tefo LXVf
PoSfnTna plaEan« ▼ gotovfnT.
4 UTuhTJaTiT, v peM, The 30. ffpTeffifira 1938
olev. 225»
Cen« 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/Lil
SLOVENEC
Telefoni nredništva ia nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Cek. račun: Ljubljana št. 10.630 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
ll pra va: Kopitarjeva ulica štev. 6,
Papež Pij XI. poziva svet k miru
S tresočim glasom je sveti oče ob usodni uri kot poglavar Cerkve naročil svetu, naj ohrani mir, nato je vsemu človeštvu podelil blagoslov
V dneh mednarodne napetosti
Tafkšni dnevi izredne politične napetosti, kakor jih trenutno preživljamo, morejo iti mimo zbeganega človeštva le tedaj brez katastrofe in brez trajnega zastrupljenja mednarodnih odnošajev, ako so si vodilni državniki, V katerih rokah je usoda miru ali vojne, svesti, da bo edinole na pravičnosti mogoče zgraditi »novo« Evropo, o kateri smo zadnji čas slišali tako pogosto govoriti. Ako se v teh odločilnih dneh ne bo upoštevalo, da je le pravičnost trajen temelj sporazuma in miru med evropskimi narodi, — potem bo tudi v temelje nove evropske zgradbe položena klica razpada, ki bo < čez nekaj let ali celo že prej znova pritirala ' odnošaje med evropskimi narodi na ostrino ba-^ jonetov. Razumemo, da si vsaka država skuša , zagotoviti dobre strateške meje in tem bolj zavarovati svojo politično in gospodarsko veljavo. Tod« to teženje ne sme iti tako daleč, da ustvarjamo nova ognjišča sporov in sovraštva, ki daje podlago za novo oboroževanje in novo Voj no nevarnost.
Konkretno imamo pred očmi odnos med Nemci in čelii. Nemci so se s trdimi pogoji versajskega miru čutili prizadete in ponižane. Le težko so prenašali to, kar so oni nazivali »mirovni diktat«. Ko zdaj gre za novo ureditev razmerja med Nemci in Čelii, je čas, da Nemci pokažejo, da jih je lastna bolečina izučila in da za odinose med Nemci in Čelni ne more biti edino merodajno dejstvo, »da je Nemcev 75 milijonov, Čehov pa 7 milijonov«, kakor je rekel Hitler. To bi se reklo, da odločuje sila in ime pravica. Žal, da zemljevidi, ki so jih Nemci •priložili svojim zahtevam glede Sudetov i,n jih objavili v listih, kažejo, da se stremi za »rešitvijo«, kii ne hi bila nobena rešitev, , „
Če se ne motimo, se je prav v nemški miselnosti porodila ideja o posebnem poslanstvu, ki ga ima vsak narod v zgodovini in sredi ostalih narodov. To zgodovinsko in človečansko poslanstvo daje slehernemu narodu, pa naj bo številčno velik ali majhen, pravico, da ga drugi narodi spoštujejo in mu priznavajo svobodno narodno življenje. Narodi namreč niso proizvod kakega srečnega ali nesrečnega slučaja, niso produkt slepih naravnih sil, ampak se morajo za svojo eksistenco zahvaliti božjemu stvari-toljnemu načrtu. Božja modrost ima z vsakim narodom svoje namene, prav tako kakor s po-edinim človekom. Zato tudi slehernemu narodu daje poseben značaj in sredstva, ki naj se jih poslužuje, da si ohrani svoje mesto pod soncem. Teh naravnih pravic, ki so mu potrebne za narodni obstanek in rast, mu noben drug narod po pravici vzeti ne more in ne sme, ne da bi bil kršen naraven zakon. Razen tega pa tudi ne smemo prezreti, da je vsak narod organsko povezan z vsemi svojimi sosedi in s celotno človeško družbo, katere član je. Pocdini narodi so kakor udje človeškega telesa, od katerih ima vsak posebno nalogo, ki pa naj po svoje prispevajo k skupn/i blaginji.
V tej luči naravnih zakonov je pa tudi jasno, da ima vsak narod pravico do svobode in cla je vsako zatiranje njegovega naravnega in upravičenega narodnega delovanja zločin nad naravo in da je to zločin pred Bogom, ki jc hotel imeti različne narode na zemlji — sicer jih ne bi ustvaril. Taki girehi nad drugimi narodi se prej ali slej bridko maščujejo nad lastno krvjo,.«
Toda tudi narodi kot celota zapadejo prav tako radi sebičnim nagonom kakor poedini ljudje Ta sebičnost more, ko zavzame skrajne oblike, postati leglo sporov in silnega sovraštva med narodi. Zaradi tega je Bog dal človeštvu še višjo družbo, ki naj jih duhovno veže med seboj, ki naj jih navaja k obzirnosti in priza-nesljivosti, ko jim zlasti predočuje, da niso nacionalni interesi najvišji, za katere naj bi ljudje živeli na zemlji. Ta družba se imenuje Cerkev, ki želi biti mati vsem narodom, ki naj bi se pod njenim plaščem počutili kakor rodni bratje. Cerkev veže narode v eno duhovno celoto, pri čemer skrbno spoštuje vsako narodnost posebej, jezik, značaj in navade ter se trudi, da bi bila kakor očetova hiša, v kateri je po božji besedi mnogo bivališč.
Tudi oni, ki žive izven cerkvenega »luhov-ipega olnestva. morajo danes priznati, da je bilo za človeštvo in za našo Evropo še prav posebno velika nesreča, dn je čezmeren, pretiran in poganski nacionalizem tako globoko raz,klal človeško družbo in pomandral krščansko duhovno vez, , ki naj bi spajala narode v eno družino. Imeli smo že razne »svete alianse« in t mM zveze narodov, toda nobena od teh mednarodnih ustanov ni mogla in ne more nadomestiti j.fjeje e eni družini narodov, kakor jo je dalo in jo še daje krščanstvo, kjer je globoko zasidrana v človeških srcih. Toda .v ista meri,
Vatikansko mesto, 29. sept. TG. Nocoj ob pol osmih je govoril po radiu sv. oče papež Pij XI. Ves svet je z veliko napetostjo pričakoval besede vrhovnega poglavarja katoliške Cerkve ob talko usodnem trenutku, ko bo padla odločitev o vojni in miru. Sveti oče je s tresočim glasom imel na svet sledeči ganljivi poziv:
Ko milijoni in milijoni živijo v veliki napetosti in strahu spričo nevarnosti, da ne bi izbruhnila vojna s svojim nepopisnim razdejanjem in uničenjem, čutimo tudi mi v svojem očetovskem srcu hude skrbi in stisko vseh svojih otrok.
Zato pozivamo vse škofe, duhovščino, redovnike in laike, naj se združijo z nami v goreči molitvi za ohranitev miru v pravici in ljubezni.
K tej moči zaupne in neomahnjoče molilve naj se zateče vse verno ljudstvo in vsi narodi, naj bi v tem trenutku Bog podprl vse vladarje držav ter krmarje njihove usode, da okrepi njihova miroljubna čustva in namene, da bi jim navdihnil besede miru in vodil njihovo mišljenje in dejanje tako, da bi sc zasigural
mir in postavil na trdno podlago pravice in evangeljskega nauka.
Hvaležni za molitve vernikov, ki so se opravljale in opravljajo po vsem svetu /a naše življenje in zdravje, ki nam ga je Bog dal iti obnovil, smo ga vsak čas pripravljeni žrtvovati za inir in blagor tega sveta. Naj Bog razpolaga z nami, kakor hoče, ali naj nam ga vzame, ali pa naj še podaljša delovnik Svojega skromnega delavca nn tej zemlji.
Potem, ko se je sveti oče v tem tako slovesnem in ginljivcm trenutku spomnil praznika tako milega in obenem odločnega mučoniškega vladarja sv. Vaclava (28. septembra) ter bližajočega se meseca sv. rožnega venca, ki je bil vpeljan v prav tako važnem in resnem času, kakor je današnji, ko je preblažena Mati božja rešila krščanski kulturni svet najhujšega gorja vojske in splošnega prevrata, je v popolnem zaupanju, da se bo tako zgodilo tudi zdaj, podelil sv oče vsemu katoliškemu svetu in vsej veliki človeški družini sploh svoj očetovski blagoslov:
Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin in Sveti Duh!
Papežev govor so la.koj nalo ponovili v angleškem, francoskem, nemškem iu češkem jeziku.
Nihče, ki je poslušal papeža, se ni irw>fs<vi ubraniti globokega ginjenja in vtisa, ki so ga napravile besede starčka na prestolu sv. Petra. Kipele so iz srca, polnega goreče ljubezni in skrbi za usodo ne samo velike katoliške družine, ampak vsega sveta sploh. Govoril jih je oče, ki se bliža skrajni meji življenja, z velikim naporom utrujenega telesa in dobro se je čutilo, da so mu solze pretrgovale besedo, ko je pozival svoje sinove k spravi in miru. Nihče ne bo mogel preslišali tega opomina iz ust najvišjega predstavnika krščanskega sveta in kulture, predvsem ne odgovorni državniki, ki jih je Bog postavil, da vladajo narode v pravici in ljubezni. To je poziv v zadnnji uri, da se prepreči največja katastrofa, ki bi mogla zadeti svet po dva tisoč letih kulturnega razvoja na podlagi Evangelija. Kdo bi si ga upal prezreti? Kdo nakopati na.se odgovornost za vse gorje, ki bi ga rodila taka slepota?
Konferenca štirih v Monakovem
Mussolini hoče urediti vsa sporna vprašanja med velesilami Češkoslovaška vlada je pripravila nove ponudbe
Pariz, 29. sept. TG. V Parizu so nocoj dali sledeče poročilo o konferenci štirih velesil v Monakovem :
Razpoloženje današnjega dne je mnogo bolj mirno, kot je bilo včeraj, in povsod se kažejo znaki, da je napetost znatno popustila. Iz Monakove-ga o vsebini razgovorov med štirimi državniki niso^ prišla nobena obvestila. Časopisne agencije in časnikarji večinoma samo ugibljejo. Uradna poročila o razgovorih niso bila izdana. Zato se je treba omejiti zgolj na časovni pregled dogodkov.
Francoski predsednik vlade Daladier, ki je odpotoval ob 8.45 iz Bourgeta, je prišel ob 11.15 na letališče v Monakovem, kjer ga je sprejel nemški zun. minister v. Ribbentrop. Nastanil se je v hotelu »Vier Jahreszeiten«. Chamberlain je odletel iz Londona ob 8.35 in je prišel v Monakovo ob 11.57, kjer je bil sprejet od zunanjega ministra v. Ribbentropa in maršala Go-ringa. Z letališča je takoj odšel v Fiihrerbau, kjer je bila pripravljena konferenca. Mussolini je odpotoval z vlakom že sinoči iz Rima in je prišel danes ob 11 v Monakovo. Na bavarski postaji Kufstein ga je pričakoval Hitler. V Monakovem ga je sprejel maršal Goring. Hitler je tako podrčtal izredno prijateljstvo, ki ga veže z Mussolinijem.
Takoj po prihodu državnikov je bil prvi predsestanek. Za Chamberlainom je prišel v Fiihrerbau najprej Daladier v spremstvu maršala Goringa, za njim pa Mussolini. Ob 12.30 so državnikom ponudili mrzel obed, med katerim so bili med njimi prvi stiki. Tako je Daladier spoznal Hitlerja, s katerim se je dolgo časa razgovarjal, na kar sta se pozdravila s Chamberlainom in končno z Mussolinijem, s katerim sta izmenjala prisrčen pozdrav.
1	Prvi sestanek
Ob 12.45 se je začela konferenca, ki je trajala do 15. ure, ki so ji razen državnikov prisostvovali še italijanski zunanji minister grof Ciano, francoski delegat Leger, nemški zunanji minister v. Ribbentrop ter angleški diplomat sir llorace Wilson. Na konferenci je najprej Hitler obrazložil svoje stališče zaradi češkoslovaškega vprašanja. Za njim so govorili Chamberlain, Daladier in Mussolini. Potem so prekinili zborovanje in so državniki odšli na kosilo. Hitler je samo Mussolinija povabil k sebi na kosilo.
Drugi sestanek
Ob 10.40 so se štirje državniki s svojimi svetovalci zopet zbrali v Fiihrerbau in nadaljevali posvetovanja. Do 7. ure so še vedno zborovali. Nikdo ne ve, kako dolgo še bo posvet trajal. Tudi o vsebini razgovorov ni prišla v javnost niti najmanjša vest. Glede vsebine razgovorov smo oh tej uri navezani samo na domnevanja angleških
diplomatskih dopisnikov, ki trdijo, da je glavni predmet današnjih posvetov stremljenje Chamberlaina in Daladiera, da dosežeta pri Hitlerju, da se ultimativen rok 1. oktobra za izvedlio nemških zahtev preloži. Francosko-angleški predlog predlaga počasno in postopno zasedbo sudetsko-nemškega ozemlja in prav tako začasen in postopen umik češkoslovaške vojske. Nadalje predlagata Francija in Anglija, da naj bi nemške čete zasedle takoj samo nekatere obmejne čisto nemške kraje, vendar pa bi zasedba ne smela doseči trdnjavskih naprav Češkoslovaške.
Tudi o Mussoliniju govorijo, da je prinesel na monakovsko konferenco zelo obsežne predloge, ki daleč presegajo češko-nemški spor. V prvi vrsti bo baje Mu.sso,lini predlagal, da naj se položaj Madžarske in poljske manjšine na Češkoslovaškem reši že končnoveljavno na monakovski konferenci, drugič pa bo predlagal obsežen načrt za bodoče sodelovanje štirih velesil na gospodarskem polju in na polju razorožitve.
Tudi Češkoslovaška je poslala v Monakovo svoje zasto,pnike, čeprav niso bili povabljeni. Objavljeno je bilo, da jc angleška vlada dovolila njihovo prisotnost, tako da bi štirje državniki ob vsakem trenutku imeli priložnost zvedeti za stališče praške vlade, če bi to bilo potrebno.
Veliko senzacijo je vzbudila tudi vest, da se je danes nenadoma z letalom pripeljal v Monakovo tudi madžarski zunanji minister Kanya,
Pred pričetkom konference štirih so Nemci uradno sporočili, da sta na konferenci zastopana po dva predstavnika demokratskih in dva predstavnika avtoritativnih držav. Nad njimi ni arbitra, ki bi odločeval, temveč se bodo vsi sklepi
lahko sprejeli le v sporazumu vseh štirih prizadetih strank. Obstoji torej samo možnost častnega iskrenega in trajnega sporazuma, ali pa definitiv-nega razhoda in s tem tudi dokončnega razkola Evrope v dve nasprotujoči si taborišči.
Nov predlog
praške vlade
Monakovo, 29. septembra, m. Tukajšnji dobro obveščeni krogi zatrjujejo, da je berlinski-češko-slovaški poslanik gospod Mastny, ki je odpotoval v Monakovo, za primer, če bi francoska ali pa angleška delegacija rabili kakšne podatke od češkoslovaške vlade, prinesel s seboj tudi predlog češkoslovaške vlade za mirno rešitev sudetsko-nemškega problema. Po teh informacijah je češkoslovaška vlada pripravljena izprazniti sudetsko-nemške pokrajine, v katerih živi nad 50% Nemcev, do 1. decembra t. 1., ter umakniti tudi svojo vojsko. To ozemlje bi po češkoslovaškem predlogu zasedle britanske in francoske legije. Češkoslovaška pa je tudi pripravljena spremeniti smer svoje zunanje politike. Češkoslovaška pa zahteva zase strategične linije in mednarodno konferenco ali arbitražo v smislu predlogov g. Roosevelta. Češkoslovaška vlada je istočasno naložila vsem svojim diplomatskim zastopnikom, da o tej odločitvi češkoslovaške vlade obvestijo vlade prijateljskih in zavezniških držav.
Kako dolgo
bo trajata konferenca
Massolinijev pah t štirih velesil na vidika
Kako dolgo bo trajala konferenca še ni znano. Vsem pa je jasno, da se na njej ne bo govorilo le o Češkoslovaški in o formalnosti za mirno ureditev formalnega spora, temveč bodo ministri in šefi držav govorili na tej konferenci tudi o splošnem evropskem položaju. Iz krogov konference prihajajo zagotovila, da bo drugi del konference mnogo važnejši od prvega. V nemških krogih ne taje, da ima glavne zasluge, da je prišlo do tega sestanka, šef italijanske vlade Mussolini. Tu gre za njegovo staro idejo, ki jo je hotel izvesti že v Stresi, da se namreč štiri velesile najprej sporazumejo med seboj o vseh važnih problemih in da
kakor je krščanstvo in bratska ljubezen izpiti juta iz src pocdincev, tako je izginjala tudi iz narodnih običajev in iz mednarodne morale, ki svojih odnosov do sosedov ne gradi več nn temelju pravičnosti, ampak na temelju sile in moči. Sila pa rodi silo in se zato ne smemo čuditi, da smo orl leta do leta zapleteni v večje narodnostne boje. Narodne manjšine na primer, ki bi ob pravičnosti vladajočih narodov mogle poslati vez in most mod narodi, so postale nasprotno izvor narodnostnega sovraštva in <li-namit za obstoječi mednarodni red Bratska enakost med narodi pa se je umaknila v kraljestvo lepih, a pri sedanji miselnosti narodov — neurosničljivih sanj;
Vendar tudi sedanje žalostne razmere ne o ti vežejo nobenega človeka, ki sc še priznava k duhovnemu krščanskemu občestvu, težke odgovornosti in naloge Vsak naj bi na svojem mestu in v svojem poklicu gojil idejo pravičnosti in sporazumevanja med tako usodno sprtimi narodi. Vsako sovraštvo, pa tudi nacionalno sovraštvo jo popolnoma nasprotno krščanskemu, torej tudi božjemu duhu. Onim, ki (rpe krivico, skušajmo nuditi vsaj moralno oporo. Gojiti je treba.vse ono, kar nas druži in veže kot ljudi in kot narode, da tako zastavimo pot pogubni miselnosti, ki v sovraštvu in v neprestanem boju vseli proti vsem vidi rešeni e raz-bičauega človeštva,	Driu,
zagotove mir ne le za par let, temveč za desetletja. Mussolini je vedno zagovarjal stališče, da med štirimi velesilami lahko in tudi mora priti do sporazuma, ker bi šla drugače Evropa nasproti težki in temni bodočnosti. Mussolini je vedno poudarjal potrebo sklenitve pakta med temi štirimi državami, ki naj bi omogočil, da se vsi problemi rešujejo na miren način in da se interesi velesil zavarujejo v vsakem oziru. Ta pakt naj bi določal tudi redne sestanke predstavnikov velesil, na katerih bi se odstranili vsi eventuelni spori ne le med velesilami, temveč bi bile velesile tudi razsodniki v sporih med malimi državami.
V Londonu katoličani molijo, ko traja konferenca
London, 29. sept. Z ozirom na vest o konferenci štirih v Monakovem so takoj zelo poskočile vrednote na borzah. Nekateri listi, ki imajo svoje dopisnike v Monakovem, podčrta-vajo, da jc bilo posebno opaziti prijateljske in prisrčne razgovore med Chamberlainom in Mussolinijem, ki sta osebna prijatelja. Drugi listi omenjajo, da je dobro, da ni na konferenci sovjetske Rusije, ki bi gotovo intrigiraln proti miru. Londonski kardinal Hinsley jc- odredil neprestane molitve za uspeh konference štirih.
Državniki prihajajo
Hitler \e šel Mussoliniju nasproti do Kulsteina
Mussolini
Monakovo, 29. septembra, b. Posebni vlak s kanclerjem Hitlerjem ter predstavnikoma Mussoli-nijem in grofom Cianom je prispel v Monakovo ob 10.50. Kancler Hitler je odšel s posebnim vlakom iz Monakovega v Kufstein ter osebno pričakoval Mussolinija. Hitler je prišel nekaj trenutkov pred Mussolinijevim prihodom ter Mussolinija počakal na peronu. Srečanje med obema državnikoma je bilo zelo prisrčno. Oba sta takoj pregledala častno četo, potem pa sta ob klicanju velikega števila prebivalstva odšla proti Hitlerjevemu posebnemu vlaku, v katerega so stopili Mussolini, Hitler in grof Ciano. V Hitlerjevem spremstvu sta bila novi namestnik generalnega štaba general Brauchitsch in Himmler. Ko sta Mussolini in Hitler stopila na vlak, je ta oddrdral z največjo brzino proti Mona-kovemu. Za časa vožnje sta imela Mussolini in Hitler daljši razgovor glede programa konference štirih, ki jo smatrajo kot najvažnejši politični dogodek v Evropi po svetovni vojni. V Monakovem je na kolodvoru pričakoval Hitlerja in Mussolinija maršal Goring, ki ju je prisrčno pozdravil. V njegovem spremstvu je pregledal Mussolini častno četo, nakar so šli državniki na trg pred kolodvor, kjer jih je pričakovala ogromna množica ljudstva. Mussolini in Hitler sta se zahvalila za burne ova-cije, nakar sta se godala med špalirjem množice proti palači, kjer je konferenca štirih zapadnih velesil. Hitler je spremil Mussolinija do dvorca princa Karla, v katerem je bil že enkrat, ko jo bil gost v Nemčiji. Kmalu nato je vrnil Mussolini obisk Hitlerju v domu narodno-socialistične stranke. Vse priprave za konferenco štirih so bile opoldne že gotove. j,	• v
Chamberlain
London, 29. septembra, b. Ministrski predsednik Chamberlain je odpotoval v Nemčijo ob 8.35 zjutraj. Na letališče so prišli vsi člani vlade, veliko število višjih državnih funkcionarjev ter poslaniki Francije, Italije in Nemčije, ki so se poslovili od Chamberlaina. Prav tako so se od njega poslovili tudi predstavniki britanskih dominionov. Na letališču se je zbrala ogromna množica ljudstva, ki je želela Chamberlainu srečno pot in uspešni povratek z njegove tretje poti v Nemčijo, za katero mislijo vsi, da bo rodila ugoden izid za mir v Evropi. K imenu vlade je Chamberlaina pozdravil mi-
nister za javna dela Brovvn s sledečimi besedami: »Snoči smo sklenili, da vas korporativno spremimo na tej vaši tretji poti v Nemčijo z željo, da
dosežote popoln uspeh.«
Chanibeiinin se je za par besed, ki jih je izrekel minister za javna dela, zahvalil vsem ministrom za pozornost, ki so mu jo izkazali, ter dejal: »Ko sem bil še otrok, mi je moj oče dejal: »Sin, če kdaj ne boš uspel v kakšni stvari takoj, ne vrzi puške v koruzo, temveč poskusi ponovno, in če no uspeš vdrugič, poskusi še enkrat!« Vidite, tudi sedaj neprestano poskušam, da bom uspel v svojih prizadevanjih. Ko se vrnem iz Nemčije, bom sigurno lahko rekel kakor Shakespeare: »lz gozda nevarnosti smo iztrgali ta cilj.«
Sporazum dosežen
Izročitev sudetsko-nemškega ozemlja bo izvedena od 1. do 10. oktobra
I
Monakovo, 29 sept. DNB poroča: Iz krogov konference se je zvedelo, da so štirje državniki dosegli praktični sporazum glede odsto-pitve sudetsko-nemškega ozemlja. Dalje se je izvedelo, da bi se izročitev sudetsko - nemških krajev imela začeti že 1. oktobra in da hi to trajalo do 10. oktobra. Uradne ali poluradne potrditve teh informacij še ni, mislijo pa, da
se bo to zgodilo okrog 22. Konferenca je trajala štiri ure, nakar je bila prekinjena in se bo x kratkem spet nadaljevala.
Monakovo, 29. sept. »Reuter« poroča: Današ* nja popoldanska konferenca državnikov štirih vei lesil je trajala skoraj 4 ure in sc je končala pred 20.30. Poročilo o njej izide ob 22.
Daladier
Monakovo, 29. septembra. AA". (DNB). Francoski ministrski predsednik Daladier je prispel z letalom v Monakovo ob 11.20. Na letališču so ga pozdravili med drugimi tudi nemški zunanji minister von Ribbentropp, francoski veleposlanik Pon-cet, državni tajnik von Weissacker, šef protokola, poslanik von Dernberg, pokrajinski vodja VVagner, vrhovni načelnik mesta Munchena, Fiiller ter francoski generalni konzul v Miinchenu. Daladier je obšel častno četo nemške vojske, godba pa je zaigrala francosko in nemško državno himno. Nato se je francoski ministrski predsednik odpeljal z avtomobilom v hotel »Vier Jahreszeiten«. — Ko se je po svojpm prihodu na miinchensko letališče usedel francoski predsednik vlade Daladier v avtomobil, mu je zbrana množica ljudstva priredila navdušene ovacije, ki so se ponavljale ves čas, ko se je peljal Daladier z letališča v hotel »Vier Jahreszeiten«. Tja se je pripeljal tudi maršal Goring, ki je potem Daladiera spremljal v Fiihrer-haus.
Čehoslovaki
London, 29. spet. A A. (Havas.) V češkoslovaških diplomatskih krogih v Londonu poudarjajo, da zastopniki praške vlade niso poklicani na konferenco v Miinchen niti od strani nemške vlade, niti ne od Velike Britanije. Kljub temu je praška vlada v soglasju z vestmi, ki so bile objavljene v včerajšnji beli knjigi, sklenila po pristanku Londona, da bo Chamberlaina in Daladiera spremljalo tudi čsl. zastopstvo, ki ju bo stalno obveščalo o stališču Praga.
Razodetja Bele knjige
Anglija, Francija, Rusija, Romunija shupno ij bo Litva dovolila rdečim četam prehod v Nemčijo
London, 29. sept. TG. Angleško zunainje ministrstvo je izdalo Belo knjigo o nemško-češkem sporu, v kolikor se je v njega vimesala angleška vlada sprva neuradno po svojean zastopniku lordu Runuimanu, kasneje pa neposredno po ministrskem predsedniku Cbamber-. • lainu samom. Bela .knjiga vsebuje vse listine, ki jih je' predsednik vlade Chamberlain omenil v svojem včerajšnjem govoru v londonski poslanski zbornica. Bela knjiga potemtakem ne navaja ničesar, kar bi že ne bilo znanega in samo potrjuje dejstva, ki jih je v svojih dveh govorili navedel Chamberlain.
Časopisje posveča veliko pozornost Beli knjigi, predvsem pa tistemu delu, ki razodeva vzroke, zakaj se je angleška vlada na nasvet lorda Runcimana odločila, da pristane na od-daljnje težave med Nemčijo in češkoslovaško Lord Runciman je Chamberlaina prepričal, da gola samouprava ne bi predstavljala nobene trajne rešitve ter bi dala samo povod za na-daljneje težave med Nemčijo in češkoslovaško in da bi bilo najbolj pametno s stališča evropskega miru, če bi se sudetsko ozemlje enkrat za vselej odrezalo od češkoslovaške in oddulo X območje meja nemške države.
Listi niso vsi mnenja, da je angleška vlada pravilno postopala. Nekateri listi hvalijo Chamberlaina, drugi pa izražajo mnenje, da ni bilo modro predlagati tako temeljito spremembe meja v trenutku, ko so bile politične strasti najbolj razpihnjene. Priznavajo pa, da je bila angleška vlada v hudem prccepu, ko jc Hitler zavrnil četirti Rumcimanov predlog (kantoniza-cija Češkoslovaške) in zavrgel tudi angleško-franncoski predlog (odcepitev ozemlja z več kot 50% nemškega prebivalstva),
Poljska, Litva • ..
lz Bele knjige pa jasno izhaja, kako globoko je bil Chamberlain razočaran nad spremenjenim stališčem Nemčije med sestankom v Berchtesgadenu in v Godesbergu. Bela knjiga točno navaja, kako se je Chamberlain po tej ugotovitvi, ki ga je zabolela, odločil, da bo trdo udaril in preprečil, da bi se nemške zahteve še stopnjevale ali da bi se namesto pogajanj uvedel nasilni postopek s pomočjo orožja. Chamberlain je odredil jasne mobilizacijske ukrepe, ki so bili zadosti razumljiv diplomatski pritisk na Nemčijo in ki so nadalje nemško vlado mogli prepričati, da bo imela, ako se odloči za vojno, takoj proti sebi Anglijo, Francijo, sovjetsko Rusijo in It o m u nn i j o. Glede Poljske pa so bila na razpolago zanesljiva poročila, da bo nekaj časa ostala nevtralnim ob strani, a da se bo kasneje postavila na stran Anglije in Francije. Iz Bele knjige izhaja tudi, da so bila verodostojna poročila o zadržanju Litve v primeru vojnega spopada angleškim državnikom na razpolago. Litva bi bila brc/, nadaljnjegu dovolila sovjetskim četam, da bi prekoračile nj c n o ozemlje in vdrle v ozemlje Vzhodne Prusije. Zato se je Chambcrluin uprl nadaljnjim nemškim zahtevam, in ee je v svojem radio govoru omenil >spor v daljni deželi med dvema narodoma, o katerih ne vemo ničesar,« je s tem hotel povedati, dn se Anglija ne vmešava zaradi tega spora, ampnk zaradi večjih odločitev, in to na osnovi čisto jasnih informacij, ki jih jc imela nn razpolago.
Zemunska vremenska napoved: V večji meri se bo pooblačilo skoro po vsej državi. .lasno bo samo še v vzhodnih in jugovzhodnih krajih Deževalo lio v severenih predelih iu posebno še na zahodu. Jugovzhodni in južni veter spremenljive jakosti. Temperatura se bo še dvignila.
Tako je tudi umljivo, da je bil Chamberlain v tej borbi močnejši in du je nemška vlada popustila.
Zadnje Chamherlamovo pismo Hitlerju
„Ne morem verjeti, da bi hoteli prevzeti odgovornost za svetovno vojno ..
V Boli knjigi je bilo objavljeno tudi zadnje pismo, ki ga je predsednik vlade Chamberlain poslal nemškemu kanclerju Hitlerju in ki je — podprto od šefa italijanske v 1 u -de Mussolinija — povzročilo srečni preobrat v mednarodno napetosti ter sprožilo zamisel o četvorni konferenci v Monakovem. Pismo se glasi:
Ko sem prebral pismo, ki ste mi ga poslali po siru Horaciju Wilsonu, sem postal trdno prepričan, da boste lahko brez vojne in brez odlašanja dosegli bistveni del svojih zahtev. Pripravljen sem takoj priti v Berlin, če vi tako želite in se pogovarjati z Vami, in — če je takšna tudi vaša volja s predstavnikom Italije, Francije in Češkoslovaške o vseh podrobnostih. Ne morem verjeti, da bi vi hoteli prevzeti odgovornost za svetovno vojno, ki bi pogoltnila vso civilizacijo samo zaradi tega, ker se je rešitev vprašanje zavlekla samo za nekaj dni«.
Snoči so razne kulturne organizacije v Angliji na skupni seji sprejele sklepe, ki naj služijo Chamberlainu kot smernice na pot v Monakovo na konferenco 4 velesil. Iz teh sklepov zveni odločna želja, da naj angleška vlada pod nobenim pogojem ne pusti Nemčiji, da bi izvila še večje ugodnosti od Češkoslovaške. Angleško-francoski predlog, na katerega je praška vlada pristala, navaja, da »pridejo pod Nemčijo okraji, kjer nemško prebivalstvo presega 50%.« Chamberlain je v parlamentu to besedilo že nekoliko spremenil, ko je dejal, da »pridejo pad Nemčijo vsi kraji z več kakor 50% nemškega prebivalstva. Zgoraj omenjeni sklepi kulturnih in miroljubnih organizacij navajajo, da je to prevelik umik, kajti, če bi Češkoslovaška morala odstopiti vse kraje, kjer je več kakor 50% nemškega prebivalstva, potem po z vojaškega stališča ni mogoče več braniti, z gospodarskega stališča pa je nesposobna živeti. Vsako mednarodno jamstvo za njeno bodoče varnost bi bilo čisto navadno zasmehovanje.
Četvorni pakt?
Nekateri današnji listi trdijo, da so na mero-dajnih mestih zvedeli, da bodo na konierenci v Monakovem izkopali staro Mussolinijevo zamisel o četvornem paktu med Anglijo, Francijo, Italijo in Nemčijo, ki naj bi odslej nadzirale Evropo. Toda ti listi sami pristavljajo, da to skoraj ni mogoče, kajti četvorni pakt, ki bi na eni strani izključil sovjetsko Rusijo, na drugi strani pa potisnil ob stran Poljsko, Jugoslavijo in Romunijo, bi ne služil nobenemu, najmanj pa Franciji in Angliji, ker bi vzhodno in srednjo Evropo prepustil nemškemu vplivu, to je tisti nevarnosti, ki jo želi Chamberlain predvsem preprečiti.
Ropenhagen, 29. septembra. AA. (DNB.) Ker so bile v zadnjem času zaradi vznemirjenosti v mednarodnem političnem svetu izvožene iz Danske nenavadno velike količine blaga, je danska vlada prepovedala nadaljnji izvoz za več vrst blnga. Ministrski svet je sklenil, dn se olajša uvoz nekaterih vrst blaga na ta način, da 6e izda dovoljenje za devize.
linag. 29. sept. llavas: Zaradi napetega mednarodnega položaja je nizozemska vlada prepovedala izvoz nekaterih predmetov, ziusii ua kovin, mlneralij in nafte.
Poljska še čaka na odgovor
Varšava, 29. sept. Tukajšnji uradni krogi izjavljajo, da do sedaj še niso prejeli zadovoljivega odgovora iz Prage glede zahtev, ki se tiičejo tešinjskega okraja. Zaradi tega bo Poljska prisiljena postopati tako, kakor ji bodo narekovale njene koristi.
Varšava, 29. sept. A A. PAT: O včeraj se na vsem svetu širijo vesti, da je problem Tješina baje urejen in da je Praga dala zadovoljiv odgovor. Ti glasovi so danes v zvezi z monakov-skim sestankom še bolj oživeli. Še več, v Varšavi so jih celo razširjala nekatera tuja zastopstva ter navajala besedilo in podrobnosti češkoslovaške note. Te glasove je treba smatrati za neresnične, ker čsl. vlada doslej še ni odgovorila. Ni težko odkriti cilj širjenja takih glasov. Poljska vlada bo zavzela svoje stališče izključno na temelju resnice in dejanskega stanja.	,..
_ Madžarska pričakovanja
Budimpešta, 29. sept. A A. MTI: V pooblaščenih krogih v zvezi s Chamberlainovim govorom ugotavljajo sledeče: Ko je Chamberlain govoril o madžarski in poljski manjšini na Češkoslovaškem, je izjavil, da je madžarska vlada dobila pogum po obisku, ki ga je naredil kraljevski namestnik Horthy 20. septembra pri maršalu GOringu in po obisku predsednika vlade Imre-dyja ter šefa madžar. generalštaba v Berchtesgadenu 21. septembra. Ta trditev izhaja iz nekega nesporazuma, ki ga je treba obžalovati, ker je madžarska vlada, kakor je na drugem mestu ugotovil Chamberlain, stavila svoje znane zahteve po madžarskem poslaniku v Londonu že 19, septembra. Tako je jasno, da je akcija madžarske vlade za uresničenje zahtev glede madžarske manjšine na Češkoslovaškem prišla že pred obiskom v Berehtesgaden. V zvezi s tem pooblaščeni krogi ugotavljajo, da ukrepi, ki jih je Madžarska storila, niso v nobenem oziru
prekoračili onih mej, ki jih je podvzela Češkoslovaška ob madžarski meji, in da je absolutna potrebno, da se zavaruje madžarska meja.
Avstralija se ne bo vojskovala
Leipzig, 29. sept. TG. Predstavnik Avstra« lije je i/.javil britanskemu zunanjemu ministru,, da se Avstralija .v slučaju vojne ne namerava udeležiti borb.
Fašistični svet preložen
Rim, 29. sept. TG. Fašistični svet, ki se mi vadno sestane 1. oktobra, je odgoden na 6. okt, zaradi razvoja češkoslovaškega vprašanja.
Nagli sod v ČSR
Praga, 29. sept. A A. Havas: Danes je objavljen odlok vlade, s katerim se uvaja preki sodi za vso češkoslovaško.	^
Varnostni ukrepi v Franciji
Pariz, 29. sept. A A. Havas: Uredba z zalčtfc nito močjo o organiziranju naroda za primer vojne — uredba je izšla v današnjem uradnem listu — določa, da lahko vlada izda uaredbe 0 ureditvi ali ukinitvi uvoza in izvoza, "prometu raznega blaga, o obdavčenju tega blaga in o omejitvi njegovega konzuma. Uredba določa tudi to, da se sedeži upravne in zakonodajne oblasti, to je vlade, poslanske zbornice in parlamenta; lahko preneso tudi izven Pariza.
Pariz, 29. septembra. AA. (Havas.) Uradni list objavlja danes odlok o organizaciji narodne obram-t be za primer vojne! Ta odlok je izdala vlada na podlagi pooblastil, ki jih določa zakon od 11. ju-* lija 1938. Po tem zakonu morejo biti poklicani na' službo za pasivno obrambo vsi oni, ki so stari nud 18 let, kakor tudi državni upokojenci.
f*
Kriza v japonski vladi *
'Tokio, 29. septembra. TG. Reuter poroča iz Tokia, da se je zunanji minister general Ugaki odločil, da odstopi, ker se z ostalimi člani vlade ni mogel' sporazumeti glede politike na Kitajskem. Armada bi spričo naraščajočih težav na Kitajskem rada ustanovila poseben veččlanski odbor ministrov, ki bi nadziral kitajske zadeve, čemur se general Ugaki upira, češ, da bi vmešavanje vojske v kitajsko politiko škodovalo diplomatskemu delovanju zunanjega ministrstva. V ozadju pa so še drugi vzroki, med katerimi ni najmanjši ta, da japonska vojska na Kitajskem ne more doseči nobenih odločilnih uspehov, medtem ko velikanski stroški vojskovanja nalagajo japonskemu narodu čedalje večje denarne žrtve. Odstop zunanjega
ministra je povzročil velikansko presenečenje hA na borzi v Tokiu so hudo padli vsi japonski vred-« nostni papirji.	,
Tokio, 29. sept. AA". Reuter; Japonske čet«
so dopoldne zavzele trdnjavo Tjenkjančen. Tako so zdaj skoraj vse utrdbe ob reki Jangce do Hankova v japonskih rokah.
Japonska cesarica pričakuje porodaj
Tokio, 29. sept. A A. Štefani: Ministrstvo ce« sarskega dvora poroča, da japonska cesarica spet pričakuje veselega dogodka s mesecu ja* nuarju prihodnjega leta.
Skupščina Slavne zveze srbskih kmečkih zadrug
Belgrad, 29. septembra. AA, V veliki dvorani nove univerze je bila danes 36. redna skupščina Glavne zveze srbskih kmečkih zadrug.
Skupščine se je udeležil tudi kraljev zastopnik podpolkovnik Kerekovič, dalje zastopnik patriarha škof D i o n i z i j, od strani vlade pa so bili navzoči minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič, pravosodni minister Milan S i -m o n o v i č, finančni minister Dušan Letica, minister brez listnice Voja G j o r g j e v i č, poštni minister Vojko Cvrkič in trgovinski minister Nikolaj K a b a 1 i n.
Skupščina se je začela ob 9.30, takoj po prihodu kraljevega zastopnika. Predsednik zveze minister brez lastnice Voja Gjorgjevič je ugotovil sklepčnost in predlagal, da se pošlje udanostna brzojavka kralju Petru II., kar so vsi navzočni sprejeli z dolgotrajnim vzklikanjem kralju Petru II. Zatem je predlagal udanostno brzojavko kr. namestniku knezu Pavlu. Navzočni so to spet sprejeli z navdušenim vzklikanjem »Živel knez!« Pozdravne brzojavke so bile poslane tudi kr. namestnikoma dr. Radenku Stankoviču in dr. Ivu Peroviču, ter predsedniku vlade dr. Milanu Sto-jadinoviču, notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu, kmetijskemu ministru dr. Stankoviču, prosvetnemu ministru Dimitriju Magaraševiču, ministru brez listnice dr. M. Kreku in gradbenemu ministru Stošoviču.
Predsednik je nato v svojem govoru dal besedo ministru Dragiši Cvetkoviču, ki je dejal med drugim:
Bratje zadružniki! Danes moramo ugotoviti, da enn del naše kmetijske nacionalne proizvodnje še gre na tiste, ki se mnogo ne trudijo, ampak samo posredujejo. Mi se moramo truditi in delati na to, da naše kmečko narodno gospodarstvo in proizvodnjo usmerimo na zadružništvo (odobravanje).
Zadružništvo jo nosilec blagostanja in kulture po naših vaseh. Zadružništvo je nosilec tudi boljših zdravstvenih pogojev naše vasi. Našo vas moremo materialno in kulturno dvigniti edino po zadružništvu. Morem pa vam reči, (la boste pri članih vlade, pa naj bodo zadružniki ali ne, vedno naleteli na popolno razumevanje, podporo in veliko ljubezen (živeli!).
Zatem je predsednik Gjorgjevič dal besedo romunskemu zastopniku dr. Mladenovu ter slednjič še bolgarskima zastopnikoma Josipovu in (ieorgijevu. Posebno govor Gcorgijeva je vzbudil veliko pozornost.
Predsednik Gjorgjevič je končno pretiral pozdravne brzojavke, ki so prispele iz Češkoslovaške, Holandije, Poljske. Bolgarske, Francije, Danske, Anglije, Belgije, Finske, Letonske in nekaterih drugih držav ter nato pozdiavue brzojavke
in opravičila nekaterih, ki niso mogli priti na to skupščino. Med njimi je bilo tudi opravičilo predi sednika vlade dr. M. Stojadinoviča in notranjega ministra dr. Korošca ter nekaterih drugih.
Po izvolitvi častnih članov je bila nazadnje! skupščina zaključena ob navdušenih vzklikih vselj navzočih.
> uredba o tekočem gorivu
Belgrad, 29. sept. AA. Upravni odbor Uprava državnih monopolov je odredil, da se na podlagi uredbe o tekočem gorivu ima na takšno gorivo, če se bo uvažalo, od 1. oktobra t. 1. dalje pobi,-, rati uvozna pristojbina po telile stopnjah: 1. na ostanke nafte 2.50 din za 100 kg; 2. na sirovo nafto 3.50 din za 100 kg; 3. na bencin, bencol* petrolej, plinsko oljo in olje za mažo 5 din od 100 kg.
Z istim odlokom je odrejeno, da bodo pristojbino pobirale carinarne, preko katerih so takšno gorivo uvozi. Pristojbino bo treba plačati tudi za vsa gori navedena tekoča goriva, ki jih do vštetega 30. sept. ne bodo dvignili s carinam,
ppr Tudi bojevniki za mir
Pariz, 29. sept. Organizacija francoskih bo-> jevnikov, ki ji je ime »Tovariši ognja« in v kateri jo veliko število odlikovanih s častno legijo za vojaške zasluge, je poslala ministrskemu predsedniku Daladieru, svojemu tovarišu iz ver* dunskih okopov, javno pismo.
V tem pismu se spominjajo ogromnih žrtev, ki so jih francoski bojevniki prenašali v minuli vojni in ki jih prenašajo tudi danes ter pravijo, da hočejo oni, ki so rešili Francijo v minuli \oj-ni, danes rešiti Francijo s častnim mirom. Natoi opozarjajo, da hujskajo v sedanjem trenutku na! vojno predvsem židovski člani framasonskih lož', in da se noben domoljuben Francoz ne ?nie, vdati temu pritisku, ki hoče žrtvovati dragoc »8| življenja Francije za protinarodne namene s- e.; tovne revolucije. Francoski narod ne sme v klavnico, v katero bi ga rado pognalo židovstvo, in poziva predsednika vlade, naj nastopi proti ti-sku, ki je skoraj izključno v židovskih rokah, da preneha s hujskanjem. Inozemske ekstremiste in zide pa naj pošlje v koncentracijske tabore, ker v fronto bi ilak ne šli, če bi izbruhnila vojska, ali pa bi se lepo poskrili v ozadju ter se dohro preskrbeli v dobičkanosnih mestih « pomočjo protekcije, ki jo uživajo v nekaterih krofiih.
Pamet
Ljubljana, 29. septembra.
Večinoma po krivdi neke vrste brezvestnega časopisja so nekateri ljudje e dna udj "ri nas tako zelo zbegam, da delajo vehke neumnosti sami sebi v škodo, lo je tembolj neupravičeno, ker vemo, da se nasa država, ki ima prav v sedanjem času tako vlado, za katero jo lahko vsi narodi v Evropi zavidajo, ne namerava vmešati v spore ki vznemirjajo danes nekatere države, dokler ne bi bila nasa država sama ogrožana, kar pa hvala Bogu m in tudi ne bo. Menda pa prav to ni všeč iz-vestnim krogom, ki želijo svetu največje nesreče aLi vsaj zmede, ki bi pomagale raznim večnim kandidatom do vodilnih mest v državi ali pa vsaj do bolje plačanih položajev m lepše eksistence ter brezdelnega in udobnega življenja, ko bi mogli komandirati v človeška družbi po svoji ljubi volji. Da tiči v vsem tem neka organizirana propaganda, to vidimo zadnje dni na vsakem koraiku, v vseh javnih prostorih, kjer si gotovi ljudje predrzno izmišljajo največje laži o položaju in o raznih ukrepih oblasti in o dogodkih, ki se nikoli niso zgodila, ter ljudem dopovedujejo, da so to izvedela »iz prvega virac in od »najvišjih predstavil likov
oblasti«...	.. . ,, , . .
Ljudje, ki včasih kljub svoja izobrazbi in zdravi pameti nasedajo takim trosilcem nemira, razburjenosti m katastrofalnega razpoloženja, je treba dopovedati, da naj bodo veseh in ponosni na zadržanje naše vlade, ki nas je do zdaj obvarovala in nas bo tudi v bodoče take nesreče, kakor bi bila vojska ter naj ji zato neomajno zaupajo. Le če bodo ljudje y tem oziru vlado im vse javne oblasti podpirali, ostali mirni in trezna, kakor so to vedno bili Slovenci, bo vlada mogla vzdrževati svojo tako dragoceno strogo nevtralnost v sedanjem vrvežu. Vsakdo, naj sam izmišlja razne bedastoče ali pa jih sam<5 lahkoverno veruje in prenaša, je kriv, če bo imela od tega škodo država in vsak posameznik in če zaradi tega trpi tudi gospodarsko življenje in napredek. Pravi zločinci pa so raz/ni provokaterji, ki se te dni naravnost poklicno bavijo s fabriciranjem in razširjanjem laži, izzivajo po javnih lokalih ali pa tudi na cesti mirne državljane in jih obdelujejo s svojimi nazori o sedanjem položaju, ki se mora po njihovem mnenju končati le s svetovno vojno ter v ljudeh sistematično skušajo izpodkopatd vero v mir in v poštena prizadevanja vseh državnikov, da se ohrani. Vse, kar oni povedo in za kar skušajo ustvarjati razpoloženje, tako na primer, da je padla ali da bo že jutri padla vlada, da se vršijo priprave na vojno, da nas hoče napasti zdaj ta, zdaj oni sosed, da ne delamo prave politike, vse to je — tega naj se ljudje zavedajo — iz skrivnega ozadja sistematično v6dena propaganda znanega tabora, ki hoče vojno in prevrat.
Tudi v drugih državah se urejajo in ukrepajo gotove stvari, ki so potrebne za vsak slučaj, recimo za obrambo proti zračnim napadom in podobno, toda iz tega niti najmanj ne sledi, da se bo zgodilo res kaj resnega in da bo začela goreti tudi lastna hiša, če gori sosedova. Dejansko pa je zdaj v Evropi položaj tak, da govori skoraj vse za miir in da sploh ne bo začelo nikjer goreti, čeprav je ozračje zolo vroče. In upamje ter pričakovanje miru bo tndi tean bolj upravičeno, čim bolj bodo ljudje k miiru pripomogli sami s treznim razsodkom, mirnim zadržanjem in trdno voljo, da se ne dajo begati in prestrašiti od raznih, bodisi preprostih, bodisi inteligentnih raznašalcev katastrofalnih novic, ki ima vsaka na sebi pečat namenoma na debelo skuhandh laži, ki naj ovirajo delo vlade in javne oblasta, da se varuje naš mir in pripomore k pomirjenju vsega sveta sploh. To delajo ljudje, ki jim je do tega, da se izpodkoplje mir an red in da pride enkrat do splošnega nereda, na katerem bi se ustoličili kot diktatorji vsi streimuhi, nemirneži iti nezadovoljueži ter čvekači v našem mestu in na deželi. Pravi SLovenci in resnično patri-otičnii Jugoslovani bodo to prevratno delovanje popolnoma onemogočili, če ostanejo treznii, mirni in preudarni, raznašalce alarmantnih vesti pa odločno zavrnejo.
Belgrajske vesti
Belgrad, 29. septembra, m. Dne 31. oktobra bo občni zbor PRIZAD-a. Na občnem zboru bodo taidi volitve članov uprave in nadzornega odbora.
Na povratku iz Ljubljane se je danes ustavil v Belgradu skopljanski škof prevzvišeni dr. Gni-dovec. Popoldne je bil sprejet tudi pri ministru dr. Kreku.
*
Iz Rogaške Slatine poročajo, da se dr, Maček, ki se tam mudi na oddihu in zdravljenju, namerava v sobota vrniti v Zagreb,
Zakon o bolnišnicah bo izšel
Belgrad, 29. septembra. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je sestavilo posebno komisijo za končno izdelavo zakona o bolnišnicah. Komisiji predseduje dr. Jovan Kli-sič, inšpektor za bolnišnice, za člane pa so postavljeni; šef odseka za bolnišnice dr. Velimir Mihajlovič, šef pravnega odseka Velimir Teofanovič, primarij notranjega oddelka splošno državne bolnišnice in predsednik jugoslovanskega združenja zdravnikov dr. Nikodije Blagojevič, primarij kirurškega oddelka splošne državne bolnišnice kot zastopnik Zveze zdravniških zbornic dr. Ivan Jo-vanovič. Za dokončni predlog zakona o bolnišnicah ima komisija na razpolago nekaj načrtov dr, Ivaniča in dr. Klisiča. Poleg tega ima komisija na razpolago tudi razne kritike in pripombe, ki so' jih poslale razne zdravstvene ustanove. Po štiridnevnem zasedanju je bilo sprejeto besedilo, ki se nanaša na razdelitev države na bolniška področja. Na vsakem področju bo po ena bolnišnica.
Po tem sklepu komisije bo imela država 32 osrednjih bolnišnic. Na ozemlju vsake osrednje bolnišnice bodo še druge stalne bolnišnice, začasne in pomožne bolniške postaje bodo ukinjene. Osrednja bolnišnica v sedežu banovine bo strokovni organ bana dotične banovine. Poleg tega bodo pri vsaki banski upravi stalni bolniški odbori, ki bodo razpravljali o vseh bolniških vprašanjih. V teh odborih bodo tudi upravniki osrednje bolnišnice, ravnatelji higienskih zavodov, zastopniki banske uprave in po en predstavnik okrajnih zdravnikov Pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje bo tudi poseben bolniški odbor, v katerega bo prišel upravnik splošne državne bolnišnice v Belgradu, predstavniki ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, zastopnik finančnega ministrstva in zdravnikov po bolnišnicah. Z ozirom na ogromno gradivo bo I komisija zasedala več kot mesec dni.
Zadnji črnogorski vojni minister umrl
Iz Slavonskega Samca poročajo, da je tam umrl upokojeni general Radomir Vešovič. Rodil se je 1. 1871. v vasi Leva reka pri Vasojevičih iz družine, ki je bila med Črnogorci vedno znana kot vojaška in junaška. Po končanih vojaških šolah v Italiji je postal poročnik in kmalu za tem adjutant takratnega črnogorskega dvora. Odlikoval se je zlasti v balkanskih vojnah, ko je s svojo brigado Turkom zavzel mesta Plav, Gusinje, Djakovico in Peč S pristankom svoje vlade, pa proti volji velesil je 1, 1915. zavzel Skader, v katerem je imel vso oblast do 20. decembra 1915, ko je postal črnogorski vojni minister. Po okupaciji Albanije s strani velesil je 1. 1916. s svojimi ljudmi pobegnil v gore, pozneje pa se je vdal in je bil do prevrata interniran, ob prevratu pa se je spet vrnil v svojo domovino,i Po vojni je kmalu postal divizijski general, 1. 1921. pa je bil prijet kot vele-izdajalec, češ da je pripravljal upor. Belgrajsko sodišče pa je na javni razpravi ugotovilo, da je bila obtožba neosnovana in ga je oprostilo vsake krivde in kazni. Od tedaj je živel v pokoju, dasi se je do zadnjega zelo zanimal za politično življenje in je enkrat tudi kandidiral za poslanca na listi črnogorske kmečke stranke. Z Vešovičem lega v grob zadnji črnogorski vojni minister.
Muslimani proti mešanim zakonom
»Muslimanska svijest« se vedno češče peča z vprašanjem zakonov, ki jih sklepajo muslimani z drugoverkami. Muslimanskim verskim prvakom to dela hude skrbi, ker muslimanska dekleta ostajajo neporočene, otroci iz mešanih zakonov (ki so malokdaj srečni in nravni — pravi omenjeni list) pa v hiši ne dobivajo potrebne islamske vzgoje, kar je sicer razumljivo, ker so matere nemuslimanke. Zato se poklicani krogi pečajo z vprašanjem, kako bi bilo mogoče zakone med muslimani in nevestami drugih ver popolnoma zabraniti. Islam sicer dopušča, ali bolje rečeno, trpi zakone muslimanov z drugoverkami, toda samo pod pogojem, da so otroci iz takih zakonov muslimanske vere. Žena more sicer do smrti ostati v svoji veri, otroci pa morajo biti muslimani, širši svet vrhovnega starešinstva islamske verske zajednice, ki se bo takoj po letošnjem prazniku Ramazana sestal v Sarajevu, se bo pečal zlasti s tem vprašanjem in muslimanski krogi pričakujejo, da bo sprejel tudi kake primerne sklepe.
Sokolske cigarete
Uprava državnih monopolov je na prošnjo uprave Sokola kraljevine Jugoslavije začela izdelovati posebne cigarete in sicer »Ibar«, »Zeta«, »Morava«, »Drina« in »Vardar«, ki bodo imele po dolgem po cigareti napis v cirilici >Sokolska Petrova petoletnica«, na enem koncu počez po Cigareti pa sliko ptiča sokola z ročkami, nad njim pa letnici 1936—1941. Te cigarete se bodo prodajale na sokolskih prireditvah ves čas »sokolske Petrove petletke«. Vsako sokolsko društvo si bo moglo te cigarete naročiti in jih v propagando sokolske petletke prodajati na svojih prireditvah, dokler ne bodo vse razprodane, tudi če bi medtem določena doba že minula.
60 let nemške priseljenosti v Daruvar
»L'Echo de Belgradec poroča iz Daruvara, da je nemška manjšina v Milanovcu (blizu Daruvara) te dni slovesno obhajala 60 letnico svoje naseljenosti v teh krajih. Prišli so s sudetskih gora v Slavonijo, kjer so našli svojo drugo domovino in so
danes ena izmed najbolj organiziranih nemških kolonij vS lavoniji. »L'Echo de Belgrade« poudarja, da je zlasti značilno, da so pripadniki te nemške kolonije ob teh slovesnostih izjavili, da se čutijo prave Jugoslovane, čeprav nikoli ne skrivajo svojih prirojenih simpatij do Nemcev v Nemčiji. Nimajo niti svojih lastnih šol in tudi ne čutijo nobene potrebe po njih, ker vedo, da bi jih lahko imeli. Svoje otroke uče zasebno nemškega jezika, sicer pa se v vsakdanjem življenju poslužujejo srbsko-hrvat-skega jezika. Predsednik nemških kulturnih društev v Jugoslaviji g. Altgeier je ob slovesni proslavi 60 letnice v svojem govoru priznaval, da se z nemško manjšino v Jugoslaviji postopa povsem po načelu enakopravnosti.
Pravniki v naši državi
»Zagrebške Novosti« priobčujejo statistiko o diplomiranih pravnikih, iz katere povzemamo: od 1. 1919. do 1936. je na naših pravnih fakultetah diplomiralo:
moških ženskih skupaj Belgrad	3670 289 3959
Zagreb	2385 106 2491
Ljubljana	691	15	706
Subotica	924 52	976
Skupaj 8120
462
8582
Pravniški naraščaj v Zagrebu in Ljubljani napreduje še nekako normalno, v Belgradu in Subotici pa je nenavadno velik. V Belgradu je od 1930-31 do 1935-36 narastal za 280.6%, v Subotici pa za 277.8%. Zlasti je čimdalje več ženskih diplomiranih pravnic. L. 1920. je bilo od vseh diplomiranih pravnikov 2% žensk, 1. 1928 že 6.3%, 1. 1935. pa 8.1%. Ker se zgornja statistika nanaša na 16 let, je povprečno na leto diplomiralo okrog 540 pravnikov, število za pripravnike primernih mest v državni službi pa znaša na leto komaj polovico tega. Zasebni pravniški poklici pa tudi niso mogli zaposliti vsega preostalega števila diplomiranih pravnikov in tako se število brezposelnih med njimi stalno povečuje.
Haš zračni promet v 10 letih
Družba »Aeroput« je izdala statistiko, iz katere povzemamo, da je v zadnjih 10 letih s svojimi letali prepeljala 30.713'potnikov, 249.388 kg prtljage, 15.688 kg pošte in 297.279 k<r robe. Vsega skupaj so aparati te družbe napravili pot 3,038.246 km, ali 21.202 km na uro.
Cesto Jeperca—Laborce prevzela tvrdka »Ing. Dedek«
Belgrad, 29. septembra, m. V gradbenem ministrstvu je bila včeraj druga licitacija za rekonstrukcijo državne ceste II. Jeperca—Labore za zgraditev nadvoza na 640.530 km. Na licitacijo sta se prijavila dva ponudnika in to Bricelj in inž. Dedek. Ponudba inž. Dedka je bila ugodnejša. Licitacija je uspela.
Osebne vesti
Belgrad, 29. septembra, m. Z odlokom finančnega ministra so napredovali pri tobačni tovarni T Ljubljani Anton Lajovec, monopolski oficial IX. skupine, za višjega monopolskega oficiala
VIII.	skupine, Edvard Kovačič, pomožni monopolski oficial X, skupine, za monopolskega oficiala
IX,	skupine.
V III/2 6topnje je napredoval Ivan Dolenec, ravnatelj učiteljišča v Ljubljani.
Z odlokom poštnega ministra je prestavljena na pošto Ljubljana I. Cilka Mežan, dosedanja poštna uradnica v Radovljici.
Pogled v tisk
»Samouprava« piše o nameri Delovnega kluba v skupščini (v katerem so zlasti DoŽen, dr. Baričevič, dr. Jevremovič), da se pridruži k Aci Stanojeviču in da so to preskakovanje iz ene politične smeri v drugo more meriti s samim Ivanom Pucljem. Nato pa nadaljuje: »Zato je potrebna samo ena malenkost: da priznajo, da so Srbi, Hrvati in Slovenci trije narodi, da priznajo, da so za konfederacijo in proti Jugoslaviji. Samo to se zahteva od sladkobesednega dr. Janka Ba-ričeviča, ki mu ni bilo usojeno, da bi postal Jev-tičev pravosodni minister. Njega so lahko lansko leto kot medveda vlačili od cerkve do cerkve in po dvoranah, bilo je to ob priliki agitacije proti konkordatu, in on je, kot da je najet, govoril pred cerkvami po 12 do 15 ur na dan (on sploh ne more govoriti manj kot po 7 ur) in ganljivo je govoril o Jugoslaviji in narodnem edinstvu. ln ker mu beseda tako sladko teče, so mnoge snahe jokale, in sedaj bodo spet jokale, ko bo 7—8 ur govoril, da smo trije narodi in da nam Jugoslavije ni treba. Poleg tega pa nosi ta zlatousti Janko s seboj svoj sigurni okraj in zagotovil si
je v narodni skupščini mesto — na galeriji.«
♦
»Hrvatski dnevnik«: »Čeprav smo idealisti — samo idealisti se znajo tako vztrajno in pošteno boriti — smo obenem tudi največji realisti. Računamo z vsemi dejstvi in si pred nobenim ne zakrivamo oči. Bili so časi, ko nas mnogi niso razumeli. Danes je položaj mnogo boljši. Danes nas razume tudi mnogo takih, ki so nekdaj bili naši nasprotniki, ali ki so nam iz svojih posebnih razlogov delali težave. Danes nihče izven naših vrst ne more nastopati kot nekakšen specialist za Hrvate ali Hrvatsko. Mi smo sami tolmači svoje volje in svojih zahtev. Ve se, da nihče drugi ne zna in ne more te volje predstavljati, kakor tisti, ki smo jih mi sami izbrali. Predsednik dr. Vladko Maček, predstavnih hrvatskega naroda, je danes splošno priznan kot najbolj avtoritativen tolmač te volje. On ne spada med ljudi, ki mnogo govore. Zato pa tudi nikoli ne zaide v zadrego, da bi zaradi morebitnih izpreniemb prišel v protislovje s svojimi izjavami. Pri nas je torej identičnost v namenih, pa tudi glede na način, kako naj se ti nameni dosežejo, so pogledi isti.«
*
Nekdanje tedensko glasilo Ivana Puclja piše: »Čas pa zahteva, da naj vsak kmetski fant in vsako dekle po svojem poudarku ukrene in po svoji volji pristopa ali odstopa iz organizacije v organizacijo.«
»Mi se zavedamo, da v naših vrstah ni vsi-ljencev in klečeplaznikov, kakor tudi primanjkuje
mnogoštevilnih hinavcev.«
*
»Paroles de Francc« v zadnjem poročilu z dne 25. septembra govore o upadanju ko.munizma v Franciji in pravijo: »Nevarnost boljševizma, ki je, kakor je bilo videti nekaj zadnjih let sem, visela nad Francijo, se vsak dan bolj oddaljuje. Globoke kreposti dežele sv. Ludvika, dežele, ki po zgledu svojih kraljev hoče vedno delati s pametjo, 60 pregnale rdečo zverino. Komunisti sami morajo sedaj priznati upadanje svojih vrst, ki vsak dan bolj drse navzdol proti katastrofi. M. Thorez, glavni tajnik komunistične stranke, priznava v »L'Humanite«, da je komunistačna stran-fta zgubila do 17. maja letošnjega leta nad 20.000 svojih pristašev, 5 tednov pred tem pa so morali zabeležiti 5000 izstopov. Te številke je dala komunistična stranka sama. Moremo jih smatrati za mnogo nižje, kot pa bi bile v rcsnici ... Francija
sc bo osvobodila... Svet prihaja do sape.«
*
»Magdeburggische Zeifung« piše o delu in namenih »Narodne zveze za Nemce v inozemstvu«. Članek se toplo zavzema, da bi Nemci iz rajha, ki žive v inozemstvu, ohranili svoje nemško pri-padništvo, bodisi v priznanju porekla, bodisi v običajih stare domovine, tej notranji potrebi Nemca v inozemstvu je treba pomagati, zato je ustanovljena »Narodna zveza za Nemce v inozemstvu«. Ker zveza nima v svojem kulturnem delu nobenih državno-poliličnih namenov, ji večina tujih vlad rada ustreže. Glavna naloga zveze je ustanavljanje in vzdrževanje nemških šol po inozemstvu. Vsa nemška šolska mladina spada pod to zvezo, ki dela vzajemno s Hitlerjevo mladino in nacionalno - socialistično zvezo učiteljev. Članek na koncu pravi, da zveza, ki je letos v aprilu prenesla svoj sedež iz Dessaua v Magde-burg, posveča največjo pozornost podpiranju Nemcev v Jugoslaviji.
Kr. namestnik dr. Stankovič zdrav
Kr. namestnik dr. Radenko Stankovič je v zadnjem času stalno obiskoval Novi Sad, kjer je v enem izmed tamkajšnjih kopališč jemal zdravilne kopeli. To zdravljenje je trajalo skoraj dva meseca in se je te dni z uspehom zaključilo.
KULTURNI OBZORNIK
Razvoj in pomen Aškerčeve socialne miselnosti in socialne pesmi
Disertacija dr. Marje Boršnik
/>anes bo na ljubljanski univerzi promovi-rana za doktorico filozofije ga. prof.Marja Boršnik na podlagi disertacije, katere odlomek je izdala pod naslovom »Razvoj in pomen Aškerčeve socialne miselnosti in socialne pesmi« (str. 46). Ca. dr. Boršnikova se je za to svoje delo temeljito pripravila, saj je iz tega obdobja slovenske začetne moderne izdala temperamentno pisano študijo o pesnici Vidi Jerajevi, še posebej pa se je bavila dolgo časa z Aškercem: sestavila je njegov rodovnik, priobčila njegova pisma Žmavcu, pregled njegovih budističnih knjig ter izdala bibliografijo virov o Aškercu v posebni knjigi »Aškerčeva bibliografija«, kar ji je dalo pregled čez vso kritično literaturo o tem našem najbolj problematičnem pesniku. Ko je tako vestno in marljivo sestavila vse potrebno kritično ogrodje, se je spustila na pisanje kritične monografije o Aškercu sploh, o njem kot človeku in pesniku, ter je prvi plod tega sintetičnega pogleda na Aškerčevo delo pričujoča študija, ki je prav za prav samo odlomek iz njenega večjega dela, ki je ostal v rokopisu.
Disertacija ge. dr. Marje Beršnikove predstavlja analizo socialnega mišljenja pesnika Aškerca, ki je prav za prav osrednji problem njegove pesmi ter njegove duhovne orientacije sploh. Znano je namreč, da je Aškerca katoliška idejna kritika (Evgen I.ampe. Mahnič im drugi) naravnost krstila za pesniškega »glas-
nika slovenskih socialnih demokratov«. Gospa Boršnikova si je stavila za nalogo, pregledati kritično in v današnjem času, ki je že toliko oddaljen od Aškerca, da je mogoče mirno, brezsbrastno in objektivno presojati v tej zadevi, zlasti še, ko je nam tudi že sam pojem socialne demokracije, ki je tedaj bila še v zarodku, postal jasnejši, opredeljivejši in tudi v posledicah raznih revolucij konkretnejši, presoditi, v koliko je bil Aškerc resnično pristaš socialne demokracije, oziroma označiti njegovo socialno mišljenje sploh Komu bi se morda zdelo, da tako razglabljanje ne spada v področje literarne zgodovine, toda iz analize same se vida, da je prav ta problem oblikoval Aškerca v tako osebnost, kakršna je bila, pa tudi v izrazito socialnega pesnika, ter je prav v tej točki prišel v razpor s svojim poklicem, pa tudi z liberalizmom, ki ga je skušal premagati, pa ga premagal ni. Razvoj njegovega socialnega mišljenja je v malem razvoj njegove pesmi sploh: ob njem je rastel in padal, segal za največjo slavo in bil deležen največjega ponižanja in omalovaževanja.
Boršnikova se je v svoji analizi naslonila na trditve profesorja Prijatelja ter na oznako, kakor jo je Aškercu dala slovenska moderna s Cankarjem. Prvemu je Aškerc propadel v strankarskem socializmu, drugemu pa je bil simbol preživelega liberalizma: »liberalizem je šel v arhiv in Aškerc je njegov arhivar«. 1 i dve sintetično izrečeni oznaki je sprejela tudi Boršnikova za glavni oporni točki v delu, samo da jih je hotela in tudi utemeljila s podrobno analizo ter psihološko prepričujoče spravila v sklad. In v tem je njeno znanstveno delo, njega poanen in zanimivost. Njena teza je, da je Aškerc v svoji prvi zbirki »Balad in romanc« bil še čisto breztendenčni umetnik, ves še v ljudstvu, iz katerega je zraste!, in zato poln pristne moči in" čustva. Že tu ima precej socialnih motivov, toda kmečko socialnih. Dokler
je žel priznanje, je rasel, ko pa je naletel na odpor pri Mah,niču in njegovih, je zaslutil, da je njegovo delo in njegova misel ogrožena ter je za vsako ceno hotel zmagati. Tedaj je rasel v svojem socialnem razvoju v vedno radikalnejšo smer, vedno bliže je bil socialni demokraciji, kar se je videlo v njegovem sodelovanju z delavci, v njegovem zaničljivem komentarju in katoliški kritiki modernih nemških socialnih pesmi, ki so dobivale vedno bolj proletarski značaj, — dolavea [Mi ni poznal kot kmeta — ter postale borbene prota vsem avtoritetam v tedanjem javnem in duhovnem življenju. »Li.rske in epske pesnitve« in ciklus »Pavliha na Jutrovem« pomenijo sicer največji napon njegovih socialnih teženj in odkrite borbe s socialno in miselno »nesvobodno« sedanjostjo, z njimi je stopil — še duhovnik — najbliže socialni demokraciji nasproti. Z njenimi socialnimi idejami si je odbil katoliško občin-stvo. toda pridobil simpatije radikalne Masa-rvkovske mladine, ki si ga je postavila na pie-destal — toda v pesniškem oziru je že z drugo zbirko prekoračil zenit in drvel vedno bolj navzdol, v kolikor bolj je zamenjal smoter s sredstvom, to je — kolikor bolj mu je bilo pesništvo samo orožje za boj s sovražniki, živo čustvo je postala abstraktna shema, didaktika, retorika, gol monolog v eksotična paraboli brez eksotizma Ko pa je odložil duhovnništvo (1898) in postal odvisen o<l svojih liberalnih dobrotnikov, je njegovo socialno demokratsko navdušenje splahnelo, postal je samo borec za naprednost, svobodno misel in slovanstvo, tipičen predstavnik liberalnega mišljenja in stranke, ter kot tak larfa mladega pokolenja, svojih lastnih pesniških sinov. To ni bil samo boj dveh generacij ali dveh literarnih struj, to je bil obračun s slovenskim Liberalizmom sploh. Mahnič je sprožil s svojim napadom Aškerčevo socialistično pesem, liberalizem jo jc zavrl in pokopal. Aškerčeva zvezda jc tako
naglo padla, kakor je vstala, ter jc v sedanjem času njegov vpliv manjši, kn.kor pa bi zaslužil tako po svoji krepki epiki kakor tudi po svojih socialnih idejah. Toda zadaija leta XIX. veka moramo imenovati dobo Aškerčevega realizma.
Boršnikova je lo svojo analizo postavila po zgledu svojega učitelja prof. Prijatelja v sodobni socialno politični okvir, povezala njegovo rast z vsem okoljem, v propad slovenskega liberalizma, s snovanjem slovenske socialne demokracije, slovenskega svetovnega nazornega razkola z Mahničem ter organizacije slov. krščanskih socialcev s Krekom, ki so deloma v Aškercu gledali no socialno demokratskega, temveč socialno krščanskega pesnika (str 25). Postavila ga je v slovenske razmere in mu dala pognati iz njih. Toda zdi se mi, da bi se morala še bolj, kot se je, ozreti tudi na takratni evropski ok\ir, v politiko in na Ma-sarykov pokret na Češkem, od katerega jc bil morda bolj odvisen, kot bi si kdo mislil. Ni morda zgolj naključje, da je bil Aškerc najbolj slaven slovanski poet, vreden celo Nobelove nagrade, pri Čehih še davno potem, ko je bil pri nas že mrtev. Pa tudi analogen primer pesnika Maeharja, o katerem so danes novejši Literarni zgodovinarji (Arne Novak) približno takega mnenja kot mi o Aškercu, bi bil zanimiv, ln ali ni Aškerc zastopal svoj čas nnšo svobodno misel v Pragi? Tudi se mi je sprožila misel, kako bi človek notranje utemeljil Aškerčevo parabolično pesnitev domačih ra/mer v orientalski obleki, ter bi morda zalo segel v tedanjo literarno modo parnasizma, zajetnega realizma, ki je tedaj obvladala evropski pesniški Parnns, ter morda tudi tu našel evropsko predlogo. Toda to jo samo vprašanje, ki bi zahtevalo posebne osvetlitve Tudi se mi zdi konec prehitro zaključen, v primeri s podrobno analizo prvih zbirk. Toda ta sintetična študija, pisnn« z veliko ljubeznijo, poznanjem gradiva in nevsak-
Kaj pravite?
Ce kdaj, potem je v takem času, kot ga tedaj iivimo, potreben trezen in miren preudarek za vse, kar slišimo. Ravno miren in stvaren preudarek pa nam pravi, da je vojsko še vedno mogoče preprečiti. Za ta cilj z vso vnemo deluje veliko državnikov, ki bi za vsako ceno hoteli odvrniti nesrečo nove svetovne vojne od svojih narodov in vsega človeštvo. Pa tudi če bi se mednarodni poloiaj poslabšal — česar pa ne verjamemo — kaj bi Slovenci mogli na mednarodnem položaju spremeniti. Zalo je najbolje, da ohranimo mirno kri in trezno glavo in da se vsi strnemo trdno odločeni, da se med seboj podpiramo kot otroci istega naroda in iste domovine.
Nikar pa ne poslušajmo raznih čenč in go-bezdačev, ki pošte prenašajo, delajo zmedo in razburjenje z izmišljotinami, ki jih trosijo okrog kot rinformacije iz prvega vira«. Vsi ti nervozneži ali pa zlobneži slišijo stvari, ki se nikoli niso dogodile, in v svoji nesocialnosti in neodgovornosti uživajo nad tem, da povzročajo strah in paniko pri nepoučenem ljudstvu. Ogibajte se talcih Upov, ali pa jim s krepko besedo zaprite preširoka usta. Naš tisk informira javnost vestno o vseh dogodkih, ki nikakor niso takšni, da bi bilo Ireba komu izgubljati glavo.
Tombola v Kranju preložena!
Dan igre bo objavljen kasneje 1
bitev pa bo, v izdelavi modernega pohištva. Začetek tečaja bo v soboto 1. oktobra ob 1 popoldne. Vodil ga bo po odredbi banske uprave priznani tovrstni strokovnjak g. Kregar iz Št. Vida nad Ljubljano. Tečaj bo v prostorih kamniške šole. Pričakujejo lepe udeležbe.
Najboljša hranilnica
Lutz-peči, Ljubljana VII., tel. 32-52.
—	Na novoustanovljeni enorazredni šoli na Ilovi gori se je 28. septembra začel redni pouk. Na tej šoli bo poučevala gdč. Olga Madon, ki je bila sem premeščena iz Trbovelj. Na novem službenem mestu ji želimo mnogo sreče in uspeha. V nedeljo 2. oktobra bodo zasilno šolo slovesno odprli. Vaščani prirede novodošli učiteljici lep sprejem.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravno »Franz-Josef« grcnčice.
Nepreklicno zadnjikrat! Ne zamudite!
Veseli vragi
(Trije artllerci KINO MATICA v penzijonatu) Danes ob 16., 19. in 21. uri'
Koledar
Petek, 30. septembra: Ilieronim (Jerko)', c.
uč.; Zofija.	• »,*,, t rv
Sobota, 1. oktobra: Remigij, škof; Janez D.,
spoznavalec.	.
Od začetka tega meseca se je dan skrčil za 1 uro 33 minut iu je dolg 11 ur 47 minut.
Novi grobovi
+ G Janko čirič, predsednik nadzorstva gor. radgonskih občinskih podjetij, je izdihnil včeraj po kratki bolezni. Pogreb bo v soboto 1. oktobra na pokopališče sv. Petra v Gor. Radgoni. Naj počiva v miru! Svojcem naše sožalje! _
+ Indra Josipina, vdova 1'rokop, rojena Kal-mus, vdova po okrožnem zdravniku, je 29. septembra mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne iz mrtvašnice na Stari poti '......Sveti večna luč! Sorodnikom nase so-
umrla
Naj
Zllli-i- Ga. Jožeta Istenič, roj. Grimšič je v Ljubljani in bo pokopana danes ob štirih popoldne izpred mrtvašnice sv. Jožefa. Njeni duši večni pokoj, sorodnikom pa nase sozalje.
+ Gdčna Angela Osterc je 28. t. m. dotrpela v ljubljanski bolnišnici. Pogreb bo danes ob dveh popoldne. Pokoj njeni duši! Žalujočim svoicem
rm«P <5H7.nl lfi!
svojcem
naŠV°VWem-Dobrcpolje. V torek 27. septembra ie mirno v Gospodu zaspal posestnik iz Vidma g. Valentin Hočevar v 80. letu svoje starosti Naj mu sveti večna luč, prizadetim nase sozalje!
Osebne vesti
= v Kamniku sta se poročila gdč. Nada De-bevčeva, hčerka ugledne kamniške restavraterke, in S inž. Fran jo Dolenc, inšpektor gasilske za-jednice v Ljubljani - iz Kranja. Zeli.no obilo
SreC!i poročil se je 22. septembra v frančiškanski cerkvi v Mariboru odbornik in vnet delavec naših organizacij v Dravogradu Weingerl Rajko, občinsld delovodja, z gdč. Anico Maček. Poro .1 ga je njegov brat župnik. Novoporočencema obilo blagoslova!
I
KINO SLOGA telefon 27-30
Dane?, „, Po Krivem obsojena
ztfa^epi'd"e£iv" v katero J&-fj«b.lff vodja gangsterske tolpe. -^OliJ^JjJnJilMii^
I
Odhod Čeških voj. obveznikov iz Kamnika.
Dne 28. septembra je odšla druga skupina česluli vojaških obvezancev, ki so se odzvali klicu domovine. S ponosom so segali v roke svojim prijateljem in znancem v slovo, težje pa so se ločili oni, ki so pustili tukaj svoje družine. Upamo, da njihova pomoč ne bo potrebna, ter jim kličemo na zdravo in veselo svidenje 1
—	Spominska svečanost v Žalcu ob priliki 100-letnice rojstva Janeza Hausenbichlerja združena z odkritjem spominske plošče in spominsko razstavo je odložena na nedoločen čas.
—	Mizarski tečaj v Kamniku. Zaradi izpopolnitve mizarjev v njih stroki bo v mesecu oktobru tedensko po osem ur tečaj za mizarske mojstre in pomočnike. Namen tečaja je, da se vsi i/urijo v kalkulaciji del; posebna praktična prido-
—	Zaradi smrti vrhbosanskega kanonika g. msgr. Bckavca vise v vsem Sarajevu črne zastave.
—	Maserski tečaj. Splošna državna bolnišnica v Ljubljani sporoča, da bo letos na ortopedskem odseku 6 tedenski maserski tečaj, ki se prične 15. oktobra 1938. Priglase je poslati neposredno ortopedskemu odseku, kjer se dobe tudi ustna navodila in potrebni podatki.
—	% ur je igral na biljard kmet Mitar Fili-povič v vasi Stejanovci pri Sremski Mitrovici. Mož je že celih 48 ur bil v kavarni in neprenehoma igral biljard. Kar ga ni bilo domov, ga je čez dva dni žena prišla v kavarno iskat. Velela mu je, naj gre domov, to je pa moža tako ujezilo, da je rekel, da bo sedaj nalašč še 48 ur igral biljard, kar je tudi storil.
—	Želva z dvema glavama. Iz Andrijevice v Črni gori poročajo: Želvo z dvema glavama' je ujel delavec Simo Stevovič, doma iz okolice Pod-gorice. Želva je docela normalno razvita, ima pa dve glavi, kateri obe lahko skrije v svoj oklep. Želva je z usti obeh glav, ki sta enako veliki. Stevovič pravi, da je ta želva dvospolna.
—	Medmurske konje, težke in lahke so začeli kupovati v Čakovcu kupci za Nemčijo. Doslej so iz Medmurja izvozili že 950 konj. Plačevali so jih po 6.000 do 10.000 din.
—	Pogozdovanje južne Srbije. Vsa vardarska banovina obsega 3,900.000 ha. Od tega je 1.200.000 hektarjev obdelane zemlje, drugega zemljišča je 2 400.000 ha, 300.000 ha pa je treba pogozditi. Doslej so pogozdili 11.500 ha. Treba pa 1k> še 50 let, preden bo južna Srbija pravilno pogozdena. S tem se bo tudi znatno izboljšalo tamkajšnje
podnebje.	,	T ,
—	Gostilničar in natakar obsojena. Lansko leto oktobra meseca je gostilničar Radivojevič v Novi vesi pri Zagrebu s svojim avtomobilom do smrti povozil črkostavca Petra Kunsta. Radivojevič je bil takrat pijan. Njegov.natakar Vladimir, italič pa je vse to videl in je zahteval od gostilničarja 10.000 din, sicer bo policiji vse povedal, kako je bilo. Dne 28. septembra je zagrebško sodišče Radivojeviča obsodilo na 6 mesecev zapora, na stroške, medtem ko je natakar Vladimir Rahč za svoje izsiljevanje dobil dva meseca strogega zapora.
—	Posebno konjsko klavnico bodo zgradili v Osjeku, kakor je sklenil tamkajšnji občinski svet. Klavnica bo veljala 87.000 din.
—	Vodno elektrarno nameravajo zgraditi v Dubrovniku. V ta namen strokovnjaki preizkušajo moč reke Ljute. Če se ta načrt posreči, bi Du-brovničani plačevali elektriko po 50 par, medtem ko jo sedaj plačujejo po 9 din za k\v. V ta namen so v Konaviljah ustanovili vodno zadrugo.
—	Potomka Zrinjskih v mestni ubožnici. V mestni ubožnici Marijin dom v Vinkovcih živi 70 leta stara Matilda Beidenhof, ki je njen siari. oče bil Mihajlo Zrinjski iz rodu slavne hrvatske rodovine.
—	Žrtve krvnega maščevanja. V vasi Praca v Rogatiškem okraju v Bosni so 27. septembra tamkajšnji pravoslavni kmetje obhajali slavo. Pri tej priliki so se spopadli člani dveli rodovin Majkalo-vičev in Čvorov. Eden izmed Majkalovičev jo bil v boju ubit, drugi pa hudo ranjen. Ti dve rodo-vini že dolgo vrsto let živita med seboj v velikem sovraštvu in se vsako leto krvavo spopadeta. V dvajsetih letih je bilo tako v obeh rodovinah ubitih že devetnajst ljudi, devet Čvorov in deset Majkalovičev. Sovražiti so se začeli pred dvajse-
timi leti, ko so se nekoč na neki slavi spopadli, ko so plesali kolo. Sedanji poboj izvira torej iz krvnega maščevanja, ki je že dvajset let staro in ki je zahtevalo že devetnajst smrtnih žrtev.
—	V mesecu oktobru se zbiramo pri Marijinih oltarjih in jo častimo z nazivom »Kraljica sv. rožnega venca«. Da bi se ta lepa oktobrska pobož-nost še bolj razširila in poživila, je izšla na Rakovniku knjižica z naslovom »Sv. rožni venec«. Stane 1 dinar in se naroča v upravi »Knjižic«.
—	Nove knjige: Dr. Fr. Grivec, Slovenski knez Kocelj, v jilatno vez. 120 din; Slovenski jezik I. letnik: Glasilo slavističnega društva, snop 1—4, 90 din; čopič, Praktični učiteljski izpiti, ve-roučiteljski izpit, in praktični izpit za otroške vrtnarice 10 din; Bevk, Bajtar Mihale in drugi spisi (Biblioteka za pouk in zabavo) 10 din; Tabu zvezek. 14.: Na ognjeni zemlji 2 din, Zvezek 15.: Ob jezerih srednje Afrike 2 din; zvezek 16. Ru-anda-Urunda 2 din; Vrtec letnik 1937/38 20 din; Luč letnik 1937/38 10 din; Velikonja. Praktični nasveti za gospodinje 3 din; Strema — (Spomenica dr. Dolencu, dr. Kreku, dr. Škerlju) Prva knjiga 300 din; Dijaški kongregacijski koledarček 1938/39 8.50 din; Plus, Bog v nas, broš. 20, vezana 30 din; Velesovo, zgodovinski in cerkveni opis 12 din; Kos, Kanarček in mala papiga, njih vzgoja in reja 10 din; Roža z zelenega Štajcrja 1 din; List sv. apostola Jakoba 1 din; Človek ne jezi se 1 din; Lovšin, Katoliški verouk. Pomožno učilo za I., II. in III. razred strokovno-nadaljevalnih šol po 2 din; Kristus in delavec 1 din. Vse te knjige dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
_ Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2 vpisuje dnevno, Vsakdo, komur ni mogoče obiskovati ustnega pouka, si more pridobiti s poukom doma v Dopisni trgovski šoli potrebnega znanja in izobrazbe. Zato šolo vsem slojem najtopleje priporočamo. Vse informacije in prospekte daje zavod interesentom brezplačno na razpolago.
—	Večerni tečaji pri Trgovskem učnem za-vodu v Ljubljani, Kongresni trg2 (prostori Dopisno trgovske šole) nudijo potrebno izobrazbo vsem onim, ki so čez dan zaposleni in se pouku posvetijo lahko šele v večernih urah. Da ustreže naš zavod številnim interesentom, prireja poleg rednega večernega trgovskega tečaja tudi tečaje za: nemško stenografijo, italijanščino, francoščino, nemščino, strojepis ter posamezne trgovske predmete (knjigovodstvo, korespondenco itd.). — Redno vpisovanje v vse večerne tečaje se vrši dnevno od 1. do lOi oktobra (razen nedelj) od 9 do pol 1 in od 4 do pol 8 zvečer. Pričetek rednega pouka je 15. oktobra. Prospekti in pojasnila so v pisarni zavoda interesentom pismeno in ustno na razpolago.
—	Enoletni Trgovski tečaj za pisarniške moči pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. (prostori Dopisne trgovske šole) pri-IKjročamo vsem onim, ki se žele temeljito izobraziti v stenografiji in strojepisju ter dobiti res prvovrstno podlago za pisarniška dela. Redno vpisovanje v tečaj je 1., 3. in 4. oktobra med običajnimi urami. Šolnina mesečno 110 din.
—	Izleti: Posebni vlak Trst v nedeljo 9. oktobra za 58 din. Prijave do 2. oktobra opoldan. — Avtobusni izlet 11. in 12. oktobra: Gorica—Sv. gora—Doberdob—Trst, za 120 dinarjev. Prijave do 3. oktobra zvečer. Prijave, pojasnila in prospekti »Tourex-Slovenija« Tujskoprometna gospodarska zadruga v Ljubljani, Masarykova 12.
—	Odgovor visokošolcem. Neka »večina« vi-sokošolcev je priobčila v časopisju poziv lastnikom kinematografov, da naj znova vpeljemo zni-
Opo nost za na!e dame. senzacija za motkei
Predstave ob 16. 1!) in ?1
FILM LEPOTE IN HODE
Pri tem filinn so rflzpi-ano lepe najrrnde 7,a nnSe dumo in sicer krasen plašč (pariški model), dežnlH, klobuk, bluza in čevlll: nakupljeno in razstavljeno pri tvrdkah Lukič, Vidmar, Nosan, Mala In Peko.
—	Malarija se zdravi s kininom — to je danes že znano vsakemu otroku. Istega se tudi lahko poslužinio pri zdravljenju hripe, ki se pravkar širi po naših krajih. Zanimive so vesti, ki so v strokovnih medicinskih listih, da se s kininom lahko prepreči širjenje hripe. V te svrhe služijo male doze kinina, ki jih je treba redno jemati za časa epidemije hripe.
—	Vso, ki se zanimajo za italijanščino in italijansko korespondenco, obveščamo, da se prične tečaj v sobolo 1. oktobra ob pol 4. Poučuje strokovnjak. Šolnina najnižja. Ravnateljstvo Trgovskega učilišča in stenografskega instituta Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 15.
Takoj jih lahko dobite Lutz-peči, Ljubljana-šiška.
Večerni trgovski tečaj na znanem trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Ustne in pismene informacije ter novi prospekti brezplačno na razpolago. Vpisovanje vsak dan dopoldne, popoldne in zvečer do 8 ure.
—	Nova avtobusna proga Tržič, Kranj, čirče, Hrast,jo, Trboje, Smlednik, Vikerče, Brod, Tacen, Šent Vid, Ljubljana prične z rednim obratom v ponedeljek dne 3. oktobra, z odhodom iz Tržiča ob 7.30, Kranja 8.10, Smlednika 8.35, prihod v Ljubljano 9.10. Povratek iz Ljubljane ob 15.30, Smlednika 16.—, Kranja 16.30, prihod v Tržič ob 17. Avtobus vozi zaenkrat samo ob delavnikih. Cenjeno občinstvo ob tej progi vljudno naprošam, da še poslužuje te prepotrebne zveze v čim večjem številu, da mi omogoči redno in točno obratovanje. — Avtopodjetje I. Goričan, Tržič.
—	Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2. — Vsakdo, komur ni mogoče obiskovati pouka osebno, si more pridobiti s poukom d o ni a vsega potrebnega znanja potom Dopisne trgovske šole. Navedena šola nudi vsakemu posameznemu bodisi pouk celotnih rednih dopisnih tečajev, ali dopisne dvoletne trgovske šole ali posameznih trgovskih predmetov in jezikov. Šolnina je tako nizka, da je dostopna vsem slojem. Redno dopisovanje v Dopisno trgovsko šolo je od dne 1. do 10. oktobra (razen nedelj) pismeno ali osebno v pisarni zavoda dnevno od 9 dO pol 1 in od 4 do pol 8 zvečer. Izvenljubljanskim reflek-tantom pošlje vodstvo zavoda prospekt z vpisnico, potom katere se inore učenec polnovel.javno vpisati. Vsa pojasnila so interesentom brezplačno na razpolago.	, . ,
—	Zopet Vam lahko postrežemo z lepimi, okusnimi, namiznimi jabolki, kg 3.50, 4.—, t— Fr. K h a m , Kongresni trg 8.
KINO UNION
Telefon 22-21 Danas nepreklicno zadnjikratl
Najrazkošnejše toalete, najlepše žene sveta. Glasba, ples, varijete, jazz! Ta film mora videti vsaka dama in moški!
žane akademske vstopnice. V svojem pozivu izražajo domnevo, da smo ukinili znižane akademske vstopnice v pričakovanju, da bomo s tem kaj pridobili na vstopnini. Prizadetim lahko zaupamo, da nikakor ne računamo s to okolnostjo. Žal le piedobro vemo, da je v Ljubljani več takih ljudi, ki si težko kaj privoščijo, kot pa tistih, ki si lahko. Vemo, da je približno takšno razmerje tudi med akademiki. Zato prav gotovo ne pričakujemo, da bomo s to ukinitvijo kaj pridobili. Da smo se pa kljub temu odločili za ukinitev, so bili merodajni prav tehtni razlogi. Ugodnost znižanih vstopnic se je namreč prav pridno izrabljala od raznih ne-upravičencev, katerim bi se sicer ne bilo potreba posluževati takšnih sredstev. Vsako opozorilo z naše strani, da se te ugodnosti ne smejo zlorabljati, pa je dosledno vodilo le do prerekanj ln včasih celo do zelo neprijetnih scen. Tudi sicer obnašanje tistih, ki so bili deležni teh ugodnosti, ni bilo vedno akademsko in smo morali zaradi tega slišati mnogo pritožb od ostalega občinstva., > Da se izognemo vsem tem neprijetnostim, smo bili končno prisiljeni, da ukinemo to ugodnost. Nam samim to ni ljubo, toda žal nismo imeli drugega izhoda. — Lastniki ljubljanskih kinematografov.
Strašna smrt šestletne deklice
V vasi Domaslovec pri Samoboru se je zgodila družini kmeta Ferkina huda nesreča. Šest let stara Ferkinova hčerka Jana je šla na vaško gmajno krave past. Da je na paši ne bi zeblo, je od doma nesla lonec žerjavice, da bi se ob njej grela in pa da bi morda v njej spekla tudi kak storž koruze. Jana je na paši takoj hotela narediti ogenj. Ker pa je suhljad od jutranje rose bila še vlažna, ji ni hotelo goreti. Otroče se je balo, da bo žerjavica ugasnila, zato je začela netiti ogenj s tem, da je nad žerjavico mahala v svojim iirilcem. Naenkrat je šinil iz suhljadi in žerjavice plamen, ki si je prijel Janine obleke. Ko je dekietce videlo nesrečo, je začelo bežati in klicati na pomoč. Ko so drugi pastirčki videli, kaj se je zgodilo, so tudi oni pobegnili. Na bližnjih njivah so kmetje zaslišali kričanje in so brž pritekli otroku na pomoč. Pogasili so ogenj na njeni obleki in jo prenesli domov. Toda njene opekline so bile po nogi, trebuhu, prsih in rokah tako hude, da je bil ves prednji del života ena sama rana. Otrok je y najhujših bolečinah umrl.
dan jim temperamentom, daje samo sintetični prerez rasti in preloma Aškerčevega socialnega mišljenja, ko je stal z eno nogo v socialni demokraciji, me da bi poznal njen gospodarski ustroj in bistveno ra/,liiko od liberalizma, z drugo nogo pa v liberalizmu, v njega borbi za svobodno misel in slovanstvo, in to je dosegla v odlični mori. Varoval bi se samo pred raznim geneiraliziramjem gotovih dejstev, kot na pr. takih trditev, da je »višek realizma XIX st.c »vrhunec naturalizma«, »tedaj se je prvi.krat zgrozil« itd., ne zato, ker bi to morda ne bilo ros, temveč zato, ker ni dokazano tor je le stilistična finesa.
Toda to samo (mimogrede. Disertacija ge. dr. Marje Baršinikove je odličen donesek k slovenski moderni literani zgodovinski znanosti soeiološko-psiholo.ške smeri 1 - - ■—— ter tudi lep dokaz znanstvenega dela slovenske žene.
Razstava slovenske povojne knjige
V nedeljo bodo ob enajstih dopoldne odprli razstavo »Slovenska knjiga 1918—1938t, ki jo je priredilo Društvo slovenskih književnikov, da bi ob dvajsetletnici prevrata podalo v širokih obrisih obračun o snovanju umskih sil slovenskega naroda. Razstava bo v glavnih črtah pokazala razvoj vsega našega knjižnega tiska. Imela bo 26 Oddelkov ki jih bodo s pomočjo ravnatelja univerzitetne biblioteke uredili naši požrtvovalni strokovnjaki, ln sicer leposlovje prof. France Vodnik, Niko Kuret dr. Tine Debeljak in Janko Samec, literarno zgodovino dr Mirko Rupel in prof Kalan, umetnostno zgodovino in umetnost dr. Rajko Lozar in dr Josip Mal, muzikologijo Ljudevit Zemč in , ._____t/„s„i: ,„i , .1 i uči.',, Vniiževnost Albert Širok,
ill lllVill nu^.1 »j, --------------- -	,	.
zdravstvo kot zastopnik obeli zdravniških zbornic dr Ivo Tire, tehniko inž. Rudolt skof, pravo univerzitetni profesor dr. R. Sajovic, politično litera-
turo in sociologijo Bratko Kreft, gospodarstvo dr. Jože Lavrič, zamejno književnost dr. Lavo Čermelj in Mile Klopčič, prirodoslovje in pomožne stroke asistent Gabrijel Tomažič, filozofijo docentka ga. dr. Alma Sodnik, pedagogiko dr. Karel Ozvald, zemljepis in zgodovino prof. Maks Miklavčič, planinstvo dr. A mošt Brile j, slovenske pisatelje v tujih prevodih urednik Borko, revije prof. Slane Melihar, samozaložbe g. Ivan Matičič in J. Suchy, leksika m jezikoslovje prof. Janez Logar, rokopise v dobi od 1918—1938 umrlih pisateljev bo uredila prof. dr. Marja Boršnik, bibliofilski oddelek pa dr. Silva Trdina Načrt za razstavno dvorano je napravil prof. inž. Miro Kos, knjige pa je dalo na razpolago nad 70 slovenskih založb in izdajateljev ter okrog 50 samozaložnikov. Tiskarna Merkur je oskrbela brezplačno svarilne napise in napise s citati naših pisateljev in pesnikov, mestna vrtnarija zelenje, tvrdka Klein je posodila steklo, tvrdka I. C. Muyer je dala društvu po izredno ugodnih pogojih na posodo juto za prevleko stojal, tvrdka Rajko Turk je brezplačno pripeljala velike vitrine za rokopise in bibliofilske izvode, vitrine pa je posodila uprava velesejma. Največjo žrtev pa je doprineslo Združenje trgovcev, ki je dalo za to pomembno kulturno prireditev brezplačno na razpolago dvorano in pomožne prostore, tajnik g. L. Šmuc pa je društvu pomagal z neštetimi nasveti in uslugami. Razstavo sta znatno podprla tudi g. ban dravske banovine in g. predsednik mestne občine ljubljanske.
Tako je ta razstava skupno delo mnogih naših sil, ki so se z ljubeznijo in požrtvovalnostjo strnile okrog naše besede. Ker je prostor precej majhen, bodo imeli pristop k oficielni otvoritvi samo vabljeni gostje, sicer pa bo odprta razstava nepretrgoma od 9. do 17. ure od 2. do 15. oktobra. Vstopnina bo samo dva dinarja.
Društvo slovenskih književnikov bo o prilik; razstave izdalo majhno publikacijo, ki jo bo uredil predsednik prof. France Koblar. Prodajali io bodo pri blagajni po štiri dinarjev.
V zvezi z razstavo bodo tri predavanja, in sicer bo v ponedeljek, 3. oktobra ob 20 predaval o povojni slovenski književnosti docent dr. Anton Ocvirk, v sredo ob 20 dr. Lavo Čermelj o zamejni književnosti, v petek, 7. oktobra ob 20 prof. Anica Černejeva o mladinski književnosti. V ponedeljek, 10. t. m. se bo po vsej verjetnosti vršil recitacijski večer, ki bo posvečen v tej dobi umrlim pisateljem in bo še posebej objavljen.
Vabimo vse prijatelje slovenske knjige, da si ogledajo razstavo in se v kar največjem številu
udeležijo prireditev, ki so v zvezi z njo.
*
Delo olomuških dominikancev. -<- Olomuški dominikanski samostan je znan vsem češkoslovaškim katoličanom po tem, da izdaja izbrano duhovno hrano ter da daje iniciativo za duhovno življenje po vsej državi. L. 1925 je ustanovil p. dr. Silvester Braito O. P. revijo za duhovno življenje »Na globoko« (Na hlubinu), ki je našla takoj velik odmev v občinstvu ter je bilo treba prve številke takoj ponatisniti. »Na hlubinu« je takoj zbrala krog sebe najnaprednejše in najboljše sodelavce iz vrst rodovniških duhovnikov pa tudi iz svetne inteligence, med katero se je prvi odzval veliki pisatelj Jaroslav Durych, polkovni zdravnik, ki je odslej za vsako številko napisal kakšno liturgično premišljevanje velike duhovne in slo.govne vrednosti. Zdaj je ta revija priznana za najboljšo duhovno revijo na Češkoslovaškem, ter lepo spremlja in rešuje vse duhovne probleme za današnji čas. Kot njeno praktično glasilo so dominikanci začeli izdajati časopis »Vitezi« (Vitezove), zbirko življenjepisov ljudi, ki so se v življenju odlikovali pri širjenju evangelija. Tudi ti življenjepisi 60 zelo priljubljeni in imajo veliko bralcev. Urednik lista je p. Dr. Prokop Svach O P.
L. 1929 je bila katoliška javno,si prijetno pre» senečena s prvo tcvilko revije »Filozoiska revija« (Filosolicka revue), ki jo urejuje p. Dr, Metod
H a b k i O. P. Ta revija zaradi velike svoje znanstvene vrednosti pride celo v vrste, kamor navadno nabožni listi ne prihajajo ter je deležna velikega priznanja. »Filozofska revija« pomeni veliko delo na uveljavljanju češkoslovaške filozofije na osnovi philosophiae perennis. Velik korak k napredku pomeni tudi izdaja prevoda celotne Summae svetega Tomaža Akvinskega. Prevod izhaja v sešitkih. Urejuje ga prof. Emil Soukup O. P., prevajajo pa ga skoro vsi profesorji dominikanskega zavoda v Olomucu,
Založba »Kristal« izdaja dobre knjige iz duhovnega življenja in to izvirne ter prevedene. Izmed izvirnih del naj omenim na pr. Verouk za laike, ki ga je spisal dr. Reginald Dacik O. P.
Še dve stvari olumuških dominikancev zaslužita omembe v našem listu, namreč višji verski tečaji ter akademski tedni. Višji verski tečaji sa predavanja iz dogmatike in moralke, svetega Pisma in cerkvene zgodovine, ki jih prirejajo profesorji dominikanci na različnih mestih v republiki ter pred izobraženim občinstvom. Akademski tedni pa se vrše samo na dveh mestih, namreč v Brnu ter na Svetem Kopečku pri Olomucu, kjer obravnavajo akademiki in bogoslovci zlasti filozofske in teološke probleme. Ne predavajo pa samo dominikanci, temveč tudi izobraženi katoliški kulturni delavci in znanstveniki, da omenjam same pisatelja Durycha, Čepa, ki danes predstavljata največje današnje češke pisatelje, pesnik Zahrždniček, ki ga smatrajo za pravega dediča Brezinove poezije, ter znanstvenika takega ugleda, kakor je univ. prof, Miloš ,Weingert iz Prage.
Tako sem skušal podati v kratkih besedah delovanje olomuških dominikancev, ki je lahko tudi za zgled našim kulturnim delavcem-katoliča-r.om, zlasti kar se tiče izdajanja litnrgičnih časopisov, stoječih na sodobni višini ii) iz sodobnega katoliškega duha,
t

Naloge vrhovnega socialnega sveta mesta Ljubljane i
Brezposelni, berači in otroci
Ustanovi se poseben dom za potrebne berače
Ljubljana, 29. septembra.
Snoči ob ipol sedmih je bila sklicana seja Vrhovnega socialnega sveta za mesto Ljubljano, ki so se je udeležili skoraj vsi člani. Sejo je začel g. župan dr. Juro Adlešič, ki je najprej pozdravil vise navzočne, nato pa je imel daljši govor, v katerem je natančno opisal naloge Vrhovnega socialnega sveta iin podal glavne točke današnje seje.
Vrhovni socialni svet naj ugotavlja, sistematično urejuje in določa način reševanja ljubljanskih socialnih razmer. Znano je, da se žello močno Siti z ma/raščanjeni prebivalstva beda iin da so zaradi tega socialne potrebe mesta vedno večje. Obseg socialnega skrbstva mestne občine se je v nekaj letih skoraj podvojil, kar dokazuje že na zunaj višina proračuna socialnega urada. Ta proračun je znašal leta 1928, tedaj pred desetimi leti, še 4 milijone 220.000 dinarjev, letos pa že 7,135.000 dinarjev.
Vrhovni socialni svet, ki je bil ustanovljen zaito, da bi bilo sordalno delo čim enotnejše ob sodelovanju vseh socialnih delavcev, je že talko j v začetku pravilno zajel dve najvažnejši vprašanji našega mesta, in sicer: brezposelnost in beračenje ter zaščito otrok. Zlasti pereče je vprašanje brezposelnosti, kajti to socialno zlo raste iz lota v leto. Zaradi tega je ožji odibor u videl, da je treba temu vprašanju posvetiti največjo pažnjo. Kolikor je bilo mogoče, se je to zlo tudii primerno blažilo, saj so javna dela mestne občine ljubljanske, ki so se opravljala v prid nezaposlenim delavcem, dosegla lani izdatek skoraj 900.000 din in so podprla v zimskem čaisu v veliki večini nezaposlene delavce. Teh pa je po statistiki v Ljubljani bilo lansko leto 1200.
Ožji odibor se je že ponovno ukvarjal na svojih sejah s tem vprašanjem. Posvetoval se je tudi z zastopniki oblastev in ustanov, ki imajo opravka z brezposelnimi in z beračenjem, in po upoštevanju njih nasvetov je ugotovil, da je treba brezposelne delavce kar največ mogoče zaposliti ter jim tako nuditi pomoč za preživljanje. Javma in zasebna dela naj enotno služijo zaposlitvi brezposelnih. Podpore naj prejemajo le bolini, onemogli in le v skrajnem primeru oni, ki resnično nikjer ne morejo dobiti zaposlitve. V zvezi s tem je treba beračenje brezposelnih sploh odpraviti. Njih preskrba naj bo taiko urejena, da ne bodo imeli ne prilike ne povoda in ne možnosti zlorabljanja dobrote občanov. Za izvršitev te socialne pomoči je treba najti dovolj denarnih sredstev. Njih dotok naj bi skušali poživiti v«i člani Vrhovnega socialnega sveta s tem, da bi vplivali na občane v svojem delokrogu. Razmere brezposelnih delavcev, iki naj dobijo v Ljubljani pomoč po navedenih smernicah, je treba točno pregledati glede njihovega domovi.nstva in dejanske potrebe. V tem je treba sodelovanja prizadetih oblaste v.
Nato se je razvila živahna debata. Prvi je govoril g. prof. Levičnik, ki jc svetoval, naj se ustanovi nekakšna mestna posvetovalnica, ki bi skupno z borzo dela dajala brezposelnim opravljamje manjših hišnih opravil, kakor žaganje drv in podobno. Gospod župan je obljubil, da se bo ta predlog g. profesorja proučil.
Nadaljnja govornica je bila ga. Kroftova, ki je predlagala, naj bi se vendar kako odpravilo beračenje po hišah, kajti kakšne dneve si berači prav dobesedno podajajo roke. Tiste tablice, ki jih imajo nekatere hiše, niso nič zalegle in bi bilo treba radikalnejših uikrepov V zvezi s tem je povedala gdč. Meliharjeva, ki je na policijski upravi, da bi morala glede tega kaj ukreniti varstvena oblast im mestni socialni urad. Gospod župan je pojasnil, da bo mestna občina ustanovila posebno hišo, ki bo beračem mudila hramo iin stanovanje.
Za tem se je več govormliikov dtotaknilo vprašanja, kako odvaditi otroke _ beračenja, kajti proti tej nadlogi in razvadi, ki je za mladino kar najbolj pogubna, ne zaleže_ prav nobeno sredstvo. Gospod župan je dejal, da se bo to vprašanje temeljito proučilo na prihodnji seji.
Gospod profesor Levičnik je podal nato še nekaj pojasnil k svojemu predlogu, za katerega se je gospod župan natančneje zanimal, nato pa je spet prišel na vrsto problem beračenja, ki je zelo zamotan im ga zlena ne bo mogoče odipraviti. Poudarjali pa so posamezni govorniki, tako g. Ttimpej, ga. dr. Lunačkova in g. Čontala, da beračijo po Ljubljani predvsem berači, ki pridejo od drugod, in taki, ki niso najbolj potrebni. Nekatere ženske si izposojajo celo otroke im se postavljajo na vogale, da vzbujajo usmiljenje. To je treba vse-Kakor preprečiti.
Posebno pozornost je nato vzbudil govor mestnega svetnika g. Likarja, ki se je dotaknil vprašanja, kje dobiti sredstva za vzdrževanje res potrebnih beračev Predlagal je, naj mestni socialni nrad daje le hrano, ljudje pa naj berače enostavno pošiljajo tja. namesto da jim dajejo miloščino. Seveda pa morajo ljudje potem skrbeti, da bo imel socialni urad dovolj sredstev. Predlagal je, naj bi mestna občina vpeljala obvezno socialno davščino, kakršno
imajo tudi druga mesta v državi. Tako bi mestna občina lahko sikrbeda za hrano in za zasilno streho.
Gospod župam je dejal, da je zelo hvaležen, da se je nekdo dotaknil tudi tega vprašanja, kajti beračem je treba podporo dajati ali na ta ali na oni način. Zaradi tega je nujno potreben zavod, kjer bi bila stanovanja in kuliinja. Tega pa občina iz lastnih sredstev ne bi mogla vzdrževati, zato je nujmo potrebna obvezna socialna doklada. Te pa za letošnjo zimo še ni mogoče uvesti, temveč šele s prihodnjim proračunom.
Nato je g. Lilkar predlagal, naj se naredi kataster dajalcev, taiko kakor kataster prosilcev. Ti naj hi se prostovoljno obvezali, da bodo stalno dajhli svoje prispevke. G. Svetel pa je predlagal, naj se naredi neki prehod k davščini, to je, posameznim davkoplačevalcem
naj se sporoči, koliko bo znašala njihova socialna doklada in to naj bi začeli plačevati prostovoljno že zdaj, ko še ni obvezna. Tudi ta predlog je bil sprejet.
Nato je gospod župam govoril še o sodelovanju pri razdel je vanju darov. Pri tem naj bi sodelovali vsi, tako društva kakor posamezniki, ker bi na ta način spoznali razmere im lahko veliko pomagali tudi z dobro besedo. Za to so bili vsi navzoči pripravljeni. Poudaril je tudi, da se mora narediti natančen pregled vseh brezposelnih in voditi točna evidenca S tem je bil program izčrpam. Sklenjeno je bilo torej, da bo mestni socialni svet stopil v stik z borzo dela, da se bo ustanovil poseben zavod, da se bo ustanovila posebna davščina (za letos le prehodno) in da bodo vsi člani sodelovali pri razdeljevanju.
Nato je gospod župan zaključil ob osmih sejo.
15 let boja zoper jetiko
Kako velikanske žrtve zahteva 6ušica, ki je kljub velikemu napredku sodobne medicine še vedno ostala ena najbolj zavrat-nih bolezni, more povedati le tisti, ki je imel priliko videti katero od naših zdravilišč za tuberkulozne. Pri nas je gotovo najbolj znano zdravilišče Golnik in samo njegov razvoj nam dokazuje, da bo treba v boju proti jetiki žrtvovati še mnogo gmotnih sredstev in še več delovnih moči.
Zdravilišče Golnik je bilo ustanovljeno po svetovni vojni. Ličen grad je bil preurejen v skromno zdravilišče, v katerem je tedanja zdravniška veda poskušala reševati bivše vojake pred jetiko. Veliko glavno poslopje je bilo šele 1. 1925 dograjeno. Tedaj bi zdravilišče moglo začeti z vse bolj uspešnim delovanjem, če se ne bi zgodilo, da je država 6 1. aprilom 1926 ukinila zadnje kredite za vzdrževanje zdravilišča. Kljub temu pa je zdravilišče v zadnjih 10 letih zlasti na pobudo sedanjega ravnatelja in šef-zdravnika dr. Roberta Neubauerja nadvse lepo napredovalo in postalo v Sloveniji največji prvoboritelj v boju proti tuberkulozi.
12 let se zdravilišče Golnik vzdržuje samo iz sebe, vendar je v teh letih e pomočjo nekdanje oblastne samouprave in banovine ter z dohodki iz lastnega gospodarstva nekdanji kompleks zdra-viliča v marsičem povečalo in moderniziralo. Iz skromnih začetkov je zdravilišče naraslo v obsežen sanatorij, ki ima danes že 240 postelj. Počasi so v teku let prirastle nove zgradbe in prizidki.
V notranji ureditvi je zdravilišče v zadnjih 10 letih silno napredovalo. Poseben napredek pa je doživelo zdravljenje tuberkuloze samo. Dočim se je pred 20 leti zdravila jetika v glavnem tako, da je moral bolnik počivati, dobro jesti in čakati na ozdravljenje, ki je včasih res prišlo, včasih pa tudi ne, je sodobna medicina za zdravljenje jetike našla nova sredstva. Operacije so postale skoraj nekaj vsakdanjega in v mnogih primerih edini izhod za rešitev bolnika. Zaradi tega ima zdravilišče na Golniku danes dragocen operacijski in-strumentarij in lepo urejeno operacijsko dvorano. V zvezi s tem pa so bile nujno potrebne rentgenske naprave za pregled bolnikov in za ugotovitve bolezenskih gnezd v pljučih. Letos si je zdravilišče na Golniku za okrog pol milijona dinarjev nabavilo najmodernejše rentgenske naprave, kakršnih na Balkanu nima nobeno zdravilišče. Med novimi pridobitvami je treba posebej omeniti rentgentski aparat, ki posname na ploščo vedno, 6eveda po želji zdravnika, le ozek, kake 3 centimetre širok pas iz notranjosti bolnika. S tem je omogočena izredna preglednost, kakršne pri drugih rentgenskih posnetkih ni.
Letošnje leto pa je zdravilišče Golnik doseglo, kakor smo že poročali, novo pridobitev. Uprava bolniških fondov prometnega osebja se je odločila, da bo na Golniku ob sedanjem glavnem poslopju postavila velik paviljon, v katerem bo prostora za 60 postelj. V načrtih čaka le še paviljon za otroke, v katerem naj bi se uredilo otroško zdravilišče. Doslej imamo v naši državi za tuberkulozne otroke le dve zdravilišči in sicer Sumetlica pri Novi Gradiški in Topolšica.
Posebej moramo še omeniti iniciativno delo zdravilišča na Golniku v preventivnem boju proti jetiki. V zvezi s protituberkulozno ligo je zdravilišče na Golniku ob sodelovanju prizadetih čini-teljev pomagalo snovati protituberkulozne dispanzerje, katerih je sedaj v naši banovini že 16, od katerih sta državna le v Mariboru in Celju, dočim se vsi ostali vzdržujejo z raznimi podporami in prispevkom prebivalstva. Tem obstoječim dispanzerjem pripada danes že območje, v katerem živi nad 700.000 prebivalcev.
Veliki vrelci nafte v Medmurju
Ze dolgo časa izrabljajo najdene petrolejske vrelce v Medmurju. Spočetka niso mogli dobiti kaj več petroleja na dan. Letos pa se je produkcija nafte v Medmurju začela naglo dvigati. Medtem ko so lani dobili 240 ton nafte, so jo letos že v pol leta dobili 508 ton. Sedaj pa je samo meseca septembra znašala produkcija 200 ton. V zadnjih osmih mesecih so samo v vasi Selnica in Peklenica dobili 740 ton nafte.
Kakor rečeno, producirajo v Medmurju petrolej že mnogo časa, že več desetin let. Največ nafte je v okolici Selnice in Peklenice. Koncesije za petrolejske vrelce v Selnici in Peklenici ima med-mursko petrolejsko društvo že 50 let. Doslej so se del tega društva udeleževali inozemski kapitalisti, zlasti Nemci, ki so v ta namen porabili kakih 300 milijonov din. Dosedanji nemški finančniki pa so 6e sedaj umaknili in so sedaj na njihovo mesto stopili švicarski finančniki. Dejstvo, da tukaj že toliko let dobivajo petrolej, kakor tudi nekaj drugih okolnosti, dokazuje, da je v globo-bočinah tamkajšnje zemlje nenavadno mnogo petroleja, katerega bodo sedai akui&U z modar-ninji stroji spraviti na dan.
Kakor poročajo, hočejo pri navadnih delih zaposliti zgolj domače delavce, medtem ko bi za sedaj inženirji bili še tujci. Pravijo namreč, da se morajo naši inženirji prej navaditi tega dela.
Kakih deset kilometrov od Selnice leži vas Peklenica. Tamkajšnji kmetje že mnogo let vedo, da iz zemlje teče nekako gosto črno in smrdljivo olje, katero kmetje že od nekdaj porabljajo za kolomaz. Kmetje pravijo, da tisto olje prihaja iz pekla, zato mu tudi pravijo »pekel«. Ta »pekel« pa v resnici ni nič drugega kakor nafta, katero so kmetje na svoj način znali izrabiti v svoje namene. Šele pred nekaj leti so začeli v teh krajih z modernimi stroji vrtati petrolejske vrelce. Kakor hitro so prišli na delo moderni stroji, se je produkcija naglo dvignila. Za sedaj dobivajo že 200 ton mesečno.
Tudi na madžarski strani so začeli vrtati in tamkaj dobivajo že do 25 vagonov nafte na dan. Tamkaj pa deluje ameriški kapital. Vrtati pa so morali do 2000 metrov globoko v zemljo, preden so zadeli na prave vrelce. Sedaj so cvrtali že i štiri vrelce, petega pa pravkar vrtajo.
Zdravilišče na Golniku pa poleg tega, da podpira delo dispanzerjev, katere vodijo zdravniki -specialisti, ali pa zdravniki, ki so bili na daljši praksi na Gonliku, pa v svojem okolišu pregleduje prebivalstvo in tako ugotavlja primere jetike. To je mogoče zaradi tega, ker si je zdravilišče nabavilo prenosen rentgenski aparat.
Tudi za specializacijo zdravnikov skrbi zdravilišče na Golniku, ne da bi se ustrašilo dela in gmotnih žrtev, in prireja tečaje.
Za ta lepi napredek zdravilišča Golnik in vsega boja pro,ti jetiki med nami gre v prvi vrsti zahvala šef - zdravniku in ravnatelju zdravilišča dr. Robertu Neubauerju, ki 6lavi 30. septembra 15 letnico, odkar jc prišel na Golnik. Njegovo požrtvovalno delo in njegova pobuda 6e pozna povsod v zdravilišču in ljubezen, s katero se je zavzemal v vseh 15 letih za bolnike in napredek zdravilišča je vsem poznana in mu je ustvarila veliko število hvaležnih prijateljev. Ustvaril si je tudi kader prav tako požrtvovalnih sodelavcev -zdravnikov, ki po njegovem zgledu delajo za dobrobit ljudskega zdravja. Ob lepem jubileju želimo, da bi v bodoče vodil zdravilišče k še lepšemu razvoju in da bi našel tudi pri vseh merodaj-nih činiteljih razumevanje za potrebe tega važnega zdravilišča.
Otrok,
ki je izpraznil vagon osebnega vlaka
Te dni se je v nekem vagonu osebnega vlaka, ki je iz Vinkovcev vozil v Belgrad, peljalo 18 ljudi. Med drugimi se je vozila tudi mati z malim otročičkom. Takoj ko je vlak zapustil Vinkovce, je otrok začel na ves glas jokati. Mati je poskušal otroka utešiti, pa se ni dal. Nato so priskočili na pomoč sopotniki in začeli otroku ponujati sadje, čokolado, bonbone itd., da bi ga umirili. Otrok je darove mirnodušno sprejemal, jokati pa ni nehal. Popotniki so si začeli ušesa mašiti z vato, ker jim je otrokov krik šel skozi ušesa. Ker vse skupaj ni nič pomagalo, so nazadnje popotniki drug za drugim začeli bežati iz nevarnega vagona.
Tisti, ki so bili bolj trdovratni, so poklicali na pomoč zdravnika, ki se je slučajno tudi vozil v tistem vlaku. Zdravnik je prišel, pregledal otroka in ugotovil, da jc otrok popolnoma zdrav, da pa nobena zdravniška znanost potnikom nc more pomagati, če se otrok dere. Nato so obupali še drugi potniki in se izselili iz nesrečnega vagona. V Belgrad so sc v tistem vagonu pripeljali 6amo še trije potniki, ki so do zadnjega vztrajali. Ko so v Belgradu izstopili, je otrok nehal jokati, in se zadovoljno oziral po svetu, kakor bi hotel pokazati svojo zadovoljnost nad rekordom, da je prejokal 150 km dolgo pot in da je sam izpraznil ves vagon.
Ga. Copelandova dobila visoko odlikovanje
Ljubljana, 29. septembra.
Danes dopoldne so imeli v angleškem društvu intimno slovesnost. Lektorira za ' angleščino na ljubljanski univerzi ga. Copelandova je prejela za svoje izredne zasluge, ki si jih je pridobila na polju zbliževanja med našim in angleškim narodom, najvišje odlikovanje angleškega imperija, to je »Oficer of tlie Order of the Rritish Einpirec. Diplomo sta osebno podpisala oba angleška suverena, kralj Jurij VI., ki je vrhovni komandant tega reda, in kraljica, ki je veliki mojster reda.
Odlikovanje bi moral izročiti ge. Copelandovi sam angleški poslanik, ker pa je nujno zadržan, je poslal svojega zastopnika, angleškega konzula iz Zagreba g. T. C. Rappa. Gospa je v svoji skromnosti odvrnila veliko slovesnost in je povabila le svoje intimne sodelavce in prijatelje,
Ga. Copcland z angleškim konzulom g. Rappom po slovesnosti.
tako predsednika Angleškega društva g. Majaro-ria, društvenega tajnika g. Šviglja, društveno knjižničarko go. Grahorjevo, ki je njena prva učenka, dirigenta radijskega orkestra g. Šijnnca in še nekatere druge.
Ko je g. konzul Rapp izročil gospo visoko odlikovanje, je poudaril, da si šteje v izredno čast, ker izroča to odlikovanje v imenu Njunih Veličanstev. Dejal pa je, da če kilo, je gospa Co-pelandovo zaslužila to odlikovanje, kajti neprecenljive so njene zasluge, ki jih je storila s svojim požrtvovalnim delom na slovenski univerzi za angleški in za slovenski narod. Njeno kulturno delo je še toliko bolj pomembno, če pomislimo, da je morala premagati obilo težkoč, ko je prišla v Ljubljano, kajti bilo je treba začeti prav od kraja in šele ustvarili pogoje za nadaljnje delovanje. Gospa je to nalogo odlično rešila in za to ji gre vse priznanje. Po teh besedah ji je pripel na prsi častni križec omenjenega reda in izročil diplomo.
Gospa Copelandova so je vidno ganjena zahvalila g. konzulu za visoko odlikovanje in poudarila, da je s svojim delovanjem vršiia le svojo dolžnost. To misli v prav isti meri nadaljevati še naprej.
Vsi navzoSni so gospe nato čestitali in ji izročili lepe šopke cvetja. Nato pa se je med povabljenimi razvil živahen pogovor in vsa slavnost je potekla v najlepšem in prisrčnem razpoloženju.
Prav v ponedeljek je minilo 17 let, odkar je miss Copelandova prišla v Slovenijo in začela s svojim požrtvovalnim delom. V kratkem pa namerava odpotovati v svojo domovino, kjer bo v nekaterih mestih, tnko v Londonu, Edinburghu in Waleeu imela več propagandnih predavanj za našo državo. Ta predavanja bodo za nas velikega pomena, ker bo z njimi seznanila angleško javnost z nami. Hvaležni smo marljivi gospe za njeno požrtvovalno delo in ji izrekamo k njenemu visokemu odlikovanju naše najprisrčnejše čestitke.
22 milijonov igralnih kart bo zmletih v prah
Na taksah izgubljeno nad f,ooo.ooo din, karte pa so vredne tudi toliko
Na hodniku Tyrševe cesle pred Ljubljansko kreditno banko so se danes začele zbirati večje in manjše skupine radovednežev, ko so zapazili, da dva krepka postreščka na nosilki prenašata čuden zaboj iu mečeta vsebino — zavitke igralnih kart — v velik tovorni avto, last vevških papirnic. Postreščka sta metala igralne karto v prisotnosti organa finančne kontrole in je prišel tja tudi policijski stražnik, da je odganjal radovedneže in delal red. Takoj ob 8 so prispeli finančni organi v banko in so pričeli s svojim uradnim opravilom. Tam v podzemlju pri velikih jeklenih tre-sorih v posebni kleti se je zbrala posebna uradna komisija in je začela pod najstrožjo kontrolo sortirati igralne karte in jih nositi v spremstvu organa finančne kontrole ven v tovorni avto. Postreščka sta bila močno zaposlena. Pridno sta na-sila zanimivo blago, ki je postalo brez vrednosti. Med radovedneži so so slišali najrazličnejši in najoriginalnejši komentarji in hudomušneži so zbijali šale na račun teh kart. Šla je kmalu po mestu čudna govorica:
»V Ljubljanski kreditni banki so zaplenili cel tovorni avlo vtihotapljenih kart.«
Stvar je bila drugačna I Poznavalec igralnih kart je takoj spoznal, da te karte niso bile zaplenjene, ker so zavitki bili uradno opremljeni s predpisanimi žigi finančne kontrole. Komisija je poslovala ves dan brez večjega odmora. Poslovala bo. kakor nam zatrjujejo poučeni činitelji, tja do polnoči. Ozadje tej nenavadni uradni manipulaciji je naslednje:
2e pred vojno je bila v Ljubljani ustanovljena kmalu po znamenitem letu 1908 >Prva slovenska tovarna igralnih kart« kot konkurenčno podjetje dunajski, daleč po Evropi sloveči tovarni kart >Piatnik in Soline«. Ta dunajska tovarna je zgradila v Ra lečah pri Zidanem mostu posebno drugo tovarno za izdelovanje specialnega papirja za igralne karte. Po prevratu je omenjena slovenska tovarna spremenila svoj naslov ter je obratovala naprej kot »Prva jugoslovanska tovarna igralnih kart«. Svoj obrat je imela ob Simon Gregorčičevi ulici, kjer je sedaj Čemažarjeva biografija. Tiskala je igralne karte najrazličnejših vrst, tako »Primorka« (po tržaško ibriškolac), slovensko lipo za marjafi. tarok-karte in še druge vrste. Tovarna je prišla v konkurz. Velikanska
množina igralnih kart je spadala nato v konkurz-no maso. Ljubljanska kreditna banka, ki je bila finančno angažirana pri tej tovarni, jo ogromno množino kart prevzela in jih je shranila v podzemeljski kleti pod najstrožjim nadzorstvom finančnih organov. Klet so nato uradno zapečatili.
V tej kleti shranjene karte so šle slabo v promet. Nekaterih sploh niso mogli prodati. Po nekaterih je pa bilo večje povpraševanje. Ljubljanska kreditna banka se je sedaj odločila — kajti karte so ležale v kleli nad 10 let — da v6o to zalogo uniči tako, da se zmelje v papirno maso. Pri finančni direkciji je zaprosila za zadevno dovoljenje. Direkcija je odredila, da se karte uničijo v navzočnosti finančnih kontrolnih organov. In danes so začeli karte uničevati!
Kontrola nad kartami, ki stanejo po kakih 100 din, je zelo stroga. Za vsak zavitek igralnih kart je treba plačati 150 din državne takse. Z uničenjem kart je šlo torej po vodi nad 1,100.000 din za izgubljeno takso. Vrednost kart pa je drugače predstavljala tudi nad 1,100.000 din.
Že dopoldne so naložili poln tovorni avto Igralnih kart in jih odpeljali v Vevče, kjer so jih prav tako pod najstrožjo kontrolo zmleli v papirno maso. Procedura mletja je bila zelo dolgotrajna. Okoli 13.30 so odpeljali v papirnico drugi tovorni avto kart. Vsa procedura pa je še komplicirana, ker je neki bančni uradnik pokupil boljše igralne karte, ki gredo dobro v promet in je po njih veliko povpraševanje. Te kupljene karte od-birajo.
Kakšna je procedura pri mletju? Vevške papirnice imajo poseben mlin, ki mu kratko pravijo »kolodrob«. Sestoji iz dveh okroglih kamnov, ki imata v premeru 1.80 ni. Ta stroj je podoben mlinskim kamnom. V »kolodrob« mečejo posamezne karte, vzete iz zavitkov. Nato jih mlin zmelje v Čist papirnat prah in snov nato predelajo v nov papir. Procedura je prav dolga in jo morajo opraviti v neprestani navzočnosti finančnih organov. Ves poslopek je drugače izredno dolgočasen in duhamoren. Mlinarji seveda med delom pristavljajo najrazličnejše opazke. Marsikdo bi si želel nekaj komadov teli kart, da bi jih razpečal med kvartopirre in |>o gostilniških lokalih. Špekulacija pa ni mogoča, ker organi gledajo vsakomur na prste ia ga opazujejo pri vsaki njegovi kretnji.

»Gaj zaslužnih« pri Sv. Krištofu v Ljubljani
Ljubljana, 29, septembra.
Ko se je opustilo staro pokopališče pri Sv, Krištofu, je nastalo vprašanje, kaj storiti z grobovi in pozemeljakimi ostanki zaslužnih mol, tako pisateljev in raznih drugih kulturnih delavcev, ki počivajo pri Sv. Krištofu. S tem problemom se je ponovno bavil tudi mestni svet. Končno pa je podal sijajno idejo član mestnega sveta g. polkovnik Viktor Andrcjka, ki je predlagal ureditev vojaških grobov pri, Sv. Križu in prenos naših zaslužnih mož in žena s pokopališča pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv, Križu.
Arkade .v Gaju zaslužnih
Prvotno se je mislilo, naj se preneso poze-meljski ostanki zaslužnih k Sv. Krištofu, pozneje pa se je vsa stvar v dogovoru s škofom g. dr. Rož-manom, ki je postal lastnik pokopališča pri Sv. Krištofu, preuredila tako, da ostanejo pozemeljski ostanki pri Sv. Krištofu in se y ta namen odloči
I Na rektoratu ljubljanske univerze naj se
takoj zglase v zadevi štipendij: Bogomil Fatur, Danilo Požar, Bogomir Stopar, Vida Sturm in Josip Vitek.
1 Nagel prevrat vremena. Na dan sv. Mihaela, včeraj, je nastopil vremenski prevrat. Nas mladi vremenski napovedovalec je to že 28. t. m. uganil, ko je zapisal: »Spremenljiva oblačnost, včasih dež. Toplota bo padla.« Tudi barometer v novi vremenski hišici Zvezde je kazal včeraj na spremenljivo vreme, ker sta bili rdeča in modra tekočina v ceveh skoraj na enaki višini. Ob zori je bilo včeraj nebo prepreženo z zvezdami. Nikjer ni bilo za Barjane tako važne jutranje megle, ki prav nam garantira nekako lepo vreme. Stari, izkušeni Barjani namreč pravijo, da je lepo, kadar megla nizko na polju leži, 6labo ln spremenljivo, če se megle dvignejo zjutraj visoko nad Barjem. Jutro je bilo oblačno. Sonce je skušalo to oblake pre ireti. Dopoldne je bilo še nekam čedno vreme. Opoldne se je naglo oblačilo. Barometer je padal. Začelo je ponižno rositi proti 14. Imeli smo od 10. t. m. prav lepe jesenske dneve. Le dva dneva sta bila. ko je padlo nekaj, niti ne 0.5 mm dežka. Za danes, 80. t. m., napoveduje vremenar, da se bo zjasnilo in občutno sbladilo.
— Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krči, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Joseiova«
grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
Ogl. reg. S. br. 30474/35._
1 Vsi načrti prijateljev narave prekrižani. —
Med debatami o svetovnih in evropskih težavah ' so skušali mnogi prijatelji narave za prihodnjo Mihaelovo nedeljo pobegniti iz mestnega zidovja, pustili vnemar debate o vseh tegobah in se preseliti v jesensko naravo. Sprememba vremena je mnogim že zasnovane načrte prekrižala. Napovedujejo prav deževno nedeljo. Prvi oktober, ki je drugače pri nas mesec z najvišjo mesečno povprečno padavino, bo najbrž uvedel deževno dobo.
1 Razširjenje Karlovskc cesto. — Od mestne ubožne hiše naprej proti Rihtarju bodo Karlov-ško cesto razširili za 1.50 m. Podrli so že varnostno obzidje nad gredami pri hiši in tudi nadaljnje obzidje ter so zemljo začeli odvažati. Napravili bodo novo podporno zidovje in kamnoseki žo obdelujejo stare kvadre. O stari mestni hiši, ki so jo nekateri nazivali »Wasserkaserne<, kroži govorica, da je tam v podstrešni sobi stanoval znameniti kipar Rohba. V tej hiši na dvorišču je bil vodnjak, kamor so hodili vsi stanovalci v okolici po vodo, dokler ni bil zgrajen vodovod.
Otroški zdravnik špecijalist
dr. Luka Bezič
zopet redno ordinira
Turnograjska 4 — Telefon 88 39
1 S strehe jc padel. V Kamniški ulici grade neko novo stavbo, ki je že skoraj dodelana in so krovci ravno opravljali zadnja dela. Krovski mojster Mihael Plestenjak iz Dravelj 40, ki je rojen leta 1800, je nadzoroval delo, pri tem pa Je nerodno stopil in padel s strehe. Pri padcu se je močno poškodoval. Zlomil si je levo nogo, iz ušes pa mu jo tekla kri. Dobil je tudi hude notranje I>oškodbe. Reševalni avto ga je ob 0.30 prepeljal v ljubljansko bolnišnico.
1 Nogo si je nalomila. Upokojenka tobačne tovarne Marija Krapež, ki Je že precej priletna in stanuje na Grajski planoti 1. si je včeraj zjutraj nalomila nogo in so jo morali prepeljati v bolnišnico.
1 Nesreča pri delu. Danes ob pol 8 zjutraj se je na stavbi pri Sv. Križu zgodila nesreča. Z odra, visokega nad 2 metra, je strmoglavil delavec Jože Andrcjka, doma iz Dom/nI Pn-rlel je tnko nesrečno, da si jo prebil lobanjo; tla so namreč cementna in nastlana z gradbeno
po/seben prostor, ločen od bodočega Baragovega semenišča. Po nasvetu univ. profesorja Jožeta Plečnika je bil odbran prostor ob arkadah ob Robbovi ulici. Ta del opuščenega pokopališča je dolg 180 m, na širšem kraju širok 40 m, na ožjem kraju pa samo 6 m, tako da meri ves prostor okrog 4000 kv. metrov. Ves ta prostor je škof dr. Rožman daroval za »Gaj zaslužnih«, mestna občina ljubljanska pa je prevzela uresničenje in dovolila za ureditev gaja zaslužnih potrebne vsote.
Z delom se je začelo takoj lansko pomlad. Razpadajoče arkade so bile popolnoma prenovljene in vse zemljišče je bila po načrtih arh. Spin-čiča in ravnatelja mestnih nasadov Lapa preurejeno v nasad, ki naj obdrži vse zgodovinske značilnosti. Prav tako je bila zasajena tudi živa meja. Dela so se nadaljevala prihodnjo spomlad ln tedaj so prenesli 2e vse spomenike in so jih tudi vzidali v arkade, kar je bila Se popolnoma dobrih. Pod nadzorstvom načelnika dr. Moleta sedaj delavci ekshumirajo pozemeljeke ostanke in jih pokopujejo ob spomenikih, ki so že postavljeni. Nazadnje pa bodo preneseni še oni, ki bodo pokopani v grobnicah v arkadah. Vseh spomenikov in pozemeljskih ostankov bo okrog 100.
Namen preureditve ni bil samo prenos zemeljskih ostankov zaslužnih maž in žena, temveč je projektant hotel dati vsej okolici tudi ono zgodovinsko okolje prejšnjega pokopališča. Zata so bili preneseni tudi nekateri značilni spomeniki, ki so jih pustili lastniki na prejšnjem mestu. Pri tem se je odbor predvsem oziral na spomenike, ki imajo umetnostno vrednost. V splošnem pa naj bo to novo pokopališče neke vrste park, a ne vsakdanje pokopališče.
Pri vsestranskem varčevanju in uporabljanju tudi starega gradiva, saj 60 razna kamnoseška dela, kakor stopnice v parku in vrata pri vhodu, izklesali izključno iz starih in zavrženih spomenikov, bodo znašali stroški za ureditev tega Gaja zaslužnih mož samo akrog 300.000 din.
»Gaj zaslužnih« bo priključen evangeljskemu pokopališču, tako da bo po sredi vodila lepo urejena Robbova ulica kakor po velikem parku. Robava ulica bo združevala Vilharjevo cesto s široko Plečnikovo cesto, tako da bo med obema velik park. Ob vzhodni strani evangeljskega pokopališča bo tekla z Vilharjeve v Plečnikovo cesto nova 20 m široka cesta, ki bo namenjena prometu. Z vso ureditvijo postane Robbova ulica z gajem umrlih in z evangeljskih pokopališčem slikovito, resnobno sprehajališče, ki ba delalo čast Ljubljani. »Gaj zaslužnih« bo ob Vseh svetih že lahko zbirališče vseh, ki hočejo počastiti za naše mesto in za vse Slovence zaslužne može in žene.
opeko. Bila pa Te sreča v nesreči, da Je vendarle ostal živ. Bil je dolgo nezavesten in odteklo mu je precej krvi. Prvo pomoč mu je nudil Okrožni zdravnik dr. Minar.
1 Vincencijeva konlerenca sv. Cirila in Metoda za Bežigradom v Ljubljani prosi, da bi ji kakšen plemeniti dobrotnik daroval ali pa za nizko ceno prodal že rabljen pisalni stroj. Brez pisalnega stroja ne zmore več vedno množečega se dela, a iz lastnih sredstev si ga ne more kupiti.
Branclni - orade ln vse drutfe vrste
morskih rib pri Ifmeiu na fiosposvelshl cesii
1 Spodbudno praznovanje trgovskega jubileja.
Jutri 1. oktobra praznuje znana ljubljanska specialna trgovina kave, čaja in špecerije Motoh Bogomir na Vodnikovem in Krekovem trgu desetletnico svoje ustanovitve. Ko drugi jubilanti navadno darila pričakujejo in sprejemajo, je pa dobrosrčni g. Bogomir Moloh mestnemu socialnemu uradu poslal 10 nakaznic z željo, naj jih mestni socialni urad po svoji uvidevnosti razdeli desetim revnim družinam, ki za te nakaznice dobe pri n]ein skupno za 1000 din živil, kakor si jih iz-bero. Mestno poglavarstvo se za velikodušno podporo mestnim revežem najiskreneje zahvaljuje ter k svojim željam za zdrav napredek ugledne tvrdke pridružuje tudi upanje, naj tako praznovanje desetletnice spodbode tudi druge jubilante k posnemanju.	. .
1 Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani otvori v nedeljo 2. oktobra svojo dramsko sezono 1938-39, in sicer uprizori popoldne ob pol petih Schonthanovo burko v 4 dejanjih »Ugrabljene Sabinke« v prenovljeni režiji, zvečer ob 8 pa »Janino pesem«, dramo v 6 slikali iz angleških aristokratskih krogov po romanu »Rožni venece od Ba.rclayeve, ki je prod kratkim izhajal v »Slovencu« in vzbudil splošno zanimanje. Obe predstavi režim g. M. Skrbišek, režiser Nar. gledališče. Predprodaja vstopnic od 3 do 10 din v pisarni »Pax e t bornim« v frančiškanski pasaži. Člaini z legitimacijam« imajo na vse cene popust.
1 Kitarist Stanko Prek priredi v ponedeljek, dne 3. oktobra t. 1. ob 20 v mali filliar-momičini dvorani pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske kitarski solistični večer, na katerem bo izvajal dela najrazličnejših skladateljev. Gospod Prek je priznan veščak na tem inštrumentu, ki ga poučuje tudi na šoli Glasbeno Matice. O zgodovinskem razvoju in pomenu inštrumenta — kitare bo govoril pred začetkom sporeda g. Josip škafar. Vse, ki se zanimajo za kitaro, vabimo ta večer v malo filhamio nično dvorano. Vstopnice od 20 din navzdol v knjigarni Glasbene Matice.
I Gostilna »činkole« toči prvovrstno dolenjsko Portugalko.
Gledališče
Drnmn. Začetek Ob 20: Petek, 30. sept.: Zaprto. Sobota, 1. okt.: »Izsiljena ženatev«. »Ljubezen - zdravnik«. Premiera, Premaer«ki abonma. Nedelja, 2 okt.: »Žene na Niskavuorju«. Izven. Ponedeljek, 3. okt.: Zaprto. — Opera. Začetek ob 20. Sobota, 1. okt.: »Boris Goflu-nov«. Red A. Nedelja, 2. okt.: »Prodana nevesta«. Izven. Znižane cone. Ponedeljek, 3. okt.: Ponedeljek: Zaprto.
Poizvedovanja
Zgubila se je v sredo popoldne v Trnovem z.lata zapestnica od Gradaškc ulice 24 do Go-rupove. Prosi »e proti nagradi izročiti gosp. Vc barju v Gradaški ulici 24.
Lekarne
Nočno službo Imajo lekarne: dr. Kmet, T.vr-Seva cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Selenburgova ulica 7.
Zahtevajte povsod naš list!
Boj za pravice stavblnsklh delavcev
Videm ob Savi, 27. septembra 1938. V občinski pisurni v Vidmu ob Savi je bila dne 27. septembra poravnalna obravnava, katero Je vodil g. Vojteh Jnrc, pol. uradnik okrajnega načel-stva v Brežicah. Podjetje je zastopal g. inž. Sive, delavstvo pa štirje obratni zaupniki ter predsednik in tajnik podružnice. Centralo ZZD pa je zastopal Franc Luzar.
Na obravnavi se je uradno ugotovilo, da spada Videm po kolektivni pogodbi v tretji mezdni razred, kjer morajo prejemati zidarji po treh letih po Izučit vi din 5.50 na uro, a jim je podjetje plače-valo do 1. septembra le po din 5 — na uro. Navadnim delavcem, katerim prltlče plača po 8.25 na uro, Je podjetje plačevalo do 1. septembra le po din 3,— na uro. Zaradi tega Ima delavstvo pravico, v kolikor ni bilo plačano po kolektivni pogodbi, razliko sodno izterjati,
Razen omenjene ugotovljene kršitve kolektivne pogodbe s strani podjetjn si je zastopnik podjetja tudi napačno tolmačil čl. 8 točka 6 kolektivne po-
V Zagorju ob Savi bo v nedeljo, 2. oktobra 1.1.
velika
tombola
Med dobitki je tudi 20 koles. Tablica samo 2 din.
godbe, po katerem naj podjetje zaposluje pred vsem domače delavstvo, ter je izjavil, da hoče tudi v bodoče zaposliti svoj stalni delavski kader, med katerim se nahajata tudi dva nedržavljana. Poleg tega nI podjetje pristalo na sprejemanje in odpuščanje delavcev v sporazumu z obratnimi zaupniki.
Zastopnik okrajnega načelstva iz Brežic Je odločno zahteval, da podjetje ugodi upravičenim ln zakonitim zahtevam delavstva.
Skrivnosti mariborskih splritistov
Plavolasi ženski medij, ki je imel 400.000 din v hranilnici, je izgnan
Maribor, 29. septembra.
O skrivnostnih zadevah so že nekaj časa še-peče po Mariboru: v tako imenovanih »višjih« krogih tukajšnjih Nemcev imajo spiritistični krožek, ki ima svoje sestanke ter se tam dogajajo čudne reči. Govorice so bile vsekakor pretirane, vendar pa se je za zadevo zanimala tudi mariborska policija ter Je nekoliko odgrnila zaveso. Pogled za kulise pa je pokazal vendar precej zanimivosti, ki bodo Mariborčane zanimale. O teh zadevah sfno izvedeli sledeče:
Spiritistični krožek je res deloval, oziroma najbrž še deluje, samo da so ostali spiritistl sirote: medij — lepo plavolaso damo, ki je bila v Mariboru splošno znana, jim je policija izgnala čez mejo. V tem krožku so bile razne ugledne marihorske osebnosti, trgovci, trgovke, bogati zasebniki. Sestajali so se nekaj časa v mestu, zadnje čase pa so se shajali v Radvanju, kamor so se vozili v avtomobilih. Glavna oseba teh sestankov in vsega življenja v krožku je bila plavolasa dama, ki je nastopala kot medij. Živela je v
Mariboru precej časa na račun splritističnih mecenov. Eden ji je baje dajal na mesec 3000 do 4000 din, pa tudi od drugih je dobivala znatne denarje. Sestanki v Radvanju so bili vsak teden ob torkih.
Na sestankih sta fungirala neki mariborski trgovec kot »duhovni oče«, neka trgovka pa kot »duhovna mati« plavolasega medija. Mariborska policija se ni zanimala za spiritizem, njo je zanimala plavolasa dama predvsem zaradi številnih telefonskih pogovorov, ki jih je imela skoraj vsak dan z inozemstvom. Ker ni bilo nobenih določnih dokazov, proti dami ni mogla nastopiti, pač pa jo je izgnala. Izkazalo se je, da je dama zelo premožna. Baje ima vložne knjižice, ki se glase na 400.000 din. Policija je potem izvršila nekaj preiskav še pri ljudeh, ki so bili z damo v ožjem stiku ter so bili člani omenjenega krožka. Te preiskave so prinesle na dan druge zanimivosti. Tako na primer celo kartoteko z imeni nekaterih meščanov. Ta kartoteka je baje služila za dokazovanje njihovega rasnega porekla.
m Slomškova družba sporoča svojim članom, da je običajno slavnostna zborovanje za Slomškov dan, katero bi se moralo vršiti letos 2. oktobra, preloženo na nedoločen čas.
m Odsek Zveze Maistrovih borcev v Cirkov-cih vabi člane ZMB iz Maribora in okolice, zlasti odbornike in namestnike centralnega odbora, da se polnošteviino udeležijo vinske trgatve v nedeljo, 2, oktobra ob treh popoldne v pro,štorih kolodvorske restavracije tovariša Frasa. Udeležence opozarja, naj se poslužijo nedeljske karte, ki stane do Cirkovcev in nazaj le 10 din, in da se naj odpeljejo v nedeljo dopoldne z glavnega kolodvora ob 11.38.
m Uprava okrožnega odbora vztraja pri demisiji. Kakor znano, je svoječasno uprava okrožnega odbora obrtniških združenj v Mariboru podala demisijo, ker so nastale v odboru nevzdržne razmere ter ni mogel več izhajati na podlagi pogojev, ki 60 nastali z uvedbo novega obrtnega zakona, Banska uprava pa demisije ni sprejela, temveč je naročila, da mora odbor vršiti svoje posle naprej ter sklicati skupčino, na kateri se bo sklenil razid okrožnega odbora. Zaradi tega odloka se je v sreda sestal zopet okrožni odbor ter je vnovič sklenil, da vztraja pri svoji demisiji ter ne bo vršil v bodoče nobenega upravnega čina,
m Najdena in ukradena kolesa. V veži hiše št. 3 na Kralja Petra trgu je stalo že dva dni moško kolo znamke »Rekard« brez gospodarja. Hišnik je potem obvestil policijo, ki je kolo sj>ravila. Najbrž ga je spravil v dotični veži tat, ki 6i ni upal nadaljevati vožnje na ukradenem kolesu, — Tkalcu Dragotinu Lubeju je bilo ukradena moško kolo znamke »Prefekt« iz veže na Aleksandrovi cesti 11.
m Mlad begunec. 14 letni Likon Franc pobegnil od svoje tete Kristine Kožar v Delavski ulici. Fant se poteka po Mariboru ter se noče vrniti damov. Sedaj ga išče policija.
m Tudi to fe izzivanje, Nek trgovec na Koroški cesti kaT noče vedeti, da ima svojo trgovino v slovenskem mestu, pa zato vkljub predpisom v svoji trgovini nače govoriti slovensko. Tako se je neki slovensko govoreči stranki zgodilo, da )i je odgovoril v nemščini, kar je prenehal šele na vprašanje, zakaj neki ne govori slovenska, če ga ta slovensko ogovarja. Če se bo to še enkrat zgodilo, bomo njegova ime objavili, stranka pa bo obvestila oblasti, ki bodo prizadetega že znale primerno podučiti.
m Voziček je vrnil, z denarjem pa pobegnil. Trgovka Helena Lukež je poslala nekega brezposelnega delavca, ki je večkrat opravljal pri njej razna dela, z vozičkom v Melje po neko blago ter mu je dala 200 din, da to blago plača. Delavec pa je paslal po nekem svojem tovarišu voziček nazaj, z denarjem pa je izginil,
m »Strokovnjaki« odšli. Okrog 40 v Mariboru v tekstilnih tovarnah zaposlenih češkoslovaških državljanov, ki so po narodnosti sudetski Nemci, je odpotovalo iz naše države v Nemčijo. Govori se, da so se prijavili med sudetske do-bravoljce, ki jih organizira Henlein. Vsi so tako imenovani »neobhodno potrebni strokovnjaki«. Sedaj vidimo, da obrat v vseh tovarnah teče lepo brez vsakih ovir naprej, dasi je iz vsake tovarne nekaj »strokovnjakov« izginilo.
m Tovarnam primanjkuje surovin. Mariborske tekstilne tovarne naročajo svoje surovine — bombaž in volna — preko Hamburga ter jih dobivajo z železnico iz Nemčije. Ker pa so v Nemčiji vel tovorni transporti ustavljeni, je začelo mariborskim tovarnam primanjkovati suravin ter so bile nekatere žc prisiljene, da omeje obrat. Tako dela tovarna Dactor in drug samo 3 dni na teden. Te ovire bodo trajale toliko časa, dokler se dobava surovin ne preusmeri na druge luke.
m Smrtna kosa. V Sodni ulici 23 je umrla za-sebnica Marija Vnuk, stara 57 let. — V Slovenski 40 je ugrabila smrt 67 letno zasebnico Rozo Puš-nik. Naj počivajo v mirul
m Konjske dirke, za katere so sc priiavili naši najboljši dirkači in konjerejcl iz Maribora, Ptuja, Ljutomera, Mestinja, Ljubljane in z»2reba, se bodo vršile v nedeljo popoldne točno ob dveh popoldne. Dosedaj je prijavljenih 33 konj, od katerih bo štartalo najmanj 27. Z Glavnega trga bo na dirkališče na Teznem vozil od 13 naprej mestni avtobus. Prijatelji konjskega športa bodo gatovo v velikem Številu obiskali to prireditev.
m Nova smuška karta Pohorja in Kozjaka. Znani mariborski kartograf g. Milan Werk je iz-
delal novo smuška karto Pohorja in Kozjaka, na kateri so označeni vsi tereni, gozdovi, goličave, planinske postojanke, ceste, železnice in višine. Karta je v vseh ozirih vzorna ter ba objavljena v letošnjem zimskem prospektu, katerega bo izdala mariborska Tujsko-prometna zveza.
m Speharji spet na Mariborskem trgu. Mariborske gospodinje bado radostno pozdravile vest, da se prikažejo danes na mariborskem trgu spet špeharji. Z mariborskega trga jih je pregnala pred dobrim mesecem slinavka, ki se je pojavila v klavnici, zaradi česar so oblasti takoj prepovedale dovoz špeharjev na trg.
m Tatovi grozdja prijeti. V Mariboru so se ▼ zadnjem času pojavili prodajalci grozdja, ki kroš-njarijo s sladkim sadjem od hiše do hiše, Ker pa so se pričeli vinogradniki iz okolice silno pritoževati, da zaradi številnih tatvin po vinagradih trpijo ogromno škodo, je posvetila mariborska policija tem uzmovičem vso svojo pozornost. Stalno je bdela nad krošnjarji, ki so prodajali grozdje, ter je v četrtek tri takšne prodajalce tudi aretirala. Izkazalo se je, da ti ljudje že več tednov kradejo grozdje po vinogradih in ga v ogromnih količinah nosijo v Maribor. Aretirani so 35 letni Edmund Lorger in 36 letna Frančiška Dernovšek, ki 6ta imela »svoje vinograde« za Kalvarijo in v Rošpohu, Se nevarnejši pa je 18 letni Janez Maček, ki je nosil grozdje iz šentpetemskih vinogradov ter je povzročil tamkajšnjim vinogradnikom doslej že ogromno škoda. Maček je na policiji tudi povedal, da je včeraj vlomil v klet nekega gostilničarja na Glavnem trgu, pri kateri priliki je odnesel 40 jajc in dve steklenici ruma. Gostilničar ga je zasačil v kleti, pa se je Maček tako spretno skril za sod, da se mu je posrečila potem pobegniti.
Gledališče
Sobota, 1, oktobra, ob 20: Kar hočete. Pri-miera. Otvoritvena predstava. Bloki. — Nedelja, 2 oktobra, 20: Dva ducata rdečih rož. Znižane cene. Bloki, — Ponedeljek, 3. oktobra: zaprto. — Torek, 4. oktobra, ob 20: Hudičev učenec. Premiera. Bloki,
Premiera »Hudičevega učenca«. V nasprotju s Šekspirjevo klasično kamedijo »Kar hočete«, s katero se to soboto otvori letošnja sezona, je »Hudičev učenec« gledališki komad sodobnega svetovna 6lovečega satirika Bernarda Shavva, v prevodu M. Skrbinška, Premiera v režiji VI. Skr-binška, ki nastopi tudi v naslovni vlogi, se vrši v torek, 4, oktobra,
Abonenti za Narodno gledališče se še sprejemajo za nekaj sedežev v parterju, v ložah in na galeriji, Prijave sprejema dnevna blagajna.
Vlom v Rečici pri Polzeli
Rečica, 29, septembra. Ni še dolgo od tega, kar smo poročali a vlomu v župnišče v Rečici pri Polzeli in v delavski konsum v Nazarjih, kjer so doslej neznani vlomilci prišli skozi okno ter vlomili v železno blagajno in jo popolnoma izpraznili. Orožniki so se trudili, da bi vlovili tolpo, kar pa se jim doslej še ni posrečilo.
Včeraj popoldne okrog 2 je zopet ncznanec vlomil v Koščeva hišo v Rečici pri Polzeli. Ko so popoldne vsi domačini odšli na polje, 6e je neznanec priklatil v hišo ter zlomil vrata pri kleti. V hiši je prebrskal vse in ni našel ničesar. V sobi se je lotil kovčega, v katerega je vlomil in odnesel 6000 din gotovine, ki je last Koščevega mlinarja Rebnarja Alojzija, ki si je leta in leta trgal od ust prihranke. Tatvino so opazili takoj, ko so prišli domov. Poklicali so takoj orožnike, ki so pričeli preiskovati. Vse kaže, da je v Savinjski dolini organizirana tolpa tatov in vlomilcev, in tTdno upamo, da jo bado orožniki v najkrajšem času razkrinkali.
Kača z dvema glavama
Maribor, 29. septembra. Posestniški sin Ludvik Volmnjer na Rdečem bregu pri Sv. Lovrencu Je ujel na polju kačo belouško, kt Je Imela dve glavi, Ujel jo je živo ter prinesel domov. To čudo narave so hodili gledat sosedje od blizu in daleč, nesreča pa je hotela, da Je eden od njih stopil kači na eno glavo ter jo stri. Kljub >re7ervnit glavi pa je kača poginila. Volmajer je prinesel kačo v Maribor, kjer jo bodo razstavili.
t

Novi trgovskopolitični ukrepi
z veljavnostjo od I. oktobra 1938
Kot znano, je naša država uvedla dne 6. aprila
1936 kontrolo uvoza, na osnovi katere se ne morejo uvoziti gotove vrste blaga v našo državo, ako uvoznik ne razpolaga s predhodnim dovoljenjem Narodne banke. Ta kontrola se je začela izvajati s 25. junijem 1936 ter je prvi seznam predmetov obsegal 33 predmetov, katere v naslednjem navajamo:
Oluščen in neoluščen riž, zemeljski oreh (v luski), limone, pomaranče in mandarine, banane, surova kava, neizdelana surova pluta, kolofonija, antracit, črni premog, koks, enožična, dvožična ali večžična bombažna prediva, bombažna prediva za nadrobno prodajo, gladke bombažne tkanine, bombažni žamet, pliš in podobno, enožični surov ali beljen ali tiskan kamgarn, enožični surov, beljen ali tiskan »Streichgarn«, volnene tkanine, predivo iz umetne svile (surovo, beljeno, belo), cevi in omotači za pnevmatiko, izdelki iz plute, zamaški iz plute, železna in jeklena pločevina, železne cevi in deli za spajanje železnih cevi, motorna kladiva, motorna dvigala, kompresorji, hladilni stroji, šivalni stroji, dinamostroji, alternatorji in elektromotorji, radijski aparati in njih sestavni deli, električne žarnice (razen žarnic za žepne svetilke) in končno avtomobili in nijh rezervni deli.
Kasneje je bila uvozna kontrola razširjena še na tele predmete: amonijev nitrat, gotova zdravila in vsi dozirani kemični in apotekarski proizvodi, umetne organske barve, čiste svilene tkanine, kovan ali valjan aluminij v kosih, pločevini, ploščah ali palicah, parne sesalke, parne turbine, motorna vozila, motorne drezine itd.
Kontrola uvoza razširjena
Tako je bilo pod skupno uvozno kontrolo poleg prvih 33 še 6 novih skupin, torej 39 skupin predmetov. Sedaj pa je finančno ministrstvo na predlog odbora za uvoz pri Narodni banki razširilo uvozno kontrolo še na celo vrsto predmetov, nova lista obsega 19 novih postavk, tako da se sedaj skupna uvozna kontrola nanaša na 58 predmetov, ozir. skupin predmetov. Nova lista obsega naslednje predmete:
Predmet
carinska postavka, 7/2 7/3 27/1 28 29
183/1
230
235/2
237
paradižniki čebula
kakao, surov čaj
začimbe (dišave)" v zrnu, v lupinah, oluščene, zdrobljene ali zmlete prečiščen parafin
ekstrakti iu snovi za strojenje kož, v kolikor niso nikjer omenjeni, in umetne snovi za strojenje ostali organski kemični proizvodi in
preparati ter lekarniški proizvodi, v kolikor niso drugje omenjeni, izvzemši preparate za čiščenje parnih kotlov iz kamna
preparati za barvanje, razen umetnih organskih barv in posebej omenjenih
261 puder, pomade, rdečila In bela lepoti la
829/1 prediva iz naravne svile, na drugem mestu neomenjena, eno- ali večžična, surova
382	kožuhovina, izdelana ali neizdelana
418/1 trakovi za filme in filmi za kinematografe
526 odpadki, kosi razbitega stekla, steklena pena
646/1 parni kotli, tudi s priborom za parne stroje
672/674 bicikli, motocikli in njih priklopni vozovi, kakor tudi deli
685	stroji za računanje, pisanje in raz-
množevanje
Odlok je bil izdan iz banSnovalutnega oddelka finančnega ministrstva 27. septembra, kontrola uvoza se začne izvajati s 30. septembrom. Po tem dnevu se blago ne more iz neklirinških držav niti uvoziti niti ocariniti, če uvoznik ne razpolaga s predhodnim pooblastilom Narodne banke.
Izvoz predmetov, ki jih je plačati v prostih devizah
Ze 20. julija 1936 je odredil finančni minister, da se sme izvažati pšenica in koruza samo proti plačilu v prostih devizah. S kasnejšimi odloki je bila ta naredba razširjena še na celo vrsto drugih predmetov, med njimi na orehov les, kumna, neobdelanih govejih, konjskih, telečjih in svinjskih kož, svežih oliv, oljnatih plodov in volne. Z ozirom na velike potrebe raznih klirinških držav, ki so skušale važne naše proizvode, ki so •jim bili nujno potrebni, dobiti za plačilo v kli-ringu, je sedaj finančni minister izdal nov odlok, po katerem se poveča število predmetov, katerih izvoz iz naše države je mogoč le proti plačilu v prostih devizah. Seznam teh predmetov je naslednji: predelane telečje kože, predelane goveje kože, hrastovi šliperji, rafiniran špirit, denatu-riran špirit, boksit v kosih in v prahu, manganska ruda, svinčena ruda, cinkova ruda, piritova ruda, flotacijska piritova ruda, črni premog, surov glicerin, usnje: podplatni kruponi, vratovi, okrajki od podplatov, blank, strojene goveje in telečje kože, celuloza, feromangan, obročno železo, staro železo, plemenito in specialno jeklo, koncentrat bakrene rude, cinkov koncentrat, antiinon in aluminij.
Iz tega seznama predmetov je razvidno, da gre predvsem za izvoz raznih vrst kož in usnja, nadalje naših rud in kovin. To so predmeti, ki so doslej šli v veliki meri v klirinške države in so nam bili plačani v kliringu. Ker pa je za te predmete dobro povpraševanje, saj so to najvažnejše industrijske surovine, je prav, če nam uvozne države plačajo te predmete z zlatom, oziroma prostimi devizami, ki jih lahko tudi izpremenimo v zlato. Kajti pri dosedanjem načinu plačila so lahko te predmete klirinške države prodajale naprej za devize, mi smo pa dobili plačilo zanje v uvozu iz klirinških držav,
Zaposlenost v juliju
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je izdal statistiko o številu svojih zavarovancev za mesec julij 1938. Iz te statistike posnemamo, da se je število zavarovancev od junija na julij zmanjšalo (kar je običajen sezonski pojav) od 760.071 na 749.202. Lani se je število zavarovancev zmanjšalo od junija na julij od 713.835 na 707.429. V primeri z julijem lanskega leta pa je število zavarovancev znatno narastlo: za 41.773 (od junija 1937 na junij 1938 je znašal prirastek 44.236). Naslednja tabela nam kaže razvoj števila zavarovancev (v tisočih) in zavarovane mezde (v dinarjih) v prvih 7 mesecih zadnjih dveh let:	, ,
Število zavarovancev
mezde
1937	1938	1937	1938
597	622	21.73	23.10
607	652	21.57	22.94
641	684	21.68	23.08
662	705	22.08	23.15
693	742	22.44	23.26
714	760	22.73	23.56
707,	749	23.02	23.82
januar februar . marec april maj junij julij
Primerjava zaposlenosti po strokah kaže, da je od lanskega julija do letošnjega julija najbolj narasla zaposlenost v tobačni industriji, nadalje pri gradnji železnic in cest ter trgovini in gradbi prevoznih sredstev. Zmanjšanje zaposlenosti pa izkazuje oblačilna industrija, hišna služinčad, tekstilna industrija, gostinstvo, higiena, papirna industrija in usnjarska industrija.
Največji dvig zaposlenosti izkazujejo uradi v Nlšu, Belgradu in Dubrovniku, dočim izkazujejo padec Sušak, Petrovgrad in Zagreb.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je zopet narasla, kot kaže gornja tabela. Skupna zavarovana mezda je znašala 446.11 milij. din, junija 1938 447.73 milij. din, julija 1937 407.04 milij. din.
Inozemske vesti
Blago za Češkoslovaško zastaja na poti. Nem-Ski listi poročajo, da je poljska železniška uprava odklonila vse pošiljatve, ki so bile namenjene za Češkoslovaško. To je posebno občutno prizadelo Češkoslovaško, ker se je že itak izogibala nemških pristanišč za vsak primer in je dirigirala svoje uvozno blago na Gdansk in Gdinjo, računajoč, da bo tako dosegla varnost prevozov. Ono blago, ki je bilo n. pr. v Gdinji že iztovorjeno za Poljsko, se ni moglo naložiti v vagone in je ostalo v skladiščih. Poleg tega Poljaki tudi niso dovolili, da bi ladje v njih pristaniščih razložile blago. Tako se sedaj ladje s tovorom za Češkoslovaško obračajo v skandinavske luke, kjer bi i azložile tovore za Češkoslovaško v tamošnja pristaniška skladišča. Končno pišejo nemški listi, da se nahajajo v Gdansku in Gdinji velike količine starega železa, železnih rud in bombaža, ki čakajo na razjasnitev političnega položaja.
»Neties Wiener Journal« v arijskih rokah. Z Dunaja poročajo, da je bila v tamošnji trgovinski register vpisana družba z om. zavezo »Neues Wiener Journal«, katere poslovodja je dr. Rihard Turba. Nova družba je prevzela ta znani dunajski dnevnik, ki je bil doslej v judovskih rokah.
llvo« vina. Po podatkih mednarodnega urada za vino je lani znašal uvoz vina v tele države: Francija 12,600.000 hI, Anglija 814.000 hI, Nemčija 937.000 hI, Avstrija 59.000 lil, Norveška 52.000 hI, Holandija 112.000 hI. Poljska 24.000 hI, švedska 52.000 hI, švica 920.000 lil in Češkoslovaška 85.000 hektolitrov,
Transiranska železnica
Gospodarski napredek azijskih držav na vseh poljih postaja zadnja leta vedno bolj očiten. Tako vidimo, kako se nam bližnja Turčija vedno bolj industrializira in krepi svoje gospodarstvo. Podobno dela Turčiji sosedna Perzija (Iran), ki je ravno te dni dokončala veliko delo: dogradila je železniško progo skozi vso državo: od Kaspiškega morja do Perzijskega zaliva. Ta železniška proga je življenjska žila za ves Iran, katerega veže na dve najvažnejši morji, od katerega mu južno morje omogoča dohod na vsa tržišča ob Indijskem oceanu.
Železnica pa je tudi veliko tehnično delo. Njena dolžina je 1395 km in gre največ do višine 2212 m. Na njej je 225 tunelov, 4300 mostov in viaduktov. Železnico so gradili nad 10 let, z gradbo so namreč začeli leta 1927. V zadnjih petih letih je delalo na progi 50.000 delavcev, od tega 95% Irancev. Le tehnično in preddelavsko osebje je bilo inozemsko. Pri tej gradbi je našlo zaslužka tudi mnogo naših rojakov, posebno iz južnih krajev države. Skupno je proga veljala 35 milijonov funtov šterlingov ali v našem denarju 8100 milijonov dinarjev.
Pripominjamo pa, da to ni prva perzijska železnica. Ze pred vojno je imela Perzija (Iran) krajšo železniško progo od ruske meje v notranjost države (52 km). Pričakovati je, da bo tudi ta železniška proga prišla v sistem iranskih železnic z zvezo do prestolnega mesta Teheran.
Priložena karta kaže, kako gre nova velika transiranska železnica skozi Iran.
Domače vesti
Naša rudarska proizvodnja. Po podatkih ministrstva za gozdove in rudnike je znašala v prvi polovici letos produkcija glavnih rud in premoga (v oklepajih podatki za prvo polovico 1937): črni premog 218.590 (195.964) ton, rjavi premog 1,884.509 (1,618.139) ton, lignit 575.890 (475.232) ton, železna ruda 306.449 (287.001), kromova ruda 25.955 (25.421), boksit 168.152 (137.141), pirit 72.467 (61.914), bakrena ruda 365.032 (315.289), svinčenocinkova ruda 449.799 (877.254), kroniovi koncentrati 7307 (5213), svinčeni koncentrati 50.107 (42.066), cinkovi koncentrati 43.829 (34.827), surov magnezit 19.510 (18.152) ton. Nafte smo producirali v naši državi 508 ton, lani v prvi polovici 245 ton.
Izpremenihe pri FJinn. Pri F.linu, jugoslovanski družbi »a električno industrijo, d. d. v Zagrebu, ki je v interesni sferi dunajskega kapitala,
je bil Izbrisan kot član uprave dr. Fritz Schlei-
singer, vpisana pa kot Člana uprave: inž. ,Willi-bald Neumann in inž. Leon Mandich.
Prenos sedeža. Watson Business Machines Corporation, jugoslovanska d. d., je prenesla svoj sedež iz Zagreba v Belgrad. — Tehnična poslovalnica in gradbeno podjetje inž. Kabalin in Jainnick je prenesla svoj sedež iz Karlovca v Zagreb.
(iradlia ceste Topola—Kragujevac. Gradbeno ministrstvo je potrdilo licitacijo za modernizacijo ceste Topola—Kragujevac in je že dan nalog, naj se z deli takoj začne.
Dobave. Štab vodje del v Ljubljani sprejema do 3. oktobra ponudbe za dobavo nafte, kompre-sorskega olja, cilindrskega olja, petroleja, kolo-fonije itd.; do 7. oktobra pa sprejema ponudbe za dobavo telefonskega materiala ter železne pocinkane žice.
Licitacija. Pri 39. pehotnem polku v Celju bo dne 1. oktobra ustna pogodba za dobavo alkoholnega kvasa za čas od 1. oktobra 1938 do 31. marca 1939. — Pri štabu dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo dne 8. oktobra ofertna licitacija za oddajo del instalacije in montaže avtomatske telefonske centrale v vojašnici »Vojvode Mišiča« v Ljubljani.
Borza
Dne 29. septembra 1938.
Denar
Notica Praga je na borzah večinoma črtana in tudi pri nas je od včeraj dalje izpadla iz tečajnice. Tudi Curih, ki je dalj časa nominalno beležil Prago, je opustil notacije Prage že od 20. septembra dalje.
Na našem deviznem tržišču so opaža, da je promet zopet postal normalen, saj je bil znatno manjši kot včeraj. Tako je znašal danes devizni promet v Zagrebu 1,161.858 din (včeraj 8,606.950 dinarjev), v Belgradu 2,621.000 din (včeraj 6 milijonov 562.000 din).
Danes so vse devize v Curihu narasle, edino Newyork je nekoliko popustil.
Na naših borzah je v zasebnem kliringu ostal angleški funt neizpremenjen: v Ljubljani na 238 blago, v Zagrebu in Belgradu na 237.20 do 238.80.
NemSki čeki so danes na vseh borzah nara-> 811. Tako so v Ljubljani beležili 13.55—13.75, v Belgradu 13.55—13.75, v Zagrebu pa 18.6050 do 13.8050, nadalje so v Zagrebu beležili za sredo oktobra 13.60—13.80.
Grški boni so beležili v Zagrebu 80.95 do 31.65, v Belgradu 31.50 blago.
Ljubljana — tečaji s prlmonl
Amsterdam 100 h. gold. . , , 2382.65—2397.25
Berlin 100 mark...... 747.45— 752.52
Curih 100 frankov ..... 996.45-1003.52
London 1 funt...... . 209.96- 212.02
Ne\vyork 100 dolarjev .... 4383.50-4419.82 Pariz 100 frankov ..... 117.02— 118.46 Trst 100 lir....... 230.95— 234.03
Curih. Belgrad 10.—, Pariz 11.79, London 21.05, Newyork 444, Bruselj 75, Milan 23.25, Amsterdam 239, Stockholm 108.50, Oslo 105.75, Ko-penhagen 94, Varšava 83.25, Budimpešta 87.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, llel-singfors 9.31, Buenos Aires 111,
Vrednostni papirji
Zaradi preokreta svetovnega političnega položaja je tudi na naših efektnih borzah zavladalo živahnejše razpoloženje. Tečaji so se vsi popravili od včerajšnjega nizkega stanja in tudi promet je oživel. Tako beleži tudi Zagreb znatnejši promet, dočim je znašal v Belgradu 1,035.000 din.
Ljubljana. Drž. papirji: 7% invst. pos. 92—94, agrarji 59—61, voj. šk. promptna 440—450, begi. obv. 81—83, dalm. agr. 80—82, 8% Blerovo pos. 91—93, 7% Bler. pol. 85—87, 7% pos. Drž. hip. banke 95—97. — Delnice: Nar. banka 7100—7300, Trboveljska 160—180.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 93.50 do 95.50 (93.50), agrarji 58—60, voj. šk. promptna 434-438 (426, 435), begi. obv. 81—82.50 (80, 82), dalm. agr. 79—82 (79), 8% Bler. pos. 90 denar, 1% Bler. posojilo 83.19 denar, Priv. agr. banka 203 denar.
Belgrad. Drž. papirji! voj. šk. promptna
439.JO—440.50 (434, 436), begi. obv. 85 den. (85), 1°/o Bler. pos. 85 denar. — Delnice: Narodna banka (7150), Priv. agr. banka (215),
Žitni trg
Novi Sad, Fižol bački in sremskT 320—325; vso drugo neizpremenjeno. f— Tendenca mirna.
Mariborski športni pregled
Maribor, 27. septembra. Nogomet.
Po nedeljskih nepričakovanih rezultatih v prvenstvenem tekmovanju je stanje tabele mariborske skupine sledeče:
1.	Čakovec
2.	Itapid
3.	Železničar
4.	Mura
5.	Maribor. •6. • Slavi ja - •
1 0 1 1 0 0 0 2 1 2 1 3
5: 2 točk 5
13: 9 6: 1 12:11 2: 4 4:15
Najbolje stoji zaenkrat še Železničar, ki je obe odigrani tekmi odločil v svojo korist. Ča-kovčani, ki sicer letos niso pokazali lanske forme, imajo izredno srečo ter še niso izgubili tekme. Rapid je iz 4 tekem pridobil 5 točk, je pa tudi pokazal prav zadovoljivo formo. Od Mure se je pričakovalo mnogo več, posebno v nedeljo, ko je izgubila z velikim rezultatom proti Železničarjem, je močno razočarala. Neverjetno slabo je startal Maribor. Moštvo sicer za oko lepo igra, toda od same lepote brez golov se pač ne da živeti v prvenstvu. Zdi se, da malo in nepravilno trenira. Posebno taktika je močno zastarela. Sla-vija je zelo borbeno moštvo in ne igra najslabše vloge v prvenstvu.
V	nedeljo jo zopet izredno zanimiv spored. Slavija ima v gosteh čakovečki SK, istočasno pa se odigra tudi drugi lokalni derby med Železničarjem in Rapidoni. Upamo, da se bodo klubi sporazumeli ter izvedli obe tekmi na skupnem igrišču, s čiinur bo ustreženo športnemu občinstvu, gotovo pa tudi klubskim blagajnam.
Maribor mora v Mursko Soboto, kjer se bo potrudil proti Muri priboriti vsaj 1 točko. Menda ga bo spremljalo večje število pristašev.
Lahka atletika
V	nedeljo 2. oktobra dopoldne prireja SK Železničar na svojem lepem stadionu zadnjo letošnjo lahko-atletsko prireditev. Gotovo ho odziv atletov zelo velik ter je z ozirom na odlično formo pričakovati izvrstnih rezultatov in novih mariborskih rekordov.
Tenis
ISSK Maribor se bo v nedeljo 2. oktobra odzval vabilu SK Ilirije iz Ljubljane ter poslal na prijateljski tenis turnir svojo moško in damsko ekipo. Prepričani smo, da bodo odlični igralci Maribora: Albaneže, Tončič, Voglar in drugi, častno zastopali mariborske barve.
Po športnem svetu
Lista najboljših tenis igralcev na svetu v letu 1038. G. Edgard je v curiškem športu sestavil listo najboljših igralcev na svetu v letu 1938 in je dodal k vsakemu posameznemu igralcu svoj komentar. V tej listi se nahaja med moškimi naš Punčec na devetem mestu, drugih naših pa med prvimi najboljšimi desetimi, kolikor jih navaja ta lista, ni. Oglejmo si, kakšni sta ti dve listi (ena za moške in druga za ženske):
Moški: 1. J. Donald Budge (Amerika). 2. John Bronnvich (Avstralija). 3. Robert L. Riggo (Amerika). 4. Adrian K. (Juist (Avstralija). 5. H. Wil-fred Austin (Anglija). 6. Sydney B. VVood (Amerika). 7. Gene Malio (Amerika). 8. Roderich Men-zel (Češkoslovaška). 0. Franjo Puniec (Jugoslavija). 10. Henner Henkel (Nemčija).
Ženske: 1. Helen Moody-Wills (Amerika). 2. Alice Marble (Amerika). 3. Helen Jacobs (Amerika). 4. Hilde Sperling (Danska). 5. Sarah Fa-bjan-Palfrey (Amerika). 6. Jadviga Jedrzjowska (Poljska). 7. Nancy Wynne (Avstralija). 8. Simon-ne Mathien (Francija). 9. Katlierine StanimlerB (Anglija). 10. Dorathy Bundy (Amerika).
O Američanu Donaldu Budgeju se trdi, da je imel take uspehe, katerih nihče drugi pred njim ni mogel doseči. V enem samem letu je postal prvak Avstralije, Francije, Anglije in Amerike; zmagal je dalje v Davisovem pokalu in ni bil v nobenem važnejšem boju premagan. Celo Tilden ni v svojih najboljših časih dosegel tega, da bi vsa mednarodna srečanja izvojeval v svojo korist.
Tudi pri ženskah vodijo Američanke. Večkratna svetovna prvakinja Heleu Moody je osemkrat zmagala v. .NVimblcdonu,
Zaradi prevelike nemoči Američanov so morali celo oni evropski igralci stopiti v ozadje, ki so tako rekoč že dosegli svetovni razred. Lista evropskih igralcev pa je takale:
Moški: 1. Austin (Anglija). 2. Menzel (Češkoslovaška). 3. Punfec (Jugoslavija). 4. Henkel (Nemčija). 5. Cejnar (Češkoslovaška). 6. Petra (Francija). 7. Metaxa (Nemčija). 8. Boussus (Francija). 9. Szizeti (Madžarska). 10. Hecht (Češkoslovaška). 11. Ellmer (Švica). 12. Mitii (Jugoslavija). 13. Drob-ny (Češkoslovaška). 14. Destreman (Francija). 15. Ba\vorowski (Poljska).
Ženske: 1. Sperling (Danska), 2. JedrzJowska (Poljska), 3. Muthien (Francija), 4. Stammers (Anglija), 5. Lumb (Anglija), 6. Scriven (Anglija), 7. Hardwick (Anglija).
Ženska lista ni tako bogata, ker Je le sedem igralk, ki spadajo vanjo, medtem ko vse druge niso na taki višini, da bi jih lahko upravičeno uvrstili v listo najboljših tenis igralk v Evropi.
Egiptovski telovadci so na letošnjem potovanju po Evropi, katerega namen je bil, da se čim bolj pripravijo za olimpiado, obiskali tudi Švico. Ustavili so 6e v Luzernu in Bernu, kjer so jih švicarski telovadci lepo sprejeli in pogostili. Obenem so priredili z najboljšimi švicarskimi telovadci telovaden nastop, kjer so Egipčani pokazali nekaj prav lepih in težkih stvari. Njihove orodne vaje še niso tako izpiljene kakor one od Švicarjev, vendar so pa pokazali velik pogum in veselje za napredek.
Olimpijske vesli iz Finske. Priprave za prihodnjo olimpiado so na Finskem v polnem razmahu, zlasti v Helsinki. Finci so športni narod in zato vse dela na tem, da bodo prihodnje igre čim veličast-neje uspele. Največja vprašanja, s katerimi se sedaj bavi organizacijski odbor, so stadion, plavalni stadion in olimpijska vas. S povečavo stadiona bodo pričeli v prihodnjih dneh. Prostora bo imel za 63.000 gledalcev. V začetku prihodnjega leta bo do že začeli razpošiljati po vsem svetu prospekto glede vstopnic. V tem prospektu bo tudi navedeno število vstopnic, na katere lahko vsaka država računa. — Za olimpijsko vas so dospeli štirje načrti. Za katerega se bodo odločili, še ni znano, zgodilo se bo pa to kmalu, ker je stvar že nujna. Dalje se resno bavijo Finci, kako bi spremenili maratonski tek. Doslej so vedno tekli na eni progi, ki je peljala v veliki zanki ali pa po progi z obratom (na isti progi). Finci bi pa radi speljali maratonsko progo v obliki osmice, ki bi se morala petkrat preteči, nakar bi prišli tekači na izhodno točko v stadion. Kot prednosti take proge naštevajo lažje zasledovanje posameznih borb, spremstva ne bi bilo treba in od gledalcev se bo lahko pobirala vstopnina. — Sedaj se v Helsinki mnogo zida, v glavnem zaradi bližajoče se olimpiade. V dveh mesecih je naraslo število prebivalcev za 2000. Lico mesta se bo do olimpiade močno spremenilo. Nove hišo rastejo, stare podirajo, tri široke ceste bodo zgradili na stadion.
Angleški kralj zelo rad obiskuje Športne prireditve. Pri finalni tekmi med Preston North End in Hudderofield Tovvnom je bil zraven tudi kralj, sedaj pa pravijo, da se angleška kraljevska dvojica udeleži nogometne tekme med Norwich City in MilUvallom, ki pripadata drugi ligi. Bo to 29. oktobra, ko bo slovesno odprta nova športna palača, in kralj bo sam prišel na nogom. igrišče.
»Tour de France« brez Italijanov. Italijanska kolesarska zveza je sklenila, da se prihodnje leto ne udeleži svetovno znane dirke »Tour de France«, ki se vrši vsako leto v Franciji. Zato pa bodo Italijani za svojo dirko okrog Italije razpisali boljša darila, da bodo pritegnili čim več inozem-cev. Vzrok za nesodelovanje Italijanov pri dirki »Tour do France« je sprememba določil za omenjeno tekmovanje.
Vesti Športnih zvez, klubov In 'društev
Kongres Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije, ki je bil določen na 1. in 2. oktober t 1., je zaradi obstoječih že objavljenih predpisov preložen na nedoločen čas. Vsa v Zvezi včlanjena planinska društva bodo pravočasno prejela obvestila o prihodnjem terminu kongresa Zveze, Istočasno je preložena tudi foto-razstava, ki bo odprta istočasno s kongresom Zvezo, kadar se bo vršil.
llermežani. Drevi ob 20 bo obvezen članski sestanek Moto-Hermesa pri »šestici«. Sestanek je za vse člane strogo obvezen, ker se bo nn tem scstaiiku razpravljalo o nedeljski dirki ua Grad.
VARSOVIB
>BACUl'

OVUDO
PEKING
^NTIOCHE
^ ptLAMANCA BARCEUm
O../ UA$BIO /
P? 1	YAUNCt i Q
'EpUSALEM,
Usoda iznajditeljev
telefona in brzojava - in njih življenje
Filip Reis, izumitelj telefona pri svojem prvem poskusu.
Obtoženo znanstvo
Prirodoznanci v Ameriki so si ustanovili organizacijo, ki se širi bolj in bolj, in ki so se ji pridružili tudi znanstveniki drugih demokratskih držav. To gibanje je izšlo iz Amerike in si je spočetka nadelo nalogo, da z vsemi sredstvi brani znanost. Hramba se je doslej omejila samo na razne plamteče pozive in pa na pomožno akcijo za znanstvenike, ki so bili iz Nemčije izgnani, in ki jo je zamislil angleški lord Rutheford. V letih 1933—36 je bil v ospredju boj za svobodo znanstva.
V poslednjih letih pa si je to gibanje pritrdilo se drugo bojno znamenje na svoje zastave, kar kaže biti bolj izdatno in za kar so se združile ameriške in angleške zveze znanstvenikov. Znanstveniki so se začeli obtoževati zaradi iznajdb in odkritij, ki da niso le povzročile hude gospodarske krize, marveč so tudi pripomogle, da je dobilo sedanje vojskovanje takšno grozotno obličje. Na sebi občutijo krivdo, čeprav niso bili oni sami tisti, ki bi bili iznašli, kako je moči po njih iznajdene in najdene snovi uporabljati kot razstrelilne snovi, strupene pline in vžigalne bombe. Izmed predavanj je zlasti odjeknilo po svetu predavanje londonskega filozofa in psihologa E. E. M. Joa-da. Pravi, da človeštvo ni vredno, da bi dobilo
in užaljeni letalci
darila znanosti. Potrebna da je stroga cenzura, po kateri bi bilo v slehernem primeru moči določiti, katera iznajdba se sme človeku dati v roke. Dejal je:
»Človek je letalo zgradil, opica se je pa usedla vanj.c
Toda — angleške letalce je profesorjeva pripomba o opici v letalu na vso moč užalila. Ti letalci so zagnali velik krik po vsej deželi in so obmetali profesorja z vsemi mogočimi psovkami (najhujša se jim zdi psovka pacifist). Letalci pravijo, da je njih dolžnost, da zagovarjajo veliko važnost vojne v zraku.
*
Velikanski požar v Bariju
V Bariju, tako poročajo včeraj iz Rima, je blizu mestnih vrat, v tistem delu, ki je najbolj gosta naseljen, izbruhnil velikanski požar. Ogenj je nastal zaradi eksplozije v skladišču petrolejskega podjetja »Anic«. Ze čez nekaj časa se je požar razširil tako močno, da so se dvigali vedno novi stolpi ognjenih zubljev in dima v no.čno nebo. Doslej še ni znano, koliko ljudi je izgubilo življenje v plamenih.
Pred 100 leti, 10. sept. 1838, je veliki franc63a francoski fizik Arago predvajal vpričo Akademije znanosti v Parizu elektromagnetični pisalni brzo-jav ameriškega iznajditelja, z imenom
Samuel Finey B. Morse
in 6. septembra 1873, torej pred 75 leti je nemški iznajditelj J. Filip Reis, ki je prvi uspešno sestavil teleionski aparat, vpričo avstrij. cesarja v Frank-furtu ob M., na sestanku knezov predavl o svoji iznajdbi. Vprav brzojav in telefon sta pa dva prava pravcat šolska zgleda za to, kakšna usoda skoraj zmeraj doleti znamenite iznajditelje.
Nemškemu učitelju Reisu, ki je spoznal pravilno pot za veliki tehnični preobrat in ki je po mnogih težavah prispel v bližino smotra, ni bilo usojeno uživati sadov svoje zamisli in svojega dela. Nepoznan, nič slaven in brez uspehov je šc mlad umrl.
Aleksander Graham Bell
po rojstvu Škot, je čez 15 let kasneje razvil Rei-sovq iznajdbo in jo usposobi! za praktično uporabo. On je postal slaven m je imel uspehe; sreča mu je bila tako naklonjena, da ga je še zadnjo uro obvarovala neuspeha. Dve uri pozneje, ko je Bell dobil patent svoje iznajdbe, se je oglasil neki drugi iznajditelj,. ki je prav tako skonstruiral sli-čen, dobro delujoč telefonski aparat.
Slikar Morse se je s svojim problemom seznanil šele kot mož 40 let, in sicer slučajno, na vožnji po morju, ko je opazoval na ladji nekega profesorja, kako si je preganjal čas s poskusi z električnimi aparati. Filip Reis je podlegel jetiki, ko je bil komaj 40 let star in je zapustil nepre-
Sir Horace Wilson (v sredi), gospodarski svetovalec Anglije in Chamlierlainov spremljevalec K teh dneli
i rorl Draggu v USA so preizkušali nove ameriške 7.6 centimetrske topove za obrambo proti
letalom. To so topovi za streljanje v cilj, ki je v višini 5 tisoč metrov.
Ognjišča sveti.
skrbljeno družino. Samuel Morse je dosegel še enkrat toliko let in najvišji vrh iznajditeljske slave in je prehodil brez materialnih skrbi vso lestvico uspehov, kolikor jih je človeku moči doseči.
Filip Reis je iznašel telefon in je bedno umrl. Samuel Morse je le že obstoječim elementom dodal svojo iznajdbo, pa je umrl na svojem velikem posestvu v državi New York, in je še doživel, da so mu v Ameriki postavili dva spomenika. L. 1843 mu je kongres Združenih ameriških držav podelil 30.000 dolarjev za prvo preizkusno linijo med Baltimcurom in Washingtonom. Uspeh te napeljave je povzročil ustanovitev velike brzojavne družbe, katere ravnatelj jc postal Morse. Kasneje je postal profesor prirodoslovja na kolegiju Yale v New Heavenu. L. 1857 mu je 10 evropskih držav poklonilo 400.000 frankov, dasi je bil že jako bogat.
Filip Reis ni bil poslednji iznajditelj, ki ga svet ni priznal, in Morse in Bell nista bila poslednja, ki sta požela, kar so drugi posadili.
Angleška mornarica z orožjem zoper letala na vojaških vajah na Ivergordonu na Škotskem.
Sonce
Poslednje duhovnice davnega obreda Inkov.
Skrivnost v gozdovih Peruja.
Pred več sto leti so bili v krajih, ki so jim nekoč vladali Inki, večkrat na leto velike slavnosti v čast soncu. Imeli sa templje visoko v gorah, templje v Cuzeo, samostane na morski obali in v globokih dolinah. In povsod so malili sonce, medtem ko so druge nebesne prikazni, od bliska pa do lune častili le kot nekakšne vazale 6onca.
Pred 200 leti so bili ljudje že trdno prepričani, da je davno češčenje so,nca že izumrlo. A pred nekaj tedni so člani policijske patrulje v hribih našli v nekem samotnem kraju Peruja večje število žensk, ki 60 ondi živele v belih oblekah po starem obredu, kakršen je bil v davnih časih predpisan za »sončne device«.
Samotne ženske so spadale k najstarejšim družinam Inkov, kar jih je še dobiti v Peruju. Pa odredbi posebnega družinskega sveta, ki je bil v davnih časih brez dvoma še bolj v navadi, kot je zdaj po teh družinah, so se morala dekleta odreči svetu in vstopiti v sončne samostane visoka v gorah.
V cvetoči dobi Inkov, je bilo samo po sebi umevno, da so bivala dekleta vsaj tri leta v ta-
Hova docentka za brezboštvo
Kakor poroča sovjetsko časopisje, je dobila sovjetskoruska komunistka Čerbaševa naslov »docent brezboštva«. Nava docenfka je nedavno izdala obširno knjigo z naslovom: »Mednarodno versko časopisje in njen boj zoper brezboštvo«. Gospa Čerbaševa bo zdaj vodila referat o časopisju pri centralnem svetu »Zveze bojujočih se brezbožnikov«. Vešča je več jezikov in bo imela v različnih krajih sovjetske države brezbožniška predavanja.
častijo
kem samostanu. Inki so v teh samostanih ustanovili nekakšno žensko šolo, ki 60 se dekleta v njej učile vseh praktičnih opravil, ki so jih kasneje potrebovale v življenju. Če se je kako dekle nato odločila, da je čez tri leta ostala v samostanu, ni mogla potem nikoli več iz samostana. Dekle je postala »sončna devica«. Oblekli so jo v belo obleko in ji dali zlat obroček na lase. Kadar so se začele velike sončne slavnosti, so imela ta dekleta to važno nalogo, da 60 pomagale sončnim duhovnicam pri obredih, in so potem čez nekaj časa tudi
same postale duhovnice sonca.
♦
Na Finskem prepovedani »zakoni na vest«
Finski parlament je nedavno izdal nov paragraf, po katerem so tako zvani »zakoni na vest« uradno prepovedani. S tem so mišljene uradno nepotrjene zveze moža z ženo. Za utemeljitev novega paragrafa je navedeno, da so oblasti zvedele, da je na Finskem kakih 9000 takih »zakonov na vest«, ali po naše »koruznikov«, ne da bi mogle oblasti kaj ukreniti zoper to, saj doslej ni bilo še nobenega tozadevnega paragrafa. Zdaj so vsi tisti, ki skupno živijo »na koruzi« pozvani, da se naj takoj pravilno poročijo, ali pa bodo kaznovani z zaporom od 1 do 3 mesecev.
227.000 brezbožnikov v Moskvi
Po uradnih podatkih »Zveze bojujočih se brezbožnikov« so do 1. avgusta 1938 našteli na moskovskem področju 227.000 vpisanih brezbožnikov; med njimi je 77.000 žensk. Semkaj niso prišteti člani ateističnih celic Rdeče armade in oni iz komunističnih mladinskh zvez. Moskovsko okrožje je najbolj brezbožniško žarišče sovjetske Rusije. Vocija Zveze brezbožnikov, Jaroslavski, je odredil, da morajo člani do 1. maja 1939 nabrati toliko novih brezbožnikov, da jih bo takrat 400.000.
»Kaj bi radi od mene?« »Jaz sem vaš zastopnik.«
Koliko je dosegla »Karimata«
Nizoezmska strokovna velebarka za dviganje ladijskih razbitin, »Karimata«, je nehala iskati zlati zaklad nekdanje ladje »Lutine«. Zdaj so izšli nekateri podatki o uspehih njenega prizadevanja. — Stroški, ki jih je imela »Karimata« z iskanjem »Lutinenega zaklada«, so visoki 60.000 funtov, ki sa pa kriti z zavarovalnino. Dne 29. julija 1938 je »Karimata« dvignila zlata v vrednosti 800 funtov. Od onih 2 milijona funtov vrednega zlata in srebra, s katerimi se je »Lutine« 1. 1799 na poti v Hamburg potopila, sa po raznih poskusih v morju našli doslej 100.000 funtov. Pravijo, da se je poglavitni del zaklada po morskih tokovih razpršil po morju in ga je pesek tako zasul, da je zlati zaklad pač za zmeraj izgubljen,
>
Stavka v pohorskih kamnolomih končana
Maribor, 29. septembra.
V ponedeljek so se odločili delavci v granito-lomih v Ribnici na Pohorju, da končajo s stavko, ki je trajala že mesec dni. V pogajanjih, ki so bila med zastopniki delavcev in predstavniki obeh podjetij, še ni prišlo do končnega sporazuma, ker se podjetji branita sprejeti na delo vse delavstvo. Podjetje Res in drug iz Zagreba, ki je zaposlovalo poprej 140 delavcev, izjavlja, da nima naročil in bo delalo samo za zalogo, zaradi česar bo zaposlilo samo 100 delavcev, dočim jih je zaposlovalo poprej 140. Inž. Lenarčič, ki je imel v kamnolomu 200 delavcev, pa pravi, da bo delal 6amo s stroji ter ne bo namestil več kakor 100 delavcev. Vsekakor bi bil to znova hud udarec za delavstvo.
Ker je za prihodnje leto zaradi velikih javnih del pričakovati gotovo večjih naročil za granitne kocko (tlakovala se bo med drugim cesta Maribor —Pesnica), bodo granitolomi gotovo polno zaposleni, pa bi bila omejitev dela vsekakor nepotrebna.
Celje
c t Martin Orehove. Včeraj na vse zgodaj ob 3 je zadela kap 56-letnega krznarja Orehovca M. v Ozki ulici. Ze v sredo večer je možu postalo slabo, včeraj zjutraj pa so ga našli mrtvega. Pokojni je bil dolgoletni sanitetni vodja celjske gasilske čete, pri kateri je z vso ljubeznijo delal. Ljubil je tudi planine, na katere je prav pogosto zahajal. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto ob 4 popoldne iz Gasilskega doma na dvorišču mestnega poglavarstva, kjer so ga njegovi tovariši položili na pare. Naj v miru počival
c Kino »Union«. Danes: »Simfonija ljubezni«, c Dvodnevna vaja za zatemnitev mesta Celja bo po naročilu kr. banske uprave v torek in v sredo 4. in 5. oktobra. Zatemnitev bo trajala vso noč. Mestno poglavarstvo je skupno s predstoj-ništvom mestne policije odredilo, da mora biti ti dve noči vsa reklamna razsvetljava napisov, izložb in podobno odklopljena. Vsa privatna stanovanja, fgovska in industrijska poslopja morajo biti popolnoma zatemnjena. To se doseže z omejitvijo in zasenčenjem notranje razsvetljave, z globinskimi reflektorji, optičnimi filtri modre barve, zakritjem oken in gornjih svetlin. Pri vhodih v razsvetljene prostore direktno s.ceste se morajo napraviti dvojni svetlobni zastori. Žarometi vozil, zastrti s črno zaslonko, morajo imeti v sredini odprtino horicontalne širine 5—8 cm, višine 1 in pol. cm. Predpisi za zasenčenje žarometov vozil veljajo samo za vozila iz občine Celje. Zunanja vozila morajo voziti z lučmi za parkiranje. Za čas vaje bo vsa javna razsvetljava ukinjena, prav tako pa morajo biti odklopljene luči na dvoriščih, vrtovih itd. Dovajanje toka in svetilnega plina podjetjem in privatnikom ostane neprekinjeno. Vsi prestopki se bodo kaznovali z globo do 1000 dinarjev, oziroma z zaporom do 20 dni.
c Katoliško prosvetno društvo priredi v veliki dvorani Ljudske posojilnice v nedeljo, 2. oktobra popoldne in v ponedeljek zanimiva predavanja o požrtvovalnem delovanju za blagor trpečega človeštva. Občinstvo opozarjamo na ta predavanja, da se ga polnoštevilno udeleže!
c Ne pozabite lo danes iti v Slomškovo tiskovno zadrugo, kjer dobite v predprodaji vstopnice za koncert, ki ga priredi Celjski oktet pod vodstvom dirigenta g. Cererja v sol>oto ob 8 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Na sporedu so slovepske narodne in umetne pesmi.
c Nadaljevanje predavanja o obrambi proti plinskim napadom bo v ponedeljek, 3. okt. ob 8 zvečer v Domu v Samostanski ulici. Prvo predavanje je bilo v 6redo ob 8 zvečer. Udeležilo se ga je skoraj vse članstvo FO in tudi nekaj starešinstva. Predava g. kapitan Toš. Ker je predavanje zelo važno, ponovno opozarjamo vse članstvo, da se tudi v ponedeljek zanesljivo udeleži nadaljevanja tega zanimivega in v današnjem času tako aktualnega predavanja. Vabljeni I
c Skopljanski škof g. dr. Gnidovec v Celju, V sredo popoldne se je pripeljal v Celje skopljanski škof g. dr. Gnidovec. Na kolodvoru je sprejel g. škofa celjski župan g. Mihelčič. G. škof je bil do večera v Celju, nakar se je odpeljal Z vlakom.
c Obnovitvena dela magistratnega poslopja.
Celjeka mestna občina razpisuje slikarska in pleskarska dela sejne dvorane. Ponudbe je vložiti do 3. okt. v vložišču mestnega poglavarstva.
c Ustanovni občni zbor društva združenih in zasebnih nameščencev je bil v sredo ob lepi udeležbi nameščencev iz Celja. Zborovanja se je udeležilo 44 nameščencev. Uvodoma je govoril g. dr. Hanželic. V svojem spodbudnem govoru je poudarjal pomen naineščenske organizacije in dokazal potrebo iz sedanjega narodnega položaja. Te organizacije ne snujemo zato, da bi kaj rušili, ampak zato, da bi se delavstvo vzgajalo v slovenskem in katoliškem duhu. Zastopnik centrale, predsednik g. Smersu iz Ljubljane, je ugo-
tovil, da se je ustanovila v Celju že 14. nameščen-ska organizacija, ki šteje že 1330 nameščencev. Skromni so bili začetki, a organizacija je s svojim delom dosegla lepe uspehe, se močno razširila in dobila v raznih socialnih zavodih in drugod svoje zastopnike. Govoril je tudi o težavnem delu nameščeuske organizacije, ki se bori za pravice svojega članstva z velikimi uspehi, vkljub temu, da je delo za nameščence, ki so individualisti, težje, kakor pa pri delavskih organizacijah. Glavni namen nameščensko organizacije je, predvsem vplivati na socialno zakonodajo in dobiti v socialnih ustanovah čim več zastopnikov. Sledile so volitve novega odbora. Izvoljenih je bilo 8 odbornikov s predsednikom g. dr. Hribovškom, zdravnikom OUZD v Celju. Društvo bo imelo redne 14-dnevne sestanke.
CERKVENI VESTNIK
Roienvenska in mirovna pohožnost v mestni župni cerkvi sv. Jakoba. Pobožnost se začne v soboto popoldne in traja do nedelje zvečer. Ves ta čas se zamorejo prejeti porcijunkulski odpustki. V nedeljo se začno sv. maše ob 5 Ob 6 bo govor (g. župnik Barle) in sv. maša pred Najsvetejšim. Ob 10 govor (dr. Šorli) in slovesna sveta maša. Popoldne ob 4 (16) govor prevzvišenega g. škofa dr. Gr. Rozmana. Po govoru procesija s kipom roženvenske Matere božje po poti kakor o veliki noči; med potjo 6e bo molil sveti rožni venec. Po procesiji bodo v cerkvi pete litanije M. B., molitve 7. a 111 i r in zahvalna pesem. K popoldanski pobožnosti so povabljene vse ženske Marijine družbe kakor tudi drugi vor-niki. Kraljica miru, prosi za nas)
Na smrtni dan sv. Male Terezije na Selo!
V petek, 30. septembra, je smrtni dan svete Male Terezije. Ko je pred 41 leti v tihi samostanski celici v Lizjeju umirala, se je med njenim smrtnim bojem zbralo na drevesu nasproti široko odprtemu oknu bolniške sobe mnogo ptičkov. Bilo je ob 7.20 zvečer, ko ptice navaduo že utihnejo. Ta zbor krilatih pevcev je pa na ves glas prepeval, dokler Mala Terezija ni izdihnila. Sestre 60 dejale: »še nikoli nisino slišali na nnšem vrtu takega koncerta.« — Težko jim je bilo nasprotje: v bolniški sobi takšno trpljenje, — tam spevi radosti. — To je bilo res nenavadno. Ali niso bili ti spevi simbol spevov ljubezni, ki jih je Terezija pela božji Ljubezni? Saj je dejala: »Jaz sem škr-janček, ki radostno peva v prelestno stvarstvo svpjo himno sreče.« — Ali niso drobne ptice ob smrti Male mučenice oznanjale pesem ljubezni, ki jo bodo po vsem vzoru Jezusove ljubljenke prepevale neštete duše po širni zemlji? Ali niso simbol tiste hvaležnosti, ki odmeva v dušah, za šopke milostnih nebeških rof, ki jih prejemamo iz Terezi-jinih svetniških rok. Terezija! Dejala si, da boš prihajala iz nebes in nam trosila rož po zemlji čez in čez. Trosila si jih res, trosila še jih boš, vsa zemlja čez in čez dehti od tvojih rož.
Polni hvaležnosti se bomo v petek spominjali Terezijinega rojstnega dneva za nebesa. S prošnjami, željami in zahvalo pohitimo v nedeljo, dne 2. oktobra ob 4 popoldne v Karmel na Selu, kjer bo že na predvečr godu sv. Male Terezije, torej v nedeljo, pridiga, blagoslov rož in pete litanije z blagoslovom.
V ponedeljek, dne 3. oktobra, na praznik svete Male Terezije, bo na Selu:
Ob 5 tiha sveta maša pred izpostavljenim Najsvetejšim., „
Ob 6 šlovesna sveta maša.
Ob 8, 9 in 10 tiha sveta maša.
Ob 4 popoldne govor, blagoslov roZ svete Male Terezije in pete litanije.
Sv. stolica je dovolila, da na praznik *v. Male Terezije, 3. oktobra, prejmejo v Karmeliianski cerkvi na Selu popolni odpustek vsi, ki obiščejo ta dan karmeličansko cerkev, molijo v papeževe namene in prejmejo sv. zakramente. Ta privilegij je karmeličanska cerkev šele letos dobila. Pridite počastit Čudodelko naših dni, ki že pripravlja zaželene rože. Izročimo ji vse svoje prošnje in skrbi, saj jih razume in bo gotovo pomagala.
Dravograd
Občni »bor fantovskega odseka bo v nedeljo 2. oktobra 1938. Pozivljeino vse člane odseka in somišljenike, da se vabilu odzovejo. — ,Vsi in točno 1
Rimske toplice
Fantovski odsek Šmarjeta pri Rimskih" uprizori v nedeljo 2. oktobra 1938 ob 3 popoldne v hotelu »Nova pošta« v Rimskih toplicah igro v štirih dejanjih z medigro »Podrti križ« v režiji požrtvovalnega predsednika fantovskega odseka. Upamo, da bo ta igra prav lepo uspela, zato na uprizoritev vljudno vabimo vse somišljenike laškega okraja. — Odbor.
Potres preluknjal vodnjak?
Dobrepolje, 28. septembra 1938 Pri posestniku Novaku Alojziju v Zdenski vasi imajo prostoren betonski vodnjak- ki drii več hektolitrov vode. V ta vodnjak se izteka voda s streh po pripravljenih žlebovih.
V petek, dne 23. septembra opoldne je bil vodnjak še skoraj poln vode. Proti večeru so hoteli' domači iz vodnjaka zajeti vodo in so s silnim začudenjem opazili, da je skoraj 4 111 globoka kap-nica, ki so jo šele pred nekaj leti napravili, popolnoma prazna. Iz doslej še nepojasnjenega vzroka se je na enem koncu na dnu vodnjaka napravila manjša luknja, skozi katero je voda docela iztekla brez sledu v podzemlje. Saj imamo pri nas dosti kraških podzemskih jam,
Ni izključeno, kakor nekateri domnevajo, da je povod tenm bil manjši potresni sunek v preteklih dneh, ki ga je spremljalo zamolklo podzemsko bobnenje. Ta potresni sunek so nekateri znatno občutili. Prizadeti posestnik je sedaj brez vode in mora hoditi k sosedu po potrebno vodo za kuho in živino. Sedaj, ko je vodnjak prazen, je gospodar to priliko porabil, da je kapnico temeljito popravil in očistil.
Kamnik
Naši mladi umetniki bodo pod vodstvom č.
s. usmiljenk zopet razvedrili naše meščane in okoličane s krasno 5 dejansko igro »Lurška pastirira«, ki bo uprizorjena v proslavo 80 letnice lurških prikazovanj. Igra bo v Kamniškem domu v nedeljo 2. oktobra ob 4 popoldne za odrasle, v ponedeljek 3. oktobra pa za šolsko mladino. — Na svidenje!
Pismo je potovalo 24 let
Delavec Jovo Banatski iz Kule pri Novem Sadu je te dni prejel iz Amerike čudno pismo. Pismo je bilo pisano dne 2(5. junija 1914, torej takrat, ko se je začela svetovna vojna. Na ameriški znamk je dobro viden žig pošte v Fil^delfiji z datumom 27. 6. 1914. Ves ovitek pisma je jioln žigov vsakovrstnih pošt celega sveta. Pismo je v teh 24 letih prepotovalo vseh pet zemeljskih celin, preden je prišlo naslovniku v roke.
To pismo jo pred 24 leti Banatskemu pisal iz Amerike njegov sorodnik, ki je v tem že zdavnaj umrl in je že davno strohnel v ameriški zemlji, medtem ko je njegovo pismo še neumorno romalo po svetu. V roke naslovniku jo prišlo z zamudo 24 let, 2 meseca in 20 dni.
Iz Julijske krajine
Pri Sv. Barbari na Hribu blizu Milj je umrl
83 letni Jožef Korošec. Bil je dolgo vrsto let cerkveni ključar te podružne cerkve, vnet za čast in službo božjo, mož poštenjak in značajen narodnjak. Njegov pogreb ob veliki udeležbi znancev in prijateljev in ob spremstvu treh duhovnikov je pričal, kako je bil pokojni od vseh ljubljen in spoštovan. Močan mešani zbor iz Plavij mu je zapet pet žalostink doma, v cerkvi in ob grobu, kjer se je v ganljivih besedah jx>slovil od njega g. dekan iz Ospa F. Malalan. Bil je nepopisen prizor, ko je jx> grobeh odmevala žalostinka, a ob vznožju hriba je valovilo morje, se je blestel Trst z okolico v žarkih zahajajočega sonca, a v daljavi so se belile bovške gore v novo zapadlem snegu. — Počivaj mirno ob našem morju!
Radio
Programi Radio Ljubljana:
Petek, >0. septembra: 1J Odmevi i z naših krajec
(plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi, poročila — 1.1.30 Opoldanski koucort Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Pisan spored, igra Radijski orkester — 18.40 Ženska ura: Zena pri kulturnem delu( gdč. Anica I.ebarjevu) — 19 Napovedi, poročila — 111.30 Nao. ura: Domača obutev v Jugoslaviji (dr. Jezdlmir Kušič) — 19.50 Zanimivosti — 20 Ploščo. Igor Stravtnskl: Capric-eio 7.11 klavir ln orkester — 31.30 Baladnl večer. Sodelujejo: g. Vekoslav Janko, član Nar. gled., prof. M. J/lpovsek (spremljava) ln Radijski orkester — 'i! Na. povodi, poročilo — 23.30 Angleške plošče.
Snliola, 1. oktobra: 12 Plošče na tekoči trak, da bo zadovoljen vsaki — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.311 Ploščo na tekočI trn k, da bo zadovoljen vsn.k! — 14 Napovedi — 18 Za delopustl igra Radijski orkester
—	18.40 Soeialno skrbstvo v Skandmtt.iji (gdč. Zlata Pirnatova) — 19 Napovedi, koročil« — 19.30 Nae. ura
—	19.50 Pregled sporedu — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kulmr) — 20.30 Prenos akademijo Združenja vo.iniii invalidov iz Novega meuta — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dobor koneo, igra Radijski orkester.
Drugi programi:
Petek. 30. septembra: Belgrad: 21 Zabavni koncert, 22 Koncert lahka glasho — Zagreb: 20 Pesmi ln duetl, 20.30 Komorna glasba, 21 Koncert zagrebških madrigalistov — Praga-Brno: 20 Koncert orkestra, 21.25 Trio za violino, violončelo in klavir — Sofija: 19.25 Verdi: «Trubadu»« — Dunaj: 20.10 Poster večerni koncert, 21 Slušna Igra 22.30 Plesna ln zabavna glasba
—	Budimpešta: 20 Odlomki Iz oper, 21.35 Ciganski or-koster — Milan: 21 Koralni koncert, 21.50 Koncert godbo na pihala — Rim: 21 Pristaniški koncert —
Sobota, 1. oktobra: Belgratl: 20 Skad:irski večer, 21.30 Zabavna glasba, 22.30 ftlagerjl — Zagreb: 20 Koncert s sodelovanjem Alkmene Pošl (sopr.-in) in Rad. orkeslr«, 21 Pronos iz Turinu: llonlzolti: Lit Favorita«
—	Proga: 20.15 Polpurl — Sofijo: 19.30 Violinski koncert, 30 Solopeljo sopran — Budimpešta: 21.45 Koncert
Konči Ahačič:
Bumček in Bunkica
1 VI. Kraljica Snežinka.
K3
Tudi v gozdu je medtem postajalo vse bolj mrzlo.
V veliki jami so si že v toplih dneh' pridne živali nabrale mnogo žita, sladkih koreninic in suhega sadja, da bi imela Bunkica, ki je medtem postala že prava gospodična, dovolj hrane za zimo. Hrček ji je največ pomagal, ker se mu je dobrodušna
sirotica hudo smilila.
t '-rt t* ilthlh
Komaj so bile kašče in shrambe polne, je nekaj belega priletelo z neba. Počasi se je lovilo po zraku in končno sedlo na zeleni mah. Bunkica je radovedno stekla tja — a že ni bilo več bele snežinke. No — padla je druga in zopet druga. Vse so bile enako bele, mehke, mokre iu mrzle.
Naenkrat pa nekaj nepopisno lepo zazvoni med njimi. Spoštljivo se odmaknejo snežinke in že prilete bele ptice s srebrnimi sanmi in s tisoč in tisoč steklenimi zvončki. V saneh sedi bajno krasna, vsa z biseri posuta medvedja kraljica Snežinka.
Ko dospe k Bunkici, ustavi sani In reče: »Bunkica, revica, ali si sama? K meni pri-sedi, lepo bo nama!«
»Kraljica Snežinka! Rada bi Sla, če ne bi tu Bumčka č&kala. Ce ti je moja družba mila, boin raje v jami te pogostila.«
Kraljici so zelo ugajale prisrčne besede debeluhaste medvedke. Stopila je iz sani, objela Bunkico, jo poljubila in rekla: »Moj poljub bo storil to, da Bunkice nikdar .več zeblo ne bo.<
Ise von StachJ	6
Poslanci iz Voghere
Kulturno zgodovinski roman iz protestantske dobe.
Poslovenil Fr. Omerza. ,Luter je gostoljuben,' odvrne Margareta, ,in raznovrstni ljudje, duhovski in neduhovski, se zbirajo v njegovi hiši. Marsikdo je prišel tudi kot menih, ki se je zopet vrnil kot svoboden mož.' ,No, to me ne mika, pripomni Benjamin.' ,Morda,' odgovori deklica, ,mika pa mene, da bi bila zraven, ko mu ne boš mogel ugovarjati in nasprotovati!'
Benjamin odvrne in prepričan sem, da je spremljal besede z nasmeškom:
,Aii se doktorju Lutru res ne more nasprotovati? Zdi se mi, da ni vaša navada, da bi dali moškim kaj veljati.'
Zdaj se je usedla k njemu in rekla zaupno: ,Če mi naj ugaja kak moški, bi se moral zaupljivega mežikanja z očmi in svobodnih kretenj skrivaj naučiti od doktorja Lutra.'
Tako sla zašla Benjamin in Margareta iz prostega razgovora o verskih vprašanjih v ozek krog ženskih srčnih želja in zdelo se je, da sta čutila oba veselje nad tem predmetom.
,Ali ste povedali tudi snubcu Luku,' pravi nnto Benjamin, ,v kateri šoli se lahko nauči umetnosti, da bo ugajal vašim očem? Mogoče bi se tudi on potrudil, da bi so usedel k Lutrovim nogam, če bi mogel s tem dobili nevesto 1'
,Ta že ne,' odvrne Margareta, ,to je potuhnjene? in katoliška šola s palico je zanj kar prav.'
Joda kako morete misliti, devica Margareta,' nadaljuje Benjamin, ,da vas bo dal oče nekato-liškeiiiu možu v zakon, in vendar ni vaša volja, da hi šli samski in deviški skozi to življenje?'
,Saj ni treba, da bi bil nekatoliški,' odvrne deklica^ ,če le ve svoje o novem času in nauku in to uporabljal Saj smo bili vendar nekoč vsi katoliški!'
Pravkar se je vrnil oče. Ko ga je Margareta zagledala, je v tem trenutku hitro zapustila klop in vrt, kot da jo goni vest pred očetom. Ta je stopil k Benjaminu in smehljaje se rekel, ko je kazal na zadnja vrata, skozi katera je izginila deklica:
,Saj sem še videl konec predpasnika v zraku! — Brat, ženske so vse topoglave in ne poslušajo vedno na besede očeta ali prihodnjega moža. Mogoče pristoji prav tebi kapa tako k obrazu, da Margareta z veseljem sprejme, kar ji praviš ti in zapoveš. Glej, kar norel bi, kadar se prestrašim za življenje in blaženost svojega otroka. Ce ee tebi posreči, da deklico poučiš, si zaslužil božje plačilo v tej hiši.'
Nagnil sem uho nekoliko v stran, da bi bolj zanesljivo slišal Benjaminov odgovor, toda k meni je šumelo iz vseh ograj samo cvrčanje mušic v travi. Ko sem obrnil pogled k našemu bratu, sem ga videl s sklonjeno glavo na klopi.
Od te ure je skušal dobiti kako priliko, da je mogel pustiti Margareto in Benjamina sama. Četudi je na zvito mežikanje očetovo odgovarjal z bledim, razrvanim obrazom, se vendar ni mogel odtrgati od ljubke družbo z deklico.«
Giorgio je zdihoval in podpiral glavo z obema rokama, in tudi priorja je vleklo, da bi se v srcu jezil na Benjaminovega angela varuha, ki je pustil hudiča, da je tako brez ovire nastavil mreže.
»Vrh tega je prišel strašni večer,« je nadaljeval Giorgio po kratkem molku, »ko so se odprla nama ostrižencema Lutrova vrata. Dan poprej mu je povedala Margareta Benjaminovo željo, da bi stopil predenj in prisluškoval besedam njegovih ust. In s tisto velikodušno, njemu lastno kretnjo naju je povabil pod Margaretinim vodstvom po zavitih stopnicah. Kmalu smo prišli v neki prostor, ki sem ga smatral za obednico zaradi dolge mize, ki ga je skornj napolnila s štirimi ogli. Tukaj je stanovala in delala pač tudi gospodinja, ker sem videl na oknu nedokončano pletivo. Petrolejka je že z lahko svetlobo razsvet-
ljevala sobo; kajti šipe so bile majhne in zunanja pojemajoča dnevna svetloba je bila preslabotna, da bi mogla razjasnjevati tudi notranje prostore. Lutrovi gostje so se že zbrali okrog mize, pri kateri so bili prazni sedeži samo še za naju in hišnega očeta. Gospa Katrca nas je prijazno pozdravila in rekla, da soprog kmalu pride; mulo se je zamudil v svoji sobici, ker ga je čez dan zelo mučila žolčna bolezen, da je potreboval nenavadnega miru.
Medtem sva lahko gledala z očmi in mislimi okrog omizja. Videla sva vrsto mož, ki Ao spadali k Lutrovemu1 Inventarju in so se zato ponašali z njegovo slavo in pomenljivostjo. Razen teh so bili tu še Filip Melanhthon, Justus Jonas, Anton Lauterbach in Giati Aurifaber. Vsi so pričakovali mojstra. Gospod, nikoli še nisem čakal v predsobi kakega niogočujaka v krogu njegovih kreatur, kdaj se prikaže on ; vendar me je prevzelo v tej preprosto meščanski sobi čudno čustvo, kot bi sedel na preprogah in brokatih, da se mora čez nekaj časa prikazati na pragu francoski kralj.«
»In ti, Giorgio?« ga prekine prior.
»No liojte se nič,« odvrne Giorgio, »razumel sem pa zato tem laže izraz spoštljivega strahu na dečkovem obrazu, s katerim je zasledoval razgovor navzočih.
Pripovedovali so si o nekem propovedniku v Eislebnu, ki je imel po vrsti štiri žene, slednjič ga je pa kaznovala svetna oblast s strogim zaporom zaradi novega, grdega prešuštva.
■ ,Bog bodi nam Nemcem milostljiv,' pravi Anton Lauterbach, ,če prezremo čas našega obiskanja. Judom' jo poslal Elija, poganom apostola Pavla, nam jo dal pa doktorja Lutra, da se mu damo kaznovati in boljšali in z velikim strahom poslušamo njegovo duhovno prognostifikacijo.3 Ne-
1 Luter (1483—1546). DrugI najvažnejši reformatorji: Melanhthon (1497—1560), Lauterbach, Jonas, Aurifaber.
8 Iz gršč prč gign<5sko = 6porazum vnaprej, prihodnost; prerokujem.
kateri pravijo, da je prerokoval Nemcem zlo samo iz otožnosti; toda ti naj pomislijo, da teče res njegov govor iz božjo besede, in se kmalu spreobrnejo, da jim ne bo trebu trpeti časne in večno škode.'
,Ah, nemška nehvaležnost,' se vmeša Lutrova gospodinja, ,teži dragega evangeljnika noč in dan v duši. Preteklo noč sem so prestrašila, če sem postavila predenj za večerjo pretežkih in preobilnih jedi. Mislila sem že j>oslati dečka k brivcu, da bi mn puščal in tako pregnal kri iz glave. Toda branil mi je in rekel preroško o vseh, ki nočejo sprejeti ljubega evangelija: »Bog bo potegnil krvavi zatič, da se boste dosita napili krvavega soka«.'
,Da, tako je,' pravi nato Aurifaber, ,ljudstvo
je zakrknjeno, njegov prerok pa napoveduje bližnji konec svetfi. Ker niso hoteli luči, jih bo udaril Bog z večjo slepoto kakor pod papeštvoin, in zgodilo se bo po Kristusovi besedi: »Poslednjo bo hujše kot prvo« — tako smo večkrat slišali Lutra, in ali ni prišlo tako? Ce se je pa eno uresničilo, zakaj naj bo drugo napačno? Ko nastopijo zadnji dnevi, se bomo spomnili vsi gromovitih besed božjega bojevnika.'
Ker je zašel |>ogovor na Lutrove prerokbe, je vedel povedati vsak kako grožnjo ali obljubo ,re-fonnatorjevo', ki so se že izpolnile ali se bodo vsak dan sredi med nami uresničile.
Benjamin je bil bel kot prt, ki je pregrinjal mizo. Zamišljenemu so prevevale srce najstrašnejše domišljije vročekrvnega duha in navarne napovedi navadnega človeškega razuma. Jaz sem srečno ohranil jasno sodbo in ločil prvo od drugega. Gospod, sodile sami, če je treba preroka, da se razlagajo kot slaba znamenja tista, ki jih govori jeza božja neveselim ušesom človeštva, če so povodnji nn Nizozemskem, če prestopi Tibera bregove, če so videli na Veslfalskem Človeški iz-rpdek z repom in kopiti. Kakor ima Jehova vsak čas dovolj vzroka, da se razjezi nad zemljo, tako so bile tudi vsak čas povodnji iu izrodki.
Ostanke Stolov
za moške obleke in posamezne hlače, razne ostanke volnenega blaga za damske obleke in kostume, za plašče, kakor tudi vse vrste manufakturno blago razprodaja po globoko znižanih cenah pred vselitvijo v nov lokal tvrdka
F. I. Goričar, Ljubljana
Sv. Petra cesta 29.
I
Novost
Sredstvo za iitfenje zob
Okusno, peneče, osvežujoče Že en poizkus Vas navduši
Sreča je pred vrati!
Nove srečke držav, razredne loterije so dospele! Dobite jih v največji izbiri Pri VIRU SREČE »PUTNIKU« v Mariboru in njegovih podružnicah v Celju, Ptuju in Gornji Radgoni.
Zahvala
Ob prebridki izgubi dragega soproga, gospoda
Luke Kekeca
smo prejeli toliko izrazov sožalja, za katere se tem potom vsem iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo gg. zdravnikom in častitim sestram za trud in pomoč v bolezni. Enako se zahvaljujemo čč. duhovščini, pevskemu društvu »Luna«, krčevinskemu izobraževalnemu društvu in vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Meljski hrib, Maribor, 29. sept. 1938
Žalujoči ostali
Vsem sorodnikom, prijateljem In znancem naznanjamo žalostno vest, da je v sredo, 28. septembra, umrla gospodična
Angela Osterc
previdena s tolažili svete vere. Pogreb drage pokojnice bo v petek, 30. sept. ob 2 izpred mrtvašnice spi. bolnišnice.
V. Ljubljani, dne 29. septembra 1938
Žalujoča mati bratje in sestra, ter
ostalo sorodstvo
MALI OGLASI
V malih oglasih volja vsaka beseda 1 din; ženitovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, J mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
lili
Dekle z dežele
želi službo, šla bi v pomoč gospodinji. Jeretina Rezlka, Lokavec, Rimske toplice.	(a)
500 din nagrade
dam onemu, ki ml preskrbi službo v tovarni. Sem lzučen pleskar. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13033	(a)
Kuharica
pridna, poštena, z dolgi, mi ln dobrimi spričevali, bi menjala službo k boljši-, manjši družini. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva« št. 15158.	(a)
Absolventka mešč. šole
ln Christofovega trgovskega tečaja išče službo v pisarno ali v kakšno trgovino ali podjetje v Ljubljani ali v Kranju. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15.122.	(a)
llužbodobe
Dva mizarska pomočnika
takoj sprejmemo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.429.	(b)
Pekovski pomočnik
mlad, pošten — se takoj sprejme. - Predstavit se osebno. Prestert A., Radovljica 2.	(b)
Kamnoseka
dobrega-, za umetni kamen, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.213.	;<b)
\msm
16 letno dekle
se želi izučiti v trgovini. Stanovanje ln hrano v hiši. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 15.127. v
\mm\
Radio aparati
svetovnih znamk « po najugodnejših pogojih pri
KLEINDIENST&POSCH
Maribor
Aleksandrova cesta 44.
Dokončal je svojo življenjsko pot moj ljubljen! soprog, brat in stric, gospod
JANKO ČIRIČ
posestnik in gostilničar
Pogreb dragega pokojnika, ki je danes zjutraj, 64 let star, pokrepčan s tolažili svete vere in globoko vdan v neizprosno usodo, izdihnil svojo blago dušo, bo v soboto, 1. oktobra, ob 10 iz hiše žalosti do cerkve, kjer bo maša zadušnica, in potem na pokopališče Sv. Petra.
Gornja Radgona, 29. septembra 1938.
Žalujoča žena Ivanka in sorodstvo.
Zaslužek
Fina šivilja
se priporoča za na dom za šivanje oblek, plaščev ln kostimov. Gre tudi v provinco. - Florjanska 9 (v mlekarni).	Cz)
m »jrm M
Nemščino
angleščino, francoščino in italijanščino ter klavir poučuje dipl. učiteljica, Kolodvorska ul. 11, pritličje. Informacije dopoldne.	(u)
Akademik-filozof
Instruira za vse razrede srednjih šol, predvsem matematiko. Ponudbo v upravo »Slov.« v Ljubljani pod »Uspeh« 15.079.

Posojila
različna, preskrbim hitro in brez kakega predplačila
Hranilne knjižice
vnovčujem proti takojšnji
gotovini. Oblast, dovoljena pisarna
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12 Znamka 3 din
n:yrmT77mi
Bukove pragove
2.60 m dolge za eksport, stalno kupujem v manjših in večjih količinah. Pismene ponudbo pod št. »50900« na Publicitas — Zagreb, Ilica 9.	(k)
Božična drevesca
2000 kom. po 1 m visoka. 2000 kon^. J '/i m visoka-, 1000 kom. po 2 m visoka, 1000 kom. po 3 m visoka, dostavljanje do 5. nov. Ponudbe nas jeBandur«-, Pančevo.	,(k)
rstfiiss
Nova enodružinska vila
komfortna/, v Celju, 10 minut od postaje, naprodaj. Poizve se v upravi »Slovenca« v Celju, (p)
rpmmrmmm
iffilSSS
Stare knjige
prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »2000« — št. 15.415.	(1)
Hijacinte, tulpe, narcise
in druge holandske gomolje nudi Sever & Co., Ljubljana.	(1)
Bosanske slive
la.., zrele, za marmelado in žganjekuho bodo samo še kratek čas. Pohitite I Zganjekuharji, zahtevajte ponudbe takoj 1 - Jugo-sad, Resljeva cesta 4 — telefon 48-27.	(1)
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj
po neverjetno nizkih cenah
Nova trgovina
Ljubljana - tvrševa cesta 36
(nasproti Gospodarske zve*<o
Čevljarski stroji
razne
transmisije
ln
železje za siroje
ugodno naprodaj pri »INDUS« družba z o. z. Ljubljana, Sv. Petra e. 72
Kislo zelje, repo
ln eele glave za sarmo novo, prvovrstno, dobavlja po brezkonkurenčnih cenah G. Erklavec, Ljubljana, Povšetova ul. 47, telefon 25-91.	(1)
KAPPEL
pisalni stroji
najodlienejše kakovosti najugodneje pri
KLEINDIENST&POSCH
Maribor
Aleksandrova cesta 44.
Manjše posestvo
s hišo, pripravno za upokojenca, v okolici mesta Ljubljane — kupim. Ponudbe z navedbo cene v upravo »Slovenca« pod »Mestni teritorij« 15.225.
Zidana hiša
pritlična z gospodarskim poslopjem, zelenjadnim in sadnim vrtom v ljub ljanskl okolici, po primerni ceni naprodaj. Prikladno za obrtnika ali upokojenca. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15024.	(p)
Hiša
z dobro idočo trgovino, novim gospodarskim poslopjem in 3 orali zemlje - zaradi selitve ugodno naprodaj ali se odda v najem. Vilko Rozman, Osek 4 6, Sv. Trojica v Slov. goricah.	,(p)
Gor. Radgonska občinska podjetfa v Gor. Radgoni
naznanjajo žalostno vest, da je po kratki bolezni umrl gospod
JANKO ČIRIČ
predsednik nadzorstva Gor. Radgonskih občinskih podjetij
Pogreb bo v soboto, dne 1. oktobra 1938, iz hiše žalosti na pokopališče Sv. Petra
v Gor. Radgoni.
Vestnemu sodelavcu v Gor. Radgonskem javnem delu bodi ohranjen trajen spomini Gor. Fadgona, dne 29. oktobra 1938

Prvovrstni trboveljski
O
V šesti letnik že slopa naša gledališka revija
,LJUDSKI ODER'
Iz vsebine prvega zvezka:
Štiri igre: Dr. Jože Lovrenčiča »Vstajenje" (za proslavo 20-letnice zedinjenja), Emila Schwartza „Naj živi Kristus Kralj" in „Naš vodja Kristus Kralj" (za proslavo praznika Kristusa Kralja), Rudolfa Mirbla »Za narod svoj" (za narodne spominske dneve) — Članki: Kuret, Andrej Šuster Drabosnjak (ob 170letnici rojstva); Margreiter, »Laična igra..."; Schreyer, Igra in vzgoja značaja. — Rubrike: Kronika z velezanimivim Petančičevim orisom »Fara Vojnik pri Celju v svojih igrah 1937—1938"; Slovstvo; Raz-gled; Kaj bi igrali (nasveti in podatki).
»Ljudski oder" bo prinesel v 6 zvezkih na skupno 240 straneh drobnega tiska za letno naročnino
samo 80 dinarjev
poleg člankov, nasvetov, beležk in drugega gradiva
najmanj 10 iger!
Za vsak oder je zato »Ljudski oder" najcenejši in
neobhodno potreben vir poučnega gradiva in iger.
★
Prvi zvezek bo zaradi spremembe tiskarne izšel šele
15. sept., in ne 1. septembra, kakor je bilo napovedano.
★
Zahtevajte prvi zvezek na ogled! Pišite dopisnico
JUGOSLOVANSKI KNJIGARNI
(Uprava »Ljudskega odra") LJUBLJANA
O
o
o
V naši podružnici na Miklošičevi cesti
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 pop. in od 2 do 6 pop,
Telefonska številka 30-30
brez prahu
Koks, suha drva
nudi
X. Pogačnik
Bohoriče »a 5 Telelon ZO-sa
Vtanoianja
IŠČEJO:
Solidna gospodična
išče enosobno stanovanje v središču mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.413.	,(s)
IŠČEJO:
Visokošolka
išče sobo v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slov.« pod »V Ljubljani« 15.380.
cmsi
Dijak
se sprejme na stanovanje z zajtrkom. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 15.385.	,(D)
Najcenejši zajtrk
najboljše mlečno izdelke, dnevno sveže čajno maslo v mlekarni »Drama« — Erjavčeva c. 2.	(r)
Umrla nam fe naša ljubljena sestra In teta, gospa:
Jožefa Istenič
roj. Grimsič
Pogreb" drage pokojnice bo v petek, 30. 1. m., ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta) na pokopališče k Sv, Križu.
Ljubljana, dne 29. septembra 1938,
Žalujoči ostali
Informacije
privatno in trgovske ter ureditev vseh zadev pri vojaških in drugih oblastih, poizvedovanja Itd. izvršuje informacijska pisarna »Fides«, Ljubljana, Gosposvetska 14.	(r)
Brez posebnega obvestila,
S tužmm srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena sestra, teta itd., gospa
Josipina Indra
vdova Prokop roj. Kalmus
vdova po okrožnem zdravniku
dne 29. 1. m., po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere.
Na zadnji poti jo bomo spremili v soboto, 1. oktobra, ob 4 popoldne, izpred mrliške veže, Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku,
Ljubljana, dne 29. septembra 1938.
Jaroslav Kalmus, brat; Ana Vilhar vd. Ulrich roj. Kalmus, Friderika Kalmus, sestri, in ostalo sorodstva«
Za Juanslovansko tiskarno v Liubliani: Karel Cei
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
urednik: Viktor Centi«