Priprave na 2. konferenco ZSS
Delitev po delu
NALOGE SINDIKATOV PRI HITREJŠEM UVE-LJAVLJANJU DELITVE PO DELU IN REZUL-TATIH DELA — ENA OD OSREDNJIH AK-TIVNOSTI OBCINSKE ORGANIZACIJE SIN-DIKATA LJUBLJANA-SISKA V LETOŠNJEM LETU.
Uveljavljanje delitve po delu je še vedno eno od osrednjih družbenoekonomskih vpra-šanj, saj se s tem utrjuje položaj delavca v združenem delu. Tako se spodbuja smotrno or-ganiziranje del in nalog ter razporejanje delav-cev na tista dela in naloge, za katera so tudi strokovno usposobljeni. Sraotrno se izrablja de-lovni čas in veča učinkovitost pri delu. Z de-litvijo osebnih dohodkov kot sestavo dohod-kovnih odnosov se povečuje odgbvornost de-lavcev za ustvarjanje dohodka in njegovo smo-trno delitev za vse namene porabe, predvsem v smislu  dobrega gospodarjenja.
Uveljavljanje delitve po delu je pomemben dejavnik hitrejšega uveljavljanja dohodkovnih odnosov ter prizadevanj za povečanje produk-tivnosti dela in smotrno upravljanje z družbe-nimi sredstvi, kar vse skupaj pomeni, da je pomemben dejavnik v prizadevanjih za gospo-darsko stabilizacijo.
V dosedanji aktivnosti pri hitrejšem uve-ljavljaju delitve po delu ugotavljamo, da smo sicer v skoraj vseh sredinah sprejeli samo-upravne akte, ki urejajo ta področja, vendai pa smo še pomanjkljivi, ko pisano besedo ures-ničujemo v praksi. Marsikje še vedno sredstva za osebne dohodke in skupno porabo obliku-jejo neodvisno od ustvarjenega dohodka. Še manj pa se upošteva prispevek delavca k do-seženemu dohodku in je osebni dohodek v pre-cejšnji meri odvisen Ie od i-/1"^" ^'; delov-nega mesta. Zelo počasi se uveljavtjajo prak-tične rešitve za nagrajevanje delavcev na pod-lagi njihovega minulega dela. To je ražviteje v manjših enovitih DO, obrtnih organizacijah in nematerialni proizvodnji.
Vse te ocene kažejo na to, da moramo po-globljeno nadaljevati dosedanjo aktivnost pri uveljavljanju delitve po delu in se predvsern zavzemati za njihovo praktično uresničevanje. Družbeni dogovor o skupnih osnovah in meri-lih za oblikovanje m delitev sredstev za oseb-ne dohodke in skupno porabo je že nadaljnji korak pri uresničevanju sprejete družbene usmeritve in stališč ZSS. Nadalje smo v letoš-njem letu sprejeli dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v le-lu 1930. Prav je, da sproti spremljamo njegovo uiesničevanje in analiziramo ne le njegove ma-terialno-ekonomske posledice na razporejanje dohodka, temveč tudi njegov pomen za samo-upravno in družbeno usmeritev dohodka.
Seveda pa bomo ocenili, v kakšni obliki in vsebini je možno in potrebno v naslednjih le-tih sprejeti družbene usmeritve za razporejanje dohodka. Naša skupna naloga je tudi, da v samoupravne sporazume in ^dogovore o teme-ljih planov za obdobje 1981—1985 opredelimo tudi usmeritve za razporejanje dohodka in po-sebej še za osebne dohodke in skupno porabo.
Vse   te  naloge  so  narekovale  odločitev  za sklic 2. konference ZSS, ki bo govorila o de-; litvi po delu in rezultatih dela.
Zaradi organiziranega pristopa in zagoto-' vitve uspeha konference pa smo vsled obilnih priprav in nalog vse OOZS v naši občini in občinska organizacija Zveze sindikatov Ljublja-na-Šiška sprejeli svoje programe aktivnosti v pripravah na to konferenco. V teh programih smo opredelili vse tiste poglavitne naloge, ki so potrebne, da ugotovimo dosedanje stanje, ga dodobro ocenimo in z organizirano razpravo med delavci o družbenem dogovoru in spora-zumih dejavnosti predvidimo nadaljnjo usmeri-tev, ki bo po tem naša obveza pri razpprejanju I  dohodka in posebej  osebnlh dohodkov.