudi ne veljajo zakoniti predpisi, da smejo že skoraj cela leta nemoteno vršiti uničevalno delo.
Mar ibarski	ia
Proslava državnecta praznika
V proslavo 1. decembra kot obletnice proglašenia ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno državo se bo ob prisotnosti zastopnikov civilnih, avtonomnih ih vojaških oblastev ter uradov vršilo v mariborski stolni in mestni cerkvi ob tl. dopoldne zahvalno bogoslužje. Za javne funkcijoharje, ki žele po cerkveni svečanosti predložiti na Najvišjem mestu izraz svoje udanosti, bo v sprejemni dvorani velikega župana mariborske oblasti vpisna knjiga na razpolago.
Cerkvena proslava dneva v mariborski pravoslavni kapelici, kakor tudi v evan-gelski cerkvi, bo ob 10 dopoldne.
Državna poslopja in drugi javni uradi razobesijo ta-dan zastave. V vseh državnih in drugih javnih uradih, nadalje tudi v obrtnih in trgovinskih podjetjih počiva delo ves dan. —
Novinarski koncert.
Naše včerajšnje poročilo o novinarskem koncertu, njega sporedu in sodelavcih moramo v toliko popraviti, da je pevovodja . pevskega društva Drava učitelj g. Albin Horvat, ne pa prof. g. 5chwei-ger. —
Vojaške parade
ne bo letos na praznik državnega uiedin-jenja dne. 1. decembra. Ob ih dopoldne bo postavljena le častna četa z vojno muziko, pred stolno cerkvijo ob priliki slovesne službe božje. Pravoslavni in evangeličani pa bodo imeli cerkvene slovesnosti ob 10. —
Enodnevna stavka kinematgraiov. ki je bila z včeraj proglašena za vso državo, tudi v Mariboru ni ostala neopažena. Težko so jo občutili posebno stalni posetniki kinematografskih predstav. Tudi na ulicah se je- opažala stavka. Pred kinematografi namreč ni bilo običajnega vrvenja, luči so bile ugasnjene, na slikah in oglasih pa so bili lepaki, ki so naznanjali stavko. Lastniki kinematografov izjavljajo, da je bila včerajšnja enodnevna stavka samo protest proti neznosnemu izžemanju- kinematografov od strani države. V slučaju potrebe pa pride tudi do popolne zatvoritve vseh kinematografov v vsej državi. Takrat pa seveda stavka ne bo trajala samo en dan, temveč mesece in mesece. Kajti le na ta način upajo lastniki kinematografov, da izvojujejo svojo pravico in jim država končno vendarle zniža davke in razne druge , dajatve.—
Ing. Thorleif Hanssen v Mariboru!
Iz krogov SPD v Mariboru doznava-mo, da bride na povabilo naših planincev g. inž. Hanssen, ki bo vodil olimpijski trening JZSS, v nekaj dneh tudi v Maribor, da nam ob predvajanju filma predava o zanimivostih Norveške. Na izredni večer opozarjamo že sedaj vso javnost, točen datum pa objavimo, čim zanj dozna-mo. —
Aeroklub za mariborsko oblast
Se osnuje v kratkem v Mariboru. Pripravljalni odbor, ki ga tvorijo odlične ose be našega javnega življenja, poziva že sedaj vso javnost, da se odzove skorajr šnjemu pozivu za pristop in sodelovanje pri tem,narodnem in patrijotičnem društvu. Največja oblast v državi, mariborska, naj ne bo poslednja pri delu za okrepitev naše civilne ih vojaške avijatike!
Smučar!! - dijak!!
Jutri v sredo, se bo vršil ob 17. v poslopju drž. gimnazije (VIII. razred) sestanek vseh dijakov - smučarjev s predavanjem. Udeležba je obvezna. Načelnik. — K članku »Težnje Špeharjev« iz uaše sobotne številke so se solidarno izjavili vsi mali in veliki obrtniki koroškega predmestja, ki so, kakor čujemo — vložili tozadevno prošnjo s podpisi na mestni svet. Ker je tudi kupujoče občinstvo za predlagano premestitev špehar-skega trga, upamo, da bodo uvidevni krogi pri občinskem svetu upravičeno zahtevo davkoplačevalcev upoštevali. — Načelstvo okrožja brivske zadruge v Mariboru naznanja občinstvu in svojim članom v Mariboru, da ostanejo na državni praznik dne 1. decembra brivnice od 7.—10. dop., damski česalni saloni pa od 16.30 do 19.30 odprti. Sicer pa mora delo počivati in mor? »o biti lokali zaprti.
Premestitev.
Srezkj tajnik Ivan Gombač je od mariborskega velikega županstva premeščen k notranjemu ministrstvu v Beograd. G. Gombač je služboval poprej v Šmarju ter bo zapustil tam kakor tudi tu lepe spomine dobrega družabnika in kulturnega delavca. —
Za vinski sejm in razstavo v lvanjkovclli,
ki se bo vršil dne 7. decembra .so prijavili številni vinogradniki ormoško ljutomerskega vinarskega okoliša svoja vina — med temi mnogo najodličnejših .producentov. Zahtevane cene so primerne blagu, tako, da bo vsakdo lahko kril ;svojo potrebo. Prireditev traja le en dan. Za 50% popust na železnicah je zaprošeno. Kdor se zanima za vina iz tega vinskega okoliša, naj ne zamudi prireditve.
Udruženie rezervnih oficira i ratnlbA,
pododbor Maribor, obvešča člane, da se vrši služba božja ob priliki praznika Ujedinjenja dne 1. decembra t. 1. ob IX. uri v stolni cerkvi. V smislu okrožnice št.: 370 je zbor članov ob 10.15 uri v društvenem lokalu, Jurčičeva ul. 9. Ob 10.45 uri odhod. Obleka: svečana za stroj. Glani ki nimajo uniforme v civilu z znakom. —• Uprava pododbora, —
Padec z voza.
Pomožni delavec ruške tovarne za dm> šik 20 letni Miha'Čander, je padel, z voza ter si zlomil desno roko. Zdravi se v mariborski bolnici. —
Uvod. v zimsko sezijo v Ptuju
napravita dne 1. decembra podružnici CMD v Ptuju. Zvečer ob 20. uri se prične v prostorih Društvenega doma godalni in pevski koncert. Novo oživljena mestna godba in novo oživljeno pevsko društvo bosta podala obširen spored. Za srečelov je nabranih mnogo in lepih dariL Da pride mladina na račun, bo skrbela šaljiva pošta in ples. Točilo se bo vino štajerske hranilnice, buteljke Osterber-ger-ja itd. Tudi antialkoholiki dobe dobro pijačo; nanje nismo mogli pozabiti, ker smo na čednostih aritialkoholnih pijač sami močno interesirani. Zaupajte se nam torej lahko prav vsi. Odbora CMD sta se potrudila, da se bo vračal iz prireditve vsakdo zadovoljen — četudi nekateri morda bolj težko. —
Angleški krožek v Maribora
priredi v soboto dne 3. dec. ob pol 18. ttt! v prostorih Vesne svojo vsakoletno £*■ janko. Uvodoma predava gosp. prof. dr. Kotnik o svojih vtisih s potovanja v London. Predvajale se bodo številne sklopU-čne slike. Po predavanju koncertne glasbene točke, recitacije in prosta zabava, člani društva z. rodbinami in po njih vpeljani gostje se vljudno vabijo. l79t
Miklavževo pismo Studenčanom.
Preljubi moji! Kljub temu da sem silno star in mi je brada zrastla že do pasu, vendar se te dni vse puli zame ter me hoče inaeti staro in mlado. Da zamorem vsem ustreči, zato sem si ietos razdelil tako. da pridem v Studence v Sokolski dom že v soboto dne .3. decembra ter nastopim točno ob 21. (9.) uri. Red in točnost sta lepi lastnosti, in če se jih držim jaz, — starček, držite se jih tudi vi. Darila za male in velike oddajte hišniku! Sprejemal jih bode pa še moj poseben poverjenik v soboto od 18.—20. ure na licu mesta. Pričakujem, da se kakor vsakokrat tako tudi letos zberete vsi moji prijatelji, prijateljice, častilci in častilke v velikem števila k lepi proslavi mojega godu. Kdor ostane doma, po tega pa pride — parkelj.
Da ste mi zdravi! Sv. Miklavž.
V proslavo ujedinjenja priredi Sok. društvo v Mariboru dne 30. L ra. ob 20. uri v veliki dvorani Nar. doma akademijo. Vspored tvorijo nekatere godbene in telovadne točke iz prejšnje akademije. Med letom na novo pristopivši člani položijo zaprisego in je torej za nje udeležba obvezna. Vstop prost.
Obrtniki IL okraja!
V sredo, dne 30. nov. se vrši v gostiln! Emeršič v Aleksandrovi c. 18 volilni sestanek obrtnikov II. okraja. K obilni udeležbi vabi volilni odbor obrtnikov, 1790
yr¥
v r M »ritie?«,	».	*L	Wf,
Mariborski V £ c £ & A i K Imra.
C J
ran 3
Čudoviti uspehi grafoloea
RAFAEL SCHERMANN. — KAJ VSE GRAFOLOG VIDI V PISAVI.
Po svetu nastopa z večjimi iti manjšimi uspehi velika množina grafologov. Prvenstvo med grafologi pa ima hrezdvomno dunajski Schermantt. — Bilo je spomladi leta 1916., ko je prvič nastopil v Pragi. Nekaj ur pred tem nastopom se ie ustrelila znana gledališka igralka Helena Pies radi živčne bolezni v strahu pred izgubo spomi-na.
Večja privatna družba — med njimi več znancev pokojne gledališke igralke — je pričakovala dunajskega ' grafologa, ki se je tedaj še preživljal z uradniško službo pri neki zavarovalni družbi. Rafael Schermann je nastopil. Njegov impresarij .ie na dolgo in široko razlagal zmožnosti in uspehe velikega grafologa, neki profesor je dodal teoretična razmotrivanja. grafolog sani je pa tudi skeptike prepričaj, šele na sledeči način :
Eden od poslušalcev je imel slučajno nri sebi neko vsakdanje pismo istega dne tragično preminule gledališke igralke, katere Schermann ni niti po imenu poznal. Poslušalec je od nisrna odtrgal še podpis ter šele potem pismo podal grafologu, naj na njem pokaže svojo umetnost.
Schermann je pismo nekaj časa motril ter podal po kratkem premišljevanju sledečo analizo: 'Ta žena; ima samomorilne naklepe. Svoji rodbini se ie odtujila ter posvetila, poklicu, kateremu pa njeni,živci niso kos. V velikem strahu je pred boleznijo ter se boji. da bo izgubila snomin. Na smrt je žalostna in nesrečna, ima pa elegantno • obleko in velike dragocenosti. Svetoval bi ji, naj sedanjo svojo okolico zapusti in začne novo življenje, ker bo drugače tragično končala Vsi skeptiki,- ki so to poslušali, so morali priznati, da je grafolog iz nekoliko brezpomembnih vrstic na.itoč-nejše pogodil igralko.
V par letih so postale Shermannove analize rokopisov svetovno znane. Danes ni na svetu velikega mesta, od koder se še ne bi bili obračali v raznih kočljivih zadevah do tega grafologa. Mož je enkrat detektiv, drugič spovednik, tretjič svetovalec, posredovalec itd. Kot detektiv se je iskaza.1 povodom poneverbe v neki veliki berlinski banki. Ko so bile vse preiskave brezuspešne, so poklicali Schertnan-na. Ta si je dal zadevo na kratko razložiti ter zahteval- naj se mu pokažejo rokopisi vseh bančnih uslužbencev. Iz uradnih knjig so bili rokopisi takoj pri rokah in ko jih je na hitro pregledal, je z apodiktično sigurnostjo pokazal na eno pisavo:. »Ta je krivec!« Nova preiskava je ugotovila, da je res našel krivca izmed stoterih nastavljencev. Na vprašanje, kako ga je našel, je dejal: »Ali ne vidite v tem podpisu ladje, s katero je hotel de-fraudant v Ameriko?«
Nadvojvodi nji Blanki, soprogi Leopolda Salvatoria,, je Schermann leta 1918. napovedal, da bo morala ponoči zapustiti domovino in da jo v tujini čaka težko življenje. To se je par tednov pozneje tudi uresničilo. Nad vojvodinja je morala iz Avstrije bežati in v Barceloni je našla zelo skromen dom.
Psiho-grafološka umetnost Scfier-nianna se ne da drugače razlagati kot z izredno nadarjenostjo. Če se to. kar človek misli, izraža tudi v njegovi pisavi, potem je potreben čudovit dar. da se taki izrazi iz pisavo najdejo in raztolmačijo. SchermannOva nadarjenost leži v tem, da vidi v pisavi vse to. kar je drugim prikrito. Njegove analize torej niso čudeži. I/ posebnih, znakov pisave sklepa mož z logično natančnostjo o duševnem stanju pisca.
mmasma
Vitka llrtiia izgm a iz mode
Florenz Ziegfeld. famozni .gledališki impresarijo. ki se prav rad naziva • glorifikator ameriške ženske lepote«, se je prepričal, da ie.moda tako zvane vitke linije nastopila pot propadanja in ni izključeno, da bo v kratkem postala nemoderna in zoprna. Za svojo najnovejšo uprizoritev »Rosane« je Ziegfeld določil večino ulog igralkam in plesalkam obilnejšega stasa, ker je prepričan, da tak ženski tip močnejše deluje na moške. Ziegfeld je v to svrho objavil v časopisih skromen oglasek, kateremu se je odzvalo 400 kandidatinj, ki so po močnih postavah odgovarjale iskanju nove mode nevitkih linij. Med njimi bodo torej Ziegfeld in sotrudniki izbrali najreprezentativnejše. Do novega prepričanja je impresarijo prišel po neuspeli drami »Seks«, v kateri je imela glavno vlogo miss Mac West. ženska izredno vitke linije, ki za publiko ni imela nobene privlačnosti. Ziegfeld, ki razume svoj posel, je takoj ugotovil vzroke neuspeha in prekinil uprizarjanje »Seksa«, ter stavil miss Mac West pred alternativo: ali se v doglednem čhsu odebeli, ali pa zapusti ansambl. Miss West se je skrčilo srce in se je podvrgla rigoroznemu režimu specijalne diiete. Hrani se z bananami in sladčicami tako da je v krat kem času pridobilo njeno telo polnih deset kilogramov. »Seks* je prišel zopet na repertoar in doživel nenavaden uspeh. Publika je bila tako navdušena, da je policija smatrala za potrebno, da intervenira in zapre miss West radi obvarovanja javne morale. Bila je konfinirana na Welfare Ts-land, kjer je kmalu izgubila z muko pridobljenih deset kilogramov.
Najmodernejši šolski učni predmet.
Ljudske šole v Berlinu so dobile nov dčni predmet in sicer nauk o prometu. Ena učna ura na teden je posvečena navodilom glede cestnega prometa. Poučuje se o prometnem razvoju in gospodarstvu, poleg tega se pa polaga velika važnost oa prometno varnost in na pomoč pri prometnih nezgodah. Na učne ure o prometu so vabljeni tudi stariši. t Romanje v svete kraje islama, posebno
Velika sleparska karijera.
Pred lvovskim sodiščem je začela razprava proti sleparju Gezi Hbllb. ki .ie pred tremi leti prišel iz Madžarske ter začel na Poljskem slepariti s pomočjo raznih ponarejenih in prislepar-jenih priporočil z izredno velikimi uspehi. Izdajal se je za zastopnika velikega amerikanskega denarnega podjetja in sprejet je bil od raznih varšavskih uradov in podjetnikov kot za-željen posredovalec ameriških posojil. Upal si je celo v ministrstvo, kjer so mu tudi verjeli, da bi mogel dosti pomagati pri najetju kakega posojila in pri sodelovanju ameriškega kapitala in poljskih podjetij. Mož si je pri-sleparil najmanj pol milijona dolarjev ter na tihem zapustil deželo svoje uspešne sleparske karijere. Na Madžarskem so ga-radi neke manjše sleparije kmalu na to zaprli in izročili poljskim j sodiščem.
Rekordne književne naklade.
Ker je današnja doba doba rekor-j dov, je potrebno ugotoviti tudi vekord ipri zalogah in nakladah knjig. Prvo-i vrstni rekordni uspeh ima brezdvom-! no francoski pisatelj kozmopolitskih ! romanov Maurice Dekobra. Ta pisa-i telj je začel delovati šele po vojni in 1 je danes njegovih knjig samo v fran-jcoskem jeziku že poldrugi milijon iz-j vodov. Njegova dela so pa prcvede-| na v vse moderne jezike in še mno-ige druge, ki imajo le malo prevodov | celo iz najboljše evropske literature. 'Romani tega pisatelja so celo v no-: vo-hebrejščini. Če ne bi bilo svetega j pisma in Sbakespeare-ja, bi imel Dekobra na vsak način književno nakladni rekord.
Brezposelni duševni delavci v Budimpešti.
V Budimpešti silno narašča število brezposelnih duševnih delavcev. Mestna uprava hoče to strašno bedo olajšati na ta način, da bo razdelila tekom prihodnjega meseca 200 tisoč pengo kot podporo za brezposelne intelektualce in da bo statistični urad za dobo od 1. januarja do 31. maja 1928 zaposlil 600 brezposelnih duševnih delavcev*
Spori
MOLNP (službeno).
Igralci BarloviČ (Rapid), Oman (Svoboda). Vogrinec in Marčinko (Železničar) se pozivajo, da se prihodnje seje medklub skega odbora v Mariboru, ki bo v ponde-ljek dne 5. dec. ob 19. pri Zamorcu, brezpogojno udeleže, sicer se bo proti njim najstrožje postopalo. —- V nedeljo 4. dec. prijateljska tekma Maribor :Primorje ob pol 15. Službujoči odbornik g. Nerat.
Kazenski odbor LNP je na zadnji seji dne 25. trn. izrekel med drugimi tudi naslednje kazni: Oman (Svo boda) ima radi prestopkov pri tekmah, 16., 23., 30. okt. strogi ukor, Brumen (Ptuj) enomesečno zabrano igre. Losch-nigg (Rapid) trimesečno zabrano do 5. febr., Tonček (Maribor) dvomesečno zabrano igre do 5. jan.
ASK Primorje (Ljubljana) :ISSK Maribor.
Ugodno zimsko vreme je nogometno sezono proti pričakovanju raztegnilo prav do decembra. Kot zaključek v letu 1927. je Maribor sklenil za nedeljo 4. dec. prijateljsko tekmo s Primorjem, ki velja trenutno za najboljše moštvo v LNP-u. Nastopilo bo s popolno prvo garnituro, ki bo enajstorici Maribora gotovo najmočnejši nasprotnik, s katerim se je sestala v jesenski sezoni.
Maribor I:Maribor II,
V četrtek, na državni praznik, bosta prvo in drugo moštvo okrožnega prvaka Maribora odigrala prijateljsko tekmo ob 15. v svrho priprave za srečanje s Primorjem. Kvaliteta prvega moštva in prvovrsten team rezerve jamčita za dobro igro tehnične dovršenosti, kombinacijskih in taktičnih potez. Prvo moštvo, ki je v jesenskih prvenstvenih tekmah, kakor tudi v prijateljskih, z izredno vnemo in požrtvovalnostjo odpravilo najnevarnejše nasprotnike in se uveljavilo kot najboljši team. ki obeta tudi v bodočnosti obdržati formo, in pridobljene pozicije, ne bo imel z rezervnim moštvom najlažjega posla, kajti v araščaju ie agilnost obrodila bogat sad in razen dveh izgub v vsej sezoni ne beleži poraza. Brez dvoma bo srečanje nadvse zanimivo, zlasti, ker se bo v prvem moštvu preizkusilo nove moči, ki bodo spomladi nastopale za barve ISSK Maribora. — Sodil bo g. Planinšek.
ISSK Maribor nogometna sekcija.
Drevi ‘29. nov’, ob 20. sestanek kapetanov prvega moštva in rezerve v kavarni »Jadran«. — Načelnik.
Mariborski sodniški sekciji.
Vsa leta, dokler je mariborski šport ra** polagal le s štirimi podsaveznimi sodniki* so bili športni klubi vsaj za prvenstvene tekme informirani, komu je poverjeno vodstvo te ali one tekme. Odkar pa imamo šest saveznih sodnikov, izve moštvo za določenega sodnika šele na igrišču. —. Tudi javnost polaga veliko pozornost sod uikom in je čestokrat nominiranje dobrega sodnika uspešna reklama za športne prireditve, čas je, da se mariborska sodniška sekcija zgane in vsaj za prvenstvene tekme, katerih razvrstitev dozna iz službenih objav 14 dni pred otvoritvijo prvenstvene sezone, določi sodnike vnaprej. Tako se je prakticiralo doslej. Vi slučaju, da se zdi to sodniški sekciji neizvedljivo, pa bi naj tedensko na sestankih' določala sodnike in rezerve vsaj tri dni pred tekmo, da se tako nudi klubom čas za eventuelne proteste in javnost informira Vsaj to pomanjkljivost odstranite, ako nam že ne morete nuditi dobrih sodnikov.
Prvenstva dunajske druge lige.
V prvenstvenih tekmah dunajske druge 1ige se je simpatično moštvo Nicholson plasiralo na prvo mesto in vodi s 23 točkami pred drugoplasirano Donau, ki si je priborila le 16 točk. Nicholson je edini drugorazredni team, ki ni izgubil od dvanajstih tekem nobene in ima resne izgle-de, da se že spomladi prerine v prvo ligo.
Novi hmeMski nasadi
Bodočnost proizvajanja hmelja. — Kakovost bo odločevala.
Zadnja leta so se hmeljski nasadi v Sloveniji zelo povečali, posebno v mariborski oblasti. Od vsega s hmeljem zasajenega zemljišča v Sloveniji odpade letos 95% na mariborsko in samo 5% na ljubljansko oblast. Po uradni statistiki ie bilo hmeljnikov 1. 1924 v mariborski oblasti 737 ha, v ljubljanski 5 ha; 1. 1925, 750 ha odnosno 6 ha; 1. 1926, 1012 ha odnosno 9 ha in 1. 1927, 1881 ha odnosno 99 ha. Medtem ko so se lansko leto v mariborski oblasti povečali bmeljniki za 262 ha, so se letos povečali kar za 869 ha, t. j. za skoro 86%. Povečali so se hmeljniki pa tudi v Vojvodini na skoro 9000 ha, nadalje v inozemstvu, tako, da se je vsa s hmeljem zasajena površina povečala tekom zadnjih let za okroglo 50%.
Veliko povečanje hmeljnikov, posebno v mariborski oblasti, nam bo razumljivo, ako si predočimo težko gospodarsko krizo, ki vlada v kmetijstvu zadnji dve leti in pa naše maloposestniške razmere. Ko .ie še nedavno v hmcljnikih na Bavarskem peronospora tako močno nastopila, da je uničila 60% pridelka, je bilo povpraševanje po hmelju močno, plačevale so se lepe cene. Te lepe cene so zapeljale enega in drugega kmetovalca, hoteč si hitro pomagati, da se je pričel baviti s pridelovanjem hmelja. Pri tem so pa mnogi napravili iz neznanja in neizkušenosti več neverjetnih napak.
Pridelovanje hmelja zdaleka ni tako enostavna stvar. Ne glede na to, da zahteva mnogo strokovnega znanja pri o-skibovanju in pridelovanju, zahteva tudi izvežbane in vpeljane delavne moči, do-bre sušilnice, pravilno sušenje, uspešno
Meddržavne nogometne tekme.
FIFA je določila naslednje termine »a odigranie meddržavnih tekem v prvih petih mesecih 1. 1928.: 1. jan. Italija—Švica v Genovi, 5. febr. Italija—Madžarska v Turinu. H. marca Švica—Francija nekje v Švici, 11. marca Nizozemska—Belgija v Amsterdamu, Švica - Madžarska (termin še nedoločen). 1. aprila Nizozemska—Belgija v Antwerpenu, 15. anr. Fran cija—Belgija v Parizu, 15. apr. Lnksen-burška—Francija v Luksenburgu, 15. apr, Švica—Nemčija v Curihu. 22. apr. Nizozemska- Panska v Amsterdamu. 29. apr, Italija—Francija nekje v Italiji, Italija—* Švica (termin šc ni določen), 5 majnika Nemčija—Anglija v Berlinu, 6. majnika Švica—Nizozemska v Švick 13. majnika Češkoslovaška—Francija v Pragi, 17. majnika Francija—Anglija v Parizu.
obrambo proti borznim itd B^ez tega n«t gre in ne bo nikakor šlo v bodoče.
Naš hmelj se skoro ves izvozi, doma se ga rabi minimalno. 7 razširjenjem hineij-nikov povsod in ko bo obramba proti boleznim povsod izvedena z uspehom, je pričakovati kmalo r.adprodukcije Tedaj se bo uspešno prodajalo samo kakovostno dobro blago.
Konkurenca na inozemskih tržiščih’ bo velika. Z malim dobičkom bo samo oni hmeljar v bodoče lahko računal, ki bo mogel pridelati poleg količine prvovrsten hmelj in tega čim bolj po ceni, s čim manjšimi proizvajalnimi stroški. Poleg strokovnega znanja, pravilnega oskrbovanja in pridelovanja, so pa činitelji za kakovost proizvoda: zemlja, lega in podnebje. V nove nasade se mora vložiti mnogo glavnice, ki šele po 1—2 letih prične donaŠati obresti; zato je še težje, ako se ne rabi lasten, temveč izposojen kapital za napravo nasada. Tako se je letos zgodilo mnogim kmetovalcem v Sremu, ki so si {sposodili kapital za napravo nasadov, obdelavo hmeljevke, da so vsled padca cen morali prodati hmelj izpod proizvajalne cene, kar jih je gospodarsko uničilo.
Nesmiselno je siliti z zasajanjem hmelja v vse mogoče lege in zemlje, koder nikakor ni pričakovati sploh tak pridelek, ki bi vsaj nekako odgovarjal kakovosti. Manj vreden hmelj se že sedaj plačuje izpod proizvajalno ceno.
Predno se kmetovalec odloči, da napravi nov hmeljak, si mora dobro, temeljito, vsestransko premisliti in preudariti, ali so vsi činitelji in pogoji za proizvajanje prvovrstne kakovosti dani.
f Dominiaite te CMD
SMfffiOTSH TECERNTTt TufrC
-■ ii—-BMIiTn. - •  .....—------I —----------------------------------------------------
V Mariboru, ane 2*. xt. V32Tt
Maksim Gorki;
Otroška leta
49 Poslovenil dr. I. D.
Ded si je najel dve temni sobici v kleti neke »tare hiše, ki je stala v stranski ulici pod gričem. Ko smo se selili, je vzela babica star, iz ličja spleten čevelj na dolgem jermenu, ga vrgla v podpe-ček, sedla in začela klicati hišnega duha: »Duh domači, — glej sani, popelji se z nami na novo mesto, na drugo srečo ...«
Ped je z dvorišča pogledal skozi okno in zakričal:
»Jaz tebe popeljem naokrog, odpadnica! Le poskusi in me spravljaj v sramoto...«
»Oj, poglej, očka, slabo bo«, je resno zapretila babica, toda ded se je razhudil in ji zažugal, naj ne vozi s seboj hišnega duha.
Pohištvo in razne dmge stvari je tri dni razprodajal takratnim kupče-vstlcem s starino; jezno je barantal in zmerjal, babica pa je gledala skozi okno in sedaj plalmla. sedaj se zopet smejala in napol glasno vzklikala:
»Le vleci! Le lomi...«
Tudi meni je šlo na jok, ker mi je bilo hudo po mojem vrtu in zatočišču.
Preselili smo se na dveh vozeh in tisti, na katerem sem sredi razne ropotije sedel, se je strašno tresel, kakor da bi me hotel stresti doli.
In v tem čustvu, da bom vržen in stresen nekam doli, sem preživel dve leti, tja do materine smrti.
Mati je prišla kmalu potem, ko se je naselil ded v kleti, prišla bleda, shujšana, z velikimi očmi in gorečim, začudenim sijajem v njih. Ogledovala nas je, kakor da bi prvikrat videla očeta, mater in sebe, ogledovala in molčala, očim pa je neodločno hodil po sobi, tiho požvižgaval, pokašljeval, sklenil roke za vratom in migal s prsti.
»Moj Bog, kako strašno rasteš!« mi je rekla mati ter mi z dlanmi stiskala lici. Oblečena ni bila lepo — v široko, rdečo obleko, ki se jo napihovala na životu.
Očim mi je pomolil roko.
»Pozdravljen, bratec! Nu, kako ti gre a?«
Poduhal je zrak in rekel:
»Veste — pri vas je pa vlažno!«
Oba sta bila taka, kakor da bi bila dolgo božala ter se utrudila; vse na
Sledeče srečke dri. razredne loterije
kupljene v Zadružni hranilnici r. z. z o. z. v Ljubljani. Sv Petra cesta šl 10 oziroma v upravi Večernlka, Maribor, so bile Izžrebane dne 26 novembra;
B e o g r a d, dne 24, 25, in 26. tm. , Din 2000 «o zadele srečke tl.570, 9.302, 5.784, 91.730, 59.374, 87l46. 99.536, '86.306, 20.216, 87.108.
Po Din 500 pa so zadele naslednje št.: 14.126,	14.114,	5.742,	15.459,	15.484,
30.937,	40.556,	53.444,	66.660,	66.658,
8.041,	9.774,	11.552,
20.840,	20.883,	34.137,
59.366,	60.824,	60.856,
71.808,	83.213,	83.273,
96.955,	97.719,	97.738,
97.787,
91.782,
11.537,
47.785,
71.857,
86.309,
97.775,
91.724,
U.544,
59.390,
71.864,
86.341,
. 97.715,  __________
110.102, 111.143, 39.141, 120.137, 123.364, 9.364, 24.269, 34.042, 58.040, 71.808, 73.626,	82.598,
110.123, 110.184, 39.128, 120.112,
20.270,
71.857,
82.572,
99.510, 99.582, 99.587, 122.762.
100.701,
53.416,
8.069,
11.572,
23.483,
34.128,
60.849,
100.709, 5.774, 66.666, 91.772,
8.023,
11.591,
23.476,
47.794,
70.291,
8.006,
11.599, 23.469, 59.315, 71.824,
5.753,
115.616,
9.789,
20.879,
23.461,
59.339,
83.258,
20.286,
71.804,
87.153,
15.464,
8.074,
11.504,
20.868,
23.431,
59.367,
86.394,
86.373,	96.928,	96.967,	96.990,
110.173,	110.107,	111.118,	39.139,
39.102,	120.115,	120.128,	120.183,
9.305,	9.367,	24.297,	24243,
24.251,	24.215,	34.048,	58.043,
58.058,	61.253,	70.291,	71.824,
73.691,	73.631,	73.695,	73.629,
110.750,	122.777,	122.722.
14.137,	76.747,	5.796,	5.708,
15.496,	30.942,	30.918,	30.917,
66.691, 66.630, 66.636, 91.778, 115.638,	9.761,	9.740,	9.745,
II.583,	U.577,	20.801,	23.406,
34.101,	34.132,	48.501,	48.527,
59.383,	60.805,	60.850,	70.254,
70.246,	70.298,	71.858,	83240,
86.381,	96.991,	96.983,	96.969,
97.751,	97.765,	97.717,	97.735,
III.195, 39.124, 120.122, 123.355 9.320,	20.283,	20.288,	24.272,
34.022,	34.009,	34.001,	34.023,
34.050,	50.857,	58.062,	58.038,
61.211,	61.242,	61.225,	70.254,
70.246	7 0.298,	71.858,	73.662,
87.141, 99.561, 122.799.
97.722,
39.114,
123.367,
24.294, 58.034, 23.679, 87.186,
5,716,
53.408,
115.640,
11.596,
23.436,
59.356,
70.238,
83.294, 97.799,
111.166, , 9.315, 24.258, 34.094, 61.262,
70.238, 87.200.
Snežni čevlji, galoše vseh najboljših svetovnih znamk po brezkonkurenčnih ce-ahn pri Jos. Moravec, Maribor, Slovenska ul. 12. Popravila se sprejemajo. 27a
Kolesa in motorje shranjuje preko zime tvrdka Justin Gustinčič, Tat-tenbachova 14.	26a
njiju je bilo zmečkano, oguljeno in zdelo se je, da jima ni nič drugega treba, kakor leči, da se oddahneta.
Dolgočasno smo pili čaj, dedek je gledal, kako dež pere okna in je vpraševal :
»Da je vse — pogorelo?«
»Vse«, je odločno potrdil očim. »Komaj. da sva sama ušla.«
»Tako. Ogenj ne uganja šal.«
Pritisnivši se babici na ramo. ji je mati nekaj šepetala na uho, babica je mežikala z očmi. kakor bi bila luč v njih. Postajalo je vedno bolj dolgočasno.
Nenadoma je ded mirno, pa zelo glasno rekel:
»Jaz pa sem slišal. Jevgenij Vasi-Ijev, da požara ni bilo, ampak da si vse zakvartak«
Nastalo je tiho, kakor pri pogrebu, le samovar je šumel in dež je tolkel ob šipe; nato je izpregovorila mati:
»Papaček...«
»Kaj, papaček?« je oglušujoče zakričal ded. »Kaj bo iz tega? Ali ti nisem pravil; ne moži se s tridesetimi z
enim, ki jih ima dvajset? Sedaj^ ga imaš, plemiča, a? Kaj porečeš, hčerka?«
Začeli so kričati vsi štirje, izmed vseh najglasneje očim. Zbežal sem v vežo. sedel tamkaj na drva in čisto okostenel od osuplosti: mati ie bila kakor zamenjana, prav nič več tista, prejšnja. V sobi je bilo to manj opa-sno, sedaj pa, v somraku, mi je jasno stopila pred oči, kakršna je bila poprej.
Potem. — kako, se ne spominjam, — sem kar naenkrat bil v Sormovem, v hiši, kjer je bilo vse novo, stene brez tapet, špranje med bruni so bile zapažene s konopljo, v konoplji pa je bila množica ščurkov. Mati in očim sta živela v dveh sobah z okni na ulico, jaz z babico pa — v kuhinji, ki je imela eno okno na streho. Izza streh so štrleli v nebo tovarniški dimniki, ki so se gosto, kodrasto kadili; zimski veter je razganjal dim po celi vasi, v naših hladnih sobah je bil vedno masten duh po požaru. Rano zjutraj je kakor volk tulila sirena:
NOVO
KNJIGARNO
V MARIBORU
NA ALEKSANDROVI C. 13 JE OTVORILA
TISK. ZADRUGA V LJUBLJANI
NOVA KNJIGARNA JE DOBRO ZALOŽENA S SLOVENSKIMI IN NEMŠKIMI LEPOSLOVNIMI IN POUČNIMI KNJIGAMI SPREJEMAJO SE NAROČILA NA RAZNE ČASOPISE IN REVIJE
ZA MIKLAVŽA IN BCZEČ PRIPOROČAMO VELIKO IZBIRO MLADINSKIH KNJIG S SLIKAMI
Meblovano sobo
oddam takoj gospodu. Pritlično stanovanje, soba s kuhinjo, se odda takoj mirni stranki. Na prodaj: Stavbena parcela pri' kolodvoru, cena solidna; krasna dvo-vprežna kočija, črešnjeve deske, bela mramornata plošča, kopalna banja, lijak, omara za led, velika železna peč, lijak, voziček, vrtno seno, drsalke, galoše št. 35, nova salonska suknja, rjave usnjate gamaše. Vprašati: Trubarjeva ul. 11 I.
1789
6 boljših gospodov
sprejme na dobr hrano boljša vdova. Naslov v upravi lista.	1785
	'\P
A	X \>arZun
*°6	se dobi po nizki ceni pri tvrdki
	FRANJO MAJER
	Maribor - Glavni trg 9
Primerna in praktična
dobite pri	1716
Slavko Černetič, Aleksandrova 23
Moda, galanterija, parfumerija, pletenine, perilo itd.
husjisjsaHLHjisja®
Pozor
meščani!
Na Koroški cesti štev. 3 se toči dalmatinsko vino iz Šibenika črno, belo in rdeče po 12 Din. 17»
*nn£i
Rezila za brivske aparate
GILLETTE
. Mem, Mond extra,
nudi najugodneje
Drago Rosina
Maribor, Vetrinjska ulica
Slikanice, mladinske knjige
»o najlepše in najcenejše Miklavževo darilo za otroke
Oglejte si izložbe knjigarne „Tiskovne zadruge“ v
Mariboru, Aleksandrova cesta 13
Od 1. dec. vsak dan
ŽIGA
ERNO
nedosegljivi ciganski prlmas v
Veliki kavarni Palais dedans:
Bel« Lanart, Aranka Podor, Truda Mark, Norma Norra, KIMy Margot
Preklic!
Proglašam vse, kar sem govoril proti Francu Zupančiču za neresnično.
1786	Ivan	Nemetl
NAJPRIMERNEJŠA
Izdaja Koo*PtCil »Jutra« ,v. Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: F r
S ta a k q De
MIKLAVŽEVA
DARILA
so kovčki, usnjate torbice, listnice, denarnice, tobačnice, nahrbtniki, gamaše i. t. d.
Vse to se dobi v veliki izbiri in po zmernih cenah pri
Ivan Kravos, Maribor
Aleksandrov« cesta 13 Telefon 20}
an Brotovičv Maribora. Tiska Marihecsk* tfslcuea d. d predstavo** t s 1 a v Maribor*