; r i N • jTežji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto « > . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Zt New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TKXJSF0N GLAS NARODA List slovenskih delavcev ¥ Ameriki. r- -1 ■ The largest Slovenka Daily in B the United States. □ Issued every day except Sundays i and legal Holidays. 75,000 Readers. i 00BTLAHPT 387« NO. 255~fcTEV.~255. gptersd as Second Class Matter, September 21, 1903, at the PottOffice at Nsw York, W. Y., radar Act of Congress of Haroh t, 1879 NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 30, 1928. — TOREK, 30. OKTOBRA 1928. % TELEFON: CORTLAND T 9878 VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVI "Graf Zeppelin" leti proti Evropi. ODLET IZ LAKEHURSTA SE JE ZAVRŠIL NEPRIČAKOVANO NA CAST SLAVNEMU IZNAJDITELJU Nemški vodljivi zrakoplov, Graf Zeppelin, je zapustil Lakehurst v ponedeljek zgodaj zjutraj ter pošiljal brzojavke, ko je letel proti morju. —- Le male ljudi je videlo zračno ladjo leteti preko New Yorka. Graf Zeppelin je odletel včeraj proti Evropi po severni poti ter delal po 75 vozljev na uro. Ob desetih zjutraj je brezžično brzojavil svojo pozicijo ter odletel narsvnost nad morje, omalovažujoč Novo Anglijo in Novo Skočijo. Zgodaj včeraj zjutraj-je zapustil največji vodljivi zrakoplov Lakehurst, N. J., na svojem povratnem poletu v Friedrichshafen, Nemčija, konečni točki prvega obojestranskega zračnega trgovskega poleta preko Atlantika. Zračna ladja je letela preko dremajočega New Yorka ter odšla nad morje v Rhode Islandu. Ko je letela, je pošiljala brzojavke obrežnim postajam in privatna sporočila potnikov. Bil je pravcat biznes s te karavele zraka. Malo pred deveto uro zjutraj so sporočili, da se nahaja Graf Zeppelin daleč zunaj nad morjem, na pol poti med New Yorkom in Halifaxom in da leti v severoiztočno smer. Novica je prišla s parnika Heilmaren. Ze poprej je bila zračna ladja sporočena iz Watch Hill, R. I. in Chatham, Mass. Potniki in posadka so bili pripravljeni ob poleni zjutraj ter čakali, da se nekoliko poleže veter. Ko-nečno pa je bilo mogoče krog ene ure zjutraj potegniti Zeppelin iz lope ter ga naravnati poleg lope. Potniki so se sklanjali iz kabine, ko je šla ladja skozi velikanska vrata in pridušen krik se je dvignil iz zaspanih grl kakih tisoč časnikarskih poročevalcev, mornarjev in uradnikov, ki so se zbrali naokrog. Posadka na tleh je izpustila svoje vrvi, in zračna ladja se je dvignila, dokler ni dosegla 1 200 čevljev nakar je odšla proti New Yorku, skozi veter, ki je pihal z naglico 25 milj na uro. M rs. Clara Adams je edina ženska na krovu Graf Zeppelina. M rs. Adams, žena George L. Adamsa, milijonarja v Tannersville, Pa., je oddaljena sorodnica nemškega predsednika von Hindenburga ter je že dolgo časa prijateljica dr. Hugo Eckernerja, po- mir"' kat<^a 1,1 ',piha- ..^1; •! JV v i t ^ i Janje in odhajanje oficnelui h ob- ve l j ni ka vodljive zračne ladje. Ona ne smatra L kovala v. poleta preko oceana za bolj nevarno kot je vožnjuj Ketuiblikan. z busom po Peti Avenue. Mrs. Adams je doma iz Cincinnatija. Njena mati je bila prijateljica grofa Ferdinanda Zeppe-^JŽ"*^ kampal,ji I* • % , — % * * ' * 11*1 S | Ima, izumitelja sedanjega tipa vodljivih zračnih ,katerega zanaša smith ladij. Kmalu po odletu so našli v prostoru za pošto devetnajstletnega Clarenca Terhune-ja, ki se je skril tja v namenu, da napravi potovanje v Nemčijo. _jjnoc*wooo « uMocawooa. n. y West Orange. X. J\. se je vršilo te dni veliko slavje na čast slavnemu Lznajditelju Edisonu. Na sliki so z leve na desno: angle ski poslaniški a t ase j Ronald Camibell. zakladniški tajnik Mellon. Mrs. Edison. Thomas Edison in J. G. Hibben. predsednik Princenton univerze. Xa mizi je prvi fonograf, katerega je Edison iznašel. HERBERT HOOVER JE UVERJEN DA BO Z LAHKOTO ZMAGAL Hoover je skrajno hladen in zaupen, ko se bliža kampanja svojemu koncu. — Pripravlja se, da odpotuje v Calif orni jo k volitvam. — Govoril bo spotoma. 4 AL SMITH V MARYLANDU Nominiranec je govoril v Baltimore potem ko je preživel konec tedna na domu Raskoba. CENTER VILLE. Md., 2iK okt. Governer Alfred E. Sniath si je izbral rjav klobuk iz zaloge na Ka-skobovem posestvu ter se lotil naloge. da popravi političen plot. katerega so podrli njegovi nasprotniki v Maryland«. Oborožen z zagotovili nepričakovanega pozdrava, katerega je bil deležen v Pennsylvaniji. je sklenil demokratični predsedniški-nominiranec potovati z avtomobi- VANZETTI JE BIL BAJE P0NED0LŽNEM USMRČEN Našli so dokaz, ki bo najbrž popolnoma eprostil Vanzettija—Outlook je prišel po dolgi preiskavi do zaključka, da ni imel usmrčeni anarhist nobenega deleža pri Bridgewater roparskem napadu. List Outlook je priobčil včeraj izid dolge preiskave, da je bil Bartolomeo Vanzetti, bostonski a-narhist, ki je bil preteklega avgusta usmrčen obenem z Nicolom Sacco, nedolžen pri roparskem napadu v Bridgewater na dan pred Božičem pred devetimi leti. Zaključki li>ta in njegovih urednikov se glase, da ni imel Van zet e nobenega opravka s po- lia orniee, da pa je obsodba tega zločina do- . , , vedla direktno do obsodbe radi | Galosh lev ti -j ha i« m ,1-...,» t- t, m 1 »i kotel razširiti svojega Bahttree roparskega napada par 8 " '"" * ' mesecev pozneje, radi katerega sta bila on in Sacco u»smrčena. lom v Claymont, Del., da zasede't[ ne i svoj posebni vlak. Dospel bo v Bal- LkuSenim roparskim napadom timore ob treh popoldne, kjer se mezdo tv "fco završil nadaljm jem. bučni spre-1 Vanzettija radi Dijaka aretirana radi umora. ATLANTA, Ga., 2D. oktobra. — Dijaka George Harsh in lir;i ' WASHINGTON, D. C., 29. oktobra. — Herbert Hoover je stal danes pred zadnjim tednom svoje kampanje za predsedniško mesto z zauoa njem zmage. Zaupanje je bilo opaziti na kandidatu samem in njegovih kampanjskih pomočnikih tekom zadnjih par tednov. ugotovila, da so ga navdali zadnji politični dogodki s prav posebno velikim zaupanjem. Svoj govor bo imel v največji orožarni Baltimora. Ker manjka le še en teden in en dan do volitev, se mora zelo potruditi, če hoče kaj doseči. -John J. Raskob je zagotovil go-vernerju, da laliko pričakuje, da bo zmagal v Pennsylvaniji in če se bo zgodilo to, bo njegova zmaga zagotovljena. Demokratični narodni načelnik je bil izvanredno dobro volje včeraj ter rekel, da ne pomenja sprejem governerja Al Smitha v Philadelphiji ničesar drugega kot zmago. Uredništvo smatra Bridgewater obtsodbo za prvo polovico cele S,!e-eo-Vanzetti afere, ki je v preteklem poletju pretresla dva kontinenta. Outlook ugotavlja, da je dobil governer Fuller recupis Ameriške ekspresne družbe, ki kaže. da je bii dne 20. decembra 191H poslan Van-zettiju 40 funtov težak sod živih jegulj v Plymouth. - čemur je podprlo njegovo povest, da je razdeljeval te jegulje med svoj-odjemalce za božični obed. daleč J proč od pozorišča roparskega napada. kot je vedno trdi! tekom Smith je nameraval svoje poto-'svojega procesa, vanje v Maryland, ker je dobil poročila. da ni mogoče .smatran letos Maryland!!, ki je ponavadi demokratičen in mokraškl, za preveč rami m. Osem navideznih glasovanj je pokazalo, da bo Smith izgubil z majhno večino. Raskob je povedal governerju, da lahko razprši vse obstoječe dvome s svojim osebnim nastopom. Smith si je izbral priliko za go- Tekom zadnjih par dni zadnje-.luča polurno ustavljenje v Pue-ča tedna je bilo opazili nekaj ak- blo. rolo. v soboto zvečer. Furblo t »v 11 ost i v Ilooverjevem glavnem je namreč dum načelnika republi-stanu radi nagovora governerja j kaivskega komiteja, dr. Work a in vor- ki bo razširjen {*> celi deže-Smitha v Bostonu, radi izjave se-j t am bo govoril Hoover četrt ure 1'-a ni hotel povedati, kaj bo pred-natorja Xorrisa za demokratične- ali dvajset minut. met tega govora pa s e je umaknilo danes predsedniški kan-jdvdat je bil odločen v svojem nra-• du. na zunaj popolnoma brezbrj- cim se .v* imenova kot dvomljivo. > preje državo Dva mrtva pri požaru v distileriji. PJII I»A D ELPIIT A, Pa., 29. okt. Pri nekem požaru, ki je uničil včeraj Publicer Ward di-stilcrijo. sta bila izgubljena dva človeška življenja. Eden mrtvih je bil identificiran kot neki v napravi nastavljeni prohibicij*ki agent in drugi je bil navaden delavec. Bomba ubila kitajska otroka. PEKING, Kitajska. 29. oktobra. Dva kitajska otroka sta ibila ubita danes od bombe, ki je eksplodirala i zve ti zidov angleškega poslaništva. Domneva se, da so otroci našli bombo ter se igrali ž njo. Železniška nesreča v Braziliji. HIO DE JANEIRO, Brazilija. 29. oktobra. — Pet potnikov je bilo ubitih in več jih je bilo poškodovanih. ko je skočil iz tira o-nebni vlak Nazareth črte v bližini M nt n hype, Baliia. nasprotnika na iztoku, na ,rlav- j nem za svojo zmago. Kampanjski glavni stan je izgledal kot trajna naprava, a Hoover je vo privatno stanovanje bo izpraznjeno v teku štirih dni. En teden od danes zjutraj naprej bo dospel Hoover na svoj ealifornij- j ski dom, Napravil svoj zaključni Dr. Pierre Bougrat. ki je bil obso radijski nagovor t er šel naslednje- j jen radi umora na dosmrtno ječo, ga dne na volišče, da odda svoj bil zopet ujet ter pripovedoval, lastni glas za predsednika Združe- kako se mu je posrečilo pobegniti nih držav. !s Hudičevega otoka. Od sedaj pa do tega časa pa bo j Bougrat je bil obsojen leta 1925 zelo zaposlen. V par dneh, pred na dosmrtno ječo na majhnem ko-svojim odpot oranjem na za pad v jsu zemlje skoro pod ekvatorjem, četrtek popoldne ob petih, bo spre- kamor pošilja Francija može.' ka- BEGUNEC S HUDIČEVEGA OTOKA PRIJET Dr. Bougrat, francoski kaznjenec, ki je bil pri-držan v Venezueli, je šest tednov izogibal nevarnostim morja i n džunglje. CARACAS. Venezuela, 29. okt. Maryland ima osem elektoralnih , giasov. Leta 1924 je pripadala dr-ža% a predsedniku Coolidgu. a leta 1920 s o zmagali v njej demokrati. Demokratičnega nomJniranca bosta sprejela v Baltimore demokratični governer Richie in senator William Cable Bruce. Spremljala ga bosta na paradni poti. dolgi dvajset milj. Po paradi bo odšel Smith v svoj hotel in po svojem večernem govoru se bo podal zopet v hotel. Jutri bo zasedel vlak ter se napotil nazaj v New York. jel svoje politične pribočnike ter prerešertal položaj natančno, da se pripravi za nepričakovane razvoje. ki bi se pojavili v kampanji. Nemir v Boliviji. DA VAZ. Bolivija. 28. oktobra Izgnanstvo več republikanskih po-jpotem ko bo "zapustil iztok, slancev je pretilo povzročiti resi-1 Včeraj zvečer pa je Hoover iz-gnaeijo kabineta. Nadaljevana o- [premenif svoj zapadni potni na-pozicija poslancev je imela za po-jčrC po konferenci s svojimi sve-sledieo to akcijo vlade in gotovi tovalei. vsled česar bo odšel pre- pojit ičn i voditelji so izjavili danes, da bo k&binet najbrž resigni-ral, če mu ne to dala zbornica zaupnice. ko Colorada. mesto da gre skozi Nebrasko in Wyoming, kot prvotno objavljeno. Ta izčpremenj ni potni načrt do- terih noče nikdar več videti. Le malo ljudi je prevarilo grozote zloglasne kazenske kolonije v bližini obali francoske Guiane. Do leta 1925 je bil dr. Bougrat ugleden zdravnik v Marseillesu. Nato pa so našli truplo njegovega najboljšega prijatelja v uradu Izdajatelj lKta povdarja. da se ni niti v poročilu Fuilerja pred ek-sekueijo obeh in tudi ne v poročilu Lowell svetovalnega komiteja ničesar omenilo o tem recepisu ek-spresne družbe, -ki je h;l LzroC-.-ii go ve rner j u Ftillerjn. kajfinji jetnišuici. Policija prav , da je Ilarsh priznal, la je ubil dva človeka pri par napadih, pri katerih je bil udeležen tudi njegov tovariš. Policija j*- objavila, da bo v torek predložila dokaz:!nI materijal veliki poroti Fulton okraja. Obf»ma, jetnikoma ni b:l*> dovoljeno govoriti me 1 seb<"*i. Outlook je natisnil podrobno priznanje Bridgewater ropars-ke-ga napada is. n.st P'i"ink Šilva tfr tudi kolateralno priznanje ^Vle-de-a. ki je priznal, da je bil za-! snovan roparski napad v njegovi i trafiki in čevljarni. ki je bila zb-- j Mussolini jeva objava v znanem štilu. lil M. Italija, Jf». oktobra. — <>'» priliki š*'.» dosegli fašisti. Opozoril je na javnih <5.-!, ki >o biia zai>očeta izza pohoda fašistov v R,iin in katera je vf*a p>» imenu navedel. Zaključil je z L«— -dami, da je .sedaj ponehalo krolio-tanje v Italiji in izven nje. rališče gangsterjev času. ob dotičnem ROJAKI, NAB0CAJT2 SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SL0VEN8KI ni»F,VNIK V ZDK ORŽAVAH Bomba padla na zborovanju stavokokazov v Sydney. -SYDNEY. Avstralija, 20. "k1, neko lož Irsko hišo v Melbonr-nu je padla včeraj n^ka bomba, ki je lahko poškodovala štiri i ji -di. Ranjeni -o se udeležili zborovanja dvajsetih italijanskih delavcev. od katerih so nekaler: stopali kot «tavkokazi tekom zadnje stavke pristaniških delavet-v. — Pobegnil sem iz bolnice v St. Lorino. kamor so me poklali s Hudičevega otoka za zdravljenje dne 30. avgusta. St. Lorinto je ob Ma-roni reki v francoski Guiani. Dva tovariša fcta. pobegnila z menoj vj džungljo. kjer smo se pridružili _ petim drugim, ki so pobegnili pet dni poprej, da pripravijo stvari za naš obupni napor. — Dva ni pozneje smo zapusti- li džungljo ter odrinili ven na morje. Nizozemska Guiana in angleška Gtiiana sta nas ločevali od tipanja varnosti. Vedeli smo, da moramo prekoračiti delto Orinoco rek. prednio bi dosegli zaiiv Pa-r.ia. Zajetje in deportacija sta nam pretila v obeh Guianah in skoro go t ova smrt ob delti Orinoca. Takoj od počefka smo zadeli na sla"bo vreme in po šestih dneh nas je vrgel vihar na obal angleške zdravnika in dr. Bougrat je bil ob- Guiane. Čoln je bil razbit in tam sojen na doživijensko jeeo na Hu-' smo ostali tri dni ter popravljali dičevem otoku. 'čoln. Bili smo skoro mrtvi od gla- O svojem begu je pripovedoval da, ko smo dospeli koneeno na sam: bal Venezuele. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 1,000 ..............$ 18.40 2,600 ..............$ 45.75 6,000 ..............$ 91,00 " 10,000 .........$181,00 " 11,110 ..............$200,00 v Italijo Lir 100 ....................$ 5.90 200 ....................$11.50 300 ....................$16.95 500 ....................$27.75 " 1000 ....................$54.50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila otf 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo Še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednih "IrtTJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—." SAKSER STATE BANK 92 CORTLANDT STREET, NEW YOBK, N, X. TBHuEFHONTE: CORTLANDT 4SST GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANT (A Corporation) Prank 8akser, President Lou Lb Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Boroi«h of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays, Za celo lete velja list ta Ameriko in Kamado ...........................$6.00 Za pol leta ................................l3XXi Za ietrt leta ............................%1.50 Za New York ta cela leto —$7.00 Za pol leta ........................... Za inozemstvo ta celo leto —$7.00 Za pol leta .............................£3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. 1' Glas Naroda" izhaja vsaki dan itvzemsi nedelj in praznikov. Dopisi. JUGOSLAVIA IRREDENTA Voboliijev članek. Forest Lake, Mich. V nedeljo, dne 21. oktobra je tukaj umrl slovenski delavec Frank Jožef. O njero vedo le toli liko, da je bil doma nekje iz Pri-morja. Pri sebi ni imel nobenih dokumentov ali "drugih izkazi!. Če zapušča v tej zemlji .svojce ali prijatelje, naj jim *luži .to 'kot obvestilo. Pozdrav! Louis Teodoro vie, Camp 1, Forest Lake, Mich. Dopisi bret podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 4'GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, Telephone: Cortlandt 2876 HARLEKXNI Chicago, 111. Zima .se ibliža in ž njo za dela-ea več .skrbi. Po ulicah vidite na tisoče brezposelnih, a večina išče n _ svetj Nemčijo in Avstrijo, ga niso mogli pregnati iz tega pri-Martin in da ga dostojno počasti-btanišča, iz enostavnega vzroka — ker ga niso hoteli pre-.mo v veseli družbi, s polnim so- ;dam seveda, je ženski klub "Bled" " * . , , . ...... 1 . . , .. j . 'sklenil, tla priredi veliko veselice Do izbruha vojne je bil jako dober pisatelj, med verj- y soboto zvečer 10 novembra? da 110 in po vojni mu je pa militarizem skisal možgane, in ko tako pričakamo njegove nedelje se je slednjič z Reke umaknil, je postal pajac v pravem »kupno ob valčkih m polkah do-pomenu besede. |bro « _T . spremljevanjem par tlrujrili instru- \ dovo nekega nemškega profesorja je oeigaiill za inentov Kdor je u biI na vesellcj krasno vilo ob Gardskem jezeru. kluba "Bled", bo gotovo zopet Tam živi, oblečen v rasevino. Streže mu sedem ve-Visel in pribijal soboj svoje pri- salk, in kdor gre preko mostu, vodečem v vilo, mora po- , .... .... ,, ... . . , , Poleg drugih dobrot bo na tej kxekmti m poljubiti tla. \ vili vpnzarja orgije, katero ^^ je rafinirano prikrojil po budističnih ceremonijah. kranjske klobase, in pot roast. Ta človek, Gabriele D'Anmnizio, naj bi predstavljal Prav agotovo w bo na oiaeilje. duhovno veličino italijanskega naroda. ni večer Zgagi kolealo, ker je .pre- Da ne bi fašistična Italija v znanosti in tehniki za- ceJ daleC'> da bi Pa povabile, mu ostajala, je dala svetu Kobila. svetujem, da pošlje k nam svoje- v ga kolega Zelenčevega Jožeta — volitvah večinoma volili za demo- Dvakrat se je podal nad Severni tečaj. V prvič kot ker je sedaj tako blizu nas. Mo- krata z boljšo bodočnost, spremljevalec Amnndsena, drugič na svojo'lastno pest. ®goče bo kaj biznessa, ker smo po Amundseuu je delal take neumnosti in škandale, da vedini vsl naročeni na "Glas Na-se je slavni Norvežan tekom vsega poleta M ker si je Posebnost na letoSnji prireditvi lovja na varno obrežje, izbral takega spremljevalca. i bo žrebanje gosi, pri čemur bo tu- T ' ' Nobilova ekspedicija pa tvori najbolj žalostno po- di do&ti smeha. glavje v zgodovini polarnih raziskovanj. i Da ^ m°je Pranje preveč ne A * m Tk/r 1 -1 • vr 1 • zavleče, naj hitro povem, da se ve- Norveskega znanstvenika Malmgrena so clam Nobi- selka vrfi v Kf)ehovi dvorani ng love j>osadke baje ubili, doeim se je dal Nobile prvi reši- 1765 Larrabe »t., od 8 -do ? ure. ti ter je pustil svoje tovariše na cedilu. J Nabavite si vstopniee, katere so Nobilova slava je žalostno zatemnela v taiinstveni ^^ ,po ^atih bo* - , ~. , do 50e. severni luci. . , ... I V upanju, da se vtdimo omenje-! Tretji, najizrazitejši predstavnik fašizma, ga pa lomi ni večer, Vas i>ozdravlja leta 1873. On je ob vsaki priliki | Po goriškem .sestanku postajajo volil za republikansko stranko. — ; fašlsiični zvezni tajniki vedno bolj Letos bom volil za demokrata — bojeviti. Glavni med njimi trse je izrazil. Ako ne bo boljši, slab- žiški Cobolli je proKil s svojim si tudi ne morebiti. podpisom v "Popoln" članek, ki 8e nekaj be.sed o našem prvaku, j kaže? da ju|ij>ki fa^izera v Stric Martin SimoniČ fni meni v najkraj5em -asu ubiti vse >lovon_ sorodstvu) je najstarejši *love- |s.ke inrelektnak.e. Treba ločiti sto- nec v (,aliforniji, morda v celi;„.__i , , • , . .. . . . i venske prvake omaa do časa izvleči svojega up'>rnes;a zakonskega tovariša od tračnic proč. Kar se ni posrečilo njej. s:a dosegla oba čuvaja. Janez je 1»< moral zapustiti nevarni |>r«'.»tor in odit-: na postajo, k.i"r so ga zabeležil: i:i prijavili orožnikom. R-ešeni silmccnorilni kandidat pa bo imel se laj sitnosti. Pri nas so namreč v veljavi še taki paragrafi. ki prepovedujejo samovoljno striženje življenske n;;i. KAJ SE SKRIVA V ATOMIH. Najmanjši delci snovi, ki -e ne inteligence, j daj o ve'- deliti, so atomi. < 'e bi kdo in si poišče boljšo uso'lo v drugih deželah.... Co5«olIi napoveduje do volj jasno nova zasledovanja in izganjanja slovenske ! iznašel načjn. po katerem bi sv Trdwrtfvn sutiv/morilni kandidat Idali atomi deliti, bi to {»omenilo Krnet Janez in njegova žMua. do-j popoln prevrat v svetovnem '.roma iz kumljaii.skih hribov, sta podaritvu, ker bi oprostila in imela njim opravke V Zagorju, j dala v gospodarske namene Lzko-Kmetiški zagonski par je šel po Hstlti stla. ki <1 rži atome skuj»aj. izvršenih poslih v gostilno. Naj-' Tako pravijo strokovnjaki in brže je prttdadka vinska kapljica 111 nojre po inizi.|a vsH,iJ Tjs1° Kolumbovo jaj-nakar je pustil preplašeno žeui-ice kut navaden zaju-tek. eo pri jiolpraznem litru. Tega si nisean sam izmislil, kajti kaj takega si povprečni človek sploh izmisliti ne more. Taka stvar se more le zgoditi in sicer nikjer drugje kot v slovenskem Pri morju. Pred kratkim je stal mlad Slovence s svojim dekletom na uliei v Trstu, .zagledavši na vogalu bližnjega -poslopja prodajalca "mušo-lov" i majhnih školjk, ki se prodajajo pečene . je veselo vzkliknil: "Zdaj pa pojdiva mušole hrustat". Komaj pa je izrekel te besede, priskočijo trije fašisti, med njimi eden v častniškem kroju, in že je fant dobil klofuto, da se je ©potekel. Med fašisti je bil eden slovenskega ro.in in ta je zagotavljal svojima tovarišema, da je fant rekel. da je -treba ".Mussolinija hrufctati". Napadenec je zaman trdil, da to ni res. .Moral je s fašisti v njihov urad. kjer so zahtevali od njega, da prizna da je rabil besede, kakor so mu jih oni imd-tikaii. Ker se jim ni vdal, so ga začeli pretepati z gorjačo. dokler >e revež ni onesvestil. Imeli s<> rogi in čakajočega vztrajno smrti ter ga je pognal s tračnic. .Tanez .se je v resnici pobral in izginil v gozd. da kar je odšel ob-hodnik proti zagorski postaji. Komaj pa je pri.š d na postajo, je pri- Sedaj prihaja vest. da se je osreči- lo ileliti atome, in fo na tako enostaven načLn. da se mora v najkrajšem času izvršiti v svetovnem gospodarstvu ogromen prevrat. Dr. Ilohenauova iznajdba orno-gornje pridobivanje vodika iz vode. To sicer ni nič novega in vsak učenec ve, da se da voda s pomočjo električnega toka razdeliti v vodik in kisik. Toda Hohenau hoče ti> d ose 1* J .s pomočjo počasnega razbijanja atomov. V ta namen so potrebne tako preproste naprav* SLOVENCEM V SEDMEM KOMISIJ. SKEM D1STRIKTI' ST. L<01 IS _COUNTY. MINNESOTA Opomba. Sedmi distrikt obsega Hibbing. Chi»holm. Buhl in sosednje ozemlje. Po naših primorskih krajih je bilo to <4 prostovoljno'V";; „wko solnee ^ dan posojilo terjano s pretnjami in grožnjami. pešilja ^voje gorke žarke, na na- V soboto je Mussolini javno sežgal dva zadolžniei, prašno, gorko zemljo. Za dež vsako po sedemdest milijonov lir. !vemo le' da -»e maker' a mi ni- .. . v, ! . . . ______, smo imeli že od meseca marca, to- Cerimomja se je vršila vrhu visokega stopmsea VictJraj okoli 7 meseeev Ga(pa tudd ne 01* Emmamielovega spomenika v senci gigaiitskega kipaJi>otrebujemo vsaj 2 ali 3 tedne še predstavijajoeega Rim. Ob vznožju kipa je večno poči- ne- vališče italijanskega Neznanega vojaka. | Ren6arji jflko ^vni s poz- T • i «i . - i i i" i v , ,mmi pridelki; s 'poznim grozdjem IZ rimskih muzejev SO privlekli dva zrtvemka, po- bombažem itd., ker vsak ieH spra sveeena boginji Lucini in Minervi ter ju postavili poleg 'viti trud svojega dela v denar čim grobišča Neznanega vojaka. jprej mogoče, Na žrtvenikoma je zaplopolal ogenj. Oglasile so se1 JS^^JZJ*** " * j. * __ t & poslar listino. sojilo je znižalo itaUjanski dolg za eno šestino enega1 SUri r*PubUk*nci> ki 80 odstotka. ' *z gorečnostjo podpirali republi- . .kansko stranko, so se premislili in lo se pravi: za vsakih sto dolarjev, fci jih je dolgo- pravijo: dajmo priliko demokra- vala italifanska viada pred zadnjo Mussolinije^ro ivarieki- tom' ker wrda nas U strmka re-__ nado, še vedno dolguje devetindevetdeset dolarjev in tLf ..........• f Tolcaj fin »MTeaee, «fene lUrtu Mr. A. EJ DYER, sedanji komisar, kandidira. za ponovno izvolitev v urnd o-krajnega komisarja sedmegfa distrikta ter sr poKfbno priporoča Slovencem v sedmem distriktu za podporo. ki je f*iM k 8«mi«a ▼ PorterriDe Mr. A. E. Dyer je dober komisar £te Iz razloga, ker je praktični inienir. Izvedel je načrte za konstruktivno gradnjo cest, kakoršnih ni pred njim izvedel ie noben komisar sedmega distrik-Je jako svobodomislen, toleranten ter vzviSen nad strankarsko politiko. 2 v«emi ljudmi je enako ravnal, ne Rlede na njihovo veroizpoved, vero ali narodnost. Da je Slovenec v sedmem distrik-U> popolnoma vpofitev«! jfe razvidno iz tega. koliko jilf je zaposlil in koliko po-godb je naklonil Slovencem. TTE GLASOVATI k A. C. DYER-A po "Ji. s. Dyir- vozil za njim tovorni vlak. Stro-' Ia bo za(]ostovaIo enonadstropno jevodja je prijavil .službujočemu ]posl6i»je za preskrtbovanje -oni!- uradniku, da leži na sosednja j ne sile za vps Berlin, a obratni tiru neki moški, ki .oroeil. Le to 'poroZ-ajo. da s« in Srbi šr niso pobotali. Toda to je stara novica nI noben ill po- Hrvatje Če bo ministrski predsednik Korošec vzdržal na krmilil ter se mu bo posrečilo pobotati ta dva UHa jUgoslovciLskej:a narfnla..se bo laii-ko prišteval med največje držav-nrke, kar jih je viilel .svet. Danes teden bodo volitve. — Smith. Hoover. Hoover. Smith. Ko bo znan izid volitev. l>o slišalo par kletvic ter .staro, navadno frazo: — "Na. ali ti nisem pravil ? Po enem tednu bo pretržna večina amerrške<^a naroda >k<»ro pozabila. kat«»ri je bil izvoljen. [Bogatinom se bo onedožnem usmrčeri. Objavil je dokaze, da ni bil ude-ležen pri roparskem napadu. Saceo in Vaikzt'tti nista bila pre-ganjana toliko zast.ran tolovaj.stva kot zastran anarhizma T Umreti sta morala zavoljo svojih političnih delavnrKsti. Tolo- vajstvo je bila le krinka. * Grozdje je v Now Yorku vedno ceneje in vedno več pa je. Sedaj je zadnji čas. Sveti Martin vas bo grdo izgledal. če mu boste hoteli z vodo post reč i. •T* ^Minila so leta, in vse je izpre-menilo. Ou je moral v zakonu tio^ti i>re-stati, ona se j>a ni brigala za nobeno drirgo stvar kot za «voje o-bleke in za svojo venečo lepo-to. Nekega dne sta se izfprehajala po vrtu. — Ali se še spominjaš? — je rekla. ko .«rva pred pet in dvajsetimi leti sedela .na onile kiopici in se poljitborala? Tn potem je prišel mimo moj oče ter nama dal svoj blagoslov. — Seveda se spominjam. — je vzdihnil. sam 'pri sebi je pa rekel: — Mož bi bil Tedaj najboljše napravil, če 4>i mi prisolil dve okrog ušes iefr aue s krepko brco pognal . . - "* ■ ~ ™. u yrUk €H#A8 NAHODA, 30. OKT. 1928 ŠPANSKI KRALJ Ali Mehmed Ogli je bil v res niči pravu pravcata uboga para. Kako bi tudi ne bil, ko je ves dan zaslužil komaj dvojico pulov, čimer je moral p reži vi t i svojo, onem članov broječo družino: ženo. štiri majhna. vedno za kruhom kričeča usteca in stara, bete-/na roditelja. Par pulov si je prislužil s tem,- d«i j«' š*d vsak dan s svojim oslom in mehovi za vodo nekajkrat k reki, napolnil mehove in prodajal rumenorjavo kalužo za pitno vodo. Stanoval je kraj majhnega mesteca v nečem, kar je imenoval svojo "hišo": v četveroofrlatem zal>oju iz opeke, porušene na solncu, v eneni edi-nein prostoru; na to palačo pa je bila prijiktnjena nekaka kolniea, v kateri je bival osel Ešak, kakor ni nosi! mehov za vodo ali kadar gn ni gospodar pretepal. Tega časa je bilo malo. Ali .Mehmed Ogli se je često in bridko pritoževal radi uj*xie. ki 1,1,1 jo j'* določal Alah. Stokal je. ko je kriče prodajal svoj "«<>nk OSEL (Iztočna pravljica.) _ •_ _ niil >atan nalašč, da zavaja verni-i dneva, ko pojde zopet k mulahu. ke v greh. In moder je bil ta mulah : vedel je vse, imel je knjigo, ki jo je neprestano čital in iz katere je črpal svojo modrost o pro-šlosti. sedanjosti in bodočnosti. Kot vse na svetu, je minulo tudi teh šest tednov. "Bog je velik," je dejal mulah.' ko je Ali prišel točno napovedani j dan že ob zori. "zopet mi je po j In dober je bil in usmiljen, ako slal svojega nadangela Džebraila j se vernik zatekel k njemu, naj mu svetuje, ni storil tega zaman. Zato se je neki dan obrnil manj in ta je ukazal:" Tiraj osla zopet nazaj v k kolnico!" "In potem?" je hotel vprašati tudi Ali Mehmed. ko se mu je Ali, a globoka guba med mulaho-zdela njegova usoda naravnost j vimi obrvmi mu je svetovala, naj neznona. Šel je k mulahu in m 'raje molči. Mulah pa je nada- potožil svoje gorje, kako je siro-, Ijeval: "In v treh dneh zopet pri-1 mošen. kako težko živi in kako be-Idi!" jJe I' dno jim je doma. Mulah ga :,e potrpežljivo poslušal, nato odprl usta in dejal: "Alah bo v svoji neizčrpni modrosti gotovo vedel, kako ti pomore. Molil bom k njemu in ga prosil za dober svet. Pridi zopet za teden dni!" Ali je šel, gnal pred seboj svojega osla in malomarno delil vo-j do med odjemalce; misliti si sploh j ni več drznil. Tisti večer jih je dobil osel po grbi. da je bil ves črn, ker jo hotel udreti v hišo, ko " mu je gospodar odvzel mehove. reživel večji del letošnjega poletja na škotskem. Bil je go.st vojvode of Suthreland. BOJ PROTI GRIPI Od časa do časa nas obišče ta prijazna bolezen. Kako se je treba bojevati proti nji ? O tem pi- SKRIVNOSTI UMETALNEGA OGNJA / Večina ljudi, ki so kdaj prlso-šeta doktorja Jas. Bruck in F.'stvovali kakšnemu nmetalnemu Arnheim. Pravita: Hripa je na-;ognju. meni da gre pri VSej stvari lezi j i va bolezen. Infekcija se iz-'za bogVe kakc komplicirane bi-vrši na ta način, da se nosilci bo- 'stroumnostf. Bistroumnosti so, a lezni s kašljanjem. kihanjem in komplicirane ne. Vesoljna piro-govorjenjem razširijo v obliki tehnika (umetnost umetalnih og-prav majnih kapljic. Bolezen-;iljev) je zgrajcna ua nekih teme-ska slika se pojavi v različnih obli- ljnih ohiikah med katere spada kah. Vnetje dihalnih organov, od raketa lahkega jkatara do najtežjega j preprosta zadeva: vnetja pljuč in rebrno mrene. srč: Valj v kartonastega papirja. v na slabost, obolelosti prebavnih yaljn z vrhom navzgor j.totakšein organov ali živčnega sistema ali stožee okoli stožoa smodnik% ki ledvic, itd., vse to more stopiti dogoreva najprej penami. poten, pri bolezni v ospredje. vpdno hitreje fH, spodflj navzgor Ker morejo tudi navidezno lah- in p0ganja Vfto pr5pravo v zrak. ki slučaji, k. jih imamo navadno Xa Mro5nieo rakete je pritrjena samo za prehlajenje. veasih tudi. df> dos,.tkrat rakefni propi naV|>U?no kar moč pazljivi. Pri opetovanc jner. To je raketa. Na nje vrhu Pustolovščine bivšega grofa. Povojne razmere so predvsem la denar in ž njim veseljačila po Razprava je bila odgode Ko pa se je Ali čez tri dni zo-'udarile razne visokorodne osebe, svetu. je bil nestrpen in v tem višje sfere jp blodilo njegovo pričakovanje. K«io ve. morda mu Alah v on" (»vežo vodo) ; stokal. ko je'svoji neskončni dobroti pokaže prijemal pni: stokal zjutraj, ko zaklad ali mu oskrbi visoko sinje zapuščal svojo hišo in stokal ž bo ali mu podari denarja ali po-* večer, ko .s, j.- vračal in doma1 kloni vsaj kamelo, da bi se z njo použival skromno večerjo — ko« melone in obrezino kruha. Sploh je stokal, ako je vstajal ali legal, ako je Ešaka hatinal, ako je po-tapljal mehov«, v reko, ako jih je vlačil ven. In vselej se mu je iz najglobljih globin njegovega bitja i/vi! prisrčen "Alah", ki jc donel kot pranja in kot očitek kot upanje in kot obup. Na oglu pokopališka, mimo katerega je moral iti vsak dan nekajkrat, je stal naas&r, t. j. grob pobožnega moža. Ta grob j«' čuval mulah, ki j" slovel daleč naokoli radi svoj«- pohožnosti in krepostnega življenja: strogo se jr ptulil, molil v resnici petkrat na dan, ni "pil" tobaka in nikdar ni orosila njegovih ustnic ona pi jača, ki sicer ni vino, a jo je izu- ZMOŽN OST I'OSAMEZN IK A se največkrat MjMftnu po stanju nje^(»-vesn želodca. Ak<> je vas xeUxlec Iz reila. nimate dovolj mmM ubraniti ne boleznim. Ali ako vzamete TRINERJEVO GRENKO VINO se vaš blodeč olulrži v pravem stanju. To zUravilo vam »»Cisti rp'va in ojaru ves lirutul sistem. V vseli le kartiHh. I*tslte jio hrezi>lattiii vzurec na J.»s. Triner «\».. lrj-'U'l So. Ashland Ave.. Chicago, 111., in priložite Uk- za | Mint lic ttOSke. BRKZPIAfM VZORK( KI TON line ................ ............. Mini............................... Mesto, <1 ržava ..................... Ali je še! svojo pot. v srcu se nadejajoč in dvomeč. Tira bolj}pet pojavil pri mulahu, je bil vse ki so prej iz svojega plemstva iz- na radi zaslišanja novih prie7 Za se je bližal določeni dan. tembolj izpremenjen. Razbrazdani obraz!vaja]e pravico do dobrega živijo-'grofa se zanimajo tudi italijanske rnu je sijal nadvse zadovoljno: nja brPZ vsakega dela in trnda in češkoslovaške oblasti. ker ima strumno in pokonci uravnan je \',se češče in češče čitamo o potom-'tudi tam neporavnane račune. stopil k mulahu. ;cih odličnih rodbin, ki jim današ-i ---- "No," ga je vprašal ta. "kako'nja demokratična uredba o sploš-j«"*" ni delavni dolžnosti nikakor ni "O mulah, Alah kerim. Alah je pri ,srciu živeli bi pa radi na velik! Tako je kot v raju. Bog prejšnji način kot lahkomiselneži bodi hvaljen in zahvaljeh. da nam in zapravljivei. Dunajsko sodi-je zopet vzel osla iz hiše!" šče se je nedavno bavilo s sluča- -■--!jem grofa Johanna Arza-Vasegga. deželi drugačna, ker jc odvisna j ki je obtožen raznih sleparij. podnebja, pridelkov in drugih jVisokorodna oseba se je v ta na- krajevnih razmer, dalje od ku-;men ponižala do preprostega ljud- harskih sposobnosti in okusa prest va in se je izvolila izposoditi od biva 1st va samega. O prehrani na , dveh gledaliških delavcev vsotice Južnem Kitajskem poroča Nemčije evnuh Nazim-paša. ki je bil | pf> go šilingov. Kot jamstvo za ka dr. M. Ruchs v beri. "Genna-svoje dni strah in groza vseh tur-J lahko priključeval karavanam. Ko j»» napočil veliki dan. je šel Ali že za prve zore k mulahu. Srce mu je bilo. kakor da mu hoče počiti, ko je zegledal njegovo resno lice. iti vse njegovo upanje se je razpršilo v nič. Tu je mulah dvignil roke in rekel : "O Ali. prosil sem Najvišega za svet z vročo molitvijo. In v spanju mi je poslal Alah nadangela Džebraila; ta je odločil: vzemi svojega osla v hišo!" Aliju so se zamajala tla pod nogami: "Prosim te. mulah, saj nas je že osem...." Prekinil je svoj govor, ko je opazil, tla se zbira mulahov obraz v še resnejša gube. "Alahin tedbiri bu dir. Ali. 10 je božja volja. In ako si veren mo-slim, veš. da ni ugovora. Prosil bom Najvišjega še nadalje za svete. Seda^ pa pojdi in se ravnaj po* Njegovem ukazu. Za šest tednov se vrni!" Ali je zmajal z glavo in šel. Nekaj korakov od masa rja je čakal nanj osel. Z nevoljnim "haz!" je napodil sivea. In čim dlje ga je opazoval, tem večji po mu je zdel. dokler se mu ni videl obsežen kot prava kamela. Nastopni tedni so bili v resnici strašni. Edini, ki izpreiuembi ni ugovarjal, je bil osel. dasi so ga bili in suvali na vse pretege. In zunaj, v njegovi kolibi tudi ni bili posebno lepo. y t X0 nestrpneje kot prvič je Ali in z njim vsa družina, pričakoval KAKO SE HRANIJO NA KITAJSKEM Prehrana prebivalstva je v vsa- STRAH TURŠKIH ŽENSK V Bagdadu je umrl nekdaj najmogočnejši mož hamidovske Tur- t • Znižana Brzojavna Pristojbina ZA NAKAZILA V JUGOSLAVIJO Za denarna nakazila bodisi v dinarjih ali dolarjih računamo sedaj za nakazila potom direktnega brzojava v Jugoslavijo le $2.50 mesto kot do sedaj po $4.— Pristojbina za brzojavna pisma kot do sedaj po $ 1.—. Pristojbina za izplačila v dolarjih znaša 2% oziroma naj man je 60 centov za nakazilo. SAKSER STATE BANK ' 82 Corti&ndt Street : : New York, N. Y, ških žensk. Dvajset let je z neizprosno krutostjo vršil službo dobavitelja krasotic za sultahov harem. Neprestano se je vozil po cesarstvu iz kraja v kraj in rek-viriral vsako krasot ico. Turški uradi so morali voditi evidenco lepih deklet in govorilo se je, da to v Turčiji edino knjigovodstvo. ki je bilo v vzornem redu. Od bogatih družin je Nazim-paša jemal visoko odkupnino, in ker je bil skop, kakor vsi evnuhi, si je nabral silnega premoženja. S svojih potovanj je pripeljal vedno dovoli svežega "blag«." kakor je imenoval nesrečne lepotice. po prihodu v Carigrad pa se je začela oeena lepote rekvirira-nili deklet. Ako katera izmed deklet niso popolnoma odgovarjala predpisom lepote, jih je Nazim enostavno prodal ali podaril kakemu paši. svojemu prijatelju ali celo svojim slugom: slednji so iz tega zopet im'e pri nekem obogatelem bivšem svojem hlapcu. Zadnje čase je beračil po ulieah in žaloval po svojem izgubljenem bogastvu. V skrajni bedi je zapadel v blaznost in umrl gladu za plotom nekega bagdad-skega vrta. Tako je umrl mož, ki je bil dolga leta sultanov ljubljenec i« so se vsi dostojanstveniki pulili za njegovo naklonjenost, obenem pa ga je vse turško ljudstvo preklinjalo in sovražilo. K0NCERH A. ŠUBEUA 4. novembra ak dan sproti poslati kulije na prosti podpore. Ker ran pa tako trg (zjutraj med 5.—<>. uro), da malenkostni zneski le ni>o zado- ^lakupijo za en dan potrebna ži-stovali. je začel sle parit i s svojim vila. njislovoni. Predlanskem .se je «>! Najboljše meso v tukajšnjih Božiču seznanil v neki gostilni z krajih j»* svinjina. Oovee meso neko možaželjno damo. ki je nje- "»e povečini uvaža v zmrznjenem gov predlog za ž-nitev sprejela stanju iz inozemstva. Perutnina, tem rajša. kfr jo je mikala prro- ki doma redkost, je ru na dnev-fovska krona in grb, ki bi si jih, nem redu. kajti Kitajci goj0 koko-po poroki dala všiti in vdelati nalši. Kitajska kok'>š je mnogo ma- vse svoje stvari. Žlahtni ženin je že naslednji dan govoril o denarni zadregi in post režij i va nevesta mu je takoj izročila dragocenosti za 12.000 šilingov. Kot jam-,stvo za posojilo je grof natvezil nevesti ganljivo povest o velikanski dedščini. ki jo pričakuje ;z Južnega Tirolskesa. Ko je bilo njša nego evropska in po tem sr seveda tudi jajca. Kitajec ima tudi govejo živino, toda v prvi vrsti' le za vprego in kitajska krava ne daje več mleka kakor v Evropi koza. Evropei uporabljajo konzervirano mleko, v mestih pa -;e oskrbujejo s svežim mlekom in maslom v mlekarnah, ki so v ro- tndi tega denarja konec, si je vrli kah Evropcev. Kitajcu ni za mle plemič poiskal novo žrtev, nekega zastopnika velike nemške tvorni-ce za motorje. Kupil je motor in ga plačal z menico brez kritja, z bajko o dedščini pa je izvabil od prodajalca še 800 šilingov. Lahkoverni mož je šel še dalje in je grofu posodil še kakih 18.000 Šilingov, potrebnih za otvoritev neke izmišljene Igralnice v Rodaunu ter za ženitev grofa z neko bogato berlinsko damo ki je pa nihče ne pozna. Po teh čudnih posojilih se je grof nekaj časa z uspehom otepal svojih upnikov, ki pa so se naveličali in naznanili velerodno oKebo sodišču. Pri razpravi jc-prišlo na dan. da je imel grof tudi nedovoljeno razmerje z dvema mladima fantoma, ki sta mu daj a- PRAV VSAKDO - kdor kaj išče; kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodajat prav vsakdo priznava* da imajo čudovit napeli •— OGLASI RKH V iiK i^-y'.; s£-- . ko in maslo, dasi o priliki uživa oboje; izhaja redno brez obojega. Od zelenjave pridelujejo tu največ različnih vrst ohrovta. Seveda ne manjka fižola,' graha m razne kitajske zelenjave, ki se je pa Evropejec do skraje meje izogiba. Kitajci namreč gnoje svoje vrtove s človeškim blatom. Zato Evropei uživajo solato, ki jo uvažajo iz Kalifornije. O Kitajcu pravijo, da vse je in da zna iz najneverjetnejšili stvari pripraviti oknsne jedi. To bo že res. toda pozabiti ne smemo, da uživa Kitajec svoje jedi v vrelem stanju, pri čemer se vse bolezenske kali zamore. Evropejec pa se tako boji okuženja, da se poslužuje le inozemskih zelenjadnih konzerv. Ravno tako previden mora biti Evropejec pri naknpn rib in jaje. Čim bolj staro je jajce, tem večja slaščica je za Kitajca in ni bajka, da se goste Kitajci ob posebnih prilikah s sto let starimi jajci. Za kosilo in večerjo so na Kitajskem redno na jedilnem listu zelo številne jedi. toda redilna vrednost je znatno manjša nego v Evropi pri najpriprestejšem obedu. Vsekakor pa je Kitajec dober kuhar in zna dobro pripraviti tudi evropske jedi, če mu le enkrat pokažemo. opazovanih večjih ali manjših epi- ^ kapk.a k; Vsebuj,-. «Pfektni demijah hripe se je treba ravna- naboj-. gom,e Uroglp. >tioi1K.a, ti po sledečih pravilih previdno-1 zvezdp in po ki nas zadivljajo s svojo bleščavostjo. 1. Tudi pri navidezno lahkem Plini dogorevajoče rakete sproži-preblajpnju pojdi takoj v posteljo jo kapico: krogle. šoTnca in zve-in meri temperaturo. zde se razletijo po zraku, zable- 2. Skrbi za temeljito prepore- sčijo in ugasnejo, raketa pade na nje. s tem. da piješ vroč bezgov t tla — ali pa kakšnemu radove-ali lipov čaj: par tablet aspirina, dnežu na glavo, če je n^ zna o piramidona. knralgrona itd. so pri pravem času umakniti. tem dragocena pomožna sredstva 1 Toda kaj so prav za prav t^ H. ("V nastopi vroT-ina in mrzli-' bleščeee krogle, solnea in zvezdice? ca. vprašaj takoj zdravnika za ': Ni-' drugega nego koščki kaksm-svet! Kajli le on more nastajajo-j kemične mase ali kovine, ki za-če komplikacije ugotoviti in od- gorijo v dotiku z ognjem rake rediti smotrene odrerlbt. ,tnete- (sestojijo iz solitrn^ga barita. bele I je! Posebno lahko se ztrodi. da v višini in razširjajo okoli sebe se bolezen povrne ter da se po- iz koščkov masrnezija. ki zagorijo javijo še stranske bolezni. |v višini in razširja jo okoli sdre v najma- umljivo zakaj delajo v zračni vi-njše gube in gubice ter poskrubi 5avi tako velik hrup kak^r kano-za temeljito desinfekeijo ust in nade pri obleganju kakšne trd-grla. njave. Nič ni bolj preprostega ne- 6. Naredi vse. kar je mogoče, go vs*1 to. da se varuješ pred infekcijo! Pa- yn tudi magične figure, napisi, zi zlasti na .sledeče: siiko in podobna ognjena čuda. ki a) Varuj se prav posebno tam. jih vidimo včasih na kakšni piro-kjer nevarnost infekcije naj- tehnični prireditvi, niso nobena večja! Torej v gledališču, kinu. hudičeva iznajdba. Takšne time-v cerkvi, tovarni, uradu, Ir-lniSki talnosti. ki so znano pod imenom sobi. v vseh vrstah železnic in "fronte", se dado precej lahko omnibusov itd. sestaviti. Na tenko lesene deščice, M Fmij s: roke kolikor inogo-'k; posnemajo n. pr. konture kake-če ]>o20>to. brezpogjno ]>a pred j,a obraza. nabijejo vse y>olno obedom, in vselej takrat, ko bi -i. žeblji Če v. Glava vsakega žebljiča jih mogel nmazati! Nikdar se ?!nasi do 10 cm dolge, tenke stroč-rokami r.e dotakni ust. razven čejn;eP \7 papirja, ki so napolnjene je to neobhodno potrčlmo! z zmletim črnim smodnikom. Med c) Ne jej v sobi. v kateri se na- ^bo so stročnice zvezane" z vži-hajajo na hripi oboleli! j galno vrvico, ki je ovita v pap'r- č'e boš upošteval vso to. kar,nat 0\Joj, kar povzroča, da smo ti tukaj nasvetovali, se bošjSP vrvica vname skoraj isto-možnasti obolenja na liripi v veli-.časno v vsej svoji dolži-ki meri izognil, oziroma, če te jejnj jn prjžge tudi vse stročnice — bolezen že napadla, jo boš mojrel "luči" — istočasno. Zelo mični veliko prej odpraviti in zmanjšati njeno nevarnost. Iz športnega sveta. efekti se dado doseči z gibljivimi deščicami, ki predstavljajo n. pr. žabo. ki lovi muho. ali kokoš, ki j leže jajca. Gibanje vodi skrit pirotehnik z vrvico. Se dve zanimivosti: Največjo "fronto so prižg*ali Nemci letos na praznik ustave v berlinskem jpredmesrju Grunewaldu. Dolga je bila 250 m. Največji umetalni ogenj pa je gorel 1. 1897. v Varšavi ob carjevem obisku. Takrat se je hkrati razpočilo 1500 raket. Deset milijoniov za javna rlela na Goriškem je določil ministrski svet. Izvršiti se imajo raznovrstna dela po celi deželi, popravijo se ceste, zgradijo nove. regulirajo se reke, ob meji dobijo orožniki nove vojašnice itd. V zadnjem času ^e j bila obljubljena iz Rima vsem ob-| mejnim pokrajinam velika pomoč j in fašisti govore, da bo pozimi toliko dela. da ne bo nihče .stradal.... IŠČEM DOOARJS! Dober, še nrkdar sekan gozd. plačamo $130.00 za tisoč 42 eol dolgih navadnih dog. Pišite angleško na: — Mr. A. Luerhman, 228 Winn St., Alexandria, a1i na • Leo Fiegel, znani ameriški igra- jpfafgp Ustum, R. 1, Box 8 D, Fick*- lec golfa. iburf, Mtei, ^>4311 ____ wmsm WHSfflfW GLAS NARODA, 30. OKT. 1928 T Samotar iz West £nda. I ROMAN IZ ŽIVLJENJA. ZZt". Za "GI&m Narodi." priredil O. P. Herman "Wendel: Krivec jadranskega vprašanja, 2 ) PREDGOVOR. Krivec jadranskega vprašanja V svoji razpravi o jadranskem vprašanju imenuje italijanski socialist Arturo Labriola po vsej pravici jadransko vprašanje na-Xelo tiho je bilo v inali sobici, ki se je nahajala visoko pod stre-' jobeutljivešjo točko v slabo ure-ho Wallater poslopja. Celo goreča polena v kaminu soi žarela mirno,' jeni Evitopi. Glavni poudarek l»rez onega živahnega prasketanja, ki dela tovarišijo »>gnja tako o- njegovih izvajanj je stavek: "V i arijivo, doeim je prihajalo daljno šumenje lodonsl} ega prometa tem trenotku, ko je bila podpisa- kot pritajeno mrmranje s cest *neMa- il a londonska pogrniba, se š^ ni Izgledalo je skoro kot da čaka majhna soba na n »koga, na ne- vedelo, kaj bo storila Turčija. i oga, — prav kot je sedela žentfka na nizkem stolu pbleg ognjišča * Mogoče bi bila ostala nevtralna, mogroče pa bi. bila a npr loška diplomacija pritegnila Turčijo na stran antante." Londonski pakt je bil Ut čakala. Sedela je zelo tihoT zroča proti vratom, z rokama, mirno skle-rjeulrna na kolenih, v poziciji mirnega pričakovanja. Čeprav je na- j š!a čakanje dolgo in naporno, je bila vendar očividno popolnoma go- členjen koncem aprila 1913. to-iova, da ji ne bo treba čakati zaman. j^j šest mesecev potem, ko je v Enkrat se je sklonila naprej ter se dotaknila mazinfca na svoji i*a?etku- ,"membra 1014 stopila levi roki. ki je nosil na svojem temelju majhno, ukrogfe vdolbino na stran osrednj,h e je dvigal mali slični obraz od zamazane blazne. Izgledala je kakih štirideset let, a nekaj še vedno dekliškega .je bilo v zunanjosti njene tirno obluTeue postave, ki je razkrivala manjše število let. Temnočrni lasje, brez bleska, so obrobljali bled. shujšan obraz, i/, katerega je bolezen izbrisala skoro sle-l.rno sled nekdanje lepote. Le velike, črne oči so ostale nizpremenjc-S'e in njih 1» pota -v je rogala priostreiiim nozdrvim in vratu skoro brez mesa. Lahko bi človek mislil, da je to obraz mrtve ženske, tako tiha in mirna je bila, če bi ne bilo željene sijajnosti teh oči. V njih trdno uprtih v zaprta vrata, se je osredotočevala vsa življenska sila tega i-»z pa d a jočega telesa. Onstran teh vrat .so se odpirale stopnjice za stopnjicami, skoro neskončne, druga za drugo, ki so vedle do veže, pokrite s cementom. Ta \e/.a pa se je odpirala ven na cesto. Dobrooblečen mož .srednje starosti, ki se je .sedaj ustavil na pragu veže, je zrl s presenečenjem na celo to umazanost. Njegove < stre, svetle oči, v kojih enem je tičal monokel, so p°čivale na dvigajoči se spirali kamenitih stopnjie, ki so izginjale v mrkostl gornjih nadstropij. Proti temu mračnemu ozadju pa se je naenkrat dvignila v njegovem spominu slika prostorne sobe, d išče po cvetlicah. Lepa kot vse to. v očeh moža, ko.jega spomin je bil sedaj vzbujen, pa je bila ženska, kateri je pripadalo vse to in koje ljubkost je žarela v njej kot dragi kamen v bogatem okviru. Njegove misli so se naenkrat vrnile nato v sedanjost, v navadno, prazno grdoto Wallater poslopja. — .Moj Hog, — je zamrmral, — Paulina tukaj! Z naglimi koraki je pričel stopati po kamenitih stopnjieah. dokler ni dosegel vrhunca ter stal pred vrat mi, za katertimi je ženska rakala in pričakovala, kajti moral se je ustaviti, -da dobi na.zaj svojo sapo, doeim ga je tresenje v njegovem desnem kolenu opozarjalo, da ni več tako mlad kot je bil nekoč. V odgovor na njegovo trkanje mu je rekel neki pritajen glas.4 naj vstopi in eno minuto pozneje je stal v mirni, majhni sobi in nje-L'ove oči so zrle v mrzlično temo oči ženske, kii se je dvignila ob njegovem vstopu. — Tako. — je rekla in čuden smehljaj je zaigral krog njenih brezkrvnih ustnic. — Ti si vendar prišel, koncemkonea. Včasih sem prtičela dvomiti, da bi prišel. Dnevi so bili, — cela večnost, odkar sem poslala po tebe. t .faz sem bil proč, — je odgovoril pri prost o. — In moja pošta mi ni bila poslana. Prišel sem direktno ta'koj, ko sem sprejel prstan — kot sem nekoč rekel, da boan storil. — Well, sedi in pust i naju govoriti, — je rekla nestrpno. — Xič t e stori, ker si prišel še pravočasno. Pravočasno? Kaj misliš s tem? Pravočasno za kaj.' Paulina, povej mi. stopil je korak naprej. — povej mi. za božjo voljo, kaj počneš v tem prostoru? — Ozrl se je značiilno okrog po majhni sobi s preprano preprogo in umazanimi stenami. — Jaz živim tukaj . .. — Živiš tukaj ? Ti ? --Da. Zakaj pa ne? — Kmalu — boni umrla tukaj. To je vsaj dober prostor za umreti kot kak drugi. — 1'mreti? Prijeten baritonski glas moža se je naenkrat stresel. — 1'mreti ? O. ne. ne! Ti si bila bolna, to lahko vidim, a s skrbjo in dobrim negovanjem... Xe moti m\ prijatelj, moj, — ga je prekinila nenzprosno. — »'oglej, pridi k oknu. Sedaj se ozri name ter ne kvasi več o skrbi in dobrem negovanju. Potegnila ga je za seboj k oknu, dokler aista stala skupaj v polnih žarkih zahajajočega solnca. Nato se je obrnila ter mu zrla v ebličje. — razvalina sijajne ženske. Njeni prsti so delali nervozno, d očim so njene goreče v svojih zelenkastih jamicah, raziskovale radovedno njegov obraz. — Ti si vozil dosti boljše, kot pa jaz, — je pripomnila konečno ter prekinila molk s kratkim usinevov. — Ti moraš biti. — počakaj, — petdeset. Jaz pa sem komaj eno in trideset — ter izgledam štirideset — in št1 več. — Naenkrat pa je iztegnil roki ter prijel njeni, tenki in prozorni. Držal ju je s prijaznim, trdim oprijemom. — O. moja draga, — je rekel žalostno. — Ali res ne morem ničesar storiti ? — Da. — je odvrnila trdno — Je nekaj an poslala sem pote, če hočeš to storiti. Ali misliš, — je nadaljevala, — da sem hotela, da bi videl mene, — kot som sedaj? Potekli so meseci, predno sera se mogla odločiti poslati ti mali prstan « biserom. Sklonil se je navzdol ter poljubil eno rok, kateri je držal. — Torej ti se nisi nikdar poročil? On se je vzravnal ter srečal njen pogled naravnost, skoro strogo. --.Ali mjjsiii*, da bi se moral? nje pri njem na glavo postavljeno. Kkušajno ga postaviti na no- ge. Londonska pogodba je obvezala italijansko vlado nasproti Angliji. Franciji in Rusiji, da napade Avstrijo in Nemčijo, seveda proti odškodnini. Za Labriolo ta pogodba nima imperialistične primesi. Labriola sicer prizna, da je ta pogodba zajamčila Italiji 1 'absolutna gospodstvo na Adriji," ki bi postala, k^t za časa benečanske republike, "italijansko" morje. Toda ta sprememba za Labriolo ni imperialitična, četudi bi prišla popolnoma tuja ozemlja pod krono Savojc^v. Njemu je to potreba varnosti: "Vsaki polotok, ki se lahko napade od dveh strani, mora biti vsaj od ene strani varen." Čudno pa. da govori Labriola nekaj vrst nato sam. da je Italija že med vojmo to morje popolnoma obvladovala. četudi ni stala na drugi obali. Sirenska pesem o vojaški varnosti se sliši nezaupljivo. Žejni italijanski an^k-sionisti so to pesem vedno zapeli, da bi mogli svoj divji apel it mo-ralieno in logično opravičiti. Ko je Nemčija 1. 1870. dvignila glas o Alzaciji in Lotaringiji. nemška socialna demokracija ni opravičila aneksionističnega početja. M^d nami se je reklo, da so vojaški oziri. če naj se na podlagi njih določajo narodnostne meje. analiro-nizem. Če bi mi sledili temu pra-[vilu. potem bi imela Avstrija pravico na Benečijo. Francija na mejo ob Renu. In če naj se meje določujejo po vojaških zahtevah, potem bodo te zahtev,, brez konca, ker je vsaka vojaška meja nujno pomanjkljiva in ne more biti nikdar končno urejena, ker jo zmagovalec izsili od premaganca. Italija je doživela enak razvoj kot Nemčija v toliko, ker je sledila nemškemu nacionalizmu in imperializmu. Sicer ni b:l to im perializem kake industrijske države. ki mora stremeti za svetov- nimi trgi, ampak apeninski po lotok zaradi svoje zaostale ustave o posesti in delu navezan na iz voz ljudi. Toda italijanski im perializem ni bil radi tega nič manj vroč. Komaj je bilo pod streho narodno edinstvo, že so klicali po gospodstvu na Svilo-zemskem morju, ki naj bi bilo podlaga drugega rimskega svetovnega gospodstva. Začelo se je pri Eritrei ob afriški obali in nadaljevalo v Abesiniji. Ko je bila ta diplomaeija 1. 1896. krvavo poražena pri Adui. .se je obrnila pr-zornost na Adrijo. Znašli so parolo "Mare nostro": kralj Viktor Emannel se je poročil s črnogorsko pricezinjo. Italija je go spodarko prepojila Crifogoro. se vsedla s svojimi konzulati v sever no: urško Albanijo, sezidala sole in bolnice in je zaplapolala v Vi-Ioni zelenobelo-rdeča zastava. L. 1911. je sledil roparski pohod v Tripolis. Ko pa je bila a svetovni vojni italijanska pomoč antanti ne ravno predraga, je mi slil italijanski imperializem, da ji prišla tira. Londonska pogodba je obljubila Italiji Trst. južno Ti rolsko. Goriško. Gradiščansko Istrijo. velik del Dalmacije z otoki, Tirolsko do Brennerja in al bansko Valono z ozadjem. Vsepovsod j" bilo v teh krajih prebivalstvo v velikanski večini ne-italijansko: na Tirolskem nemško, v Valoni albansko, v Goriški. Gra-diščanskem, Istri. Dalmaciji in na otokih slovensko ali hrvatsko. Za slučaj razpada Turčije si je dala Italija zagotoviti tudi masten kos Male Azije, da ne omenim ozemlja v Afriki. Spoštovani sodrug Labriola! Če ta pogodba ni bila Imperialitična. potem spada tig-r tistim živalim, ki se hranijo z rožicami! Svetovna rojna je bila končana. Osrednji ^ržavi sta bili na tleh. Labriola se zahtevi po jugoslovanskem pristanišču v Adriji proti vi iz i-la kake namene razširiti se na albansko obal. ta Trditev je brez vsake logike. Je pač tako. kot ie dejal Francoz Jacques Aueel: "Fašistična Italija zavzema danes stališče habsburške Avstrije in Alban ija od danes jo Bosna od včeraj." Prav je im°l tudi Avstrijec Ellenbogen. ko je zapisal: "Italija je država, o kateri se ve v celi Evropi, da s polno zavestjo pripravlja vojno, da pomeni igra-čkanje Mussolinija s Ilorthvjem zaroto Italije z Madjarsko proti evropskemu miru. predvsem proti Jugoslaviji." To dejstva, katerih tudi Labriola ne bo skril. 3. novembra: Paris. Ha\re tlalet) Olymp:c. Cherbourg Fer.nU.nd, CbTboury. ntwerpco Miniirwaska Cherbourg Cleveland. Cherbourg1. Hamburg Conte Biant-amano, N.. poll. (Jeno* Ve«»d^m. Boulogne Sur Mer. Rotterdam 6. novembra: Saturnia. Trat 7. novem1"«: Mauritania Cherbourg I*rf*ident. HotfMltelt. Cherbourg. Bremen H. november: Muencben. Cherbourg. Bremen Koma. Napol L Genoa 10. novembra: Homeric, Cherbourg I-apUn'.v Amsterdam. Boulogne nur Mer, Botterdnm 2a novembra: Ntatiretanla. Cherbourg Columbus, C.ierh-Hirg, Bremen Pr^sldont Hardinc. Cherbour«. POŽAR V PRESTRANKU Ponoč^ je izbruhnil v domen-skili zgradbah za konjerejo v Pre- 82 CORTLANDT STREET '.SHEW YORK, N. Y. V SPOMIN PADLIM VOJAKOM U^MV Mllillt, Vkpt. D- C V Briege, Nemčija, so pred kratkim odkrili spomenik padlim vojakom, katerega tvori petero stebrov iz rdečega granita. Vsak steber predstavlja eno leto krojne. 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot za' potovanj« na ogromnih oarnlklhi Paris — 2. nov. — 30. novembra 1 lie de France 16. nov.; 7. dec. (Ob pelnoCI.) Najkrajša pot po leleanld. Vsakdo j« v posebni kabini % vsemi moder-, Dimi udobnosti. — Tijača in slavna francoska kuhinja. Iaredno nlsk* NM. Vpraftajt* katerea -Aoll poobla—aenaagent* aJl FRENCH LINE 19 gUte Street, Hew York, H. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazai v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati t stari kraj. Je potrebno, da Je poučen g potnih Ustih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne ia-kufinje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasniia in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti st morajo dovoljenje ali permit la Washington8, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati profinjo vsaj en mosec pred odpotovanjem In to naravnost v Washington, D. C^ na generalnega nasclnlSkega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 31. julija 1926 se nikomur več ne posije j>ermit po poŠti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno. bodisi v najbližji nflKelniški u-rad ali pa ga dobi v New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo T prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bre« dovoljenja, potuje na svejo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STABEGA KRAJA Od prvega Julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje žene in neporočene otroke lziK>d 21. leta ter ameriške državljanke gvoje može s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, Izven kvote. Jugoslovanska kvota znaša Be ve. dno 671 priseljencev letnp. Do polovice te kvote so upravičeni sta-riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili In po-ljedelcl, oziroma žene ln neporočeni otroci izpod 21. leta onih ne* državljanov, Id so bili posta Tn o prlpuSčeni v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti imajo prednost ▼ kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto ores vsake prednosti v isti, pa se n« ■prejema nikaklh proSenj « aias-rikanske vlaeje. STATE BANK tS Certlaads Strni N1W YOKE 'WA f. .in rt,* : j — -t rti -.vr j- -