hnn in iitTrnjeva pot idealist*?. V zagovor naših vodilnih mož preroišljam dni, ki so bili. Študiral sem učiteljišče pnd vtiskom groznega potresa v Ljubljani. Begali smo po raznih skrivališčih, iskali zavetja kjerkolisibodi, lenarili, dtužili se največ sami med seboj. Nismo imeli ljudi, ki bi nas draniili in vzpcdbujali k narodnemu delu kot so delali pred izbruhom vojne starini na sestankih s pripravniki. Vendar nas je oživel rieposredtio »Učiteljski Tovariš", ki narn ga je pričelo brezplačno dehti upravništvo. Dobivali smo samo 1 izvod, ki je krožil iz roke v roko. S politiko satno se nismo bavili, ubud.li pa so v nas ideale do narodnega dela. Navzlic in kljub gmotnim neugodnostim sem si nabavljal knjig, javnih knjižnic nismo irneli, posegal sem po privatnih, pristopil sem skrivaj k tainburaškemu klubu BZvezda", rnarljivo obiskova! Glasbeno Matico, da se izvežbam v teoriji, harmoniji, pevovodstvu. Združili smo se pevci, prirejali sestanke, vadiii se vse leto za abiturjentsko slavje in koncert, ki smo ga priredili v Kamniku. Polni idealov srao brepeneli, da pridemo med »narod", a ne kot politiki, le vzgojitelji. Maturitetna naloga nam je bila: »Življenje naj ti bode ddaren dan". lzlil sem vsa svoja čuvstva na potrpežljivi papir, oddal dclo v roke g. K, ki je ravno nadzoroval to uro. Prečitavši moj spis, si ni mogel kaj, da je pristavil: »Pbpolnoma v duhu Učiteljskega Tovariša". Posvanl rne je ob zadnji svoji uri pred vsera razredom, ki se je možato zavzel za me. Nastavili so me v C. Moji nazori so jim bili tu že znani po g. K- Povcdom otvoritve razširjenega šulskega poslopja se je zbralo v C. nad 30 učiteljev. Obrazi neznani, resni. Oglasil sem se tudi jaz, skromno jih* proseč, naj nas sprejmejo med se kot nelzkušene sodelavce. Bratsko smo se zdiužili, shajali vcčkrat v tednu do rčzdalje 2 ur. Na domači šoli nas je bilo 5. B<ji sr»io neoporečno kolegtalni med seboj. Župnik inteligenten, 2 kaplana nad vse prijateljska z natni. Med tem so nekaterniki usianovili klerikalno stranko, ki se ji duhcvščina ni pridružila, ker je bila zgrajena na podlagi osebnih prepirov. Prosil sem za deiinitivno nameščenje: ugovarjaii so, češ da se preveč ukvarjarn s cerkveaim petjem. Ktr nisem mogel drugje, sem izobraževal svoj cerkveni zbor, ki je bil tedaj na vrhuncu. Bolelo me je, imenovan sera bil ver.dar. Čestitaii so nii vsi st-srini osebno, kar me je močno uzpodbudilo. Delovali smo mirno, stvarno, brez politike v biagor narodu, vsak na svojem polju. In ickli so: BV C. pretakajo limcnado." Poslali so nam -človeka, ki je tmel naiogo, razbiti slogo, vpeljati politiko. Pognali so župnika v pokoj, nadučitiij se je umaknil, ker ni mogel prenašati šskan. Hotel sem dokazati, da je narodno delo rnogočc brez politike. Zvabil sem v C. Sokoie iz Ljubijane in Kranja, Zaracii terorizma, smo stali osamijeni pod siavoiokom, kjer smo sprejeli društva. Nahujskali so rai posestnika, ki mi je zggotovil telovadni prostor, da bi onemcgočili javni nastop. Dobil sem zaščito pri svoji sedanji ženi, ki nii je dala na razpolago velik travnik. Vkljub ternu, da so bi!i na ncgah v protiagitaciji vsi cerkveniki, je bil nastop Šokoluv impo^anten, ljudstva na tisoče, Načelnik sedanji posl. R. je ljudstvo v duhovitem nagovoru navdušil, da je naravnost grmelo. Otrokom sem svetoval, naj se udeleže telovadbe in jim pojasnil smotre telovi'dcev, veroučitelj nasprotno jim je grozil s kaznijo. Siedili so meni, discipiina se je krhalij. Us.tanovili so mlekarno, ki je pa propadia. Ob njenih razvalii-ah smo mi ustanovili dmgo, da bi kmeta gospodarsko podprii. In rekii so: L. st hoce pridobit zsupanje pred ljudstvom. Po njetn! Uitanovilt so v isli vasi konkurtnčno podjdje. Iskali so podpor, ki jih narn ni bilo nngoče dobiti. Po treh letih smo moraii prenehati. Ust^novil sem Tarnburaška društvo, ki je dokaj napredovalo. Razbili so mi tudi tega. Če članov ni bilo mogoče pregovonii, so to storili po starših. Vse jnširutnente sem nabavil sam, preskrboval sam vse strune, note i. dr. Ustanovil sem Čitalnico. Priredil sem nebroj nastopov v društvu in na javnih psostorih Vstop je bil vsakotr.ur dovoljen. Nepolilična moja delovanja so bila po voiji celo tov. slomš. S. iz R., ki je bil večkrat navzoč pri javnih prircditvah. Vzpodbudil sem dijake, ki so sami pričeli prirejati javne draiiiatske predstave. Bilo je vse nestrankarsko, a vendar se mi je povsod prtdb3Civa!e Jiberalizem". Hoteli so me ubsti, biatiii v D. in S. Na moj poziv so tne ovadiii dež. š. sv. in v to sviho zbrali podpisov neveščih mož. Zagovarjal se nisem, tiral sem jih pred soduijO, kjer so izjavih, da se jim je predlužiia pola, češ, da prosijo občinske miloščine za neko ženo. Odpustil sem jim. Časophov nisem mogel preganjsti radi imurnh urednikov. Ker se mi je ziobno predbacivalo nemoralnih dejanj, sem tiral domnevanega dopisnika pred kazenskega sodnika. Zaman, dokszov ini je nedosiajalo. Po časopisih so me smeli nadalje blatiti ria najgrši način. Moje tovarišice (Slomš.) so rne v najkritičnejsih časih pustiie na cedilu, a so spregledale spoznavši, da ne zasledujem poliiiških, ne zasebnih smotrov. Saj sem branil i nje, ko sem nastopil proti K., ki nas je v cerkvi psoval s ^šomaštn*1 ^barabami1*, zasmehoval Bšoinaštrsko tiskarno in cajtnge." Pozval sem ga k uradni konferenci, kjer naj bi se izjavil „0 dostojnosti izrazov šumašter in f.." Utemeljeno predavanje je na ovadbo zahteval okrajni šolski svet na vpogled. G. glavar je odobraval moj Iepi smoter, da bi dosegel sporazumno delovanje. Po dolgih trnjevsh potib, — 15 letih — utrujeni, duševno skoro končani smo doživeli sedanjo svetovno vojno. Zdrznil me je groztio umor preblagega prestolonaslednika. Pnšedši s pianin, kjer sem si nekaj dni krepil živce, se podam v bližnjo cbCino, da pomagam tovarišu Slomškarju pri cerkvenem petju, Spotoma zveni o pretresljivi novici in pri prvi hiši jo zopet kot novico povem svojernu prijatelju S. in ravnokar prišedšemu domačinu. 1 mesec nato sem bil že zashšan kot vojak v C, češ da se je S. odobuije izrazil. Nečuveno! Vrnivši se domov, dobim svoje prijatelje somišijenike v discipiinamih preiskavah radi srbof-lstva. Vzkhknil sem nehote: MKaj še vojaa ne strahuje zlobnosti 1" Kotvojak sem zbral o počitnicah otroke in pnredil veliko patnotiško slavnost v proslavo godu Nj. Vei. cesarja Franca Ji žtfa I. No in predbacivalo se mi je, da hočem otroke odtujiti, ker jih drUgi verskonravno vzgojujejo. Osupnil sem, pojasnil smotre m Dilt šmo dobri. Da nas sedanje rekvizicije med ljudstvom ne priljubijo, je naravno. Imel sem afero, ki pa molčim še o njej. Z vso odločnostjo je delovala naša organizacija v moj pnd. Ob sleherneoi siučaju so bili starejši tovarisi najboijši prijatelji, zagovornik), osiveli v bo,u za narod in ufiteljstvo, Podpirajmo jih v dejanju, vsaka vcepljena mladika rodi žlahtnejše sadove, četudi na starejšem deblu. Da pa je pri nas na K- javno delovanje združeno z znatnejšimi težkočami, je razvideti iz navedenih vrstic. Ne bomo še obupali, čakajmo prenovijenih časov in mogoče bi bilo, da se obrne učiteljstvo zopet kedaj pod staro strelio naše prenovljene Zaveze. V njenem varstvu smo se razvili, organizirali in le politična strast, združena s tcrcrizmom nas je razdružiia v 2 tabora. Če se ne sovraž;mo kot tovariši na šoli, kot prijatelji, zakaj naposled res ne bi bilo mogoče — skupno delovanje. Kcšček kruha naj nas ne spravJja ob ideale. Toliko pod vtiskom nasega dclegacijskega zborovanja in včerajšnjega poročiia o shodu S. L. S. Želim, da se tovariša H. in P. zvesta svojim ngzorom, nesporno pridružita Zvezneniu vodstvu, pcdpirali jih bomo z vso vriemo. J. L.