N«jY«ri delu. Rudnik obratuj" po 5 dni na teden in je rudnik v solmto poč i« val. Drugi štirje so bili ubiti pri svojem reševalnem delu pri drugi razstrelbi." Xairn pravi, da so se vneli plini, ne more pa jiovedati, na kak način so se mogli plini vneti, ker je bil rudnik znan kot najbolj varen. Po raa-trelbi je nastal *v rudniku požar, ki pa i*1 bil kmalu poga.šeu. spremembe _v s0vj. uniji Rusi se poslužujejo svoboščin pod novo demokratsko ustavo. — Polovica starejšega pre bi« varstva še vedno pod vplivom vere. • MOSKVA, Rusija, 29. marca. — Ruske cerkve se poslu i žujcjo svoboščin, ki jim jih da- ■ /je nova demokratska ustava • ter so >voj vpliv tako razširile in Število vernikov tako |x*ve j čale, da voditelji protiver-ke t ' . . . . . ga gibanja javno izrazajo svojo bojazen. Tako je n. pr. predsednik t zveze bojevitih brezbožniko*,1 Emeljan Jaroslavski, prizna i. j godba posebno zauin.a diplomate z ozirom na politične odnosa je obrh držav z drugimi državami. Italije je z protokolom zvezana z Avstriji« in Madžarsko, medtem ko je Jugoslavija kot članica ^Ial« a nt a nte sovražna Madžarski in lieprijatel jica Italije. S to pogodilo pa so prišle sedaj v stik države, ki so si bile do sedaj med seboj sovražne. Položaj se bo najbrže razvil po naslednjih smernicah: Italija in Nemčija l>oste skušale Jugoslavijo še bolj pridobiti v ~vojo vrsto in jo odtujiti o<; (Vhoslovaške in Romunske, kar bi pomenilo konec Mah ''Roljševikje Jaroslavski postavil štiri točke propagandnega programa in sicer. 1. Treba je razviti inteligentno, p rot i verska propagande, ki bo narodu pokazala škodljivost verske i iu teologije, ali cerkvenega kri. Časopisi morajo protiver-ski propagandni posvečati več pozornosti. 4. Protiverske muzeje i n knjižnice morajo podpirati vsi in vzgojeni morajo biti novi I ♦ rot i ve rsk i a gi ta t o r j i. " Sprejem nove ustave," piše Jaroslavski, "je imel za ]»<> sledico večjo delavnost mnogih duhovnikov, ki se goreče z:i vzemajo za zopet no otvorjenje cerkva, nabirajo denar za popravilo cerkva in pridigujejo ter ustavo razlagajo v svoj prid." Jaroslavski po vda rja v svojem članku, da stoji ]>od vplivom cerkve še vestno 50 odstot-kov odraščenega prebivalstva ill da je odprtih .'JO.tMMi cerkvi*. V nekaterih občinah so cerkve lepše opremljene, kot pa rdeče ol>činske hiše ali sovjetski kili bi. a nt a lite, od katere Madžarska in Nemčija zahtevate zemljo, alfi pa bo Jugoslavija posredovalka med Italijo in avstroog*-. sko skupino ter malo antanto v nad i, da bo Mala antanta pridobljena za rimski protokol in bo tako prijateljsko rešen pro-;blem os ret l nje Evrope. čil sedeče starke ter ima pri tem popolno oporo komunistične stranke. Demokratski senator Pope pa je rekel, da so sedeče stavke v gotovih ozirih vai-nostne odredbe proti stavkokazom, kompani jski špi ionaži in proti oboroženim napadom. Holt, ki je najmlajši senator, je rekel, da CIO, ki je prežet komunstičnega duha, ogroža ameriško vladno obliko. Na čelu CIO stoji John L. Lewis. velik an0c na Španskem Nedelja je potekla brez bojev. — Praznovanje je izostalo. — Republikanci imajo več upanja. MADRID, Španska, 29. marca. — Bila je (velikonočna nedelja, toda v Madridu ni bilo ne videti, ne občutiti Velik*? noči. Potekla je nedelja hrez cerkvenih opravil, brez sveča- j nosti. Bil je lep .pomladanski dar. in tudi fašisti so bili tako "dobri". da mesta niso- obstreljevali. V ozračju je bil občutek miru na celi fronti okoli Madrida. Za vse Špance — za republi kance kot za fašiste — je bil dan globoke žalosti. — Bilo j«-vse drugo, kot pa kar bi morala biti Velika noč in kar je tn dan pomenil drugod po »vetu. Toda pri vsem tem republikancem ni klonil duh, temveč navdaja jih trdno upanje na kon« čim zmago. Malo je bojev na tleh, t *la tem živahnejši se boji v zraku. V soboto *o republikanski letalci bombardirali vojaške objekte okoli Haragose, Iluesce, Almudevara, Belchite in Vive! de Rio na aragonski fronti. V Sara gos i je bila porušena neka kemična tovarna. Popoldne s«, letalci bombardirali fašistične jk>stojanke okoli Huesce. kjer ko vrgli več sto bomb. Ves čas pa se ni dvignil v zrak niti eden fašistični aeroplan. Fašisti Madrida po dnevi že niso bombardirali najman j dva meseca. To pa ni posledica premen jene taktike generala Franca, t en t več -o republika lici dosegli v zraku veliko premoč nad sovražnikom. V soboto so tudi republikan ske bojne ladje bombardirale Malago, Motril in Melillo, kar navdaja vse republikance z na do, da bodo republikanci ostali v stalni ofenzivi. Republikanci močilo utrjujejo svojo črto na fronti pri . marca.—Najvišje sodišče, ki je doslej skoro dosledno nasprotovalo vsem oil red bam New Deal a, je kar iznenada postalo drugačnega mnenja. Neka tovarna v državi Wash, ington se je pritožila proti postavi, določujoči minimalne plače za ženske in mladoletne. Najvišje -odišče je odločilo, da je postava v soglasju 7, ameriško us t a/v o. Pred štirinajstimi leti je najvišje sodišče zavrnilo postavo glede minimalnih plač v okraju Columbia, in lani je s 5 proti 4 glasovom zavrnilo -lično postavo držav«* New York. Danes je bila pa postava za državo Washington s 5 proti 4 glasovi potrjena. Sodnik Roberts, ki je še lani glasoval proti, je bil danes med petimi so ilniki, ki >0 potrdili ustavnost postave. Proti so glasovali sodniki Sutherland. MeReynolds, Butler in Van Devanter. Nadaljna važna odločitev se je tikala železničarjev. Sodišče je naročilo železniškim družbam, da se morajo kolektivu « pogajati s svobodno izvoljeir-rri zastopniki železničarjev. ameriški s0cijalisti za enotno fronto Konvencija v Chicagu je pozvala članstvo, naj podpira Lewisa in njegov odbor za industri-jalno organizacijo. CHICAGO, 111., 2oei-jalistične stranke je bilo dano sklonjeno, pozvati izvršilni odbor le sodelovanju pri ustanovitvi splošne farmersko-dclav--ke stranke. Tozadevno resolucijo je stavil Norman Thomas, ki je 11«: tiketn socijalistične stranke /.•* trikrat kandidiral za predsednika. N o 'v a farmersko . delav<«k:t stranka naj bi zastopala interese vseh delavcev — takih, k': delajo z roko, in takih, ki delajo z glavo. Že vnaprej mora imeti moe no podporo fannerjev in d«--la vcev. Socijaliste mora vzprejeii kot skupino ter zajamčiti na-daljni obstoj soeijal. stranki. Delegatje «0 obljubili vso podporo Johnu L. Lewi s u in njegovemu oifboru za inductri-jalno organizacijo. Delo, ki ga je zrjmhm I Lewi>, smatrajo za najbolj značilen razvoj v ameriškem delavskem gibanju. lakota v italiji AMERIŠKI ZASTOPNIKI NA KRONANJU AVASHINUTON. D. C., marca. — Predsednik Koose-~elt je določil generala John« J. Per.-hinga, admirala ilugii Kodmana in bivšega poslanika v Berlinu Jamesa \V. Geranin, da zastopajo prerlseilnika pri kronanju angleškega kralja Ju rija VI. Gerard bo zavzemal čin "posebnega poslanika **; general Pershing bo imel naslov "ar-ma >1-kovnik James L. Collins, manorv priliočnik pa kapitan K. E. Beattv. Ameriško vojno momarico bo pri kronanju angleškega kralja zastopala bojna ladja N«*w York. neuva del Duipie, za pad no i»d Pozoblanco, ko so ixtbili fašistični napad. V teh Inijih je obležalo mrtvih 2U0 fašistov. \A )N In iS, Anglija. J'.K marca. — Italija oste samo čez naša mrtva trupla.** Kot pravi "Referee"*, je policija žene s silo razgnala. List pravi dalje, da je bilo v Milanu. T urinu hi po drugih mestih aretiranih 2000 mož in j žena pod obdolžbo sabotaže in nabiranja denarja za španske komuniste. Tekom enega tedna so nabrali nad $11,01)0. "Referee"* pravi, da je vna-nji minister grof Ciano zato tako naglo -klonil z Jugoslavijo pogodbo, ker je v Italiji lakota in 1m> seilaj mogoče iz Jugoslavije dobiti dovolj živeža. New York Tuesday, March 30, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ92. "Glas Naroda" (A Corporation) Owned and Published by SLOVKNIC PUBLISHING COMPANY Pgaak Bakser, President__L. Benedlk. Tww Place of boalneee of the corporation and addieome of above officers: West lftk Oil nil. B«-nb ef Msnbslton, New Vorfc Qty, N. -O LA 8 N A BO DA" (Veke ef the People) Dej Bxeept Sunday* and Holidays Sa celo leto velja aa Am »rlko ta 7« New York as celo leto c«.... 97.00 Eaaado............... ......$6.00 Za pol leta.............. ...... 93.se ®t poi leta ,.•*....•.•••* ...... S&OO Zs inozemstvo n celo leto ...... 97 00 Sa Četrt leta ............ ......91.00 Zft pol IcUl ......93.60 ZANIMANJE RUSKE MLADINE BnberrlpUan Yearly 99.00 bres pod piss la osebnosti se ne prlobCuJeJo. Denar naj se blaroroll polUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da es tudi prejšnje blvalitte neznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Ubsjs rsakl dsn lzrarmSl nedelj le premikov "OLA8 NARODA". 21« W. 18th Street, New Ystfc. N. F. Telephone: CHelsea 3—1242 za dogodke na Španskem. SI i i; a jc'bila posneta med odmorom v ljudski šoli v Novo sibirskem ter predstavlja skupino šolarjev, ki na zemljevidu čekirajo prodiranje republikanski* armade. PRETEČA STAVKA V New Yorku se vrši važna konferenca med za-topniki premogovnih d u/b in zasto-pniki organizira ni h kopačev mehkega premoga. Pogajajo se glede obnovitve stare oziroma sklenitve nove pogodbe, kajti sedamja j>oteče dne 1. aprila. Ce se United Mine Workers ne 1m*1o rs sredo do polnoči sporazumeli z delodajalci, bo dno 1. aprila pozvanih 4(H),(MM) premogarjev, naj od lože orodje in naj do sklenitve nove ]K>-g^dhe ostanejo doma. Dasi so dospela pogajanja na mrtvo točko, izjavljajo tako zastopniki baronov kot tudi zastopniki delavce.v, da stavka najbrž ne bo izbruhnila. Spominjajo se namreč prejšnjih let, ko je bila pogodba sklenjena le pai minut pr«l določenim refkom, dasi je bilo r.e nekaj ur prej rečeno, da so vsa pogajanja zaman. V odboru šestoriee, ki izdeluje jk>godbo, et-najst oovi.šanje plač, dva teilna plačanih počitnic ter jamščinc. da bo vsak premogar delal najmanj dvesto dni v letu. Premogovni baroni hočejo podaljšati delavni teden na Štirideset ur. Obe stranki sta ž<> dali nekatere koncesij«*, končni sporazum pa dosK j se ni bil dosežen. Dopisu UPRAVIČENA NAGRADA Vlada angleškega ministrskega p red šolnika Baldwina ;e predlagala, naj se članom vlade angleškega ministrskega predsednika Baldwina povišaj o place. Predlog je bil odobren. Plača bo zv išana za sto odstotkov. i'emu ? Najbrž zato, ker je neki član Baldwinove vlade predlagal, da bi bilo mogoče zaščititi angleško obal pred sovražnimi letali z debelo mrežo, ki bi jo držali kvišku veliki baloni; ker je Faldwinova vlada -kleni ki pomagati italijanski armadi Španskem; ker je BUdwinova vlada spravila s prestola Kdwarda in ga izgnala iz dežele. To so vso n jene zasluge. Zasluge pa morajo biti dvojno plačano. DENARNE POSILJATVE 'i Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO trn $ 2JS5 _ Din. 1M $ 5.M - Din. tm t Tžt _ Din. m 911.79 ..____Din. SM 9».90----Din. lfM 945.N______Din. 2999 V ITALIJO Za $ 6.50 $ 12.25 $ 30.00 $ 57.00 $112.50 $167.50 Ur 100 Lir 200 Lir 500 Lir 1000 Lir 2000 Lir 3000 WEE BE CENE SEDAJ H IT BO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVSŠENE SPREMEMBI GOBI Aid VOLI r jih aH IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH krajo tsplsBls t dolarjih. PO CABUE 1 1 VTOJBXNO IL-i PUBLISHING COMPANY "GUi Naroda" M. 1 B moki if ti, X. )". Leto« smo hitro opravili s predpnstoTU, postom in tudi Velika* noč je že za nami. Od Božiča do Velike noči je bilo samo neka j mul tri mesece. Poleg t-večana zaposlenost in povečani za-služek |>ovečal tudi dobro ra7^K)loženj(» m«*«} našimi rojaki. Tudi z zimo smo precej povodi o obra čunaj i letos, a to samo s tisto zimo, ki jo določata je praitika in koledar, kajti nd 21. marca naprej imamo že pomlad, a kljub temu mraz pritiska kakor bi bili v sredi zini«'. Pravi zimski mraz,-snežni viharji in druge slične zimske pritrkline so na dnevnem redu od New Yorka do San Fran-cteca. Vse to kaže, da je cvetoma pomlad pozabila pogledati na prati ko iti so j<- proti naši želji predolgo zamudila doli nn ekvatorju. Ta zamuda zlasti našim gosjem in gospodičnam ni ]M) volji, kajti večina njih ši je že nabav ila pomladanske klobuke in slamnike, v čijih oblikah vlada lotos pravcata revolucija, dalji; so si nabavile nove pisane in roža-ste obleko, pl asee in peleriuce, in se-veda tudi nove čeveljčke in šolnčke, kakor se to za praznike spodobi. Razume se, da jim vsega tega nrhče ne zameri; kaj še! Tudi "ofert" v svojih mejaSi je dobra in priporočljiva stvar. Ampak če je enikrat že v*sa ta nova "ofert" k upi.jen a in je dama ]>rij>ra vi jena, pa jo čJovefc ne more obleči in obuti in se ž njo postaviti, je pa res "pain in the neck." Upajmo pa, da jih netočna solnčna f>omlad ne l>o pmloliro miičiia, temveč da si najame avijon in svojo zamudo popra -vi, kolikor mogoče, -ter da se bo naš nežni spol s svojo "ofor-tjo" posta/vil na belo nedeljo, kolikor se ni mogel storiti na cvetno in veliko nedeljo. To ])a bo, vsaj kolikor se nas tiče, tem Lažje storil, ker imajo sko-ro Vse naselbine razne društvene plese in druge zabave na belo soboto in belo nedeljo. Tudi pri nats v Brooklvnu, oziroma v R-idgewoodu se na belo, to je na prihodnjo sobot? večer, .*». aprila, nudi nekaj posebnega. Naše pevsko društvo 4 4 Slovan'' priredi 44 kmetski ]>les,T v Slov. Narodnem domu v Brooklvnu, 2o3 Ir\in^ Ave., o katerem se jk> 44šopeh" in do-meh ^>vori in razpravlja že nekaj tednov, kaj dokazuje, da vlada za to iznnhio prireditev tudi izredno zanimanje med rojaki v ffreater New Yorku. 44Slovan" j< že lansko leto priredil svoj "kmets&i [»les" in z njim dosegel velik uspeh. Oni, ki so se ^a udeležili so bili "tickled to death" s p-jstno domačo slovansko zabavo, a onim rojakom, ki sr te zabave po svoji krivdi niso udolež ii. je bilo pa žid Zi\ zamujeno priliko. Oboji 7>:i so sklenili, da prihodnjega, to je, letosnj.-oa Slovanove^a* kmetskesm ph-sa za nobeno ceno ne zamude. Tako se namreč pretvori, in ako je vse to rt*;, potom borno prihodnjo soboto -videli na Slovano-vein kmet«kem plesu tako one, ki so bili na njem lansko leto, kakor one, katerih ni bilo. In jaz hj šel skoraj -stavit, da bo približno res tako, ter da bo 44Slovan*9 rabil vsaj ducat Rib-ničanov, da bodo dvorano .širili. Kakor mi je prijatelj Cali pravil, in on ve kaj »rovori. l>o letošnji Sldvanov kmetski ples še vse zanimivejši in zaba^mej-ši fcaikor lani. Prvič že zato, ker si je 44Slovan" sam nabavil pn^cej molkih narodnih noš, kakršnih si ni mogoče izposoditi, in to 1k> slikovitost in pristnost noš sodelujočih -parov hrez dvoma povečalo. Drujra posebnost na tem plesu pa bo svadbena 1'kamela", katero ro-j«3ri iz Domžal in okolice všter titne" in morda še kaj več take robe za nameček. Ker nisem plesni strokovnjak, ne poznam slovenskih imen 7J\ te ples«1. Sicer pa imaijo različni kraji različna imena za iste plese. Kakor mi je zadnjič pravila u-gledna Ribničanka s Silver štri ta, imenujejo enega iznu d t«'h ph»sov pri njih 44cimperle" in dalje mi je druiri rojak pravil, da onepra izmed teh plesov pri njih imenujejo "češpovček." Tn tudi 'mi je pravila gospodična iiz Cleveland«, da so v Cle-velaiwlu enega izmed teli plesov krstili za44pork chop." No, sedaj naj pa človek dobi prava imena; za te plese. No, kar je res, ime 44pork chop*' je zelo realno in prozaično ime in ker vem, da tudi pri nas v New Yorku ne manjka realnih in prozaičnih ljudi, je čisto mogoče, da bo kdo pogruntafl kako novo ime za te plese, kakor na primer 4^latin-burger" ali celo 44hot dog". V-se je mogoče! Napisal bi lahko še par ko-lun o tej zabavi, 'marsikaj zanimivega, toda pripomnim naj samo še par resnih stvari: V Ameriki se šddaj »marajo pristne narodne noše evropskih ljudlstev zal nekaj lepega, dobrega in celo uim^njškega. Za to se cesto sedanja moderna noša kopira po teh starih evropskih nošah. Dalje se danes prirejajo razne domače zabftve po miljonerskih hišah, kjer se zahteva, da pridejo gostje v starih evropskih narodnih nošah. Tudi javnih prireditev je veliko, kjer zavzemajo razne narodne noše prvo mesto Po gledališčih, nočnih klubih, kabaretih in drugih zabaviščih vedno naletite na te noše. Vse to dokazuje, da naše narodne noše. pri katerih spada ravno slovenska narodna noša nn*d najlepše in najizrazitejše, niso za staro šaro in za cunjarja, tenlveč da so gotova dragocenost, katero je vredno obdržati in ohraniti. Zato hoče 44Slovan" s svojim kmetskim Telesom vršiti isto mi rodno tlelo kakor s svojo pesmijo, to je buditi in vzdrževati narodno 7-vest, ker je ista lepa in je zato vredna, da jo vzdrzimo in o-hranimo kolikor najdalje mo-•goče. Reporter. I - Naši v Ameriki i»UJAK£ PKOgJMO, NAJ NAM NAKitATKU N A l>Ufl6Mtl SPOKoCe SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. X Racine, Wis., je dne 17. t. an. umrl Mate Uzelac. star 43 let in doma od (Jospiča v L/iki. V Ameriki je bil 1J let. Po-br.ula .1^a. je p role taroka bolezen jetika. * IVed nekaj dnevi so našli v Pittsburghu, Pa., v garaži rojaka Mihaela Turka mrtvega. Vsekakor je po neprevidnosti postal žrtev strupenih plinov, ki so uhajali iz motorja. Star je bil let in doma od vega mesta. V Ameriki je ' il dvakrat in od leta 1.009 neprestano v Pittsburgh!!. * T\ smrtni nesreči rojaka Jo.i. Majorja v Frederik, Colo., še tole: pofcojnik je bil rojen v Anieriiki in star okro^ 28 let. Smrt ^a je zadela po krivdi kompanije. ki ni dial a -irehe dvigalu. Ko je Major stopil v dvigalo, je padel nanj kos premoga iz višine sto čevljev in ga ubU. Zapustil je ženo in dva otročiča, zavarovan pa ni bil pri nobeni podporni organizaciji. NAZNANILO IN ZAHVALA S tiižmai srerat iiu%uaiijauio vs«*iu xorrwlulkom, prljatflji'in i»! ziuiiufoi. k iH-unm- in tolažlK« in drup«* izkazane nam dobrote. Lep« hvala za darovane ven«-e in druge darove. Hvala vsem, ki m> prišli kropit in m<»lit h krsti pokojnika, ki m: ne udeležili i»«nrreba in dali svoja avtomoldle na raz]M»la^o. Pokojnega soproga in dragega očeta prijioročamo v blag spomin in uaj v mira IJociva. ŽHltij«H"i ostali: JOHANA VDOVIC. soi»roga; IVA, h«; THEODORE, sin. Brooklyn, N. T., 23. marca 1W37. Važno za potovanje. Kdor ,|e namenjen potovati t ataH kraj mli dobiU kosa od tam. Je potrebne, da Je poučen v vseh stvareh. Vsled nafte dolgoletne skninje Vam samoreme dati najbel^a pojasnila in tadl vse potrebno preskrbeti, da Je potovanje ndebne in hitic. *»to se za-npne obrnite na nas sa vsa pojasnila. Mi prakrMrn vse, bodi d prste je za povratna dovoljenja, petni liste, vizeje in sploh vse, kar Je za potovanje petri najhitrejšem tasn, in kar Je slavna, sa najmanjie streito, Nedriavljani naj ne odlaftaje de zadnjega trenutka, ker m dobi iz WasUngteam povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna 1 in uiifcni potovali. ivedlla in SLOVEN5C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. Mož in žena .sta se neprestano prepirala, tako sta se prepirala, da je moral priti slednjič sam gospod fajmoster 11a pomoč. Ko je v.-topil h vet i mož, sta stala sovražno nasproti. -Pogledal je najprej njega, potem pa njo, sle«hijie se je pa vstavil njegov |>ogled na psu in mački >i»oleg vrat, ki sta prijateljsko jedla iz ene sklede. — Vidita, draga moja, — je začel svojo p rid i go, — to j» krasen vzgled prijateljstva o-ziroma medsebojne ljubezni. Pes in mačka sta si po svoji na t ur i različna, pa sta vseeno prijatelja. Zakaj bi ne bilo mogoče prijateljstvo med dvema človekoma ' Njemu so segle gospodove besedo globoko v sree, ona je pa nekoliko pomislila in rekla: — Je že res, kar govorite. gospod zupni'k, — toda zvežiie ju za repov a skupaj, pa boste videli vraga in pol... Dne 'i. aprila bo priredilo .-loveusko pevsko društvo 44Slovan" a Brooklvnu kmetski ples. Vsi svatje IhmIo v narodnih nošah in nastopila bo tudi ka tnela. Ta običaj j«» le malokomu znan — že v-aj v kraju, kjer sem jaz doma, ga ne poznajo. Pri nas. kakor tudi marsikj«-drugod, smatrajo ženina za kamelo, pa je zadeva v redu. Toda proč s šalo. Na "SlovanoiNi"' primlitvi bo igral vlogo ženina postaven vdovec Frank, ki je za deset fantov. Katera bo nevesta, pa raz# ts t Franka nihče ne ve. Zvedel j sem pa, da bo trsta, s katero i se bo 11a "Slovanovi" kmetski jolieeti postavil, postala še to poletje njegova resnična za-1 k011.ska družica. I Malo se mi zdi. katera bc, reči pa ne morem in in* smem. * Prejšnjo soljoto zjutraj S*J« me obiskala dva barljertonska rojaka — Pue in Župec. Pue, ki je bil že sam ne vem kolikokrat v starem kraju, topot potreboval spremi jeva 1 ca. Že vsaj do New Yorka. Zato ga je Župec .spremil. Pue pravi, da ga desniea l>o-li, .pa ne toliko od napornega dela kot od kozarcev, ki jih j<-moral zaklnje dui v Barl>erto-nu neprestano vzdigovati. Sem mislil, da bo tudi prijatelj Bombae prišel ž njima, pa sta ga topot ofrnažila za par prijetnih ur v New Yorku. Župec si je ogledal newyor-ški naravoslovni muzej in je moral slednjič priznati, da so v njem vse drugačne zverine kot so na Prijateljevi farmi. * Pogodba med Jugoslavijo in Italijo... Ali se -bo Mu-solini držal njenih določb, ali je pa vse skupaj le nekakšna kra-rja kujx'-i-ja, od katere bo imela edinoie Italija dobiček? Obljuba, da bo dal Mussolini na Krasu in na Primorskem kLicu. urali za 32 sanrtiniov. Xaslemrnja tu«li pr»-->et otrok. Puntarska kri je -ki učitelj pri tako napornem vnJa v njein. Leto dni je ven- težirškem delu. "Zaslužil jib prost Slloveiiee, ki je bil.takrat zai|>oslen kot kamnosek pri istem podjetniku. Sedeli smo nedavno nedeljo v Omanovi gostilni v Goričali pri Golnitku — pravi |>oročeva-ltc. — Zunaj so se vlekle megle proti Križki ir«M"i, dan je bil 7aim-k<» siv iu prazen. V cerkvi >•> bile v<>čemiee in la^je brez organista. ker je umrl. pa s«» ni- a(uke socializma v svr^h <«nominili: <4K;ij n;-i bi kaikor je to delal 7e njeircv oe*» rnu bil oilarovoril ? Mar na i bi v IVMaippiji. Ko pa se je pri- «ra ztHavil? Kaj bi bil - t< m o-bliaalo |K>letje, ga je gnalo i/ nr \*il • Xič!'f vaškega v»ln;ja v svobotlni (kllHjje se v Lozarvo, kjer je Hvet. " PtK-itnice so bile pred sedež socialistične stranke. Pre- novega dobili. V veliki gos- vnrfi,'; pravi v svojih sporni- stradan prenočuje pod mostom, rilniški soIh so pn-pirali n-- mh «m tedaj sem - oj... „1. Xaslee nzselMii v Svieo in tam po. in mil T>rii»ov,^b. ie volitev, v ski-omni prvimi so- ____ Plinske maske za konje. Ijastniki dirkalnih konj v Newmarket u na An gleškem so sklenili, da se bodi pridružil«, oboroziivem mu progratnu svo-jtn'lade in da bodo za primer letalskih napadov zavarovali svoje hleve in živali. Strokovnj.i-ki jim pripravljajo sedaj po.eb-ne plinske maiske za konje. To |>a ni lahka stvar, kajti če hočeš žival popolnoma zaščititi pred učinki strupenih plinov, ji moraš dati |H>polno in nepropustno "oblačilo." Takšno ol>-lačilo |mi je prav tako težko nositi, kakor naročiti. Zato premišljajo sedaj o tem. d:i bi po leir običajnih mask gradili tudi vame hleve, v katere l>i s« skrili konji s svojimi trenerji v primeru letalskih napadov. Med svetovno vojno so Nemci Xe\v»m»r»ket, ki leži mekloni lnzamo vanj. na i le |>ove,po obupasieu |K>1 franka. P ,la«ro- prostoren*, d« vpojni ni mosrel ^ dM Mussolini ZV(,Z0 s >n. vztrajati v mničnih zakopih in da ne želi obiskati sinje j e .na Oa*f»riju. V«a njegova narava zahteva svOlnKlen znk 'n svuilxxlno nebo nad glavo. Prav nekaj dni pred begom iz domovine je af?rtiral med vaščani in je |M»Iru«?o uro govoril ob spomeniku G.tri'baLdija, junaka v ltleči sra.j<'i, ki je ukrotil jia^e-ža«. To je bil povod preiskave kak<» je bilo, >e izmo- cialKti, začne nastopati kot a-gitator, z ijadra v ur-dništvo člevek marsikaj t^abi . dekiA^kega lista, ki ga izdajal V » takrat mislil, da neki laški advokat. Pla«'a je premajhna za življenje, mora prebijati do zaslužka, Ik>-di že kto !••! je tega,j . Kdo Im» zidal jki |H»niočnik n t:"ko iroHiiodovalno moč! , . , . . 1 [pravim: malo drugače bi se bil (iotik»i z cie-' s^t ur dela zaslužilo fM» pet švi lawh'om ill Zgodovinar bi lah- car>»krb frairkov. I^po si živel, se fino opravil in še deval na stran. — Prav, no, in kako je potem bilo tisto z Mussoliuijeni! "Oh, kako! V Currhu je bi- in tinlai ie raaluirljivi m :»di ... ... , .. . .. .... veliko pentl.|ot na glavo pa na- v tuiuio va^ki ncLtelj zaslavil svorpla-c . , v' . - i "L . ., .. takne erni širok okrajni k. tk> ee- ,]0iM.r V S pri go^iKxhnji m |H>begnil proti . , . ! ' l . . .. J. .. . - mer so se takra* spoznavali de- km v Int KVicai'ski meji. Mati mu ie se K tiitro fioslala 4o lir in tako je fln-gunec dne 10. julija 1902 srečno pr*-šel tut. švicarsko stran iz italijanske vročine v senco ~vi-curnikili planin. Sentimentalnost ni lastna temu mlademu učitelju, ki je odločen preboritr se kakorkoli ^4cozi preko ko zapisal, da je Mussolini kmalu postal izvrsten zidar. Spretne roke imajo v-i P;:li-jani, a mladi iflož se je že doma v očetovi kovačnici naučil marsičesa. Tn tako ji vb silo kaimioseštvoni, zlasti za f»oko-pali.šče . . . Torej, ko sem prvič vrde-1 slike fašističnega voiv'-poznal kot svojega starega zn;inea." Gostilničar Janez Toporš, ki IliJ "*kTo«la poroka je že končana!'* 44Vidim! In sem neizrekljivo žalostna!" Pri -em zatrdilu ji je podrhtelo okoli rožnatih us:, '.oda blesk njenih oči se ni ujemal s tem tožeči zdiliom. tkKam so se odpeljali oni drugi vo zovi V "Oni drugi * K gosfa« Herwegb." " Pojdi va! Trno! Z vami se peljem!** Pobi tela je kočiji, ki je bila stala samotna pred por-talom. Forber-k se je obotavljal, t»nia Kiti ie -ilila: 44Ilitro! Le bitro!'* V vozu je prrviia obleko k sfbi, in se stisnila v kot, da bi napravila prostor zanj. Zitbaje >e je stekla kočija po tlaku. *4PrijKivednjte! Kako je-bilo v eerkvi."' "Tiha, kratka slovesnost, lepa in ganljiva! !\as deset ljudi, |K»polnrmia samih v ogromuen re-nobneni prostoru! Bilo je ko sveta skrivnost. (jHx'utek lile je prešinil, kakor bi se dogajal čudež pred mojimi očmi."' •H'ndez."' "Ali je š«. Čudež, ki bi bil lepši, ko sreča dvel. ljudi, ki »ta ustvarjena za skupno življenje kakor luč za dan- Videti bi bili morali to: kake sta izmenjala prstane in si oklenila roke, kakor bi se ne hotela nikoli, nikoli izpustiti. l)va človeka, ki sta [»ostala eno za življenje!*T 44Kako lepo!*' Kitine oči so zasanjale v prazno in hrepeneč nasmeh se ji je utrinjal okoli .M. In to sem morala zamuditi! A zdaj sem tu! Kako se veselim na Tasa in Ano! Xapasti *i I "čem oči na njuni sreči!'* 44Ali menite, da boste našli brata še tu!*' — se je ustrašil Forbeek. 44In ne veste —T* 44 Kaj "Mladi par -e je odpeljal iz cerkve narav nost na po tajo." Prepadena je oklenila Kiti roke. 44Odpotujeta v Porenje in se peljeta danes do 'tuttgarta, z vlakom ob «1 vrh in deset minut." Ko je Forbeek videl, kako je Kiti vsa iz sebe, je potegnil uro iz žepa. "Bilo bi možno —" Od-palinil je okno in zavpil: 44Xa postajo! Hitro! Le Hitro!" Ko se je :voz naglo obračal, je Kiti tarnala : "Morava priti o pravem času! Tvegala vendar nisem te poti iu se ne zbala očetove nevihte, ne da bi videla Tasa in Ane!" 44Pomirite se, kontesa. prosim vas,'" je miri! Forbeek z uro ;v roki. "Imava še dvajset minut ča-a!" Odprl je vrata, stopil z eno nogo na i kh I nožni k iu spregovoril s kočija ženi nekaj be-»ed. Bič je zažvižgal iu konja sta pognala v galop. 44 Ilvala Bogu!" je za jecljala Kiti. 44 In kdo ;-e spremil Ta-a in Ai vpra-anja ni znal razložiti. "Vili! Moj brat Vili! Morali ste se vendar spoznati z njim danes pri ]K>roki!" "Xe kontesa! \*ašega brata ni bilo v cerlcvi.*' Kiti se i« pj*e>trašila. da so ji lica spremenila barvo. "To vendar ni mogoče! Odpeljal >e je nalašč ze to sem. da bi Tas na današnji dan ne bil -am!** V prkipevajočih K—edali je |>ri|Kive«lovala, kaj -ta nflviti' "Delava si tu težko sr-~e/T je dejala, 44in moj lahkomiselni brat sedi medtem Bogveili kje, in je vesel! Ko se vrnem domov, se bo poja-nilo! Še smejala se bova z r-di skrbi, ki -i jih zdaj nakladava. Kdaj pri-lete spet na HiilM-rtmo.* Svoje slike ne smete niiščati vnemar. Zdaj ko ste izkazali bratu Ta-prijateljsko uslugo, za katero vas je prosil, zdaj ste spet gosperdar svojega časa. Kdaj pridete!" Prestrašen jo je Forlwek pogledal. Zdelo se je, da hoče spregovoriti in vendar ni spravil iz sebe nobeni besede. Bila bi tudi odvč: brezupno gorje, ki mu je stiskalo srce, je gcmorilo razloč no iz njegovih oči. DALJE PRWR lo. Zdalje se natančno ne, so mu leta sicer že pobelila la- :i življenje in, če je treba ^ kadar je bil v stiski sponmim, kako se je pisal tisti j se, a je obraz še čisto m lad os- co \-seh žrtev doseči svoj j rojaika, ki mu je ^pr -, p(Hi jetnik, imam pa gori zapi-jten. nam naiposletl na pri go- Miioter. Vendar je bil po prilio. | na pomoč s poso.;'oni, Zidalo se je takrat do-ivarjanje |M>kaže tudi svojo sli- du na švicarska tla telesuo in;a,! stoP5! v zastavi jnlni- std, hoteli so rasli in palače. Jaz j ko iz šviervrskih let. Elegant- a se je irilo ozre-j^v^ 1,1 leta najslaj jt> o^^o *m natančno, j lavca v prosvetljeni državici v I i po znancih. ik> rojakih, po 'se 'n romanfrieno h > z]ast| pri stoipnjrščili. Xo. na i srcu Evrope. Ali ni čudno — faseljenoih. Pni nekom plat- heimd™ žnljenje (tov ir- void i. prav,' .in^nico ?> To-la )>o desetih le- ^ajno n,;nif> mene. Tn tako je i v .Te prsi po letih za- nič drugega mu ni oatalo, ka- ^ lahko ponašal, naneslo da sva sem in tja go--vladal nad celim cesarstvom, k or da pograbi za nr\-o delo. poHticuo ohmiil ^ svojo vorj]a s;VM, ni-em isnel z .drugi pa skromen toči četrtin- NEKAJ SPLOSMH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ Ali ni- •nijim opravka. Znal pa sem ke in šilca očancem. ki se pre rslci pomagae. V .svo- mogel tudi jaz imeti svoje ma]o ^ la^ko' m cm j,, tolkel (pirajo o rtbčioskih volitvah, in kinih opLsu.ie doživi in.ie majfrme kn^e?' ** po nemško. Suh je bil tiste ea-'easiili med tednom zavihti klo- makar kot esbiti pometač, ali r'ast- ^^ kot aiominih opisuje oozivi ja , • po prwli gvojih švicarskih dni kot j Nekoč je revolucionar M us- se, sodim, da mn je slafba pred-jdevce za nagrobni spomenik in (< žalostne S|Mvmine na zdvoieno.-4oli ni prkšel v Ourih. Tu je la. Raoctrgan je bil nri delu. nri tem tiho rbuia srpom i ne na mla*lfwt." V.Orbeu stisne zobe,' imel večkrat opravka s polici-1 zvečer se je malo bolje oprau lep«^ mladostne dni v Švici. » i IN - . ______——— V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slo veni' je in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jezero 216 WEST 1 dth STREET, NEW YQRK lz pis4*0i, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da so šc precej v nejasnosti Rlede potovanja. \ečina onih, ki se horejo pridrni.ti ten.a ali onemu izletu, misli, da se morajo z .sto erupo tudi vrnit.. To » pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in sieer zat«, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem ver zabave. Za nazaj si na vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno, \saka karta vela za dve leti. pa še vef, ee je potrebno. Torej ima vsak izletnik celi dve leti časa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, .la hi se vrnil z istim pandkom. ampak s! sam izbere parnik, s katerim se hoee vrniti. je pa slučajno razlika v eent, pa seveda dobi povrnjeno ali. obratno, doplača, če izbere parnik, na katerem stane vožnja več. Zahteva se samo. da izbere parnik od iste parobrodne družbe kot je bil parnik. s katerim je potoval tja. ....... iMiilfti državljani dobe potne liste za dve leti, nedrzavljani pa dobe potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem času vrnit«. Nedržavljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenj*, ki se izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki imajo priliko, da si svoje potne liste pedaljfiajo in ravnotako povratno dovoljenje, če imajo za to zadostne vzroke. Vsi oni, ki so namenjeni letos potovati v si ari kraj. naj si takoj zajamčijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesec junij in julij so že skoro vsi prostori oddani. Na parnikih. Id so debelo tiskani, se vrse izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca. KRETANJE PARNIKOV - SHIP NEWS 31. marca: Aqultania v Cherbourg 1. aprila: Bremen v Bremen 3. aprila: Conte di Sarola ▼ Genoa 7. aprila: Washington 7 Havre Lafayette v Havre Queen Mary v Cehrbourg 10. aprila: Eoropa v Bremen Rex ▼ Genoa 14. aprila: Normandie v Havre 15. aprila: Bereagaria v Cherbourg Vulcania r Trst 16. aprila: 17. aprila: Bremen ▼ 20. aprila: Roma r Genoa 21. aprila: Manhattan r Havre Mary t 24. aprila: ne de France v Havre Conte di Savoia v Genoa 27. aprila: Europa v Bremen 28. aprila: Normandie v Havre Aqultania 7 Cherbourg 1. maja: Saturn ia v Trat 4. maja: Paria v Havre Bereng&ria v Cherbourg Bremen t Bremen Washington v Havre 5. maja: Qoeen Mary ▼ Cherbourg 8. maja: Rez v Genoa 12. maja: Aqultania t Cherbourg 14. BMLfa: Champlaln ▼ Havre Europa v Bremen 15. maja: Conte dl Savoia v Genoa 19. maja: Normandie v Havre Manhattan t Havre 'JO. m:i ja: Boronjaria ▼ Cliortmurj; 'JI. m>»ja : Brcni on v Bremen 22. maja: Kotna v Genno 25. maja: Lafayette v Havre '-•C. maja: Queen Mary v Cherbourg 28. maja: Pari« v Havre 2!>. maja : Kez v Genoa 1. junija: KnroiKi v Bremen 2. jnni ja: NORMANDIE v HAVRE Aqultania v Cherbourg Washington v Havre 5. junija: Vulcania v Trst !>. junija : Queen Mary r Cherbourg 10. junija : Bremen v Bremen 12. junija : Champlain v Havre Conte dl Savoia v Genua 26. junija: Manhattan v Havre Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre ■8. junija: Europa v Bremen 19. junija: lie de France v Havre BERKNGAKIA v CHERBOURG Saturnia v Trst •Si. junija: Queen Mary v Cherbourg 20. junija: Rex v Genoa 29. Junija: Bremen v Bremen Lafayette v Havre .50. junija: NORMANDIE v HAVRE A4LTTANIA v CHERBOURG Washington v Havre t I t r\ Za vsa pojasnila glede ■tov, cen in drugih obrnite na POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 21« W. 18th St- New Is Posebno naj Ute sal. U vajo potovati asset* MJa julija, kajti za U dva SMeee likih skoro «e 9L1B NZBVV2 New York Tuesday, March 30, 1937 i ' THE LlnfTEBT VWTWVE VXTLY TV UMjA. AMA ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. OG 3(T313)e= 30 Helga, ali se se večino nisi ničesar naučila? Ali še vel no nisi odložila svojega neumm-ga ponosa! Ali gre življenje *amo po stanu, poaetvn, bogastvu, izobrazili ? Ali notranja vrednost in plemenitost človeka nič ne velja! Ali nisi spoznala te notranje vrednosti Jurija Baderja in njegovih sta»!-aev? Ali ne stoje kot stolp visoko nad tvojimi prejšnjimi prijatelji, ki so se te hladno otresli, ko si padla v revščina ? Jn ali grof Hellfeld, ki je s teboj iskal kratkega ljubimkovanja iii ponižal tvojega ženskega dostojanstva! Helga hoče prikriti -svoje začudenje; s tem l»o prišla naj-dalje in bo razburjenega prijatelja pomirila. "Toda Jurče, kako more kdo o sebi ivči: "Premajhen e s svojimi ustnicami ne bi dotaknil teh nežnih lepili ustnic. * * I lelga, bnita bi menda vendar tudi — poljubili, kadar >i Jn 9 Janet Gaynor pravi: "Vodilni umetniki filma dajejo prednost Luckies" vpraša jeclja je. Daladier o "fečino leta preživim na obali in ni ga »karaj konca tetina, da bi me ne obiskalo nekaj prijateljev. Seveda, za goste imam pri rokah razne vrste cigaret, toda Luckies vedno prve izginejo. Zdi se mi nekaj naravnega, tla bodo Luckies priljubljena vrsta, kajti večina mojih prijateljev v slikah je razkrila, da dolge ure skušenj in slikanja v študiju, zelo obdavčijo grlo. %'odilni umetniki filma dajejo prednost Luckies. ker so lahka kaja, ki simpatizira z nežnimi grli,"9 sf-A ŽENSKA ZVEZDNICA DAVID O. SELZNICKOVE TECHNICOLOR PRODUKCIJE "A STAR IS BORN" N, odhaja* Helgo zalije rdečica, ker ira je ntzninela in je čutila njegovi* hrepenenje. Pa vendar ni mogla; ne, ne ... . Tiho s«* mu brani: "Tega pa ne vem." Helga vidi njegov bledi, razočarani obraz, vidi grenko nasmeh. Smili se ji. In misli si: 44Saj gre zdoma. Premagaj se! Dobroto si mu dolžna iz hvaležnosti za to, kar so 1i storili." Njegove ljesede so jo z«4o vznemirile m jo spravile v zadrego in ko bi bil še ostal doma, bi bila nanj huda. Toda šel 1k». Po vsem tem ji je bilo to olajšanje. Mo-bo n«Kel kako ddkle, ki bo njemu primerna m bo pozabil na njo. Njegove žirije ni smela odroči ni smela biti malenkost na. Nato "|mi z lahnim nasmehom pni vi: 44Saj bratom in sestram ni nič za poljube. če pa moj veliki brat hoče napraviti izjemo!" Ko i« se skloni k njemu, pravi resno in pomembno: 44To je prvi |M»ljub, ki ga dam, Jurče." Lahko kot drli se dotakne jo njene ustnice njegovega lica. Ali mu je bilo to dovolj! Trdo jo drže njegove roke. Pritiska jo na svoje prsi in njegwa usta X*roče gore na njenih. Helga se trese in trepeče. Ali je tako misJil? Ko se z«wj>et prebudi iz svoje »zmedenosti, je sama. Jurij je bezel iz %r>1>e. Huda je: ka ko se je mogel drugače tako mirni, skromni fant tako spozabiti! Nato pa prične v njej vstajarfi razumevanje in z razumevanjem odpuščanje. Toda rajM* ga ni hotela več videti, ker je bila zaupnost aned obema porušena. Mogoče se je 1h> pozneje Jurij sramoval Helga se obleče, da bi šla. Nato pa napiše, kot že mnogokrat prej, na Vrstek: 44i>raga gt*š|Mi Beder! Moram *v mesto. Ol Jnrčeta sem se že poslovila." Iii>t (»oloži na mizo v kuhinji. • • • Naslednjega jutra prejme pismo od dr. Kalkeja in ga z i »vini veseljem jiokaže g«»>pej Baderjevi. 44Saj pravim, gospodična Helga, tako je vedno: kakW ride n«-sreča redkokdaj sama, tako tudi sreča. Najprej naš Jurče, s«-daQ vi , . Popoldne gre Helga v odvetuikovo pisarno in jo takoj spn in«.. X ut ri pa joči m src*ni inn s*-di nasproti. In pri < »evn: svetlobi še bolj natančno vidi njegov obraz. V prvi \ -e mu zalivali, da je za Jurija Baderja preskrbe 1 *Iuž>1m>. '• .Morah bi videti veselje družine, gospod doktor, in hva-bžinst.' "Mladi fant je na]iravil na mene dol>er utis. Človek i>o-a. Če more. inilostl jiva gos J »i ca, to je naša dolžnost. In at.. -.«'111 vam tudi pisal." "I pam, da vas ne boni razočarala. Saj sem vam povedala, da ne znam nič posebnega. Imam sanio dofl*ro voljo do dtla." \ velikem pričakovanju ga gleda s svojim gi nI ji vini na-noliom in majluiimi ustnicami. 440 tem sem prepričan. b- romsa I^angenau. In dobra je pri tem | »ogla vit na stvar. Torej poslušajte: tn gre -!« po »lamo, ki ]>otrebuje družabnice. Služba pa ni lahka, ijti dama je vsled svoje nesreče zelo nervozna, raadraižijiva i ii"'|>otrpežljiva. Mnogo, zelo mnogo potrpljenja je treba." 4 4 AH ga ne mora vsakdo imeti proti tako nesrečnim lju-d -m * Saj je vendar nekaj na.jstrašnejšegn, kar je na »vetu. ako kdo ne vidi." V mislih pa se nekoliko strese. 4 4 Dami boate morali brati, hoditi ž njo na vrt na izpre hod in uphill morate vedno biti okoli nje. Zjutraj in zvečer pride bolniška Mrežnica za opebno postrežbo. Mislim, da se razumete tudi v glaofoi. Saj spominjam se . . ." 44Da, goopod doktor," ga prekine, "o tem sem vam govorila. Popolnoma dobro igram klavir in tudi pojem. Dovolj iznbraaebe v tem pa nimam. Toda za domačo porabo zadostuje." 44AH bi i>ot<^ii liote.liprevzeti to mesto, ki — pomnim še enkrat — ni lahko!'' 44 Ali še vprašate, gospod doktor! S tisočerim veseljem," odgovori Helga. 44Za to mesto se čutim sposobno. Ssj mi ni trdba pisati na stroj, ne računati, ne voditi knjig." __ (Dalje prihodnjič.} i rod v i sen pregled je bil pred kratkim storjen med profesijonalnimi moškimi in ženskami — odvetniki, zdravniki, predavatelji, znanstveniki itd. Izmed onih, ki so rekli, da kade cigarete, jih je vec kot 87% ugotovilo, da Imajo osebno rajni lahko kajo. Miss Gaynor odobrava modrost te prednosti in isto-tako tudi drugi vodilni umetniki radia, odra, filma in opere. Njihovi glasovi so njihovo bogastvo. Zato jih toliko kadi Luckies. Tudi Vi imate lahko zaščito grla od Luckies — lahke kaje, proste gotovih rezkih draži ji vce v, odstranjenih z izključnim procesom "It's Toasted". Luckies so prijazne grlo. NAJFINEJŠI TOBAK— "SMETANA PRIDELKA* Lahka Kaja "It's Toasted"-Zaščita Vašega Grla PROTI DRAŽENJU—PROTI KASLJU Oprr'ckr 1*3" Th» »--f ■ «-> Ca Iz Slovenije. - jo je te laj nagovoril mož. Ko je odkloni1;!, je neznanec v hipu zamrdinil ouprtim žep- ubil a k'G • kacnoj(. mm nožem in zeno dvakrat u- mož IlaW]»re-vodnik. ki je zgrabil ]>obesne-lega mozji in ga s pomočjo ne-katej-ih ]»otnikov izvlekel na cesto, preden je utegnil udariti še tretjič. Medtem ko so orugi <«lv" dli ranjonko k zdravniku, da ji je nudil pivo ]>onioč in jo «ia .ji je nmni pivo i>onnw in 101 » , .. i , ; , . »i- , »daljšem presledku si»et z«:ruzi-„ nujno odposlal na kirurški od- . 1 >t delek v Ljubljano, pa je m.^ lo naključje. Jerin bi KRVAVA DEJANJE TRAGEDIJE V BUSU Potniki, ki mj 15. marca popoldanskim avtobusom jx»tova-li iz Kamnika v Ljubljano, so na vožnji doživeli razburljivo senzaoijo. sredi katere bi bilo skoraj padlo človeško življenj V Kaaunikn sta vstopila dva človeka, mlad mož in žena. in fcjvvzela dvoje sedeže v sredi voza, ne da bi bila -spočetka vzbudila kakšno posebno pozornost ostalih. T^ to je sopotnikom padlo v oči. da 011 vanjo vso jy intenz'mio govori. Ona je bila lepa. mlada žena s plaščem in torbico v roki, on pa v pono-šeni obleki, precej izgublje.i -^i. videza. Oba sta kupila vozne listke do Domžal, a že na Ro-dici, kakšne tri kilometre pred Domžalami sta izstopila, kakor •la sta se bila premislila. Tik oreden je avto odoelial dalie na je ona planila nazai in sel la na znt^ilni sedež zraven šoferja. Toda j je bilo ljudem v vozu jasno, da se hoče za vsako ceno iznebiti svojega spremljevalca, a on je stekel za vozom in skočil na stopnico, da nm je sprevodnik moral odpreti. Od Rodice do Domžal ie neznanec nekaj leti. pa jo je povabil k sede4 najprej v zadnjem kotu: «kiipnemn živlien.in. D«-kle je voza. nato pa je prišel bliže in bilo precej nemman°tm tempe-sedel šoferji z.-« hrln^t, desnico ramen ta. a dokler sta 7 i vela na je ves čas sumijivo tjCral v, h rev. cerkvenega blagoslova, sta 'žepu. V Domžalah je ona do- nekako izhai.il a dni o- 7. drn-plačala zase kia-rto do T. j ubija- girn. Xa pritisk oblasti sta se ne. — Xe bo< plačila za mene! več vzdržati pri možu. I*r lanskim ga je zapustila in je iskala novih življenjskih zvez. kar je šlo Jerinu precej na živ-j ee. Zavoljo nje se je odpeljal v zmerom nove afere. Nedavno je eden njenih kavalirjev streljal nanj. da bi ka bil skoraj nesrečni ojo zeno v &t. Vidu jo je v maščevala ju okhd. Po tistem je Zora ~r\- j vela nekaj časa v Ttaliji, k j r so jo prijeli zaradi 11 ril o vol i"- j nega ]»rekoračenja mcie. pa se| ji je |»osrečHo k njemu na Ko j d i co. A dolgo ni vzdržal; pr: n:em. bi ga ]»ovabila s seboj v Ljubljano, je izgubil oblast naoj in divje zamahnil, kakor je bil že takrat v Št. Vidu. Kakor poročajo iz bolnišnice, ženino stanje ni nevarno, za Jerin 0111 pa Še ni sledu. HUD VIHAR V ZAGORJU IS. marca dopoldne ju je po i-1 moral v kamnišk ih sot 1 ni h za- izginil kakor kafra, da so »lom žalski orožniki, ki so j»od vodstvom komandirja narednika Skoka takoj stopili v akcijo, zaman iskali sledi za njim. Pač pa so znali brez oklevan/a raz-1 vozi jati vso tragedijo, ki je je *<» mi j k »staji stopali v vlak, je usoda nanesla, da so stopili jM»rih rx>se.leti nekaj dni zaradi neke malenkosti, so sa orožniki |H>iskali, da ga odpeljejo, ker se sam vabilu ni odžval. v nekaj minutali odigrala pred očmi prejiflasenih ljudi, zakaj žena in mož, oba sta bila njih stara znanca, s katerima so imeii že nekajkrat sitnih opravkov. Xapadalec je bil 26 letni Viljem Jerin, bajtarjev sin z Rodice. ranjenka pa njegova nekaj let mlajša žena Zora, th» rod*, od nekod iz Italije. J«-rin je Zoro spoznal pred prav v kupe v katerem se je iz Ljubljane vozila Zora. Jerin. ki je bil ves konstemiran od srečanja z njo. je ženo na vs moč prosil, naj se vrne. češ da brez nje ne more živeti. Ona mu ni mogla dati besede, oblju bila ]>a je, da ga v ječi obišče. V resnici je prišla k njemu in mu prinesla malo priboljška • Tako je bil prevzet od vsega.? • la kar ni mogel zdržati za za-T»ahi. Ko se je ona poslovila.; je pobegnil v/, ječe. jo poitska! in si še enkrat prizadeval, da jo na kakršenkoli način pr: Ir-ži. Ko je vitlel, da vsa 1110- nazadnje ^v.ela še preomnijo Odkrivalo j<- stehe, da je opeka letela po zraku. Med drugim je vihar podrl štiri ve'ko barake kjer je rudnik pred p »r leti imel deponiran premog ko-sovi c. Veliko srečo so >rael> • »troci. ki so prišli v ban'.ic vrilrit. pa je pričelo lesovje pokati in majati, so v velik m strahu zbežali vertkaj ravno. Le se je lesovje sesulo. 12. marca popoldne se pri ~ d rt ili barakah gnetla rnm žica starih in mladih. Rudnik je' namreč dovolili, da r>reperelo h sov je namp revno ujebivabrtvo | breapiačno za kurivo. Zar.nli tega je b"rl tak naval, da je o-rožništvo moralo %"zdrzevati • »•erl. Vkljub temn se je pripetila nesreča, katere žrtev je» ilboira stara žena. kateri je pa-' del kos lesa na glavo ter jo te?-; ko poškodoval. trohnecl obese. nec na oknu Že tri dni ni bilo na pregled 47 letnega podnajemnika Ivana Kokola. stanujocega v Mag-dalenski ulici št. 32 v Maribn-; ru. Ker je tudi 15. marca zjutraj ni bilo videti, se je to nje-' coskega oboroževanja. Te dni je imel vojni minister j Daladier |m> radiu govor v ka-; terem je pozval Francoze, naj 1 podpišejo opolnila je teliiiičri*. vojna si*e<}stva, zlati topništvo in tanke. Rateen tc^ga razpolaga z zelo močnim letalstvom in z mornarico, ki jo stalno razširja in izipopolnjuje, tako da sta sjm>-sobni za zelo nagle akcije. Rudija ima pod zastavo 1.3 nilijo-na ljudi več tisoč tankov in vec tisoč letal. Zgradila je tudi močno mornarico. Tudi Poljska in države Male antaate skr-be za svojo oborožitev. Celo Švica je morala na.jeti več posojil za svojo obrambo, in končno so je tudi ena izmed največjih demokratskih drživ, V«. -lika Britafnija, ki je upala in računala s splošno razorožitvijo, odločrla, da v petih letih ir»'a približno 70 milijard fraiiVov j za svojo obrambo. 1 1'aradoksno je, če vid i m.o, ka-Iko ogromno premoč daje modema tehnika človeku nad ^trvanni, in kako uporabljajo i ljudje to premoč za orožje. Zato smo pono\-no jjozivali k lojalnemu sporazumu. Dokler naš poziv ne bo sprejet, pa mora-r.o skrbeti za obrambo lastne domovine proti naparlu. V rem pogledu smo že precej štor" I i, |K>truditi pa se moramo £e 1h>1 j, ker sta wl tega odvisna varnost Francije in ohranitev miru. Svoji vojski smo dolžni presikrbeti moč in naglost nase meje na severu in na jusm, kakor tudi na zapadu in vzhodu pa moraijo pr»stati tradiciona-len jez ]»roti \*sakemu vj>adu. Zgra«! i t i moramo napadalne tanke, ki naj branijo bo-ee za njimi. Izpof»olniti moramo tudi svje tpništv, zlasti tpništvo proti tankom. Vsa ta dela moralno dokončati naglo, ne da bi pri tem pozabili na izpr>}M»liiit«*«v in okrepitev svoje mornarice in letalstva. tako da bosta mogla po |K»trebi varovati na£o zemljo in naše nebo. Zaradi teli razlogov suo sklenili pdfeojilo in prosim vse Francoze, naj ga podpišejo, da l»omo mogli s skupnimi napori zavarovati svobodo domovine. Posojilo mora uspeti, da ohranimo tudi svoja dragocena mednarodna prijateljstva in da bo mogta spoštovana Francija braniti ideal pravice, za katerega -p je vedno borila. S tem bomo vnovič dokazali svetu, da smo velik svoboden m iwnoscn narod m da verujemo v vojo sijajno usodo. govi hišni gospodinji, pri kateri je bil najemnik, zdelo zelo čudno. Radi tegia je o tem obvestila policijo, ki je ssMo vdrla v Kokosovo spalnico, k>-r so našli moža obešene/ra na oknu, v že razpada jočem in t roll-nečem stanju. Kokol je bU samec in je bil zadnje čase nekam čudno potrt. Vzrok njegovega samomora še ni pojasnjen.