4 iltf AME AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN .7 IN LANGUAGE ONLY 67 AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 22, 1939 LETO XLII. —VOL. XLII. m aw vlada trdi, da je Hitler lažnjivec, kate-ly se v državnih ozirih ne more zaupati 21. in zahteve (Inb — marca. Dne 29. ^ nV?38, je bila v Mona-:jj odpisana pogodba med fijo L ^rancijo, Anglijo *'. se " ki • ^ 1 3e zahtevala tedaj j. Pokrajino čehoslovaške Ha, prim .. ij Pfjt ].rancija in Italija so 'Nt za^tevi Nemčije, 10)6 tete"6 čehoslovaška vlada , 12 sudetske pokrajine 6J0 Mpm W;7 rePublike. A* >ti ici sudetski del .le tedaj slovesno ^ ^litškeV,navzočn°sti zastopni ' francoske in angleške vlade, da bo v bodoče spoštovala meje čehoslovaške republike. Hitler sam se je podpisal na do-tično pogodbo. Obenem je tedaj Hitler izjavil, da nima nobenih interesov več v Evropi, zlasti pa ne v čehoslova-ški in da ima "dovolj Čehov" v svojem rajhu. To je bil bistveni del monakovske pogodbe. Angleški ministerski predsednik Chamberlain je te dni nazval Hitlerja lažnjivcem in kršilcem slovesne mednarodne pogodbe in izjavil, da z načelniki enakih držav kot je Hitler Anglija v bodoče ne more poslovati. Litvinska izročila Memel Nemcem se resno pripravlja za vojno, rezervistov poklicanih pod orožje te. je t K ft Kke marca' Predsednik tlfj(i ^Publike Lebrun je i JJlSal Prvi dekret fran-\ s tut°rja Daladierja, v ' kfi Pozivi je 200,000 re- 5.00 i eH nastopijo vojaško la Se I* Daladier dal pove- vsev n°Ži fra"coska po-Afriki. To je zla- ^a^0 Proti Italiianom- nikov pri armadi se ! / Pomnožilo. Rezervni t^l stanej0 aktivni častni-fc ki. Delavci v tovarnah, kjer se izdeluje orožje in druge potrebščine za vojno, bodo morali v naj-ve& slučajih delati po 60 ur na teden namesto 45. Seveda bodo tudi plačani primerno za to delo. Francoski vladni krogi so dobili sporočilo, da je baje vlada poljske republike izjavila, da bo Poljska nemudoma napovedala! vojno v slučaju, da Nemčija zasede pokrajino Gdanjsk ali če napade Romunsko. Berlin, 22. marca. Uradno se naznanja danes, da je Litvinska izročila Memel provinco Nemčiji. Kovno, Litvinska, 22. marca. Litvinska vlada je danes naznanila, da je izročila Memel provinco nemški vladi. Posebna Litvinska delegacija se je napotila v Berlin, da izpolne podrobnosti glede predaje Memela, ki je pripadel Litvinski po svetovni vojni. Kot se je izjavil litvinski go-verner province Memel je Nemčija zagrozila, da bo njeno vojaštvo vkorakalo v Memel, ako Litvinska ne izroči mesta irl okolice nemški državi. Litvinski ni pre-ostajalo druzega kot podati se. Litvinski državni svet se je sestal pri tajnem posvetovanju, pri katerem je bilo sklenjeno podati se zahtevam Nemčije. Memel štejo skupaj s predmestji in okolico nekako 150,000 prebivalcev. Rim, 1. marca. Laška vlada je poklicala pod orožje letnik 1901. Nadaljnih 60,000 mož je bilo mobiliziranih včeraj. Dosedaj je že nad 300,000 rezervistov pod orožjem poleg stalne laške armade. Uradno se sicer ne potrjuje teh vesti, toda eden fašistovskih voditeljev je izjavil, da je naravno, da je potrebno, da se Italija pripravlja v očigled dogodkov, ki se vršijo v Angliji in v Franciji, kjer se silno mobilizira. Kot pripovedujejo ljudje, ki prihajajo iz Evrope je danes v Evropi že skoro sleherna država pripravljena za mobilizacijo. Nad 10,000,000 mož je v raznih državah poklicanih, da odkorakajo vsak trenutek na fronto. Laška vlada je včeraj poklicala svojega poslanika v Berlinu, da pride nemudoma v Rim, kjer bo poročal o položaju. Poslanik je že odpotoval. Baje bo Mussolini skušal dognati po svojem poslaniku v koliko se more Italija zanesti na Nemčijo. Prihodnjo nedeljo bo imel radio govor diktator Mussolini ob priliki dvajsetletnice obstoja fa-šistovske stranke v Italiji. Pričakuje se, da bo Mussolini tedaj govoril o bodočih načrtih Italije. Moskva, 21. marc4. — Ruska sovjetska vlada naznanja, da je predložila Angliji načrt, da se vrši konferenca med zastopniki šestih držav, ki so prizadete radi padca čehoslovaške jn da je angleška vlada izjavila, da je "še prezgodaj" za tako konferenco. Rusija je prepričana, da bi se enaka konferenca morala vršiti v najkrajšem času. Konference naj bi se udeležili zastopniki Anglije, Francije, Rusije, Poljske, Turčije in Romunske. Nadalje izjavlja ruska vlada, da ni resnica, da je ponudila svojo pomoč Poljski in Romunski za lučaj, da bi bili omenjeni dve državi napadeni. "Niti Poljska niti Romunska," pravi uradno rusko sporočilo, "ni zahtevala take pomoči." Ruska, vlada pravi le, da je dobila od Anglije sporočilo, da je Romunska v nevarnosti, da bo napadena od Nemčije. Romunska vlada sama tega ni izjavila napram ruski vladi, ki se sedaj trudi, da pride do konference med zastopniki evropskih držav. Kaunas, Litvinska, 21. marca. Litvinska vlada je prepričana, da ne bo dolgo, ko bo Nemčija zasedla provinco Memel, ki je sedaj litvinska lastnina. Litvinski parlament se je zbral k izrednemu zasedanju. Prebivalstvo v Memelu je deloma nemške narodnosti. Litvinska je sicer izjavila, da se bo orila, toda je težko verjeti, da bi se mogla upirati nemškemu nasilju. i J w _< pijanska šola pt() ska šola, ki ima ;t|ice 01 e v dvorani javne AVena 55- cesti in St. ki se prične 13. '^(1,. Postanejo letos 'zavij ani. roparja °nčno dobila v roja, ki sta pred a Capitol Cloth-• Clair Ave. in ^f^St ' V ^tore na 15119 St. ?Ucinesla sta obleke v \ J $3,200.00. Kot sta %ro>a povedala po-5 Vtj ala obleko za $190. ,1 r°Parjev se 986 E. pise 67th St. !';t j r°Parja policija ni k 0sti. \ £ P°kojnina •it d ,0chijega meseca S u^va Ohio dovoliti L^Siti!0! 0sebam staro" Srer je oblJ'ublJe- v^ona Večja P°dP°ra iz f i ^anes dobiva v ^'.Qjf .^2,000 oseb staro- . K. A delavcev ki je administra-j/ ia T V državi Ohio, na-W%l0v.f;risiljen z dnem 3. delavcev °v, ker kongres \ oK H vZ kti denarja. Vsega W?6riki odslovi j enih V l A delavcev. S. s b°lnišnici je bila Mrs. e Ave. Mary Dobri ^.^ana Hal •r.j^^j^'ega okrevanja in JM zope^. ztjrava vrne užini. Sweeney in depresija Te dni je imel kongresman iz 20. okraja, Martin L. Sweeney, radio govor, tekom katerega je poudarjal, da se dostikrat ne strinja s predsednikom glede njegovih načrtov, toda strinja se pa absolutno, da mora kongres na zahtevo predsednika dovoliti nadaljnih 150 milijonov dolarjev za brezposelne. "Brezposelni niso krivi," je dejal kongresman Sweeney, "ker ne morejo do dela in zaslužka. Dolžnost vlade je torej gledati, da brezposelni ne stradajo in ne trpijo brezpotrebno." Manjše pristojbine Iz šestih držav se poroča, da so razne zavarovalne družbe znižale pristojbine, ki jih plačujejo avtomobilisti za slučaj kake nezgode, da dobijo odškodnino. Med temi državami pa ni omenjena država Ohio, kjer so v teku še stare zavaro-valninske cene, dasi so se v državi Ohio avtne nesreče jako zmanjšale. Listnica uredništva Naročnik. — Ako ste ameriški državljan, tedaj morate dobiti potni list za potovanje v svojo prvotno domovino. Vaša žena pa, ki vas bo spremljala in ki ni ameriška državljanka, mora pa dobiti potni list od konzula one države, kamor ste namenjeni. Poleg potnega lista mora dobiti od ameriške vlade tudi permit za povratek v Zedinjene države. Mislimo, da vam bodo razni zastopniki parobrodnih družb lahko dali natančna tozadevna pojasnila. Cene mleka Iz New Yorka se poroča, da je nastala borba med raznimi mlekarskimi družbami radi česar se je znižala cena mleku do tri cente na kvortu. Newyorča-ni si prihranijo radi tega tek movanja med mlekarskimi družbami do $100,000 vsak ; dan. Španski lojalisti so pripravljeni za mir Madrid, 21. marca. Julian Besteiro, minister za tujezem-ske zadeve pri španski republikanski vladi, je izjavil,'da je njegova vlada pripravljena vsak čas govoriti glede mirovnih pogojev z nacionalisti. Besteiro je povedal, da je bil republikanski obrambeni odbor v Španiji izvoljen prvotno le iz vzroka, ker so morali republikanci naj prvo zadušiti ustajo in punt komunistov in socialistov, ki so bili za nadaljevanje vojne. Sedaj, ko so komunisti poraženi, so republikanci pripravljeni se "častno pobotati" z generalom Francom. Republikanci priznajo, da potrebuje Španija pred vsem mir, ako želi še nadalje živeti. Roosevelt Je Diktator, ( Anglija kliče papeža na pomoč proti Hitlerju pravi senator Wheeler Washington, 21. marca. Senator Burton Wheeler iz Montane, demokrat, in nekoč dober pristaš predsednika Roosevelta, je izjavil, da je demokratska stranka zgubila pri lanskih volitvah iz vzroka, ker je ameriški narod protestiral, ko je kongres dovolil, da je dobil predsednik diktatorske pravice. Senator Wheeler je še dodal, da vsi oni kongres-mani, ki bodo še nadalje sledili "poveljem" predsednika Roosevelta, bodo poraženi pri prihodnjih volitvah. Ameriška republika je preveč demokratična, da bi trpela samovlado od strani predsednika, ■ je dejal senator Wheeler. 300 Madžarov ubitih v bojih v Ruteniji Tivadar, Rutenska, 21. marca. Glasom uradnih poročil je bilo v zadnjih par dnevih ubitih nad 300 madžarskih vojakov v spopadih z Rutenci in Čehi, ki so se umagnili v gorovje, odkoder napadajo ogrske čete, ki so zasedle Rutenijo. Vršijo se obupne guerilla vojne. Voditelji Rutencev so izjavili, da se ne podajo do zadnjega in bodo branili svobodo svoje domovine. Operni teden Prihodnji teden bo operni teden v Clevelandu. člani Metropolitan operne družbe iz New Yorka priredijo v mestnem avditoriju v Clevelandu osem opernih predstav, in sodeč po dosedaj prodanih vstopnicah, prevladuje največje zanimanje za operni teden v Clevelandu. Nad 30,000 vstopnic je prodanih že sedaj. Važna izredna seja V petek 24. marca se vrši ob sedmih zvečer izvanredna seja podruž. št. 3 SMZ v Slov. domu na Holmes Ave. članstvo je pro-|šeno, da se udeleži v čim večjem številu. Zvesti uslužbenci Jeklarska družba The American Steel & Wire Co. je pretekle dni odlikovala svoje dolgoletne in zveste uslužbence s posebnim banketom in častnimi nagradami. Te dni nam je tudi več naših rojakov pokazalo srebrne svetinje, ki so jih dobili od kompanije za svoje dolgoletno delo. Pri American Steel & Wire Co. so bili Slovenci prvi, ki so začeli delati za kom-panijo. Mnogo naših pionirjev je še danes na delu pri omenjeni družbi. Češka pošta Poštni oddelek vlade Zed. dr žav je ugodil prošnji mnogih Čehov, ki so zadnje čase pisali pisma v domovino, da se jim vrnejo njih pisma. Ameriški Čehi so v svojih pismih, namenjenih v domovino, ostro, napadali nemško vlado in ameriški Čehi se bojijo, da bi njih sorodniki, ali prijate-iji v domovini radi tega trpeli. Ameriška vlada je ugodila prošnji ameriških Čehov in bo doti-čna pisma Čehom v Ameriki vrnila, ne da bi jih poslala, kamor so bila naslovljena. Izgubljena psica Kdor je izgubil psico, belo z ru-javimi lisami, naj se zglasi na 997 E. 63rd St.. London, 21. marca. Nadškof v Ganterburyu, ki je glavar anglikanske protesta ntovske cerkve, je včeraj pozval papeža Pija XII, da prevzamo vrhovno vodstvo vseh kristijanov in prepreči Hitlerju, da si podjarmi ostalo Evropo. Nadškof v Canterburyu, ki je silno spoštovana osebnost v Angliji, je izjavil v zbornici lordov, da bi imel papež v tem slučaju za seboj podporo vseh protestantov. Nadškof je tudi milo očital Zedinjenim državam, da nje zastopniki mnogo govorijo o miru, toda ne doprinesejo svojega deleža, da se mir tudi uresniči. Nemci silovito protestirajo proti napadom od strani Francije, Anglije in Zedinjenih držav Berlin, 21. aprila. Nemško časopisje je udarilo proti napadom, ki prihajajo zadnje dneve od strani Anglije, Francije in Zedinjenih držav. Obenem je nemška vlada včeraj odpoklicala svojega poslanika tako iz Londona kot iz Pariza. Nemški poslanik v Londonu, von Dirksen, je izjavil, da je opazil zadnje čase silno sovražno gibanje med Angleži. Anglija je dosedaj molčala glede raznih "ne-postavnih nastopov" Hitlerja. Zlasti so se od nedelje naprej napele razmere med Nemčijo in Francijo. Francoski poslanik Coulondre, ki je bil odpoklican domov, se ne bo več vrnil na svoje mesto. Vse to so znamenja, da se Evropa približuje vojni. Nemčija se silno jezi, ker je Amerika zvišala eolnino na nem- ško blago, ki se importira iz Nemčije v Ameriko. Nemško časopisje trdi, da je Nemčija mnogo bolj demokratična kot pa so Zedinjene države, dasi imajo omenjene države polna usta "praznega slavospeva" o demokraciji. Nemška vlada trdi potom svojega časopisja, katerega ima pod absolutno kontrolo, da je bila prisiljena nastopiti napram češki, da tako ohrani mir v centralni Evropi. Gotovi drugi interesi so skušali prehiteti Nemčijo. "Položaj Čehoslovaške se danes ne bo več spremenil," je izjavila nemška vlada, "brez ozira kaj porečejo k temu Francija, Anglija ali Zedinjene države. Mi se ne vtikamo v njih razmere in želimo, da tudi oni nas pustijo v miru." Fronta držav napram Nemčiji se je povečala. Rusija, Anglija, Francija, Poljska in Romunska pripravlene za "vsak slučaj" London, 21. marca. Ko bo prihodnjič udaril Hitler po kaki evropski državi, mu bo udarec spodletel ali pa si dvakrat premislil, predno bo zopet udaril. To je mnenje evropskih državhikov, ki zasledujejo položaj. Angleški vladi se je končno posrečilo pridobiti Poljsko in Romunsko, kateri deželi je Anglija tesneje privezala k sebi s tem, da jim je obljubila boljše trgovske zveze. Francija bo storila isto z Jugoslavijo in Turčijo. Danes pride v London predsednik francoske republike Lebrun. Spremlja ga francoski minister za zunanje zadeve. Sicer je obisk v prvi vrsti prijateljskega značaja, toda obenem pa velikega pomena. Pričakuje se, da bo Lebrun podpisal tajno vojaško pogodbo z Anglijo, v slučaju, da bi bila Francija napadena od Nemčije. Iz Bucaresta se poroča, da je kralj Kari sklical kronski tajni svet, potem ko je slišal, da so na potu preko Slovaške štirje nemški armadni zbori. Baje so Nemci namenjeni proti romunski meji. Romunska je gotova, da pride prej ali slej do vojne. Poročila, da se je Romunska podala emškim zahtevam, nikakor ne odgovarjajo resnici. Židom so zaplenili avto^ mobile in premoženje Praga, 21. marca. Odredba nemške vlade se glasi, da se za-' pleni vsem Židom v bivši čeho-slovaški republiki njih avtomobile. Obenem se je Žide prisililo, da dajejo prisiljena posojila. Židje so prepričani, da denar ne bo nikdar vrnjen. Praški časopisi, ki.so sedaj pod vplivom nemške vlade, zahtevajo, da se Žide kaznuje z globo 100,000,000 kron, ker so 20 let izkoriščali čahoslovaški narod. -o- Mr. Lawrence! Policija je izdala izredno zaporno povelje proti Keith Lawrence, bivšemu državnemu senatorju in voditelju pristašev bivšega governerja Daveya v državni zbornici. Policija trdi, da je bil Mr. Lawrence "izredno pi-an," in da je v takem stanju povzročil kolizijo avtomobilov na Superior Ave. in 34. cesti. Izlet za kralja Angleži v Clevelandu so najeli za dan 6. junija poseben parnik, s katerim se bodo peljali v Windsor, Ontario, kjer bodo pozdravili angleškega kralja in kraljico ob priliki obiska v Kanadi. Vest iz domovine Mrs. Angela Amigoni, 1567 E. 38th St., je dobila iz domovine žalostno vest, da je dne 5. marca preminula njena ljubljena mama Maria Knoll, stara 85 let. Umrla j je v žužemberku. V domovini zapušča sina Jožefa in hčer Antonijo Ponikvar, tu pa dve hčeri, Angelo Amigoni v Clevelandu, v Johnstownu pa Berto Pečjak. Zapušča tudi dve sestri in sicer Agnes Perko in Elizabeto Ko-min. Naj bo ranjki materi rahla domača zemlja! Brezposelni V Clevelandu je danes nekako 118,000 registriranih brezposelnih delavcev in uslužbencev. 5,-730 jih je dobilo delo od 1. marca naprej. Privatne industrije poročajo, da dobivajo ugodna naročila. Z delom je letos mnogo boljše kot pa lansko leto ob tem času. Zlasti je jeklarska industrija začela ugodno napredovati. Razprodaja čevljev Mr. Louis Majer, ki je kupil vso zalogo finega obuvala od Mr Frank Butale na 6410 St. Clair Ave., priredi veliko razprodajo te zaloge po res skrajno znižanih cenah. Razprodaja se prične v četrtek in cene boste razvideli iz oglasa v današnji številki. Kupile zdaj, plačate potem Trgovina s pohištvom in hišnimi potrebščinami, Norwood Appliance & Furniture nudi v prodajo nove modele Frigidaire ledenic. Zdaj jih dobite po novih cenah, ki jih zmore vsaka družina. Ledenico vam pripeljejo na dom zdaj, odplačevati pa začnete šele 10: maja. štrajk lekarnarjev Vodstva treh verižnih lekarniških podjetij v Clevelandu, kjer se vrši štrajk lekarnarjev, je naprosila policijo za pomoč. Na štrajku proti omenjenim trgovinam so člani štirih unij, ki pripadajo k American Federation of Labor. Lastniki lekaren trdijo, da bi uslužbenci radi delali, toda se bojijo diktature od strani unijskih uradnikov, ki baje vodijo pravo strahovlado. Vodstvo Marshall Drug družbe je sklenilo, da zanaprej ne bo več prodajalo zdravil. 90 lekarnarjev je s tem za stalno zgubilo delo. Unije so pa sklenile pomnožiti vrste piketov pred trgovinami. Seja nocoj Nocoj, je seja skupnih društev fare sv. Vida. Zastopniki in zastopnice so prijazno vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo. Seja trgovcev Progressive Merchants Asso-« ciation ima v četrtek 23. marcai zelo važno sejo v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Trgovci so pro-šeni, da se udeležijo. Delegatinje Podružnica št. 41 S. ž. Z. je izvolila Mary Lušin in Ano Sto-par za delegatinji. Namestnice so: Ela Starin in Ana Prišel. Volitve danes Pričakuje se, da bo danes komaj kakih 150,000 Clevelandča-nov volilo glede novih davkov, ki jih zahteva mestna administracija. Volivne koče bodo odprte do 6:30 zvečer. Trgovine za prodajo opojne pijače so do istega časa zaprte. AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 22, 1939 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Zn Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto »5.50; pol leta »3.00. Za Evropo, celo leto, »7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. U.8 and Canada, »3.00 for 6 months Cleveland, by mall, »3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, »5.50 per year, »3.00 for 6 months European subscription, »7.00 per year. Single copies, 3c Mladinski zbori JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1509, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1,878. No. 67, Wed., March 22, 1939 Težave pri delavskih pogajanjih Še predno je predsednik Roosevelt pozval voditelje delavskih organizacij na takozvano "mirovno konferenco," so imeli ti voditelji nekake tajne shode med seboj, tekom katerih so se pogovarjali, če jc mogoče narediti mir v delavskih vrstah. Roosevelt je o teh sestankih dobival redna poročila od strani delavske vladne tajnice Miss Perkins. Toda poročila so se vselej glasila, da je nemogoče narediti mir v delavskih organizacijah. Že lansko leto je predsednik Roosevelt pozval nasprotni si stranki, da začnejo z mirovnimi pogajanji. Tozadevno je William Green, predsednik American Federation of Labor imenoval kot zastopnika, za mirovna pogajanja predsednika unije voznikov, Mr. Tobin. Tobin je pa odklonil posredovanje, rekoč, da z ljudmi, ki vodijo C. I. O. organizacijo, človek ne more živeti v miru. Pozneje je Mr. Green še večkrat napadel C. I. O. organizacijo in dosledno trdil, da je komunistična in da dobiva svoja povelja iz Moskve. Pred tremi tedni pa se je Tobin premislil in je prevzel vlogo kot mirovni posredovalec, in to je edino veselo znamenje pri vsej tej zadevi, ker se je starega nasprotnika skupnega delovanja pregovorilo, da se je začel pogajati. 'Ko se je vršil prvi sestanek delavskih voditeljev je Lewis predlagal, da se odpraviti obe obstoječi delavski organizaciji, da se ustanovi ena sama, da se njega kot tudi Wm. Greena odstavi od predsedništva, da se povabi železniške unije v to organizacijo in da naj bo kak zastopnik železniške unije kot predsednik nove delavske organizacije. Toda ta predlog od strani John Lewisa je pri zastopnikih Amer. Fed. of Labor naletel na ovire. Wm. Green je povedal, da omenjeni načrt nikakor ne garantira miru v delavski organizaciji. Tudi je postal Green sumljiv, rekoč, da je Lewis pripravljen se vsiliti kot vodja nove delavske organizacije, ki bi bila ustvarjena iz starih dveh organizacij. Lewis je silil, da se njegov načrt resno upošteva, in da ne bo prišel na zborovanje prej, dokler se zastopniki A. F. of L. ne domenijo, če sprejmejo predlog, ali pa ga definitivno zavržejo. In pri tem je ostalo. Kakšni so izgledi za mir med delavci? C. L O. organizacija je bila ustanovljena leta 1935. Tedaj je bil najboljši čas, da delavci poravnajo svoje medsebojne spore. Toda vsako mirovno prizadevanje je bilo odloženo in medtem so se pojavile nove ovire, tako da je danes mnogo težje v resnici delovati za mir pri delavskih organizacijah kot pa je bilo pred par leti C. 1. O. je rastla in napredovala, a enako je rastla tudi A. F. of L. in delavski voditelji so danes ponosni na to porast v delavskih organizacijah. Položaj se je tekom zadnjih šest mesecev precej spremenil. Voditelji pri A. F. of Labor trdijo, da je prišla C. 1. O. organizacija v težave, in da ima zlasti mnogo nasprotnikov med tekstilnimi in avtomobilskimi delavci. To nam kaže slučaj Homer Martina, predsednika unije avtnih delavcev, katerega so C. I. O. pristaši izrinili iz organizacije a si s tem nakopali nasprotstva tisočerih delavcev. In s trditvijo, da se nahaja C. I. O. v težavah, so postali A. F. of L. voditelji bolj trdovratni, tako da bodo dogovori glede miru s skrajno težavo prišli na vrsto. Ironija pri teh mirovnih pogajanjih se je pripetila zadnji teden. V hotelu, kjer so zborovali delavski voditelji, ki so se pogovarjali o miru, je izbruhnil štrajk, tako da so bili delavski voditelji prisiljeni zapustiti hotel. Govorilo se je, da bodo mirovni dogovor'" preneseni iz Washingtona v New York, toda pritisk predsednika Roosevelta je za enkrat prevelik.' Predsednik želi, da se zboruje v Washingtonu in je prepričan, da bodo dogovori končno imeli uspeh. Ako bi delavski voditelji imeli toliko inteligence in dobre volje za sporazum kot jo ima na primer predsednik Roosevelt, tedaj bi bil že zdavnej ustvarjen mir. Žal, da nekateri morejo živeti le, ako se prepirajo. Vse preveč lastne sebičnosti, vse premalo spoznanja za pravi delavski napredek! Mi mislimo, da bodo morali na prihodnjih delavskih konvencijah delavski delegati temeljito poseči vmes in z javnim mnenjem prisiliti svoje voditelje, da si podajo roke. V svetovnem dnevniku, kot imenuje Proletarec Ameriško Domovino, smo brali, da je \ Clevelandu nekdo plačal en milijon dolarjev davka, pa da se ne ve imena tega srečnega človeka. I)a ne bo kak nesporazum in da ne bi kdo napačno sodil ali namigaval, izjavljamo, da naša urednika nista plačala tisti milijon. Ampak če bi bili naši dohodki toliki, da bi bilo treba od njih dati "cesarju kar je cesarjevega," bi nesli tisti milijon v Washington tako slovesno, kot so v starem kraju slovesno vozili balo. Med hojcami bi sedel Barbičev France in igral vesele poskočnice. Gotovo bi to storil brezplačno, saj se je tudi ponudil, da nam bi igral brezplačno na partyu, če ga hočemo prirediti. * • * Mnogi se sprašujejo, zakaj ni Rusija pomagala Češki, svoji zaveznici, ko jo je pobasal Hitler. Veste zakaj ne? Zato, ker Rusija ima sicer močno armado, nima pa nobenega generala. Stalin je vse postrelil. Menda imajo tam samo še par frajtarjev in tri "feldbeble." Euclid, O. — Zadnje čase smo imeli več prireditev naših mladinskih zborov, med njimi smo imeli škrjančki tudi premikajoče slike, katere nam je kazal Mr. Anton Grdina. Slike so bile izvrstne in je bil v resnici zanimiv in zabaven večer, za kar se starši in mladi Škrjančki lepo zahvaljujejo Mr. Anton Grdini. Druga prireditev, card party, je privabila tudi mnogo njaših prijateljev ter je bil tudi lep uspeh. Zato si štejemo v dolžnost, da se lepo zahvalimo vsem onim, ki so darovali razna darila ter mamicam škrjančkov, ki so prinesle potice, krofe, flancate, ro-žičke, in druge dobrote. Zahvaljujemo se tudi vsem udeležencem teh prireditev. Z delom prizidka k sedanjemu Domu v Euclidu, gremo kar naprej in bo kmalu izvršeno, da se bomo prihodnjič sestali v lepših in večjih prostorih in če ne prej pa na 30. aprila, ko naša mladina zopet priredi koncert, igfro "Vesna" in zvečer pa ples. Tudi se lepo zahvaljujemo direktori-ju Doma za naklanjenost napram zboru. S pozdravom, Škrjančki -o- Vesele ženske Debelak J....................... 10 Kavčnik A..................... 9 Virant F......................... 13 Bozich A......................... 14 Papeš J...........................13 Kramer F....................... 16 Mrs. F. Novak................ 8 Novak J......................... 11 Urankar A..................... 13 Kobal F........................... 9 Kushlan L....................... 9 —Tajnik. Med nami smo že imeli vsako-jake obletnice, katere nas nehote opominjajo, da čas beži, da je še časa za kako veselo urco. Ta navada se je razpasla ne samo med "ta starimi," ampak tudi med našimi mladimi. Samo poslušajte slovenski radio program in slišali boste, kako čestitajo staršem. ......... 1 No, ker je v' 'čem' tudi dobra stran, ki se da zagovarjati tudi izven sentimentalnega stališča, se to čedalje bolj posnema. Kam to pride; kam to gre, ne vem, vem pa, da je v nekakšni modi danes. Anton Bokal je tudi nekaj začel na tem polju. Mislil si je, da če kaj dobrega organizira, da bo tudi to imelo svoje obletnice, ako bo na zdravi in trdni podlagi. Ni se varal. Ni pa prepuščal slučaju kar tako meni nič tebi nič. Izbral si je naših pristnih, zdravih, močnih žensk okrog sebe in jih lepo organiziral pod firmo "ženski odsek slovenske zadružne zveze." To je storil pred desetimi leti. Odsek je bil vedno in povsod pridno na delu, kjer je šlo za interese zadruge same in njenih delničarjev, odjemalcev in prijateljev. Bilo je nič koliko piknikov, banketov, veselic in plesov. Dne so bile tiste, ki so vseskozi vzorno postregle vsem s kuhinj-kimi dobrotami. Bile so spet one, kadar smo jih rabili pri naših prireditvah, tako da so bile nekak desna roka zadruge. In sedaj ob 10 letnici bo dobro, ako se spomnimo nanje v soboto 29. aprila v'SDD na Waterloo Rd. ob 7:30 zvečer, kjer bodo praznovale svojo desetletnico rojstva s fino in okusno večerjo ter plesom. Določile so same, da naj bo cena razmeram primerna, 50c. Ker so dobre gospodinje, bo že kako šlo. Igral bo domač in vedno bolj priljubljen Melody Club orkester ne samo za mlade, ampak na koše tudi za "ta stare." Izkazale so sc vredne vaše naklonjenosti, zato pa vas vabim in kličem, da rezervirate soboto 29. aprila zanje. Joseph A. Siskovich, tajnik. -o- ST. CLAIR RIFLE KLUB V sredo 22. marca se vrši naša strelska vaja v Slovanskem domu na Holmes Ave. Obenem se vrši zelo važna izvanredna seja. Vsi člani ste prošeni, da se iste gotovo udeležite. Izid zadnje vaje sledeč: Uspešno zdravljenje Gospod Kupnati je bil trgovec v Piskovicah. Sit večnih kupčij, je stopil v pokoj. Spočetka mu je bil pokoj neznansko všeč; mir, dosti časa in nič skrbi — to je bilo j ako prijetno. A sčasoma je trgovec Kupnati spoznal, da popolnost le ni dar tega sveta. Tudi ta zlati pokoj je imel svoje slabe strani. Kmalu ga je začelo zbadati v levi, nato v desni strani; zdaj ga je ščipalo v kolenih in zdaj v prstih na nogah. Želodec mu je nagajal, ko da bi se bil sam hudobec naselil vanj. Mimo tega se mu je prav sumljivo vrtelo v glavi: "Pregosta kri," si je dejal Kupnati, "to ni dobro. Pravočasno pojdi k zdravniku in boš že napol zdrav!'" — Po zdravnikovi odredbi je požiral kapljice in tablete; želodec se je pomiril, a drugi hudobci so ga še nadalje ogražali. A z novim zaupanjem je zasopel Kupnati, ko je bral o tako zvanem knaj-panju. Da hodiš bos po rosni travi, da se koplješ v mrzli vodi — nič lažjega in bolj zdravega ko to! — "Tudi jaz bom to stonjl in bom zdrav ko riba v vodi!" je sklenil Kupnati. A v domačem kraju se tega ni upal privoščiti; saj je bil vendar častna oseba in z županom sta sedela za isto mizo i v krčmi. Zatorej se je Kupnati odločil, da odpotuje z ženo in s hčerjo v daljno kopališče, kjer so bili travniki, gozdovi in stu-denčki in kjer bo imel nič koliko prilike za knajpanje. "Za štiri tedne se odpeljemo v kopališče!" je izjavil po kosilu. Njegova hči Marta je imela koj pri rokah prošnjo, ali bi ne smel iti z njim Feliks, neki daljni bratranec, ki je pravkar dovršil pravne študije? Da je tako shujšal radi učenja in je kar ves bled! Seveda nima denarja, a njegova druščina bi bila tudi nekaj vredna . . , Oče je prošnjo kratko in malo zavrnil, rekoč: "V troje nas je zadosti! Družbe bomo pa našli tam več ko preveč." Kupnati si je vse lepo pripravil: poiskal si je staro obleko, si kupil raševinaste platnene srajce, ki so pripravne za knajpanje. Nato so se ti trije sami dopeljali v kopališče. Ondi so koj našli znance. Prvi dan si je Kupnati ogledal po-zorišče, uvrstil je občinstvo v svoje oddelke in se je oddihal od potovanja. Zvečer je bil že kar nestrpen in ni mogel dočakati jutra. Koj po zajtrku je izginil. Jako mu je bila všeč tiha vasica, ki je bila tako prijazna in obrobljena s travniki in gozdovi in kjer se je po sredi pretakal žuboreči potoček. Kot samotni popotnik je vzel klobuk z glave, si znebil suknjiča in telovnika, si sezul čevlje in nogavice in vse to položil z dežnikom vred na mahovit kamen. Slednjič si je skoraj do kolen zavihal hlače. Tako se je koj začel knajpati. Ej, kako lepo in prijetno je bilo tacati po mehki, rosni, zeleni travi! Kmalu je začutil, kako se mu je začela kri živahno in toplo preta- kati po žilah, kako mu je plalo čisto zdravje po udih prav do srca. Resnično, to zdravljenje je bilo pač kaj drugega, ko s tinkturami in tabletami! "Hov, hov, hov, hov," je iz-nenada zalajalo za njim. Velik, kosmati Lavdon je drevil k njemu in je že hudobno hlastal po njegovih mečah. Joj-mene! se je prestrašil Kupnati in je zbežal, a pes seveda tik za petami. Tedaj je Kupnati zagledal hišo nedaleč od vasice; malo v stran je stala hruška. Do hiše ni mogel več, a hruška mu je obetala rešitev. Lestev je bila prislonje-na k deblu. Skočiti na lestvo in splezati po klinih — to je bilo storjeno, kot bi trenil! Sovražnik se je nekaj časa zaganjal v lestev gor in dol, nato pa je, besno lajajoč, skakal o-krog drevesa. "Grom in strela! Ali te vendar imam, baraba ničvredna, ti preklemani tat!" je mahoma zakričal rezek glas. "Ah, motite se, dragi moj, jaz sem rentnik Kupnati iz bližnjega kopališča!" je ves tresoč se odvrnil Kupnati. — "Tako? Od kdaj pa rentniki bosi in napol nagi sedevajo na moji hruški? Dol s teboj! Ali te pa nabodem na tele vile!" _ "Tak slišite, ljubi moj, dajte si vendar dopovedati!" — "Nič ljubi moj! Policija ti bo dopovedala. Dol s teboj — ali te pa nabodem!" Močna roka ga je ko s kleščami zgrabila za srajco in preden se je zavedel, ga je potegnila z lestvice. Kmet ga je suval in butal, dokler ga ni spravil v hlev. Kupnati je še slišal, kako je ta srditi kmet potegnil zapah na vratih in z gromkim glasom zaklical: "Hej, Boštjan, teci brž na policijo! Takoj naj mi pride kdo sem! Smo ujeli prebris-anega tička! Presneto! Bojim se; da si ni ta lopov kar poln škaf hrušk nagrabil!" Nekaj časa je Kupnati čepel na tleh. Potem je dvignil glavo in se ozrl. Zagledal je vola dolgih rogov, ki je bolščal vanj in slednjič, ko v pozdrav, glasno zamukal. K sreči se je v lesenih coklah nekdo bližal hlevu. Zapah se je odrinil. Dekla je odprla vrata in zagnala vile in grab-lje v hlev. Ker je koza stekla k vratom, jih je dekla naglo zaprla. Ujetnika še zagledala ni in tako ni vrat zapahnila. "Zdaj ali nikoli!" je zašepe-tal ujetnik. Boljše prilike za beg bi ne mpgel več najti. Planil je iz hleva in z dvorišča. In Kupnati je dirkal, kot, bi ga bil izstrelil iz pištole in naravnost proti bližnjemu gozdiču. "Hej, taka sreča!" je vzkliknil. Zaglgflal je dva leskova grma, zadaj pa rosno trato. Preskočil je potok in odhitel k drevesu, kjer je,bila skrita njegova obleka. "Križana gora!" Stemnilo se mu je pred očmi; namesto njegove obleke, so bili ondi raztrgani, pošvedrani čevlji. Zraven pa potlačen klobuk, čigar krajev-ce so bile že miši oglodale. Obleka je bila vsa raztrgana in razcapana. Kak potepuh se je pač preoblekel in izrabil njegovo nezgodo! Kupnati je pobledel ko kreda. Kaj naj stori? Nič drugega ni mogel, ko da počaka noči in se potem kako prikrade domov. Vlegel se je in zaspal, a spanec je bil kaj nemiren. Slednjič ga je zbudilo jezno vpitje: "Tu ti leži ta nesramni lopov! Skoraj bi nam bil ušel!" je zaslišal. Kupnati je razprl oči in zagledal onega kmeta v spremstvu stražnika. "Alo, vstani, baraba! Ne bomo nič čakali, preden se boš ti naspal! Takoj mi deni nase tiste svoje cape!" ga je na-hrulil stražnik, rožljal s sabljo in suval v cape. "Hu, dajte proč, tisto mrhovino! Nikoli ne bom oblekel teh cunj! Kopališki gost! V( miru me pustite!" se je hudo-val Kupnati. — "Ali misliš, da sem tepec? Le kar brž!" je zaukazal stražnik in mu poveznil razcefrani klobuk na glavo. Kupnatiju se je kar bledlo in moral se je pokoriti povelju. On je bil sam — a sovražnika dva in še sablja! Kaj bi mu bilo koristilo, če bi bil povedal svoje ime? Medtem pa so bili domači v kopališču vsi razburjeni. Kje je bil oče? Bratranec Feliks, ki je bil prišel nepovabljen, je obletel vsa pota in pretaknil vse kote. Slednjič je prinesel novico, da so ga vlekli na policijo, ker so ga zalotili, ko je kradel. "Le nikar se koj ne ustrašite!" je tolažil Feliks gospo in Marto. ' "Najprej je treba obvestiti oblasti." — Cez uro nato se je po vsem kopališču raznesla "tale vest: Nekega kopališkega gosta je napadel ropar, ki so ga pa prijeli in ga zdaj vklenjenega ženejo. Razumljivo je, da Kupnatiju ni bilo dobro pri srcu, ko so radovedneži zijali vanj in je množica bolj in bolj pritiskala na cesto. "Sveta nebesa! Saj bom ob pamet," je zaječala ga. Kup-natijeva, ko je spoznala v kaznjencu svojega moža. — "To je pa gospod rentnik Kupnati!" je nekdo iz množice zavpil. "Ni mogoče!" — "Seveda je" — "To je baraba, tat, ki mi je kradel hruške," je zavpil kmet. '"Osel! Molči!" ga je nahru-lil Feliks. "Ta gospod je moj stric, je rentnik Kupnati iz Piskovic. To lahko izpričajo njegova gospa in hči in znanci. O drugem se bomo še pogovorili. Dragi stric, tu te čaka voz, brž vstopi in se odpeljiva domov." V vozu se je mogel Kupnati skriti pred radovedrieži. Kakšno odrešenje! Napol mrtev se je stisnil v kot voza in začel milo ječati. Šele doma se mu je razvezal jezik. "Sramota, kakšna sramota! Na vekomaj in do kosti sem osramočen! Nikjer se ne morem več pokazati, ne tukaj, jie doma! Dobri prijatelji bodo že poskrbeli za to, da se bo razvedelo!" Drugi dan so čitali v kopališkem listu mično novico: "Dober dovtip si je izmislil znani in velespoštovani bivši trgovec g. Kupnati v našem kopališču. Seznanil se je z nekim čudovitim Angležem in je za šalo sklenil tole stavo z njim, vsak za 10,000 dinarjev. Kupnati je obljubil, da bo preoblečen v potepuha vse kopališke goste potegnil za nos. Izvrstno se mu je ta nakana posrečila. Od nekega postopača si je kupil raztrgano obleko in je znal svojo šalo tako do dna izvesti, da so ga zasačili kot tatu hrušk in ga je stražnik prignal na policijo. Seveda je kar gladko dobil stavo 10 tisoč dinarjev. Gospod Kupnati pa je ta denar, kar je treba še posebej poudariti, veliko dušno podaril v sklad za tukajšnje občinske reveže." "No, stric, kaj praviš? Ali so ti všeč te vrstice?". ga je zjutraj vprašal nečak Feliks. "To si pa preklemano prebrisano naredil!" je zamrmral stric ves blažen. Vendar iz previdnosti te svoje blaženosti nečaku ni preveč pokazal. Slednjič ga je vprašal: "No, s čim naj ti pa zdaj usta zamašim?" — "Oh, stric, nič lažjega ko to!" je Feliks navdušeno odvrnil. Ko je Marta pravkar vstopila, ji je veselo pomežiknil, vstal in dejal: "Nič lažjega!" Prijel je Marto za roko in jo odvedel k mizi. "Lej, stric, s tole roko mi najbolje na vekomaj zamašiš usta !v -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE V zimski noči na rami, stric, ki v fct pu^ Fr. C. "Kam pa, kam tako po^ tako debelem kožuhu, pa z0(1, j" me je ogovoril je z bosimi no#* coklah stal na pragu in Pe, nebo, kakšno vreme bo "Stric, zajce in lisice kat," sem mu odgovoril "Hudirja, ali jih n)is"S pod odevlco podvezniti?' ^ "O ne, saj imam tukaj' halnik." Pomolil sem pod kožuha. Stric je bi' ljen. Voščil sem mu še in šel naprej. Zavil sef proti "Dolu," kjer sernže^ vi na stari jablani priPrS* čakanje. , jI že zdavnaj so bile m0^ fcg čne želje, doživeti lepot° ];v [ noči, o kateri sta mi žet0^ pega pripovedovala " j, ^ "stric" in Brčov France«^, želja se mi je danes prišla je vendar noč, o ka ^ sanjal že tako dolgo. slit' ;. ied Poti (i «et Pa »ril Sti 'P sli so me obhajale m so polne nad in želja. ^ Zlezel sem po lestvi Jj» šče. Mesec še ni priplul\ ' ra, le rumenkasta zaM8 \ ško goro je poljubljal ^ to nebo. Medla svetl°ba I vedno bolj širila, k°nčl!" k zla izza Storžiča ve« J obla. Medli žarki so P0^, ko gozdov, rahlo po^^ilife gom pokrite jelkine v ' polzeli po zmrzlem hraP^ gu naprej. Pošastno s° sence golih drevesnih '"J to|| na beli odeji. Tiho in ^ ^ ležala vasica na hribe^ ^ čini. V hišicah, kakor P ^ ^ nih v sneg, so brlele »e fy svetilke za rdečimi j oknih. Pri prvi koč' ^ Oglasili so se r"u ^ pes. koncu vasi, z zategni s„i t glasom. Pod lipo na vf8^ li fantje! Takrat ffli f ^jifSj'' polna smeha; zapel bi bi smel. . Ko psi zalajaj0 y* ^ Nisem se še nasrka, ^ ^ pelj lepote zimske ^ zmotili rahli skoki P0(1 ^f , ^ V grlu mi je zastaja \ ^ sem udarce srca. Sti®n ji ^ ško in boječe pogled3' J j, ^ Zajček je sedel ta"1' . vaje obračal glavic°elfl$ % zdaj tja. Menda je P1' s <) H kje bi dobil kaj doW* i \ zob. Dvignil sem Pu® • te, ali ne? Janez ^ > 4 % pravil, da vas letos J > No, ker si prvi, ki si JJJ j g. lat kratek čas, te ne p '11, nil sem se nazaj & je zahreščala tako ^^ zajčka kar vrglo * _t veter je šel mimo k0' fc^ ^ drugega in potem ^ Spet je zavladal m'1'-., !>' ^ kloveč, dihsejeur»>rV J ljavi so lajali psi- ^j1 ^ 1 se je sprožila, z&h>"e p^i ^ divo je udarjalo • • ■ j* f ^ la! Spet sem začul s j, vidim. Temu se Pa • je kozolcu jo seka. Se ^^ čil; proti meni hrt1- p puško. Pritisnil se^o"' j a — zakaj ne ?ref J \ liha nisem napel! ji) gouhi je že pod me sa. Noč ima pa reS. Kaj sem hotel, gleu VV~JV o pa saj je to tudi ^pO^fHj se je ustavil, pove začel kopati. (Dallfi ŽENE IN Najnovejše »'°je [ t, spomladanske ^) l*1 I lahko naročite dircy v , varne po nižjih j '.I* ENdicott g( Prosim ogla*ltev(lS F telefonirajte, da d*slf j tovarno. Sedaj je čas, , FUR COAT nareg tf\ meri za prihod™ najnižji ceni. najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu HEnderson 0628 JOŽE GRDINA Neusmiljeno preganjanje Čehov od strani Nemcev Praga, 21. marca, češkim časopisom je zabranjeno tiskati poročila o protestu tujezemskih držav glede nastopa Nemčije na čehoslovaškem. Obenem je dobilo nekaj nad 10,000 uglednih čeho-v "povabilo," da se prijavijo pri pristojnih oblasteh glede zaslišanja. Pričakuje se, da bodo v kratkem vsi internirani v nemških kazenskih taboriščih. Na ta način pričakuje Nemčija, da bo zlomila MALI OGLASI Naprodaj je grocerija in mesnica. Za naslov vprašajte v uradu tega časopisa. (68) Naprodaj je dobro obstoječa slaščičarna v slovenski naselbini. V bližini šole sv. Vida. Toči se tudi 3.2 pivo. Proda se po zelo nizki ceni. Za naslov vprašajte v uredništvu tega časopisa. ante Po nemškem izvirniku K. Maya TE!*1*««««««« ^^°Ca?nZVedelomeni'karga d8! '.Vi 7lQ. Je rahlo pokimal: "J ftii i,Ste °b začetku bojev, ki dr ri0J5.že iz vo je val. Za vas i, Zlvljenjski boji le zuna-. is! boji vas ne f Gospoda 1 vas nikdar ne bo za ima- V>ki . w "ill 7 J« bilo drugače. rti i t^f^ii. z vj Sem Boga, ko sem šel iz 0-t^il mest0 bogastva, ki pol s«boj v ' Zlva vera, sem vzel y He, tisto, kar je naj- rcl°vek najteže nosi v Skrb • 0 vest" je pogledal. le n° sem mu zrl v obraz. e ne bojite?" mejevpra- V 'Alt): 0 tali slaba vest! Pomi- ...■bjL2'^ bežite' i«4 5j vobče WlSte' Nizkotllih de" Kradli niste, %iii Wste sposobni!" je roko. e"a hvala! In vendar Ze]0' " sem tat, mnogo, j mn°go sem ukradel! In itio|°Cene zaklade! In bil ill >|vec- Koliko duš sem kje, tltelj sem bil na vi®ji mi ni treba praviti. ^b']'60 Sem biI in pono" fc, 1ll- da m Boga vrgel ■ da .• ' pičice sem doka- m: > *> P 4>1 V g0Vera v Boga nezmisel. sem bil, očaral Si P1evel sem sejal vl^sje „ , ami in veselo je šel ftobeno zrnce ni šlo v leb' tat sem bil, ki je kra-tibij6] ' morilec> ki je v ti-vero in zaupanje v &fišla i Do^ Je revolucija. Kdor He ea> ta ne pozna I ^JihovjJ® -oblasti, ne kralja itf Namestnikov. Javno De aW> vodja seih bil Diu^ovoljnežev, iz ust ltl(f ifei, 'i bi J a'i Sn esed«. opojni strup, kot da je zdra- ^ Orovmah so hiteli k me ^Ij^je so zgrabili. Koli- ilj ' ^ je padlo v bosi5 fiA*"" .m Hi njihov morilec, '»itio umoril. In ne samo ,, , s° pomrli v ječah. ®0a So me lovile oblasti. to 1 No Jiln- Zapustil sem e<} i ni. mi bil° žal 7'a li ^ f^el m J0kal za men°j-•t/' f % ne očeta ne matere ^CVtster ne drugih oK % N°beno oko se ni it c.^enoj. Koliko pa se radi mene! Pa «6 vozilo "'Se Hi»ti»ii»iitmmtin»>i»»ii»nH»t»H»»i»ii»»»»tmm« pa nadrobno —! Svoboden sem bil, rešili sta me, pa trpel sem huje, ko da bi me bili na najhujšo kazen obsodili. Taval sem iz ene države v drugo, počenjal sedaj to, sedaj ono. Pa nikjer nisem našel miru. Vest me je pekla. Kolikokrat sem si hotel končati življenje, pa vedno me je zadrževala nevidna roka — božja roka. In ta roka me je po letih dušnih muk in kesanja pripeljala k nekemu nemškemu žup niku v Kansasu. Uganil je moje dušno stanje in me prosil, naj se mu razodenem. In storil sem to. Na svojo srečo. Našel sem vero in mir, odpuščanje in tolažbo, seveda šele po dolgih dvomih in bojih. O Bog, kako sem ti za vse to hvaležen!" Umolknil je, sklenil roke in obrnil pogled k nebu. Oči so mu žarele v sreči: In po dolgem molku je nadaljeval: ' "Da bi si priboril dušni mir, sem ušel svetu in ljudem. Podal sem se v divjino. Pa vera sama še ne prinaša sreče in ne zveličanja. Drevo vere mora tudi sadove roditi. Delovati sem hotel, pa če bi bilo mogoče, ravno nasprotno temu, kar sem prej storil. In tedaj sem videl rdečega človeka, kako se obupno bori zoper svoj pogin. Videl sem, kako grebe morilec po njegovem telesu. In srce mi je prekipevalo jeze, sočutja in usmiljenja. Njegova usoda je bila sklenjena, rešiti ga nisem mogel več. Pa eno sem lahko storil, eno je bilo v moji moči: olajšal sem mu lahko smrt in njegovo zadnjo uro sem lahko obdal z žarom ljubezni in odpuščanja. Šel sem k Apačem. Vživel sem se v njihovo mišljenje in življenje in v njihove posebnosti. Zaupali so mi, doživljal sem uspehe. Rad bi, da bi spoznali Win-netoua. On je, da tako rečem, delo mojih rok. Nadarjen mladenič je. Da je sin evropskega vladarja, bi bil velik vojskovodja, pa še večji knez miru. Kot dedič indijanskega poglavarja pa bo zatonel, kakor bo zatonelo vse rdeče pleme. O, aa bi doživel dan, ko bo krist- ^ i misin A Je spoznanje ka- A k. ® kijem. In to spo- v' Vrgl° "a tla * >i. B . WW-t? . je bila policija ezal sem skozi rensko vas. Zanesel J ^ takozvani slučaj, ijif, ,V rt % v neki vrt in pri-110 hišico ter se za-a bi povedal svoje s^ari mamici in nje- iflGC!« e yfi\ / sem ju našel v VI«01«sta me ra~ \ t* da sta moja to-\ sta rekli. In po-%iciedeli Pri meni v te-111 mi v solzah pra- S ■ H jan —! Ako pa ne, bi vsaj rad bil do smrti v njegovi bližini, pri njem v vseh njegovih tež-kočah, v vseh nevarnostih in stiskah! Moj duševni otrok je, preden sem šel ljubim ga bolj ko samega sebe. In, o če bi mi bilo usojeno, da bi sprejel v svoje srce smrtonosno kroglo, njemu namenjeno, — z veseljem bi umrl za njega in si mislil, da je taka smrt zadoščenje za moje grehe!" Umolknil je in klonil glavo. Globoko sem bil ginjen. Besedice nisem rekel. Čutil sem, da bi bila po teh izpovedih vsaka beseda kakor disharmonija v blagoglasnem akordu. Pa vzel sem njegovo roko v svojo in jo iskreno stisnil. Razumel me je, pokimal mi je in mi tudi stisnil roko. Dolgo je minilo, da je nadaljeval : "Kako da sem ravno vam vse to povedal —? Prvikrat vas danes vidim in vas morebiti nikdar več ne bom videl. Ali je morebiti tudi to božja volja, da sem ravno vas danes srečal? Glejte, jaz, ki sem nekdaj pravil, da ni Boga, jaz iščem za vsak pojav in dogodek v svojem življenju vzroka v volji božji! In tako čudno, mehko mi je pri srcu, tako otožno —! Ni žalost, ni dušna bol —. Nekako tako mi je, kakor kadar jeseni listje pada z drevja —. (Dalje prihodnjič.) J1*1 bridkostih. Revni zadovoljni, hčer ^eii ?red letom omo-jl) s je čul moje go-tA je dal zapeljati. ,•„ a s seboj na zbo- ^di »mj strup je delo-Wi Pl>1 njem. Ukradel i'V^w. dobrim lju" i Ajgj . mir, njihovo sre-4 ni Je Padel na bojišču, ^ j 0 Polje slave, sta-V^G. ^ obsojen na več- ž« sta mi PriP°- ki sta me re-S6m bil kriv nju" i P°vedali sta mi ^ je '• M°je ime |e ® bil udarec, ki je V J0 Slavo, ampak ll ^pio vest. ni meljejo počasi, odpor Čehov, ki bodo ostali brez svojih voditeljev. Monakovska juha je opekla že mnogo jezikov Moskva, 21. marca. Neuradno se poroča sem, da bo prej ali slej sklicana splošna evropska in mednarodna mirovna konferenca, da se zastopniki raznih držav posvetujejo kaj je potrebno ukreniti v očigied napredovanja Hitlerja in Nemcev. Moskovsko časopisje tozadevno piše, da so evropski državniki v Monakovern skuhali tako vročo juho, da so si do dobrega opekli jezike in sedaj se skušajo oprati pred javnostjo, namesto da bi mislili tedaj, ko so »odpisali monakovsko pogodbo. Kanada bo pomagala Angliji v slučaju vojne Ottawa, Ontario, 21. marca. Ministerski predsednik Kanade MacKenzie King je izjavil danes, da je Kanada pripravljena iti na pomoč Angliji v slučaju, da izbruhne v Evropi vojna in bi bila v vojni udeležena An-glij a. Ministerski predsednik je ostro obsodil nastop Hitlerja in Nemčije, ko je slednja porušila čehoslovaško republiko. Mnenju ministerskega predsednika so se pridržili celo oni, ki so poznani, da načeloma nasprotujejo vsaki vojni. Nacijska vlada je nastopila proti Wilsonu Praga, 21. marca. V Olomucu na Moravskem je bil imenovan najlepši mestni trg "Woodrow Wilson trg" v počast ameriškega predsednika, ki se je boril za svobodo češke republike. Nacijska nemška vlada je včeraj odredila, da se ime trga spremeni v "Herman Goering trg." Herman Goering je ime znanega nemškega feldmaršala. Tudi vse ulice na Češkem, ki so nosile ime Masarik, so bile "prekrščene" in so dobile nemška imena. Mehikanski predsednik zagovarja rop Mexico City, 20. marca. Predsednik republike Mehike, Laza-ro Cardenas, je včeraj izjavil, da bo kmalu konec nesporazuma, ki je nastal, ko je vlada Mehike zaplenila lastnino ameriških državljanov v Mehiki. Cardenas je govoril 40,000 broječi množici, ki se je zbrala pred predsednikovo palačo in praznovala obletnico, ko je Mehika Zaplenila ameriško lastnino. Cardenas je v svojem govoru zagovarjal rop tujezem-*ke lastnine, češ, da ima republika pravico zapleniti premoženje tujezemcev. Napadal je one, ki trdijo, da je Mehika roparska država. "Mi bomo plačali vse, kar smo vzeli," je končno rekel Cardenas, "ker ne želimo, da se 3 nas trdi, da smo sirotna država. Pogajanja s tujezemci so v teku in se bodo ugodno rešila." Postavodaja ne dovoli denarja governerju Atlanta, Georgia, 20. marca. Postavodaja države Georgije se je razšla, ne da bi dovolila denar, '■d ga .je zahteval governer Rivers, ki je pristaš novega deala. Governer je zahteval od postavo-daje, da se mu dovoli $96,000,-000 za dveletno administracijo države. Trdil je, da bo moral zapreti, oziroma omejiti šoie, ako ne dobi denarja, toda postavodaja se ni zmenila za te grožnje in je dovolila samo $80,000,000 za administracijo, kar mora zadostovati za dve leti. Postavoda-jalci so mnenja, da je treba v današnjih časih varčevati, ne pa trošiti denar. MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V. NAKUPOVALNO MOč SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU S TEM, DA OGLAŠAJO V WINNET0U AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 22, 103J) precej prekratek in ne bi mogel odpotovati o pravem času proti (Jeruzalemu. Da bi šel pa kasneje, bi pa prišel v Jeruzalem ponoči, kar bi bilo zelo nepri-kladno. Zato je bil moj odlok: nič več ovinkov, pač pa naravnost v Jeruzalem. Vse drugo pa si ogledam pozneje. Tako sem se zadovoljil s Haifo, ki je prav lično in moderno mesto ter izredno naglo napreduje. Sedaj šteje že blizu do 100,000 prebivalcev, od katerih je prav dosti Judov, toda temu primerno tudi Arabcev ni malo. Od-nošaji med Arabci in Judi so pa zelo napeti ter je med njimi že večkrat prišlo do prav krvavih bojev. Sicer je pa v Haifi življenje zelo živahno in tudi trgovina je zelo razvita; to kažejo dobro založene in obiskane trgovine, ki se nahajajo v lepih modernih poslopjih, v katere je investiranega dosti judovskega denarja. (Dalje prihodnjič) V ZIMSKI NOČI (Nadaljevanje iz 2. strani) samo da je prisluhnil, pa je že spet kopal. Kmalu je privlekel izpod snega komaj še zelen zeljni štor in ga pokušal. Naveličal se je tega, skočil nagajivo proti kozolcu, pobral pod njim repnik in tekel naprej, šele sedaj sem mogel napeti petelina. Rahlo - sem položil puškino cev v rogovilo jablane ,stisnil glavo k sebi in z na pol odprtimi očmi gledal ples rjavih listov starega hrasta, ki jih je vetrič pripodil podme. Včasih so se mi nehote zaprle oči, toda rahel šum vetra me je spet zbudil. V strahu in preplašeno-sti sem zgrabil za puško. Ali nisem čul skokov? Oh ne, le listi pod menoj drsajo v krogih po snegu. Kaj je pa tamle? Ali se ni nekaj zganilo pri drugem kozolcu? Da! Zajec je skočil izpod kozolca in v dolgih, hitrih skokih meri njivo proti goščavi._____ to„ je vendar zmotilo ? Spet mir. Kaj pa tisto črno tam na desni strani kozolca? Ali se ne premika? črna lisa se je enakomerno vlekla proti kozolcu pred menoj. Lisica! Prsti so se nehote, z nekim trepetom oklenili puške. Kopito je že pri licu. še nekaj korakov, pa bo dovolj blizu. Krasna! Sedaj se je ustavila in gleda okoli. Dolgi so trenutki. Pa sem zastonj čakal; v velikem polkrogu se me je ognila in izginila . . . Od Kamniških planin je potegnil veter, zmajal z mahom porasle veje orjaka, da so stresale s sebe ledene okove: kakor da bi se prebudile iz sanj in povpraševale, če je že prišel zanje čas vstajenja, življenja. Vedno močneje je pihal veter, gozdovi v ozadju so vršali tako močno, da je utonilo v tem bučanju šumenje Lešnice, ki se je med ledenimi zaprekami prerivala naprej. V zvoniku je udarila ura. Polnoči! Dovolj bo za danes! Zlezel sem počasi na tla, obesil puško na ramo) in odšel v spremstvu medle sence. Od Storžiča sem je suval veter. Vrhovi dreves so škripali, v ozadju pa je hrumel gozd v težkih akordih. Lepa je bila ta pesem, pesem, ki je odmevala v mojem srcu. šel sem poln čarov in lepote zimske noči proti vasici. Pod nogami mi je škripal sneg, za klobukom pa so frfotali kriv- ogledam Jeruzalem in pa razne svetopisemske kraje." "Kje bo-( ste stanovali v Jeruzalemu?" "V Časa Novi." "Kako dolgo mislite biti tam?" "En teden Pri pogledu na Karmel. — V Haifi. — Mimo Nazareta. — Mimo Jakobovega studenca. — Prihod v Jeruzalem. — P. Adolf Čadež. — Dr. Jakob Aleksič. — Na Via Dolorosa. — V cerkvi Božjega groba. — Na kraju Jezusove smrti. — V Božjem grobu.--Prva ncč v Jeruzalemu. Stoječ na krovu poleg ograje sem zrl na zgodovinski Karmel, kjer je 900 let pred Kristusom živel veliki glasnik Izraelcev, prerok Elija, ter ondi sprosil tako potrebnega dežja. Že tri leta je bila strahovita suša in je vsled nje poginila skoroda vsa živina, pa tudi ljudi je dosti pomrlo radi suše, s katero je Bog tepel izraelsko ljudstvo in njih kralja Ahaba, vsled velike brezbrižnosti in pa malikova-nja, v katerega so zašli mnogi ter se tako odvrnili od pravega Boga, dočim jih je bilo mnogo, ki niso bili ne tu ne tam. Menda nekako tako kot današnji katoličani, ki vsem kimajt) in pri-trjujeo ter bi bili radi vsepovsod in vsakemu nepristranski. Kralj Ahab je zbral na Kar-melu ljudstvo in poganske duhovnike ,kakor je predlagal Elija, ki je stopil pred ljudstvo in rekel: "Doklej boste omahovali na dve strani ? če je Gospod pravi Bog, hodite za njim; če je pa Baal, hodite za onim." Molče je ljudstvo sprejelo Elijeve besede, ki je dejal: "Jaz sem prerok Gospodov, Baalovih duhovnikov pa je 450. Dajte nam dva vola. Oni naj si izbe-ro enega, naj ga razsekajo in polože na drva, toda ognja naj ne zanetijo. Jaz bom pripravil drugega in ognj^np bom zanetil. Potem vi kličite svojega boga, jaz bom pa klical svojega Gospoda. Bog, ki bo odgovoril z ognjem je pravi Bog." Na ta Elijev predlog napravijo Baa-lovi duhovniki oltar, polože nanj razsekanega vola potem pa kriče od jutra do polneva: "Baal, usliši nas!" Vse zaman. Pripravljeni žgalni dar se ne užge. Elija je gledal in se jim posmehoval, češ: "Nemara ne diši. Vpijte glasneje—" Na večer pa napravi svoj oltar Elija, dene nanj razsekanega vola in moli k Gospodu, ter Ga prosi: "Pokaži danes, da si Ti Bog Izraelov—" Tedaj je švignil ogenj iz neba in použil žgalno daritev. Nato je Elija uničil Baalove duhovnike, šel na vrh Karmela in molil, da je potem Bog zopet dal dež, ki je po treh letih zopet namočil zemljo. Na ta dogodek sem mislil, ko sem zrl na lepi Karmel, ki ima pa še drugo znamenitost: Lepa Marijina cerkev, kjer je sedež splošno znane karmelske bratovščine in pa škapulirja. Tu je živel nekaj let pobožni karme-ličan sv. Simon Stok, rodom Anglež, kateremu je preblaže-na Devica Marija dala rujavi škapulir, ki je danes med vsemi škapulirji najbolj razširjen. Tistim, ki ga nosijo, je Mati božja obljubila velike milosti. Tako je Karmel znan po odločnem nastopu Elijevem ter velikih milosti, ki jih deli karmelska Mati božj a potom svojega škapulirja. Medtem se je Dacia približala pristanišču, ter niti opazil nisem kdaj so stopili na ladjo angleški uradniki, da pregledajo potne liste ter se prepričajo o zdravstvenem stanju no-vodošlih potnikov. Kakih 70 Sežnjev od pomola Je ladja obstala, ker radi italijanskega parnika, ki je stal tam, ni mogla v luko. Pričel se je pregled potnih listov. Natančni, toda prijazni angleški uradniki so sedeli za dolgo mizo, pregledovali potne liste, izpraševali potnike kam kdo potuje in zakaj. Kakim petim uradnikom je bilo treba odgovarjati, a potni list je pa romal iz rok v roke, ter se ustavil šele pri na-seljeniškem nadzorniku, ki se je na posebni kraj v potnem listu še podpisal, ter tako dal dovoljenje, da stopim v Palestino. Prej pa sem moral odgovoriti na stavljena vprašanja, ko me je vprašal: "Kam potujete?" "V Jeruzalem." "Zakaj greste tja?" "Da si prav gotovo." "Dobro." Nakar mi izroči potni list s priloženim listkom, da se javim pri zdravniku. "Prosim, gospod nadzornik, kje naj se pa za to prijavim?" "Vam se ni treba nikjer, ker vi ste Amerikanec, ter ste kot državljan Zedinje-nih držav prosti tega." "Tako? Hvala za pojasnilo," nakar mi vošči srečno pot po Palestini. Tako sem se z ameriškim potnim listom izognil zdravniški preiskavi, kateri so se morali podvreči ostali sopotniki. Tako tudi ponosni Angleži dajo v marsičem prednost Ameri-kancem. Ker Dacia ni mogla v luko, sem se z motornim čolnom odpeljal do brega ter ves srečen ob 10. dopoldne 24. maja stopil na od Boga posvečeno zemljo: Sveto deželo, na katero bi najraje pokleknil ter se tako zahvalil Troedinemu Bogu, ki mi je naklonil to milost, da mi je dano stopiti semkaj. Na carinskem uradu so mi še pregledali moj kovčeg, kjer mi pa angleški uradniki tudi tukaj niso delali nikakih sitnosti. Malo po vrhu je pobrskal, potem pa ukazal, da zaprem. Vse v redu. Zdaj je bila prva skrb kako priti v Jeruzalem. Postrešček, kateremu sem dal v oskrbo moj kovčeg, mi pojasni, da vozijo avtobusi iz Haife v Jeruzalem vsake tri ure, ter mi je priporočil, da vzamem avtobus, ki odpelje iz Haife ob 1. uri popoldne ter pride v Jeruzalem ob 5. uri popoldne. "To bo najbolje, ako hočete še pred nočjo priti v Jeruzalem," mi pojasnjuje postrešček ter me pelje naravnost na avtobusno postajo Kupim vozni listek za Jeruzalem, oddam kovčeg v garderobo ter grem po mestu, da si ogledam pristanišče Svete dežele. Sprva sem precej razmišljal, da bi šel na Karmel, ki je takoj nad Haifo, ter si ogledal kraj Elijevega bivanja in pa krasno svetišče karmelske Matere božje, toda sem prišel do zaključka, da bi potem bil s časom AMERIŠKA DOMOVINA, MARCU 22, 1939 —Tem bolje! — reče Izidor.— Mi vsaj ne bo treba oskrunjati grobov. Povedati mi morate samo še svoj naslov, gospod doktor kamor vam naj spravim mrliče. — Pridete lahko vsako noč, med enajsto in dvanajsto uro. — odvrne zdravnik. — Tlesknite dvakrat z rokama in vedel bom, da ste vi! Truplo zavijte in nihče ne bo ničesar opazil. — A sedaj vzamite ta denar, — konča zdravnik, — in pridite kmalu. —Vi mi zaupate — vzklikne Izidor. — Vi mi plačate, predno sem vam kaj storil? —'Zaupam vam, — reče zdravnik. Vi me ne boste prevarali. — Na svidenje! —Na svidenje! — odvrne Izidor. Izidoru je bilo pri srcu, kot da bi moral skočiti in vrniti staremu zdravniku denar, ki ga je pekel v oki. Prodal se je! Prevzel je dolžnost, da postane tat mrličev! Toda stari zdravnik je že izginil in Izidor ga ni mogel več dohiteti. Sedaj mu ni preostajalo drugega, kot da poišče in se seznani s kakim krvniškim pomočnikom. To ni bilo težko. Ko je začel Izidor izpraševati svojega gostilničarja, je zvedel, da tudi sem zahaja pomočnik krvnika, ki vrši svojo službo v Petro-pavlovski trdnjavi. Izidor plača gostilničarju ves svoj dolg. Ko je prihodnjega dne prišel krvnikov pomočnik, ga je seznanil z Izidorom. Ni bilo treba mnogo besed. Pomočnik je bil takoj za to, da prodaja mrliče za majhno napitnino. —Moja dolžnost je da snamem obešene štiriindvajset ur po usmrtitvi in jih pokopljem. Ali jih pokopljem ali pa jih dam tebi, to je vseeno. Bom vsaj zaslužil nekaj' rubljev. —Dobil jih boš deset, — vzklikne Izidor, — ako prineseš zvečer truplo. —Dobro je! — odvrne krvnikov pomočnik. — Pričakuj me od desetih pri vhodu v Katari-njn gaj. — Dobil boš neko krasno truplo. — Včeraj sem obesil neko mlado ženo. Bila je šele osemnajst let stara in mi je bilo rcrrxxrxxxxxca Fin slovenski orkester lahko zdaj najamete. Igra slovenske in druge popularne komade. Pustite naslov v uradu tfega lista. Jxxxxxxxxxxxxxxxxrxxixxxxx BRAZIS BROS. CLOTHES MADE TO MEASURE IN LATEST SPRING WOOLENS SUITS—TOPCOATS .'EST $22.50 GABARDINES WORSTEDS TWEEDS, ETC. IN HEDGE GREEN BLUE HORIZON ETC. COLORS Ready to Wear SUITS TOPCOATS THREE STORES 6905 Superior Ave. 6122 St. Clair Ave. 404 E. 156th St. pPEN EVERY EVENING . v resnici žal, da sem jo moral usmrtiti! . —Kaj je zakrivila? — vpraša Izidor. —Prišla je z dežele, — odvrne krvnikov pomočnik, ter je imela kakor tudi vse druge deklice svojega ljugimca. Nekega dne je opazila, da je bil njen ljubimce istočasno tudi ljubimec njene matere. To jo je razkačilo. Ponoči je vstala, vzela nož, priplazila se je k svojemu ljubimcu ter ga zaklala. —če bi bil jaz njen sodnik, — reče pomočnik ter izpije čašico žganja — jaz je ne bi obsodil. Toda sodniki mislijo drugače, kakor mi! —Gotovo se je branila pod ve-šali, kajne? —Nasrotno! odvrne krvnikov pomočnik. — Bila je mirna in se ni upirala. —To truplo mi boš torej pro-al za deset rubljev? — vpraša Izidor. Krvnikov pomočnik mu še enkrat obljubi, da ga bo čakal ob določenem času pri vhodu v Ka-tarinin gaj. Ko je prišel čas sestanka, gre Izidor z utripajočim srcem tja. Pomočnik ga je že pričakoval. Stal je naslonjen na neko drevo ter mirno kadil svojo pipo. Smehljajoč se pokaže na vrečo, ki je ležala pri njegovih nogah. —Evo, — reče on, — prinesel sem ti ga! — Toda vrečo mi moraš posebej plačati! Izidor vzame iz žepa deset rubljev in še nekaj drobiža. Nato prosi pomočnika, naj mu naloži vrečo na hrbet ter se poda po manjših in zapuščenih ulicah tja, kjer je stanoval zdravnik. Čim je tlesknil dvakrat z rokama se odpre v prvem nadstro pju okno, a zdravnik pogleda na ulico. —Počakajte trenutek! — vzklikne on. — Takoj pridem! —Prinašate mi najbrže godalo, ki sem ga naročil pri vas? Za vraga, dolgo je trajalo! Izidor takoj razume ter odvrne : —Moral sem ga popraviti, gospod doktor, a to ne gre tako hitro, ako naj bo delo dobro! Te besede so bile namenjene sosedom. Po dveh minutah se odpro vrata in na pragu se pojavi mali zdravnik ter mahne Izidoru. Nato mu pomaga odnesti mrliča v hišo. Do sedaj ni videl Izidor mrtve žene, ki jo je nosil v vreči. A sedaj, ko je zdravnik odprl vrečo, se je moral prijeti, da ne pade v nezavest. Krvnikov pomočnik ni lagal. Obešena mlada deklica je morala biti izredna lepotica. Lase so ji sicer odrezali, toda s tem je dobil obraz nekaj mu-čeniškega. —Truplo je zelo prikladno, vzklikne doktor Levinski ter pregleda mrliča z vseh strani. — Hvala vam, da ste mi jo priskr beli. Ne bom vam plačal, petdeset rubljev, temveč sedemdeset. Nato vpraša Izidora, kako se mu je posrečilo, dobiti mrliča. Od tega dne je postal zdravnik Izidoru zelo naklonjen in nesrečni mladenič se je preselil v njegovo stanovanje. Doktor Levinski je bil zelo prijazen napram njemu, ker je spoznal, da je mladenič pameten in duhovit. V tem času se je boril doktor .evinski sam s seboj. Hotel je pomagati Izidoru, da se osvobodi revnega življenja in da ga napoti na boljšo stezo, ker je videl, da propada, a zopet ga ni hotel izgubiti, ker mu je pri-skrboval mrliče za poskuse. Zato je bilo zdravniku nepri- jetno, ko ni Izidora več bilo. Ni več prihajal, a Levinski ga ni niti našel, ko ga je iskal v oni go-Lilni, kjer ga je spoznal. Vse njegovo iskanje je ostalo brezuspešno. Stari zdravnik se je zato začudil, ko je odprl vrata in se je pred njim pojavil Izidor. —Vi ste? —< vzklikne zdravnik. — Zopet ste prišli? Vstopite! Izidor gre za Levinskijem v pisarno. —Mislil sem, da ste že mrtvi, ali da ste odšli iz Petrograda. Kje ste bili ves ta čas, prijatelj ? —Oh, ne vprašujte, — odvrne Izidor, —jaz sem — jaz sem — ne govoriva o tem! —Dobro, naj bo. Govoriva o nečem drugem! — odvrne doktor Levinski. — Toda naj vas vidim! Zdi se mi, da ste nenavadno bledi! Levinski ga pozorno pogleda. Videl je globoke brazde na Izidorjevem obrazu, upadle oči, in bil je prepričan, da mladenič mnogo trpi. —Ali ste doživeli kaj neprijetnega v času, odkar vas nisem videl? — vpraša on mladeniča. Izidor potrdi. —Morda je tako, — reče on. — Neprijetnosti — morda še več, pobit sem! —Pobiti ste torej, — ponovi zdravnik. — Ali veste, prijatelj. Drugi bi že zdavnaj legel v posteljo, toda jaz nimam časa. — Poslušajte, doktor, vi mi morate napraviti uslugo! — Da kupim od vas kakega kega mrliča? — odvrne zdravnik. — Ali ste zopet kaj našli? Prinesite ga, rabim ga! — Vedite, prijatelj, jaz moram začeti s svojimi poskusi znova! Vi niti ne slutite, kako težko je moje delo. Toda mora se mi posrečiti dokazati, da žive obešeni zločinci le dolgo časa na vešalih! —Govorili ste o uslugi? Za kaj gre? —Posodite mi sto rubljev!— •reče Izidor. Stari zdravnik se glasno zasmeje. —Sto rubljev želite? Ali veste, da nimam niti sam toliko denarja v hiši? Gotovo ste me smatrali za bogataša, toda motite se! Jaz imam samo toliko, kolikor rabim za življenje in za svojo znanost, toda nepotrebnega denarja na žalost nimam! —Toda jaz moram imeti sto rubljev! — vzklikne Izidor razburjeno. —Morate? Kako naj to razumem ? —Ker moram oditi iz Petrograda ! —Vi torej želite resno oditi? Ali niste tukaj več varni? Ali vam je policija za petami? Stari zdravnik je v skrbeh gledal Izidora. —Ne, — ga pomiri mladenič. — O mrličih ni nikomur ničesar znanega. Toda imam vzrok, da potujem čim preje iz Petro-rrada. —Ali smem vedeti zakaj ? Izidor odgovori po kratkem molku: —Vi ste me rešili iz najlujše bede. Rešili ste me očitne smrti. Vi ste bili edini, ki se me je usmilil. — Bah, tega nisem storil zastonj ! Vi veste, kaj sem zahteval od vas! —Morda, toda na vsak način ste mi zaupali. Dali ste mi denarja, predno sem vam kaj storil! Zato vam bom povedal, kaj me žene odtod. —Kaj bi moglo biti? — reče zdravnik ravnodušno. Gotovo gre zopet za ženo! —Vaša bistroumnost in poznavanje ljudi je sijajno! — vzklikne Izidor. —Da, za ženo gre! Toda kakšna je ta žena! To je najlepša žena, ki je kedaj živela, žena, za katero bi storil vse! Stari zdravnik pogleda Izidora. —Takoj sem si mislil to! — reče on. — Nadaljujte! —Oh, doktor, primanjkuje mi besed, da vam opišem to kraso-tico! —Ni niti potrebno, — odvrne doktor Levinski. — Lahko si predstavljam tako ženo. Povejte mi raje njeno ime. Izidor se previdno ozre ter reče strastno: —Ali ste kedaj slišali o Fedo-ri Bojanovski? Doktor zažvižga. —Fedora Bojanovska? — reče on. — Oh, potem, mi je vse razumljivo! —Ali jo poznate?' Ako jo poznam? — Bil sem do- ber prijatelj njenega moža. Bil sem njegov zdravnik, ko je bil še v Petrogradu. Znano vam je, da so poslali svetnika Bojanov-skega v Sibirijo, ker so ga de-nuncirali, da je nihilist! —Vem — vem — vem tudi to. Izidor se prekine in se vzgrizne v ustnico. hot«" —Povejte, kaj ste či! — pravi zdravnik. ste reči, da veste, kdo $ nunciral? n- To ni 1,1 skrivnost. Moje oči so koj sem vedel, da je njegova žena. —Ali mislite tudi vi policijska agentica, šp'J° (Dalje priho< Pap&ž Pij XII. s trivrstno lcrono na glavi, takozvano tiaro. Slika je, bila poslanci po telefonu v Lonclon, od tam pa v New York po radiju. /VOtV-ZiJI/MiotvPfi/CE For a Brand New 1939... Full 6 Cubic Foot... GENUINE PIDAIBE 'Supet&a/ue 6 Has the Same Simplest Refrigerating Mechanism—Same worW-famoos lister-Miser—same 1-Piece All-Steel Cabinet Construction—the same finestfeatares of quality and performance as other Frigidaire models costing up to $100 mora^ » Pristala Frigidaire, pclnih 6 kub. čev. prostornine, po novi nizki ceni. Največja vrednost! Narejena po najvišjih standardih, kot vsaka Frigidaire. Vendar je taka cena, da jo zmoie vsaka družina. Krasno izdelana z Frigidaire Super-Freezer, ki da cenejši led, kot bi. ga Irncgli kupiti. Zeflo pro-eterna. Tri pladnje za led, ki se avtomatično razpuste. 5-ietni protekcijski načrt, katerega garantira General Mctors. Nikdar ni bilo tako fine ledenice po tako nizki ceni. Oglejte si to ledenico še danes. IMA VSE TE ODLIČNOSTI Meter-Miser. Najenostavnejši zamrzovalni sistem. Iz enega kosa izdelan jeklen kabinet. 5-letni protekcijski na.cr'J. Jeklene pladnje za led z avtomatičnim razpu-rtom. Čld pcrcelan v cddelku za shrambo. Trajna zunanjost. Super Freezer. Kontrola temperature. Vrata : i c Jnro na mai pritisk. Operjra neslišno. DE.0ANA SAMO PRI GENERAL MOTORS PRIDITE IN OGLEJTE SI TO VREDNOST! Mi vam pripeljemo Frigidaire ledenico sedaj. Mesečna plačila se prič no šele 10. maja EDINI SLOVENSKI PRODAJALCI FRIGIDAIRE LEDENIC NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. (zraven La Salle gledišča) JOHN SUSNIK in JERRY BOHINC, lastnika Ob 40 letnici v trgovini z dobrim obuvalom, J*. Frank Butala prodal svojo trgovino poznanemu tffm čevljev, Louis Majer na St. Clair Ave. Velika razprodaja obuvaj NA 6410 ST. CLAIR AVE. SE PRIČNE V ČETRTEK 23. MARCA OB DEVETIH ZJUTRAJ Vsled velike in nujne priprave za to razprodal0' trgovina v sredo 22. marca ves dan zaprta. Rabimo pet prodajalcev samo za časa Prednost imajo tisti, ki so vsaj malo izučeni v tejs jj Za tisoče dolarjev vrednosti finega obuvala v° ^ ^ na razpolago za resnično nizko ceno. Zato ne 2(11,1 M te ugodne prilike in pripeljite svojo družino s $ v ker bomo lahko postregli za vsakega posaniezneJ dobrim in trpežnim obuvalom. Tukaj navajamo samo nekaj cen: ■S ZA MALE BEBICKE čeveljčki z usnjenimi mehkimi podplati, po __ ZA MALE OTROČlCKE lepi in močni, nizki, jer-menček ali vezalo, iz samega usnja, vredni do $1.50, gredo za _39£_ ZA ŠOLSKE OTROKE Trpežne, nizke ali visoke, iz laka ali teletine, z usnjenimi podplati, po _97£_ ZA ŽENSKE ALI DEKLETA Imamo jako veliko izbero obuvala, pripravne za praznik ali delo; črne, laka-ste ali rujave, vredno do $3.50, gredo po 97 ^ SAMO 72 PAROV ženskih sobnih copat, en par na odjemalca, samo po 12^ ZA MOŠKE ALI nizke oxfords z usnl podplati, gredo P $1.69 ZA MOŠKE J >1 cfords vsi črne ali rujave, fine oxfords vseh^ zaloga, gredo P° $1.99____ VELIKA IZB'11* ženskih Arch vsakovrstne pete i" vredno do $4.50, S''e MOŠKI DELO?f" ČEVLJI ^ jako trpežni, z" štrapac, šivani, z podplatom, gre $2.69 'lit i« t 'dO' MOŠKE SOB0 COPATE ^ iz klobučevine, z ,n i usnjenim podpla\. tej razprodal1 _ Na razprodaji bodo tudi vsa boljša obuvala ^ / H nizki ceni. Sedaj je čas in prilika, da si \nabai[ ^ obuvalo in prihranili si boste svoj težko prisluži LOUIS MAJER (PREJ FRANK BUTALA 6410 Si. CLL- Ave. Hranilne Vse vloge zavarovane do $5000 po Federal SaV' Loan Insurance korporaciji. TEKOČE OBRESTI PO 3% Preglejte svoje investicije, če Vam pri- /k&M našajo dovolj obresti z zadostno var- ^ nostjo. ST. CLAIR SAVINGS & 6235 ST. CLAIR AVENUE UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERUA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, u' ifjjafeiVižž liilii -V