Oai. ki -o bili pe*unisli«)ui vsitM polurna v Kusiji. bojo morda ua-šli nekaj	za optimizem
vsled položaj«, ki se jr pričel razbijati v Avstriji.
Poročila, ki so d.ošpela v za<i-ujem iz Avstrije, kažejo, da jc av«trij.>ki <iržu\ui zbor prisilil a.\ Ntrijskc^a eesarja Karola, da jc obljubil samovlado različnim uo ixrdoui, ki se nahajajo poj njegovo kou I rolo, posebno pa južnim Slovanom. NaJalje kažt-jo poroči Ijj. je pričel nemir med Slovani itav^emati revohicijonareo značaj.
Vsa ta poročila, -podobno pa o-na, ki kai«-jo, da je odredila a v strij^ka vlada	potrebno, da
kouču pf^'pa^ai^Jo sovražniku, naj bi sh" čitala v luči sporočila 1/ Wa^binj^toua, ki je bilo objavlje uo pre-tekli petek. To poročilo navaja dipb>matičen kablogram iz Rima. v katerem »c glaM;
— Govorni ministrskega predsednika Orlanda v senatu je bil zelo značilen radi svojih izjav glede mednarodnega položaja. Politični krogi komentirajo na ugoden način njegovo trdno stališče m njegove jasu*	da- Italija
vsdrruje aspiracije dragih narodnosti, ki so podrejene Avstro-Ogrski. —
Ugotovil je. da j t- nt.oi>iivdiio potrebno za Italijo, da so sosednje narodnosti prijazue Italiji tor di. iinpatmrajo z njo. Vsied tega mora vlada zasledovati politiko ki bo izločila sovraštvo, ustvarjeno od Avstrije nivd različnimi plemeni in narodi in posebno sovraštvo med Italijo ter Slovani
To ugotovilo ministrskega predsednika Orlanda pojasnjuje mogoče. zakaj obljublja cesar Karol po->ebue pravice po^jebno južnim Slovanom.
Oo pa se hoče izločati sovraštvo med kalija ni in blovani, more to le pomeniti, da je Italija opustila svojo zahtevo glede kontrole iz-toče obaJi Jadranskega morja. Ta kontrola je bila del cene. ki jo je Italija zahtevala od zaveznikov, ko se jim je pridružila v vojni. Trst in Pulj bi postaia italjanska a če bi hoteli Slovanom ugoditi, bi morala vzeti nova slovanska država iztočno obal jadranskega morja, malo iztočno od Trsta pa do Ornegore.
Različna, skrbno cenzurirana poročila ter drug«' objave v zai-njem času so kazale, da se peča Italija z izpremembo svoje politike napram zaveznikom. Razprave glede te izprememfee so bile baje glavni vzrok ohiska italijanskega ministrskega predsednika Orlan da v hali ji in sicer pred sestankom V Versailles; nadalje tudi namiga vajo. da se je o tem predmetu razpravlja Lo na tem sestanku.
Pri prosti namen, ali cilj odpovedi Italije bi bilo odtujenje južnih Slovanov od Avstrije ter z njimi tudi Cehov in Poljakov, ki delujejo sedaj siku-pno z njimi v Avstriji Namen bi bil nadalje vprizoriti listajo v ojadju avstrijske armade za reko Piave.
Kako bistveno bi bila ta armada vsled sovražnost i južnih Slovanov je razvidno iz pogleda na tozadev-ni zemljevid. Videti je. da leži se verni del jugoslovanskega ozemlja direktno v ozadju armade ob Pia ve reki z Ljubljano in Zagrebom kot važnima vojaškima poštojan i kam a ter glavnimi zelenicami, k: dobavljajo *"se potrebno armadi ter mornariški postojanki v Pa ljn.
| Prebivalstvo Slovenije. Hrva*k< in Boene-Hercegorine, — ki pred stavlja ta slovantfki blok, — je gl* som aN&^tn fte^i le aaio prtu-
preko številnih železniških črt ii> dobre eeste vežejo črto z morjem. Sovražnikove komunikacije pa se •« glavnem železnice, ki gredo sko fi visoke, na debelo zasnežen** gore. Na eni glavnih eri je pred krat kini plaz razbil nek vojaški vlak na dva dela.
SI rat eg »čin poiožaj Avstrijcem je i-totako resen. Levo krilo v do Uni reke Piave je ločeno od: des uega ki ila s številnimi gorskimi grebeni, ki onemogočujejo hitro premikanje čet z enega krila na drugo. Zavezniki pa na svoji strain hitro lahko vržejo velike čete z enega krila na drugo po lepih cestah Beneške ravnine. Lahko bi prijeli avstrijsko armado v posa meznih delih, uporabljajoč rezerve v onem krilu, kar bi dovedlo dr uinikauja Avslripcev in nato bi se isti proces ponovil na drugen krilu.
Poroča se. da so sedaj nemšk' čete odšle z avstrijske fronte. Ka dar jih niso podpirali Ncinci, s< bili Avstrijci poraženi od vsak eg; sovražnika v tej vojni. Ali se mo rejo uspešno ustavljati tprerojeu Italiji? Ali se morejo ustavljat Anzacom in francoskim planincem katere naziajo ' "modre vragu"! Gotovo je, a se Avstrijci ni* o me gli ustavljati Franeozom na gori Toinba, ka^ti približno 1500 Francozov je v pretekli jeseni zavzelo z naskokom to skoro nezavzetne postojanko, ujelo 1500 Avstrijcev naštelo nad šestefto mrtvih ter gna jo pred seboj preživele tako naglo in daleč, da so morali nekateri Francoze pozvati nazaj ter jih po karati radi prekoračenja danih povelj. Pri tem pa so Francozi iz gnbili v celem nekako petdeset mož.	*
V sled tega je mogoče, da je ta sklep Italije poteza v veliki igri potom katere naj bi se V tej spo mladi in temi poletju hitro zdrobi lo Avstrijo. Konečno se bo morda vendarle uresničil «en C&dorne, da bo •poražena Nemčija s tem, da bo do prišli vanjo skozi stranska vrata.
Amerikami v ognju.
Amenški vojaki so vdrli ▼ sovraž-niske bojne črte. — Bitka je trajala samo trideset minut.
True translation filed with the post master at New York, N. Y. on March 12, 1018 as required by tbe Act of October 6, 1917.
Z* ameriško armado v Franciji,
11. marca. — Danes se je izvršil
prvi, izključno ameriški napad, pri katerem so bile vdeležene frttti coske čete. Izvršil se je danes smatraj .ob poi sedmi uri na front pri Toulu.
Po 45 minut, trajajočih artilerij •skih pripravah so izabrane Čet t [vdrle v nemške pozicije, v rasda-IIjo tristo jardov.
Zaplenile so veliko materijala. ■ veliko jako informativnih listin hi dokumentov. Seboj niso privedle jetnikov. Xapad je trajal trideset minut.
Ko &>o Amerikanci vdrli v nemške pozicije, so našli več zakopov napolnjenih s sovražnimi četami.
Vnel se je boj mož proti tno£n. i Veliko Nemcev je bilo ubitih. — j Amerikanci so se posluževali svojih avtomatičnih pištol in gnidk. j Ameriške strojne puške so indi rektno obstreljevale nemške ko-I munikaci jske zakope ter s tem pre-' prečile, da bi dobili Nemci ojače
?nja-	* " -
j True truii^latk-n filed with tbe mretmaster at New York. N. I. on March IZ.
1U1S as required by tbe Act of Ocu~»<- G, 1917.
Washington, D. C., 11. marca. — V naslednjem na«, j vajamo besedilo poslanice, ki je bila poslana ruskemu na-l*udu potom vseruskega kongresa sovjetov, ki bo jutri imel svojo sejo v Moskvi, da potrdi ali pa zavrže pogodbo, katero so sklenili ruski delegati s centralnimi državami mi mirovni konferenci v Brest-Litovsku:
Ali se naj ne poslužim priložnosti ob priliki zasedanja kongresa sovjetov, da izrazim odkrite simpatije, katere čuti narod Združenih držav za ruski narod v tem trenutku, ko se je vsa nemška sila združila, da uniči vso borbo za svobodo in postavi na mesto namenov ruskega naroda nemške želje? 1	Dasiravno vlada Združenih držav, žal, zdaj ni
v položaju, da bi nudila direktno in učinkovito pomoč. katero želi nuditi, vendar zagotavljam ruskemu narodu potom kongresa, da se bo poslužila vsake prilike, da zagotovi še enkrat za Rusijo popolno suvereniteto in neodvisnost v njenih zadevah in popolno obnovitev njene velike uloge v življenju Evrope in modernega sveta.
Celo srce naroda Združenih držav je z ruskim narodom, ki poskuša osvoboditi se avtokratične vlade in postati gospodar svojega lastnega življenja.
Woodrow Wilson. Ta poslanica je bila brzojavnim potom poslana ameriškemu generalnemu konzulu v Moskvi, da jo izroči kongresu.
.... Petrograd, 11. marca. — V Smolnv zavod je prišla iz Irkutska seuzacjonalna vest, da se bivši predsednik ministrskega sveta revolucjoname vlade princ Lvov nahaja v Pekingu, kjer je postavil novo rusko vlado in čaka. da se izkrcajo japonske armade v Vladivostok!!.
Govori se, da se bo pridružil tem četam pri vpadu v sibirsko' ozemlje.
Brzojavna zveza med Vladivostokom in Irkutskom je pretrgana. Vlada poskuša vse, da bi se Sibirija vzdignila in zoprstavila preteči invaziji. Boljševiški list "Pravda" polaga na to novico veliko važnost in pravi, da to pomeni vojno z Japonsko; "Izvestja" in drugi listi pa smatrajo to poročilo za navadno vest. ' V uvodnem članku pravi "Pravda":
— Mirovna pogodba med Rumunsko in centralnimi državami kaže, da bo Rumunska pomagala prevažati nem ške čete v Odeso. Prejšnji ruski zavezniki imajo podobne načrte in skoro gotovo odobravajo japonsko posredovanje, izvzemši-Ameriko, ki poskuša omiliti zavezniško politiko maščevanja. —
V nekaterih krajih na severu se sovražnosti nadalju-
jejo.
Boljševiška konvencija je s 30. glasovi proti 12. sprejela resolucijo, ki odobrava pogodbo s centralnimi državami. Troeki. katerega resignacijo mesta zunanjega ministra potrjujejo boljševiški listi, bo obdržal svoj urad do seje moskovskega kongresa sovjetov, ki prične zasedanje 12. marca.
Boljševiška stranka je v sredo pričela svojo konvencijo, toda zaradi slabe železniške zveze je prisostvovalo le malo delegatov. Lenin je naslednji dan imel pomemben govor, v katerem je rekel, da mora ruska revolucija zadeti ob nemški impejarlizem. — Rekel je. da bi bilo nespametno pred Hindenburgom sukati papirnati meč in da Rusija brez zadostnega časa ne more postaviti nove armade. Zaradi tega je pripravljen podpisati vsak mir, ki bi mu dal priložnost pripraviti se na novo borbo in v zvezi s tem bo reorganizacija železnic in živilskih zalog življenskega 'pomena.
* Provizorični mir bo sedaj omogočil izprazniti Petrograd in rešiti vojni materjal, ki je neobhodno potreben za bodoče boje.
1 Petrograjski sovjet jc sprejel Leninove nazore.
Prazneuje Petrograda se nadaljuje. V^a poročila o zadnjih napadih na Petrograd so bila posledica narodovega razburjenja, kajti ruske aeroplane so zamenjali za sovražne.
London, 11. marca. — Leona Trockija je ministrski predsednik Nikolaj Lenin odstavil kot boljševiškega zunanjega ministra zaradi prepira o nemških mirovnih pogo-jih.
Troeki je rekel, da je bil mir vsiljen in da nobena postava ne zahteva, da bi se držale obljube .ki so bile storjene pod pritiskom. Zaradi tega je rekel, da je dolžnost Rusije, da se bojuje, četudi z guerilla vojno in da se nemška pogodba ne sme odobriti
Predsednik Lenin pa je trdil, da se mora pogodba sprejeti in izvesti držeč se teorije, da nesrečne pogodbe Se ne uničijo naroda, kar je Prusija že mnogokrat doka-
Avstrija za mir. j
— ooo—.....——
AVSTRIJSKO OGRSKA SE ZELO ZANIMA ZA MIR.1 VELIKE STAVKE JASNO KAŽEJO MIŠLJENJE CELEGA CESARSTVA. — NAROD JE MIREN, TO i DA TRDEN. NEMŠKO ČASOPISJE OSTRO OBSO | J A STALIŠČE, KATEREGA JE ZAVZEL ZA VEZNI SKI PROLETARJAT.
-uou-
TiU* trm^ti «1 Tnv»l »UL ti* I*m nui»t«*r at Nrw Yt«rk. N. Y. uu Manh i
-vtjuir»«l l>jr tin.1 Act uf Ortobcr «5. 1»17.
Rim, 11. marva. — Značilno je, da nemško časopisje vrtiomer zatrjujejo, da so bile stavke v Avstriji vprizor-i j*-ne, začrtane in izvedene po vladi, da bi cesar lahko izjavil, da je na»prot en mini, ki bi slonel na aneksijah.
K« r jm smatrajo v Nemčiji mir brez aneksi j za nemo-guč, nastal med tema dvema centralnimi državami razdor, ki jt* zelo pomemben in lahko dovede do resnih zaplet lja je v.
O«Ih«^aji m»jd Nemčijo in Avstrijo se brezdvomno j m Hivtrujejo in opaža se, da se nemška kontrola nad Avstrijo uianj>a m nemški listi opozarjajo, da so vsi avstrij-
iispt hi zasluga samo nemške pomoči, brez katere bi ]!♦• bili Itn .m pognani Galicije in tudi ne ltaljani od Trsta. Vsi prihodnji dogodki so odvisni od nemškega vpli-\a, kolikor gn še ostane v Avstriji.
\ ir^iiiei Avstrija ne potrebuje nemške pomoči, da l»i branila svoje ni«*je, ni ako dobi cesar ]K>poluo prosto f ko. t«"Uj liittp , ne da bi prosil za separatni mir, sprejeti inicijaliro in sprejme poboje, katere so oprtali za vez ni ki-m mor«* omogočiti, da se pridno mriovna pogajanja.
\ \atikanskih krogih se prav nič ne skriva upanje na kmalo&nji mir. Vse upanje sloni na avstrijskem cesarju, ki je \oljan slediti nasvetom zadnje papeževe mirov-) •• po-hiniee, ki zahteva razoroženje in pogajanja, da sej y*n mora odpovedati Poljski in mora dati i-azue važne j k«nce>ije Italiji, da je mogoče preprečiti vsako vojno v j bodočnosti.
obon«m j»a prevladuje v Italiji tudi bojazen, da u--it -»imvnje la-kih Aspi racij v velikem obsegu je ogrožano /madi t«-ga. ki r bo Avstrija, prosila za mir in pri tem
zahtevala za se ugodne pogoje, pa na laško škodo.
Papeževa upanja in laška bojazen niso lia mestu, toda ostane dejstvo, da l>o Avstrija v bližnji bodočnosti igrala zelo važno ulogo.	i
Velika stavka v Avstriji je mirno m nepričakovano j končala. Ali je bila naravna, ali pa umetna, njen pomen -« ne -me jiodeeiijevati in — dasi se je končala navidez br» i iK»-ebnih dogodkov — lahko dovede do l>odočih va-nih dogodkov.
Stavka *e je pričela na Dunaju in akoravno se jej »t i j- val.>. da je bila ekonomična, je vendar zavzela poli-j tieni značaj, Pri prvi seji 20. januarja se je javno zahte- j vato, da se sklene — mir.
V Avstriji k mat rajo namreč mir za edino sredstvo. Ki more odvrniti lakoto; toda stavkarji niso zahtevali navadni mir, temveč takojšnji mir z Rusijo, katerega pa je Nemčija zavlačevala.
Stavkarji pa ^o bili mirni, tako mirni, da je vlada razglasila stavko za opravičeno iu da so soejalisti proslavljali disciplino delavskih organizacij. Stavka se je naglo razširila. V 24. urah je prei.ehalo delo ne samo na Dunaju in j>o Dolenji Avstriji, temveč povsod, blizu in daleč, tako. da se ceni. da je 2 miljona delavcev odložilo orodje.
Soejalisti, ki so prevzeli vodstvo nad stavko, so izdaji h proklamaeijo, v kateri so stavili za vzrok kritičnega] položaja —' j »orna n j kanje brane, kar je imelo za vzrok birokratieno uesjx>sobno6t in pomanjkanje organizacije.] roda v tej proklamaciji niso pozabili na politični značaj! stavke. V proklamaciji se nahaja sledeče:
Ko je pred polčetrtim letom ultimatum Srbiji izri /val to svetovno vojuo.se je zatrjevalo, da je to, kar se tiče Avstrije, izključno obrambna vojna. Naši cilji niso] vsebovali načrta kakega osvojauja, Žrtvovanih je bilo na tisoče življenj s prepričevanjem, da se mora dežela! braniti.
Vladajoči razredi so ponovno zatrjevali, da so voijui skleniti pravični mir brez sile in osvojauja. Zdaj pa, ko -o Rusi prosili za mir. kaže, da se bodo pogajanja razbila. Ako se nam ne posreči, da pridemo do sporazuma z j demokratično rusko vlado, potem bo nemogoče skleniti j mir z drugimi vladami.
Rusija ne zahteva ničesar in je pri volji odpovedati delu svojega obljudenega in industrijskega ozemlja., iz jasli« ga razloga, ker si hočejo njih prebivalci sami voliti us<*lo. Izjalovijenje sedanjih mirovnih pogajanj pome-i n ja. da si želi avstrijski cesar postati poljski kralj, pruski! kralj pa je zastavil cilj osvojiti si Kurlandijo in Litvo. I \*at»d, ki je imel že tolike žrtve in tako veliko tipi jen je j - tem, da je brand domovino proti sovražniku, mora zdaj! nadaljevati vojno za take cilje.
Mi, ki poznamo trpljenje naroda in voljo širokih mat, j izjavljamo, tla je nadaljevanje vojne za take cilje nas-j
Vat'^il itiVim-w- u* C ktr»jiL"i	* \"
. ttuai^v »J, aa v _ M. T" 111 ,	4
Italjanska vlada in Jugoslovani.
ITALJANSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK ORLANDO JE NAMIGNIL, DA JE OPUSTILA ITALIJA SVOJE ZAHTEVE GLEDE VZHODNE JADRANSKE OBALI. — AVSTRIJSKI SLOVANI, POSEBNO PA JUGOSLOVANI POSTAJAJO VEDNO BOLJ NEZADOVOLJNI — USTAJA SLOVANOV SE BO MORDA IZVRŠILA ZAENO Z GLAVNIM UDARCEM ZAVEZNIKOV. — ITALIJA SE STRINJA 8 SLOVANSKIMI ASPIRACIJ AMI. — NEKATERE USTA&KE ČETE SO ŽE ZDAJ
NA DELU. — AVSTRIJCI NE MOREJO BREZ POMOČI NEMCEV NIČESAR OPRAVITI. —
—
PISK EUGENE J. YOUNG
True txauilalii.u fll«*J with Uit- post master at New Turk. N\ Y. on March 1L\ U«li? as nuuiixiJ bj Uie Act uf Otrtolivr
(J, ll>17.
Kulo pet tiiiUjonov, a jc bii»> iz-lat-. no zmaiijš^iuo izza i>iiega časa \ »jlecS' avstrijskih grozo vit osti l^r po-iiiaujkaxija.
Kljub tema i>a bi bila ust aja t»--tfa uaj-oda zdo rtsjia stvar za Avstrija. Z '/oz J or i pvraslc gore \ bližini najva2nvjaUi ielezui^kib črt bi labiko postale Irdujavt; u^ta-šeN. ki bi lahko uapra\ili veliko t kodo (er od'.Tiiili s fruutf pr»eej-šiij c število eet.
*
Take uata-Wt čet«; že opeuiajo \ Bosni in Hercegovini iotj'asuu i poročili na zastopnike Srbija- v AVa*hiii£touu l>mpr«» poro«>ila pri-poveiluj« jo o številnih dcrertaei-jah h avstrijske armade, in ti lju tljc, v avlj«.ni izven pu&tavp. l>j lahko vja<'-i!i ustask^ čete. Slovani bi si na ta način takko j:»riboaili ix:»t s severa in iz Srbije in s pomočjo prijaznega jhn prebiva3mv-,. bi lahko irtopila v akcijo strasitj; bila.
Orožje bi lahko vtihotapili i/ Italije ter «a mo«^oče že vtihota •pijajo. in z večjimi silami ter 5 pomočjo zavezniških bojnih ladij bi lahko zavreli eel o fafko pristanišče.
Pomiki'ti je treba, da bi Italija ne opijsliia tako dragocene obljube svojih zaveznikov, — oVljtibo. ki je pomenila, da ne bo noben so vražnik kosrtroliral globokih pri stanisč na iztočni obali Jadralskega morja ter s tem obvladal plitvo zapadno obai, — Če bi ne iiuela pri tem primernih upanj, da ji bo prišlo gotovo dobro iz te odpovedi.
Lahko se zjjodi, ad bo velika u staja v jugoslovanskem ozemlju izbruhnila v istem času ko bo izveden veliki udarec zaveznikov v Italiji. Dočim dajejo sem pa tam poročila iz Kiina izraza bojazni da bodo morda Avstrijci vpričo-rili nadaJjxio oftnzr\'o, je vendar
I veliko dokazov, da zavezniki za Dioi-ejo udariti. Poročila iz italjan
glavne era stana javljajo, da si je italjanska armada popolnoma j opomogla od poraza v pretekli je jseni in da je fflede morale, številu j mož in topov močnejša 'kot je bila jkedaj.
j Na italijanski bojni črti pa so' ; tudi močni angleški in francoski| i oddelki. — med njimi francoski i planinski lovci in čudno je, da je prevzela angleška armada oni del ! črte, kjer je Napoleon prekoračil j Piave v svoji kampanji, ki ga je ; povedi a skozi Julijske Alpe. An-;gle5ke patrule so že večkrat pre-jkoračile Piave t<.-r širile nemir v Iso^-rafniških vrstah, dočim drže j zavezniški zrakoplovči zaposleno avstrijsko zračno brodovje ter vriši zavezniška artilerij« naprej avo-j je sijajno uničevanje a-v^strijskih j1 baterij.
Po sestanku v Versailles se je glasilo v nekem poročilu iz Rima, da je bilo italijansko časopkje zelo zadovoljno s stor/mimi sklepi. Nemški listi so natisnili poročilo, da bodo ai-mado, stavljeno pod poveljstvo tega sveta, poslali v ; Italijo. General Robertson, glavni (Zagovornik ideje, da je treba boj 'proti Nemčiji iz vo je vati v Flan-I dri ji. je odstopil kot na^elntk angleškega generalnega štaba iij njegovo mesto je prevzel general "Wilson, ki je odšel v Italijo po ve-;Iikem porazu ter pomagal genera-[ loina Foch in Diazu pri reorganizaciji ter ojačenju Italijanov ter konečno pribil Avstrijce na njih sedanjo črto.
N* italijanski: fnonti so vse u-igodnosti pozicije strani zavesz-
Irtkor NJb *mhnšngje itšvjo
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
i'-'b	T i i — r " ii ii
Tke largest Slovenian daily I < in tke United States:-
I issued every by except Sunday t n I	and Legal HoKdiys.	I]
SO,OOO Readers
IBtfag* ■ II 1	ir=]fi
< v Zedinjenili driav«b > |
1 Ve^a aa vteleio... $3^0 l| 4 Za not leta ......12.00 I
TUJflfON 2S76 C0RTLANDT. Entered afi Setond Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act oi Congresa of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO v _ ŠTEV r.	___NEW YORK TUESDAY, MARCH 12, 1«16. — TOREK. 12. MARCA, 1918.	VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI.
Wijsonova poslanica Rusiji.
-ooo
WILSON JE POSLAL BUSKEMU KONGEESU POZDRAV. — IZRAŽA SIMPATIJE DO RUSKE G-A NARODA. — BOLJŠE VIKI SE BOJE LVOV A — TROC-KI JE MORAL ODSTOPITI, KER SE JE ZAVZEMAL ZA VOJNO. — SPRL SE JE Z LENINOM ZARADI MIROVNIH POG-OJEV. -ooo--
True truii^lutk-n fiied with the mretmaster at New York. N. Y. on Maroh 1 J.
komaj slutiti upajo, in za dosego tega eflja se bodo borili z večjim junaštvom in večjo požrtvovalnostjo kot se bore sedaj na komando nemških gospodarjev.
Hlapec se bo dvignil nad svojega gospodarja in zameril mu ne bo niti Bog niti pametni in pošteni ljudje.
Ali bomo v onem velikem trenutku pripravljeni tudi mi ameriški Slovenci?
Ali se bomo do tedaj zedinili že vsaj v najpoglavit-nejših točkah, ki so za nas in za naše brate življenske-ga pomena?
- ' —k. * -ooo-
Dopisi
-ooo--
Mohawk, N. Y. j Same namreč nimajo času brati. Tem, da naši farmcrji jako radi ker imaJ° iwvee del«, jim pa mi izvedo, kako se godi njihovim sta- beremo.
nov.skitu tovarišem, kako se jim' Ne	zakiii 111	aami z;i"
»?odi po različnih naselbinah."Tii- topnosti. Mislim, da bi bilo najdi jaz sam prav rad berem o dni- boljše. da M že enkrat prenehali giii.	j napadati se po časopisih. Kadar
Prvega maja bodo štiri leta. ko'vz?mem v ™ke k^oliški list. pa sem peljal svojo družino prvič- na *lduu„	"rdeekarp. brez-
farmo. Vsi smo bili veseli, žena, Ver<?1 lU] ' v socialistiviiem li-jaz in otroci. Vsi so kar poskako- StU V*™?*	"katoličani,
vali, da gredo v pmsto naravo, ^etohkne, Ud Ze štiri leta opa-Vsi so bili prej>rič.uii, da jim bo zuJl™ f ^nonsburga take dopi-
v vsakem ožini boljie. kar je tudi	Najbol^e bl ~ * liikjm
resnično. Kes smo prišli na kraj,	dt?preneha v teh reški je iest milj od mesta. Hlevi so mh c*asJh- Vsaka .stvar
bili vsi prazni, v svinjakih ni bilo	*vt>J kom'€> na-> bl imel° tudi tako
nobene ščetine, zemlja je bila za-	^P^anje. Ako to opustite, bo-
pUMČena, rastie so kamelice in ro- d,et? vw?el>; dLa	v<?
bide; gnoja ni bilo. Nisem vedel. sl?Z110^!. Najbolje je, da o prepi-česar bi se m j preje lotil. Noe in rih 1C.ok',mo; ako	I>ust«
dan sem premišljeval, kako bi pri- £ri mlru: te J,e bo. napadal. Zakaj šel naprej. Kupim kravo in enega ** ««vražali, saj smo sinovi konja. Kopali smo robido in kore- en® mfefe genije, nine ter jih sežigali. Vsi smo pri- 1 r^lmk]1 bl letoval, da vrže jeli za krampe. Popravili smo svi- J* U;ke U0P«« naravnoet v lijak in vanj djal štiri prašiče. Na- Zakaj pa "Glami Naroda" ne slednje leto aem kupil drugo kra- ]'}dT\ ^
vo in kanalu potem šo eno. Eno }	P** vedno pošlje tja,
sem redil; zdaj je bila stara tri k™10* sP^ajo. leta in je vredna m. Kupil sem	ovijam vso pečlarje in
tudi še enega konja. Napravil sem Kuhance"	Citatelj.
tudi kokošnjak ter skladnieo za
drva, kamor morem spraviti še;	Harvey, Va.
kaj dt-ugega. Prekopali in preora-j Kakor drugod, so tudi tukaj li smo vso zemljo, kolikor je je pričeli teimiorujavi vrtovi neko-bilo sploh mogoče. Posejali snio liko zeleneti. To kaže, da se bodo vse in tretje leto je tako lepo rast- izmučeni udje delavcem odpočili, lo, kot bi bila vedno dobro obde- ker ne bo treba več dovažati na lovana farmi e«. Vzel sem v najem dom kuriva i;i drugih potrebščin tudi akrov zemlje, toda zrastlo ter tudi ne bo več treba opravljani drugega kot mrva. Zaoral sem ti različnega ženskega dela. Toda, za koruzo, katero pa so vso pozo- kar nas je pečlarjev, se takega de-balo vrane. Vsej al sem tudi oves, la prav nie ne bojimo, pa zraartel je samo pedenj visoko.| Naj izprogovorim nekaj besed Vendar pa sem bil zadovoljen, o dopisu iz Collimvooda izpod kajti imel sem dovolj sena, da sem peresa neke gospodične May. Ta krmil štiri krave in dva konja, gospodična zelo malo ve, kako je Dobii sem tudi mnogo jabolk ter izkušen pečlar in kfcj vse zna. Iragega sadja, tako da se mi je Ko pride mož domov, ga čaka izplačalo za £€0 najemnine- Videl žena na pragu, poljubi ga kar u-pa sem, da imamo vsi veliko ve- mazanega in mu takoj potoži med selje do živine, zato pa rečem svo- vrati, kako hudo ji je, da zopet ji ženi, la bom šel zdaj toliko ča- danes ni mogla ničesar narediti, sa okoli, da najdem kako veliko Vse še čaka; iti vode, ne mrzle, ne farmo. Tukaj je premalo zemlje gorke, in nima ničesar, da bi vein ne kaže, da bi človek delal tudi Čerjo skuhala. Dobri mož ji vse to v tovarni. Eno leto sem tukaj, pa vrjame. potresi korake in poloti imam v hlevih 30 glav goveje ži- se .peelarskega posla. Torej, Mav, vine in tri konje; kapii sem si če ni bil p<*lar prej, postane pa mnogo orodja, kar ga je treba na pozneje; ne odide mu nikoli. Ce-farmi.	j njena gospica May, bodisi da si
Lansko leto je bilo precej hudo, Mlada ali pa stara, s svojo ponos-kajti kupiti sem si moral mnogo no politiko si se dovolj izrazila, semen, katerega pa imam letos v.T-e tako naprej, saj nam peelar-izobilju. IViporočal bi farmerjera, j<*m je že davno vse to znano, da kupujejo temena od fanner-j Ako ne dobite, gospiee, zalega jev in ee mogoče od m ojih sose- peelarja, ga pa same prisilite do dov. Velike važnosti je, ako ima pečlarskega pesla potem, ko ste vsak farmer pri sosedih prijatelje, poročene. Ako pa noče opravljati kot je tukaj pri nas. Vsi smo si peciarskega dela, pa je mrovež, prijatelji ter si pomagamo eden morebiti še celo pretepač In kdo drugemu. Tudi ni treba za vsako je vsemu temu kriv? May, Vi stvar plačati. 14 diuj sem šel dan lahko uganete. Očitate nam, da za dnem okoK njih in drugi so de- pojemo pol teleta na dan. plačali lali ravno tako; eden drugemu "bi pa samo za pol funta. May, ni-■nao povrnili.	kar nas ne imejte za požeruhe in
V bodoče bom kaj več poročal, stiskale. Opozarjate svoje tov ari-kako borno kaj kmetovaii. Pa naj *k*e. da si naj ne vzamejo peči arse tudi drugi oglasijo.	ja, temveč takega, ki prav zdi ne Ignaee Šulgaj, zna, da si ga bo vsaka po svoje na-Mohawk, Ilerkimer County, N. Y. vadila na to, kar ima najrajše. Ati
niste s tem povedaii, da si želite Houston, pa. peelarja? Kako ponosno ste rekli: Ker se že nad eno 1-to nisem P^-^ja nikar! Toda v resnici ste oglasi", si bodete gotovo linslili.f^ JlUl Ponudili. To nas pa veseli da me je že lanska zima pozobala sar?° ^ ne bi ^^ pečlarji kapa Č!«to po pravici povem, da sem r^1'1 PreveC' ^birčen. komaj ostal in nisem sel ž njo. Le- . Ilel"uo ^ aan-	pa
U»s pa sem «e drugače preskrbel.;je sreden-	PeClar-
Kupil sem »i nov kožuh in sem se'
dobro zavarov»L Ko bi tega ne1	Clcvdand, Ohio,
kupil, bi skoro gotovo moral iti. r \;sak dan berem "Glas Naro-k r je bila tako strupena uima kot|da*' m večkrat \idim kak dopis gad. pa še je pritkskaLa prava j naših pečlarjer, h katerim spadam kraška burja. Ne vem, ali letos) tudi jaz. Ponavadi se pohvalijo, re* ne bo še konec zime.	kako dobro jim gre. PeSlarim se
Omenit: moram tudi. da so Ui- že 4 leta. Vse bi bilo dobro, ko l>i kajšnje delavske razmere zelo sla- zjutraj ne bilo treba tako zgodaj be, kajti delamo komaj dva dni vstajati, ko se mora najprej >"zeti na teden; ie včasih delamo 3 dni. v roke lonec, da si kaj kuha. To-Moški smo letošnjo zimo res že-.da kateri pečlar ne ostaja doma, nam samo v napot je, ker sc vedno se mu koncem leta le p^zna na držimo okcfli x«ei, tako da naš? banki Res se moramo potruditi srospodinje ne morejo niti peči ako si hočemo kaj pridobiti. Eu Vendar pa nam ne zamerijo pre- pečlar je vreden več kot droga vež in se dajo prav hitro potoia- dva: že zaradi tega, ker ima de-žrti. ker so usmiljenega srea. Ako narja za dva. bi bila tiewy<Hvka kuharica pri Dekleta, izberite bi pečlarja, da nas, n« hi bila tako potrpežljiva, bodete imele malo več lege. Ko se kot «o naš«, ki prav rade poaluia- zjutraj prebudit, Se lahko oekoii-Jo kadar jtm yuiMiaiai immopimc. ko položiš In doMI v toplo porte-
ČAŠČENJE FATHER
MOLLINGER-JAr
Desettisoči so sprejeti njegov is-vrstni sistem naravnega zdravljenja. Sestavine njegovega slavnega rastlinskega čaja so izza pradavnih časov. Nobeno človeško delo ae more nadomestil naravnega proizvoda.
Bolni ljudje so razkrili čudovito medicinsko znanost Father Mollinger-ja, ko je bil on duhoven v zapadli i Penn-sy Ivani j L Njegov uspeh pri zdravljenju Iwlnlh je povečal njegovo slavo. Tekom ■zadnjih dni njegovega življenja je iskalo dnevno do 10.000 bolnih ljudi njegove pomoči. Vsega skupaj je napisal nad S0.000 receptov. Med njimi je bil najznamenitejši recept njegovega I SLAVNEGA RASTLINSKEGA ČAJA. On sestoji iz vseh zdravilnih pomoči, ki jih nudi mati narava kot so zelišča, rastline, korenine itd. Za bolezni želodca, jeter, obisti, revmatizma, zaprtje, neprebavo, glavobol, je brez vsake primere. On odstrani struf»e iz telesa in napravi telo sposobno tekmovati navalu bacilov. Zavoj za en dolar traja pet mesecev. Piši daues ter i>o51ji $1 v gotovini v znamkah ali money order.
Za zavarovanje pošlji še posebej 10c. Lahko pa tudi plačaš na pošti, če ti pošljemo C. O. D.
M0LUNGER MEDICINE C0.
21 MoUinger Bldg„ 14 Cast Park H«j N. S. Pittsburgh, Pa.
Ijo gorko kavo. Ako boš kdaj trudna, ti bo možiček kaj dobrega skuhal. Slabo ne bo nobena izbrala, ako si vzame pečlarja. čeprav neka collinvvoodska deklica svari svoje tovarisice, da naj ne i vzamejo pečlarja, češ, da ni za nič. Toda, dekleta, ie ne vrjamete ji I Zdaj se moram nekoliko pobri-! gati, da si dobim ženico, kajti j imam že dva meseca čez 25 let.
Pozdravim vse pečlarje in peč-larice.	J. S.
Granville, HI.
Dragi čitatelj in čitateljica, tudi jaz ti želim nekaj sporočiti iz te naše male naselbine.
Kar se dela tiče, naš premogovnik prav pridno obratuje, tako da nas kar roke bolijo, da kar z veseljem pričakujemo nedelje, da pozdravimo naše ude ter se poči-jejo naši krampi in lopate.
Povem pa tudi, da smo imeli v minulem mesecu dva mrliča v 10. dneh. Prvi je umrl na pustni večer Anton Papež. Doma je bil iz hinjske fare pri Žužemberku. Tukaj zapušča eno sestro, dva bratova sinova, v starem kraju pa enega brata in sestro. Bil je član društva KSKJ. Drugi je umrl dno 24. februarja Frank Sniodič, ki pa ni pripadal k nobeni organizaciji in tudi nobenega sorodnika ni imel. Oba mrliča sta Kila pre-videna iu pokopana po cerkvenem obredu. Kljub slabemu vremenu smo jima priredili lep pogreb. Društvo št. 15 KSK-J. je korakalo z zastavo, tako tudi društvo iz sosednje naselbine Steward, da smo ju spremili na pokopališče ter ju izročili materi zemlji naše nove domovine. Naj v miru počivata.
Naročnik.
S pota.
V	februarju sem se nahajal v Utah. Naravna krasota te dežele mi zelo ugaja. Nedavno sem obiskal Bingham Canyon. V tem gorovju je mnogo bogatih bakrenih rudnikov in na nekem kraju kar z vika nalagajo s parno lopato rudo na vozove. To okolico obisk ujejn že več let in opazil sem, da se je gora precej ponižala.
Bingham iina inie po prvaku mormonske cerkve, ki ima svoj sedež v Salt Lake City.
V	Binghamu je le malo Slovencev, nekaj družin in kakih 5 pee-larjev. V mestu se nahaja ena slovenska gostilna z neepojnimi pijačami ; vodijo, jo vrla Štepanova dekleta. Štepanova rodbina se je pred leti priselila iz Tower. Minn. Mr. in Mrs. Štepan bodeta letos obhajala svojo srebrno poroko, kar bo. kakor se čuje. zelo s.o-vesno.
Peki se preeej dobro v rudo-topilni ;ah. V okolici sta se naselbini Murray in Midvale, kjer je nastanjenih nekaj .Slovencev,
Matija Pogorele.
Cumberland, Wash.
Nič veselega nimam poročati, pač pa žalostno vest. Dne f. febr. je šel rojak Jotm Umek zjutraj zdrav in vesel na delo. popoldne o pol dveh pa se je vtrgalc nad njih eel a pdast in je hi! na mestu mrtev. Postal je žrtev katpilali-stične požrefcosfci. Tukaj zapušča nevtolažljm> soprogo in ieet ne-preskt%^eo& rftfok v ^tainytfi 11,
Ustanovljena leta '898 - lakorporinma leta 1900.
Glavni urad v ELY, MINIVJ
GLAVNI TJBADNTK3:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALA NT, Boz 106 Pearl Avo., Lorain ! Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn Blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO Salida Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely. Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M*1 So. Chieago, HI. IVAN VAROGA, 512G Natrona Alley, Pittsburgh, Pa,
P0R0TNINI:
GREGOR J. PORENTA. Box 176, Black Diamond Waah LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Ifidfc JOHN MOVERN, 624 — 2nd AveM W. Duluth, Mian MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605. Chicago. 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. 6024 St. Oair Ave., N. E. Cleveland, Ohio FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver. Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj ae pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
6, 5, 4, 2 let, najmlajši je star 10 mesecev. Bil je član dveii podpornih društev. Ranjki jc bil doma v Divača na Primorskem, v Ameriki je bivai nad 13 let, star je bil 37 let. Naj v miru počiva.
Delavske razmere so tukaj zdaj dobre; draginja je pa velika, tako da si delavce komaj pošteno preživi svojo družino.
Pozdravim rojake in rojakinje po širni Ameriki.
Jožef Siukovič.
Slovenske novice.
Cleveland, Ohio.
Umrla je Marija Kocjančič, sia-i ra 18 let. Krščena je bila v cerkvi fjv. Vida. Hodila je v šolo sv. Vida pred tremi leti. Svojim st arise m je bila v dobro oporo, dokler se ni prelil adila pred letom dni j ; Bolehala je nekaj mesecev, zadnje štiri mesece je pa največ časa preživela na bolniški postelji. Več-' krat je bila previden a s sv. zakramenti. Tovarisice njenih šolskih let so jo spremile ob mrtvaškem vozu od hiše do cerkve. Društvo slovenskih Makabejk se je vdele-žilo pogreba, ker jo bila pokojna članica društva.
Dne 25. febr. je bila pokopaiia Marija Kužni k, soproga Avgusta Kužnika v Newburghu. Pokojna je bila bolna že dolgo časa. Trpela je veliko, a vedno voljno, ni sc pritoževala in to je hilo domačini veliko v pomoč, da s»o lažje prenašali to nesrečo. Pokojna zapušča moža in pet otrok. N. p. v m.
V	bolnišnici se nahaja Jan«« Konte iz Newburgha, ki je !>il pri-moran iskati zdravja radi bolnih nog.
V	cerkvi sv. Vida so bili krščeni: Viljem Hočevar, Emil Križ-man, Anton Brodnik, Viktor Hren, Adolf Štaftar in Ida Ki-
[ neze.
V	Newburghu imajo novo družino Jos. Trlip. K tej novi družini je prišel novi član, kateremu so | dali
novo ime Rudolf. Morali pa so tudi imeti nove -botre, ker so stari predaleč, in ti novi botri so Janez in Terezija Ferfolja. Družina Trlip je prišla iz Miehigana, kjer so poprej živel: od časa njih vstopa na Stric Samove farme. (
Za pokopališče na St. Clair Av. med 62. in 63. cesto ee je dokupilo stavbeni prostor od gospe Marije | Zakrajšek za 5600 dolarjev.
Policaja je obrezal Fr. Prestin pri aretaciji Z brivno britvijo mu je napravil več zevajočth ran.
Anton Kaušek je prodal svojo trgovino Bailey Company.
Neka Mrs. Baas je bila obsojeto na večletni zapor, ker je dala v mleko strupa. Nekdo ji je namreč vsak dan izpll mleko, katero je postil mlekar pred vrati. Hoteč Itatorre preplaiHi, je dala nekoliko
0	strupa v mleko. Prišli so trije deč r- ki in so izpili mleko. Seveda »< v objeli vsi trije in eden, 91elni J a ti nezek, sin našega rojaka Perkota '7 je na posledicah innrl. Sodnik
I Willis Vickerv je dobil mnogo |>i ij sem, v katerih se ga je obsojevalo :o češ, da je Mrs. I>ass nedolžna, na l*- kar se je odločil, da jo izpusti.
ie	Lorain, Ohio.
Krščena je bila Helena Kas-tov ski, kateri sta bila za botrova Jo sip &lat in Ana Blazina.
Krasen kinč je dobila slov. cer kev. V prezbiteriju, na vsaki stra ni glavnega oltarja s« bliščita dv; angela, ki nosita svetilnik i elek ! tričnimi lučk'ami, kar naprav a- prav lep ntis. kadar se zažai-i elek ri trika pri oltarju. Enega angela j« i- kupil faran mladenič John -Strža. i- in drugega gospa Klinar. sopro
t ga cerkvenega blagajnika, j
je	Barberton, Ohio.
Dne 11. fehi*. je bil pokopan ro jak 31 at. Kramar iz Suydertown 3" Bolehal je kake tri mesece. Tu ^ bival dvajset let. Zapušča soprogi 111 in tri otroke,
° j Kavno isti dan je pobilo rojaki E* t Johna S k raba. Delal je v tako ^ j zvani "bolarei".
Nevarno je obolel J, Drobnič 'repeljali so ga v bolnišnico.
a
a	Ottawa, m.
g.
Od 23. na 24. februarja je to ^ vorni vlak Rock Island železaii-M povozil rojaka Antona Merinai
1	starega 29 let. Ponesrečeni je bi 3 tukaj okoli 15 let. Rodom je bil L ^ Gornjega Grada na ^Štajerskem . kjer zapušča mater in eno sestro
Bil je zapo-slen kot plumber pr Praefeke & Weiss Company.
'i'	' Milwaukee, Wis.
)r StariŠera Peter ^Ioliorko, 301*. j. Hadley St., je umrla najmlajši hčerka Gabrijela dne 22. februar j. ja, stara komaj osem dnij.
i
k) i	Eveleth, Minn,
a V nedeljo 24. februarja zvečei <o se je vršil dobro obiskan adiot '<o Slovencev, Hrvatov in Srbov \ t- mestnem Auditoriumu, na katc rem sta nastopila kot govorniku h župan Ed. Hatch Ln dr. Bogurni i Vožnja k. Shodu je predsedoval f. sodnik E. Moylan Shod j< o imel patriotačen značaj. ei John Ferniž in Jerry Rakove< sta bila aretirana ter kaznovane n vsaki na $25 in stroške, ker «U ti nosila pri sebi sbrdno orožje. Cft* živita v White town®hipu. Pav« ° Josič, ki je bil preje zaporen kol ! posebni Ktraindk port Oliver Iroe ^ Mining Co., je bil kaznovan na ^ in atro»ke, ker je nosil strelne je orožje. Josič ee je nagovarjal, da ič j« amer. državljan, toda nasad-o nje jo prhmol, da ni
uOLA5 (NARODA"
(Blovealaa Dally.) . , 1 ?
t^wiwd and poblUbod by
|LO VINIO PUBLISHING COMPANY
<a tforporatld«. >
*m*nu	pi^^Htt	liPUlf BHNEDIK. Tmimw
War« of Huati^M -if tb» corporation ao<l addreeee* of above oCBearaj r ort «r t	Werntngb if Mr aha nan New Top* City. N T
am «U4) Mo »fija dat aa Ajd^tIIlo	Za cela leto ca mesto New Torfc $0.00
ta Ganado--fSSO	Za pol leta aa mesto New Xork~ S.00
Mm iMl toča----------2.00	Zrn Četrt Jeta aa meato New Tor|r US0
Tjk »efr* i »ta ................. 1.QQ	Za ln«gei.-<atTO trn rele leto...... 100
»M A> NAK'H»A taha)a Tnak dan larzemM nedelj tu praanlkm_
D LA8 NARODA"
("Voice of tbe People"* / t»rry daj «xerpt Sonc'ay* and Hnlkliyi __<»qberxlT*1«m yearly ao_
__Idt mlMMnl aa acneMt
i fares Hid^a to inlnwntl ae ati pri.jte^uiejo l*»aar aa] aa bla«o*oU poAlliatl po — Moot? Order Hrt tv**a*a m »raj« oaroftilko* prootaao. da ae »a tad! preJAaJa MvalflBe __namaat. da hitreje najdnao amlorutki
!»u[4a)«m ta imHIJcitud uredite ta amater-
•Hi L A 8 NARODA"
t* , nr^Mi Mi	Hew Tort CHTj
ivi^f.'jrra Ooittandt ___• ___
Preveč darežljivosti.
-ooo—- j	r
Tn» traaalatt « filed wfltb tbe poat uA^r at New York. N Y. on Marcb 12. • i:»l« aa re<|al by tbe Act of October C. 1917.
Avstrija potrebuje denarji..
Potrebovala ga je lx* pred vojno vedno, tekom vojne ra je potrebovala in tudi sedaj, ko at? biiža vojna svojemu concu (ee šun tno to rtjci', ga potrebuje.
Ministri j^e zberejo, >*e posvetujejo in sklenejo, toii-to in tuliko bu treba.
Iz tri>eeega nanwla, ki je že vse žrtvoval, bo treba iz-iesati že |>ar sto iniljonov.
Taki ma proraeuna pa ne morejo odobriti sami mini-iri, ampak jra predlože državnemu zboru. Če gotovo šte-ili> j m.-ianeev glaMfje zanj, je sprejet, ee ne glasujejo :anj. jr pa zavržen.
bi ne bila Avstrija v tako veliki stiski kot je se-laj, l>i ne i :rala veliko komedij in bi ne ]>oslušala predolgo p*rjajanj ]K>slaneev, ampak bi se enostavno poslužila^ iloglasnet:a paragrafa 14 in ukrenila posvoje. _j
T<«ta v t< ii nevarnih <"asih se ji ne zdi posebno pri-, tx»r«M l jivo igrati se s tako nevarnim orožjem kot je ome-j ijeui paragraf.B(
M d Ijul-tvora vre, in iz žrjavice srda. ki se skriva pod |x j ' l« »n pokorščine lahko vsak hip švigne velik in rseunn;ujoč plamen.
1*1 < 1 kratKim je tori j predložila avstrijska vlada av-*tri.|sk»'iriii državnemu zboru proračun. Ker je v njem rerinn -lovan^kih poslana v, kateri niso tako trdno pre-| priraiii. ><• U> vojna tako uspešno koneala kot so o tem (»reprirani neni>ki gosjKxlje na Dunaju in v Berlinu, ni-1 ho ho*t li glasovati za prorarun.
To jc precejšnja klofuta za avstrijsko vlado, toda o-ua dobro i>ozna mazilo zanjo.
TiMi av-trijski cesar, ki se je še pred dobrimi tremi tetini }»ri Bogu preveril, da bo absolutno in tiransko vladni, kakorhitro ne IkkIo dali slovanski poslanci miru ter prt tiehaH z opozicijo, — se je nenadoma omehčal koti vo>ek m obljubil vs^m narodom v Avstriji popolno svobodo. ,.
Obljubil jim je, da bodo zanaprej lahko sami odlo-rali o svo ji bodočnosti in da Nemci v Avstriji ne bodo več j nmeli tiranizirati Slovanov.	]i
Ko so poslanci slišali to obljubo, so glasovali za proračun.
.Mi ne vrjamemo, da ji verujejo, ker jim je predobro znano, da ni avstrijska vlada še ničesar izpolnila, kar je' obljubila svojim slovanskim pastorkom.
Toda — beseda je padla, slišali so jo in na to besedo se že vsaj lahko sklicujejo.
Politika Avstrije je oči vidna. Stara je in znana vsakemu.
Kadarkoli je avstrijska vlada kaj potrebovala od svojih slovanskih narodov, je poskusila najprej s poveljem. <"'e ] h) vel je ni bilo izpolnjeno, je poskusila z —
grožnjo.
CV se grožnje niso vstrašili, je j>oskusila z lepo be-j >edo. In — lepa beseda je ponavadi izdala, kot je izdala tudi v tem slučaju.
Vsakdo je lahko zatrdno prepričan, da Avstrija ne bo izpolnila te svoje zadnje obljube, ako se vojna tako nesrečno konča, da bo avstrijska meja še taka kot je bila pred vojno, oziroma kot je sedaj.
Tn dobro je, «la je ne izpolne.
Morda se bo ljudem vseeno le posvetilo v glavi, da je i h* < nlk r i t osrčnost Avstrije neozdravljiva in da bo j>otreba poseči po kakem drugem sredstvu.
Zdaj, v stisku obljublja vse.
Narodom samostojnost, posameznikom imenitno življenje, državljanstvu pa že na tem svetu sveta nebesa.
Po vojni, — po vojni bo pa se vedi* vse drugače — si misli Avstrija, — Takrat bom zopet vladala po svoji volji in ne bom vprašala nikogar za svet, najmanj pa jugoslovanskih poslancev,..	,
Z ruske in italjanske fronte se bodo vrnili vojaki, v par letnem boju rvežbani veterani. Puške, ki so sipale krogle iu Italjane in Ruse, bodo obrnjene v tistem hipu na prebivalstvo, kakorhitro bo hotelo opozoriti vlado na njene obljube.
Napočili bodo veliki in pomembnejši časi za slovan-
videli dlj, katerega si sedaj
Prusaštvo in pacifizem.
■■ - ■ ooo
Trne raasl»tk>n filed with tbe post ma<t*-r at New York, N T on Marcb 12, 11)16 as required bj tbe Act of October 6, 1917.
Sedanja vojna je jpospesila zanimanje za umetnost eitanja — značajev.
V	avgustu leta 1914 Je bilo veliko število ljudi, ki sol videli izbruh sedanje svetovne vojne, prisiljenih do pri-' rnauja, da ne vedo ničesar o postavah, ki obvladujejo ob-| na sanje človeka. Od onega Časa naprej je par mislecih ljudi skušalo ugotoviti, kaj je dejanski znanega glede temeljev značaja posameznika, naroda in plemena.
Neposredna posledica tega raziskovanja je bila, daj >o veliko naših sedanjih metod premotrevauja značaja j podvrgli zelo temeljiti reviziji.
Stari sistemi so dovoljevali, Ja je ostalo veliko te-1 ga, kar nam je znano sedaj kot bistvenega — prikritega, j Novi sistem pa j«* )»otisnil tudi na stran nekatere sodbe,) katere >o smatrali dolgo za neoporečne ter dolgo negovani teorije, d očim so dali na stran nov in presenetljiv po-j men starim izrekom, ki so izostali tako naenkrat primer-j ni in merodajni.	,
Tako imamo sedaj dcn'olj vzrokov za domnevanje, da f 4 * dejanja glasneje govore kot pa besede".
Prišli smo tudi do skh-pa, da močni dokazi jačijo močni in prirojeni odpor proii temu, da bi veliko verovali ouetnu, ki uuiogo obljublja.
Pri?si in — pacifisti so v enaki meri mojstri v teh obljubah in zagotovilih.
Prusi so izjavljali, da bi bili v idealni Prusiji njih canj vsi ljudje srečni in zadovoljni, doČim pacifisti na e-nak način verujejo v svojo lastno čudežno moč, da preo-; brazijo — človeštvo.
Vsi ti nudijo izvrstno ilustracijo nemožnosti zdrave- j ga mišljenja in dejanja, ko neko nezasitljivo hrepenenje j kontrolira vse obnašanje.
Premoč uli nadvlada neke mogoče želje je značilno znamenje stanja, ki ^a imenujemo blaznost.
Priznanje in poprava zavratnih in nevarnih tendenc. [ zvezanih s poželjivim mišljenjem, sta neobhodno potreb-, na, čt nameravamo udejstviti trezne, zdrave iu inteligent-, ne metode mišljenja in delovanja.
Motenje duševnega ravnotežja, povzročenega vsled želja popolnega premišljevanja, se kmalu pokaie v nervoznem ai duševnem polomu. pospeŠenm po zasledovanju nedosegljivih ciljev.
Zapeljiva privlačnost ambicij, katerih ni mogoče u-i rebničiti, dela ta polom neodoljivim, kajti le vzdrzanje primernega ravnotežja med čustvovanjem ter mišljenjem j »i lahko preprečilo tako nesrečo.
So pa še številna druga razkritja motenja osebnosti," ]>ovMročenga vsled obvlade nemogoče želje, in med temi j skupinami so Prusi in — pacifisti.
V	Hvoji zgodnji karijeri je postal Prus sentimentalni del, zatiran in ponavadi skrit pod uniformo in čelado. —j Vsak potnik, ki je kdaj obiskal Heidelberg, v svetli inese-j čni noči ter prisluškoval ekstazam popisa razgleda z vrha, •radu, lahko zapazil eksistenco umetno prikritih zalog' čustvovanja v nemškem značaju, ki so nenadoma eksplo-| dirale, ko je padla iskra v poletje 1914.
Vsebina prvotnih pruskih želja ni bila |*>polnotiia ob-j vijanja vredna. Nudila je nasprotno par zelo zaželjivih) potez, bcij istinitih kot so one pacifistov.
Glavna težkoča je ležala v neizpolnjivosti teli želja.: Domnevalo se je namreč, da bodo vs; ljudje eventuehio postali zadovoljni in srečni, ko se bodo i>o|K>lnoina spri ' jaznili z mislijo, da morajo živeti v prusko zasnovanem j paradižu.
In vendar bi bilo poprusenje človeških instinktov in • ustev komaj tako čudovito kot bi bilo nenadno izloeenje bojevitih tendenc ali teženj ter nadomeščenje teh-težnj z iimstveno kontrolo vednja za obvlado nagibov in nezaže-i Ijivih lastnosti.
Pred pol stoletja je naravna dispozicija Prusa kazala J manj nezaželjivih tendenc ter kazala manj vrjetnošti razvoja eksplozivnih možnosti kot se danes godi to pri — pacifistih.
Če bi bili pacifisti intelektualno pošteni, bi rekli, da bi bile edine osebe, usposobljene za državljanstvo v njih prerojenem svetu pacifisti sami.
Pacifisti kot Prusi pa niso nikdar preiskali temeljev njih lastne hise. Prav nič se ne zavedajo sil, ki tvorijo njih lastne značaje ter so nevedni glede dejstva, da je ?ijih last-i no zaupanje v možnost izsiljeuja sauj o svetovnem miru priznanje potrebe, da ojačijo neko slabost v njih lastni o-j sebnosti.
Njih vroče želje, da pomirijo Človeštvo, zaslužijo isto pohvalo in isto obsodbo kot pruske želje, da prusificirajo
celi svet.
Objavljeno opravičence invazije Belgije *er potopa' *'Lusitanije" je imelo za temelj blazne ideje, ki so posle-j dica iste vrste nemogočih želja.
—WM-
Vojne vesti.
Armada Združenih driav nima j uiti ene bolniške ladje.	'1
Da se spoena celi pomen tega ' i [dejstva, se je treba spomniti na siedeče -stvari:	J,
— Enajst mesecev .ie minilo, od-jj kar imo formalno »topili v vojno.,. Prevedli smo preko oeeana bojno , I silo, o kateri je izjavil vojni tajnik 1 BaKer. da bo štela poj milj^na mož . j v zgodnji knošnji spomladi. Del,
■	te armade je ie prišel v dejanska,. ' ^tik s sovražnikom. Veliko vež ji , j del ;>a drži zakope, ki iakko posta-j, I ne jo v v&akern trenutku središče viharja velike »pomladanske of en-1 /iv« Na milijone dolarjev se je1, izdalo za zgrajenje bolnic v tej."
j deželi, v katerih se bo skrbelo za|" j veliki tok pohabljenih in ranje- ! uih, ki bo pričel brez vsakega dvo- ' 'aia tee i nazaj z bojnih polja Evro-ipe. Ranjencev bo dosti v Frane i -'ji in bolnic dosti v tej deželi za te ranjene, a TiikaiVib hospitalnih ali bolniških ladij, ki bi prevažale te 'ranjence.
Pripomniti je treba.-da se je pri-| hod bolnih in ranjenih iz Francije', ' ie pričel. V zadnjem meseeu «o. prihajali ti vojaki domov v skupinah po petdeset ali sto mož. Potovanje preko oceana pa sk> izvr-!šili v transportnih ladjah, i V "tem oziru pa je manj razlike med navadno hišo ter bolnico kot ! r>a je meti transportno in bolniško, j ladjo. Ne le profesij&ualni možje.1
■	temveč tudi prosvitljeno občinstvo; .»pozuava, da hna bolnik veliko več
f prilike za boljšo postrežbo ter , 1 možno ozdravljenje v bolnici kot j 1 pa na svojem lastnem domu. Kljub J temu pa mora vsak ranjen ali bo-, M m vojak iz Francije, — neglede na to, kako zelo bolan ali ranjen Ja je, — izvršiti svoje potovanje proti domu v transportni ladji. j. | Splošno znano je. da je najmanj i ob dveh prilikah glavni zdravnik Gorgas predložil vojnemu tajniku , Bakerju načrte za ormadne bolniške ladje. Tudi je splošno znano ! Iu je zdravniški department opo-j.-.oril svojega vojnega tajnika na
injno potrebo takih ladij. Kljub . (»emu pa nima armada nobenega u-j |panja, da bo imela v bodočih me-! , eeih take ladje, r a zven če se spre j sne ponudbe gotovih domoljubnih državljanov. Načrt« -»e je izvršilo I predložil priporočil«. a cela-zade- : ; va je ostala pri tem. Celo v slu-! . rnju, da se prične takoj sedaj z' i akcijo, bo moralo poteči veliko! 1 u secev, pralno bo mogoče dovr-l ;siti zahtevane ladje ter jih staviti], | V .^iUŽbo.	j :
Ameriška mornarica ima tri ho-j ; .pitalne ladje. Vsaka teh jc bila? [zgrajena, da daje prostora nekaka
■	>i»0 pneijewtom. Erw teh ladij je;, ' v službi, druga ni še pripravljena j
/.a uporabo, dočim je tretja staraj 1 er neprimerna za uporabo v seda-1 ! ijem času. Kljub temu pa potre j buje mornarica sama ne le te tri j bolniške ladje, temveč najbrž še! veliko več takih ladij. Dočim soj naša brodovja v nHaleki razdalji i -xl sovražnika, se taka potreba lab-j I ko pojavi vsaki trenutek.
Mornariških hospitalnih ladij pa' .se ne more smatrati za "bolnižke i rausporte". Ladje so namenjene, la spremljajo brodovja, nalik poljskim bolnicam, ki se gibajo nap rt-j z armadami. Bolniška laid ja, ki je sedaj v službi in še veli iko več takih bo v polni meri zaposlenih, da prevažajo bolne iu ranjene, pripadajoče mornarici, kateri bodu morale biti pridelje-i.-. Vsied te«ra ^e je nalogo. — ki ' D-j .k še brezpomembna v primeri \t nalogo v bodočnosti, — da s*-t.»revaža bolne in ranjene vojake urpko oceana, preložilo na trat športno službo.
Transportni parnik je ponavadi J!»reosnovan potniški parnik. Določen je, da prevaža zdrave čete. ki ! >o pripravljene podati se v boj. Ktr (preživi zdrav vojak, ki potuje v transportnem parniku, večina r. ojepa časa na kro\n v ugodnem vTemenu. niso spalni prostori tako prostorni kot bi morali biti za boi-|ne ljudi, posebno pa za one, ki so , privezani na postelje. Edini res-, nični prostor, pripravljen na tran-portnih parnikih ra invalide, je i ver ali manj tesni prostor, ki je! *ir:an pod imenom ^'siek bay'% to J ! ie pristan za bolne. Ta prostor pa j ie določen le za vlučaj potrebe. J Ponavadi nima transportni par-jik n i kakega posebnetra operacij-ske;ra prostora ali posebne opera-!c;jske mize ter drugih posebnih kirurgičnih oprem. Parnik nioia : uutakih posebnih naprav za razka-ievanje, nima mkakih posebno | v^utiliraniii prostorov za jetižne.-'Tak parnik nima ixfkakih poseWb
I «!	■ Jd
Ameriška armada brez bolniških ladij.
ooo
Trne translation ftJ»»d frith ti e postmaster at Xew York, X T. on March li:. 1'JlS as roauired bj the Act of October 6, 1917.
Z-%*.	\ LltTl-
roznosti in umobolno^ti, kat ri tvotijo velik del slučajev.
Transportu: pamik ima na kro j vn rr-dni zdravniški slab. Dasiruv-j no pa jc določeno, se vendar nima na krovu nikakih posebih zdrav-i nikov, kadar se ta transportni par-J ink vrača domov z bolnimi in :*a-j njei^mi."
1 Bolni in ranjeni v franciji mo- j 'rajo selaj čakali na priliko, da se! I vrnejo domov s kakim transportom. D< -sedaj ni bilo v tem oziru še nikakih zakasnenj, kajti, po j | vratni val invalidnih vojakov se je šele pričel dvigati. Kljub temu pa' ,je nekaj resnih kirurgiiaiih siuea- j ijev in ti slučaji ustvarjajo veliko potrebo za uvrščen je bolniških la. tli j. Potrebo hospitalnega ali bolniškega brodovja se je dosedaj čutilo v glavnem vsled pomanjkanja neodvisne skupine, stoječe pod izključnimi povelji zdravnv j ške«ya d ep ar trn en ta armade, kate-ira skupina bi prevažala bolniške I opreme in štabe v Fraocijo. Dočim ni čuti nikake pritožbe glede pomanjkanja dobre volje, pa ven dur pomeni to sodelo^vanje med departmenti neizogibno izgubljeno delo in izgubljen čas. Smatra 'se za potrebno, tla se ne le sedaj, temveč v neposredni bodočnosti ustanovi separatno službo, ki bi .mogla poslovali in delovati soglasno s svojimi potrebami in ne soglasno s slučajnimi prilikami, katere nudi neka druga panoga slu. žbe.
C ti je se, <la določa program, s.o-jega uresničenje zahteva general-ni zdravnik G or gas od vojnega tajnika, takoj&o zgraditev ali pre-osnovanje brodovja približno dvaj setih bolniških ladij, ki bi mogle (skupno prevažati 10,000 bolnih in ranjenih vojakov. Zahteva se, da bi bile te bolniške ladje modeme ladje, mirne iai prostorne. Vsaka naj bi vsebovala ne manj kot 6000 ton debele touaže. Vtaka naj bi bila opremljena na način, da bi mogla sprejeti najmanj 500 "posteljnih" -siueajev. Take bolniške ladje naj j bi bile potniške ladje, katere naj s bi ae z odst ran j e njem predalov, ki ioeijo prostor v številne majhne kabine nudile veliko odprtega pro-sora za bolniške dvorane, opcracij-iske sobe, obednice, stanovanja za j i'«.-sadko ter strežnice. Taki parni-' Ki naj bi vozili z naglico 15 do 18 i vozi je v na uro v lepem vremenu, j Imeti bi moraii najboljšo ventila-,eijo. kopalne, iu toalem«.- naprave. : <ter;lizaeijske opreme ter pra-tne i stroje. Opremi jeni naj bi bili tu Ji z vel'k i mi hladilnicami, čistimi ku-hinjami ter prostornim kx'ovoni, ki I je največje važnosti za. bolnike In i ranjence v slučaju lepega vreme-Jna. —
; Mlečni brat nemškega
kajzerja.
—
i Bilo je na nekem pešpotovanju i skozi Vest t ajsko, na poti pr»jti slavni Porta WestpkaiUea — pravi nek poročevalec, — ko sem priel slučajno v malo vasico Rah-den. Postavlja se z devetsto prebivalci ter leži sredi slovite "rdeče zemlje"', imenovane po barvi j tal. o katerih se trdi, da so prepojena ^ krvjo rimskih legij, katere je bil izgubil vojskovodja Varus.
itahden se nahaja trideset kilometrov od Mindena ob glavni ve-lezmški progi ter se je to vasico zvezalo šele pred kratkim s slaibo lokalno železniško progo. Do tega ča:»a je bila vas z«lo osamljena in eeia pokrajina je skrajno enolična in poljedelska, vsled česar ne nidi nič posebnega za turista ali potov alea.
Ko seni prišel v vas, se je nav-nokar vrini tedenski semenj. Ko sem sedel tako v gostilni ter gledal skozi okno. -čakajoč iia kosalo, >em zapazil v ljudski množici kri-vonogega. ti-satega. a očividno dobrostoječega farmer j a, kateremu je vsakdo izkazoval veliko sj)«»štovanje.
is lil sem si, da jt; župan. *ato j sem vpraša! gostilničarja, kdo j da je.
i Gostilničar se je le skrivnostno smejal. Predno je mogel govoriti, ie d etični sam vstopil v gostilno in sledilo mu je le j»ar ljudi, s katerimi jc hotel skleniti kupčijo glede nekih konj. Od onega tre-uutka naprej ni sploh nihče eksi-jstiral ▼ gostilni za gospodarja, ki * je stal v dražbi ostalih pred tem veiikmi modem.
mmmmmmmmmmm <
I	SPOMLADANSKI , i
•	IZPAHKI	11
•	so obiiajnc v .-ve^i z boiečior, < i £	pekočimi in srbacimi občutiti m J . ! ¥	koli. ki uphvajD zaio n«prr]etr.o na i
•	bolr.ilia. V&asih *e teh izpahkov i > i £	l:ar prenašati lo irore K^r rri < (j T	tem iehte. jc. da bi ram kmalu
•	odleglo. \'iem;te v takih slučajih i f I i	kako uspeš-,3 mazilo. Mi vsmo . e i , f	iz skužrje, da je	f
0	C ever a's \
II	Skm Ointment f
«\ | j
<	I (Severo/o Manlo za kolrt tr- 9 !
1	^ le2P.:) izvrstna zdravilo pri	1 j
irpahkih na koid. ker vp.m h'l-^i jf ! I I koto in manjši srbetijc. Izr rit-so ^ ; I | mazilo zopor i;5a. e.	,:Arje. 4 ;
spahke. iusSrinc in. rzzr.e dru^c 5 j I f bolečmo na koa. Cer.a 5Gc. O ; I »^^^N^prod^^^serWekarnah^^i ,
Služkinja mi je prinesla obedi ter zLsepetala: — To je mlečni! brat kajzerja. — Tedaj pa sem j takoj rainimoi, kajti vedel sem. da je vsakdo, ki je še tako oddaljeno zvezan s Hoheozoilerned, tem Iju-1 ■dem svet. Videti tega roixatega kmeta stopiti v gostilno, ni bila le šala, temveč tudi resen nauk, kajti nudil je pravo sliko razpoloženja tega naroda.
Povprašal sem ter izvedel, da1 : živi dojilja kajzerja, mati te^a kmeta, s svojimi sinovi na neki farmi štiri kilometre od Rahdena m da sprejema številne obiske. Ker nisem iirel nobenega drugega opravka, sem šel [>o|>oltlne tjakaj.
Ker me je dojilja spoznala kot tujca, se ji je izvanredno laskalo | vsled mojega obiska ter je veselo' •xlgovarjala na vsa vprašanja, ti-' kajoea se njene nekdanje službe.
e h<K;e človek vrjetd njeni pove i sli, se je moral kajzer VUee pre cej izpremeniti od časa, odkar ga je ona držala v svojih rokah. Tekom opisa je tudi rekla, da je bil, kajzer <lein lieber Bengel", da pa! je bil nekoliko s^.oje,glaven, i Spree^rald sekcija, iz katere je| dobival Berlin skozi generacije j skoro ueizčrpi.iivo zalogo pestro ( opravljenih dojilj (ki so Soibinje, ..'.i LtueaDke. torej »Slovanke;. bila komaj kdaj tako ponosna kot takrat, ko so dojili <*e*ai:skega do-j jeiička, Ki je /nan s»;daj pod ime-j nom Viljem 11. Vestfa&ka je po-j nosna, da je bila do j d ja, izbrana iz I vi-ste njenih mladih hC-era.
Staa-a ieniea ie na vsas načj.i; hotela, da ]>rkle:u k popoldanski i:avi. ji kateri ua.i bi njeuu sinalia -pekla neke vrf.e krompirjeve sla--C*iee. S;i je zelo priljubljena v 011-lotjuii krajiii. Pri kavi .ie bilo tre-j >a paziti na t-*, da mi iiL^o preveč I osladiLi kave; L'.kusuja me je nr-1 vnln, »h je feba ori tem di-žari
■j
j Kazalec in sredinec nad čašo, ka-i iar je prišel trenutek. <la Je bilo ! ladkorja dosti.
Pivjšuja dojilja je izvanredno j srečna st^ira ženica, ki je živela I življenje samozadovoljne slave in j ie vsled tega prijazna in postrež-' 1 jiva na nek smešno popustljiv ' način.
j H kvai je pi-iael trhli kajzorjev J mlečni brr t in je bil poginoma !nedostopen. Iuia.isti srepi pogled j kot kajzer ter tudi robata glava j in brada spominjata na bolj zna-j iri vzorec. Njegovo največjo ža-! lost mora gotovo tvoriti misel, j da njegov saški tip rajše proiz-' vaja kozjo brado kot pa brke. V celem ta človek tipičen jokel iu tudi verski fanatik, ki prav tako pogosto iu prosto navaja Roga kot njegov slavnejši mlečni brat.
Dočim je odpito vprašanje, če vpliva mleko, s katerim se rodi otroka, na značaj, je vendar lahko opaziti vpliv na telesno konštitu-cijo dotienega. Tako kaže mogoče Viljem Hohemiollernski, pruski kralj in nemški ee^ar, v svojih se
POZOR ROJAKI!
J^SnBk mazilo za Ženske
jukšš*	lase, kakor tvdl
ca moike brke
^^^^^^^ <lnih krami go-
j	kakor tudi ukv
, i;kim krasul brki lu brada !u ne bodo j odpadali in oalvelL Bevmatlzem, kost4 [bol ali trganje v rokah, nogah in t ' križu, v oamib J ne h popolnoma ozdra-
<	vim, rane opekline, bole, ture, kraste j in grlnte, potne noge, knrja ofint, oztlv I line v |«r dnevih popolnoma odstranim. I Kdor M moje edravilo bm uapeba 1 rabil nio jamčim za 95.00. Pišite takoj ! po cenik, ki gA takoj poftjem zastonj. ] Krasni žepni KOLEDAR u leto i leto 1918, poiljite 4 cente za i>oStninoi
JA^OB WAH&C, '(WMm^ (leiMOHa
bičnih in ozkih potili sledove, ka-. terc je pustila v njem njegova dojilja, a sflede telesnega vpliva s*' vprašujemo ««ne sebe, če sta usahla roka in krivit nova le slučajno vpaziti pri obeh.
Splošno je znaz10, da kajzer ni preveč ljubil svoje angleške matere, a svojo dojiljo je obiskal pai-krat, ko •St' J C mudil na velikih manevrih. S takimi x^pro^*1^ sredstvi je kajz» r seveda jasno dokazal svoje demokratične prin-eipije prebivalstvu, ki ga obožuje in veruje vanj kot v Boga.
Solnčna luč, ne gorkota greje zemlje. ;
—	1
Lahko vzamemo kot ugotovljeno dejstvo, da je solnce velika kniglja, obstoječa iz gorečega ma-teiijaja. Spektralna analiza ka£e. da vsebuje ssolnce ^"sak element, | ki je znan nam in ki ga najdemo: UiJ i rta zemlji. Vsaka kovina, j vsak plhi je zastopan v tej gnre-M! TotosfeH, to je v plinastem ovoju, ki obdaja solnee. ki proizvaja ny ravnost nepojmljivo vročino. — -pravi H. Oerrisbaek v " Ele<rtrl< al Kxpeaiiift ent e r ".
— .Mi vemo. da je solneo oddu-Hjeno nekako 93 niu.i<.nov indij zeudje. Velikanska kot .ie ti razdalji in naravnost tivjv.j.uljiv;.| človeškemu duhu. — dobivamo j I kl jub temu vsak dan cd volnen I množino eneržije ki je v ist! m« vi
. 1 ' • 'i	• 1
i.prescue.lj va. Ze sp :-ponniini«v, id.' potrebuj«- ^v»-tN»bn» >-irek. k: j potuje s hitrostjo 186.000 mi1 j na sekundo, malo nad ^m nmmt. j da premeri velikansko b* *zdno. J ki loC*i S"lnce. <d reijilje. nričeii.i --Inio sipoznavati. pred kakimi p rob !lemi stojimo, kadar si hoe' nno pojasniti, kako se prevaža k nem po-; torm prazTfegy nebeškega prodora tako presenetljivo množino ener-žije, ki osvetljuje i»i greje planet. 93 nriljonov milj, ki loči soli e« od naše zemlje, obstaja seveda iz skoro popolnoma praznega prostora. Kljub temu pa ie zemlja osvetljena in razgreta. Kako pride to?
Logično smo ]>risiljeni oklepati, da sploh ne dobivamo nikakih ' gorkih žarkov od so4nea. Temni ,žarki jrork.*te namreč ne morejo prodreti skozi ta prasatid prostor. Odkod pa prihaja torej gorkota? Katko se torej sploh ogreva zemlja, kajti ogreva se brez vwakega dvoma?
j Zemlja se ogreva potoma svetlobnih soJnčnih žarkov. ICi dobro ve-jttio. da niso ti žarki lo svetloli^ji žarki, temveč so tudi dejanski elektiyvmagneticaii žarki. Kadar torej -zadenejo taki mrzli svetlobni žarki na zemeljsko ozračje v njega nižjih legah, kjsr so zračne plasti močno stisnjene na nekako petnajst funtov na kvadratni palec (insč). se izvrši s temi mrzlimi žarki transformacija ali preosno-vanje. pri čemur pričnejo žarki oarrevata. obdajajoči zrak. Kakšna j je ta transformacija, nam se ni znano, posebno raditega ne, ker naiu dejanski ni znana prava s»> ! stava svetlobnih žarkov. Mi 11" vtrmo. kaj leži za ultra viol rtu o ali ; za ultra rdečo akcijo »iohičnega ' spektra. Tudi ne vemo veliko o j električnega sestavu svetlobniii i žarkov.
f Ob tej točki hočemo navesti ne-jko zanimivo prikazen. Pred lie-j dolgim časom je vprizarjal slavmi j^izozem-feki filoxif. di*. Kammer-jlingh Onnes, gotove poizkuse iz-jvanredne važnosti. Stavil je elek-l trie n i kunduktor v skoro
. noma prazen prostor t»r naš<l. v svoje veliko začudenje, da tok. započet v takem sprevodniku ali kouduktoijn, teče skozi devetnajst ur nepri-sstano. Velikanski mraz. ki je vladal v tean prostoru, je oropal sprevodnik vse prejšnje odporne sile in ker ni našli električni tok nikakega odpora, da se izrabi v gorkoti, je postal neke vr?te trajen tok, ki je trajal tako dolgo, dokler je bil sprevodnik v bližini absolutne zed'o-tocke. ! Sedaj je pa stvar taka, da je ■; ti »štor, ki loči zemljo od solnca. j na enak način mrzel. Ali ni to vzrok, Jo solnem svetlobni žarke, so sf-Veda po svoji naravi električni, delujejo na isti način na
-	»nektriom tuk, kot v slučaju eks
! p<_riinentn dr. Onnesa ? To bi po-j lom pojasnjevalo. zak;<j st» prak-j tieuo skoixi nobene enemje ne izgubi pri prevažanju svetlobnih žarkov skozi 93 milj000v imlj dolgi mrcli ter brezzračni prostor, ki
leči s«ilnce od nase zemlje, j---
Nemci aa Finskem,
I —
I Trne tnm^lutlon filed with the post ruafter at Nev,- lork, N. T. on March 12. master at New York, N. T. on Marcb 0. C. 1917
1 Stockholm, >>vedi.ia, 10. uianea. < Pričakovano izki eanje čet na Fin-;*keui se je izM^ilo v bližini Abo, Ki je finsko pristanišče naspro;i (.Vlandskih otokov in 1C0 milj za-palno od HeLsingfo-rsa. Vpadne štejejo l!00<.> pešeev ii, mnogo jattilerije. To vest pa šc ni potr
:j Admiril von Diedrich jc umrl.
t rue translation filed with the . ]'u»ster at New York. N. T. March 1^. j 11« 1 s a- r»xiuired bj" the Act of Octot^er i	0, 1917.
1 Amsterdam, Nizozemsko, TV marca. — Poveljnik nemškega i brodovja v Manili tekom špansko-t ameriške vojne admiral Diedrich, ki se j<" spri poveljnikom ameriškega brodovja na Filipinh, ad-
-	mir:»lom Davey, jt timrl v Baden-| Laden.	'_
1 Nemdija ne bo osvobodila Litve. 1 True translation filed with tbe poet
master at New York. N". Y. on March 12, 101S as required by the Act of October »V. 1917.
Stockholm, Švedska, 10. marca, j Iz zanesljivega vira se je zaznalo, t ia je Nemčija izpremenila svoje mnenje glede neodvisnosti Litve. » Kancler je pri sprejemu litvinskc delegacije rekel, da- -litvinski na-t ]-<>l «e ni-xrel za neodvisnost,
i1
i NAZNANILO IN ZAHVALA.
žalostnim srcem naznaujam so-
-	rodnikom, prijateljem in znan-r ceni žalostno vest, da mi je nemila i smrt odvzela dne 28. februarja > mojo neporabljeno ženo
i	ANO ZUPANČIČ!.
l| Kanjko smo pokopali dne Iga " rnai-oa. Bila je članica Hrvatske 1 Narodne Zajednice v 01 inoisu, od \ kates-e organizacije so jo spremili 1 člani petih društev k večnemu po-r čitku.
Kanjka je bila stara šeie 36 let. Zbolela je tia pljučnico in po ne 1 mesečni bolezni umrla. Tu zapu 1 >ča mene slepeya moža ter pet o-) t rok v s)aro«ti 5 do IG let. 1 Srčna hvala vsem, ki so nam kaj pomagali. Tebi, ttepozabLjenn
*	žena iu mati. pa naj bo lahka tuja
•	zemlja!
1	Leopold Zupančič,
v	ialaj.xvi soprog z oiroci
Sunnj-side, L'tah, Box 64.
jflHBBHHHHi
lovensko samostojno bolniško podporno drnštvo
n Greater New York in okolico
lino post a'."no priznano slovensko društvo v Greater New Torku, joruje vsoko četrto soboto zvečer v mesecu v "BEETHOVEN ALL". 210 iztočna 5. ulica blizu 3. Ave. v Xevr Yorku in se prične točno ob 8. uri zvečer.
ODBOR:
Predsednik: ANTON PLEVEL, 325 E. 24th St, New York. N. 1". Podpredsednik: Anten Cvetkorich. 1912 Linden St., Brooklyn, N. t, Tajnll;: JOSEPH POCACHNIK, BO Ten Ejok ST , Brooklyn, N, T. Blagajnik: ANTON KOS1RNIK, 3W E. ."th St., New York. N. Y, Zapisnikar: JOHN LOBODA, 1"2 E. oUi New York, N.
NADZORNIKI:
1XDV1K BENELtlK. Mudison St.. Br«>okljmr N. Y J OS. S VAL J, ^P*. Ten Eyek St.. Brooklyn, N. Y. FRANK CEKAR, -T (lamion Place. Brooklyn, N. Y.
DRUŠTVENI ZDRAVNIK:
1m\ HENRY V. ROBINSON. W'l i:. 10th St, med Ave. A in U, Nov ork. N. Y.
BOLNIŠKI NADZORNIKI:
Za New Yurk FRANK VAVPOTIČ. E. 21th St., New York. N. Y.
MARIJA KOCAU. 240 11 17th St., New York. N. Y. Za Brooklyn: B. DERGANC, 1U5 Staubope St., Brooklyn, N. Y, MARY JUDEŽ. Ten Eyek St., Brooklyn, N. Y. Za Hotn>ken: MARTIN STARE, Willow Ave., Hoboken, N. J.
True tran sit ion filed with tbe pneti at. r«jnt.-vd by tbe
London Anc<4a, 11. marea. —, Po hudem ivombamiiranju naši L ^ ako po v v bližini Armeot i^re* je dane* zjuti a.* wvr«2ni» trikrat uaakočil ua«e p "%t «janki v tem okraja. Nt ene» krm ju je bil sovražnik *ar£«i nay. a j , 114 drugih dveh unstib pa j" bil t»o\ ražnik pregnan 4e-le p" In dem boju. v i ka^^r-ui Sk?iiO izgubili pet moti. —, >'plenili «ino eno »trojno puško.
Dane* zjutraj je todi aomfoik v velikem ol«^ra Visoril napad
mattier at New York. N Y on Marcli 12, Act of October H. lUir.
h^e >o napadli	erto »evero
/1 pad00 »hI Pasbcheudaele na troti ti 1001) jardov. Pox-sod pa *>j bi i ,/ velikimi Lqprubami odbiti. Za ijcli nojo ti"kaj ujetnikov.
Berlin, Nemčija, 11. marva. — Proti večeru je aktivuos^ artiieri j je in uietaleev urin oživila. Živab mj poizvedovanje se nadaljuje Naii oddelk! so na' več krajili vdrli so%razn»s zakope ua flaudr>ki fronti v okolici Armentieres in aa dcbiieta breru Mozeie teraso pdpe Ijali ujMbiice in strojne pu&e
: ^ , . ; . ■ -
jo to nedovoljeno trgovino uspešno ustavilo ter ji hapravilo konec, (."uduo je. da je prišla prva defi-nitivna sled vsled bankerota neke sra zastavljahiega podjetja v New York«. Tekoin nekega zasliaava-nja, ki ga je prizori 1 pravdnik glede bankerotnc tvrdke, je prišlo na dan, da se je izvrševalo sistematično vtihotapi jai*je dragih kameno v, vrseno po izvedencih in sicer od 15. februarja 1911 pa do 1. aprila 1912.
V splošnem se je }>očiljalo demante preko meje dvakrat na mo-sec in sicer v skupinah, vrednih po $25,000. Pri teh posiljatvah so si prihranili tihotapci carino dvajsetih odstotkov, kar je seveda kmalu naraslo v velike svote denarja, ki so povzročile za zvezno vlado velike izgube. Metoda, katere ao se posluževali zarotniki, je bila čisto priprosta. Njih navada je bila naročevati večje skupine demantov od neke tvrdke v Antwer-penu, kateri se je naročilo, naj posije te demante neki zastavljalnici v Montrealu. Tam so agenti neke nexryorske tvrdke dobili demante ter jih privedli v to deželo v kakem nočnem vlaku. Izjavljalo s* je tudi, da je neki Canadec napravil kak ducat tihotapskih potovanj ter dobil za vsako potovanje $100.00.
Težkoča je bila seveda ugotoviti demante na osebi sla ali nosilca Tak sel je potoval ponoči ter ime* svojo posteljo in bilo je precej ri-skantno podjetje podvreči vse potnike Pullman voza natančni telesni preiskavi. Bilo je kak ducat različnih načinov, kako skriti demante. Reklo se je, da so bili vsa? v enem slučaju skriti demanti pod nekakim obližem, katerega je nosil sel na svojem hrbtu. Y drugem slučaju jih je imel skrite v svoji spodnji obleki. Prtljago potnikov se preišče na meji, a kot je pričakovati, se najde zelo malo pri tem rutinskem delu.
Konečno se je dobilo sodelovanje canadskih oblasti in zelo kma^ lu je bile zaznamovati uspehe. — Pričela so se pogajanja med na šim državnim in zakladntškim de-jpartmentom ter canadsko vlado da
-------------- . j- --------- .., ..	i-
Razlika med boljševištvom in socijaKzmom,
ooo-
Trne translation filed with tbe po«tma*ter at New York. X T. oa March 12, 13 IS a.i required \ij the Act of Ortober 0, 1917.
Socijalizem in — boljieviitvo.
In kako so mogli oni, jjrovizorična vlada do sest an ja ustavodajnega zborovanja — določit L kakšni naj bodo po*li tega zborovanja f
Oilgovur na to je. da je socijalizem Lenina in Trockija — boljševištvo — ne le daleč od tega, da bi bil vlada naroda, za narodni )M>tom naroda, temveč da je najbolj reakeijonarna oblika vlade kot jih je kedaj poznal svet. M i vsi pa ie vemo, kaj se je zgodilo z ustavodajnim zboro vanjem, ki je očividno drugač** mislilo kot pa mislita — Lenin in Troeki.
Lenin in Troeki sta to zborovanje preprečila z vročim svincem, ki je "ultima ratio regum", — to je zadnji razlog kraljev.	j
Vsi socijalisti in celo nesoeijalisti pa vedo, da je prevzet je železniškega sistema dežele od strani vlade veliko večji korak proti socijalizmu kot so pa vsi edikti in ukazi Lenina in Trockija; da sta koncentracija bogastva in posplošen je produkcije koraka, ki gresta neprestano — pred prevzet jeni bogastva ter soeijaliziranjem dobičkov v zadn ji razvojni fazi socijalizma.
In celo ee bi bilo diktatorstvo proletarijata resnično in ne le maškerada, kako bi sc moglo nevednemu, nepismenemu kmečkemu stanu zaupati ekonomske, vladne in znanstvene probleme dežele, ki je tako razsežna kot Rusija? Govorim o mednarodnem razmerju, o transportaci-ji in zdravstvenih problemih.
Ali bi ne padlo vse prej*- ali pozneje v roke kakega uzuipatorja pravic in prostosti f Ali bi ne padel narod v roke kot plen najbolj prebrisanemu izmed sosedov ?
Prihod državnega socijalizma.
Ni treba biti soeijalist, da se vidi znamenja, ki pri-•ajo o prihodu državnega socijalizma. Razlika med soeijalist om in ne-socijalistom obstaja le v mnenju, da je socijalizem dejanski oblika vlade, katero si najbolj želimo. Kapitan ladje ne kaže, da ljubi vihar, če ga napoveduje v naprej na podlagi oddaljene temne točke na obzorju.
V	Franciji, Angliji, Nemčiji in Italiji so vlade že prevzele in soeijalizirale številne industrije. Da se izloči tekmovanje iu trošenje, bodo morale vlade prevzeti še veliko Število drugih industrij.
Davki na dobičke, da se plača vojne stroške, bodo postali tako visoki, da bodo industrije eelo vesele, če preidejo v vladne roke. Ne bo pa delavec, temveč — buržua-zija, ki 1k> udejstvila državni socijalizem, katerega se nekateri tako zelo boje.	i
V	Združenih državah imamo sedaj na plačilni listi vlade — vštevši uslužbence železnic — skoro eno petino prebivalstva dežele, ki ima pravico do glasovanja. Ce bo pa vlada prevzela še nadaljne industrije, bo postajalo število vladnih uslužbencev vedno večje in večje.
To je neizogibni pohod dogodkov.	I
Sedanja vojna pa je pospešila celi proces. Vse to pa še nikakor ne pomeni — diktatorstva proletarijata. Tilth ne pomeni — avtokraiične štupidnosti Leninu ali Trockija. T<» nikakor ne pomeni vlade terorja in izdajstva.
To ne pojasnjuje, zakaj niso pojasnili boljševiki sveta, kakšne so bile resnične zahteve Nemčije v Brest-Li-t o v® ku. Kako so mogli skrivati te zahteve, ko so preje — javno osodili vse tajne pogodbe, sklenjene preje od vseh sil, katere so boljšviki objavili in razposlali po celem svetu!	,
Nemški računi.
Nemci so računali z različno psihologijo vseh ostalih narodov. Njih načrt je bil, da bodo vse zavzeniške armade razorganizirane, kakorhitro se bo sklenilo premirje. V času pa, ko bi Nemčija pokazala svoje resnične barve, bi to razorganiziranje že tako napredovalo da bi se morali vsi narodi ukloniti nemškim zahtevam.
Svoje lastne armade si je bila Nemčija svesta. To je tako popolna organizacija, iu vojake, narod se je tako popolno izurilo v poslušnosti, da je vsak oddelek armade na svojem mestu ob magičnem zvoku ča6tnikove piščalke.
l*remeteni načrt je bil tako dobro zasnovan, da ni bilo težko pričakovati po polen uspeh.
Nemci pa so bili — razočarani.
Trik ni bil uspešen in človeku se naravnost usiljuje misel, da je nenadiia invazija Rusije od strani Nemcev kazen, ki jo hočejo naložiti Leninu in Trockiju za to, ker nista izvedla načrtov gospodov profesorjev iu državnih svetnikov, Troeki je seveda odredil demobilizacijo ruske armade, ker 4 4 se ruski revolucijonarni proletarijat ne želi boriti proti nemškemu proletarijatu". — Zakaj pa je storil to p redno se je prepričal, da se nemški proletarijat ne želi boriti proti — ruskemu proletarijatu?
Zakaj je pozval vojake drugih nanxlov, naj odložc svoje orožje, ko je moral vedeti že iz nemških zahtev samih, da ni bila prusifieirana Nemčija še nikdar bolj željna osvojitev kot takrat, ko se je on s svojimi spremljevalci pogajal z njo v Brest-Litovskuf
Odgovor na to je — neodkritosrčnost Trockija in Lenina. Bila sta bolj zaposljena z iz tuhtanjem neke fraze i* o t pa s priznan jem resnice.
Enaka zemlja.
Skozi stoletja so zahtevali ruski kmetje več zemlje. Bredi vseh svojih težav pa jih je skušal Troeki pomiriti m tem, da je potom dekreta odvzel cerkva^ in samostanom 16,000,0000 akrov zemlje. Dejstvo pa, da ti akri ne pripadajo več cerkvi, jih pa Se ne dela — polnim kruha.
Kruh p* jc. kar hočejo kmetje. —
DETEKTIVSKA POVEST.
i Ta v oa ustanovitve viaae naprej so sc morale oblasti Združenih drzafv boriti protti tihotapcem, ki so skrivoma prinašali blago v našo deželo, da se s tem izognejo plačevanja pristojbin kot jih določa zakon za n ved ene predmete. Potom poiivedo*"a4uega sistema v nwih različnih pristankih se je tihotapstvo po vodi zmanjšalo na minimum, a prav do sedanjega časa se že ni sestavilo nobenega načrta, s katerim bi se, prišlo na uspešen način v okom tihotapcem na kopnem. Z dragimi besedami rečeno je bflo izvanredno težko ujeti one, ki prinaSajo kontrabsnt v deželo iz Mehike in Caaade. Notranje zmešnjave v Mehiki so skoro poolnoma prekinilo vtihotap-1 janje vezenin tz te dežele, s bru-silci, k5 vrfe nedovoljeno trgovino 7. demanti med Združenimi drfv vami ter Caaadc, *#	yrjk r
■ ■■ vi/ .. ' i-4-i	■ -i.--v.,' * .-3
j veliki meri svjj posel ter imajo jftvoja lastna rata, katerih ni mo. 1 goče zaslediti. Oblasti so bile trdno prepričane, da je prišlo iz Canode na milijone dolarjev vrednosti demantov, vendar pa niso bile v stana dobiti dokaze, vsleu. katerih bi i .
sc moglo prerl sodiščem obsoditi krivce. Kljub temi pa niso počivale niti minute, da ujamejo tiho ta pee, nahajajoče se na poslu. 1 Nekako -pred dvomi leti pa so bili napori oblasti kronani z uspehom in sicer v nekem zelo vainexn slučajil Carinski kolektor v New Yorku, je medel, d« se je uganjalo velike carinske sleparije pre-ko canscbke meje. 6 slučajem se jc poverilo najbolj izkušene zvezne detektive. Načelnik Flynn Tajne službe Zdrušeojfc držav jo bil •den teh la asbsMR*	m,
da je njegova izkušenost ▼ takflt zadermfe vtUfco-prjpomogi*. da ac
Vsa zemlja v opeki Rusiji, ki je privatna ali pa last kmečkim občin, obsega 628,000,000 akrov. Od te zemlje se nahaja 276,000,000 akrov v rokali privatnih lastnikov. 21,000,000 so jih lastovali RomanoVci, dočim je bilo Iti,000,000 v posesti cerkev in samostanov.
Da si človek ustvari idejo, kaj pomenijo te številke, je tre trn imeti v mislih, da zavzema Rusija šestino površine sveta in da tvori evropska Rusija sama tretino površine Evrope.
Izmed 20,000,000 farmerjev na Ruskem imata le dva milijona po par konj. Vso to zemljo pa hočejo boljševiki razdeliti na enake dele ali po gotovem pravilu med — kmete.
Ta razdelitev pa je proti osnovnemu principu socijalizma, ki nima za cilj razdelitev bogastva, temveč njega soeijaliziranje, osredotočenje vseh produkcijskih sredstev. dočim naj bi se proizvode ali produkte razdelilo.
Socijalisti nikdar ne nehajo povdarjati, da se vspričo sedanjega sistema produkcije in tekmovanja izgublja celili 40 odstotkov dela, da so postali radi tekmovanja standardi produkcije nižji
Socijalizem ni morda zelo človekoljuben sistem in ne smemo pozabiti na njega izvor. Bolj kot katera druga e-kouoiuska filozofija pa uči — red in ekonomijo.
Če bi bili boljševiki socijalisti, bi nikdar ne započeli razdejanja imet ja. Odredili bi skupno uporabo vse lastnine. Odpravili bi popolnoma privatno last, a bi je pri tem ne razdelili. Boljševiki pa niso hoteli socialističnega programa. Hoteli so ohraniti sami sebe v moči.
Krik kmeta je bil vedno "zemlja" in tako — mu dajmo to zemljo!
Vlada more prevzeti kako industrijo v »lučaju, če je bila že preje organizirana do popolnosti. V tem oziru so tPusti najboljši pri-ganjači ali agenti socijalizma, kajti oni organizirajo na tisoče maj luiih industrij v en sistem ter ubijejo s tem tekmovanje, pri ornui ubijejo tudi business. Ce bi bile vse industrije v rokah trustov. bi imeli le par velikih industrij, ki bi bile koneentrrane na takih me stih, kjer bi bil razvoj, trausportacijska sredstva in razdelitev naj i>olj ugodna zanje. Ostanek naroda bi bil prisiljen producirati. Veliko manj ljudi bi bilo zaposlenih pri neproduktivnem delu kot jih je dandanes.
Katere industrije v Rusiji pa so pripravljene, da sc jih socija-lizira? Raiven železnic ni nobene take industrije. Skoro vsi stroji so hnportirani, — poljedelski stroji iz Amerike, Anglije in Nemčije in tkalni stroji iz Francije.
Prav dosedaj je bila Rusija v ekonomskem oziru najbolj od visita. dežela na svetil. Kavno radi te odvisnosti pa so industrijah« dežele cenile Rusijo ter se potezale za nje prijateljstvo, kajti bila je tržišče za njih lastno nadprodukcijo.
Lenin in Troeki in prav posebno Lenin, ki je statistik, vesta U prav dobro. Oba sta Marsova socijaiista stare »Oie. Štbdirala sta ^ocijalnc probleme v preteklosti in bodočnosti. Kaditega pa je njil socijalizem, ki ga hočete vecpiti Rusiji, tako samovoljno zloben, dž ne rečemo kaj hujšega.
Socijalizem Trockija in Lenina je nakako prav tako odkrit kol oni genc-raia Ville. Ruski kmetje pa so nekako prav tako zreli ze samovlado kot. so bili peoni, ki so sledili Villi.
i Socijalizem ae zavzema za sploAno vzgojo. Boljševištvo pa ob staja le radi ignorance mas. Pošteni socijalrsti dvomijo celo o tem če so narodi dežel, v katerih ni nikakih nreliteratov, zreli za samo vlade, za bratstvo med ljudmi. Boljševištvo pa izjavlja, da niso 1« ignorantne mase v Rusiji pripravljene za samovlado, temveč da mo rajo eelo imeti diktartorstvo nad vse zadeve in sicer brez vsakega priziva.
I Socijalizem se zavzeimi za red, boljševištvo pa za nered. Soci jalizem se zavzema za socijalizacijo produkcije iu produktov, bolj ševištvo pa za razdelitev ter razosredotočenje.
Mi ne sinemo mešati teh dveh pojmov. Socijalizem uči. "da s< končuje prostost, kjer se pričenja prostost drugega človeka Bolj Aeviki pa so izjavili, da je prostost le dar boljševištva, ki je, kot s« doka. mo, nekaj ravno nasprotnega prostosti. Socijalisti po čelen svetu so izjavili, da bi se borili za obrambo svojih odnosnih deže proti tujemu sovražniku. Boljševiki pa so demobilizirali armado t« dovolili sovražniku, da je vpadel v Rusijo ter zasedel brez odpon toliko ozemlja, keft. se m uje zdelo primemo.
Socijalisti so dokazali svetu ,da »o lojalni svojim deželam, bolj ševiki pa, da so izdajalci svoje domovine.
Vse to pa bo kmalu pozabljeno.
Ruska revolucija bo po orgiji boljsevnkva skuhala hoditi tre zno in v soglasju z demokracijami drugih narodov. Ekonomske sil« celega sveta pa bo treba napeti, da se izleči rane, katere je zadali sedanja vojna.
Rusija bo "bolna ženska1' sveta za dolgi čas v "bodočnosti ko je bib Turčija preje. Po dolgi dobi okrevanja pa bo vstala, da za vzame svoje mesto med demokracijami sveta, med katerimi bo naj brž tudi zapeljani nemški narod.
se zaseže cele zarote tam v Canadi t in tekom šestih mesecev jc poma J gala cazxadska vlada pri preiskavi t s tem, da je dobavljala zakladni-škeinu departmental imena in na- : slove nvaževalcev, ki so imeli na- < vado prinašati demante iz Antw-.r- « pena.
To je bil otvorilni korak, ki je < do vedel do važnih uspehov. Našlo se je, da je imel neki ameriški trgovec z demanti navado vprizar- : jati redna potovanja v Montreal. ] V kolikor jc bilo znano, ni on im- ; portiral nikafcih demantov v Zdru- ] žene države. V sakem slučaju ni : bilo nikakih seznamov, ki bi ka- ; zali, da je plačal kako pristojbino i ali carino v našo zakladnico. Na njegovo sled so je poslalo detektive in ti so napravili kmalu kaj . zanimivo hi važno razkritje, — s da je namreč imel navado registri- < rati se v nekem hotelu v Moutrea- • lu pod nekim izmišlejnim imenom. Ni se moglo razumeti, kako bi kak inož, zaposlen v legitimni trgovini, in ogel čutiti potrebo, da prikriva svojo identiteto.
Tako se mu je sledilo iu našlo se je, da kupuje demante od neke velike, zastavljalnice v tem eanad-skem mestu. Tu di se je izvedelo da je njegov sin pogosto vprizar-jal potovanja v Montreal hi da je tudi on kupoval demante od dotič-ne tvrdke. Obvestilo sc je carinske inšpektorje in ti so natančno preiskali prtljago očeta iu sina, a niso mogli najti nobenega dejanskega dokaza. Videti jc bilo nemogoče dobiti v roke le enega izmed vtiho-tapljenih demantov, nahajajočili se na poti. V prepričanju* da je l>ogosto najdaljša pot naokoli najkrajša pot domov, so se nato de tektnvi tposiužili nove metode.
Nekega dne — in bilo je slučajno četrtega julija — je neki uslužbenec Tajne službe Združenih držav zasledoval starejšega od časa, ko je zapustil hotel pa do onega ko je-šel spat. Med: drugimi mesti se je oglasil tudi pri nekem prodajalcu ter si nabavil demantov v vrednosti $10,000. Detektiv se ji izkazal prodajalcu kot uradnik Taj ne službe Združenih držav ter do bil od njega natančen popis Co~
tičnih demantov. Iz svojih prej-inih izkušenj pa je uradnik čutil, da bi bilo dobesedno nemogoče u-ieti moža z demanti v njegovi posesti. Vsled tega jc brzojavil celi svoj doživljaj dotičnega dne pristojnim oblastim v Ameriki ter jim dal navodila, naj store svoj del.
Oni so to tudi storili.
Ko je dospel mož v New York, se ga je nemudoma stavilo pod c pazovanje in nadzorstvo. Pridružil se mu je tudi nje?-.v sin in vsako gibanje, ki sta ga storila oba so uradniki Tajne sitižbe skrbno zabeležili. Konečno sr je zgodilo to, na kar so detektivi tako dolgo in tako potrpežljivo Čakali. Starejši je Sel v neko prodajalno na Houston St. v New Yorku ter skn-šal prodati trgovcu večjo skupino dematov. To pa so bili prav tisti demanti, katere se jr Identificiralo v Montrealu. Ostam-k povesti tvori del spominov sodišča Združenih držav. Oba se je stavi'o pod obtožbo in zvezna velika porota ju je dolžila zarote vtihotapijanja demantov v vrednosti milijon dolarjev v Združene države. Oba sta zanikala vsako krivdo, vendar pa zatrjujejo carinski uradniki, da sc je napravilo s tem konec tihotapstvu demantov iz fanade v velikem obsegu.
dpanako ministrstvo jc resigniralo
Madrid. .Španija, lo. marca. — Kralj Alfonz je danes sprejel re-signacijo celokupnega kabineta, kateremu je načelovul marki j AL-liueemas. Kralj je luito poklical v svojo palačo načelnike raznih strank: voditelja konservativcev Antonio Maura; bivšega ministrskega predsednika Eduardo Dato; liberalnega voditelja grofa Roma-nones, vojnega ministra Juan de la Cierva in vojvodo Alba.
Rojaki naročajte m na "GIm Naroda", najrctjl slovenski dnevnih v Zdru* lenih driavah.
Iz zakladniškega urada.
WAR SAVINGS STAMPS
ISSUED BY THE
UNITED STATES GOVERNMENT
8KAN1 IN POSOJAJ SVOJE PRIHRANKE
a
BTRIOU BAKU,
On jih potrebuje sedaj I jih boste potrebovali po vojni
KUPUJTE VOJKO VAB&EVALHE ZNAMKE	_
OBVEZNICE VLADE ZDEUŽE NIH D&ŽAV.
Rotijo itiri oditotso obresti, plift Ijhrt na četrt lete. Lahko pričnete
8 PETINDVAJSETIMI CENTI,
6e kupite varčevalno znamko Združenih držav. Vaš poštar, val bankir, vaš casopii m številno drugih prodajalnih a fentur vam bo povedalo vse glsd« teh znamk. Offejte d jih!
TO JE VAŠA DOLŽNOST.
PO BO OHRANILO ŽIVLJENJE
TO BO IZVOJEVALO VOJNO
Vojno-varčevalne znamke in Slovenci,
Zelo ugodna in redka prilika se nam nudi ravno-sedaj z nakupovanjem vojno-varčevalnih znamk prihranjeni denar nadvse varno in z dobrimi obrestmi naložiti, zaeno pa tudi pokazati vladi in podanikom Združenih držav, da smo vredni zaupanja, ker nas vsled napovedi vojne Avstroogrski ne smatrajo za sovražnike. S tem smo obvarovani ogromne škode ter rešeni iz zadrege, katera bi bila prinesla nedržav-Ijanom mnogo skrbi, neprilik in razočaranj.
Za nas Slovence bo najpripravnejše, da kupujemo znamke, katero bo mogoče dobiti skozi mesec januar po $4.12, vsak prihodnji mesec do konca decembral918, bodo stale po en cent več; iste bomo prilepovali na takozvani vojno-varčevalni certifikat, ki je nrertan in ima prostora za 20 takih znamk. Po preteku pet let, to je dne L januarja 1923, bo izplačala zaldadnica v "Washingtonu, ali pa katerakoli pošta v Združenih državah znesek $5.00 za vsako, na certifikatu prilepljeno znamko, ali pa sa ves poleplje ni certifikat % 20 znamkami znesek $100.00.
Pri dvajset znamkah, katere stanejo tekom meseca januarja 1918 $82.40, bomo pridobili $17.60, ali pri eni znamki 88 centov. V slučaju, da bi bil kdo kdaj pozneje, ko bode kupil znamke ▼ denarnih potrebah, ali pa bi jih hotel zamenjati ▼ gotovi denar, ga bo zanje dobil lahko nazaj vsak čas, na odpoved. po preteku desetih dni s približno 3% obresti najsibode na katerikoli pošti t Združenih državah.
Omenjene znamke prodajajo vse pošte in banke Sirom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo, da se jih Slovenci kolikor mogoče nabavijo pri naii tvrdki, da potem lahko pokažemo s skupnim zneskom, kaj smo vsi skupaj storili za deželo, katera nas je sprejela v svoje naročje, nam dala kruha in zaslužka, kakor bi ga ne bili našli nikjer na svetu.
Ako se bodo rojaki odzvali našemu kiicu v polni meri, ▼ korist samim sebi, in slovenskemu narodu sa ugled, bomo imeli obilo dela in skrbi brez zaaluzka, tods t veseljem smo pripravljeni sa velevažno stvar storiti vse, kar je v naši moči.
Na eelem svetu se dandanes ne more denarja bolj varno in obrestonosno naložiti, kakor v vojno-varčevalnih znamkah Združenih držav. Vsak jih earn ore dobiti v vrednosti en tisoč dolarjev, in ne ved. Sezite po njih brez odloka, vsak po ■voji moči
Kadar nam pošljete denar, priložite 16 centov v znamkah za poštnino registri-ranega pisma, v katerem vam bomo podali znamke.
Pripravljeni smo tudi vojno-varčevalne znamke hraniti pri nas, in y takem slučaju se nam naj pošlje poleg denarja za znamke le 3 cente za poštnino pisma, v katerem bomo poslali potrdilo.
Vsako naročilo naj bode podpisano z lastnoročnim podpisom istega, ki bode kupil znamka.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY TVRDKA FRANK SAKSER
B CORTUUTDT STBEET,	NEW YOKE, R. V.
' . .	' . * —	*	- - 'M-	- ■
mu je dal sv<>j bla^osLyv na. daljno pot iu _rakhija. je ie v duhu videla v svojem varovaneu prifKKluj *tr.t Metodovega. porn<*l-iiik.t. Naueil se jc /.« pihati ter Sveto Kivuio je bral kak<»r Ciril sam. Mirko je pa dvomil. Zdelo »ie mu je. da jc Božidar preživaiuie narave, da I»I odložil meč, oblekel I'll" haljo hi Wei v avke križ — «iiak odr* Š.-uja; toda mis'til si je. du Li Metodu, ki j*.- storil že druge čudeže, tudi to ne bilo jropoi-notua nemogoče.
Samo enemu bitju su zajsol-zile oči, ko je odhsjal Božidar L: gradu. Lizika je stala nj balkonu iu plemiču v slovo podala krasen' šoj»«k cvetlic. Cesar preie niti slu-1 tiia ni, to je spoznaifi sod:.j — se-j vedr. — prepozno — namreč, da' ljubi Rožrdara iz \ st-ga avojegtt srca. Sama ni mislila, dc je take; se le odhod ljubljenega mladeniča ji je to razodel. Najrajse bi bila rovoiila o Božidaru; vse njene lusii in govorjenje str je vrtelo trog njega. Starlši fo dobro <«pa-:li srvni pretirat eame hčerk-.' iu cakur so pre.i radi imeli Božidara. ako so se y»*<luj ke^aii. da >o ga/ idaj sprejeii jhhI svojo streho. Saj iflire ne ve, odkod je iu tz kakšne -oiibioe! Zato so radi vileH, du odšel z Metodom in da bi ae ni-. <oli več ne imjvrnil iu Borotin. | Mirko bi lahko dobil svoji h:eri. čcuina iz najboljših rodoviii, i re bi hotel.
In svdaj se je vrnil nanag-louia.! Si postal duhovnik in tudi pri Metodu ui več; ušel je, ko so Me-! :oda zaprli Nemci.
Lirika ni pozabila plemiča. Se I
laj pa je mislila v- večkrat nanj, ko je bil na gradu. Mnogo je (govoril s slii/abnišftvoin, potem pa
»o izginil kot pomladansko solii-•e. Z liziko je ^spregovoril k* malo	Pravil je. da «e mu sil-i'j mucki, da i?iu je v sr. k a minuta , lira>ja kot elito zbilo.
Morebiti je kaj izvedel, da Mirko poizveduje po njegovi temni preteklosti, ali je pa morda ee-j lo sp^^ual. da ljubi Liziko? NI' mogoče. Toliko se je zatajeval in skrival ter Lizika sama gotovo tudi iii izdala svojih srčnih čustev.
Toliko je gotovo, da ;*> graj svakinji ni niti predstavil; Mirka ni, bilo doma. Božidar je hitel na so-] sedii j i giad, kakor l>i bil že posve-i čen duhovnik in kakor bi hote!1 novokršeenee utrjevati v veri. Toda tedaj ni imel duihovske duhov-ske obleke, širok aneč mu je visel ob pasu in tul je imel napolnjen s puščica uii. Bil je napravljen t>o!j za posvetnega junaka, kakor pa za Kristusovega vojščaka.
(irajšcakiuja je izvedela samo žalostno novico, 'la jc Metod v ječi. Ni srceia niti premišljevati o Mu. ki jc to poro-iilo prlnesed, niti !ii Liziki omenila, da naj se ne I»eča z liožidarom ter da naj ožjega prijateljstva ž njim ne sklepa, kajti on se ne more merili ž njo, ker ni tfiu slavnega rodu, niti ruma rmeiMtnih prednikov.
"Ko bi bil vendar mir v deže li!" vzdihnila je Lizika.
14 To je želja nas vseli. A zakaj si ui ravno s^daj domislila žalost itih razrnvr v naši domovini!"
' Kar prišlo mi je na misel, di bi se združili v en tabor vsi o vam. ki sta jih Spreobrnila Ciri in Metod, da bi zbrali številn< vojsko in šli na pomoč zatiranemi dobrotniku. To pai zasluži po vs pravici, že rnato. ker je nas tak' ljubil, ker je nam storil toliko do brega in se je toliko za nas žrtvo vaL"
"'Liziki, to misel ti je navdali nih sam Bog. To bi bila naša sve ta dolžnost, da «e zavzamemo Zi preganjanega apostola, da mu po vrnemo dobro z dobrim. Toda — ialibog — preskibi smo, v na£ do mači deželi divjajo iboji ter pre tresajo njeno me, — siromak pj trpi v ujetniitvu."
Je I, da bi trii. vi*ak odpor brezii^pe-Mii. Sedaj hodi od trrulu do grail j. ®d tue^ta do mesta, od vasi do vas;	pripoveduj*1, kaj
J«* ^go^Uio z Me*odo»*.u. ljubljen-L-eai Mora ver v. z našim a pištolo.u. Na Vui"-gi adu je imel baje še f« le pridigo, kakor bi bil jxNive«"*en iluiiovnik. V m* ae je ^ol/ilo od starega mladega. ko j*- c«pisaval Metodovo dobrotljivost, Ijubezni-v» *t ln »M-danje muke."
akinja >kjrt-o zakrili od
bolesti
\ .,< bani se je steianiLo. L<- z ognjišča se je z a bliskal rek v motni lu i. Pozabili sta priložiti drv. tako sita bili ganjeni nad Metodovo usodo.
l4In toliko dela ju čaka na Moravskem! Koliko je še- ij>ogaiJuv v de/t-li ter v sosedstvu še vse ča-Kti m&like. Niti majhen žarek prave vere še ni prisijul med nje. Kavno v tej veleražni dobi! Me-tod je venclil. da se v kx-atkem |»ovn»e, da pripelje s seboj mladih Kod» lave.-v in da potem prehodijo deže1,« od **-vera do juga, od s«tlnčui«4gu ^/h«>da do zalioda. Da, še dalje so segali njegovi načrti. Metod *e je četrto oziral na zahod k sosednji zemlji, ki jo le nizko pogorje looi od naš'.' domovine, in pra\ U, da f»ojde potem, ko bo vsa Morava sprvjefca < Klr»iectikovo ve-i*o, še naprej — v et*ko dejtelo.'' 4' I>o Boi ida ut\ e domov bie * \ doda Lizika.
"Da, tja. do naoe prijateljske z- iulje, k našim bratom. Enoga j*'-tika muo. e.ii jra ndu, naj nas združuj'- z hrti t'ehi še ena in ista v«ra'M
**kako ilaljuott?žiM so bili Me-T<«lovi tiačrti! A kakor vsakemu voAikomu delu j»ta\ljajo ovire, tako --v stavljuj-^- tu li velikemu apo<4tolu Metf>du. Udtel je biti drugi Pavel, hotel je iti po vsej zemlji, toda zastavili so mu p«*t-sedaj utfirtopi ziuij unicmiitvo!"
*'I)a. mučeni^tvo* Kakor bi t>a-nio v zemlji, kjer jc prelita urače-nLUia kt*i. tuotHa vzkliti ()iire-š*-iii-kova l^^-'s<5da!T,
Na ognjišču je ugajiuila poes!»-d-nja ij»kra. Jasuu luiAa jc j^rlsijaln sko«; okna. Na Hpanje ni nihče uii-iiL Mat' je zttniniiilo p.epriča-l kovano i>oro«l-ilo o MeXodu, hčerko * pa priho«! mladega Božidaaa.
Ii«t.:ida-- je nekdaj služil na njih , ^fradu. S Češkega, j«-- prišel aia Mo- 1 ravsko, da niti sam ni \edel kako. ^ Oglasil s*' je na gradu. Všeč je bil j1 staremu grajšeaku iu od te* dobt ' je ostal tia gradu.
Iz rok Metodovih je Božidar 1 prejel sveti krst.
l>okler je bil na gradu, sta bila r Liziko kakor dvojčka. Skupaj sta se igrala in letala po gozdih : kakor xsn*\ uživala sta lirezskrb- ' aio mladost v polni meri. Bila sta še otmka. A i\agloma sc je iz pre- * menilo na gradu. Kamor sta prišla l iri! in Metod, kjer sta <wtala i in oz::anovala vero, povsod so sekiri i posvečene (gaje, kipe t>ogov s*o prelivali v podobe svetnikov in nvvtttie ter f>tsroIjali a puščicami svet«* piiie.
Tako se je zgodile- tudi v Boro-tinu.
Vsa his>a se je dala kratiti. Z Metodom je odpotoval iz gradi: tudi pleuiič Božidar. S čudo-( vito. uehcmeriio ljubeznijo m je oklenil svojega krstštelja. IMdrko
"'Saj vm ti že večkrat pravila. T.da i!M* ne ško»loje, če ti še enkrat pripovedujem dogodke. Kako je bilo vae pu*»to, ko ni biLo \tv wvetih bratom (tri ua*. Saj sta (•tla Mi *veta moža! Hodila sta od v «um » lo S t it prui-^rov ala in o j 'po;.*i .ajidi*. Nikd'» ni '»tal mrzel, vsakemu je predrl njih govor do srea. A kaj je šele bilo. ko sta raz-> da |»ergttmeuevi zavitek iu čitala it, starega in nov*-ga zakuoia! To je preuiatrulo v* tk< ga, da »e je r.tdoval i .Te'ušekum v Nazaivtu. da }** plakal z tkli • <«etiikom ua Kat\ariji. In vsi »» inaeli s*uno eno .»*ljo: "Kratite nas, sveti murfje!'' 14 krščevala sta j»ri vsake-tu |>oto-ku, pri \^aki'iii studeneii * Tudi pri uua v t irilovein po
"Da. drago dete* , nadaljuj'* gtajš» akittja. Tam v tej dolini pri Ifozdu kjer je \ *c tako kruMio, tako Ijuberuivo, tam. kjet ko irfali |wrje kupi tuuiah b«»g<»v. tam sttUetnitni lipaukt, kjer izvira stn ! d^uoi' z biwlro. kristalno \ •*!«». tatiJ Himi acdeli na :aelikem mahu ter Melod nam je apovoril in firil j« J bral Hvh« lhamo. To so bate bla i ieii« ure! Skoda, da juh j« btio ta-| ko malo. da me je priselil aur z Moravakepa, da *o ucugo-.!ne raz-' mere pregnale našega pn>>v/". <sl-uika v tujino! Kaj si ze iv-kla, Lizika v tujino! kaj *i ie r kls, Li 1 sika, da se je zgodil') t našimi a po I stoli 1''
"Vrnil se je menua Bo>"kkir Lu! pripovedoval, da je Met«-d ujet, da je v j^či	j
"I* -p*ivej, na vae sem 4jeiia v tej kruti dobi."
"lu du M«*<rla v je i mučijo in trpinčijo."
"Morda tako, kakor prve kn stijajie. In zakaj, draga -noja, zakaj V
"Zato, ker je Slovan, ker daruje božjo službo v slovanskem jeziku, ker na* ljubi kot svoje brate.**
"Zato? Ali je greh. če kdo ljub* slovanski rod."'
''Neutei »o ujeli Metoda, ko se je vračal u Itiuia. Toliko sem slišala. ' *
"In <*irii.' Zakaj govoriš ttuio
o euom ap«wtolu' vpraša u»*iia* doma Lucija.
"U Cirilu ninem slišala niti be-k sede. Xiseca hotel* jK»fir»š«-vati. Vs«-, kar vem, je pravil Božidar. Nmeut pa hotela žnjim več govoriti, ker ste mi \i to tako i*tro pivpovedali. '
"Da, prepovedala »uiu li to. Saj je atoril obljubo —
"TVxla je iu izpolikil —** L zik.« skoraj ni bilo slišati, tako globoko je sklonila g!avo.
"Ali ni posvečen? Saj je bil v«duo pri Cirilu, k njemu je v šolo hodi!, od njega se učil in poli MTtoval z ai»o«toloina do Rinra. da bi prejel maaniško p^ve caije na-ravnost od papeža Nik«4aja samega. ''
"Vrnil «e jc, kakor je odšel. Le Oa jc postal bolj možat in si je ptidobii raznih taxanonti. Vse nmše
Kluži.Uni>tvo je bilo krug njega, ko jc ^H*ii»ovedova( o Italija, Ki mu. o AlpcJi, in V Ni *f ga strme 1 poslušali."
" I u kaj dela im Mt»rav-sk*m brez apostolov f' *
"Ko ko Metoda ujeli ki ga «jd-. iH'ljah v ječo, je on ušel, ko je u
! 1
Povesti o špijonih.
j --- i
MACABEEE MARIJA, — FILIPINSKA SPIJONKA GENERALA FUNBTONA.
-•- i
Njeno mie je oanes pozabljeno, u — izvzemši mogoč.e če se sestane s skupina starih "Caribaos". ki pre- v rešetavajo svoje vojne doživljaje, t Pred leti pa je bilo veliko kolon t •'■asopi?>ju posvečenih njenim či nom.	v
1 Znana je bila Jiašiu ljudem na t 1'iiipimh kot"Ar *abebe Marija"', f General Fimsto ji jr* dal m*«sto \ pri svojem osebnem suibu ter jo i |cenil kot en ga trojih najbolj- t šili spijonov.	j
I Marija j« bila likpiii^, — do ? bro vzgojena, izobražena,	iu -
brez strahu. V dnevih, ko so bil l Filipinci še vedno pod špansko j vla io, je bil njen mož e lon izmed i
i voditeljev u staje proti Spancem i neki bitki s Spanci, v bližin: s Baliagu, n h Lu/.ontt, je bil njen i mož ubit. Marija ae je borila ob ! njegovi strani, ko je padel na čelu svojih mož. V istem trenutku je 1 prijela za meč ubitega, moža tei 1 prevzela poveljstvo nad domačimi i četami, navdušil j oči h jih na boj. i Petem in tako elolgo, dokler je 1 j trajala ustaja, je nosila uuLfurmo s ; svojega meža ier služIla kot kapi- i 'tau.	(
.! Kmalu potem, ko so Združene ' države polastile Filipinov, je iz- 1 bruhnila druga ustaja domačinov ' in v tem slučaju proti Amerikan- 1 ceni. Ustaji je n^čeloval Emilic " Aguiuaido, ki je stal našo dežele 1 i veliko denarja ter dosti življenj iprediio se ga je ujelo.
Marija je dobila čin kapitana v 4 armadi Aguinalda. Še enkrat je oblekla uniformo ter vršila velike čine junaštva. Vsled neke tehtne stvari pa se je odpovedala stvari 1 svoje domače dežele ter je postala
I	eden najbolj zanesljivih prijate
II	i je v Amerikancev. V naslednjem jsledi njena povest:
— Aguinaldo je skuš-al zavesti " svoje manj hrabre častnike k na-° ]>učnemu pogumu z izjavo, da bo 1 plačal petdeset pezorv vsakemu ta-0 k emu častniku, ki bi bil ranjen v ?"jb'tki proti Amerikancem. Takoj Vpa je poslala ona Aguinaldu pro-^|žujo Mi svojih petdeset pezov.
Fr« dno je mogel priti odgovor, j se je junaški vdeležila druge bitke e"|ter dobila pri. tem dve resni poškodbi.
, V spričo tega bi lahko postala t" .bjeatejša kot kateri krajevni do-]bičkolovec. Razveljavila je svojo prvo zahtevo ter poslala Aguinol-du račun za 150 pezov, — petde-"i- set za vsako izmed treh ran. 10 j A crukialdo je bil vedno zelo ra-U1 dodaren s svojimi obljubami. Imel pa je žalostno navado, da je po-i so zabil na svoje obljube, kadar jr o- prišel čas, da jih izpolni Vsled te-jI ni hotel plačati teh 150 pezov ter sploh nobenega denarja, k-, Ženska, ki je bila vsled tega raz-e- žaljena, je prisegla, da se bo ma-za ščevala nad tem sleparjem. Prvi o- korak pri izvedbi te svoje prisege — pa je bil, da je pristopila k anueri-o-ftimudi
■er, Njena vrednost sa je kaj hitro ?a izkazala. Kot agentinja ta j. službe j je bila naravnost naprecenljiva.
[}>iiv. rnpravna jin je uo tega, ua j o ji zaupali vse, ka rje hoteia iz- ( edeti. Vse take informacije pa je akoj sporočila generalu Funsto
tu. —
Včasih se je preobleki« v moža j j časih v raztrganega berača ali j »eračieo tcr hodila neovirano skozi i 51ipinske črte, poizvedujoč glede! seli vrst dejstev, na«;rtov iu gi-{j ianj. Njena poročila so ^>ogo«toji ■ešila ameriške čete nevarnosti j' :vs in:rt»*6vega • • /•* nega no pada !1 se b<_i.j ' pogost,, pa je povedala!1 V m eri k a neeiu. k ko u u 1 > i t i naj-1 )olj premetene ntčrte Aguinalda. j
Videti je bilo kot da je njeno j življenje \urao pred vsako neva> j iostjo.Aguinaldo ni bil nikiar v; itauu polastiti sc t*.- ženske. Na isti! laein tudi niso ničesar opravili! judj»'. katerim je bil obljubil si-! jajne nagrade. Marija je odšla j Feasih na majhne ekspe-dicije, ka-1 :ere je vprizarjala na svoj lastni račun. Slišala je, da hočejo A me-' 'ikanci razorožiti tako veliko ste-; rilo mož kot mogoče, kajii vedeli i »o, <1h je ustaški armadi kaj težko lobiti nove puške. Vsled tega je >dšla v večernem mraku iz ameriškega taborišča ter se vmiia v jutranji zori z velikim svežnjem fi-Lipinskih pušk; To jc delala noč za nočjo. Nihče ni mogel uganiti, kako je dobila te puške in ona tudi ni nikdar hotela sama povedati
Nekoč je rešila dva ameriška seržanta iz rok bande Lad i onov, ki ju je presenetila iz zasede. To je storila s tem, da je izpraznila svoja dva revolverja v napadalce ter jih zadrževala, dokler se nista seržanta polastila njih lastnega orožja.
Dne 4. maja 1912 se je razposlalo iz Washnigtona naslednje poročilo na časnike:
— Macabebe Marija. — znana vsakemu vojaku na Filipinih kot eden najbolj zvitih špijonov v ameriški službi, — je mrtva.
Novice.
Galnmet, Mich.
Štorklja se je oglasila v sledečih slovenskih družinah: Josip in Marija Strutzel, Red Jacket, pri njih je pustila novorojenko Terezijo Elizabeto; Frank in Mary Cazvoda. Laurium, dar je bil pr-vorojenček Frank Rafael; Mike in Mary Stefanič, Yellow Jacket, sta dobila v dar krepkega fantič-|ka Rudolfa Mihaela, t Mike Fugina, sin Petra in Kota-Jruie Fugina iz Newtowna, služi kot korporal v Stric Samovi vojski v 1. provis. kompaniji 32. inženirskega polka, ki sc vežba v Camp Grant, HI. V soboto 23. feb. je prišel na obisk svojih sta riše v, a že v ponedeljek popoldne je bil brzojavnim potom pozvan, da naj nemudoma odrine zopet nazaj v taborišče. Odšel je še isti večer. Po njegovem mnenju je vzrok tako naglega poziva to, da bo nje-{gov kompanija kmaW odpotova-
la proti vzhodu in odtod na Fran-j cosko.
Mr. in Mrs. Geo. Struedj, stanujoča na 7. cesti v Calumetu. sta ; dobila od svojega sina Jožefa, ki služi v kompaniji A michiganskc
inženirskega bataljona, brzo-j javko: "Arrived šefe." (Srečna dospel.;. Ne pove pa nič, kje. Sko-j ro gotovo — na Fraaieoskem.
Lokalna naborni komisija je izbrala y mož. ki so odrinili dm 5. marca v Camp Greene, Ga. Med njimi se nahaja tudi Josip Jadrič.
Virginia, Minn.
Petnajst tujcev, med njimi največ ItaJjanov, je bilo kaznovanih vsaki na $2f> in stroške, ker so; imel: pri sebi prepovedano orožje.j kakor puške, revolverje, nože itd. i Med kaznovanimi najdemo tudi j imena kot Joe Gertza, Louis Be ! lin. Mat. Klancar in Joe Kečar. | Lazo Besovich, lastnih "pool room."-a na neverni strani je bil aretiran « šestimi igralci, ker so igrali za denar. Na sodišču so bili obsojeni vsaki na $12.50.
Oni človek je velikodušen proti napaki, ki je nikdar ne skuša po-' praviti.
Naši zastopniki,
kateri no pcoMašceni poMrati BnrnC f niuo za dnevnik	Naroda". Nart>C
alna za "Glas Narmla" je: za celo leti «3.^0, za pol teta $2.00 in zn četrt '.et» pa 51.00. Vsak zastopuik Izda potriliiu za svoto, katero je prejel In Jili roja i kom priporočamo.
San Francisco, Cal.: Jakob Lov'ln j Denver, Colo.: Loais Andolšek Id ; t-'rank Skrabec.
1 Leadville, Colo.: John Hočevar,
foeblo, Colo.: Peter CuMg, Jobn (lena. Prank Jane^h in A. Koehevar Ssliiia, Colo, in ob o lira: LouI» ! Oostello.
: Somerset, Cole.: Math. Kernely. Clinton, bid.: Lambert Bolskar. Indianapolis, ImL: Alois Undman
Aurora, IU.: Jernej B. Verbis, j Chicago, I1L: Jos. Bostlč, Jos. BUab ;io Frank Jorjoyec.
j fJoliet, HI.: Frank Bambicb, Frank j Laurirh in John Zaletel.
La Salle, I1L: Matija Komp. Livingston, IU.: M lb. Clrar. Mascoatah, III.: Fr. Angus»t!n. Nocomis, 111. In okoUrs: Matu Galsbek.
North Chicago, IH. In okoli ea: An toe !
Kobsi In Math. Ogrln. So, Chicago, IiL: Frank Černe. Springfield, HL: Matija Barborii Wsokegsn. IIL In okolica: Matb ' Ogrin in Frank PetkovSek. Cherokee, liana.: Frank Rcžlmlk-Franklin, Uans. in okolir^: Frank Leskovie.
Kansas City, Hans.: Geo. Bsjok In Peter Scimeiler. Bingo, Kana.: Mike PendL KitxndUer, Mi in okolka: Frank Vodoplvoo. Bailie, Mleh.: IL D. Likov Ich. Calumet, Mleh. is okolica: M. F Kobe, Martin Bade in Pavel Shalt a.
Chisbolm, Minn.: Frank Go vie, Jak. Petrieh.
Ely. Minn. In okolica: Iran Gonio, fos. J. Peshel, Anton Poljanec in Loois if. Peru?ek.
Cveletb, Minn.: Louis Govie la Jurij Kitze.
Gilbert, Minn, hi okolica: Veael. nibbing, Minn.: Iran PonSe. Virginia, Minn.: Frank Hrovatleb. «t. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Klein, Mint.: Gregor Zobec. Great FaUs, Moot.: Math. Urih. Roundup, Mont.: TomaS Paulin. Little Falls, N. Y.: Frank Grejiorka. Barberton, O. In okolica: Math. Govanda, N, l.s Karl BternlSa. Krama r.
Bridgeport, O.: Michael Kočevar. Collin wood, 0.: Math. Slapnlk. Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakob Debevc, Chas. Karllnger, Frank Meb Ln Jakob Resnik.
Lorain, O. in okolica: Louis Balant In J. Eumae. Niies, O.: Frank KogovSek. Tonngstown, O.: Anton Kike!J. Oregon Citj, Oreg.: M. Justin ln J. Mlsley.
Allegheny, Pa.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Besemer, Pa: Louis Hribar. Brougbton, Pa in okolica: Anton Ipa ver.
BurtUne, Pa. in okolica: John OemPar.
Canonsburg. Pa: John Koklleh. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk, Vid
flovan^ek
Claridge. Pa.: Anton Jcrina in Ant
KozorIOV.
Export. Pa.? Ixiula Snpančič.
Forest City. Pa Mat. Kamln In Fr '/phen.
Farell, Pm.: Anton Valentlnčlč. Green»bnrg. Pa. in okolica: Frank
N'ovak.
Hostel ter, Pa in okolica: Frank
fordan.
Imperial, Pa.: Val. Peternel, box 172. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ln
•	obn Pnlanc.
Lozerne, Ta. In okolica: Anton
•	>so!nlk.
Manor. Pa in okclica: Fr. DcuiSar, Moon Run, Fa.: Frank Maček In Fr
PcKJmtlSek.
Pittsburgh, Pa. iu okolica: C. R.
fskohirh, Z. Jakahe, Klarieh Mat., I, Magister.
Reaing, Pa. in okolica: Fr. ftpebar. Month Bethlehem. Pinna.: Jernej Korrlvfiek.
Steclton, Pa: Anton Hren. Turtle Creek, Pa in okolica: Frank Sehifrer.
West Newton, Pa: Josip J oran. Willock, Pa.: J. Peternel. Murray, Utah in okolica: J. Kastelič, Black Diamond, Wash.: G. J. Po-renta.
Davi?, W\ Vm. In obilica: John Brosich in John TavželJ.
Thomas, W. Va In okoUea: A. Korenehan.
Milwaukee, Wis.: Andrew Fon ln Josip Tratnik.
Sheboygan, Wis.: Anton lic, John stampfel ln H. Svetlin.
West Allis, Wis.: Anton Demflar la Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: Frank Fortuna,
a tncfln tn valorfln l(s iv*lns
i ' "	B
9ki
Darovana,	E
- .	n
ZGODOVINSKA POVEST 2Z DOBE SLOVAN. APOSTOLOV !
•V. CI&ILA m METODA.	j
Le^ki napisal Alojrij Dostal.	>
j.-ji1« ^ irwt/v-jtrwtjju-w-rwtrrvw	^
(Nadaljevanje, j
LIEUTENANT COL. RICHARD MAkgffAU.
član odbora 2a gradnjo vojaških kemp.
rZela koristne stvari, — med njimi beste rasli več takih, ki ^ ,	jih nnino potrebujete.
v zaSopi imam. poskrbujem ter r«z-^wMyrv jv^ ljam arom Združenih drŽav zelo ^A^^Slml^ koristna naravna sivdstva in pripo-
niortie, kaiior: sladuo jvcmenoTo kavo, arnlka. brinjevo oljv, encijan, gr5ko
seno hvošč lipov cvet, lapuh, tavženrože, vinska ruta, ter druge enake stvari ki so obSirno opisane v knjigi 'Domači zdravnik" in se vporabljajo zelo vspeSno po edem svetu.
Potem imam tudi raznovrstne dišave, ki se priporočajo v knjigah "Dobra kuharica" in "Slovenska kuharica", in se potrebujejo za pripravo okuanih jedil, na primer majaron. batraj, muškatov cvet, paprika (prašek), lorbarjeva perosea, žajbelj. žefran i. t. d.
Postreči vam zamorem tudi z raznimi semeni, kakor: seme ."-a i salato, petersilj, fižol, peso, korenje, zeleno, i. t. d. Pišite po eeuik.
math, pezdir
P. o. Box 1611	New York> y' Y' '
j >WBBBBBBaBBB	M,...	Ml r
- Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zantavo, regalje, i god bene instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete ure, verižice, priveske, I prstane Ud., ne kupite prej nikjer, da tudi naa aa cene vpr««ate. UpraSanJo ras I stane le Sc. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike več vrst pofiljamo brezplačno. Pišite ponj.
IVAH PAJK & CO., J26 Chestnut Street, -	Conemap^OPa.
-^-njjtx.
SLOV. DELAVSKA	PODPORNAZVEŽi
U>Mn«vl)er,<dn« 16. ivfoiu	Inkocporirana /2. aprila 19<>9
13*0.	^^^	v drii' I r>»r.t».
Sedež: Conemaugh, Pa.
GLtna IKAI&NIRI:.
Predsednik: IVAN PIU'STOR, 1008 Norwood tt'iL. Ctevetead, Olik>. Podpredsednik: JOSIP IcK« • tt. r. 1». i!. Jk.x 118, We*t NevtM, P«. fJlnod tajnik: IU.aA NOVAK. "JO Main Slwt i'oo<>mau?h, 1*». L Puui, tajnik : tit ANK PAVLOV. 10, -V Main ^tre* t, CoueiuauKb, P*. 2. P osa. tajnik : ANDUCJ VIDIIK'B. 2U Main Street. Coneinauiii, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELU. IWMC SI. CUiir Av«'. Cleveland, Ohio. Pool biamjid*: ANTON D<h'i:vaR. It. r. i». J. V.<_\ ?7 Brilciport. OHa
NAD/OKNI ODKOlt:
Pr»'«t*'ltiik i.« t 't «11«. -a : JfiFlP PETCRNKU Bos Wiiloek, Pa.
1.	na*' jrt.k: MA"!-*.-! PoVjSK I «;ral> St., N»»irrv HP.l. X. s. Pitta-
I urfh. Pa.
2.	jotlaornik: IVAN ilItOfiT.IJ, C. 137tn sr.. Ckrvefaud. Ohtu.
POHOTNI OUBOK:
P*v0ardn<k i«rut. odbora : MARTIN OBKItŽAN, Box 72, Cast Mineral, Kinu
L lHirt4aik: FRANC TCBOPCK', IL K 1». Box H«, Fort Smitli, Ar k. Z pNotSik; JOSIP GOLOB, PJiC So. lltii St., Springfield. 111.
VIUIOVM ZDRAVNIK:
l>r. .TOUT V. OkAliLK. S43 E. Obio SU Plttstmrgli, Pa
LllADNO GLASILO:
"(JLAS NARODA". 8J Cortlaudt Street. New Tort City.
CcbJ^u »iruitva, ocImuis njih uradniki, so uljudno prodenL poSIlJatl rut* doraiac nararnoat na glavnico tajnika in nikogar dru^epa. Denar oal ae pofiije edino potom Postnih. Kxpresnili. ali Bančnih denarnih Mknsrik nikakor p« m potno prlratnih čekov. Nakaznice naj se naalovljajo: Bla? Novak. Cooewao^h Deposit Bank, Conemangh. Pa.. In tak u naslovljen« pošiljajo « netočnlta poročilom na naslov gi. tajnika
V nlo^aja. da opazijo drnAtr«>r.i tajniki pri poroMlih Rlavnfpa taj-*»tka k»k#> pomanjkljivosti. naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega cajnika. rta ae ? prihodnje popravi.
S Žrtev sodnije. J
KRIMINALNI ROMAN. —	I
PRIIUSDIL J.T,	|
^ i^s/urmosr i*™ jr ^/TWJirg^Y/i jtw/m m J+isrAT .
>•	(Nadaljevanje).
—	In t e bi bil slučajno pa-Jel v bli/uu svojega stanovanja s ko
aja. b» bil Vb H.uo lahko pnjahjti domov f
—	Xe rečem, da bi ne. toda ne v rja ni mu.
Prej «ekli. da morilec nikakor ni xuofe'la bi+i ženska. —
'/. t«-. >\>j«' mor; , hit.	»a-'rilce strašno urioč-au. — Ženska m-. - :>!•• • . » i »od a n do <leset palcev globoko.
Kaj rana v vratu	- T;i ni *	mocnn"
.»t, u ona.
—	Pa ua hrbta .'
.Tj- tU i a /.(• UiOvttf -	„
1': *»•• r»a ikm ':. j- ,ui"l na urbf.u >awt> <3v«- bivr >	-*	pott-lshu .»a U: •;•;<♦ v. io je bil Tritikail zelo
t»< ' ••*«	V a '-t . - ie 1 l-< ; » ".Hultijo traj.-o, vjiKnik.
m • .to -1« sib w la.»-a }»• j li teh ovirali priiAHH*< • • • '' . I t' 'ju	M>e it »»iic «usi (no nevarne.
f«t h' v a-' I n« k .j vpe«šat.	<i-vktor.
L« , : .i f .	vam lw>m «elp*»voril ua vsako vpra
Prositi • - »-jt a i. i \ bi re- u<	t4*U jM^kulb pri.
c^deti Arartdu*	f
.. St,
—	I udi tu- c* o* bdu ta. /tn-»ka okrajno ra^hui jcna, bi^teriena, hk-»nij blazna?
Hm. t '/a skoraj ne moreni -- Povem pa. da v -splošnem i.-* mor«m \Tj»*ti, da bi bila /enska zmožna kaj takega. I'crt.'j "»ajatrate to /u absolutno in-mogoC-e? Ne, le^a pa ne.
Torej rano na vratu bi lahko pov.zi'oeila črnska
—	I>a, runo na vTatu ie.
—	Zdaj vas pa prosim, premislite natančno, predli u bosfte od-govorili ua moje naslednje vprašanje. — Rekli ste. da. bi ženska i,ihko prizadela rum1 »a vratu hi na rantn — Ali bi ue mogla prizadeti tudi drugih ran, ee bi podvojila svojo mož t
—	Po mojem mnenju ne. — Izjema bi bila ?*eveda le, ce bi bila to izvanredno močna in ailno razburjena ženska. .. T .
—	Ali ao bila rane v hrbtu zadane odzadaj?
—	Da, odzadaj. — Tepa sem lako ^otov kot da bi vidiki « svojimi Lastnimi očmi.
—	Kaj ae vam zdi bolj vrjelo: d«, je tu grozovitost vprizorila ženaka, ali da jo je vprizoril možkif
- To je precej zapleteno vprašanje. — To je ouvUno od raznih dragih okoliščin. — Morda ženska, morda moz-ki.
—	Napačno ste me razumeli, gospod doktor.
—	No, ne, jaz va« Že prav rarumeni.
—	Dovolite, da
vam pojasnim. — Potrdili ste mi, da je bil Mr Trinkall najprej ranjen v hrbtu in v vratu. — Rani v prsih mu jt zadal morilec že pozneje. — Aku bi bil možki morilec, bi ne bil hrbte«. — Stopil bi pred en j ter mu zasadil nož v srce. , — Kij mislite t tem?
—	2en»&a nima toliko poguma nakar inožk*. — Zeuska išče vedno ovinkov. Veemimo. da ga je umorila ženska On je morda po
Čina vojno-varčevalnih znamk ?a mesec
lil mz 'n apri1, i ni l
MAB€t
Am nnmd rn M. 14. Hi r*rtirtk»t •	#w*ew*	m*
APKIL:
Kan mwk»	pain ccriifikat / d^aj^iun j—i—j	ijiUM
CHmfU PMIH«« t itm mm oclaa -Voji^iwmmk* ± W
ii uTSI niim*! JIUNak<> prUoili TY&DKA FRANK SAKSJBR,
► ? B ,	kj'iai; A JL ' .	. %
Socialistični poslanci, med njimi Seidl in Adler. su v zbornici izjavili, da ima narod pravico posredovati v mirovnih pogajanjih. Adler je napadel generala Hoi-fmaima, ki je bil nemški zastopnik v Brest-Litovsku. ker je s svojimi pestmi bil po mizi in rožljal s svojim ineeem.
Med ostalimi govorniki, med katerimi je bilo največ soejalistov, so vsi zahtevali, da se z mirom ne sme odlašati in tržaški poslanci so zatrjevali, da med vsemi narodi svet najbolj sovraži Nemce navzlic njihovi kulturi in vrlinam; to pa zaradi tega, ker se mir zavlačuje.
NAZNANILO.	LISTNICA UREDNIŠTVA.
Tem potom naznanjaju vsem >ddalje«iin članom društva svete Fr, M., Bowen, Colo. — Zdru-i/.ai-Lrave št. 67 v Sublctu, \Vyo.. žene države nitaajo z Avstrijo ni-la mi pošljejo vse certifikate, ka- kake postne zveze, zalo ne more-.ore bom potean odposlal na glavni le poslatti tja nikakoga pisma.
da se jim izdela nove, ker Nekdo, nekje. — Dopisov- bi^ zdaj na več društva sv. Barbare, podpisa ne priobčil jemo.
impak je samo Slovanska Delav- -
ska Podporna Zveza, člani, ki so Mairsikateri človek dobro ve. .)ri obeh organizacijah in pii dveh kdaj je dobrostoječ, a dohodnin •aizličnih društvih oziroma pusta- ski davek ^a bo ie razsvetlil i ah, morajo prestopiti k enemu
samemu društvu združene organi- Danes, v spričo režima konsei'vi cacije. Ako je kako društvo v "bli- ran j a živil, bi imel ubogi Lazar žini, poiem tak >clan lahko pre- slabe, zelo slabe čase, -Če bi pobiral >tcpi k najbližjemu društvu. Čla- drobtinice z uiize bogatega jnoža. ni, vpošteva jte to, da se stvar čim
prej dobro uredi.	Clovedt, ki si želi lo malo ter da
S sobratskim pozdravom	tudi drugim vedeti to. hua prav
Jolm CJiadež, tajnik,	malo prilike, da bi dobil ceio lo
Box MG.	Sublet, W yo.mal^
*--->T—'
MOŠKI.
Ako trpite ao slabil) Zlvcili. oslabi losti, lzfiubljenju iiTahno«ti Id tu»vr gije želodčnih iu ledičiiih boleznit. b]<Iu^nl slabosti. poleajQ r*on<*>'-l ail kaj drugem. Potem aaiJ najnovejša iraajdba JI VITO TAIJLETE. nareio-ne iz nnjboljaii, listih zUrariinib bilk. ki rastejo ve	krajih sveta, liai«
tatn bodo hitro in goiotu pomoč. P.>>1 Sljite 1 dolar /a eno ali 5 dolarjev '/a M.*sit ikntolj. Ako želite zai oropano pvtfiE poSljitc 10 ci-ntov vof Naslov:
JlTllO LUiOlUTOKV. Slutil Hill Hranrli 3. PiK^bur-b, 1'» J
' Oltomba. Itaili vaia pošljemo na zamero vzore«' in navodlino kujižiro. i____
i Kad i»i izvedeli /.a uadov svojo ! prijateljico .MAUIJE tJAlilUO.
Pred petimi leti se je nahajala i službi pri 5Lrs. Fricduiau v New Yorku in petem je šla & siaJo ilomoviuo. i>oma je iz Vr-biiLske vjisi pri Starem ^radu. Pr»il vojno je z«.']»e^ odpotovala
v	Zdiiižene države iu kje se sedaj nahaja, mi ul znano. Zato prosim, če kdo -ve za nje naslov, da ga sni naznani, ali naj se pa
vi	m a oglasi. — Flaul Zorko, Box
r>:j, O^esbv, 111. (u\ 12-14-18^—3)
l^eem s\ojega .brata VLABBIIR-JA, strica NIKOLA in DŽUR4> TA ter dobrega prijatelja ANTONA MEDVEDA iz Slunja. Doma sem iz I*la,ško^-a. Sedaj se nahajam v italjaiLskean ujetništvu. Prosim cenjene brate Slovence, ako je kateremu od gori imenovanih kaj znano, da. mi blagovoli naznaniti, ali pa jih opozoriti na ta ogla*, da ud čim prej pišejo. Saj sd lahko sami predstavite, da človeku, ki
se nahaja v ujetništvu, je vsaka beseda od svojca zelo dra ga; dmge toLažbe itak nimamo. Na-j slov: Stevo ^umoenja, priogdo-niero di ^uerra, Casemia Um-berto i., Sirlmona, Italia. (12-14—3)	£
fiad bi iiavc del za naslov svoje sestre CECILIJE 01P0T0VE iz
AlelintiC na ogrskem Slovon-skem. Nahajala se je v Betlrle-nemu, Pa., že 14 let iu delala v tovarni za smodke (cigare). Jaz se nahajam že dolgo easa v ru sl'.em njetništvu. Prcsim cenjene rojake. <ie kdo ve -za nje naslov, da mi blagovoli sporočili, ali pa naj jo o]»»»zori na ta o-glas, najrnise pa bi bil. ako-sa-ma bere, du se mi takoj oglasi Moj naslov je: Vojennopljen-nyj uv.strijslcoj minuli Ivan Herman No. 064-5. Pet rop avl o vs k. < »kma oblast. Sibirija. Russia.
12-14—3)
_____------^
Kje je IVAN PIN TEK iz Laike-za trtra na Štajerskem! Sestra ga prosi, da se ji oglasi prej ko mogoče na označeni naslov: Eva J., General Delivery,
Johnstown, Pa.	(6-11—il)
Kje sta moj brat JOSIP KRADJ in sestra M Alti J A CrUNDE Duma sta iz Pie ruber,ga pri Novem mestu na Dolenjskem. Bral jo bival nekje v Arizona, sestra pa v Charlestons W. V a. Prosim, če kdo ve za naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa vsa-ma javita. — Frank Krailj. 51G Clinton St., Milwaukee, TVia.
(U.13—3)
Kje je moja sestra M ARIJA SKI."«.' BIC. podomaee &n»tarjeva? Do " ma je iz Lasoa st. U, fara Draga pri Koeevju na Dolenjskem. Le kdo izmed rojakov ve za nje'& naslov, prosim, da ga mi nazuo«-ni, ee pa sama čifca, naj se oglasi svoieiat! bratu: I/udvik Ja new. Box 493, Norwich, Pa
(11-3 J—li/
—*■»—■—■»——mm	,m
flaOREN^
I rati io^rlaJHM Mik I liiil •
I Vrmtat wm Umi M^M-
■	1X443* te fl. «M miitu T SM-
■	Čin t. AopoldaM da 1. papaL
■	V Mtetjo cd 10 flag, te S, WWh
1 mtsbvnfc. rs. -ff
govarjal žnjo, in med pogovorom j« ona vzela bodalo v roko ter m« j ga Taamtila dvakrat v hrbet — Trinkall je padel na tla. Morda! veled slabosti, morda vsled strahu. Glavno se je iete potem začelo.) Trinkall je po mojem mnenja omahnil ter se zvrnil oa hrbet. Morilce oziroma morilka je zatem pokleknila k njemu ter dokoneala' svoje strašno delo.
—	To so teorije — je rekel zdravnik. — V: ne moret-j dokazati trditve, jaz je-pa ne morem "TTeci.
To križno zaslišanje je trajalo precej .'asa, toda dr. Gaza her; ! bil žnjim popolnoma nič na boi.isem.
Zaslišali so še vee drugih zdravnikov, ki so se pa popoluoma stri lajali z izjavami svojega tovariša in j^rc-dgovoroaka.
V dvorani je vladala silna napetost. Vsi so bili namreč prepri-, cani. da ne bo Juha Mowbray z a^ ob en o ceno povedal, kje je bil ' ■ ni večer.
Še eukfat so zaslišala Brabazona. ki je izjavil;
—	Jaz sem par ur neprenehoma izpraseval obiuženca. Povedal ni je. .Ja je dne 11. novembra ze zgodaj zjutraj odhajal ter da se
vnjil šele naslednji dan ob dvh zjutraj.
Ko sem »a vprašal,, kje jr-'b*l. ni hotel povedat t ničesar. liazen g: tudi ni hotel navesti piič, Ki bi lahko pritrdile, da ga oni dan u I bilo v Manningfordn. t— Ko sem ga vprašal, kje se je poškodoval, .:• r- kel, da tega ne more povedati. Preostajalo mi ni ničesar drugega. kot aretirati ga. — To sem tu ', -toril ter ga obtožil, da je umo-! : Franeisa Trinkall.
—	Vi ste zelo izkušen mož — je re-kel dr. Gazabee. — Vi imate liino veliko prakso. — Ali ste že morda kdaj slišali, da poštenjak ahko vv.' pretrpi, da jrrc celo v smrt. samo da mu ni potreba izdati, i ar mr. prepoveduje njegova časi*
—	Da, tudi take slučaje sem /-: doživel.
Tedaj pa jt prekinil sodnik zasliševanje.
—	Tovariš Gazal>ee. meni se zdi nepotrebno še nadalje razpravljati o tema vprašanju. — Tudi jaz sem prepričan, da je veliko takih ljudi, ki višje eenijo vojo čast kot pa svoje življenje. — Zdaj je naloga porotnikov razpravljati, če je ta obtožecev izgovor zadosten
ali ne.
—	Jaz se popolnoma strinjam z vami — je odvrnil dr. Gazabee.
—	Meni popolnoma zadostuje prepričanje, da človek, ki ima izbirata med častjo in smrtjo, rajše izbere smrt.
Zatem se je obrnil k Brabazonu rekoč:
—	Ali ste po aretaciji napravili še kak poiskus. da bi zasledili
kako drugo pot. ki bi morda vodila do pravega morilca?
—	Ne.
—	ALi je obtoženec podal svojo izjavo Dresi mrliškim ogledom.
—	Da.
—	Prosim, prečitajte mi to izjavo.
Izjava Johna Mowbraya se je glasila: I
—	7-adnjih dvanajst meseeev sem bil večkrat odsoten zastran svojih privatnih zadev. — Pri takih prilikah sem ponavadi od jaha" z vod a j zjutraj ter se šele ponoči vrnil domov. Pri takih priiikai ni-
I j>ein budil služabnikov. Konja sem odvedel v hlev in nru odvzel
' sedlo.
11. novembra sem odjahal iz Mauningtorda ob štirih zjutraj fOd tega čaca pa do d\eh po polnoči m? ui bilo v Manningfordn. O umoru Franeisa Trinkalia nisem ničesar vedel.
Kljub temu, da sem mu včasih pretil, mi ni nikcii ma v glavo ' "tidio, da bi mu storil kaj Žalegn, najmanj .pa da 1>L ga umoril. — Niti v dmgili stvareh mu nisem hotel škodovati, čeravno mi je uu , večkrat škodoval.
Kani sem šel in kakšen opravek sem imel, ue .uiurcui povedati. Moja čast mi je zapečatila ustniee. Od mojeara molke so c-dvLsni interesi. ki se ve'iiio večje vrednosti kot je pa moje življenje.
t
ŠESTO POGLAVJE.
Zadnje bes •«ie, prebrane i nekim posebnim, vzhg-vjui ^o napra-.'.c na	m» vi lik posebno pa na poslušalce.
Al'sitom j;' bil rx nastal mrak. — V dvorani je bJo pusto, sjro , .j pošastno. Ni*.2 svi liui'a. sveo. katere so bili n?žgali služabniki. , t:i tega razpoloženja jM>]K»lnoma nič izpremvnila..
Ko je vstal dr. Gazabee ter začel govorit: svoj obrajiibni ^ovor. j oil t- oči vseh vpile vanj tu jo v največjega kriminalisTa tedanj<--
-	i časa. Govori; je z jasnim, zrm.-čim glas,m. da ga je slišati v ^ Ulji kotiček pr<»storue dvorant.
K. kel j«-, da -ta t . ;>bravaa\«. jmjVzt- ►čili Iv- m vari: /okrkit.;v-: »st obtožene« in silna nezmožnui! jt«»lieij.v.
Obtožen.-evo stališče je jasao iz njegovih lastnih belied; Jaz A ■ tu''m misliti na-', pač pa na druge. — Misliti moram, na one. :r-t'*rim sem sveto prisegel, da b-.-m molčal. — Prosim vas vrjomite :tiojim besedam. Razen groženj, katere sem sempatain govoril proti I ritikallu. je moja vest popolnoma čifita. O mojem značaju vpra-t šajte ljudi po koliei. Ne vrjamem, da bi našli koga, ki bi rekel, da j * moj sovražnik ali da bi imel do mene iz tega ali onega vzroka kako mržnjo.
.Sodnik je bil napravil par opazk, toda dr. Gazabee je rekel, da j a oče razpravljati o tem.
Advokat je označil obtoženca kot vzornega moža, ki ve, kaj je
(Dalje prihodnjič.)
Avstrija za mir.
■ ooo-
(.Nadaljevanje - 1. strani.;
Zaliteve stavkarjev so imele za posledico, da je grof <A-rniii inoiid podati izjavof da se Avstrija zavzema za mir hrt*? aneksij in brez vojne odškodnine. Toda stavka se je vodno razširjala.
\* Bosni in naMoravskem tei Oeskein so delavci, katere so vodili socjalisti protestirali proti pomanjkanju hrane in posebno proti vsakemu odlašanju skleniti mir. V Gradcu in Brnu so delavci najprej zastavkali v muni-oijskih tovarnah. Vprizorili so demonstracije v prilog rnriu. Stavka se je pa tudi razširila na Galicijo in Poljsko. Vprizorili so demonstracije v Krakovu in Varšavi; pozneje pa so se stavkarji na Ogrskem združili iz političnih ozirov in poulinča železnica v Budimpešti i<- pivnr-hala t-ožiti.
Na več krajih v mestu je bilo nad '60 sej v prilog miru. —
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENEC PUBLISHING COMPANY 82 Cortland t St,	New York, N. Y*
Življenje ua avstrijskem dvoru
ali smrt cesarjeviča Rudolfa	f—.76 1
RAZGLEDNICE:
Newyorfeke, božične. reUk&aoCn«	,
ln novoletne komat* po	>—4)8
ducat	t_j28
i Album uiesta New York e kran-
uiiul slikami	«—Mt
ZEMLJEVIDI:
Aracru-luiljaiiaka vojiia atapa	'
Avrtro-ogrskL veliki rtna	—JB0
Celi enret tnaU	—.10
Cel! B^f-t veliki	>-ja5
Em/r* vezan	-—BO
vojaa «t en sta mapa	C3J10
Vojui »tla«	—j® Z-miJ?vlui; Aia^ ArU_ CvJu.,
Cla!. Itd. no	Ji
Z-iruViNli držav mall	—J0
Zartticnlh drtar rellkl	—JU
i	* S
Zdm^'«dh tiria* atenska napa,
' ca drugi strani pa oeU mt	|&M
It. se gmuni.vmSi tstlsor	po ex
r.	- POUČNE UNAtiE:
e AJmov neutSko-angL tolmač vetaa —.60 t- Hitri račonar (nemSko^ angL) veaan
Poljedelstvo	<—JSO
». Sadjereja v pogovorti	f—J2S
h ScbtmpffoT nesoSko-siuT. slovar tlJS
1 ZABAVNE IN RAZNE DROGI KNJIGE:
! HipuetlsesD	•• - .36
j z uroijea
Ik* ialoigri: "Carjeva ienitev" tu Tri.te ženici
ja 2 zvezka	t—JOO
r,-J Kuhom Si. Vučerato«	—JiO
P«r«treft»a boinlkcu k jk- ijaliia demokracija	»=.10
Trtaa oi6 lu trtoreja 1'uina *ivioor»»j«	—
I Veliki •imeUek^aBeSt^ki ivLiual 92.09 'Trojka	t—JO
» Vojna na Balkanu 13 r.ves. -U0
K^xiovitu c. kr.	ftt. 17
■ « flikatul	PJt
to aatta
1 Polet; nnfei^*7r<afnr "CITTŽ uasa»o"
a, i>lcu
m 4	■	.-k. .j-' ■	■'.,. ■*"■-■•. - ,,-cjlbžj	,m ..
i MOŠKE BOLEZNI j SRP"!
t* Dr. Eoler najstarejši sloven,	t
>ki zdramik, špecijalist v Pitta-	1
bureau, ki ima 28-letno akni-	f
ujo v zdravljenju vseh molkih	f bolezni
Hydrocele ali kilo zdravim	|
v 30 tmh in brez operacije.	f
Bolezni mehurja radi kata-	^ l
rib nastanejo boleiaii v križu in	# -
hrbtu in ostale bolezni te vrste	e j-
cdravim z gotovostjo.	4
EEVMATIZEM, TRGANJE,	|
ZASTRUPLJEN JE KRVI, BO-	}
LEČ1NE, OTEKLINE, ŠKRO-	J
VLE IN DRUGE KOŽNE BO-	i
LEZNI, ki nastanejo radi ne.	j jt
liste krvi, ozdravim v kratkem	J —
čaau, da ni potrebno ležati Jas	f ^
[ Slovenski zdravnik.	600 in 004 a krvne bo.	T
;	lesni	I
) Uradne ure; Vsak dan od 9. ure sjutraj do 8. ture	t
*	sve6er; v petkih od 9. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od	J
\	9. sjutraj do 2. popoldne.	V
! Dr. KOLER, 638 PENN. AVE,,
\	PITTSBURGH, PA.	f
I _ _ _ _ _ _ t-. na.e.e.e.i>t> a,. ,	^
I Veliki vojni atlas |
I vojskujočih se erropskih drža? in pa ko. S 1 lonijskih posestev vseh velesiL S (]
S Obteg« 11 runih zemljevidov. S « P	OSNA SAMO 25 CENTOV.	S I
S STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00.	S i
f	VELIKO 8TEN8KO MAPO, NA ENI STRANI ZE- g 1
C DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET. || | ■ CENA $3.00.	9 I
V ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL- T I R MAGIJE X MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALUO. - f I J CENA JE 85 CENTOV.	W I
1	Naročila in denar poftljite na:	^ 1
[ Sloveoic Publishing Compaoy \ I
Z 8S Oortlandt Street,	-	New York, N. T. S I