0



%

Na glasbo Arva Pärta
Belo na belem.
Tiho na tihem.
Kaj ti bo ogledalo,
ko oslepiš
navzoter?
Solze.
Solze.
Pokrajina brez vetra.
Reka brez vode.
Pesem brez molka.
^lovek brez sebe.
O~esa.
O~esa,
s katerimi te gleda nevidno,
s katerimi vidiš
sled tišine v tišini.
Belo na belem.
	,		-
1




 #
 
"
Kot kri
se nabira
v ustih,
kar je bilo.
Kot pesek
zasipa
telo
nedosegljivi jutri.
^e ne moje besede,
~e ne moje telo,
naj pri~uje
moja izdajalska
moja nepomogljiva
tesnoba
o upepeljeni duši
v teh zenicah.
)
Z zelenjem drobnih zvezd
obrasla
temna usta
govorijo tišino.
Val
za
valom
mi plivka v obraz
nikoli sanjano `ivljenje.
0



	




2
Na desetine drobnih lun
se razcveta to no~ na vrtu.
Fontana,
ki se z vsem `ivljenjem za`ene vame,
obstane v zraku
in se razlije v no~ svojega izvora.
Brez giba,
brez besede
se ugreznem vase.
Moj molk `ari odznotraj,
kot da se v brezdnu zrcali
na desetine drobnih lun.
2


Odprta
skrinja tišine.
V razmol~anih oblakih
sije svet.
0



 #
2


Tudi to je cvetenje:
ti rumeni in rde~i kriki
v zamolkli ~as.
Tudi te mokre rjave kosti
blagoslavljajo
mraz okrog sebe.
Zato, ker vedo.
Zato, ker vedo.
Tudi v tem mol~anju
je veter:
mol~ijo sinjino.
Tudi to je svetloba:
jesenske sence duš
cvetijo onstran o~i.
Zato, ker vedo.
Zato, ker vedo.
3

Kam ka`eš?
Komu?
Zakaj?
Nisi to, kar si:
s konicami prstov, rde~ih od sanj,
ka`eš ven.
V grafitno septembrsko daljavo.
Na svoje izgubljeno `ivljenje.
Tako bo`aš to, ~esar nimaš.
Tako brezupna odsotnost
jedka
tvoj resni~ni obraz.
0



	







Tu so dozorele
visoke poletne no~i.
Meso skrivnosti.
In bel spomin.
Da se vrneš.
Da skozi toliko minljivosti
stopaš z okusom krvi
in temnim `arom vetra v mislih.
O, kaj vse drhti
v vsakem tvojem koraku!
0

V imenu ~esa
si tu?
Od nikogar poslana,
nikomur namenjena:
v neslišnem jeziku ponovljivosti
se pregibljejo tvoji listi.
Med njimi: bronasto zrcalo —
V imenu ~esa?
Druga de`ela,
drugo nebo:
moj
negotovi,
moj
nepriklicni,
moj
edini
`are~i jutri vsega.
0



 #

V tvojih `ilah veter,
ki ga nisi dvignil sam —
Pod tvojim molkom brezno,
ki ga nisi izkopal sam —
Na smrtni ~istini —
ti nad teboj
nebo

Za Franceta Pibernika ob 80-letnici
Par smrek –
in ni~esar ve~
pred tabo in za tabo.
Zmeraj daljnejši —
Zmeraj bolj ti —
V vetru,
ki vrtin~i besede v ni~.
Ni~esar ve~.
Ni~esar.
Zmeraj globlje
v vedrini.
0



	




)

“Pusti vse!”
zakli~e slap rde~ega listja.
In vsi ti nepopisni prelivi,
od `alosti do izpolnitve!
Ti skoki! Ti gejziri!
Ta mirujo~a razkošja
in neskon~ne igre!
In mehki plameni daljave,
ki se rojevajo iz bole~ine ...
“Poj, onemeli!”
ti kli~ejo.
“Poj s pogledom!”

"
Na hrbtni strani misli:
te smreke, te zvezde.
In mi: smrtno polo`eni
med v~eraj in jutri,
njuna oblika in izbrisujo~i se smisel.
V protoplazmo zgneteno nebo.
Ki diha v ve~erno meglo
brez konca.
0