Edini slovenski dnevnik | J :: v Zedinjenih državah :: $
$ Velja za vse leto ... $3.00 » Ima nad 8000 naročnikov. &
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
0 ^
« The only Slovenian daily § ® ♦
® :: in the United States :: &
J Issued every day except J © : Sundays and Holidays : ®
TEI*EPON PISARNE: 4687 COBTLANDT.	Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE; 4687 CORTLANDT,
NO. 176. — STEV. 176.
NEW YORK, SATURDAY, JUI^T 27, 1912. — SOBOTA, 27. MAL. SRPANA, 1912.
VOLUME XX. — LETNIK XX.
Krvavi štrajkarski izgredi v W. Va. Briči in vojaštvo proti premogaijem,
---o--
OKOLI STO PREMOGARSKIH DELAVCEV SE JE SPOPRIJELO Z ODDELKOM BALDWINOVIH DETEKTIVOV, KI SO ČUVALI ROVE S STROJNIM TOPOM.
/ ---.t-
MRTVI NA OBEH STRANEH,
i ^ Polit čna kronika. 'Z naselniškega otoka. jMilijonar - morilec
Roosevelt in Bryan. Ubežniki pričakovani. ostane v blaznici.
V NASTALI BITKI JE PADLO SEDEM DETEKTIVOV IN TROJE PREMOOARJEV. — GUVERNER GLASSCOCK JE BR-ZOJAVIL ZA VOJAŠKE ČETE.
--o-
Charleston, W. Va.. '26. jul. — Družbiiii briči so zasedli visoci-Scdeiu ruvajev in trojt* premolar- nu in streljali na prebivalstvo. Po-j«.* padlo danes v neki bitki poldne so se pa prepodeni premolili Alusklow. Premogarji. katerih uarji vrnili nazaj, in sicer oboro-je bilo kakih sto, so se spoprijeli ženi. Bilo jih je kakih šest do z oddelkom Baldwinovih defekti- osemsto. Odpravili so se v Musk-vov. ki so čuvali rove z nekim low. kjer so začeli streljati na hi-brzostrelnim topom. Top so de šo uradnikov preinogarskih družb lavei razdejali z dinamitom. E. ter one. v katerih bivajo oborože-W. Gaujot. eden najzloglasnejših ne čuvaji. Dve uri je trajal ta oseb v tukajšnjem pogorju, se na- boj. skoraj brez vsakega prested-haja med mrtvimi. Po boju je br- ka. Štrajkarji so oddali nad 5000 zojavil guverner Glasscock ma- strelov, medtem, ko so streljali jorju J. Prattu v Mt. Gretna, Pa., uradniki družb nanje z brzostel-«la naj takoj pride s svojim bata- nim topom. Koliko delavcev in Ijonom v Paint < "feek. M i lični od- pomožnih šerifov je padlo, še ns delek v Heston je dobil enak uaz. znano, ker je vsaka zveza z Musk-
Generalni adjutant Chas. Elli- lowom pretrgana, ott, ki poveljuje eni kompaniji v Med štrajkujočimi premogarji Pevtonia, je takoj poslal polovico in oboroženimi čuvaji se je razvi-vojaštva v Paint Creek. Položaj v	cata bitka v razkropijeilih
Faint ( reek m Pevtonia okrajih . je zelo resen ; bati se je nadaljne-
ga krvoprelitja. predno pridejo Detektiv Mw. Pliaup, šef Bald-čete iz Pcnnsvlvanije Na stotine sinovih ljudi v tem okraju, je u-preinogarjev se je oborožilo in ka- mrl danes zjutraj v Sheltering kor zatrjujejo nekateri, bodo da Arius bolllici v Hanford, kamor nes blokirali promet na Paint so prepeljali po spopadu. Di-C'reek pro'gi Chesapeake & Ohio namitna bomba, ki je razdejala železnice. Potniški in tovorni via- toP» Je ubila razun Uaujota še de-ki so bilj zadrzani. Telefonske in vet njegovih tovarišev, br/ojavne žice so prerezane.	Na hribih ob obeh straneh Cree-
Paint Creek Valley, po katerim ka pokajo danes cel dan puške ka-lmenom je znan ta okraj, se na- kor v vojni. V dolino ni moč priti, haja v oboroženi vstaji. Premo-; Za boje. ki so se razvili knialo ga rji so /,e več mesecev mirno pre- po započetku štrajka dne 20. apri-naš;ili šikane policije in pomožne-j la. so odgovorne oblasti. V neki ga možtva, danes pa so izgubili I peticiji sodišču so se premogarji potrpljenje ter se postavili 8 vso bridko pritoževali, da so postavi-
Prejšnji predsedn.k napada Bry-ana in Ryana, in pravi, da je eden slabši kot drugi.
—o—
PROTI WILSONU.
—o—
Guvernerju Wilsonu se bo še jako otepala njegovp, "Zgodovina a-merikanskega naroda'
Programski govor, ki ga bo i-mel Theodore Roosevelt dne 5. avgusta na narodni konvenciji progresivne stranke v Chicagu, bo vseboval v prvi vrsti obsodbo vsega tega. kar je mogoče združiti v
Soproga nekega dunajskega inženirja, stara 45 let, je pobegnila; s 22 let starim godcem.
OBLASTI OBVEŠČENE.
Na "otoku solza" se nahaja 235 naseljencev, ki šef niso bili zaslišani. 16 parnikov.
-o-
Avstro-ogrski glavni konzulat \ New Yorku je dobil te dni od dunajskega policijskega prezidija brzojavko z naznanilom, da je pobegnila od tam neka Marie Hart, stara 45 let, soproga državnega in-
besedah bryanizem in ryanizem. j ženirja Hans Harta s 22 let st!&-Bivši predsednik je namreč izja- rim godcem Aleksandrom Noisser. vil včeraj, da bo Brvanove teorije I Seboj je vzela tudi 15 let staro raztrgal na kose. Bryan je kot po- hčer.
litič. govornik podoben strelcu, ki Konzulat je predložil naselniški pošilja pšice v nebo. Vsa njegova oblasti omenjeno brzojavko s pros izjava ni drugega, kakor napad njo, da pridrži ubežnike. To se tuna Bryana in Ryana.	1 di zgodi, in čim pride nezvesta že-Zuačila je Rooseveltova izjava na v "nevarni starosti" s svojim
o njegovih idejah, katere imajo nekateri za socialistične in anarhistične. O tem je povedal, da za-
inergijo v bran. In ko so briči (iivmo'garsHih lastnikov ustrelili nekega delavca, se je ljudstvo o-čito uprlo.
le družbe v službo oborožene čuvaje. Sodišče se ni oziralo na pri tožbe delavcev, ampak ie prošnjo kratkomalo odbilo.
mladim ljubimcem sem. bodeta o-ba poslana nazaj.
— V četrtek se je izkrcalo iz parnika "Hamburg" sicer le 100 govarja v prvi vrsti sredstvo pro- naseljencev, vendar se nahaja v ti soeijalizmu in protistrup proti inkvizicijskih prostorih na Ellis anarhizmu.	Islandu še 235 oseb brez zasliša-
Washington, D. C.. 26 jul. _ nJa- nJinii Je tudi neki Wol-
V poslanski zbornici je poslanec1 loch iz ^ernovic na Gališkem, ki Rodenberg iz Illinoisa ostro napa- -ip Preveril tam 10.000 K. Podal guvernerja Wilsona radi nje- slan bode^ nazaj govega spisa "Zgodovina ameri-J Prihodnji teden pričakujejo v kanskega naroda", v kateri ozna- New Yorku 16 parnikov. ki pričuje Thomas Jeffersona kot ari- j peljejo seboj kakih 10,000 nase-
stokrata, Washingtona pa kot vo-1 ijencev Večina našel jen<M>v pride djo. ki je sam potreboval nadzorstva (Kakor znano, je povedal gu-j ver. Wilson v omenjenem spisu tudi, da so mu Kitajci ljubši nase-' Ijenici, kakor Poljaki, Ogri in La- j hi ter naseljenici iz južnih evro-j pejskih dežela. Volilci iz teh krajev ter teh narodnosti si naj VVil-
iz južnih evropejskih pristanišč.
ZA SAMO 1 DOLAR DOBI VATE "GLAS NARODA" SKO
Sodnik Keogh je razsodil včeraj, da znani Thaw ne sme biti izpuščen na svobodo.
THAW RAZOČARAN.
Milijonarju, ki je ustrelil arhitekta Whiteja, je s tem izpodletel tretji poizkus.
Znani milijonar Thaw mora o-stati v blaznici. Tako je razsodil včeraj popoldne sodnik Keogh v \V hite Plains, in je svojo razsodbo Utemeljil s tem. da je Thaw v o-čeh postave še vedno blazen, da bi bilo tedaj nevarno, ga izpustiti na svobodo. Tako je izpodletel tudi tretji poizkus Harry K. Thawa, ki je ustrelil pred šestimi leti arhitek ta Whiteja. Smrtni kazni se je odtegnil s tem, da se je dal vtakniti v bi aznico, iz katere sedaj ne more.
Za Thawa in njegove ožje sorod nike, ki so izdali že nad en milijon dolarj. za oprostitev, pomenja ta razsodba seveda novo razočaranje. Posebno še. ker so prve dni zasliševanja pred sodnikom Keog-hom upali, da proderejo sedaj.
Z veseljem je pa sprejela razsodbo Mrs. Nesbitt Thaw, ki se boji za svoje življenje, če bi bil njen soprog prost. Thaw sam pa je izjavil. da bi bil njegov prvi korak, ako bi bil prost, da bi se dal v Pittsburgu ločiti od svoje nezveste žene.
K Rosentiialovemu umoru "Jack" Sullivan prijet
Priča Krese ga je videl v sodni dvorani med poslušalci, čemur je sledila aretacija.
VAŽNE IZPOVEDBE.
—o—
Krese je natančno pripovedoval, kako se je zgodil umor. BU je priča vsemu prizoru.
sonove besede dobro Op. uredn.)
zapomnijo, i
/A 4 MESECE VSAK DAN.
▼ ▼▼▼▼
Štorklja v ambulandi.
Na poti bolnico je gospa Natalija Petersen, s št. 74 juž. 3 ceste, Williamsburg. New York, v am-bulančnem vozu porodila dvojčka. Zdj •avnik dr. Riebstein je bil odredil, da še jo prepelje v bolnico, ker je mislil da bo tain boljše pre skrbljena. Mati in otroka se počutijo dobro.
p Zaljubljeni starček.
Utica, N. Y., 26. jul. — Radi nesrečne ljubezni bi 651etni Ernest Speck skoro postal morilec in samomorilec. Dasiravno je oženjen in ima ženo in otroke v Jamaica, L. J. se je vendar zatelebal v 22-letno Mary Stark, ki pa ni hotela ničesar o njem vedeti. Včeraj zjutraj je prišel v sobo deklice, ki je še spala. V prašal jo je, če ga hoče vzeti. Ker ga je zopet odklonila, je dvakrat ustrelil nanjo, a je ni pogodil. Starkova je ušla in obvestila policijo. V žepu Specka so našli vrv. a
Zaupa zveznemu vrhovnemu sodišču.
Chicago, 111., 26. julija. — John Mitchell, podpredsednik Ameri can Federation of Labor, kojega je sodnik Wright pred kratkim obsodil na devet mesecev ječe radi zaničevanja sodišča, je danes dospel sem ter izjavil, da bo zvezno apelacijsko sodišče in če ne to, pa zvezno vrhovno sodišče prav gotovo razveljavilo razsodbo.
K ROSENTHALOVEMU UMORU.
Oder se je podrl. Wheeling, W. Va., 26. jul. — že pripravljeno za-! VjVraj zvečer se je podrl oder gle-njko. Policija sklepa iz tega, da dališča na prostem, ki je bil po-
je nameraval najprvo umoriti de klico in nato še samega sebe.
stavljen črez neko, 15 črevljev
globoko zarezo. V gledišču je bilo
krog 200 prostozidarjev s svojimi
M ,	družinami. Ko se je podrl oder, so
Nenavadna smrt.	pfldl, vsi v Rlobo6itlo_ Alrs Elsie
Pittsburgh, Pa.. 26. jul — 30- Little iz Benwood, W. Va. si je letni Peter Polus, prevoznik ledu, ; zlomila hrbtenico ter bo najbrž je tukaj na jako neobičajen način umrla. 30 drugih oseb si je polo-nasel svojo smrt.Na ramah je ne- milo roke. noge, rebra, ostali so sel velik kos ledu ter se dotaknil si pa le opraskali kožo ali pa so s tem v kleti slabo izolirane elek- ostali nepoškodovani.
t l ične žice, ki je imela 22000 vol- !	_
tov. Električni tok je možaua uie-,
stu ubil Zdravnik je dognal, da Poročil svojo pranečakinjo.
so bila tla v kleti mokra, ravnota j Pcughkeepsie, ^ julija. — V ko obleka moža. vsled česar je „a.I ^iUbrook je včeraj poročil 751et-stal kontakt i Dosedaj še ni bil ni st*jpheu Scutt svojo praneča-
lau enak slučaj.
Političen umor. JonesrviUe, Va. 2'"» juli.ia. —
V*lrd umora demokrata dr. James W. Walden. je nastalo tukaj t«ko sovrižtvo med obema strankama, da se bojijo oblasti resnih nemirov. Proces zoper 200 "Mountaineer« ". ki so obtoženi, da so prodajali tvoje glasove, je napotil oblasti, da so ukrenile obširne var n ustne na red be v varstvo porote in sodnega dvora. Sodnik Skeen je prejel sledečo brzojavko: V nafti skupini nas je 38. Predno se odložimo, da gremo v ječo. bomo raj le umrli ter šli v pekel."
v
I kin jo. Alice See, ki je stara 22 let. Seutt živi v Verbank. Buchess jConntv. ter je jeden uajpremož-nrjših prebivalcev tega mesta. Mr. Scutt ni bil nikdar videl gospodične See. Pred par dnevi pa jo je srečal v Rock City, kjer je bila ona na obisku pri svojih so-! rodnikih. Na starega moža je globoko vplivala njena lepota in mladostna svežost. Dvoril ji je s tako uneino, da je bila včeraj prisiljena reč: da.
Sin "mladega" ženina ni bil nič kaj vzradoščen, ko je zvedel o očetovem koraku, vendar je pa želel novima zakonskima obilo sreče. Soproga starega ženina je umrla pred enim letom.
Kot nepričakovana priča v aferi Rosenthal je nastopil včeraj Louis Krese, natakar, ki je prišel na sodišče prostovoljno, da izpove ka j bil videl v usodni noči Oh strani Kreseta je stal fletektiv. Na enkrat pa je pošepetal detektivu nekaj v uho ter pokazal na nekega moža. "Kdo je to?" ga je vprašal detektiv. "Jack Sullivan! Spoznal bi ga med tisoči," je od govoril Krese. Videl sem ga skupaj z Weber-om. Nato se je hotel Sullivan odstraniti, a preiskovalni sodnik ga je pridržal.
Nato je pričel pripovedovati Krese. V noči umora je bil šel na neko zborovanje na zapadni 43 cesti. Pri Metropole — poslopju je zapazil neko čudno gibanje ljudstva. Tam so se zbirale majhne gruče ljudi. Ker je Krese soci-jalist, ga je to zanimalo. Vstavil se je nasproti Metropole Naenkrat je stopil k njemu mož. ki ga je vprašal, kaj ima opraviti tam. On mu je odgovoril, da mu nihče ne more braniti stati na tem mestu. Ravno tekrat pa je prišel iz ^ voslopja neki mož. Postal je ter i dal neko znamenje. Gruče ljudi so se zgrnile proti vhodu. Vse to I je opazoval Krese s strahom. Kma lu nato je prišel iz poslopja neki drugi mož, ki je imel časopis v roki. Takrat je počilo več strelov in mož s časopisom je obležal na tlih v svoji krvi. Krese-ja je tako prev zel strah, da ni mogel bežati. Po preteku nekaj minut pa je pričel teči proti Bf0.adway-u in z njim '.udi več drugih. Enega teh mož je Krese pokazal sodniku. Bil je v sodni dvorani in se imenuje Weber.
Našli so torej vsled tega pričevanja dva človeka, ki sta se neposredno ali posredno vdeležila u-mora igralca Rosenthala. Weber in Sullivan sta bila stavljena pod evidenco do 15. avgusta, ko se začne formalna preiskava.
Vesti iz inozemstva. Pogajanja odgodena.
Češko-nemška spravna pogajanja sicer niso prekinjena, a se nada-ijuj^o šele v jeseni.
—o—
OBOROŽEVANJE NEMČIJE.
Odmevi Churchillovega govora v deže n Miheljnov. - Zdravstveno stanje japonsk. cesarja.
Dunaj, Avstrija, 26. julija. — Češko- nemška spravna pogajanja, ki naj bi bila zaključena te ini, so bila odgodena do jeseni.
Odgoditev je bila sklenjena, ker so zastopniki obeh strank vsled vednih konferenc vsi izmučeni.
V jeseni nameravajo nadaljevati z pogajanji, medtem pa pregleda cesarjev namestnik za C'esko, grof Thun predloženi materijah da tudi on pripomore kolikor .je v njegovi moči k spravi.
Berolin, Nemčija, jul — Tukajšnji listi se je vedno bavijo z govorom angleških ministrov. Glasila Vsenemcev stavijo zahtevo, da naj Nemčija takoj začne graditi vojne ladje, ki so že dovoljene. "Vossische Zeitung" piše, da je Nemčija vsled angleške politike v nevarnosti začetka vojne brez tozadevne na poved be. Radi tega da je potrebno, da je priprav ljena na vse slučaje.
—	Kitajsko narodno zborovanje je odobrilo imenovanje ministrov po Yuan Shi Kaiju, tako, da je sedaj grozeča kriza odvrujena.
—	Zd ravstveno stanje bolnega japonskega cesarja je vedno slabše. Njegove smrti je pričakovati v kratkem.
Današnje slike kažejo nekega Louis Marks* ter Harry Horow&txa, za katerima je izdala newyor-ška policija tiralico. Iskanca spravljajo v zvezo i umorom igralca Rosenthala.
Strela vdarila v grad belgijskega kralja.
Bruselj, Belgija 26 julija. Tekom hude nevihte je včeraj vdarila strela šeskrat v grad Castle of Clergnon, kjer biva sedaj belgijska kraljeva družina. Kraljeva rodbina in gostje so bili ravno pri >bedu. Kralj in kraljica sta ohranila mrzlo kri, dočim je bilo slu-žabništvo vse iz sebe. Grad je močno poškodovan.
Gluhonemi pri telefonu.
William Shaw, ki je prišel zavoljo otrpnjenosti tilnika ob govor in sluh, je iznašel, kakor poroča "Revue". telefon za gluhoneme, da se bodo tudi ti reveži razumevali enako zdravim lju-\ dem s pomočjo običajnega tele-i fona. Samoobsebi se razume, da j telefon za gluhoneme ni priprava j osnovana na zvočnih valovih, am- j '. pak tvori svetloba sredstvo razu-Jmevanja. Shawov aparat je še; najbolj podoben pisalnemu stroju. Kakor se na pisalnem stroju s prsti dotikamo tipk in se dotič-1 ne črke tiskajo na papirju, tako; [igra pri novoiznajdenem aparatu ;veliko ulogo razsvetljevanje črk.' f Katero Črko pritisne gluhonemec. i tista črka se zablesti pred očmi j onega gluhonemega, s katerim se! pogovarja. In oba gluhonema, ki se na ta način "pogovarjata", se med seboj popolnoma razumeta na poljudno daljavo. Jasno je, da je tako pogovarjanje mnogo počasneje, kakor pri običajnem telefonu. A novo izumljeni aparat je za gluhoneme vendarle velikega pomena.
Nova teorija preživljanja,
Zakonska Jessev Joplin, Mo. i-mata 35 mesecev starega otroka, ki tehta 77 funtov. Smatrajo ga za največjega otroka te starosti na svetu. Ko je bilo dete staro dva tedna, sta ga začela zakonska hraniti z whiskie-jem, ki je bil razredčen v vodi. Sedaj pa popije poleg običajne hrane na dan kozarec whiskie-ja. (Ta vest je prav gotovo časnikarska raca. Vsaki o-tok že ve, da je alkohol za otroka najhujši strup, ki pcepreči razvoj organov, tako. da ostane otrok duševna in telesna pokveka. Sta-riši, ki dajejo svojim otrokom o-pojne pijače, spadajo v ječo. Op. ured.)
Kitajec umorjen.
Zopet je postal "sin nefteske države" žrtev sovražnih si strank v kitajskem delu mesta New York. Joe Chuck, 30 let star, s št 10 Pell Sa„ član družbe Hip Sing Tong, je bil včeraj ustreljen, ravno ko je lupil krompir. Morilec, ki je moral biti dober strelec, je streljal nanj s strehe sosedne hiše. Od petih krogel sta le dve zgrešili svoj cilj. O morilcu ni nikakega sledu.
Oenarje v staro domovino
potili***:
kron.......... za $ 10.35
100 kron..........za 20.50
200 kron.......... za 41.00
500 kron..........2a 102.50
1000 kron y.........za 204.00
5000 kron..........za 1018.00
Pottarinr«, je všteta pri teh «ro-Doma ae nekazane rvoU po-polnoma izplačajo brti vinarja odbitka.
Nato denarne poiiljatve izpla-5uje o. kr. poštni hranilni urad r U do 13 dneh. *	i
Denarja nam poslati j« lafeti Učne je do $50.00 y gotovini t pri. poročenem ali regiztziranem piK mu, večje zneske po Domectie Portal Money Ordar ali p« Mew. York Bank Draft
nAKC litii^
m Oortlandt Bt^ Hew York, Y« <104 ft. Clair Ava, V. M.
^ - . ..QJ




* GLAS NARODA, 27. MAL. SRPANA, 1912.
Požigalka.
Vasil Čajeenko.
Rodbina Semen Kolomyjceva je še spala, ko se je naenkrat razle-
gel klic:
"Vstanite, vstanite! Pri nas gori ! Ogenj!
Hrvcko Scmenov, najmlajši sin,
ki je prvi zaslišal klic je hitro vstal s svojega ležišča.
"Lucija vstani! Slišiš!" je začel klioati svoji ženi.
Na svoje največje začudenje pa j je opazil, da njegove žene ni več ta in, kamor se je zvečer vlegla.
Hrvcko pa ni imel časa v svojem razkritju dalje razmišljati. Zbudil je svoj• tra brata in očeta, peljal ju iz sobe iu klical:
4 * Vstanite, vstanite! Gori!''
liil je praznik, radi česar je Se-nicnova rodbina še spala, dasirav-ii') s«> je že danilo.
K-t je hitel Hrvcko iz hiše, je bi-! lo prvo kar je zagledal v jesen-; -k m jutranjem mraku, njegova, žena. ki je že stala pri vratih.
* Gori!'T je vpila in kazala z ro-j
Hrvcko se je ozrl in videl, da; Šviga iz strehe hleva poleg hise; plamen. Obenem je zagledal moža. ki je tekel od posestva proti vasi. Posestvo je stalo osamljeno ob ro-j bu vasi, od katere ga je ločila ši-, roka ravnina. Čez ta prostor je hi-j tel človek, ki se je zdel Ilrvcku znan. Že je hotel steči za njim. Ko j pa je zagledal nov plamen, je sko-. čil k vodnjaku in zaklical: Pomagajte, gori!"
M cd t.-m so prihiteli iz hiše Semen s svojo ženo, njegov starejši j sin Ivan z ženo ter dva ali trije otroci. Žene in otroci so začeli jo-1 kati in klicati: "Pomagajte" So-' sedje so ta klic slišali in kmalu je; bilo Semenovo dvorišče polno lju-dij, ki so tekali sem in tje, vpili, zajemali vodo iz vodnjaka, jo pri-i našali v škafih, razmetali streho in jo polili z vodo. V tej zmešnjavi je vzbudila llrvckovo pozornost nje-, gova žena. Lucija ni pomagala niti pri gašenju, niti pri prinašanju vode; slonela je z na prsih prekri-: zanima rokama ob stpni. Hryeko, i ki je hitel od vodnjaka s škafom! polnim vode, je stopil k nji. Bila j je smrtnobleda, oči pa je imela kot blazna.
"Kaj stojiš tu ž" je zavpil Hry-1 cko, "pojdi pomagat!"
Nato je tekel dalje ona pa se uiti! ganila ni, temveč je stala kot brez življenja, večkrat se je pa stresla popolnoma bleda in zbegana. Gle-i dala je tja, kjer je gorelo, pa naj-' brže ni videla-ničesar; Neprestano ! se je krčevito stresala, videla in slišala pa ni, kaj se krog nje godi.
Semcnovi ljudje in pa sosedje so med tem razmetali gorečo stre- ( ho, da ne bi ogenj zašel na glavno j poslopje. Nekateri so še previdno : polivali slamo in tramovje iz katerega se je kadilo, da bi ne zaostala i kaka iskra. Ostali pa so stali v j gruči ter ugibali, kako je vendar! nastal ogenj.
"Gotovo je kdo zažgal" se je, nekdo oglasil.
"In veš ti to gotovo?" ga jej vprašal drugi.
"Iz vsega se da sklepati, da! Vsi so vendar spali v hiši in de-! kle. ki bi spala v hlevu, nimajo.! Tudi hlapca, ki bi mogoče s smod-ko zanetil ogenj, nimajo. Torej je vendar jasno, da je kak tujec po-žigalec."
"In jaz sem požrgalca videl!" dejal Hrvcko. "Prihitel sem ravno iz hiše, ko je šele bežal od poslopja proti vasi. Hotel sem teči za njim, toda nigral sem tu pri I ognju pomagati. Toda zdi se mil pa znan!"
' Komu pa je bil podoben?" je! vprašal llrvcka uradnik, ki je stanoval nedaleč in je prihitel k pogorišču.
'Kdo neki ve... človek samo1 tako ngiblje", je menil Hryeko.
"No, in kako je bil oblečen?"| je vprašal uradnik dalje.
"J»il jt« v čamari brez čepice".'
' Brez čepice?", se je nekdo iz-; med ljudi oglasil. "Čakajte! Ko! sem slišal klice na pomoč, sem hi-1 tro vstal in hitel semkaj. Tu pa ! sem videl nekega moža v Čamari brez čepice mimo teči. Tudi meni fceje zdel znan."
"No, kdo pa je torej bill" se vprašal uradnik znova.
"Kdo pa ve. . . Človek se lahko moti... mogoče sploh ni bil on."|
"Le povej, kar misliš!"
"Jaz mislim, da je bil Andriju Tvščenko podoben, pa kdo ve... "
"Andrij Tvšcenko? No, ta pa lii tak. da bi storil kaj takega", je menil nekdo.
Kdo pa naj to ve — nič ni gotovega", se je oglasil dotični, ki ga je videl bežati. "Vse se zgodi."
"Vi pravite, da je bil Andrij;j Tvščenko?" mu je rekel Hrycko.il "Tudi meni se je tako zdelo. Hry- i cko se je nehote obrnil tja, kjer s je stala njegova žena.	1
"In kdo je pri vas prvi videl i ogenj", je vprašal uradnik.
'Jaz sem prvi slišal klic: gori!' je pripovedoval Hrvcko. "Toda kdo je klical, nisem mogel dognati. Ko sem tekel iz hiše sem vi-i del svojo ženo sredi dvorišča, ki je vpila: gori! Mogoče, da je ona!i prva zagledala ogenj."
"In kje je tvoja žena?", je ' vprašal uradnik. "Vprašali jo bo-j mo."
"Tu stoji, je nekdo pokazal na 1 Lucijo, ki je dosedaj stala nepremično ob steni.	j1
"Pojdi no sem!", je namignil uradnik z roko.
Lucija se ni ganila. "Pridi no, če te kličemo!" je ! ponovil uradnik jezno svojo za- :J htevo in ne da bi čakal da bi pri-j šla. je šel k njej. Tudi ostali so se J bližali mladi ženi.
"Povej mi, ti si prva opazila, da gori ? ', je pričel uradnik.
Ko je Lucija opazila, da so oči j1 vseh uprte vanjo in ko je slišala vprašanje, se je vzbudila kot iz sanj ; toda ni mogla odgovoriti, i] dokler je ni uradnik drugič vpra-,( šal.	i
"Da, jaz!" je slednjič odgovo-1, rila z gla*om, kot bi ji kdo s čem , zadrgnil vrat; toda ojunačila se je ter pripovedovala dalje: ''Da, . jaz, jaz sama sem "zažgala... z Andrijem Tvščenko... In ruto , sem pustila pasti."	,
Vsi so v trenotku onemeli. To-! rej tako je bilo. Vsi so vedeli, kaj je bilo med An^rijem in Lucijo,!: kot to je prav pogosto. Ljubila sta se, toda oče je odločil druga-j če, dal jo je neljubljenemu Hry-1, eku za ženo. Živela je z možem : že od konca zime do sedaj v jeseni. toda ostala je njemu in celi ; njegovi družini tuja. Prej vedno vesela, je bila sedaj vedno tiha inf nema. In če jo je tašča ali starejša svakinja ogovorila, niti odgovorila ni.
"Ti si zanetila ogenj? Ti?", je; vprašal uradnik začuden. "In zakaj si to storila?"
"Zato... zato, zato ker to življenje, ki ga živim, sploh življenje j ni. . . zato ker so mi ukradli mojo srečo, vedite torej!"
Vse to je izgovorila s trepetajočim glasom in ko je svoji boli zadostila, je padla onemogla na klop si zakrila z rokama obraz in je molčala.
"Pelji jo na urad, tam jo bomo nadalje zaslišali!" je zapovedal uradnik stražniku. "Tudi po Au-drija se mora iti!"
Stražnik je stopil k mladi ženi in jo je sunil v hrbet. "Pojdiva, Lucija!" Videti je bilo kot da ga niti sli- j šala ni.
"Slišiš, iti morava!", je rekel in jo znova sunil.
Razkrila si je obraz ter se počasi dvignila. Izgledala je popolnoma mirna.
"Pojdiva torej!", je rekla skoraj vljudno, se okrenila in šla na-prej.
Ljudje so molče gledali vse to, in šele ko je Lucija -odšla, so začeli izražati svoja mnenja in nazore o vsem, kar se je zgodilo. Le Hry-cka ni spregovoril ničesar. Molče in nepremično je stal tu in gledal za svojo ženo.
Lucijo so odpeljali na urad in jo do časa obravnave vtaknili v ječo, kjer pa ni ostala dolgo sama,! ker so kmalu tudi Andrija pri- j gnali k njej. Komaj ga je zagleda-1 je pohitela k nj?mu, ga priteg- j nila k sebi v kot ter mu, da je ne I bi kdo slišal, šepetala:
"Najljubši sokol moj — oh, kako je bilo to strašno! Kako sem se; bala, da se užge tudi glavno po- j slopje! In potem — oh!"
Ovila mu je roko krog vratu.; toda jo je takoj zopet odtegnila in pripovedovala dalje: "Tudi ru-j to. ki sem jo tam pustila, so našli, j Oh. ta sramota, ta sramota, jaz. požigalka!"
Zgrudila se je, ko se je vsega, kar se je zgodilo domislila in mo-l goče tudi, radi tega, ker je on j molčal in ni v njeno tolažbo spre-f govoril niti besedice.
"Toda proč je najhujše", je na-i daljevala čez nekaj časa. "sedaj i naju ne loči nič več. Pa'zakaj mol-j čiš dragi moj?"	j
Molčal je še nekaj in rekel na-j to polagoma:
"Mene ne tolaži nič!... e vem, ali sva storila prav?... Greh je! In ta sramota, ki jo trpiva in jo bova morala še trpeti!"
Obmolknil e za nekaj časa. Tudi ona ni spregovorila, ker je čakala, kaj bo še rekel. "Bilo je. lahko rečeno, kar sva '
!
sklenila: pretrpiva to in poteqi je 1 končano I Ko bi trpela telesnOj bi ne bijo na tem ničesar. Toda ta sramota, ta sramota! Prej sva bila človeka kot »drugi, a sedaj sva ujeta, zaprta!"
"Toda prej nisi tako govoril?";
"Da... prej!"
"In sedaj ne misliš več tako?"
"Ne. sedaj ne več."
"Kako pa?"
"Da bi bilo boljše, ko bi tega ne storila." -
"Torej tako.! In zakaj bi bilo boljše?"	^
"Povedal sem ti že." .
"In tega nisi prej vedel? Jeli tako prijetno biti zaprt?"
"Oh, nekaj drugega je, nekaj misliti in nekaj drugega, isto izvršiti."
"Toda ti vendar nisi prav nič naredil! Jaz sem vendar zažgala in ti si imel samo bežati, da so te ljudje videli."
"Zaključek je isii! Jaz nisem ničesar storil, toda sramota me zadene tudi. in za nič!''
"Za nič? Andrij, moje življenje, za nič?" Andrij, moje življenje, za nič?" Sem vendar tudi jaz zate svojo čast izgubila!"
V njenem trepetajočem glasu je bilo opaziti vročo prošnjo, toda on tega ni opazil, morda ni hotel opaziti.
Tako zelo sta se ljubila! Toda grozna volja očetova je razrušila njuno srečo! Toda nista se pustila uničiti. V začetku se sploh, nista videla, a za tem sta se srečala večkrat, četudi le za par sekund, dokler se jima ni posrečilo ostati dalje časa skupaj. Dolgo zatajevana ljubezen je privrela z vso silo na dan. Tedaj sta sklenila izvršiti skupno kako hudodelstvo, da bi bila prognana v Sibirijo.
Toda krivda je bila na njeni strani, kajti od nje je izviral ta strašni načrt! In ta je uničil oba!
Pa zakaj tudi njega, zakaj ne samo njo? Ko bi nje ne bilo, kako bi mu neki kaj takega prišlo na um. Vsa krivda in vsa sramota je izvirala od nje in za njo je uničil svoje življenje! Čutil je dobro, tla je od tedaj ni več ljubil in da je neko drugo čustvo priselilo se v njegovo srce.
Lucija je stala molče poleg njega, misli so ji razjedale možgane lin čutila je, da ji preti neka nova, še strašnejša nesreča. Vse je že izgubila: prostost, čast, sorodnike in prijatelje — kajti od teli jo je sedaj vse ločilo — le Andrij in njegova ljubezen ji je še ostala. Ta ljubezen, za katero je žrtvovala vse!... In sedaj... Jeli bilo vse res, kar je rekel lega v obupu — potem ni imela ničesar več, vse Je izgubila! Čemu ji je ostalo še to življenje?
" ^drij, dragi, zakaj me mučiš?" je zavpila trpinčena in ga j je hotela objeti.
Toda on jo je narahlo sunil od sebe.
"Tiho, da nas kdo ne sliši!", je rekel hladno in odšel v drug kot.
Pričelo se je preiskovanje, zasliševanje. Po prvem dolgem zasliševanju je sklenil preiskovalni sodnik oprostiti Andrija in Luci-Lucija je bila primorana ostati in živeti do glavne obravnave in obsodbe pri svojem možu.
Kako težko se ji je zdelo življenje. Vsi so se je ogibali, kot bi se je baii. Ko bi jo zmerjali, tepli, bi vse lažje prenesla kot pa ta ledeni molk, to nemo zaničevanje.
In Andrij! Od skupnega zapora ga je videla samo enkrat. Ničesar nista govorila med seboj, Itoda Lucija je vedela, je čutila! j da se je njegovo srce'odvrnilo od nje.
Da! Toda ni hotela, ni mogla verjeti, da jo je popolnoma zapustilo. Upala je še vedno, da se zopet vrne k njej. Revica! Ni misli-jla na to, da se ohlajeno čustvo ne j °greje znova !
Prišel je dan sodbe. Bila je že |tu. Vojaki so jo privedli v dvorano, ki je bila polna radovednili |ljudi. V začetku ni čutila, slišala |in videla ničesar. Je vendar ne .bodo vsi sodili? Trudila se je, da j bi razumela razgovor ljudi, ki so prišli, da bi bili priča njene ob-!sodbe. Ona in Andrij sta sedela i na isti klopi. On je bil bled in je j niti pogledal ni, ona pa se je tresla po celem telesu, ker je vedela, i da bo v naslednjih minutah izrečena njena obsodba, j Nekaj se je čitalo — toda ona ni razumela niti besedice, slišala je le. da se je pogostokrat izgovorilo njegovo in njeno ime. N^to ji je bilo stavljeno neko vprašanje — ona pa je odgovorila kakor v sanjah, kajti vprašapje je sla"bo razumela. Prizna, da je kriva, da sta skupno s Andrejertf zažgala. Ostane pri tem in trdi neomajno, da je tudi on kriv. Tn on... on laže!
<
Ko je slišala njegovo laž, je morala zbrati vse moči, da ni zavpila od trpljenja in bolečine, ki ji je razdejala srce... Toda vzdržala se je in je sklenila bojevati se ž njim, misleč, da ga more podjarmiti.
On pa je trdil, da ne ve ničesar. Da je šel le mimo posestva in je videl, da je pustila Lucija tam nekaj ležati in potei^ počasi odšla.
Trudila se je dokazati njegovo laž, da sta se skupno dogovorila \o zločinu, da sta šla skupno tja in ^zločin skupno izvršila. Noče pa [povedati, zakaj sta to storila, kaj (sta s tem nameravala. Ko so jo |vprašali za povod, je molčala. Rekla je, da sta to storila, da bi se nad možem in nad taščo maščevala zato, ker se Andriju in njej ni dovolilo, da bi se poročila. Sodniku ui hotela povedati pravega vzroka, ker se je bala, da bi je sodniki potem ne sodili bolj ostro.
Pričelo se je zasliševanje prič. : Priče so govorile s<im in tje. Iz j njegovih izpovedb se ni moglo do-!biti nič dejanskega. Le toliko se I je moglo sklepati, da je bil tudi Andrij udeležen pri ognju. Lucija je z napetostjo poslušala vsako besedo prič iz njene vasi in se je veselila, če so se glasile izpoved-be njej v prilog. Da, zmagala bo, Andrij bo krivim proglašen, j V tem se je v nji pojavilo blazno hrepenenje, ki se ni dalo za-jtreti. Hrepenenje, da bi prejela od Andrija vsaj eno prijazno be-jsedico, vsaj en prijazen pogled. Dotaknila se je rahlo njegove roke. Obrnil se je za hip k nji in jo pogledal s pogledom, iz katerega se je zrcalili deloma sovraštvo. deloma zopet bojazen, i Sedaj je razumela, da je on za j njo izgubljen, pojmovala, da ga ne more pridobiti, nikoli, nikdar več! Kaj ji je sedaj pričeti? Čemu je treba poskusiti rešiti se.'' In če bi poslali oba na eni in isti kraj, bila in ostala sta si odtujena.
Pa zakaj je lagal ? Zakaj pripi-Isuje dejanje, ki sta ga zakrivila oba. samo njej Tako podlo ne bi ravnala ona nikdar! Sedaj laže, sedaj jo je izdal — ko bi moral trpeti, občutiti to. kar čaka njo!
Pa saj ga je nt^koČ ljubila in ga ljubi še sedaj. Kako bi mogla torej uničiti njegovo življenje, ko |ga je ljubila.' Bila je sojena, nje-Ino življenje je. bilo uničeno — on pa postane lahko še srečen, če odide od tu oproščen. In kolikor dalje je razmišljevala, toliko praz-nejše, sramotnejše se ji je zdelo ^ivljenje.
j "Obtoženec Andrij Tvščenko, kaj morete v svoj zagovor izpovedati ?" ga je vprašal sodnik.
Andrij je vstal in rekel s tresočim glasom:
"Kaj naj rečem, gospod sodnik... nedolžen sem... vse drugo je zlagano... Čemu naj bi j vendar storil kaj takega?... Jaz |.. . midva... ?"
j Mrmral je še nekaj nerazumljivega in se nato vsedel na klop.
Sedaje se je obrnil sodnik ravnokar k Luciji. Vstala je molče i in stala nekaj časa brez besedi. |Nato je rekla:
j "Odpustite, da sem tako govo-ilila. Delala sem mu krivico; vse jsem sama storila, on je popolnoma nedolžen, govoril je čisto res-Inico. Govorila sem proti njemu h !jeze, ker ine je zapustil."
Vse to je izrekla s krepkim, mirnim glasom in nato sedla.
"Tako trdovratna zločinka! Kele sedaj pove resnico," je slišala šepetati ljudi.
Čutila je, da počiva Andrijev pogled i|a njej in se je obrnila k njemu. Gledala ga je proseče, kot , bi ga prosila odpuščanja. Žalostno se mu je nasmehnila in lahno pokimala s glavo — k slovesu za vedno.
Posvetovanje sodnikov ni trajalo dolgo. Lucija je bila za krive proglašena; Andrij pa oproščen Med navzočimi je nastal nemir, j Sodnik je zvonil k miru in nazna-inil dalje, da naj se Andrija takoj izpusti. Lucijo pa se pošlje v Si-1 birijo.
V-tem trenotku, ko je izrekel sodnik obsodbo, se je zaslišalo v dvorani krčevito zdihovanje. Bila jt* Lucija, ki je izgubila na zemlji vse. kar je je bilo nekoč
ljubo ia drago.
•1,1 •-
| - ANGLEŠČINA.
Mi poučujemo že peto leto angleščino potom dopisovanja. Do j bri uspehi. Lahka metoda. Učite se doma. Pouk lahko traja šest mesecev. Pišite po pojasnila š( danes. Šolnina nizka. Slovenska Korespondenčna Šola 1380 E. 40th St., Cleveland, O. i	Prejšnji naslov:
6119 St. Clair Ave., S. B. 10.
Letoviščarjl.
Ruski spisal Anton Čehov. —o—
Na peronu letoviške postaje se je sprehajal mlad par. Z roko jo je mož objemal okrog pasu, a ona se je stiskala k njemu in oba sta bila srečna. Izza raztrganih oblakov je gledala na nju luna in se i kremžila; nevoščljiva je biia in! jezila se je nad svojim dolgočas-' nim, nikomur potrebnim devi-; štvom. Nepremičen zrak je bil gosto nasičen z duhom po španskem j bezgu in po» krhliki. Nekje on-; kraj železniške proge je vreščal kosec.
—	Kako lepo je, Saša, kako le- j po! je dejala mlada žena. — Za-' res, člo-vek bi lahko mislil, da sa- j nja. Poglej, kako čedno, prijazno izgleda ta gozdič! Kako mili so ti solidni, molčeči brzojavni drogovi! Oni oživljajo, £?aša, po-krajino in oznanjajo, da je tam, kjer so ljudje — civilizacija... In ali nisi vesel, če donaša veter na tvoja ušesa ropot prihajajočega vlaka?
—	Da, da... Kake imaš roke! Preveč se razburjaš, Varja — Kaj pa bo nocoj pri nas za večerjo ?
—	Julia in pišče... Za ata bo dovolj. Za-te sem iz mesta pripe-; Ijala sardine in jesetra.
j Luna se je skrila za oblake. ka-i kor da bi njuhala tobak. Clove-'ška sreča jo je spominjala na sa-1 jmevanje. na nočevanje po gozdih j in doleli.. .
—	Vlak prihaja l je vzkliknila j Varja. — Kako lepo!
1 V daljavi so se pokazale tri og- ' 4 njene oči. Na peron je stopil po-i stajni načelnik. Na tirih so se bliskale tuintam signalne luči.
—	Počakajva še vlak, potem j pa pojdiva domov, je dejal Saša in zazeval. — Dobro nama je, i Varja, neverjetno lepo!
Temna pošast se je brez šuma priplazila na postajo in se ustavila. Na polrazsvetljenih vagon-skih oknih so se pokazali zaspani obrazi, klobuki, pleča...
—	Oh, oh! se je oglasilo z enega okna. -—- Varja nas pričakuje s svojim možem! Glejte ju! Va-renjka ! Varečka ! Oh !
J z vagona sta skočili dve deklici in se oklenili Varji okolu vratu. Za njima sta se pokazala zajetna, poštama dama in visok, slok gospod s sivo brado, potem dva s prtljago otovorjena gimnazijca, za gimnazijcema guvernanta, za guvernanto babica.
—	Tukaj smo, glej, tu smo, duša zlata! je začel bradati gospod,
; stiskajoč Saši roko. — Si nas pač že nepotrpežljžvo čakal! Si se go-" tovo že jezil nad stricem, da ne pride! Ivolja, Kostja, Nina, Fifa, otroci! Poljubite svojega bratranca! Vsi prihajamo k tebi, vsa familija za tri ali štiri dni. Upam, da vaju ne motimo? Povej kar brez ceremonij!
Ugledavši strica z rodbino, sta se mlada poročenca nežna usko , prestrašila. Ko je stric govoril in ga poljuboval, se je Saši v mislih razgrnila naslednja slika: Z ženo odstopita gostom svoje tri sobe, postelje in odeje, jesetra in sar-. dine in juho pojedo kakor bi tre-1 nil, bratranci mu izrujejo -cvetli-r ce. izlijejo črnilo in zdivjajo; tet-■ ka toži cele dni o svoji bolezni (trakulji in bol,ečiiiafi v srčni žli-čici) in ponavlja, da je rojena 1 baronesa von Fintichova...
!m Saša polil gneva je pogledal svojo mlado ženo in ji zašepetal:
—	K tebi so prišli... Vrag jih vzemi!
—	Ne, k tebi! je odgovorila žena, vsa bleda od gneva in jeze.
j — Niso moji, temveč tvoji .sorodniki !
In obmivši se k gostom, je dejala s prijaznim nasmehom:
—	Iskreno pozdravljeni!
Izza oblaka se je zopet pokazala luna; kakor da bi se nasmehnila, kakor ua bi se veselila, da nima sorodnikov. A Saša se je o-brnil, tla skrije pred gosti svoje srdito in obupano obličje in je . dejal z radostnim, blagodušnim glasom:
i — Tskreno pozdravljeni!. Do-• brodošli, dragi gostje!
-• --,
Podpora albanskim kmetom.
Turška vlada je sklenila, da razdeli potom agrarne banke med albanske kmete 25,000 funtov.
Društvene tiskovine!
X ISOČE * * *
zahval ima naša slovenska unijska iHHl tiskarna za lepe in najcenejše tiskovi-S^SSgS ne slovenskih društev po celi Ame-riki.
li MILIJONE % %
|$**** tiskovin je že naredila naša tiskarna za Slovence po celi Ameriki. Pravila, pisemski papir- zdra ,niška spričevala kuverte vseh mer in barv, sploh izde-****** lujemo vse mogoče tiskovine po naj-nižjih cenah. Točna in vestna postrež-****** ka. Slovenci, naročajte svoje tisko-*!***! vine v slovenski unijski tiskarni.
Clevelandska Amerika,
56119 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, O.
V prašajte
za cene nas, predno se obrnete drugam in prihranili si bodere nekaj denarja.	-:-
Vsem Slovencem in bratom Hrvatom po širni Ar.» -riki naznanjamo, da smo dobili vee železniških voz brinja iz starega kraja, iz katerega se bode kuhal v naši lastni distileriji že vsakemu dobro znan pristni K kerjev b r i n j e v e e.
Eden od najbolj izkušenih zdravnikov v Evropi, Msgr. K N E I P P, piše v svojih zdravniških knjigah sledeče: "Najstarejše in. eno najboljših zdravil proti notranjim. posebno želodčnim boleznim je in ostane pravi pristni brinjevee: ako si bolan na ledvicah, na jetrih, na kamnu, ako se počutiš slabo, zjutraj ko vstaneš in prodno ideš k počitku, pij pravi pristni brinjevee in pomagal ti bode." Na tisoče ljudi je ozdravelo, kateri so poslušali jMrsg. Kneippa nasvete.
Zatorej vsaka družina, kateri jo zdravje ljubo, bi w morala preskrbeti s domačim zdravilom to je pristni Kr&-kerjev brinjevee, katerega se dob; pri izdelovateljih
The Ohio Brandy Distilling Co.
elO25 St. Clair Ave.,	Cleveland, O.
•
Ali pa pri sledečih tvrdkah, kateri so edini glavni razprodajalei za Ameriko: r Russ & Prenderg-ast Bros. Co., Pueblo, Colo. The Slovenian Liquor Co., Joliet, 111.
Frank Petkovšek, Waukegan, Hi.
A. Justin, Rock Springs, Wyo.
i	^čltftA^fltiB. dB&^&dSk 3Ei.fr i Ci
j	Farme « samo $5 vsaki mesec.
Sedaj je čas, da kupite.
i	Ako ste se namenili kupiti zc-tnljo za farmo, je sedaj najboljši
;	čas, <Ja storite to, ker sedaj lahko vidite pridelke na -rf.'«lju ter se pre-
!	pričate, koliko je dotična zemlja vredna. Ako "imate le voljo kupiti
;	zemljo t>-r danes zjutraj pričeti Rospodarstvo, nimate nobenega vzro-
■	ka, da tega tudi ne izvršite. Vsak, tudi jiajsiromafinejši delavec lahko x	kupi zemljo od nas, samo ako hoče, ker prodajamo mi zemljo na
i	lahek način odplačevanja. Prodati vam hočemo 20 akrov najboljše
1	neposekane zemlje za ? 400 ali % 20 za aker. Precej nam boste plačali
|	pet dolarjev in potem vsaki mesec po pet dolarjev, dokler ne izplača-
i	te zemljo, to je imate šest let in osem mesecev časa, da izplačate
i	zemljo. Ali plačamo davke in ako um rje te preje nego izplačate zem-
l	Ijo, bomo dali zemljo brezplačno vašim naslednikom ter ne bo treba
S	tem plačati niti enega centa več za isto.
!	Nedavno je umrl eden vaših rojakov In njegova vdova Je dobiia
l	osemdeset akrov zemlje takoreč zastonj, ker je plačal <>n za svojo
|	zemljo le malo več kot sto dolarjev. — Ali vam pa prodamo 20 akrov
j	za $ 360 ali $ 18 za aker pod istimi pogoji, samo da nam plačate se-
|	dem dolarjev in 50 centov vsaki mesec. — Kdor pa želi izplačati zem-
j	ljo v gotovini, mu prodamo aker za ? 15 ali $ -200 za 20 akrov. — Ne
»	pozabite, da je velika razlika med zemljo in zemljo. L.ahko dobite
j	slabšo zemljo za dolar ali dva ceneje v drugem kraju, a ne skušajte
;	prihraniti nekoliko dolarjev, ker boste sieer vsako leto toliko izgubili
i	pri pridelkih. Zapomnite si, da je več kot štiristo Hrvatov, Sloven-
i	cev in Slovakov kupilo zemljo od nas in tudi vi jo boste gotovo ku-
f	-pili, ako le pridete in vidite, kako žive tam vaši rojaki-farmerji. Kupite tiket do .Ashland v državi Wisconsin in ko pridete v Ashland
■	vprašajte koga,za naš office in pokazal vam bo, ker pozna vsak v i	Ashland in okolico našo kompanijo.
The James W. Good Company, Ashland, Wis.
Ef VeHka zaloga vina in žganja.
šSB&Jjpi MaHja Grill
.*$r J	Prodaja beio tiao po..............70c. falloe
črv o vino po.............50c.
^SP"'* ■ BJ^ Dtolalk '4 gaione ca....................f 11.00
sHBIliS Brinjevee \2 steklenic ta...............#1200
jmj^HSTCf 4 gal. (»odček) ta ..................«16.90
Za obilno naročbo k priporom
^T	. MARIJA QRILL,
F30S St. Clair Ave., IV. E.f	O
Pesem o sokola. '
i
Ru>ki spi-yil Maksim Oorkij.
Morje spava.
Velikansko, 1f»/.ko mor jet diha težko ob obrežju, zaspalo je in v i daljavi Wi nepremično, pokrito' 7 modrim luninim svitom. Mehko in erno strinja s temnomodrim.' južnim nebom in spava trdno,' prozorno tančico oblakov odsevajoč, ki mirno plavajo v višhli in ne zakrivajo zlatih zvezd. Kakor da bi se m bo vedno bolj klonilo k inorju. tla bi razumelo, o čem sanjajo valovi in valčki, kateri, zaspano lezejo k obrežju.
Gore. porasle z drevesi, katera j** severovzhoden veter fantastično skrivil. vzdihujejo v sinj<\ n«*bo, obdana z porko. ljubko meglico južne noči. meglico, katera IIhla/.nje suhe, ostre črte.
Zamišljeno stoje gore, mečejo dolge, modre sene»> po želenih valovih in jilt pokrivajo, kakor da bi hoteli zmanjšati pihanje valov in omamiti nepretrgano šumenje — glasov.ki molijo prešerno ti-hoto. ki j«» razprostrta v srebrno-modrem luninem svitu.
*	A—allah. ah — a — akbar!" vzdihuje Xadir-IJagim-Ogli, star, krimski o\vji pastir, visok, sivolas. zarjavel od južnega solitea. suh in moder starec.
Z njim ležim v pesku, ob veliki
. i
skali, ki se je odtrgala od njegove domač«* gore. ob skali. pokriti z mahom m tako žalostni in mračni. Na stran, ki j»> obrnjena proti morju, so valovi nanesli blata in morska trave in skala izgleda. kakor zvezana z zemljo z ' ozkim, peščenim trakom, ki loči morje in goro. Plamen našega ognja razsvetljuje proti gori obrnjeno stran, brli In po stari mre-ži razpok se skrivajo senee.
Ragim in jaz kuhava ribjo ju- i ho iz ravno nalovljenih rib in so nahajava v prav dobrem razpoloženju. v dobri volji, v kateri s«1
•	i ^ ( zdi človeku vn4- sveže, okrepčano.
oživljeno. ..
In morje poljublja obrežje. Va- ^ lovi se glase melanholično priliznjeno. kakor bi prosili, če se sme- < jo ogr> ti pri ognju. In iz splošne
.	v	.	1	. i
harmonije tega šumenja zvoni s.-mpatja krepka, pogumna peščin — pa le, kadar se približa val naši skali. Raeim jih je pri- 1 m "rial /enskara in jih obdolžil, da hočejo nas objeti in poljubiti. :
Kagim le/i > prsmi na pesku, z glavo proti morju in gleda, oprt na komob-c, gfmvo položeno v i »lian. polno misli, v ^ubcčo se da- : Ijavo. tJorka kapa, iz ovčjega ko- i žuha. mu j«- zdrknila na vrat in morski. sv«-ži vet«-r piha v visoko, nagubano čelo. Filo/.ofira, ne da ] bi prašal. «'••• tra poslušam, in ne ] uu'iu'1- za mene. kakor bi se po-: govarjal z morjem.
"Človek, ki veruje v Boga, pri- < de v raj. Ali tisti, ki n»- služi Hotni in preroku? Morebiti je on tam.... v onem Šumenju.... In , morebiti oni srebrni madež na : vodi... on — kdo ve?""
< arobno. mogočno, pljuskajoče morje «<• bles<-i, tupataiu s o prika-žejo brezskrbne lunine luči: luna he je prikazala izza gorskih vr-j hov in izliva svetlobo na morje, ki jo vsrkava.
"Kajriin !. ... Pripoveduj pravljico. . . " prosim starca.
"Zakaj?" vpraša Kagim, ne daj bi me pogledal.
"Tako! Ljubim tvoje pravlji-ee-!'T
Saj sem i i že vse povedal... Več ne vem..."
S tem je hotel, da ga prosim.: In jaz ga prosim, da naj kar
začne.
"Hočeš, da ti pripovedujem ka-. ko pesem?"
Zadovoljen sem in pripoveduje i mi z melanholičnim glasom, v originalni stepni melodiji in strašno!
izgovarja ruske besede.
* * *
Visoko v skalah se plazi belo-j liška, se zvije v klobčič in leže v mokro sotesko, s pogledom na morje.
Visoko na nebu sije solnee in' gore dihajo soparo od neba in valovi udarjajo na pečine...
In v soteski, v temi. se vali reka k morju, drveč čez kam'enje.
Cila
sno bobneč, krepko prereže i gore in pada v morje, divje vpijoč.
Naenkrat prileti v sotesko, v kateri se zvija belouška, ranjen sokol, krvav na perutnicah.
»S kratkim krikom pade na zemljo in udari s prsmi ob trHo kamenje.
Belouška se ustraši in hitro izgine, a kmalu vidi, da bo ptic živel le še dve, tri minute.
Bližje prileze k ranjenca in mu
gleda naravnost v oči.
"Sedaj umreš?"
"Da, umrem!" odgovori sokol. 11 Krasno sem živel... Poznam srečo!... Junaško sem se bojeval... Xebo sem videl... Ti ga ne vidiš tako blizu!... Revica, ah!"
"No, kaj je nebo? — Prazen' kraj... Kako naj tam lazim?... Meni je tukaj lepo — gorko in' mokrotno!"
Tako odgovori belouška prostemu ptiču in se, smehlja v duši njepovi domišljiji.
In si misli: "Letaj ali se plazi, konec poznaš: vsi leže enkrat na; zemlji, vsi bodo prah..."
Ali predrzni sokol se strese, se vzdigne nekolik*) in njegove oči prelete okolico.	i
Skozi sivo kamenje izginja voda. Dušeče je v temni soteski in po gnilobi diši.
Sokol zbere vse svoje moči ill : zavpije v želji in bolesti:
"O. da bi se le še enkrat vzdig-! nil k nebu ! — Sovražnika bi pri- j tisnil na ranjene prsi.. . (<la bi se : v moji krvi zadušil!... O. bojna! sreča !...**
In belouška si misli: "Lahko i je. da se da na nebu gotovo in iobro živeti, ker tako vzdihuje."!
Obrne se k prostemu ptiču in I govori: "Pojdi na kraj soteske j in vrži so v reko. Morebiti te pre-j mikanje perutnic vzdigne in šc j nekoliko časa boš živel v svojem j element u."
Sokol se strese in se priplazi! na roh stene in zdrči, stokajoč, in plamtečih oči po gladki steni.
Ali kakor kamen hitro pade v i vodo. zlomi peruti in izgubi rano-! go perja . ..
Valovi r^ke ga zajemo; njegovo kri opravši, ga odneso daleč j v Hfbrje.
In žalostno bobneč, udarjajo! valovi ob stene... mrtvega ptica
ni več videti v daljnem morju... ! * ♦ *
A' soteski leži belouška in misli o ptičevi smrti, o njegovi želji po nebu.
Uleda v daljavo, katera večno; poljubuje oči s srečnimi sanjami, j
"In kaj je videl umirajoči sokol v tej pusti daljavi brez tal in mreže? Kaj jim je tam razumlji-j vo? Tudi jaz bi lahko to zvedela, če bi le enkrat, le malo časa le-' tala po nebu."
i
Rečeno — storjeno. V krog zvita leti po zraku in se sveti, ka- j kor ozek trak v solncu...
Kdor je za plazenje ustvarjen, j ne more letati!... Ker je to po-! zabila, pade na skalo, a se ne rani, temveč se smehlja...
"To je slast nebesnih poetov!; V padcu!... Oudni ptiči! Brez poznavanja zemlje, žalujejo na . njej, žele k nebu in iščejo življe- i nja v soparni pustoti. To je praznota. Tam je veliko luči, pa nobene hrane in nobenih tal za živo telo. t emu ponos? Zakaj zasmehovanje ? Samo za pokritje ne- j umnosti njihovih želj in njihove i nezmožnosti za delo življenja? Čudni ptiči!... Jaz — sem videla nebo... Vzletela sera in ga premerila, poznam padec, pa se nisem razbila. Naj tisti, ki ncj ljubijo zemlje, žive v zmoti... j Poznani resnico. Njihovim bese-1 datu ne verjamem. Bitje zemlje — živim na zemlji."
Na skali se zvije v klobčič, ponosna na samo sebe.
Morje se zasveti v svetlem svitu in preteče udarjajo valovi na obrežje.
Iz njihovega rjovenja se sliši pesem ponosnega ptiča, pečine se stresajo pred udarci, nebo bobni s pretečim glasom:
Neumnosti junaka prepevamo slavo!
Neumnosti junaka — modrosti življenja!
Predrzni sokol! V boju s sovražnikom izkrvaviš... Ali pride čas — in tvoje kaplje krvi bo-j do vzplamtele, kakor iskre v temi življenja in vžgale v veliko ; predrznih sivih željo po prostosti, po svobodi, po svetlobi!
Akoravno si mrtev!... Ali v pesmi močnih v dnliu ostane živ primer, ponosen glasnik po svo bodi. po svetlobi!
Neumribsti junaka prepevamo slavo!...
* * *
Opalno barvana daljava morja molči, melanholično šumljajo valčki po pesku in jaz molčim, opazujem ^agiuia, ki je nehal pripovedovati morjp slavo sokola. Večno več srebernih madežev se prikazuje v mesečini na vodi. j V našem kotličku začne vreti.
Val se vali proti obrežju, kRa-Igimovi glavi.
GLAS NA^ODA -27. HAL-
"Kam fiSeešf.... Stran!" ra-pove Ragim in val se ponižno vrne v morje.
Rngimovo obnašanje, ki je o-življal valove, se mi ni zdelo niti najmanj smešno ali čudno. Vse je izgledalo oživljeno, mehko, zaupno. Morje je bilo impozantno mirno in občutil si. kolika moč leži v sveži gori, katera se še ni ohladila od dnevne vročine. Na temnomodrem nebu, v zlatih zvezdah. je nekaj veselega, duša o-čarana nekega razodetja.
Vse spava. spava eujee, kakor bi vse hotelo v naslednjem trenutku zapeti v enoglasno harmonijo nepopisno sladkih zvokov. Tn ti zvrfki hi pripovedovali o skrivnostih sveta, jih raztolma-čili razumu ter ga potem ugasnili, kakor luč, in dušo prenesli v modro neskončnost, kjer se elase v čudežni glasbi tresoče sr zvezde...
^^ » m ♦	--
Idealist.
Humoreska. Spisal Milan Pugelj.
Pavel Šalamon se je nedavno tega neskončno zaljubil v neko igralko,. Lepa in mlada je in očarljiva in sploh resnično vredna vseh takih izrazov, ki so se rabili, se rabijo in se bodo kdaj rabili j na tem svetu v opisovanje vsestranske ženštce slave.
Seznanil se je z njo pismeno. Ko ji je pisal prvič, je govoril o sami ljubezni in je pozabil pripisati spodaj k svojemu imenu tudi J svoj stan. Dobil je kmalu kratek poziv, naj to izpopolni. Drugo' pismo je bilo takoj daljše in pri- j jaznejše in tretje je bilo že tako; odkritosrčno, da je bil gospod Ša-! lamon od same odkritosrčnosti ves vznemirjen in razm&mljen. j Ko sva se srečala v mraku, mi je pal okoli vrata in me hotel polju- i biti.
"Daj mir!" — sem ga zapodil. — "Strela zaljubljena!"
"Ona mi je pisala, da se hoče j z menoj sniti!" je pripovedoval "Hoče se, hoče! C*;ikaj, preberem, ti. stopi sem — pod svetilko!"
Sredi gneče me je vlekel za rokav k bližnjemu kandelabru, pri- i vlekel iz žepa* pismo in čital:
"Ker ni tako dopisovanje in vzbujevanje. raznih misli in čutov f vse skupaj nič, Vas prosim, da bi j mi povedali, kdaj ste doma, da ' "Vas obiščem. Ce je Vam ljubše, j da bi se sešla v mojem stanovanju, tudi lahko pridete vsako jutro od 8. do 10. Kje stanujem, že tako veste..."
Salamon je bil ves rdeč v gla-1 vo. ko je to čital, besede je izgo- j varjal, kakor bi jih vedno deloma požiral, ko je končal, se je o-brnil na-mc tako, kakor bi bil jaz tista njegova igralka.
Zganil sem z ramama in mu i svetoval, naj gre k njej, ali pa naj ji piše, da pride ona k njemu. Kakor mu je pač ugodneje.
"A"', je jecljal, "e — no — vidiš. prvič ne bi bil rad sam z njo, ne bi bil. Poprej bi se rad malo nanjo navadil, v družbi najrajši. Mislil sem, da bi jo povabil na iz-preliod in ti bi šel z nama."
Jaz ne maram takih izpreho-i dov. Nesorazmerna števila v mešanih družbah sploh ne veljajo. |Zdaj je tam eden preveč, zdaj je tukaj zopet ena popolnoma nepo trebna; prave zabave ni nikoli. No, prijatelju Šalamonu nisem
t hotel odreči. Sli smo torej. *
V nedeljo popoldne smo se se-• stali na tem in na tem trgu in od tam smo se pomikali počasi in zmerno v mestno okolico.
Dan je bil lep. Jesensko solnee i je sijalo, na daleč in blizu se je ; rdečilo in rumenelo suho iu velo listje po drevju in po tleh, sape ni bilo in zavoljo tega je bilo sko'-ro toplo.
Uospod Salamon je imel tisti dan slab dar govora božjega. Vedno se je zdelo, da hoče neka,; novedati, pa se je vedno samo za-! letaval. S predmeta na predmet i je skakal kakor kak avstralski i kenguru. Oglašal se je, kakor bi | se mu nekje znotraj nekaj sprožilo, pa je zopet vse nenadoma obtičalo kakor v kakem pohabljenem stroju.
Igralka je bila spretnejša. Beseda ji je tekla kakor iskreče vino, smeh ji je zvenel neprestano podolgovate oči so se vedno ožile v prijetnem A'eselju, na licih so se pojavljale vsaki hip prav priljudne jamice in zobje so se sve-:ili v solncu, kakor pravi biseri iz dna morja. Prijateljevi nestrpnosti se torej spričo ljubezni in zadivljenja ni bilo treba toliko čuditi. Saj še jaz, ki sem oče pe \
terih otrok — Bog naš varuj...
"Ali sta že bila gospoda v Pragi, v stostolpi, v zlati?" — žgoli igrnlka. — "To je škoda, ker nista bila. Dva tako prijetna, blaga in izobražena gospoda, kakor vidva, bi si pač morala ogledati Prago. Vesta, kaj: pojdita z menoj ! O Božiču se peljem tja, pa vaju vzamem seboj! O — jaz ne bom nič nadležna!" in takoj zapoje z rahlim in zvonkim glasom menda po "Dolarski princezi":
"V hotelu loeene 1ri sobe. o, vsak bo zase čisto sam!"
Pridemo do gostilne in jaz odkritosrčno priznam, da sem la-I cen. Gospod Šalamon me sliši in je skoro v zadregi. Kot idealistu se mu ne zdi umestno, 'da je človek v ženski družbi lačen.
"Jaz sem žejna!" pravi igralka.
"Tam je stndeneek!" pokaže gospod Salamon dalje tja proti oddaljeni hosti. "Jaz vem zanj. Sredi drevja izvira izpod maha. j Jako poetično je!"
"Kdo bo pil vodo!" ga zavr-!nom jaz.
"Taka poezija je bolj za oči!" reče nagajivo igralka in se vese-'o posmehava.
"Ni za želodec!" odločim že tik gostilniškega praga in spustim igralko v vežo.
Prijatelj Salamon si je naročil ! brizganee, jaz sem pil rumeno vino, igralka je naročila piva: vrček. Slo je za to, kaj bi jedli. Profesor Salamon je trdil, da on malo jč, samo trikrat na dan in več-j krat tudi samo po dvakrat. Jaz ! iem povedal, <}a jem po večkrat, igralka je bila odkritosrčna in je j priznala, da je vsaj šestkrat na i dan in včasih tudi sedemkrat. Kadar spremeni zrak, tedaj dobi grozovit tek.
Gospod Salamon je bil ves ru-| deč zavoljo takih besed. Presedal i ie je, kakor bi ne mogel samemu ! sebi najti mesta.
"Prinesite mi kranjsko klobaso!- Celo!" sem slovesno naročil.
Salamon me je pokaral s pogle-, dom, gospodična igralka j<? pri-| Ijudno vzdihnila in pokoketirala
obema: z gospodom Salamonom in z menoj.
"Se eno prinesite za gospodič-|no!" sem naročil in ji potregel.
"Zelja tudi!" je dodala ona.
Ko sva pričela jesti, je bil go i spod Salamon silovito zaripel, ko j sva pojedla, je bil bled kakor prt.
Nazaj grede je zaostajal za na-; ma, da sva ga na vsakih dvajset korakov čakala iu klicala.
Nazadnje sva nanj popolnoma ' pozabila, šla sva in prišla sama
mesto. Jaz. ki imam petero —
Bog nas varuj!---
| "Kakšen si pa bil, kako te bo pa marala? Ti si bedast!" sem gfi zmerjal, ko je odšlo dekle zopci domov.
"Saj je vseeno!" je odgovar-i ial slabovoljno gospod Salamon. !"Ne bi je mogel gledati, ne bi je mogel prenašati! Šestkrat na dan
—	eelo sedemkrat — na spreho-{ du je kakor drvar... Ali je to
ženska, vprašam te. ali more človek tako žensko ljubiti!"
Jaz sem mu ponovil svoje prepričanje.
"Dragi prijatelj Salamon, tisi bedast!"
Saj še jaz, prosili* vas, ki imam petero otrok, saj bi še jaz skoro
—	Bog nas varuj!
i--•—-
TOVARNAR ZAPUSTIL SVO JIM USLUŽBENCEM ENAJST MILIJONOV.
Junija meseca je umrl v Mo skvi tovarnar Hinkel, ki je prec muogo leti došel i? Nemškega ir si/ na Ruskem lepo opomogel Hinkel je vse svoje podjetje vredno nad. 11 milijonov, zapustil svojim uslužbencem, ki so naj manj pet let služili pri njem. Za puSčina je na vsakega posamezni ka brez ozira na njegov posei raz deljena sorazmerno s plačo in let ; službovanja. Oni, ki so služili naj manj pet let, dobe 100.000 rub 1 jov. Tstotoliko dobe siromaki 1 . Moskvi. Vsi ^uslužbenci, od knji I govodje in "poslovodje do vratar ia-, so postali na ta način dobr< , situirani ljudje. Izvršitelj oporo . ke je predlagal, naj dediči osnu jejo delniško društvo in akcij' . obdrže. Uslužbenci so sklenili, d;
postavilo svojemu dobrotniki . spomenik, osnovati hočejo po« i njegovim imenom tudi nek azi
>	ter podpirati vse dobrodelne 79 ■ vode, ki jih je ranjki tovarna ; nodoiral. To bo veljalo 100.00' 1 rabljev.
» "RO.T AKT \T4T?OrAJTr; S"R k/
>	"OTiAS NAHODA". NA.TVTtfit * IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
JjfoneML
■ i
LONG CUT	TOBACCO
Najboljši	;ng i|i| Bogat, popoln,
dolgo rezani tobak	tist okus od pričetka
v 25. letih	J|i!|	do konca
ZA KAJENJE	ij|| NAREJEN V
IN ŽVEČENJE	| NEW Y0RK
NI NAJVEČJI ZAVITEK — TODA JE NAJBOLJŠA VRSTA
Jamčeno. da je popolnoma svež.—Przi na datum na pečati.
NAPRODAJ POVSOD.
THE AMERICAN TOBACCO COMPANY
Sanje.
—o— - Spisal J. Ribičič.
Zgodilo se je, da sem razgalil ?vojo dufco in jo položil na dlan. rsa suha in žejna je ležala tn in ;e zvijala, kakor bi se sramovala ?voje nagote, kakor bi hrepenela ->o dobri, prijazni besedi. A jaz ;em krožil neusmiljeno s prstom njej, kakor da ni moja. Na-aricno sem bil določil vse začetke in konce njenih delov, natančno pretehtal znanje, zmožnost, i jubezen in sovraštvo, natančno itel in prestel vrzeli. Dolgo sem štel, dolgo računil in meril — tako dolgo, da bi jo bil najrajši za-tajil.
* * *
Večkrat se mi dogaja tako! In tedaj se vzbuja v meni nemir in ise ono, kar imenujejo nekateri vihravost. Duša se vkraja vame, ukazujoč : naprej, utolaži žejo !—
in korak je poslušen.
* *
Vstal sem.#potisnil zgodovino slovenskega naroda" pod pazdu-lio in šel in sel in se vozil po do- i movini. Duša je pila in oko je »ledalo in uho poslušalo.
Na večer, ko sem se vrnil, sem zopet razgalil svojo dušo. Videl sem, da se je bila napila brez izbere, kakor se napija kroničen pijanec. Grenkobe se je bila napila v dobri meri.
Legel sem, dvojno truden, in zasanjal sem.
Cez znane gore in doline me je nosila nevidna in nepoznana moč — čez znana mesta in vasi. Naprej sem plaval v zraku z vetrom. Nisem se ozrl, pa sem vendar čutil. da drve za menoj vse znane gore in doline, vsa znana mesta in vasi. Plaval sem dalje in priplaval do- mogočne in skalnate gore.
Kakor bi mi bilo ukazano sem sel na skalo in se ozrl. Zvalila se je pred moje noge gora zagoro, dolina za dolino, vas za vasjo. Valilo se je vse in se končno strnilo v eno. In tudi to še ni mirovalo: krčilo se je, se zvijalo iz oblike v obliko; in še predno sem se zavedel, je stala pred menoj devica, vsa mogočna in velika in lepa. V raznobarvni tenčici je štela. Vstal sem, se ji približal in jo poljubil na čelo. In jokal sem sreče in ljubezni. I Pa se je nasmehnila devica in dvignila roko. Pogledal sem in kakor sem pogledal, se je stemnilo nebo. Suho listje se je odtrgalo od nekod in zaplesalo mimo mene. In kakor skozi meglo sem : videl, da se vije proti gori* procesija, "vedno bližje in bližje. Vsa črna je bila in dolga. Napeto sem .gledal in vedno boljše sem razločeval.
Na čelu procesij^sta se valila 'proti gori dva zmaja, velika in grda. Počasi sta se valila, a ven-!dar tako izmerjeno, tako gotovo --
Skušal sem uganiti, zbiral sem misli. Pa še predno sem uganil,
sta že stala zmaja pred devico in i vzdignila svoje umazane kremplje. In vsa črna procesija se je zganila ter obkolila zmaja in devico. Okrenil sem se. Čim sem sel okrenil, sem spoznal; in kakor I sem spoznal, sem začutil v roki bodalo. Dvignil sem roko in se pognal naprej.
A tedaj je zagrmelo iz kroga J črnih: "Stoj, ne ubijaj! Oče
naš--"
Ostal sem prestrašen. V noge I mi je zlezlo kakor svinec, da ni-, sem mogel z mesta.	.
In tedaj se je zgodilo! Umazani kremplji so se zarili v belo telo. --Zamižal sem.
Kit kor od daleč sem zaslišal znano rožljanje in šepet tisočerih: 4"temveč reši nas hudega. Amen."
* o. * *
Tako so bile težke te sanje, da sem se zbudil ves poten. In še ko sem vstal, so odmevale v meni. S solncem pa mi je postalo lahko. Danes sem vesel, da ni še dograjen most do Adrije, temveč, da so šele — črni pijonirji na delu.
POKOSI Ljubezen in ui*sccv&nj», lito zvezka $5.00.
Ciganska airoia. iOO Sir ah na Sokolov ene lOu • $6.00.
ttroflca beračLca $4 00	%
Beračeve iknvnosti $0.0t Tisoč in ena not $6.00. To so izvanredno aizJu cen« poštnina oračunjena Narocu* ienarjem pošljite nt
GLAS NA&ODA.
Cortlanrtt 8t New York
Navodilo
kako se postane državljan Zjsd, držav -
e dobiti povrayljeno iz
pet centov.
Jpr&vništvo "Glas Naroda".
*4GLAS NARODA'* JE EDIN SLOVENSKI DXEV'NIK V ZDE NAROČITE SE NANJ.
|THE LACKAWANNA.
N*ipripr* vnejAa želnzn:ca ta potnike
namenjene v Kvropo V neposre.inej bližini transatlantski* parnikov
Prevoz potnikov in prtljage telo p« ceni.
THE ROAD OF ANTHRACITE
Najkrajša pot v Buffalo Direktna pot v Scranion in premo^ove okraje Med New Yornom in Buff lo vo*i vsaki dan v vsake) snien jk> pel vlakov:
Med New Yorkom, Chicagom , yapadom »saki <1- n Štirje vlaki;
Med New Yorkom. St Louisom luguzHpado »i, dnevni promet;
Med lukaiuimi točkami ^riroten in pripraven promet
Nadaljne informacije g'ed= vol njih
cen, odhoda in prihoda vlakni itd , -e dobe pi* lokalnih agentih ali pa pri
A. Culftn.
orometm nadzornik pol.
KHI^I 90 West Street,
New York.
Phone 34ft
® FRANK PETKOVSEK,
lavni nofar - Notary Public,
7in-720 Market St. WaUKEQAN, ILL.
PKODAJA fina vina, najbolje žganje te izvrstne smotke - patentov ana zdrs
PRODAJA volne listke rseb prekomoi
POŠILJA denar star kra aaoesljtoc in poSteno
UPRAVLJA v*e v notarsci po»«l sp*d»>
_
Zastipink "GLAS NAKdDA", 8a Cortlandt St.. New York
j|\l EDINA SLOVENSKA TVRDKi
HHBPBBSfBErf-S*	1
ZASTAVE, REGALIJE. ZNAKE, KAPE S^S	PEČATE IN VSE POTREBŠČINE
P|p|	ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE.
Oeto prve vrsto.	Cone nlxko,
-TLZJI . F. KERŽE CO.
2616 S. LAWNOAI .BAVB.,	CMICAliO.iU.
SL0TEN8KE CENIKE fOSlUAMO ZAbTONJ«
"3LAS NARODA"
(Slovenlc Dally.;
Owned and published by the Aiovenlo PublUhlns Co. -
(a corporation.) FRANK. SAK.SER, President. -IANK© PLEŠKO, Secretary.
LOUIS BENFDIK, Treasurer.
Pimc*' of iiusinet.-- of the corporation and aridrr- «»«« of above officers : S2 Cortlandt 6tr» t. r-iU^h of Maiiliattan, New York t*7. N. Y.
Z* celo • to velja list za Ameriko in
Canadtj........*3.00
" pol J»-ta......... 1.50
! ** leto /a mesto New York . . 4.00 i i- t* ! i t; ta za mestu New York . 2.00 j" tvro|>o/a .>« leli» . . ... 4.50 f
" " " pol K ta.....2.50'
......četrt »sta .... 1.75
•	'JLA~ NAKOl A" izhaja vaak dan iz-
\	nedelj m praznikov.
•HJLAS NARODA"
("Voici- of the People") toroed every da v, except .Sundays and IfoliJayti. Ru»<acription yearly $0.00.
AJ >*rt 1 H»iii«iitM Of i h ^roement.
I Kip i i ' »rez podpina in oeobnoeti ee ne
lf.»inaj kt blagovoli pošiljati po — M-.yOr.ier.
f-r robi kraja naročnikov]
la <9 u ru todi pre]6n]o
L»1 v est Imco Oiiiiittii, ■It hitreje najde-
I' a!' tu ;n j^'-iljatvam naredite ta na
♦'♦ll.AS NARODA"
«2 < , rti JI n d < .S -.,	New York City. 1
felt-1 .n 4»:«7 Cortlandt.
Mil*'- -■*■ ■	iii	i	w0
Koncem tedna.
—o
'!>. m ' kranjske dežele za li 'o I''1J u:i/tiauja. tla se Tiskajo i s s s i - i !i*>ti "Slovenski Na-J t i ."»(M) iztisih. 4'Dan" v j i "<> izti ,t "Slovenec" v 4000 ',-ili. in tržaška "Edinost" v .- i/tisih. Naš "Glas Naroda" .ijholj razširjen sloven-i lin ^liik na vsem svetu—ima nad h»M»0 naročnikov-I ; t <. j il.i : i kov, in zaostajajo vsi « t,! . slovenski dnevniki za več
1 ot ;< M M» i/tisov za njim.	i
* •
*
\t k ioditik v Seheneetadv je niiL tla ima mesto sicer j
i r: i o. oddajati siromakom vo-j
♦	;>• brezplačno. d;i pa ne sme od-
i jioleti ledu. Kako učen :i vi-ndar biti človek, da raz-j ume postavo.	•
' \ i » raj so našli blizu Ottawa, j Kans.. brezglavo truplo nekega i i" v r n.-ga moža. 1'radniki so pri-i d<> zaključka, da ga je zadela J	l<ap • Kansas City Star.)
!•;!;>!; mioii, ta diagnoza ga pa * * *
Čudno. s. daj, ko je Rosenthal! i; i«\ nam pravijo, kako je bili o. .ai n človek. Ko je pa še živel »n delal škodo, so ravno ti ljudje
molčali kot grob.
* * *
hali ti>ko brodovje je bilo j poguma iz DardaneJ. Ni čudno! V: ,i!» j i strelci Italije so tukaj. 1 ,^-r streljanje več nese in tudi jii tako - nevarno.
M v prvo bližnje kinemato-i " '.'1« dal išče, kjer kažejo j i'-' "»»'i med odmori predsedni-i i didate. Stavim, da opazila pri wh enako navdušenje za 'I • * i Wilsona in Koosevelta. Kdo sprejme stavo?
N Los Angeles so prepovedali pro t prigrizek v saloonih — ^.iiiaga t toblineev, ki bo imela : a po I« .Jieo, da bo več saloonov; /..•prtih A pili radi tega v Los ' >»'- bodo nič manj. Pač pa odslej naprej marsikateri siro-
i ak lie bo imel Več toliko jesti. * »
Guverner Deueen v Illinois se je odločno izjavil za Tafta. Ce ' bo lo Jtako naprej, Roosevelt • kmalu ne bo imel nobenega za- !
Ijivegu pristaša več. Tudi za i nj- j»o% o konvencijo ni opaziti I pri velikega zanimanja., špekulanti s hk. ti s*- nič ne oglašajo. 1 ♦ •
* " '
V Avstriji se morajo veseliti	!
vspričo Cburchillovega govora v	' angleški spodnji zborniei. To se
A vstriji že dolgo ni primerilo, da	j
bi se je kdo bal!.. .	i
n'	• - *
4 * •
Potop ' Titanica" je že zopet { pozabljen. Nekaj prekoatlant- ' -i ili | rrsikov vozi kljub nazna- 1 . n «: ledenim goram po črti, ki J je bila za parnik Titanic" tako i usodna.	c
# * * i v Minneapolis je dovolil nek ^ sodiiik ločitev zakona. Žena je^-
tožila moža, da je že deset let ni poljubil. Noben list ni prinesel slike te žene.
J * * *
Kdo neki trpi stroške drage Rooseveltove kampanje? Roosevelt grmi proti "bossom" in tru-stom, a vsakomur je znano, v ka-' ko tesni z\*ezi je z jeklarskim in ' Harvester trustoni. Kdo mu naj : I verjame?
J VROČI VRELCI V DRŽAVI ARKANSAS.
i i „
>' Čudovito učinkujoči kopeli | vročili vrelcev arkansaških, ka-i i ter vzdržuje vlada Združenih dr-! • žav v korist bolnikov, so natančno popisane v poročilu, ki ga je' ravnokar izdal department za uo-tranje zadeve pod naslovom: i I'"Analyses of the Waters of Hot, Springs of Arkansas." V celoti, tje 46 teh vročih vrelcev, ki se vsi 'j nahajajo v državnih rezervaei-' jah, vstanovljenih leta 2832 z na-! meno m, da ostanejo ti zdravilni vrelci prosti monopola in kupčij-i skega izkorišeevanja. ' I Na reservaciji in v njeni bliži-[ ni se nahaja 2-1 kopališč z vstop- i , nino, ki se vodijo po postavah in j ■ navodilih, odobrenih po tajništvu departmenta za notranje zadeve, i | Enajst teh kopališč leži na reser-1 vaciji, ob vznožju Hot Springs ' Mountain. Ta tvorijo to, kar je )znano pod imenom "Bathhouse! Row". Dvanajst pa jih leži na različnih krajih mesta. Enajst, jih jf v zvezi s hoteli, bolnicami in sanatoriji. V vseh teh je ena in ista voda, a cene za kopeli so različne v posameznih zavodih, sorazmerne z opravo in udobnostjo. Vse posamezne cene je določilo tajništvo notranjega departmen-
j \ kopališču predstavljata vlado superintendent in zdravniški ( ravnatelj, katera oba imenuje department za notranje zadeve. Superintendent ima nadzorstvo v splošnem, kar je v zvezi z interesi vlade, ter uveljavlja zakone i in odredbe departmenta. Zdrav-' niški ravnatelj nadzoruje zdrav- i 1 Ijenje. hidroterapijo, kopanje i bolnikov, prosta državna kopali-' šča za uboge. Poučuje in nadzo-1 'ruje uslužbence.
j Te vroče kopeli se vspešno lah-' ko rabijo pri sledečih boleznih: pri protinu in revmatizmu v a-i kutnem ali hroničnem stadiju; 1! pri oslabelosti živcev, ako je bo-I lezen posledica protina, ravma-tizma, malarije ali zastrupljenja po kovinah; v zgodnjem stadiju hrouičue Bright-ove bolezni; pri kataralnem stanju žolčnega me-1 hurja; pri sterilnosti (nerodovit-nosti.) žensk; pri hronični malariji, alkoholizmu; pri nekaterih kožnih boleznih; pri sifilidi; pri j gotovih oblikah anemije (slabokrvnosti); pri odrevenelosti žil-' dovodnic.
Ravnokar izdano poročilo vse-i J huje natančno analizo vode iz i vseh studencev, geologično skico o postanku vrelcev in splošne informacije glede reservacije, mesta Hot Springs, o kopališčih z | vstopnino, o vojaški in mornariški bolnici in o značaju in učin-,
kovanju vrelcev.
----—--
Dopisi.
West Newton — Collinsburg,
Pa. — Ko sem se naselil leta 1910 v tej nasebini, se mi je zdelo, da sem prišel v naš mili slovenski kraj, v domačo vasico. Iz vsakega stanovanja, mimo katerega sem Šel, sem slišal slovenski jezik. Ra-«ii tega bivam tudi zelo rad v tem kraju. Delamo tukaj s polno pa-: ro, a zaslužek je prostoru prime-: ren. Na društvenem polju smo dobro preskrbljeni, tako, da ima vsak človek priliko, zavarovati se pri tem ali onem društvu. Nadalje poročam, da imamo tukaj tudi pevsko društvo, z imenom "Slavec", v katerem gojimo lepo slovensko pesem. Ako nemila smrt pobere kakega sobrata, mu skažeiflo zadnjo čast ter mu zapojemo na grobu par žalostink. V zadnjem času se je pa tega pevskega društva polotila bolezen in začelo je hirati. Tega je kriva nesloga. Z žalostjo čitam v časopisih. da so tu in tam vstanovili novo pevsko društvo. Naše pa hira in to radi malomarnosti tukajšnjih rojakov. Naj si vzamejo za vzgled pevsko društvo "Bled" v Conemaugh, Pa., ki je obiskalo dne 6. malega srpana pittsburške rojake ter jim priredilo koncert. Sobrat Janez Bošnar je član društva "Orel" št. 40 S. D. P. Z. To društvo ga je podpiralo v njegovi bolezni več kot eno leto in je fekupno prejel podpore $364. Dnq 3. malega srpana je sklenil glav-
GLAS NARODA, 27. MAL, SEP ANA, 1912.
ni odbor S. D. P. Z. v svoji seji, da se mu nakaže odškodnina 200 dolarjev. Priporočamo vam torej, rojaki, to prekoristno organizacijo, pri kateri se lahko zavarujete za celoletno podporo. Tudi oni, ki so stari nad 45 let do 55 let, se lahko zavarujejo pri S. D. P. Z. Podpora in odškodnina sta enaki. Le smrtnina je $100. Skupno je d m št vo Orel in S. D. P. Z. izplačala Janezu Bašnarju $564, za kar se omenjeni vsem najsrč-jneje zahvaljuje. — Josip Zorko.
Dunlo, Pa. — Tu imamo jako naporno delo. Gradimo namreč Slovenski Dom, ki bo približno ! do goto vi jen 15. avgusta. O terminu slavnostne otvoritve bodemo I še poročali. Tem potom se moram v prvi vrsti zahvaliti darovalcem iz Johnstown. Lloydell in Dunlo, ki so takoj na prvem shodu nabrali svoto ter tako postavili temelj pozneje započetemu delu. Dom bode imel 6 sob, veliko dvorano in klet. Klet pa ne bo še tako hitro gotova, in sicer zato, ker primanjkuje denarnih sredstev. Tu pri nas so kar štirje fantje skočili v zakonski jarem, in sicer . ti-le: Ivan Ivanžič z gospico I-jvanko Strle, Andrej Milavee z gospico Urško Iheršič, Lojze . Bavdek z gospico Marijo Kostek . in Jakob Naglic z gospico Anico ; Seniea. Je pa še več kandidatov, . ki pridejo v kratkem času na vrsto. Nekaj naj še omenim. Tu s< nahaja na obisku pri sorodnikih i gospica Anica Gregorin iz New , Yorka, ki se je izrazila, da je do-i kaj prijetno na počitnicah v mir-. nem mestecu za osebe, ki priha-. jajo iz hrupnih velemest. — A-
lojzij Strle. , Herminie, Pa. — Herminie j« . ena največjih slovenskih naselbin v Westmoreland okraju. Ako pa . nam ljudi primanjkuje, jih-takoj i dobimo iz starega kraja. Zadnji . mesec se je povečalo število na-. seljencev za I'i. Izseljenpi mislijo.
ko se izselijo iz starega kraja, da . bodo tukaj za hip obogateli ter . I se potem srečni in blaženi vrnili . j v staro domovino. Ta misel iih . | mnogo zapelje, ki so potem tukaj .največji siromaki. Eden se po-.! škoduje, drugi ne more dobiti de-. j la itd. Tukfij imamo sedaj prave "pasje dneve", dežuje namreč kot iz rešeta. Dež nam niti ne . pripušča, da bi šel človek na ob-. isk k "svoji"... Pero se mi u-stavlja, sicer si pa vsakdo sam misli," kaj imajo mladi fantje naj-rajše. Vendar se tolažimo s tem, da pridejo solnčni žarki vendar še do nas. — Josip Zidar.
Milwaukee, Wis. — Važnih novic nimam sporočati, a oglasil | sem se zato, da ne bi kdo mislil, da nas ni več na. svetu. Še smo živi in zdravi in tudi veseliti se znamo. Piknikov in veselic nam ne manjka in tudi# igre imamo večkrat. V soboto, dne 20. julija, se je zbralo naše Mladeniško podporno društvo ter priredilo svojo prvo veselico v prostorih Martina Zore. 208 Reed St., katere se je udeležilo več drugih dru-ih društev in naših prijateljev, za kar se vsem skupaj iskreno zahvaljujemo. posebno pa pevskemu klubu Zvon, ki nam je nekaj lepih pesmi zapel. Zahvaljujemo j se tudi društvu Sloga št. 16, ko-jega predsednik nas je lepo nagovoril. Po končanem govoru smo še zabavali in plesali do šeste j ure v jutro. Lepa hvala g. Martinu Zoret u, ki "nam je dal prostor brezplačno na razpolago. — Fran Kelvišar.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
Veliko poneverjenje
Iz Prage poročajo: Na graščini Dolne Breskovice, lastni deželnemu maršalu princu Lobkovicu, je oskrbnik Deyl poneveril pol ne veri l pol milijona kron in neznano kam pobegnil.
ZELO ZANIMIVA KNJIŽICA!
14 slik. - Cena 40 ct. - 3 za $ 1.00.
Dobi se pri: BERT P. LAKNER, 83 Cortland* St., Mew York, N. T.
Pismo iz Pariza.
Gospod Doueet se je vse svoje življenje bavil z nakupom starin, imel je par milijonov na razpolago, prepotoval je v ta namen pol sveta in ko si je nabavil za tri milijone frankov starih slik, ki-i pov, pohištva in vaz, je postavil i v-svoji pariški palači vso to starino v red in preživel svoja stara leta v občudovanju svojega mu-i žeja. Muzeji so pa navsezadnje | dolgočasna stvar in gospod Jakob Doueet se je svojega kmalu naveličal. Naznanil je visokemu Parizu, da proda v treh določenih dnevih vso svojo staro kramo. In sadaj nima gospod Doueet svoje-; ga muzeja; pač pa je napolnil žepe s 14 milijoni... V mojem žepu cvenkajo le srebrni franki, ali ' da vidim vajček milijonov, sem (obiskal tudi jaz to dražbo. Med ' j vso to družbo blaziranih milijonarjev, pariške elegance, london-': skill in newyorSkili fraka rje v, ki bi morda vsi skupaj mogli kupiti 'i pol Evrope, sem imel občutke po-": nižanega in užaljenega, kakor " vsakdo, ki mu cvenka med tako : j družbo le par frankov v žepu... '; Pod neko sliko je stala cena: : j300,000 frankov, in debela gospa M jo je občudovala z zlato lornjeto. »; N' est pas cher! Ni drago! Začel "isem jo še jaz občudovati, seveda ' i ne debelo gospo, ampak drago 1 i ceno sliko, a nazadnje oboje...
i Slika je prišla na dražbo in cena "j se ji je ven o me* višala in višala, -i"590,000 frankov!" je zaklical "! nekdo poleg mene z mrzlim gla-"! som. "600,000!" je zvenil trdi glas iz naslonjača*. Tam je sedel
*	star gospod, saj ste že culi njego-1 vo ime: Henri Rotschild. Pred 1 tem gospodom se tresejo vsi de-] narni trgi na. vsem svetu, zagro-1 zil je nekdaj Braziliji in Brazili-
■	ja se mu je uklonila, zaklical je ' z energičnim glasom iz naslonja-1 ča in poskrile so se pred njegovimi milijardami vse druge moš-
!'nje... Prišel je na vrsto 30 cm 1 : visok doprsni mramornat kip de-j teta »in Doueet je dobil zanj pol
-	milijona frankov! Za to svoto bi
-	moral delati tovarniški delavec
•	500 let : umetnik ga je izklesal v par tednih. Imam sicer veliko
1 spoštovanje do velikih umetnikov, ali če pomislim, kaj' bi na--1 pravil delavec v 500 letih za isto 1 j ceno, se mi zdi to razmerje goro-
-	j stasno.
Maroški sultan Mulai Ilafid je ; smešen človek. Ko so ga slekli i Francozi do nagega, ko so mu [ j vzeli vso krasno deželo in vse po-, i danike in mu je ostala le apana-», ža in harem, se prišteva še vedno ! vladarjem z vso brezbrižnostjo
L f . •	*
orijentalskih padišahov. V pismu. ! naslovljenem na francoskega mi-.: nistra zunanjih stvari, piše sul-
■	J tan: "Naše Veličanstvo blagovo-
li obiskati Pariz, kakor Judi dru-| ga francoska mesta. Vemo, da Vas ta vest jako razveseli in da | napravite Našemu Veličanstvu sijajen sprejem." No, gospoda De Selvesa je ta vest tako razveselila, da ni dal najbrže odgovora na to pismo, oddano že 12. novembra 1911. Za take sprejeme nima minister zunanjih stvari do-! volj denarja^ To je sprejem, ki čaka take vladarje. V Parizu je vratar nekega hotela zamorec, sin bivšega dahomejskega kralj«% ki mu je Francija snedla državo. In Pariz je napravil njegovemu i sinu tak sprejem, da ga je postavil pred vrata hotela druge vrste. Ali ni velika hvaležnost tega sveta t
Slavni zdravnik dr. Mečnikov, ravnatelj Pasteurjevega zavodA v Parizu, je imel te dni v akademiji znanostij senzacijonelno predavanje: "kako se lahko paralizira učinke starosti." Preko različnih študij je prišel ta učenjak do prepričanja, da se pobija lahko človeško starost z bacilom, ki živi v črevesih naše najzvestejše živali — psa. Dokazoval je, da deluje v našem debelem črevesu, v možganih in jetrih neke vrste strup, ki jih razjeda in ki povzroča polagoma -starost. Po njegovem mnenju ne povzročajo nabiranje tega strupa v naši telesni notranjosti jedila, ki imajo veliko množino sladkorja. Debelo črevo je vir vseh boleznij, v tem črevesu deluje posebno te vrste strup, ki zastruplja in uničuje ves organizem. Nemožno pa je ustaviti delovanje tega strupa z zadostno množino sladkorja, ker nam ni možno užiti tolike množine. Radi tega je treba uvesti v debelo črevo pasji bacil, takozvan gliko-bakter, ki povzroča ravno formacijo sladkorja... Ako bi predaval pred drugim občinstvom o
tem predmetu kak drugi zdravnik, bi ga menda takoj vtaknili v norišnico, dr. Mečnikov je pa slaven učenjak in radi tega je treba počakati nadaljnih vspehov njegovih senzaeijonelnih poizkusov.
Stane Vidmar.
—o—
"Dan piše:
Stane Vidmar, ki si je priboril prvenstvo med slovanskimi Soko-li-telovadci, je že v otroških letih vstopil v vrste sokolskega naraščaja. Bilo je za časa II. slovenskega sokolskega zleta v Ljubljani 1. 1904, ko je Vidmar telovadil pod vodstvom svojega prvega vaditelja br. Bojana Drenika v vr-t stah šolskega naraščaja. MaU Vidmar si je pridobil že takrat radi svoje pridnosti in ljubeznivosti simpatije svojih vaditeljev. Kaj naglo je napredoval in postal sam predtelovadee. 1 Med Sokoli se je pa čulo ini£-jnovati njegovo ime, ko se je ude-',ležil tekme na V. vsesokolskem »Izletu v Pragi leta 1907. Torej ;ravno pred petimi leti. Vidmar : je dosegel med Slovenci v nižjem
I	oddelku prvo mesto. Ta vspeh ga
•	je bodril k nadaljnemu delu. Na-
II	predoval je tako vidno, da ga je l j uvrstila Slovenska Sokolska Zveza med svoje tekmovalce za med-! narodno tekmovanje v Luksem-
1 i burgu 1. 1909. Tu je bil Vidmar -'v veliki meri deležen častnega I j uspeha, ki si ga je izvojevala slo--: venska vrsta.
|l Leta 1911 je bilo pozvano slo-
'i vensko sokolstvo na težak boj k
"jmednarodni tekmi v Turiuu. Tu-
| di te se je Vidmar udeležil. Po-
" ; vspel se je na prvo mesto med
" i Slovenci tekmovalci. . i
Od tedaj je veljal Stane Vidmar splošno za prvega, najbolj-' šega slovenskega telovadca. Bra-inil se je tega nazivanja, češ, "saj me bodo drugi v kratkem preko-1 sili". A Vidmar je prekosil dru-j; ge. Doba od 5. do 6. vsesokolske-. i ga zleta pomenja za Vidmarja !dobo sijajnih uspehov, a pomenja i tudi zanj dobo neutrudne siste-jmatične telesne in duševne samo-
*	j vzgoje, dela brez počitka in brez "(odmora. In pri tem ni delal le za-^ se, delal je tudi za druge, žrtvo-
j val ves svoj prosti čas in še več ' j edinole Sokolstvu, v katerem je I našel svoj največji ideal kot SIo-' | venec, Slovan in kot človek. Saj i j je pri nas malo sokolskih vodite-1 ljev, ki bi bili tako priljubljeni, . I kakor je "Stane".
Mlademu Sokolu zmagovalcu naše iskrene čestitke, njegovemu 'idaljnemu delu in uspehu pa: Na ' izdar!
:j 11 ■ POZDRAV.
| Pred odhodom v staro domovi-I no najprisrčnejše pozdravljam i vse rojake in rojakinje v Little] I Falls. N. Y., posebno pa vse člane i društva sv. Jožefa št. 53 J. S. K. 'jJ.. Obenem se tudi najlepše zahvalim odbornikom gori omenjenega društva ter slavni J. S. K. i Jednoti za tako točno izplačano I podDoro $200 za izgubo vida na j desnem očesu. Vsem skupaj kli- j čem : Živeli!
New York, 25. mal. srpana.
Fran Obreza. -
Predno se podam preko oceana, še enkrat pozdravljam vse prijatelje in znance širom Amerike, posebno Antona Celina in se mu na tem mestu zahvaljujem za njegovo spremitev na kolodvor, dalje Fran Lužarja v Baltie, Mich., ter botro Marijo Frangeš v Thomas, W. Va. Na srečno in veselo svidenje!
New York, 25. mal. srpana.
Fran Kern s soprogo.
!,
I Pred odhodom v staro domovi-! no pozdravljam vse rojake in ro-jjakinje širom Amerike, posebno j znance in prijatelje v §t. Mary's, j Pa., ter kličem vsem skupaj: Na ; veselo svidenje!
New York, 25. mal. srpana.
Anton Janez z družino. -
Pred odhodom v ljubljeno staro domovino še enkrat pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, posebno pa Valentina Kočevarja in njegovo ženo ter vse one, ki so me v Taylorju, j Wash., spremili na kolodvor. Na veselo svidenje!
New York, 25. mal. srpana.
Anton Kranjc.
Predno odpotujem v milo mi staro domovino, pozdravljam vse svoje prijatelje in znance, posebno pa svojega brata Ivana in njegovo soprogo ter otroke Zmago-
Slovensko katoliško
s====a
podp, društvo ^^^ svete Barbare
B- B
55edlnjene države Severne Amerike.
Sedež: FOREST CITY, Pa.
Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. ODBORNIKI t
Predsednik: MARTIN QERCMAN, Buz 63S, Forest City, V*. Podpredsednik: JOSEF PETERNEL, Box Wliloek, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707. Forest City, Pa	•
II. tajnik:: ŠT0PAN ZABRlC, Bux BOS, Conemaugh, Pa. Blagajnik: MA&TIN MUHlC, Box G37, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
Predsednik nadzornega odbora: KAROL Z AL AR, Box 647 Forest City Pa.
I.	nadzornik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St.. Pittsburg, p«. '
II.	nudzornlk: FRANK SUNK, 60 A1II1 St., Luzerne, Pa
in. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 29š* Cor. N. — 8rd St., Rock Spring«, ff/i
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: PAUL OBRECAR, Box 262. CollinsvitU, DL L porotnik: MARTIN OBEltŽAN, Box 61, Mineral, Kana II. porotnik: ANDREJ SLAK, 7713 Isaler St., Cleveland.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. J. M. SELISKAR, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Okla.
Dopisi naj ae pošiljajo L tajniku IVAN TELBAN, P. O. »o« 7*7 t foraat City, Pa.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
slava in Ladislava, družini Jan-Scovo in Brodnikovo ter vse one, ! ki so me spremili na kolodvor, iz-| rekajoč jim srčno zahvalo. Vsem j skupaj kličem: Z Bogom ! New York. 25. mal. srpana.
'Fran Tome j.
I
i Dospevši srečno v New York, odkoder se podani v stari kraj, še enkrat pozdravljam svojega prijatelja Krajca in njegovo ženo, Fran Zupančiča in Josipa Petek. Z Bogom!
New York, 25. mal. srpana.
Ivan Gliha.
DVIGANJE POTOPLJENIH LADIJ Z ZRAKOPLOVI.
j Francoska vlada je pred krat-! kim dala napraviti poiskuse pri iCherbourgu za dviganje potopljenih ladij z zrakoplovi. Gre za iznajdbo inženirja Surcoufa. Potapljači pritrdijo gumijevo oblačilo balona na potopljeno ladjo in potem napihnejo balon s stisnjenim I zrakom. Prvega poizkusa niso na-j pravili s potopljeno ladjo, temveč I z veliko posodo, ki je tehtala 250 centov. Dvignili so jo z balonom, 'ki je imel 25 kubičnih metrov te-; lesnine. Balon za dviganje se ne I razlikuje v obliki prav nič od onih I ki se rabijo za'letenje po zraku. , le teža se razdeli na vrvi drugače.
Posode seveda niso molili dvigni-t . " ti prav na površje, pač pa tako visoko, da jo je potem ladja peljala v plitvo vodo. Ravno tako bodo "postopali pri potopljenih ladjah. Dosedanji poizkusi so pokazali, da baloni prav lahko preneso velik pritisk. Surcouf bo konstruiral za dviganje popolnoma ploščate balone, s katerimi misli dvigniti potopljene ladje prav na površje.
I
Velikansko poneverjenje pri ita- j lijanski železniški upravi.
1/. Rima se poroča : V Florenci |so zasledili velikanske poneverbe i pri železniški upravi. Mnogo u-radnikov je aretiranih.
ŽENITNA PONUDBA.
Mlad Slovenec želi se seznaniti Iz mlado Slovenko od 17 do 24 let staro. Jaz sem star 22 let in imam dobro in stalno delo, kjer zaslužim po $2.75 na dan za osemurno delo. V sredini mesta imam tudi svojo hišo in koncem avgusta nameravam odpreti restavrant. Katero veseli, naj pošlje pismo na uredništvo tega lista pod šifro: " Ženin	(27-30—7)
Rad bi zvedel za naslov svojega i prijatelja ANTONA IL1JAŠ, po domače Mačukov iz Račin na Primorskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve zanj. da mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Frank Valenčič, Box 37, Monongah, W. Va. (27-29—7) _____i1
Kje je MIHAEL DEMŠAR? Doma je iz fare Žiri na Notranj-j skem. Jaz imam zanj delo, spa- 1 dajoče v njegovo stroko. Pro- j sim, da se mi pismtno ali pa iJ osebno oglasi. — John Vojska, j: R. F. D. 34, Box 73, Belle,1 Vernon, Pa.	s
(25-29—7) ] -—-j]
Kje je moj oče JOSIP BIŠČAK?! Pred 18. meseci ^ je nahajal i nekje v J#iet, 111. Prosim cenj. 1 rojake, če kdo ve za njegov na- ^ slov, da mi ga javi, ali naj se j pa sam oglasi. — Frank Biščak, ' Box 498, Davis, W. Va.	\
(25-29—7)	j
IŠČE SE može za delo v tovarnah in pri ! nakladanju ter skladanju lesa. Stalno delo skozi celo leto. Naslov :
I. Stephenson Co. Trustee®, (16—5 v d)	Wells, Mich.
Trije bratje iščemo svojega brata ANTONA BRATUŠA. Doma je iz Spodnje Idrije na Notranjskem. Star je 27 let in ! pred 10. leti smo bili skupaj na Renjskem v Nemčiji. K^r pa že od takrat ne slišimo nič o njem, zato prosimo eenj. rojake, če kdo ve za njegov na-I slov, da ga nam javi in dobi $5 nagrade. — Frank Bratuš, 48 j Dorchester St., Sidney, Cape
Breton, N. S., Canada, j (18-7 Ox v 2 d)
Društvene vesti za Greater New York in okolici.
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO
: : PODPORNO DRUŠTVO : : za Greater New York in okolico v obsegu dvajsetih milj, & sedežem v New Ycrt«u.
Ustanovljeno 17. decembra 1911.
ODBOR:
Predsednik: LUDOVIK BENEDIK, 24U1 Hughes St.
Ridgewood, N. Y. Podpredsednik: JOSIP POGAČNIK, 56 Ten Eyek St.
Brooklyn, N. T. I Prvi tajnik: VINKO ZEVNIK, 15S2 Silver St.
Ridgewood, N. Y. i Drugi tajnik: ALOJZIJ SKRABAR, 424 Eajst 9th St.
New York. N. Y. Blagajnik: FRANK GIOVANELLI, l<2°i (lardt-n Avenue.
lloboken. N. J.
Nadzorniki: | IVAN IXTIHAR,	' ' S
21 «ci<a.er St. Newark, N. J. PETER PETEK.
308 E. 6th St., New York, N. Y. ALOJZlo AADULŠEK,
1700 Pacific St. Brooklyn, N Y. Seje se vrže vsako četrto soboto v * mesecu v Schuetzen - Hali, 12 Saint Marks Place (8. ulica) New York. N. Y.
Prihodnja seja bode dne 27. JULIJA 1912. Pričetek točno ob 8. uri zvečer. Pri tej seji imamo rešiti več važnih tork, zato naj se bratje in sestre blagovolijo polnost evilno vdeležiti.
Rojaki in rojakinje, pristopite v naš krog. ker edini namen našega društva je: podpirati drug drugega in gojiti slovensko narodno zavest in bratoljubje.
Naše geslo je: "V slogi je: moč!" ^ _ ______
Veselice in izleti v letu 1912.
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo priredi v nedeljo, dne 1. septembra prvi letni Pic-Nic v Tivoli Parku, Glendale, L. I.
Društvo sv, Frančiška priredi kakor običajno vsako leto, tudi letos dne 31. decembra Silvestrov večer.
Društvo sv. Jožefa priredi v nedeljo, dne 11. avgusta 1912 letni Pic-Nic v Tivoli Parku, Glendale, L. L, in prvo soboto po Martinovem, t. j. 16. novembra, priredi pa običajno jesensko veselico.
Društvo Sv. Petra priredi na zahvalni dan, v četrtek, dne 28. novembra 1912 v prostorih .bratov Vogrič v Brooklynu družinsko zabavo; v soboto, dne 4. j a-nuarja 1913 pa v Liederkranz Flall v Brooklynu 91etno veselico.
Društvo "Orel" priredi dne 4. avgusta t. 1. svoj letni Pic-Nic v vrtu "Hotel zum Grunen Wald" v Maspeth, L. Isl. Prvotno bi se imela ta prireditev vršiti dne 16. junija, a vsled deževnega vremena se je moralo prestaviti na zgoraj imenovani dan.
Sabska kraljica francoske revolucije.
Bast i I jo so zavzeli 14. i
julija 1789 proti 5. uril
in
V ulici St. Autoine se je gnetla tisoč glava množica prt-d razdejanim vhodom v sovraženo ječo, Bastiljo, katere v plamenih izginjajoča strt-ha je dušila sto in »to let sem ohupue vzdihe onih, ki so, bodisi po pravici, bodisi nedolžni, s s»'boj in s svetom raz-: dvojeni, prebivali med temi trdnjavi podobnimi zidovi. Boj za Bastiljo je bil končan. Po uradnih podat kili je obležalo na mestu triinoseiudeset mrtvih, ranje-; nih pa je bilo šestdeset. Boj jej bil končan in pred vrata se je po-j stavila vrsta zmagovalcev, njim j na čelu Aubin Bonnemer, ki je ( edini ohranil v tem strašnem bo-J ju hladno kri in sočutno srce ter rešil gotove smrti Thurlota de la Rosiereja in gospodično de Aloii-signv, hčerko stotnika invalidov, ki jo je hotela besna množica zažgati. Njemu ob strani je stala gospodična Theroigne de Meri-1 court, o kateri pravi suhoparno j protokolarieno poročilo iz onih j časov:
"Med iieranjenimi zmagovalci i je bila tudi neka gospa, Theroigne de Mericourt, Jeanna d'Are grozovlade. Kot prijateljica mož. kakor so bili Danton, Desmoulin,] Fabre d' Hnglantine i. dr.. je ime-1 la precejšen vpliv..."
Konee poročila hočem zamolča-ti. k»-r v presuhoparnih besedah konstatira samo suho dejstvo velike tragedije človeškega življenja.
Družabno življenje . je bilo do1 leta 1781> na Francoskem skoro popolnoma propadlo, prijatelj se je bal prijatelja, najpodlejše de-nunei.acije so bile na dnevnem redu, brata ni bilo sram dolžitij svojega brata veleizdaje, duhov-j niki so se vmešavali v posvetne J zadeve, grabili, kjer je bilo kaj ' dobiti, obrekovali, kjer se je sve-' tilo neomadeževano ime, in za-, pravljali, kar jiin je verno, še j preverno ljudstvo dajalo z do-! brim srcem, v lahkomiselnih dru-j zbali. Splošen srd je vladal med I ljudstvom ne le v Parizu, marveč po celi Francoski, iu ta srd je prekipel, ko je prišla država vsled nesmiselnega gospodarstva v največje stiske. Vse je vpilo po osveti in vzdihovalo po boljših časih, ki pa se niso hoteli poka-i zati na obzorju. Tedaj je izbruhnila ljudska nevolja in eno prvih dejanj je bilo, da je razjarjena ; množica razdejala Bastiljo, oni dokument tiranstva, katerega sa-| mo ime je navdajalo ljudi z gro-1 zo. —	i
Med zmagovalci je bila tudi mlada ženska,	iu visoke po-1
stave, cvetočih lic in vendar s! kruto potezo v obrazu. Izmed množice je. ni pognal nobeden, samo Auhinu Bounemeru ni bila neznana. Srečal jo je že pri Dan-tonu in jo je čislal kot vneto zagovornico republike. Zmagovalci pred Bastiljo so jo imenovali sa-| mo "la belle etrangere" — lepo' tujko. Istotako se je udeležila j Theroigne de Mericourt kot vodi-, teljica tudi velikanskih izgredov' na trgu (ireve, kjer je množica med ropotom bobnov zahtevala kruha iu hotela prisiliti tedanjega župana, da d" zažgati mestno hiso. Končno se je udeležila tudi; demonstracij v Versaillesu. ka-j mor je odšlo nad šest tisoč Pari-žanov in Parižank h kralju. Ta-! krat je bila oblečena popolnoma!
kot amazonka. dve pištoli za pa-1 som, bič v roki in opasana s sabljo, ki jo je bila dobil# kot častilo darilo od voditeljev revolucije /.a svojo hrabro udeležbo pri zavzetju Bastilje. Kjer se je pokazala, povsod so jo z navdušenjem sprejeli in ne malo je pripomogla k temu navdušenju tudi njena postava in njen od črnih kodrov obrobljeni lepi obraz. KI jub svojim osemindvajsetim j letom je bila še vedno krasotica.
Kodila se je v Mericourtu pri Liegu 13. avgusta 176*2. leta kot hčerka kmečkih starišev. Njena i izredna lepota je slovela po vsej | okolici in privabila tudi bogate- i ga mladega graščaka v njeno bli- j žiiio. Njena lepota ga je omamila I tako, da je mislil, da brez nje ne ; mftre živeti* Vedno iznova je na- < šel priliko, da se ji j« približal in ; ji razodeval svoja čuvstva. Orna- 1 mil jo je in deklica se mu je vda- i la z vso strastjo svoje prve lju- ( k bežni. Bili so to za njo dnevi naj- j ^rečje sreče, ki je niso mogle ka-niti oaorne besede starišev. 1 JL njem pa se je strast kaj hitro * ||kdila, ko je dosegel vse, kar Ji
more dati polno ljubeče ženbko srce. Zapustil jo je in se poročil j z drugo.
To je zadelo mlado deklico ta-1 I ko globoko, da je v svojem obupuj .pobegnila najprej na Angleško, j
■	odkoder je prišla kmalu v Pariz j kot za tedanje čase zelo izobra-; žena žena. Njena izobrazba in j njena ?epota so ji odprle naj-j vplivnejše hiše ropnblikancev in j mnogo je pomoglo k temu tudi i njeno prijateljstvo z Dantonom. Zanimala se je za literaturo in za politiko in splošna nevolja dru-
■	žbe, v kateri se je gibala tudi o-! mi. jo je prepojila s sovraštvom proti visokim krogom. Z vso svojo strastjo se je oklenila revolucijo. ko je ta izbruhnila, ter se ne samo z besedami, marveč tudi z
j dejanji udeleževala akcije za rešitev domovine. V najburnejših časih je prihajala ob ranem jutru) j na javne trge, kjer se je zbiralo j ljudstvo, ali pa se je udeleževala posvetovanja voditeljev v kavarnah. Nikakor ni vprašala, če ji dovoli, da se vtika v moške pogovore iu s časom se nikomur ni več čudno zdelo, da je navzoča "pri najvažnejših posvetovanjih. Pri-jborila si je priznanje pri možkih, |ki so videli v njej enakovredno isoborilko. Zvečer je prihajala !med jakobince. med katerimi je I vladala skoro neomejeno. S svojim govorom je vedela navdušiti ljudstvo do besnosti, vedela pa je tudi govoriti tako pomirjevalnim. da so se hipoma polegli valovi razburjenja.
Eden najvplivnejših klubov v Parizu je bil tedaj klub "Cordelier« to je klub bratov od vrvi,j ki se je tiiko imenoval po samo-j stanu "<'ordiliere", kjer so pre-|bivali svoje dni frančiškani. V tem samostanu so se zbirali republikanci. ki so si nadeli to ime. Zelo čudne stvari so se dogajale pri teli sestankih in včasih najbolj fantastični predlogi so našli v tem klubu svoje zagovornike.! •Seveda je bila v tem klubu tudi! 'Theroigne de Mericourt stalen gost in splošno navdušenje je za-' v ladalo, če se je oglasila k be-.sedi.
Nekega dne je prišla vsa raz-j vneta med zborovaiee in zahteva-j la z največjo odločnostjo od predsednika Marata besedo. Vsi izborovalci so se zavzeli nad njenim nastopom in čuli so se vzkliki: "Sabska kraljica je prišla, da obišče Salomona distriktov!" Tem entuzijastom je spretno odgovorila mlada žena: "Gotovo, .sloves vaše modrosti me je pripeljal v vašo sredo. Dokažite, da ste res Salomoni! Dokažite, da imate voljo in moč zgraditi tempelj svobode in požurite se, da Izgradite narodni skupščini tako
svetišče* To edino je jedro mojega današnjega predloga. Zemlja, kjer je stala Bastilja, je prosta, jni več zidovja. ne slišijo se več vzdihi nesrečnih, ki ječe po ječah, toda nad 100,000 delavcev je brez kruha. Kaj se še obotavljate' Začnite takoj zbirati denar, da zgradite palačo narodne skupščine na kraju, kjer je stala Bastilja! Da okrasimo in obogatimo palačo, moramo položiti vse zlat o in vse dragocenosti na oltar domovine. Jn jaz sama vara hočem pokazati pot!"
Velikansko navdušenje je sledilo njenim besedam in zbor je sklenil izdati okrožnico na vse druge distrikte in departemente za zbiranje prispevkov za poslopje narodne skupščine.
Toda to ni bilo slavohlepni ženi dovolj. Hrepenela je po časteh in po priznanju. Še v isti seji je zahtevala za svojo osebo sedež in glas v narodni skupščini. To je navzoče dirnilo zelo nepfijetno. Bili so sicer pripravljeni poslušati njene besede, upirali se tudi niso njenim pametnim predlogom, da bi pa oticijalno priznali žensko kot sebi enakovredno, tega niti tako prosvitljeni možje, kakor so bili zbrani v klubu cor-delierov, niso hoteli storiti. Značilna v tem oziru je izjava predsednika. ki se glasi: "Klub cor-delierov izreka tej izredni državljanki za njen* predlog zasluženo zahvalo ter priznava tudi, ker je canon koncila v Maeonu izrecno priznal, da imajo tudi ženske duše in pamet kakor možje, da se ženskam ne sme braniti vporab-Ijati svojo pamet, kakor se jim zdi to dobro in potrebno: V tem oziru daje ravno govornica lep zgled. Zato pa ima tudi ona, kakor vsaka druga, pravico tudi vnaprej nastopati s predlogi, ki se ji zde za domovino koristni. Za sedaj pa ni mogoče ugoditi
predlogu prosilke, da bi dobila glas in sedež v narodni skupšči, | ne glede na to, da ktob sam tudi .
GLAS NARODA, 27. MAL. SRPANA. 1912.
za tako dovolitev ni kompeten- i ten."
! Kaj je odgovorila ona na ta iz- i 'vajanja predsednika Marata, ni jznano. Brez dvoma pa se ni vdala j brez odpora v svojo usodo. Toda j prav kmalu se je pomirila in že i je imela nove ideje in nove eilje. (Vihravost in nestalnost, ki se je I kazala v nekaterih njenih predlogih. pa so izrabljali pariški hu-Imoristični listi tako, da se je zde-;lo končno republikanskemu komiteju potrebno, da *jo spravi vsaj za nekaj časa s pozorišča.
Republikanski komite jo je poslal s tajnikom jakobinskega kluba v Belgijo, da pripravi tam ljudstvo za vstajo. Toda ta misija se je ponesrečila. V Liegu so jo prijeli avstrijski vojaki in jo vtaknili v ječo. Več mesecev je bila v ječi v Belgiji, potenii so jo | prepeljali v Kufstein na Tirolskem. To se je zgodilo začetkom leta 1791 in šele meseca novembra istega leta. ko je večkrat zahtevala preiskavo, so jo prepeljali na Dunaj, kjer je bil cesar Leopold že izvedel o njeni usodi in lepoti. Dolgo je trajal razgovor med cesarjem in med revolu-cijonarko. In konec tega razgovora je bil. da je bila Theroigne de Mericourt sicer pomiloščena, j vendar pa izgnana za vedno iz i avstrijskih dežel. To za njo .seveda ni lnLii nikakršna nesreča. |Vročekrvno Francozinjo je vleklo z vsemi silami nazaj v Pariz.
Komaj je dospela v francosko 'metropolo, že je imela pripravljeno celo vrsto novih idej. Obdajal jo je poleg tega tudi nimbus mučeništva in nastopala je bolj predrzno kakor kdaj poprej. Iz neznanega vzroka sta se ji zamerila Robespierre in Collot dJ Herbois. Javno je izjavila, da odreka tema dvema svoje spoštovanje. Collot d" Herbois se je norčeval iz žene v klubu jakobincev. Toda je slabo naletel. Na galeriji |za ženske je bila navzoča tudi i Theroigne de Mericourt. Skočila 'je čez ograjo in vdrla med zborovaiee ter neprestano vihteč svoj bič, prodrla do predsednika, od katerega je zahtevala, da ji d;i' besedo. Toda nevolja med jabo-binci je narasla tako. da se niso ozirali več na njene besede, ki'so jim bile svoj čas svete kakor' evangelij, marveč so postavili u-j žaljeno ženo pred prag.
20. junija 1792 jo vidimo zopet na čelu ljudskih mas. ki vdirajo v Tuilerije, in njeno spremstvo ji položi v priznanje njene | hrabrosti in odločnosti venec na i glavo. Toda že se je nagibala nje-': na slava svojemu koncu. Prišel1 .ie 1(J. avgust, ko je prodiralo!: ljudstvo, skrivoma nahujskano; od girondističnega pariškega žu-j; pana Petiona, proti Tuilerijain. h Takrat so narodne garde odrekle! svojo pomoč pri obrambi palače in kraljestvo je padlo. Kralja samega so vjeli.
Revolucijonarni občinski svet se je polastil občinske hiše in strahovlada se je začela organizirati.
Theroigne de Mericourt pa je stala ob strani. S cordelieri in ja-kobinei se je bila sprla, ker niso f, ravnali z njo tako, kakor je ona! zahtevala. Theroigne de Meri-i court se je bila priklopila tako-!: zvani zmerni stranki, ki jo je vo-dil bivši časnikar Brissot. To je i bilo za njo usodepolno. Strankarska strast je prikipela takrat do vrhunca in v politične zadeve so i' se vmešavale žene in otroci, ki niti pojma niso imeli o političnih ciljih. Meseca maja 1793. leta se je valila gruča od nasprotne stranke nahujskanih žena skozi vrt pred Tuilerijami z grozečim J: vpitjem: "Doli z Brissotisti !" J Obkolile so narodno skupščino in kamenje je začelo leteti v okna j pristašev zmerne stranke. Na-j ključ je je hotelo, da je prišel! Brissot pred narodno skupščino.1 in je srečal tam svojo pristašinjo !-Theroigne de Mericourt. Razjar- i jene ženske so navalile na poslanca, za njega pa se je zavzela junaška žena ter z brezprimerno smelostjo pripeljala na desno irf na levo se braneč z bičem Brisso-ta v narodno skupščino. Ljudska < nevolja pa se je obrnila proti njej. "Tudi Jti si med izdajalci!" 1 so kričale ženske in od vseh stra- \ ni je letelo kamenje na nesrečni- ; co. Pobile so jo na tla, strgale so < ji obleko s telesa in jo gnale raz- i capano in iz mnogih ran krvave- ] čo po ulicah v zasmeh druhali.
Pero se ustavlja opisati vsa po- i nižanja in skrajno zasramovanje, ] toda ti dogodki so vplivali tako t na amazonko republike, da se ji < ie omračil *duh. Sočutni ljudje so i jo pripeljali domov, kjer je v ] globoki omotici obležala. Ko se's je zdramila, se je začelo za njo ji
novo. a strašno življenje. Čutila je v svojem srcu plamen, ki ga ni mogla udušiti. Zlivala je na-se » vodo in klicala na pomoč ljudi, da naj uduše plamen, ki grozi se-žgati njo in ves Pariz. Odpeljali so jo v predmestje Saint Mar-ceau in tam je izginila. Pozneje so jo odpeljali, kakor poroča Du-saulx. v norišnico Salpetriere, kjer je umrla po štiriindvajsetih letih med groznimi mukami dne 9. maja 1817, stara 55 let.
Le v svetlih trenotkih je živela zopet staro življenje iu se navduševala za prostost in enakost, za bratstvo in edinost, toda od leta do leta bolj redki so postajali ti trenotki in izginila je nepoznana in ne več lepa tujka.
Vsekakor pa ostane Theroigne de Mericourt ena najinteresant-nejših oseb francoske revolucije.
Vera V.
Za naše gospodinje.
HRANA.
Krompir v gospodinjstvu.
V 16. stoletju so vpeljali krompir iz Amerike na Špansko in od tu v 17. stoletju polagoma v sosednje dežele. Dolgo se ni mogel udomačiti, izpodrivali so ga raz-ui predsodki. Šele lakota v srednji Evropi leta 1775 odprla mu je na stežaj vrata. Ko so spoznali ljudje, na kako raznovrsten način se lahko pripravlja krompir, postal je kot narodna jed velikega pomenA. Ljudje so ga uživali po večkrat na dan in niso se ga preobjedli.
Krompir sestoji iz 21/o% beljakovine. lA% maščobe. 20% ogljikovih vodanov, 1vlaknine, D/4% raznih soli in 75% vode. t'e pomislimo, da želodec nekatera jedila, ki jih pripravimo iz krompirja, le deloma prebavi, lahko vidimo, da redilna vrednost krompirja ni posebno velika. Človek porabi na dan približno 11 iS g beljakovine, 56 g maščobe in 500 g škroba. Ako bi hotel živeti le o krompirju, zavžiti bi ga moral toliko množino, da bi je želodec premagovati ne mogel. Ker vse-.buje le malo beljakovine, ga radi jemo k mesu in ribam.
S L* o raj vse edili.e snovi krom-1 irja se por-ib"jo, alio ga Kuhamo i v oblicah. Olupljen krompir zgu-}bi mnogo beljakovine. Kakor |škrob v žitu, tako je tudi škrob v krompirju obdan s staničjem. Pri kuhanju razpočijo stanične mrenice in iz celic se vsuje škrob, ako krompir, ko je kuhan, še zmešamo, postane lahko prebavljiv.
Vnanja plast krompirja je lupina, ki obstoji večinoma iz mre-nastega staničja, pod lupino se I nahaja večji del beljakovine, ako krompir debelo olupimo, vržimo najboljšo redilno snov prašičem, v smeti ali na ogenj. V lupini so jamice, takozvane oči; dokler se v jamicah ne vidi kal. krompir ni zrel. Nezrel krompir škoduje prebavilom. Zgodnji krompir vsebuje mnogo več vode in manj škroba, zato ga predrago plačujemo, akoravno je okusen, j Pozimi smrzne krompir v pre-jmrzlih kletih in postane sladak, škrob se je spremenil v sladkor. I Mraz razširi vodo v krompirju tako, da počijo stanične mrenice. .Ko se otaja, je vel. in ako ga pre-režemo, se cedi voda iz njega, [treba ga je hitro porabiti, drugače segnije.
Pomladi začne krompir kaliti, najprej tisti, ki ima tanjšo lupino. Pri kalen ju se škrob spremeni deloma v strupeni solanin. ki
I se nahaja posebno v jamicah, [kjer kali, in v kalih samih. Pri lupljenju takega krompirja se morajo kali globoko izrezati. Da krompir prehitro ne kali. moramo skrbeti, da porabimo najprej krompir s tanjšo lupino in onega z debelejšo prihranimo za pomlad.
' • i HIŠA.
i
Naše stanovanje.
Podlaga družinski sreči je, u-dobno -in zdravo stanovanje. Prijetnega čustva zadovoljnosti nam ne morejo vzbuditi ozki, temni, umazani in nemirni prostori. Nezadovoljnost podi moža od doma, da išče pozabe in utehe po krč- j mah in drugih zabavnih lokalih, ker je doma ne najde.
Stanovanje spada torej k stvari, pri kateri je štedljivost najmanj na mestu. Žalibog je, posebno v mestih, veliko revnih ljudi, ki jim sredstva ne dopuščajo človeka vrednih prostorov in ki morajo biti hvaležni, da so pod streho, če je ista še tako pomanjkljiva.
Prostori morajo hiti suhi in svetli. V sobi, kjer se dela in prebiva čez dan, ni zdravo spati. Žalibog se v najboljših hišah dosti-ki ■at zgodi, da se odločijo najlepši in najsvetlejši prostori za salone in sprejemne sobe, ki se razkazujejo tujim ljudem, medtem pa se stiskajo domači v najslabših in najmanj zračnih spalnicah. Tudi poslom naj se privošči po napornem dnevnem delu prijazen in zračen kotiček za nočni počitek, ne pa najgrše in najtemnejše luknje, kar je žalibog dandanes v navadi pri marsikateri gospodinji. Temna in vlažna stanovanja so zdravju neizmerno škodljiva, osobito pa otrokom, ki si v takih prostorih v svoji nežni mladosti na kopljejo škrofelne in druge težke bolezni, katere so jim usod ne za celo življenje.
Podstrešna stanovanje v viso kih mestnih hišah so radi tankih sten poleti zelo vroča, pozimi pa silno mrzla. V takih prostorih je umrljivost največja, posebno pri otrocih. Tla po sobah morajo biti gladka, odprtine med deskami postanejo lahko nevarne, v njih se nabira prah in druge nečednosti, ki povzročajo nezdrav in ne-prijeu duh in so prava gnezda raznih bakterij in bacilrfV.
Novo zidane hiše so navadne vlažne, akoravno se vlaga na prvi pogled ne vidi. Taka stanovanja je treba pozimi dobro kuriti in zračiti, najbolje je. ako se naredi za nekaj minut prepih, potem pa zopet zapre okna in vrata in to večkrat ponavlja. Stenska vlaga se združi s sobnim zrakom in izgubi pri prepihu. Vlažne sc tudi sobe poleg kuhinje, ker uha
ja sopara vanje, ravnotako maj-, hni prostori, kjer prebiva in govori veliko ljudi.
•Tedilna shramba ne sme manjkati v hiši. Zanjo mora biti odločen zračen in hladen prostor. Poleg nje je zelo pripravno imeti kuhinjo, ki naj istotako leži na j severni strani in bodi ponos vsake gospodinje.
Stanovanje se mora razkužiti, ako kdo v njeni oboli za nalezljivo boleznijo, da se uničijo kali bolezni in ne povzročajo nevarnost. Opreznost v tem slučaju se ne more nikdar dovolj priporo-' eat i.
i iNajnevarnejsa so stanovanja, j kjer so prebivale jetične stranke ;in brezvestno je od hišnega go-jspodarja. ako jih oddaja drugi stranki v najem, ne da bi jih poprej razkužil (desinticiral). Vsak najemnik, posebno če ima otroke, naj se dobro informira in pregle-I da stanovanje, in ako poslednje ne odgovarja zdravstvenim ozi-
;rom. naj ga nikar ne najame. --— ----—
Ogrska opozicija prireja shode, na katerih kličejo: "Živela republika !" in " Živela revolu-i	cija!"
«
Ogrska opozicija je priredila te dni po raznih mestih v deželi shode, na katerih se je sklenilo. • osnovati enotno opozicijonalno stranko v parlamentu. Grof Ap-, ponvi je govoril na dveh shodih ter povdarjal, da treba magnat-sko zbornico odpraviti, ker ne odgovarja več svojemu namenu, i Meti govorom grofa Apponyija se je čulo klice: "Živela repub-■ l lika!" in "Živela revolucija!"
Pametno dela oni, ki vzame 7.a vsetuvalca
matija skender,
m I o v e n N k 1 nota r i.n p r a v d n i k
za Ameriko in stari kraj 5241 Buller St.,	Pittsburgh. Pa.
Prejema in izdeluje: tožbe, polnomoči. vojaške prošnje, kupne in pro<iajne, ugovori- in vse ihuife notarske in prav-/	dniike posl«*. Za pri delu oškodovane iitirja,dobro odškodnino,
če se pravočasno nanj obrnetp. Na sodniji v Pittsburghu ima V/	£>j(jO jamčevine za vcotovn^t in natančno delovanje vseh svo-
ih notarskih poslov.
»>	II l^.l ■».«■ ............ II«! II ^11 11» II ■ », I M. Il
Severov Antiseptični Toaletni Prašek
t Serera'« Antiseptic
Toil«« Powder >
je potrebščina v vročem vremenu ko se potite ali po kopelji. Prepreči in olajša
prišče, razpoke, ^solnčno ogorelost,
tcŠi razdraženo ko?.o in jo naredi žametasto in volno
Jc prijeten po britju ---
ceoLbodnu potreben la dete.
25C.
-—— .
Zjutraj,
ali kadar obujete čevlje in nogovice, nastresite. vanje
| Severov Prašek i za noge.
1 Severa'* Fool Powder >
Vsrka vlago, prepreča znojenje in odpravi zo-p:ni vzduh, jih napravi udobne in odpravi srbečico.
25 centov.
-—!
; Bol v hrbtu
znači kako obistno ne. priliko. Ker jih nemorete nadomestiti, bi jih mora-1 ii vzdrževati zdfave in močne. Nobeno drugo zdravilo ne na 1 edi to tako uspešno, kakor
i Severovo Zdravilo > za obisti in jetra
(.'Severa'* Kidney and Liver Remedy >
Cena 50c. in $1.00.
Prodajajo ce vseh lekarnah. ! Zagotovite se, da zavitek nosi nadpis
mi n	^
"t/i"*	c.«w - -iwc>i wrMW-e.towo*	woiwr^j-w* »• -wr w m w;
RED STAR LINE.
FMovltfc>« mod N©w Yorkom In Antworpom
Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov i; brzoparniki na dva vijaka.
LAPLAND	A	KROONLAND
18,694 tor	12,185 ton
FINLAND	VADtMLSRD
12.185 ton	--r1	i? m8 ton
ZEELANP 12185 ton.
Kratka in adobnm pot u potnikejv Avetrijo, na Ogrsko, cJlovenah o, Hrraua in Galicijo, kajti med Antwerpom in imeaovanirai deželami je dvojna direktna i'
lesniška svesa'*
Posabno se Be skrbi za udobnost potnikov cnedkrovic. Trcfit rawed cbstoH malih kabin xa 2. 4, 6 in 8 potnikov" '
Za nadaljne informacije, cene m voice listke obrniti ae <»~na-
RED STAR LIINR.
! M*. » Broadway	130« "F" Strni, N. W.»	ZOB McD.< mol A<*
.new york	Washington, d. c.	winmpeg. man«
MSi.to S^.1,	219 St. CharW* Street,	319 Geary Street.
BOSTON, MASS.!	MEWORI FAN««. I	SA.N FRANCISCO .CAI |
709 2nd Ati.,1	N W-. cor. W»iii|t«n & L»S«	JJ21 So. 3rd Street.
seattle. wash.	ChiLALu, ujl.	minneapolis. min k/
11319 Walaot Street.:	*00 Loctut Street.	31 Hospital Street,
philadelphia p>„	st. loul« mo.	montreal, oul
arMfi*,	P+, mp\ MP*	.te ^r*	G* arJO* arjm	!
^	t¥VtJ ^
Za 1 dolar
dobivate sleherni dan
"GLAS NARODA"
skozi
štiri mesece.
Po dnevniku "Glas Naroda" izveste najprej vse dnevne novosti in vesti iz stare w domovine, g g
Kdor še ni naročen, naj to takoj stori!j
"Glas Naroda"
82 Cortlandt St., New YnJ. f. Y. oAk O^fis	r^flb O^&s
I A. J. KRASHOWITZ
i Oakford Ave., Richwood, W. Va.
trgovina t mešanim blagom
Pri meni dobite vsakovrstno špecerijsko blago, najfineje sveže in suho meso, yse po najnižjih cenah. Imam veliko zalogo tinih svežih in suhih klobas, gnjati in plečet.
VSE JE PRIPRAVLJENO IN PREKAJENO PO DOMAti ŠEGI.
■» ■ *
ROJAKI! Ne hodite k tujcem,
ki vas že toliko časa do kosti , \ f glodajo, temveč podpirajte \ domačo obrt to je svojega rojaka. ^
SVOJI IC SVOJIM!
SLUŽBA.
Spi sni Josip Premk.
- QIA8 HAHQ3A, g?. HAL. SRP AHA; 1912.
v
Komaj jo minulo par tednov, j odk.tr je prišel v-Loke stražmoj--t. r Martinee^ pa so že govorili var ani, da se zenf pri poštarjevi Rožniki. Koliko je bilo na tej Ft vari resniee, ni mogel od začetka nikdo dognati, kajti strazmoj M«-,- datinee m hil kakor njegov predi.ik. ki se je razgovarjnl z vsakim vaščnnom. S«' s J istim tremi žnndarji, ki so služboval: it,: isii |»ostnji, je govoril le službeno. iti še to z na po vedli jočim, skor<» osornim glasom, da ni naposled nikdo pogrešal njegov* d»ui'" »•; mu je marsikdo eelo u:nai-,l. . - ga jo zagledal na ee ti z visoko dv ignjeno glavo it i -dim. odločnim korakom, k ako j je hodil vedno, pa naj si je bil \ -in/hi .«ii na izprehodn. Si ar je i.il i i- fiiglo i ridfset let, dasi ga i/i!:>j:il oj. gov s) rog i in mračni obraz s ko »o za nekoliko starejšega. Kadar je irovoril s člo-\ . k« on. se mu je eelo naguban-ei!o. oči pa so gledale izpod slis njenih obrvi, kakor da hočejo vi-1 deli vsakemu »"-isto v fino duše. i tiovonl .i«- malo. besede pa je n< k'''i!-(> vi k 1 n zategoval, da so ga Ločani kmalu obsodili z;t Do Var psi Martinet ni bil. Služboval je pač nekaj let t ud i. Dojen i*kera, svoja delinska b-ta pa j'* preživrl na pustem K fit u. kjer )•• | nik.tz.il /e kot o trok svojo osorno in kruto nara vo. «1.1 - >■ je človeku zdelo, kakor da -o g;» hotela trda kraška ilf pokazati svetu kot pristnega svo joga otr..ka.
< tčeta ui poznal nikoli, dasi je pozneje i/, vedel popolnoma na-tanko. kitko se je zgodilo z njego--i.i.i!. rjo, ki je odšla v svei kmalu po nji govern rojstvu in se ni vrnil;: nikoli več;	'
Ta kri« t >o gradili nedaleč Ov vasi novo eesto. nadzoroval in vo • lil pa j«- delo neki tujec, ki se ji nastanil pri Martinčevih. Take se je zgodilo, da ni prav vedel, kdaj in kako: eesta .ie bila do grajena. ?i--ii prikupljivi tujec je odš--l. Martinčeva hči pa se j< skrivala preti ljudmi in dva me sr a poteiii je porodila sina, k st> ga krslili za Medarda. Kmalu po njegovem rojstvu je izginila tudi tsua. Nekateri so menili, da je miši;* /a njim, ko jo je onosre-čil in zapustil, drugi pa so mislili drugače. le njena mati. ki jej bila vdova Že nekaj let, je tiho j prinašala ti> sramoto in negovala j malega M'odarda kakor lastnega I otroka. In da ni umrla osem let; potem nenadoma brez vsakega testamenta, bi bilo tudi Medar-dovo življenje vse lepše in ugod-j neje.'Tako pa je pripadlo vse domačemu sinu. ki-si- je kmalu potem oženil, Medardu pa izročil' ko/.e iti owe, kar je prej opravljal neki bajtarjev sin. Zdaj jej bil<» /. Medardovim tieenjem pri I kr».'ti in •'-•* je kdaj Se mogel |>o- ! .rl• -j»ti krik tisksui papir, se je to: zgodilo ob nedeljah in prazni-! kih. K - je |miMm1 za pastirja že premo tru ve j, udinjal juri žu-za iihip<-a. čez štiri leta pa je odš« 1 |iM»tl>VOljllrt V vojake.] kjer ga je srebalo eisto novo živ-1 jen je. Xe|. zna st rogiwi. kateri se j. Mi/Hijsko jiokoril. mu je nga-j žal.- l».«lj • *■ 1 v-sil k«* svobode in v njegovem snu je živela samo želja da bi mogel kdaj tudi on zapovedovati .s ti>to oKtirno silo. Red in točnost v vsem sta mu (Migala naenkrat najvažnejši smoter življenja in ko j.' drugo leto potem p »stal potleastnik. je svoje nazo-re tudi ndejstvil. In polkovnik, ki j«* dobro poznal njegovo na-1 turo. mu je zadnje leto svetoval, na j vstopi meri orožnike, kjer mu je zagotovljena še lepa bodočnost. Martinet* je brez vsakega' pomisleka sledil njegovemu nasvetu, kajti življenje, kakršno jej /.e poprej imel, se mu je zdelo tako pusto, brez vsakega reda in brez vsake oblasti, čemur bi sel ne mogel nikdar več privaditi.
-o
Izdala se je.
/"»»a: Povej. Janko, kaj bi ti storil, ee bi jaz umrla in bi bil ti vdovec ?
Mož: Ravno to bi storil, kar ti. če bi postala vdova.
Žena: Ti lump, ti, prej si pa v.»dno rek« I. da brez mene ne more* živeli!
In služboval je prva leia na
Dolenjskem, kjer je vsak za naj-neznatnejši prestopek takoj spoznal orožnika Martinea. Nič več i ti bilo v vasi toliko pretepov, j ;rčmarji so zapirali točno kakor na povelje in ko se je čez nekaj] let raznesla novie.a, da je povišan Martinee v stražmojstrn in odide v kratkem tja daleč v Loke. si je aarsikdo veselo oddahnil.
A Martinee se ni izpremenil na ivoji novi službi niti za la^. zato je zdelo marsikomu eelo čudno da se zrni pri poštarje vi |{o-zalki.
pa stvar je bila resnična.
Napravili so \so nekako na ti-■ iom in lako hitro, da ju je eelo župnik oklieal enkrat za 1 r i k rat. In nato je bilo ženilovanje tiho a mirno, kakor še nikoli v Lo-cah. zalo- so tudi Ločaiii skima-vali in menili, da njunin zakon j e bo'kaj prida. In še nekaj drugega se je govorilo.
Tisti Slaparjev Ivan, ki je študiral nekaj časa v mestu, po očetovi smrti pa prevzel posestvo in j ostal v Lokah, jo gledal baje za j mštarjevo Rozalko in zdaj so 11-i gibr.li fantje na dolgo in široko, aaIco se bo osvetil nad y.andarjem dartineeni. Pa Slaparjev Ivan aenda ni mislil na ni kako mašče-anje, ker .ff- hodil po vasi tih in tniren, dasi nekam etidno zamišljen in eelo to so opazili nekateri. da ^e družbe nekako ogiblje.
Par dni pozneje pa je izbruhnil na posti požar. Ponoči se je zgo lilo in dasi so se trudili Ločani in vso moe. je ven'lar pogorelo lo tal. Plamen je lizal zidov je s .iko čudno naglico in strastjo j 'a ni videl zjutraj poštar od svo-1 je hiše drugega, koi velik kup pe pela. Da je zanetila ogenj hudobni roka, o tem bili \ >i enakih misli, a kdo bi bil storil ta zločin 1 očani kar niso mogli dognati, Kajti poštar je bil miroljuben in »kromen človek in ni imel so-ražnikov. Fantje so si med seboj ač nekako skrivnostno namiga-vali. gotove besede pa si ni upal i kdo izreči, dokler ni Slaparjev Evan s svojim ne nadnim begom : iz vasi povedal dovolj jasno. di. i e požigalee 011.
Zdaj so videli Ločani žandarja Martinea vsepovs.od s tistim mračnim in strogim obrazom in vsi so bili prepričani, da mu gotovo ne uide. kajti Slaparjev 1 van ni pobegnil bogve kam iz dežele. kakor so mislili od počet ka, ampak držal se je vedno v bližini in marsikdo je pripovedoval, tla ga je videl tu in tam...
Skoro so se pričeli Ločani bati, da ne napravi še kakega hudodelstva, oni pa. ki so poznali Ivana natančneje, so bili drugačnih misli. Kajti Slaparjev Ivan je bil blag in tako usmiljen človek, da je bilo težko razmišljati, kako je mogel storiti ta zločin.
1'ake in enake govorice je slišal tudi žandar Martine, ki pa 111 verjel 11a njegovo plemenitost in je videl v njeni samo grdega zlo-
e i oca. dasi je dobro vedel, zakaj — ■ j.- zg-xlilo to. Hil je na nogah Mtoro noč in dan» a Ivana le 111 mogel zaslediti nikjer.	'
Jiila pa je šesta noe po tisi cm j požaru, ko je zopet blodil žandar Martinee rftepovsod, iu t isti krat je zapazil ob mesečini na gozdr io ni parobku nekega, ki je planil p«.k-.m-ti kakor ranjena zver. Zandar Martinee je spoznal Sla-pa rje ve ga Ivana in je z'lirjal za njim. tam na ovinku pa. kjer je držala «*ex vodo ozka brv. je nenadoma zdrsnil in padel v vodo. Z orožjem in ves kakor je bil težko opravljen je kmalu izginil s površja, a t isti k rat se je vrgel nekdo za njim in ga po težkem naporu vendar rešil na breg. Žandar Martinee je bil še pri zavesti in je takoj spoznal a- svojem rešitelju — Slaparjevega Ivana.
Pomislil je za trenutek, naio pa mu je za po ved a I osorno:
"V imenu postave..."
Ivan ga jo glodal nekako prezirljivo. nato pa se mu je nasmehnil in odkorakal pred njim z vklenjenima rokama, ves visok
in ponosen. -----
Ni na mestu.
šivilja gospodična Angela je dobila pismo stalne svoje odje-malke, naj pride na dom otroku mero vzeti. Ker gospodična Angela ni utegnila odzvati se pozivu, je odgovorila: Mi lost i va! Zal mi je, da ne morem priti, ker so moji dnevi šteti."
ZA SMEH IN KRATEK ČAS.
HUDOMUŠNO.
Poslanski kandidat (svojemu prijatelju): CiI\o bom enkrat izvoljen v parlament hom imel ognjevito govore."
Prijatelj: "'Lo pazi. da si pri tem no opečeš ust."
Prebrisanec. •	Pogodil jo je.
—	Dovolite, gospod, da vam	Tde.ali.st: Če človek tako prav želim srečno in veselo novo leto!	od srca ljubi, bi dekletu še zvez-,
Aif*ste znoreli? Zda j smo	tir 7. neba obljubil,
vendar v juliju!	Materijalist : To je še najee- ■
—	Vem. tla smo v juliju. A ker noje. nimam nič denarja, sem prišel
prosit vsaj za majhen foršns na	v Nlč ne
novoletno darilo.	' ^janoe — tri ure1
sem nate čakala!
Nemogoče.	Mož: Prava reč. Penelopa jo
—	Ti so pn mko ki-,io držiš, ka-	čakala dvajset let. pa ni nič zuier-kor t/t ti bilo žal. da si na svetu.	jala. ko jo mož domov prišel.
—	Ob; saj mi je! Ko bi bil prej	-
vedel, da jo za življenje treba de-f	Po sv0-Je'
larja. nikoli no bi bil na svet pri-	Matija: Poglejte te
,	delavce, kako jim zajutrk tekne!
Tu se vidi. kako dobro vpliva <r-
Zg-odaj zrel.	Mo delo. 9
Oče: Pepeek, ali si moj?	Fajmošter Jaka: r»e/i. beži. jaz
Pepček: Ne vem — vprašaj nikoli nič no delam, pa mi jed in mnmioo.	'	pijača zmerom diši.
V NAGLICI.
Tako je.
Gospod: Kaj pravite o ločitvi gospoda Jacksona od žene?
Gospa: Oh. nič, sedaj prideti zopet v promet.
Razmeram primerno.
—	Prej so je reklo vaši krčmi ''Pri beli ovčiei f — zakaj pa ste jo prekrstili in se ji pravi ''Hudičev brlog"'?
—	Ker sem krčmo prepisal na svojo ženo.
Ne razume.
»
—	Kaj pa dola vaš sin ?
—	Pravijo, da jo pisatelj.
—	Ali piše za zabavo ali za denar?
—	Meni piše samo za denar.
V gostilni. .
(iosl : "Jaz imam tudi ničvrednega sina! Pustil sem ga študirati medioino — in sedaj mi jo prepovedal piti pivo!
Na mali železnici.
Poinik: K vragu, zakaj pa sto-| ji vlak ?	i
Sprevodnik: Ne mormi pomagati. Kurilee so je spri s stroje-] vodjo in iz sovraštva pogasil o-, gen j pod kojlom.
i.'	Gospa : "Lo lopo vredi vso v kovčegu. možiček!" —. i Gospa: "Sedaj smo hvala Bogu gotovi!"' i:.' Gospa: "Pokličite moža. jaz sem 'pripravi jena."
4.	"Za Boga svetega, pozabili smo ga v kovčegu!"
Prisotnost duha.
fiospodar: Nadležni ste, kakor 1)<»drepna muha. Ze desetki-at sem vam rekel, da ne bom nič kupil. Spravite se naprej, ee ne, pokii-
čem lila pea !
Krošnjar: Prosim, bodite tako prijazni — morda bo hlapec kaj
ivllpll.
Med prijatelji.
t
Miha .Jcternik se je v železni- j škeni kupe ju si'Ziiatiil s potnjOeim
ptujeem iti i»i daljšem pogovoril čutil potrebo, tla se mu predsia-
"Dovolite — moje ime je Mihael Joternik."
"Me veseli! Meni j«- ime Zmie-1 »ombovskv."
"Kajpak, kajpak — •*. vam je l»ovsky ime. potem sti seveda zmerom lsovsky.
Razočaranje.
Ženiti: Sladka nevesta — krono tii dal. če bi vedel, kaj zdaj misliš.
i - Nevesta: Ah. to misli pač niso vredne eelo krone.
Ženin: Povej torej — na kaj si pa mislila?	' j
! v..*- . v^i..»
"ivako ? Tvoja žena ti je ušia ?1 Ali prav nič ne veš, kam se jo olir- ( lHla?"
"Seveda; zadnjič mi je pisala, naj pošljem za njo najnovejšo številko modernega lista.*'
Sit je že.
Krojač: Že Štiri leta ste mi dolžni obleko...
Dolžnik: Slišite, gospod krojač, zdaj mi je pa tega dovelj. Že štiri leta vam vedno in vedno obetam, da vas bom plačal... če me ne boste nehali nadlegovati z opomini, vam kratkomalo sploh ne bom nič vec obljubil.
Vsaka prilika dobra.
' Mož i prišedši pozno domov) : ! Fiks!aud«>ii — danes sem pa na-] redil konec, danes som izstopil iz 'miv'ga pevskega društva!
Žena: To se ti pozna na suknji. Cišeenje bi» gotovo veljalo tri do- '
Maslo na glavi.
Na krščansko-socijalnem volil-1 ! non; sfiotiu je nastopil kot govor-j ' nik uadebuden koritar in grmel. [' kar se je dalo. V največji vnemi
se je udaril na prsi in je za kri-čal:
"Jaz stojim na neminljivih na-' čelih ko t oliško-na rodnega prepri-; čanja... "
| Tedaj pa je iz ozadja zaklicali ogorčen glas:
j 1 *Lažeš! Na podplatih stojiš, ki .mi jih pa še nisi plačal!"
V ZRCALU ŽIVALSKEGA ŽIVLJENJA
Presenečena ljubimca. *
SKOPI GROG A.
Spisala Vižmarska.
To/ko bi bilo najti bolj skope.-, ga in lakomnega človeka, kakorl je bil stari bajtar Groga. P.il jo j suh kakor trska ; ni čudo. saj si še suhega kruha ni privoš.-il loli-1 ko, rla bi so ga nasitil. O žen jen ni bil. Kako tudi? '/.mi hi bilo i roba obleke, jedla bi vsak dan! — o j. to pa velja! In če bi prišli šo otroci, brr — kdo bi jih redil?; Ne, no, zenitov ni bila po Grogo-! vi glavi. Ker pa sam nt. mOgo>j vsega ogospodariti in ogospodi- i njiii, je dal zemljo v najem, sam pa jo hodi] na dnino. Vina si ni privoščil nikdar nil i kapljioe, kor ^ so mu jo zdelo predrago.
Zato pa so jo vsakomur Čudno j zdelo, ko jo nekoč pretkani Gro-j gov sosed Anžek naredil s svoji-j mi sosedi stavo, da pripravi Gro-j go tako daleč, da kupi no lo sebi, I ampak tudi drugim toliko vina,i da bo ioklo od mizo.
Groga jo imel poleg svoje sko-posti tudi to slabost, da je bil ze-| lo radoveden. Zaradi toga je ho-: dil redno vsak večer v vas k 1*0-j rentu. kjer so se po navadi zhi- j rali možakarji vso vasi ter pro-mleval' novice iz vseh krajev. To I priliko jo porabil zviti Anžek, da j doseže svoj namen.
Nekega večera pride k "Poren-i tu — možakarji so 1 >i 11 že vsi tam ; zbrani — vzame iz žepa dve sme-1 ki tor pravi:
' Ljubi sosedje, dve srečki sem j kupil. Vsaka velja štiri krone. V j par dneh bodo srečke dvignjeno, i <'e bi morda tudi izmed vas kdo I rad srečko kupil, mu jaz prav rati ono odstopim. — Groga!" je de [jal for so obrnil k njemu, "kup 1i , eno!"
• '"Reži. br-ži. Anzek". jo jeeljnl Groga. "to je velik denar. No morem, naj jo kupi kdo drugi!"'
Poda Anžek ni odjonjai. 1 "<iroga. kupi jo. ne i»o I i ž.il! Trideset \ isoe kron i i print .ta | papir. 1 »udi pameten in kupi! No. j pa ee >e i i ztli ros že preveč od-Išteti tiste uboge štiri kroniee. pa daj tu sosedom za par litrov vina in jaz ti srečko podarim!"*
"Allie — mho", je stokal Groga in iziegovnl ono roko jk> srečki. drugo pa je tiščal v žep, "nič no dam, nič! Veš. zato no dam, k- r ni gotovo, da bi bila ta srečka zares srečna. Nič no plačam, I nič! Vzamem jo pa. vzamem! In ; če na to srečko ros kaj zadenem, Idam vam loliko za pijačo, da bo I kar od mize teklo. Prej pa no, j dokler nisem na jasnem, da res f kaj dobim!"
"Dobro! Tu jo imaš!" je odvrnil naglo Anžek in mu da sreč-j ko. "A glej. da ostaneš mož-be-| seda ! Ako bo srečka prava, bomo j pili. da bomo črno gledali!"
Groga je vso obljubil in boječ se, da bi mu kdo srečke ne vzel,
jo jo odkril hitro proti domu.
-<
Odkritosrčen otrok.
Katehot: No, Pepeek, ti si bil I ud i, na majnikovem izletu. Kako je pa bilo ?
Pepček: Oh. tako hiši no, da bolj ne more biti. Mamo je čebela jpičila v nos. da je postal debel kakor kumara; moja sestra se*je z ! helo obleko vse«Ha na trišnoplo-Iskano klop in se vsa zainazala. go-ispod učitelj so si pa roko i/.pa h-; »lili. , i- i Bahato.
( nekem internatu so imeli go-Ijenko. ki je vedno puščala vrata za sebo j odpri a.
1'čiteljiea : Go boš se kdaj pu-I stila vrata za seboj odprta, boš j vsaki krat plačala Štiri vinarje kazni.
Gojenka: Tu imate dve kroni j in si kar v naprej petdesetkrat j vračunajte.
f
Nerodno sosedstvo.
Tik t-osto stoji v neki vasi po-|kopališče in na pokopališki zid se nabijajo tudi razglasi glede ee-Jste.
Nad pokopališkimi vratmi je, 'zapisano: Meja med tem in onim svetom.
Na zidu je pribito: Zaprta zaradi kuge na gobcih in parkljih.
•i
Zavrnil ga je.
Matevž: Čuvaj se ' tobaka, meni verjemi Jaka. tobak je škodljiv Kdor kadi umrje zgodaj.
Jaka: Mej.š, zdaj pa ne vem, pri i čem da sem. Moj oče so kadili za tri Turke, pa so postali 93 let stari, moj brat pa ni nikoli kadil, pa je tri tedne po rojstvu umrl.
\-
Anžek pa jo gledal za njim in so v pesf smejal. Ko je potem vsem navzočim razodel svojo nakano, smejali so se z njim vred tudi drugi.
Dva dni pozneje so bili možakarji z Grogom vred zopet zbrani pri Porentu.
Kar naenkrat pa trešči mod nje Anžek. raz.oglnv in razku-št ran ter zarjo ve:
"O. jaz nesrečnež! Zakaj srm dal srečko Grogi?! Groga jo za-dol. jaz pa nič, oh, nič - nič!"
Groga je široko zazijal, potem pa nič manj glasno kakor prej Anžek za r j nI:
"Trideset tisoč kron, trideset, tisoč kron!"
Nato je skočil kvišku in samega veselja skakal po sobi kakor otrok. Kdo ve. dokler bi bil še srečni Groga norel po sobi. da ga niso zdajci možakarji ohstopili in kričali vso v prek:
"Groga, za pijačo! Ne pozabi, kar si obetal!"
"Da. da, to pa lo! Alo, vina gori!" jo zavpil Groga in vrgel I na mizo vos denar, kar ga je itnel pri sobi.
j Kmalu potom je bila miza kar j oblo/ena z vinom. Pilo in pelo se I je kakor na svatbi, i Ko bi Groga no bil tako v tiso-i Čako zaverovan, bi se mu moralo ; vendarle malo čudno zdeti, da je i Anžek tf>ko hitro pozabil na svo-ijo nesrečo, kajti izmed vseh jo bil Anzek najbolj zidane volje. A Groga ni videl nič drtig.ga, kakor denar — denar.
Ko je bila zabava ravno v naj-j lepšem tiru. sir.pi v sobo vaški pismo noša ki je bil z zvitim Anžkorn seveda natanko domenjen — in pravi:
"Hej. sosedje moji! Vi se tukaj dobro zabavate, pa no veste da so je vrinila mod denarnimi gospodi tam na Dunaju velika pomota. Prav zdajle jo naš poštar dobil brzojavko, da ona srečka, številka 09870 je, menim, i da ni bila dvignjena, ampak številka ftfJSTl. Vse skupaj je pomota, velika pomota. Za eno številko so se zmotili, srečka ni za nič. To sem prišel povedat, da ne bo imel oni goljufani človek nepotrebnih potov."
j Ob t r-j zadnji, kruti novioi je ubogi Groga kakor od strele zadet omahnil na mizo in razlit pri item par litrov vina po tleh. O-braz so mu je spačil kakor človeku. ki ga muči grozen krč. nato pa je s strašnim glasom ubežal v
! temno noč. i .
\ si navzoei so uvideli, da je bila ta šala za Grogo mnogo pre-! grozna. Hiteli so za njim, a tisti J večer ga ni dohitel nikdo.
Drugo jutro pa so ga našli za i vasjo na neki vrbi — obešenega.
	0-
' Iz parlamentarnih govorov.
j* Spominjam se prav dobro, da so bile razmere o teh stvareh za časa rojstva mojega očeta popolnoma drugačne.
" * *
Ta ubogi kraj se mora zadovoljili z mulami, če hoče imeti sploh kak tujski promet.
1	xr ,	" * *
visoka zbornica! Dasi sem o-glašen pa progovornika, govorim kontra. ker si radi ozkosrčnega 'poslovnika nikakor ne pustimo vzeti pravice prosto izražati svojih misli. Iz tega vzroka sem proti zakonski predlogi, ki so ravno obravnava. dasi njenim določbam ne morem f>rav nič oporekati.
I * * *
J Cenjeni gospod predgovornik se je napihoval kot oni slavni vol v basni; žalibog ni počil. Jaz bi pripomnil k tej stvari še znani Sokratov rek: "Sieer ie- vem ničesar. vendar bi rail vedel vse".
* * "
Jaz sem že vse povedal, kar sem hotel povedati, umaknem prostovoljno vse. kar bi bil morda hotel še omeniti.
c- -♦
Hiter napredek.
Slabotna nervozna gospa je v no-jvič poiskala zdravnika in mu potožila, da ponoči nima- spanja.
Zdravnik: Fzpijto čašo mleka in snejte par piškotov prodno ležete v posteljo.
Gospa: Pred tremi meseci ste mi pa rekli, da ne smem nič nžiti.
Zdravniki Pred tremi meseci,j da! A1L od* tedaj je medicinski ■znanost zopet kolosalno naprečM
|vala-	,M
Jugoslovanska	Katol. Jednota
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
S«dež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI]	^
Predesdnlk: IVAN GERM. S07 CVerry Way or Fox S7 Br&ddock, p»-Podpredaednik: IVAN PRIMOŽIČ, Eveleth. Minn. Box «41. Glavni tajnik: GEO. L, BROZ1CI1. Ely, Minn., Box «24
Poinoinl tajnik: MIHAEL MRAVIXEC. Omaha. Neb.. ISU 80. U «1
Blagajnik: IVAN GOL'ZE, Ely, Minn., Box U.
SaupDik: FRANK IIEDOSU, So, Chicago, 111, 8422 Ewln* At*.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, Jollet .111., 5»SO No Chicago »V
NADZORNIKI:	f
ALOIS KOSTELIC, SaJlda, COIO.. Box 53S
MIHAEL. KIX>PrCHAH. Camulet. Mich-. 115 — 7th St.
PETEft fcPEHAR. Kansas City, Kans . 422 No 4th St
POROTNIKI:
IVAN KERZISNTK. Burdine, Pa., Box 1SS FRANK GOL3SE. Chlsholm, Mirn., Box 716 MARTIN KOCHEVAR Pueblo, Colo., 121S Eller Ar%.
Vrt dopisi naj se poilijajo na rlavnoga tajnika, vse denarne Do£liJ&»r« pa □a flavpeffa blagajnika Jednote.
Jadaotlno rlasllo: "GLAS NARODA".
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Delavsko gibanje. Dne !>. julija fc»- je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 4*> Slovencev in Hrvatov; v Ileb < Kger) na Cefikem je .šlo 27 Hrvatov. v 1 no 111 ost 29, v Most i na Češkem pa 17 Hrvatov.
Če nevesta dovolj nemščine ne zna. Kiisaeijsko sodišče na Dunaju se je te dni bavilo z naslednjim slučajem: Privatni uradnik .Mat. I i" m v Ljubljani se je seznanil / natakarico Marijo Lončar, kateri je obljubil zakon. Določen je bil že čas poroke in nevesta je kupila opravo za stanovanje ter je posodila svojemu ženinu 300 j ki on. l.oliiu je pa v zadnjem trenutku zaroko razdrl, nakar ga je .Marija Lončar tožila, da jo je speljal z obljubo, da jo poroči in da ji je izvabil 300 K. Stvar jc prišla v Ljubljani pred sodišče. Zagovorili^ Bo h in a je navajal, da je Lončarjeva pri njem podpisala izjavo, tla je onih 300 kron IV'bmu le posodila, da jih je dobila /a' nazaj in da je s tem srrrir poravnana. Ljubljansko deželno sodile« |»a je bilo mnenja, da Marija Lončarjeva ne razume toliko . nemščine, tla bi razumela, kaj je podpisala, ter je Bolifna obsodilo na štiri mesece ječe. Kasacijsko sodišče je razveljavilo razsodbo ljubljanskega deželnega sodišča iu odredilo novo razpravo, češ. tla bi bilo treba Bohmovega zagovornika zaslišali kot pričo, ako se mu zdi. da je ložiteljiea ono. ka'- j«* (»odpisala, zadostno razumela. Ta obravnava uči. da so znanja slovenskih deklet z gospodi. katerih dovolj ne razumejo, nevarna.
Noč ima svojo moč. V noči od i pustne nedelje na ponedeljek t. I. je v liodlajevi gostilni na Brez-, jali popivalo več fantov, med njimi brata Jožef iu Janez Pernuš. posest ni kova sinova i/. Leš. ter posestnik Jožef Pretner iz Brezij. V gostilni je bilo preeej glasno, zav/.ita pijača je gostom razgrela glave in proti jutru se je vneli prepir, ki ga je najvee s svojim j zabavljinjeni in izzivanjem po-' vzročil Jožef Pretner. Lotil se je pa tudi fantov Jerneja Zupanca in Janeza Pernuša dejansko. Da bi pomiril gostilničar vroče ola-ve, je velel Pretnerju. naj mu gre svetit, ker gre po vino. kar je Pretner tudi storil. Takoj po odhodu Pretnerjevem se je izrazil Jožef Pernuš: "Sreča zanj. da j« odšel!" Tudi obdolženec in še ne-, kaj drugih gostov je hotelo iti ua prost o. a gostilničarka se je po-' stavila pred vrata, da bi jim izhod zabranila, kar se ji je pa ni posrečilo. Nato sta prišla gostilničar in Pretner iz kuhinje, kamor sta šla po svetilko. Hotela sta iti v klet. po vino. Ko je Pretner zagledal Jožefa Pernuša. ga je zopet z neko besedo zbodel, a ta ga je sunil z levo roko v stran, i z desuo roko pa ga je udaril z odprtim nože nI od vrha navzdol po •_'lavi. da je takoj padel vznak.. Ko se je Pretner vzdignil, ga je r zopet nekdo Pernuševih sunil z nožem v hrbet. Pretner je zbežal čez dvorišče, a sta oba Pernuša^ stekla za njim. Kakor priče zatrjujejo. sta imela oba obdolženca krvave roke. Janez Pernuš je nekemu fantu pokazal krvavi nož, rekoč: "Vi'š ga!**, drugi brat Jožef je pa na gostilničarjevo predbaeivanje izustil: 44 Naj le k crkne iu n»j ga vrag vzame!"
Pretnerjeve poškodbe so bile sinrtuouevarne. — Jožef Pernuš je tudi dne T. aprila v Kleindin-stovi gostilni na Visokem tekom prepira s stolom zamahnil po Janezu Zupanu, čevljarju iz Leš. Slednji mu je Utlarec tako nesrečno z desno nogo prestrigel, da se mu je podlehtniea zlomila. Jožef Pernuš je dobil za kazen 15 mesecev, brat Janez pa 13 mesecev te/.ke ječe.
Dczerterjeva usoda. Dne 5. ok-t o Iu a 1910 je od 17. pešpolka iz ! Celovca pobegnil leta	v Sol-r
nogradu rojeni ter na Dobrovo p; i Ljubljani pristojni titularui računski narednik Viktor Mravlje in poneveril nekaj vojaškega denarja. V Celovcu se je oblekel v civilno obleko ter jo popihal v Italijo. Najprvo je bil v Vidmu, nato pa je šel v Genovo, odkoder se je odpeljal lia Ilolandsko. Ker je bil že preje inatroz, je vstopil v liotlerdamu na nek parnik v službo. Pri tem je prišel v vse večje luke Severne Amerike. Avstralije. Angleške itd. Pred enim letom je vstopil v službo na norveški parnik * * Jngstadt ". Na tem je bil težko telesno poškodovan in bil v Londonu oddan v bolnišnico. kjer jc bil 12 tednov. Meti ; tem časom je po avstro-ogrskem j generalnem konzulatu tekla s1 plovno družbo tožba za povrni-1 te v stroškov, ki je slednjič zanj iztekla dobra in mu je družba kot pokvarjencu morala izplačati UU01 kion. Poleg tega pa so avstro-i ogrski državljani nabrali zanj 53 funtov šterlingov, katere je dobil pri avstro-o grškem konzulatu v Londonu. Tudi člani parnika
Ingstadt sfl zanj nabrali pet funtov šterlingov. Tudi neka dama iz Nemčije mu je dala za vrnitev v domovino 50 mark. Ko jt^ zapustil bolnišnico, se je odpeljat s parnikom v Trst, od tu pa v j svojo domovino, občino Dobrovo.! Koncem minulega meseca (junija,! mil je poslalo trgovsko mini-1 strstvo 12fH K C ti v. ki jih je do-; bilo zanj kot darilo in odškodni- ! no za poškodbo. Nato je vzel pri ; županstvu na Dobrovi delavsko knjižico ter odšel v Ljubljano, kjer se je seznanil z nekima ženskama. Te dni jih je šel iskat v Moste ter se z njima odpeljal v Dravlje. Pozno zvečer so se odpeljali z izvoščekom nazaj in se ustavili v neki gostilni v Kolodvorski ulici, kjer so se ženske j vpisale za sestri Frančiško in Matijo Cerar. Mravlje pa za mornarja Viktorja Pesorta iz Ljubljane, in baš ta slučaj je hotel, da ga je zadela usoda. Ko je policija drugi dan vse tri aretovala. se je zadeva popolnoma razvozljala in dognalo se je. da je prva ženska Frančiška Jerovškova iz Peč psi Kamniku, ki ima tudi za mesto prepovedan povratek. druga pa siabogJiiSiia Marija Krevsova. Pri Mravljetu. ki je vse priznal, so našli š«» 10!i7 K 38 vin. denarja t^r ga izročili garnizijskemu, ženski pa okrajnemu sodišču.
PRIMORSKO.
Žrtev maščevanja. Tovarniškega mojstra Makaronoviča *r Trstu sta napadla dva delavca na cesti. ko se je vračal domov. Napad sta izvršila iz maščevanja, ker sta bila odpuščena zaradi ue-rednosti pri delu. Napadla sta ga z noži in mu prizadjala težke poškodbe na glavi in na vratu. Odpeljali so ga v brezupnem stanju
>
GLAS NARODA. 27. MAL. SRPANA 1912.
v bolnišnico. Napadalca sla neznano kam pobegnila.
Nesreča. Ivan Sabadin je delal v Trstu na parniku "Stambul" ter izlagal blago. Nesreča je ho tela, da mu je padel na nogo o-mot ter mu jo zdrobil. Prepeljali so ga v bolnico.
Velik požar v Podbrdu. Pred tednem je udarila po^lfči strela ^ posestvo Tomaža Torkarja v Podbrdu. Strela je zanetila ogenj, ki se je tako hitro širil, da so bila v kratkem v ognju poleg hiše vsa gospodarska poslopja in več sosednjih hiš. Prebivalci so si komaj rešili življenje. Pretila je velika nevarnost, da pogori cela vas in le okoliščini se je zahvaliti, da lr" bilo vetra, da so mogli ogenj ome iiti. Skupno škodo cenijo, čez 42.-W0 K, proti kateri je zavaroval nina malenkostna.
Vtcpljenca. Te dni so potegnili iz morja mornarji v bližini Llov-tlove palače v Trstu neznanega moškega vtopljenea. Zdravnik je konstatiral, da je bil vtopljnec le j nekaj ur v vodi. Predno so odpeljali truplo v mrtvašnico, je do gnal neki mornar, da je Vtoplje nec 461etni kovač Ivan Rožič iz Pirana. — Dopoldne pa so poteg nil i iz morja približno 20 let sta ro, čedno oblečeno dekle, ki ji ne poznajo. Truplo so odpeljali \ mrtvašnico. .	,
Umor v javni hiši v starem mestu v Trstu. V javni hiši najnižjt vrste v zloglasnem tržaškem starem mestu, in sicer v ulici Filippo. se je izvršil umor. Ob pol 2. -ponoči je prišel v ulico neki slikai Carlo, šel v dotično hišo in se z? čel razgovarjati s svojo znanko Lojzo Alfonzi.Mož je bil v to dekle zaljubljen in jo je že delj časa pregovarjal, da bi šla z njim in postala njegova ljubica. Toda ona ga je vedno odločno zavračala. Po kratkem pogovoru sta šla "oba iz takozvauega stlona v tretje nadstropje. Ne dolgo po tem ji priletela po stopnjicah, klicajeTia pomoč, vsa v krvi Alfonzi, za njo pa je tekel Carlo. Zločinca je stražnik aretiral. Alfonzi pa je poklicani zdravnik za silo obvezal. Imela je 12 ran na prsih, na vratu in na glavi. Dve rani sta bili smrt ni. Alfonzi sta odpeljali v bolnišnico, toda v vestibulu bolnišnic« je dekle umrlo.
Kje je moj brat JANEZ JAK-LIC? Pred petimi leti je bival v AVenona, 111. Rad bi zvedel j za njegov naslov zaradi važnih j zadev brat Joseph Jaklič, 531 j Marble St.. Joliet, 111. (27-29—7 >
UMOR IN SAMOMOR.
Rojak P. R. je bil j eden izmed Listih ljudij, kateri bi bil rad po stal kdaj samostojen. Veselila ga je uajbolj kmetija. Obrnil se je do nekih agentov, kateri so mu ponujali zemljo skoro zastonj in mu pisarili, da je najboljša zemlja po tri dolarje. Verjel je in ku pil. Zemlja res ni bila baš prešla ha. Z veseljem se je naselil kina lu kasneje, sa kmalu videl, kako je bil ljuto varan. Spoznal je, da je kraj prevroč, zelo nezdrav, voda slaba iu kar je glavno, da ni bilo dovolj dežja, da bi rastlo Uničeni so bili njegovi upi. Vsled lahkovernosti je napravil takore j koč samomor svojih upov in u- j mor upov svoje družine. Svarilen S vzgled vsem, kateri vse verjame- | jo, posebno pa tistim, kateri mi I slijo, da je zemlja vse. Prijatelj j tudi slaba zemlja se v par letih izboljša, slabo podnebje in ne- | zdrav kraj pa ostane za vselej. Zato naj te ne vabijo vabilni gla f Isovi raznih agentov, katerih jt i danes toliko kot gob po dežju Kadar misliš v resnici kaj kupiti obrni se do Krže-Mladič Land i Co., 2616 S. Lawn dale Ave.. Chicago, Tli., telefonska štev. Lawn i dale 7449. Naznani nam prihod lali pa telefoniraj iz postaje. Ta jdva nista nobena agenta, ampak j lastnika sveta, katerega prodaja j ta. Kraj je najzdravejši. voda iz- ! i starem kraju, raste vse od polj vrstna, podnebje zmerno kot t iskih pridelkov do trte, proda? I lahke vse in pridelaj! prvo leto i več, kot te velja vsa zemlja. L«» ,tos so se rojaki naselili, a ko /a do malega izčistili vse. mi lim p^ pomagamo, kjer moremo in zn« mo: kupimo vse in prodal? jim bomo vse pridelke po dobrih ce ;nah. Cena naših zemljišč je od do 24 dolarjev za a ker, slo dolar jev v gotovini, ostalo po 10 do Iarjev na mesec. Kupi zdaj, do kler je še cena zmerna, če želiš ^postati samostojen, če nč, -pa hodi in ostani večni suženj drugih.
Iščem svojega brata ALOJZIJA i KORDIŠ. Doma je iz Srednje ' vasi pri Loškem potoku. CeN kdo izmed rojakov ve zanj, prosim, da mi naznani njegov naslov, ali naj se pa sam javi. Frank Kordiš, Wetunipka, Ala. I (25-29—7)
Iščem svojega sina JAKOBA FURLAN. Doma je iz vasi Do-bic. pošta Begunje pri Cerknici. Pred petimi meseci je bil v ' Aslitola. Pa., in sedaj nč vem. I kje se nahžfja. Prosim cenjene' rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani njegov naslov. ali naj se pa sam javi. — Jacob Furlan, Box 39. May-burg, Pa.	(24-27—7} |
Iščem MARIJO PAVLIN. Doma je iz Kremence pri Cerknici. I Pred dvema leti je bila v Jen-; liingston. W. Va.. in sedaj sem I pa zvedela, da se nahaja nekje' v Clevelandu, Ohio. Prosim ce-j njene rojake, če kdo ve za nje' j naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa sama javi. — Fannie Stražišer, sedaj Okorn, Box 715, Eveleth. Minn. (26-29—7)
^ambu^-JMcan LineJ
Redni prekooeeanaki promet iz
NEW Y0RKA do HAMBURGA preko PLYMOUTH in CHERBURG
« dobro poznatimi parniki na dva vijaka: •{aise"'1'' Aucutti Victo/ta, America. Cincinnat Cl«v< lan 1, President Lincoln, President Grant, ,
Pennsylvania. Patricia. Pretoria itd. Veliki moderni parnik i nudijo najboljše udobno« ca primerne cene: noprekoeljiva kuhinja in postrežba.
Opremljeni so z vsemi modernimi aparati.
Odbjocl Iz IN'ew Yorka:
KAIBERIN AUG UST E VICTORIA — o<l pin je 1. avgusta ob 11. dopol. PRESIDENT GRANT—odpl. S avgusta 12. dopol.
AMERIKA — odpluje ]•">. avg. 11 dopol vozijo tadi v Sredozinsko morjr.
Hamburg-American Line,
41-45 Broadway, New York City.
^.sarne: Philadelp i;a, Boston, Pittsborj, Chicago, St. L;i:U, San Francisco.
NAZNANILO.
Rojakom v državah Ohio in Pennsylvania naznanjamo, da jihi bo obiskal naš zastopnik, gospod
(i. . - jrtMBT' " ^gjt&J^WtKg
fuSsflHOGT
▲HD&ZJ BCMBACK.
kateri je od na« pooDlasčem pobirati naročnino za Glas Naroda in izda vati pravo vel javna potr-c5da, ter ga rojakom toplo priporočamo.
S »poštovanjem Upravništvo Gla« Naroda.
19mr VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA!
Vsak potnik, kteri potuje skozi New York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja naj obišče
• PRVI SLOVENSKO-HRVATSKI
H OT EL
AUGUST BACH,
j 145 Washington St., .. Ne York, Corner Cedar St.
Na razpolago so vedno čiste aobe m dobra domača hrana p« aizkih cenah.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Salida, Colo., in* okolici naznanjamo, da qe za tamešnjo okolico naš zastopnik
g. LOUIS COSTELLO, Salida, Colo., . kateri je pooblaščen sprejemati naročnino za Glas Naroda in naročila za knjige, vsled ^esar ga rojakom najtopleje priporočamo. Upravništvo Glas Naroda.
^ VAŽIMO ^r
za pošilialce denarjev v staro domovino
Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino tiaznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gre s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-šiljatve, kateiie dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo.
To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih.
Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in sigurno postopali.
Pošiljatve je nasloviti:
FRANK SAKSER
82 CORTLANDT ST,--'-----MW YORK, N. Y.
£0 Podružnica: 6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO.
Ako se je kakemu našemu naročniku Pratika za letošnje leto zgubila ali raztrgala, naj nam piše karto in mi mu jo pošljemo brezplačno. "Glas Naroda". '
-i
POZOR ROJAKI! j
§Eobil sem iz | 1 Washingtona '
viia serial no ' J
•ia jamči, da : so z d r a vila ' j prava in ko- '
Po dolgem j
posrečilo i z -•najti pravo j ( Alpen^ti-iktu- f 1
6	niu ir. za rast '
!as. kakoršne še do sedaj na svetu ni biio, od katere .-Dodlclot in ženskici g wti in dolgi lašje rianii- ; n i popolnoma eraatssjo ia no bodo več izpadali. Lar ne .nivetS. Ravno tako moikim v 6. tadnib crasii brni dopo-pjilui i:»s v ji KcatoatJE* m ▼ rokah nogah In Križi6»h v 3 dr>fh or polnoma or- i iravim,kurja o^eaa bradavice, p jtne r.<» e In ozn-allnc Be fopainoms odstran .>;. Oa je to resnica :amčim ■ 550"!. Plii'senc -«V c»terrga pošljem caatajn.	_ _
JAKOi! V..HČIČ:
P. O. Box r,y	Clerrland. O- !
OGLAS. ; KRETANJE PARNIKOV
Velika izbera sloven-' kep aj od plujejo iz new yorka
skih grafofonskih plošč - PaKSIK ' O D "L L" J ■ V
in vseh vrst grafofonov. iS::;:::: Ju:'iaS
Istotako tudi ur, verižic Olympic (novi)l ,, "27 i Southampton
•	• i»v	i j • Prinz Fr. Wilh. ,, '11 Bremen
in iiajrazHcnejse zlatnine Kab. i> i s i t> .TTr.t -Fiume
.	-a . . ** n.v.,	i Ryndam ...... ,, 30!Rotterdam
in srebrnmme. Pišite po;^»fc, cenik, ki Vam ga posije-^ re-- » mo zastonj in poštnine j S™1 v:::: :: S&Sp«
j • 'Philadelphia.. ,, ^Southampton OOrOSlI Kromp. Cecilia	•'• Bremen
•	._ „ __ ■ Lusitauia ..... ,, 7 Liverpool
A J TERB0VEC & C0 Ce<1"........ 8Liverpool
A. O. ItIVDI/TtrV a	I Pres. Grant...- !. H Hamburg
1622 Arapahoe St,	...... K;iHVr; rtk
1 ^	n l	Glede cene za parobroane listke
lienver, L/010, iu vsa druga pojasnila obrnite se ——---j na -
Za Tsebino tujih oglasov ni oago-:	FRANK SAKSER,
vortio ne upravništvo. no uredništvo, j 82 Cortlandt St., New York City.
Nenavadna bolezen.
I J j| j| 1	Mnogo ljudi je podvrženih napadanju nenavadnih bolezni,
• | j	vzroka teli se ne more tolmačiti. Pride nenadoma brez vsib znakov
! ji- P> ii	in naredi dotičnika nesposobnega za delo, utrujenega in slabega.
Taka bolezen prihaja navadno vsled kakega nereda prebave. Za-J^WHkI	more nastati radi bolezni v želodru. jetrah ali erevesih, slabi krvi
ali slabih živcev. Take osebe večkrat poskušajo razne zdravila, fT^v^i	kakor na primer pilule, deeoli ali močne žganja, toda brez vsakega
jjl^Ofr j	vspelia. To kar one potrebujejo je to znano zdravilo, ktero vpliva
I J	13a vso prebavne organe,
llVMKi	IZČISTI CELO TELQJLN
4 181 ^P	KREPI CELO TELO,
j fjgj^^P	NAREDI BOGATO KRI,
J^iMJKl	UREDI PREBAVO.
To zdravilo, ktero morejo rabiti vsi člani družine in ktero vi ^^m^ggm^^ morete rabiti v vsih slučajih, če s slabo počutite, je dobro poznano
g^g^BS	TRINERJEVO
US1AMERIŠK0 lum GRENK0 VIN0-
" EL2XIR.	I To naravno zdravilo, ktero je narejeno iz grenkih zelišč in
farr-	inklC	Brudečega vina, ima široko polje delavnosti, ker ima zdravilno moč
' LL*i\ TI in*-	Bv nerednostih prebavnih organov, kteri so temelj zdravja eeic^ii
i	Btelesa. To zdravilo morate rabit pri
^ I	BOLEZNIH ŽELODCA IN ČREVES,
\ I	ZAPRTIJI IN NJE POSLEDICI,
V	E	VEČKRATNEM GLAVOBOLJU,
^ I	REUMATIČNIH NAPADIH,
/	^ I	NEURALGIJI IN NERVOZNOSTI,
trinerovo ^	i	MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH,
HORKE VIKO I	KOLIKIH IN KRČIH,
^f^^r^^tR I	VZtJIGAVANJU IN KOVCANJU
^ASAftr?,?^- lin pr> vseh takih boleznih, pri klerih je znak bolezni, izguba teka
in slabost.	A ^	^fl
IBMH^^^gP • V LEKARNAH.
JOSEPH TRINER,
1333-1339 SO. ASHLAND AVE.,	CHICAGO, ILL.
Slov, Delavska	Podporna Zveza
Vstaaovljena dne 16. avgqfta 1908.
Inkorporirana 22. aprila 1909 v državi Pennsylvania,
s sedežem v CONEMAUGH, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Pred*»4tnik MIHAEL ROVANSEK. R F. D No l Cnnemiufk Podpredsednik: JAKOB KOCJAN. Box 508. Con«>maiirb P« □lavm »Mjnlk VII.JE.M KITTKR, I.ock Bo« 67. CnnemHugh, P» Pomotnl tMjnik: ALOJZIJ BAVDEK. Bi* 1 Dunlo Pe Glavni blagajnik IVAN PAJK. L B«.* 32«. Confmaugh.' P« P«-a>o*ni t>U««jnik: IVAN BREZOVEC, Box 6 ConomnurH. •'a
NADZORNIKI;
I- nadzornik FRANK B.ARTOL, Bo* ?74, Thoma«, W Va n nadzorr.tk AMiREJ VIDRI>I. P O Ro* SZ3. Canemmifli. Pa
Ol n»dx«ntk. ASPBig ROMBA t"', Ififif E S3r<1 St. Lorain. Ohio %
POROTNIKI'
t porotnih JOSIP SVOBODA. K3S Maple A v« Johnstown. r>» ri i»orotnlk ANTON PINT AR. Bo* 204. Moon Run. P»-III. porotnik: MIHAEL. KRIVEC. Bo* 224. Primero. Colo
VRHOVNI ZDRAVNIK:
MAM BRAL.LIER. Grove St Con*niHii«h. Pa
f^nl^nn druAtva, njimrnn nj" uradniki. "<1 »lljuilno pro»en* po 411ta«t d*n»r n*ravno»l na blagajnika In nikogar rimgeffa.	dopta« pa
1* |l»vn>-ir* tatnika
V	da opntluo dm^tvpnl tajniki pri mesenih poročilih, ab
»clnh kj«i»th»di v porodil h (Inv psh iulnlk« kake pomanjklji vostl. naj m n»mM(i»nn naznanijo na urad Klavnega tajnika. da ae v prihodnje popravi
nrufttvono danilo: •"OI.AP NARuDA"
PEKLENSKO ŽIVLJENJE, j
I	ROMAN.	I
B	S
I* hmc<inK< h p I nii 1 Kn»il MuDkHhu.	|
Priredit 'H -U. CN." »«rt f*. Lakn«r.
L
LiHUOA KNJIGA
—---o----
'Dalje.)
"Gospod Feradlem !** je tiho šepnil.	jJ
Mladi mož .i«- ueliote obrnil. Ko pa .ie spoznal napako, da se bil i/dal, j«- planil na ('impiiia ter iia močno zgrabii za roko.
" N< sreeiie/!" j.- vzkliknil. "kilo si kdo te je poslal, da me zasleduješ in kaj hočeš od mene."
Ne tako burno, no*pod. ne stiskajte tako močno. — 8aj me, vendar boli. Poklala me ie Margareta!"...
DVANAJSTO POGLAVJE.
'	Odločitev se bliža
^ "Daj. Gospod, da mi prifle Pascal kmalu na pomoč!
Tako .o- molila Margareta i/ globine svoje duše. ko je zapu-! stila pisarno gospoda Izidorja Fortunata, Sedaj ni bil temni načrt.! kojegii žrtev je bibi postala, zanjo nikaka skrivnost več. Ko je i svoja lastna domnevanja izpopolnila s tem. kar je bila ravnokar j slišala, je ležala resnica takorekoe pred njo. A mesto da bi jo po-i)i iil jo }♦• ^f.spoti kortunat z razkritjem lesničnega položaja še bolj vznemii il.
Kako \ elika je morala biti j« za lahkoži\ca. ki je bil prisiljen, posluževati s«- skrajnih sredste\ in ki je vendar čutil, tla biti z \ iška sijaja \ zasluženo siromaštvo. Ali ne bo vsega zmožen, da si \saj navidez ohrani nekdanji blesk za eno leto. mesec, celo za eu »lan? Ali ni -^e d<>ti gi o bo ko padel '. Ali bi se pomišljal izvršiti hudodelstvo. umor.' Vs;i tm/li«'a vh. s<- je v bo ga dekliea povpraševala. I ali je Pascal še živ. dočim si jr« .i«* v živi domišljiji slikala mrtvega na tbli. \ kaki zapuščeni uliei. In kake nevarnosti so pretile celo njej! Kajti poznanje preteklosti ji ni odkrivalo pogleda v bodočnost. Kaj naj pomeni pismo Valorsaya in kakšno vsodo ji je bili določil. da se je že \ naprej tak<> zmagovalno vedel / Bila je tako! >elo razburjena, da je za trenutek mislila pohiteti k staremu tni-! rovnemu .sodniku tei ga poprositi za pomoč in varstvo. A ta napad j bojazljivosti je kmalu prenehal. Kje pa je bila njena volja? Ali j jo je zapustila moč v odločilnem trenutku ' »
"N»*. tisočkrat ne!" je rekla sama sebi. "Naj poginem, ako j mi jr usojeno, a poginiti hočem med bojem."
t itn bolj se je bližalo Pigatb1 e«>sti. tembolj je postajala samo- j zavestna ter je na tihem iskala opravičila, ako bi jo slučajno kdo j vprašal, zakaj je tako dolgo izostala. Nepotrebna bojazen| Kot pri j odhodu, .so bili t * i * 11 pri prihodu v hiši sami tujei, katere so prejšni » vi čer /bobnali.	'	• r
Žejo važni tipi av ki so zatli^cvali generala in generalico. da ni-j s1;! mo«jlji priti domov! <ieu«'ral je moral kazati svoje konje in La-j rouica je letala po prodajalnah. Gospa Leon pa je bila pri svoji žel večkrat imenovani družini.	j
Margareta je bila torej sama ter je lavno sedla za mizo. da bi ' pisala, kar ji je slug« prinesel poročilo, tla je njena šivilja zunaj j ter da želi z njo govoriti.	.	j
"Naj vstopi."" je rekla s čudno živahnostjo. "Takoj!" liila je to ženska kakih 40 let. zelo priprosto oblečena, a tine-fa vedenja V navzočnosti slu$r». se je priklouila,; ko pa je ta od-1 eel. je stopila k Margareti ter jo prijela za obe roki.
Ili m i* h gospodična." je rekla, "jaz sem svakinja vašega sta-j lega prijatelja, mirovnega sodnika. Ker vam ima sporočiti nujen svet in ker sta se vidva dogovorila, da bo sel igral vlogo šivilje. . sem se mu ponudila jaz. ker mislim, tla bi mu ne bilo mogoče najti zanesljiv ejš«^ osebe.
•Sdza ie zablestela v očesu Margarete, tako je bila nesrečna deklica ginjena. "Kako vam bom mogla to kedaj povrniti, draga gospa." je vzkliknila.
"Na ta način, tla se mi sploh ne zahvalite — in da hitro preberete to le pismo.
Pismo se je glasilo: Drago dete! Konečno sem vendar tatovom-na sledu. Posrečilo se mi je stopiti v zvezo z ljudmi, od kojih je; gospod Chalu&se na dan pred svojo smrtjo sprejel denar. Posrečilo j! <■=♦» m i jt* tudi. da -cm dobil natančen popis menic in številke ban-i k ovce v. ki so se nahajali v pisalni mizi. Na podlagi tega bomo či- j i? sto gotovo našli ene^a ali vse krivce. — F., kot mi pišete, nesmi-i se!no zapravljajo Skušajte tini preje zvedeti, kje in pri katerih^ trgovcih >e enkrat: jaz jamčim za vspek. Vjeli jih bomo kot miško! v pp«J — Pogum ..
"No!" je rekla dama. ki se je izdajala za šiviljo, ko je videla, j da je Margareta do konca prebrala. "Kaj naj sporočim svojemu i biatu f"
"Da bo imel jutri vsa pojasnila, katera zahteva. Danes vem ' ic za ime kolarja, pri katerem ie general naročil svoj voz." "Zapišite mi ga To je vsaj nekaj."
Margareta ji je izročila listek z imenom, nakar je dama odšla. vesela, da je tudi deležna skrivnostnega posla, v kojegn je-bil ! zapleten njen brat.	J
,.. 7 p,
GLAB NARODA. 27. MAL. 8RPAKA,	,
I Margajeta je bila zelo vesela, da se jo podpira na tako vspe-i *eu način. Bodočnost, kater«, si je nekaj trenutkov popreje tako euino slikala, se je naenkrat razjasnila. S fotograf©vanim pismom e imela morda markija v rokah, dočim je mogel mirovni sodnik ; pomočjo številk bankovcev prijeti zakonska Fondege. Previd-»ost jo je očividno vzela v svoje varstvo. Pri teh občutkih ji je bilo ahko s smehljajočim obrazom sprejeti enega za drugim, ko so pri-'•aiali domov, najprvo gospo Leon. ki je prihitela vsa razburjena. I nato gospo Fondege. kateri sta sledila dva s paketi obložena dečka i in konečno generala, ki je bil pri«edel seboj svojega sina, poročni-j ka Gustava. Poročnik je bil prav prijeten dečko kakih 27 let. z •>re/pomembnim, a dobrohotnim obrazom, živahnimi očmi. Ponosno je ropotal z ostrogami.	,
Pred Margaretom se je priklonil s prijaznim uamevom ter ji ponudil roko. da jo popelje v obednico, ko je sluga naznanil, da je pogrnjeno.
Ker .ii je pri obedu sedel nasproti, ga je Margareta na skrivaj opazovala. Nikoli še ni bila našla tpliko samozadovoljstva v zvezi z duševno plitvostjo. Ta človek si je bil gotovo svest, da jo v krat kein pridobi.
_prihodnjič.^_
= Cenik knjig, =
katere se dobe ▼ zalegi
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
MOLITVENIKI:
DUŠNA PAŠA, vezan« $—.80 z zlato obrezo	1.—
POBOŽNI KRISTJAN, fino
vezano	—-85
SVETA URA, zlata obrez« fino vezana	1.20 SVETI ROŽNI VENEC, —.50 VODITELJ V SREČNO VEČNOST, zl«t« obrez« fino ve z«no - 1.— VRTEC NEBEŠKI, ▼ platno vez«no —.70
POUČNE XNJIGK:
Abecednik slov. vezan . —.25
Abecednik nemški	—.25
Ahnov nemško angleški tolmač,	—-50 Evangelij, vezan —.50 Domači zdravnik -—.50 Nove kuharske bukve. vez. —.80 Nemščina brez učitelja —.50 GrnndriŠS der slovenischen
Sprsche, vezan	1.—
Hitri računar, veza«	—.40
Angleščina brez učitelja —.40 Mala pesmarica	—.30
Angl. slov. in slov. augl.
slovar	—r.40
Prva nemška vadili ca	•—.40
Katekizem, mali	- —.15
veliki	—.40
Pesmarica Glasbene Matice,
fino vezana	1.25
Prva računica,	—.30
Slovar slovensko-nemški (Ja-nežič - Bartel) nova izdaja.	2.50 Slovar nemško-slovenski (Ja-nežič - Bartel) nova izdaja 2.50 Zgodbe sv. pisma, stare in no-
vfc zaveze, vezane	—.50
Mirovni k, narodne pesmi, vezane, I., II., III. in IV. zve-«ek, vsaki po	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Andrej Hofer,	—.20 Avstrijska ekspedicija,	—.20 Avstrijski junaki, broš. —.70 vezan . .	—.90 Baron Trenk,	^.20 Bele noči - - - .	—.20 Belgrajski biser, .	t. —.15 Beneška vedeževalka,	—20 Beračeve skrivnosti,.sto	zvezkov.	6.— Beračica	—.20 Boj za pravico,	—.35 Božični darovi, ,	, —"15 Bucek v strahu, burka	—,25
7	* v
Burska vojska,	—.25
far in tesar	—.30
Cerkvica na skali,	—.15
Cesar Fran Josip,	—.20
Človek in pol	1.—
Črni bratje	—.20
Ciganova os^eta,	—.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov 5.—
Cvetke,	—.20
Cas je zlato,	—.25
Darinka mala Crnofrorka,	—.20 Deteljica, življenje treh
kranj. bratov . ..	—.20 Dama s kameljami	1.— Deset let v peklu	—.30 Doma in na tujem'	—.20 Dobrota in hvaležnost	—.60 Dve povesti,	—.20 Dve čudapolni pravljici,	—.20 Erazem Predjamski	—.20 Evstahija, dobra hči	—.20 Fabiola '	—.35 Fra Diavolo,	—.25 Friderik Baraga,	—.35 George Stephenson, oče železnic,	—.25 Golobček in kanarček,	—.20 Godčevski katekizem,	—.20 Grof Radecki. *	—.20 Grofic« ber«čica, sto zvezkov 4.— Gozdovnik, 2 zvezka	—.80 Hedvika, barditova aevep^N —20 Hildegarda,	—.20 Hirlanda,	—.20 Hubad, pripovedke, I. in U. zvezek po	—.20
lzaajavec	—.ao
Islandski ribič *	1.— j
! Izlet v Carigrad	—.20 i
Izdajalca domovine,	—.20 j
Ivan Resnicoljub,	—.20 i
fzanami, mala Japonka,	—.20
Izidor, pobožni kmet,	—.20
dzgubljena sreča	—.20
| Jama nad Dobrušo, .	—:20
iJaromil,	.—.20
i Jazbec pred sodni jo,	—.50
jJetnikovi otroci,	—.50 Jurčičevi spisi, umetno veza-
j ni, 11 zvezkov po	1.—
• Kaj se je Makarn sanjala	—.20
I Kako postanemo stari,	—.30 j Kako se je pijanec izpreobr-
i sil	—.60 ! Kar Bog stori je vse prav, —.15
Kraljevič in berač	—.25
Kraljica Draga,	—.20
Krištof Kolumb,	—.20
'Križem sveta	—.35 Krvava os veta * —.20
Krvava noč v Ljubljani,	—.40
Lažnjivi Kljukec,	—.20
Leban, sto beril,	—.20 Ljubezen in Maščevanje, 102
i zvezka,	5.—
1 Mali vseznalec,	—.20
Marija v zarji slave	—.35
Marija hči polkova,	—.20
! May: Eri,	—.20
I Mir božji,	—.70
■ - t -i
Mladim srcem	—.35
m	'	'
Mirko Postenjakovič,	—.20
.Musolino	—.30
Mlinarjev Janez	—.35
i Na krivih potih,	—.35
Na jutro vem	—.35 j Na preriji,	—.20 Naseljenci,	—.20 Naselnikova j[ici,	—.20 Naš^ dom 4 zv,	1.— Navihanci	1.— Navodilo za spisovanje raznih pisem, .	—.75 Nedolžnost preganjana in po-
veličana,	—.20
Nezgoda na Palavann,	—.20
Nikolaj Zrinski	—.20
Oče naš	—.35
Občna zgodovina vsi zv.	2.—
! Ob tihih večerih,	—.80
Ob zori,	—.50
0	jetiki,	—.15 ; Odkritje Amerike,	—.60
Pavliha,	—.20 iPetrosini, znani N. Y. de-
I tektiv	—.25 Potop, zgodovinski roman,
j 2 zr.	3'—t
Potovanje v Liliput,	—.20
; Poslednji Mehikanec,	—;20
Požigalec,	—.20
Pravila dostojnosti,	—.20
Pravljice Mayer,	—.20
Pred nevihto,	—.20
| Prihajač,	—.30
Pregovori, prilike, reki,	—.25
Pri severnih Slovanih,	—.25
| Pri telefonu,	—.25
Pri Vrbčevem Grogi.	—.20
Princ Evgen Savojski,	—.20
Prst boiji,	—.20
Pod turškim jarmom,	—.20
Pariški zlatar	—.20
Pol litra Vipavca	—.40 Podobe iz misijonskih dežel —.35
Punčika	—.20
Revolucija na Portugal-	*
skem,	—.25
Ribičev sin,	—.15
Repoštev	—.20
Rodbinska sreča	—.40, Rokovnjači, narodna igra —.40' Rusko japonska vojska
5 zvez.	—.75
i
Sita, mala Hindostanka,	—.20
Skozi širno Indijo,	—.25
Slovenski šaljivec	—.30
Stanley v Afriki, '	—.20
Stezosledec.	—.20 Sveta Notburga, ^—.20
■ Sveta Genovef«.	—JIO
1	Srečolovec, *"' r *—.20 {Sanjska knjiga velika,	—30 i^ljivi J«kan	—.20 ; Šaljivi felovenee,	—.60 i Sto malih pzipovedk Krištofa .. .
Schmida, - f ~	- —
- ■	V j ■	■■	=
'oletna pratika,	—.60 I Strah na Sokolske gradu,
ato zvezkov	5.— i
S prestola na morišče	—.20
Senilia	—20
Spisovnik ljubimskih pisem	—40
Sin. rodbinska drama	—.50 <
Slovenske Legende	—.35
Strelec	—.20
Šopek lepih pravljic	—.20
Sanje v |bdobah	—.15
Tegethof, slavni admiral,	—.20
Ting Ling, v-	—.20 '
Turki pred Dunajem,	—.30
Timotej in Filemon	—.20 Trije tički, burka v dveh
dejanjih	'< .	—.360
Trebušnik na slov. j.ugu	—.35 '
Trije rodovi	—,.30 *
Uporniki,	—.35 1
V	snegu sama,	—.40
V	delu je rešitev,	—.20
V	gorskem zakotju,	—.'20 ; Vrtomirov prstan,	—.20 1 Voščilni listi	—.20
V	padišahovi senci, 6 zvezkov	1.—
Veliki trgovec	—.35
V	srca globini	—.30 } Zaroka o polnoči	—.20 ; Za kruhom	—.20 Za tuje grehe,	—.60 Zlate jagode,	—.30 Življenje trnjeva pot,	—.35 j1 Življenjepis Simona	Gre- p
gorčica	—.60 j
Zbirka ljubimskih pisem —.30 !
Spilmanove pripovesti: .
2.	" Maron, krščanski de- .i j
Sek,	—.15
3.	" Marijina otroka, —.15 " Praški judek,	—.13 '
5.	" Ujetnik morskega ro-
' parja,	—.20
6.	" Arumugani, sin indij-
skega kneza,	—.20
9. " Kraljičin nečak, —.20' 10. " Zvesti sin,	—.15
12. " Korejska brata, • —.20 13 " Boj za pravico	—.20
15.	" An gel j sužnjev,	—.15
16.	" Zlatokopi,	—.20
17.	" Prvič med Indijanci, —.20
18.	" Preganjanje indijan-
• skih misijonarjev, —.15
19.	" Mlada- mornarja, —.20
TALIJA:
Cigani,	—.40
županova Micka,	—.20
Prvi ples,	—.20
V	Ljubljana jo dajmo,	—.30 Brat čekol,	—.20 Dve tašči,	—.20 Bratranec, . —.20 Netnški ne znajo,	—.20 \ Putifarka,	—.20 Doktor Hril«r,	—.20 |Njt do srca,	—.20
V	medenih dneh,	—.20 Raztresenca, ' —.20 Idealna tašča,	—.20 Starinarica,	—.20 Revček Andrejček	—.40
RAZGLEDNICE:
Newyorske, s cvetlicami, hn-moristične, božične, novo-j letne in velikonočne po —.03 ducat po	—.30
Razglednice: Narodna noša in
mesta Ljubljane, ducat —.35 j Razglednice z 10 slikami mesta f New YOrka	5e. i
„' ' ! Razne svete podobe p<> —.OF
ducat	—.33
Album meRta New York s
krasnimi slikami mesta. —38
ZEMLJEVIDI
Zmljevid Avstro - Ogrske, mali	—.10
veliki	—.25 t
•mljevid Kr.mjske dežele, mali	—.H
Zemljevid Združenih držav. —.2^ Zemljevid Gorenjske z m^vo ^bohinjsko in t ržiško železnico.	—.2 Zemljevid celega sveta —.2-'
Zemljevidi: New York. Colr.rn I tlo,- Illinois. Kansas. Montana, O ' hio. Pennsylvania in West Virgi niia vsak 25c komad.
OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno' vrednost, bodisi > gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je psi ! vseh teh cenah i» vrača*«*«.
ZA SAMO 1 DOLAR DOBI | VATE "GLAS NARODA" SKO ZI 4 MESECE VSAK DAN.
Samo $ 1 .OO
velja 6 zvezkov (1776 stran)
V Padišahovej senci
s poštnino vred. GLAS NARODA,
82 Cortlandt St.. New York. J
►	^ RAn^nio ^ j
^	Bratom SloroiK-em in Hr- j
vatom nazma-cjam razprodajo ^ svojega naravnega vina do- ^ k mačega pridelka. Cen« be- . ^ lemu rimi je 45 centov g*r . Iona ; ru decern a ali irn«mi . vinu pa 35 ct. galona z po-. sodo vred. Manj>in naioiil od 28 galon ne sprejmem. Z naročilom pošljite polovico denarja v naprej in ostanek se plača pri sprejema vina. * Za obilna naročila se to- ''
*	plo priporoč* posostnik vi- *
*	nograda	i
►	FRANK STEFAN1CH. i
►	R R. 7 box 124, Fresno, Cal. i
Za vsebino tujih oglase- št odgo ■>t-t»« n« rti«"*vniAtro n« mdniiP«
C0MPAQN1E GENERALE TRANSATLANTIQUE.
Franct/«ka ptirobrodn« družba.
Direktna črta do Hawc, Panza, ovice, Inomosta in Ljubljane.
H >At"ii tik»»pr«ai« pnrntkl moi'
A PROVENCF" /LA JAVO;E"	L1 WAIN£" . "FRANCE"
o« dn vtfafca	o« dva vitek«	d»i vltekt	na č*tiri *ii*ka
.. • ••. •• ........ . '..•.. •.... ♦ l • : •.• ... • .
PnAtnl parallel *»o»"
"CHICAGO" "LA TOUR ANE" "ROCHAMBEAU" "NIAGARA"
Ulava« agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
^corner Pearl St., Cbasebreggb Boildlaf Paroiki odplajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih is prist«oii£a it*v. S7 rNorth River in ob sobotih po iz pritUuiča 84 North River, N. T.
*LA SAVOIE a 8. avg. 1912*LA PROVENCE 29. avg. 1912 *LA LORRAINE 15- avg. 1912 *LA LORRAINE 5. sept. 1912 t FRANCE	22. avg. 1912
FOSKENA PLOVIT11 ▼ IAV11:
Parnik t ROCHAMBEAU odpl. spom. št. 57 dne 10. avg. ob 3. pop.
PaAfki t nM4t[niMrn<ivip| lma|o po dva vijake
Paraiki x križem imajo po žtiri vijaka.
Avstpo • ^uierikan^ka črl»
/	jpreje bratje Cosulich}
MatpripravnejSa in najcemjSa parobrodna Črta iz Slovence m Hrvate
^ ■".	Novi parnik na dva vijaka "M i h» Washington^-
Regularna vožnja med New Y or kom, Trstom in
Cene voi.aili listov is New Torka za QL rani te 4k*
Vd spodaj navedeni novi paro-	TRSTA.......................................... tg&fg
brodi na dva vijaka imajo	r TrruT TAW1!.	.........
. ... . . .	UUDWArilfi....................................Qf> i'f
brezzičnj brzojav:	---* —* ----—
ALICE,	LAURA,	REKE.................—..........................
- MARTHA WASHINGTON,	* ZAGREBA....................................... gg.«*
ARGENTINA,	KARLOVO A...................................
OCEANIA'	gt Hartka Waskiajrtoa lUu ta M ni
KAISER FRANC JOSEF L	RAZRED do
odpluje dne 27. julija 1912.	tbSTA ali REKE: Martha Washing $65.00. drugi |6o do $65
Phelpi Bros. & Co., Cen. Agents, 2"W^hmgtop street, new york.