IZ ZBIRK PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA SLOVENIJE PREKODOSLOVNI Ml lUSliOVljnJi M«. 11 l >urd jrts. fti- I 06) f'icld Nö. < v,-.'.,! A r . lialiii U/f I 1 I.W.. slovenljafSI). Mula ¡tor« pn Rittw» Kačar / / Urška Kačar Kačar (Circaetus gallicus) je danes pri nas redka vrsta, saj gnezdi le še v jugozahodnem delu države ter v okol ic i Cerknice. Pred okoli 100 leti je bilo n jegovo gnezd i tveno območ je vel iko širše. Podatek o gnezdenju kačarja na Dolenjskem najdemo v orni to loški zbirk i Pr i rodoslovnega muzeja Slovenije. Preparirano jajce, ki ga je muzeju daroval J. Burger, je bi lo najdeno 12. maja 1931 na Mali gor i pri Ribnici. Danes je shranjen v oološki zbirki in nosi inventarno števi lko 4211 (stara inventarna številka 106). Z enakimi podatk i je prav tako J. Burger muzeju podar i l tud i zarodek te ptice. V zbirki je shranjen kot mokr i preparat z inventarno števi lko 6488 (stara inventarna številka 1181). Zarodek ver je tno pr ipada jajcu iz zbirke. V orn i to lošk ih zapisih na jdemo podatke o gnezdenju te vrste tud i d r u g o d po Sloveniji. Dr. Gvidon Sajovic v svojem delu Ornitologični zapiski za Kranjsko v letih 1914 do 1916 piše o gnezdenju kačarja v Beli krajini. Dr. Othmar Reiser je v delu Die Vögel von Marburg an der Drau (1925) zabeležil opazovanje te pt ice na o b m o č j u Pohorja in najdbo mladega osebka 11. julija 1923 severno od kraja Groß- ali Dreikönigkogels (današnji Sv. Trije kralji). V knjigi navaja tud i na jdbo orn i to loga Eduarda Seidensacherja, ki je na hr ibu Vauč (današnji Bavč) južno o d Celja 21. apri la 1863 našel kačarjevo jajce. Notranjske sekcije DOPPS, leto kasneje pa je postal ena od temeljnih akcij te sekcije z imenom »Crex Night«, ki poteka prvi vikend v juniju. Skozi vsa leta popisov je številčnost kosca na Cerkniškem jezeru nihala, na kar je vplivalo tudi spreminjanje vodne gladine zaradi presihanja jezera. Ko je bilo vode veliko in je zalila tudi moč- virne travnike, kjer kosec gnezdi, je bilo njihovo število manjše, in obratno, ko je bilo vode malo. Ves čas se je število gibalo med 50 in 80 pojočih samcev. Kot že omenjeno, po številčnosti zabeleže- nih pojočih samcev zbuja pozornost leto 1993, ko so popisovalci našteli 101 kosca. Najmanj pa jih je bilo leta 2006 - 22 pojočih samcev. V letih popisov se je dogajalo marsikaj. Včasih nam je zagodlo vreme z meglo, v kateri smo se izgubljali, ali pa je prekrižala načrte bližajoča se nevihta, ki je grozila z bliskanjem in grmenjem. Seveda pa so se dogajale tudi prijetne in nenavadne stvari. Sama se spominjam precej posebnega kosca, ki je pel na grmu sredi vode in ni nehal celo tedaj, ko sem ga osvetlila z baterijsko svetilko. Bil je neomajen v svoji nameri. Naš dolgoletni popisovalec, eden izmed ustanovite- ljev Notranjske sekcije in njen večletni predsednik, Slavko Polak, je pred nekaj leti na popisu našel pritlikavo tukalico (Porzana pusilla), kar je bil prvi podatek za Slovenijo. Seveda niso bila redka srečanja z medvedom pa tudi z mladimi lisičkami sredi ceste. Spomnim se, da sem se na enem izmed popisov znašla med dvema lajajočima srnjakoma, kar je bila precej nenavadna izkušnja, saj mi ni bilo jasno, ali je to nevarno ali ne. Seveda bi o popisovalskih dogodi- vščinah lahko napisala še marsikaj, saj se jih je v 25 letih nabralo kar lepo število. Z akcijo Crex Night bomo v prihodnjih letih nada- ljevali, saj z rednim popisovanjem in podatki lahko pomembno vplivamo na ustrezno varovanje košče- vih gnezdišč, ki pa niso pomembna le zaradi te skriv- nostne ptičje vrste, marveč tudi številnih drugih živalskih in rastlinskih vrst. Seveda se nam na akciji vedno lahko pridružite prvi vikend v juniju ob 22. uri pri čebelnjaku na Gorici na Cerkniškem jezeru. Pred deset imi leti, 4. juni ja 2 0 0 6 , so udeleženc i p red zače t kom pop isa lahko pob l i že spoznal i kosca, ki ga je v okv i ru te lemet r i j sk ih raziskav ujela b io log in ja Vesna Grobeln ik . foto: Slavko Polak Svet ptic 03, oktober 2016 ^ 37