4/. Številka. Trst, v ponedeljek *27. tehriivarija Tečaj XXIV. „Edinost" i/hrti« dvakrat ti i« dan. ra/un nMelj ni praznikov. zjutraj in zveiVr oli T. uri. <> ponedeljkih in po praznikih tahaia nii ft. uri zjutraj. Narodni uši /naša : Ohe izdan ji na leto . . . ifhl. 21 • Za santo vedemo izdanje . 12- Za pol leta.^etrt leta in na mesec rnsmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-roČbe brez. priložene naročnine ste uprava ne ozira. Na drobno ne prodajajo v Trutu zjut-ranje Številke po 3 nv(\ večerne Številke po 4 nvČ.; ponedeljake /.jutranje Številk« po 2 nvč. Izven Trutu po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon 4t*. M70. 4 flVČ. V «dln<»«ti je ! Oglasi *e računajo po vrstah v petitu, /.a ve. Ipi-nviilšl\n. oil-pi-avništ to, in h prejemanj e litsertilav v ulici Moliti piccolo siv. II. mnNlr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsotcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejše veati.) Dunaj 2f>. V današnji dveurni avdijenei je pl. Szell obširno pomeni monarhu o vspehu poga-jauj za kompromis. Cesar jo vzel poročilo na /nanje. Oh jednem je pl. Szell predložil listo členov novega kabineta. Na ti> ho izgotovili ročni pismi, m katerima se odslovlja kabinet IJnntfV in imenuje ministcrstvo S/ollovo. Pismi bodeti objavljeni v ponedeljek. Novo ministcrstvo se predstavi v sredo državnemu /boru. KI m 2f». K o m o r a je nadaljevala ra/pravo o načrtih političkih /nkonov. Ministerski predsednik Pelloux je izjavil, da vlado / svojimi predlogami ne uamertije dotakniti »e fundamentalnih svobodščin ampak, da hoče samo določiti meje državljanskih pravio. Vlada pa ne HTiatra teh predlog zaključenim, ampak pritrdi tudi prenaredbam, ki imajo namen /boljšati predloge, to osobito zajto, ker so se v raspravi radi nekaterih predmetov, n. pr. glede novinstva, pojavila zelo različna menenja. (Pritrjevanje). Ministerski predsednik je prosil komoro, naj zapričue drugo čitanje zakonskih načrtov. (Živahno pritrjevanje). Na to jo bil z vrše te k razprave vsprejet z HH» glasovi proti 89. Poslanec Mazza je interpeloval radi dogodka dne t. in. v fruneozki cerkvi sv. Ljudevitu o priliki, ko je bila maša zadušnica po pokojnemu predsedniku Kauru. Takrat je namreč kardinal Rain-pola o blagoslovljen j u opustil navadni pozdrav navzočih namestnikov kralja in vlade. Minister /a zunanje stvari, Canevtlro, je odgovoril, da dogodek nima politiškega značaja, tu da gre samo /a čin kurtoazije. No bilo bi umestno, ako hi se o tem dogodku razpravljalo parlamentarno, osobito, ker se je rešil isti na način, ki zadovoljuje popolnoma. Na to je bila seja zaključena. P O D L T S T E K. f Ivan Kunšič. Kakor prva dijaška žrtev je padel letos jeden najboljših izmed boljših ! Med vrstami slovenskih akademikov zadnja leta neusmiljeno kosi smrtna kosa, tako, da bi morala resneje nego doslej proučevati to vprašanje naša javnost in dijaštvo samo. O pokojnem Kun-šiču sicer ne moremo reči, da bi ga bila pokopala beda ali lastna krivda, moral je pod zemljo vsled bolezni, katere kali je nosil v sebi najbrže že od narave, toda o njegovi smrti se prilično spominjamo občnega žalostnega dejstva, da izgubljamo Slovenci toliko mladih ljudi. Ne sme nam zadoščati, tla pla-kajoči naznanjamo izgubo mladega moža, trebalo bi globlje analizo vati, zakaj je temu tako, a potem kreniti na pot boljšauja . . . S pokojnim Kunšičem sem se seznanil pred šestimi, sedmimi leti. Spoznala sva se v srednješolskem dijaškem društvu »Zadrugi«, kjer se je zbiralo vse, kar je čutilo, da mu ne zadošča dušeče šolsko ozračje. Posebno so Kunšič ni udeleževal društvenega življenja; svobodne narave svobodni sin sploh ni bil prijatelj formalizma, kakeršen vlada v vsakem društvu več ali manj; zato pa seje tem raje družil povsod,'kjer jc imel svobodnejši polet. Slučaj ga je pri vel v zlato Prago. Z vsem srcem in dušo si je vzljubil prestolnico češko, isto Pariz 2fi. P redno je Melinc danes prevzel prodsedništvo progresistiško republikanske skupine, je izustil govor, v katerem je povdarjal resnobo sedanjega položaja na Francoskem in je naglašal zmešnjavo v parlamentarnih in vladinih krogih, katero še pomnožujc razdor porodom afere Prevfu«. Melino je priporočal povrat h tradicijam Thicrs«, (iambetta in Ferrv-a. Koncem svojega govora se je Meline z gorkimi besedami spominjal umrlega Fauni in je izrazil svojo udaimat Loiihctu. H'a.sliliigton 2;'). Kakor poročajo iz Manile so Amerikani v sredo ponoči streljali na dva Anglež:!, ki sta med požarom gledala skozi okno. Vsled tega so najbrže mislili Amerikani, da sta Filipinca. Eden Anglež je bil zadet smrtno, drugi je bil lahko ranjen. Amerikani so ustrelili tudi nekega argentinskega podanika, ravnatelju neke tovarne za bombaž, ki je umrl takoj. Nl/i/.a -f>. Tukaj je umrl ustanovitelj »Reu-terjeve pisarne«, baron pl. Reuter. (Baron Paul Julij pl. Reuter je bil rojen v Kaselu dne 21. julija lHi?l ; v stan barona je bil povzdignjeu 1. 1871. Reuterjeva brzojavna pisarna je bila ustanovljena v Aachenu leta 1H40. Dve leti pozneje so jo prestavili v London, kjer je bilo l. IHG6. to podjetju izpreinenjeno v akcijsko družbo. Isto vodi sedaj sta rej i sin ustanovitelja, baron Iferbert pl. Reuter). Laški načrti. Vedno češče se kaže, da začenjajo primorski Lahi sami uvidevati ne vzdržljivost svojega gospodarstva v primorskih deželah, da spoznavaj«!, da se trajno ne more vzdrževati vladanje manjšine nad večino, in da mora temu vladanju biti konec, čim tako pa so ljubili in spoštovali njega vsi, ki so bliže občevali ž njim. Vglobil se je v to češko življenje, spoznal važnost in dobrodejen vpliv češkega vseučilišča za Slovence, zato je vabil svoje tovariše v Prago, tako, da lahko rečem: Kunšič je obudil v veliki meri pozornost in zanimanje slov. dijaštva do češkega vseučilišča. Z veliko nadarnostjo je združeval nenavadno pridnost in vztrajnost. V svrho svojih jezikoslovnih studij je mnogo potoval ter objavljal svoje članke in razprave po raznih listih. Njega slovstveno delovanje je bilo raznovrstno. Pisal je v znanstvene slovenske in češke liste ter politiške liste slovenske. Marljivo je seznanjal Cehe z Slovenci in narobe, v obče si je prevzel nekako nalogo, da narodno-politiško, eeško-slovensko vzajemnost okrepi in proglobi z znanstveno, ki je bila v prejšnjih časih veča, nego bi si mislili. Z dnevnimi politi-škiini vprašanji se ni bavil mnogo, pač pa je obsojal zmedene razmere naše, dasi je bil v svojih obsodbah vedno pravičen. Bolela ga je dekadencija našega dijaštva, katero je pobijal s pikrim sarkazmom in duhovito satiro, ki mu je bila lastna. Stal je ob zibeli «Nove dobe*, bil nekaj časa urednik slovenskega dela ter napisal za list članek «Vuk in Kopitar*, v katerem je pokazal, kako se morajo in morejo pisati jezikoslovne stvari tudi za širše občinstvo. Splošno je bil na mestu, kjer je trebalo delati. se večina zave svoje narodnosti in se z resnično odločnostjo zavzame za svoje pravice.. V tncih trenotkih, kadar Lahi spoznavajo, da slovanskega življa na Primorskem ne poitalijančijo, in da odzvoni njihovemu nenaravnemu gospodarstvu v primorskih deželah, tedaj se oglašajo z vsakovrstnimi projekti, s katerimi bi radi rešili, kar se da rešiti, samo da si ohranijo svojo pozicijo. Komaj je pozabljen načrt, naj ne Istra združi s Trstom, o katerem načrtu so laški listi razpravljali obširno in z veliko unemo, že je prišel na razpravo nov načrt, kateremu je tržaški »Indipen-pente« posvetil veliko pozornost. Duševni oče novemu načrtu je gospod (Jra-ziadio Aseoli. Našim rojakom to ime bržčas ni znano. Aseoli, danes profesor na vseučilišču v Milanu in člen italijanskega senata, je znamenit jezikoslovce. Rojen je v Gorici, a bil je vedno oduševljen ire-dentovee, kateri težko čaka trenotka, ko se Primorska združi s kraljestvom italijanskim. Ta gospod Aseoli je priobčil sedaj v nekem uglednem italijanskem listu daljši članek o položaju Lahov na Primorskem, članek, kateri kaže, da gospod Aseoli, vzlie vsemu svojemu fanatizmu, vendar bolje in trezneje presoja položaj primorskih Lahov, nego ti sami. Aseoli u videva, da Slovenci in Hrvatje mi Primorskem stalno napredujejo, in se boji, da se v nedaljnji prihodnosti ustanove tudi v Trstu tako, da bodo tam upliveu in p » Aseoliju — svoj čas celo odločilen faktor. Aseoli je menenja, da proti mlademu slovanskemu gibanju na Primorskem ni druge pomoči, nego da se ustanovi nova pokrajina, v kateri bi bili Slovani tako v manjšini, da bi se ne mogli ganiti in bi se hočeš ali nočeš morali potopiti v italijaustvu. V to svrho nasvetuje, naj se od Istre loči Liburnija, v kateri je laški živelj izgubil ves upliv in vsako zaslombo, in zajedno naj se ločijo Poleg jezikoslovstva mu je bila najljubša zabava hribolazstvo, za katero je gorel z dušo in s telesom. Nekaj dnij pred svojo smrtjo še jo navdušeno govoril o Triglavu in hribolazstvu sploh. Njegova misel je bila, da bi se ustanovila češko-slo-venska podružnica planinskega društva, h kateri j naj hi pristopili tudi poljski dijaki v Pragi, kakor ; se je razgovarjal ž njimi. Sprožil je to stvar v j »Slov. listu«, v nadi, tla pride na razgovor na di-' jaškom shodu. No, vsa točka o organizaciji se jo zasukala drugače, nego je pričakoval! Pokojnik ni zatajil nikdar gorenjskega značaja svojega. V svojem kretanju in govorjenju se je kazal takega, kakeršen je v resnici bil to je bila njegova lepa lastnost, radi katere se nam jo omilil. Ril je preprost v vedenju, odkritosrčen v govorjenju, dobrosrčen v svojem notranjem, nasprotnik frazčrstva, svetohlinstva in polizane etikete. Imel je dober humor, zabeljen s pristnimi gorenjskimi izreki, kar vse se mu je ko j podajalo v zvezi s svobodnim vedenjem. Tudi petje je ljubil, dasi sam ni bil pevec. Ril je zadovoljen, veselil se je življenja, snujč si svojo prihodnjost, četudi ni imel visokoletečih namenov. A bilo mu je usojeno malo, bore malo! Ni živel dolgo, a vender že dovolj, da nam je podal vzor narodnega delavca, ki ne govori mnogo o domovini, ampak za-njo dela! D. L. «><1 nje tudi j-trski ot<»ki.. Ostanek Istre naj so združi s Trstom, kakor tudi (»oriška in Gradiščanska, od katere je pa poprej ločiti Soško dolino. V tej novi krotmvini i»i imeli Lahi ogromno večino, Slovenci in Hrvati bi ne jim ne mogli upirati in bi jim ne mogli postati nevarni, tako, da Iti ta nova krotioviau lahko brez skrinj čakala dneva rešitve. Ne vemo, dali gospod Aseoli veruje, da j«' njegov načrt izvršljiv, gotovo pa je, da je v kavarni Biflfi v sloveči galeriji Vittorio Kmanuele v Milanu dosti laglje delati take načrte, nego jih je na Primorskem izvršiti. Podobne načrte so primorski Lahi, kakor rečeno, že večkrat kovali in pretresali, ali vselej so spoznali, da jih ni možno izvršiti. Ako to ni Kilo mogoč«; v prejšnjih, zanje ugodnejših časih, koliko manj je to v današnjih dneh, ko je prišlo v veljavo načelo o hranitvi historično-politični h individualitet. Načrt gospoda Aseoli/a ostane na papirju in se ne oživotvori. Proti volji Slovencev in Hrvatov ga ni mogoče izvršiti. Slovenci in Hrvatje pa v to nikdar ne privole, ker ii" prepuste Lahom niti pedi svoje zemlje. Ako l>i bilo Lahom samo za ohranitev svoje narodnosti in svojega jezika, bi vseh teh projektov ne bilo treba, ker so primorski Slovenci pripravljeni vsaki čas, ukloniti ž njimi mir, seveda samo na podlagi ravnopravnosti. Toda Lahom ni za spravo in ni jim za mir v deželi, Lahom je samo na ohranitvi svojega gospodstva nad primorskimi Slovani, njim je samo na tem, da po-italijančijo vso Primorje in je tako preparirajo za združenje z Italijo, Zato pa tudi ni misliti na to, da bi se ua Primorskem dosegla sprava in da bi se zagotovil mir. Boj bo trajal, dokler proti volji Lahov ne zmaga načelo ravnopravnosti. Katere naravne kousekvence bode imelo to načelo tekom desetletij, to je vprašanje, ki sedaj ne prihaja v postov. Načelo mora zmagati in tudi vzlie vsemu odporu in te zmage tudi ne preprečijo taki načrti, kakoršnega je skoval v ostalem sicer vsega spoštovanja vredni italijanski senator, gospod Graziadio Aseoli, ki naj v ostalem nikar ne pozabi besed, katere je o prihodnosti Italijanov izrekel njegov dobri prijatelj, bistroumni llugiero Bonghi : Ii litin s k o j) 1 e m e j e sta ro i n ima že vse bo-lezni starosti. »Slov. Narod«. DOPISI. Is N&brežine, dne 22. februvarja 1899. Prešel je pust in nastopil je resni čas premišljevanja. Vendar se človek kaj rad spominja tudi v žalostnih časih onih veselili preživelih dni. Na pustno nedeljo je bilo kaj živahno v Na-brežini. Pa kako bi ne bilo?! Naznanjeno jo bilo, da priredi novi tamburaški zbor »Narod« s pomočjo tukajšnjega pevskega društva »Nahrežina« svojo prvo veselico. Udeležba je bila izredno mnogoštevilna. Dično okrašena dvorana g. Ig. Taneeta nt zadostovala za toliko občinstva. Zastopana je bila na tej veselici razven prečast. duhovščine tudi vsa inteligenca Nabrežinska, a došlo je tudi več gospodov in njih rodbin iz bližnjih krajev. V resnici nas je moral presenetiti prvi nastop nabrežinskih mladih tamburašev. Ta nastop pa so še posebno »ličile gospodičine tainburašioe. Da, človeku je bilo, kakor bi bil preuešen v rajske krajo gorskih vil. Proizvajanja so bila najpreeiznejša, na čemer se imamo zahvaliti neutrudnemu zborovodji, g. Hinku Paklič-u. Posebno nam je ugajal kvartet iz opere »Pustinjakovo zvuče« (M. pl. Farkaš.) Ni treba, da rečem, da so pevci častno rešili svojo nalogo, saj pozna ves slovenski svet na-brežinske slavčke! Dovolj je že, ako povem, da so peli. Nastop mešanega zbora nam je kazal, da se tinti nežni spol nabrežinski zanima za narodno petje. Nežni ženski glas omilja ostreje možke glasove ter daje pesmi čisto drugačen značaj; to gre iz srca v srce. Tudi veseloigra »Ženski jok« se je predstavljala izborno. V prvi vrsti čast gospiei učiteljici Kani Krzen (Lucija), ki rada žrtvuje svoje moči za tukajšnja narodna društva, Gospiću Josipina Gruden (K loti Ida), kakor tudi gosp. Hinko Paklič (Pod ni tiski) sta predstavljala kaj precizno novoporočeni par v medenih tednih, medtem ko nas je g. F. Nemec razveseljeval vrlo s pristnim označevanjem lahkoživega, realnega Dagarina. Se nekaj ! V slovo nas je g. Vekoslav MiliČ iznenadil z Volaričevim santos|»evom »Oblačku«, z spremljanjem tarnburaškega kvarteta. V resnici mojstersko je proizvajal. V nadi, da bodeino videli prihodnje poletje še kaj enačili zabav, kličemo, vzradoščeni: Živeli mladi tamburaši Nabrežinski ! Politični pregled. TRST. 27. februTttrtj« 1N!H>. Trentinslco vprašanje. »Reichmvehr« poroča, da se pogajanja za zopet ni vstop Italijanov v deželni zbor tirolski vrše že od odložeuja državnega zbora sem, in sicer med poslancem d.rom Kathreinom in baronom Mnlfattijem. Kakor svojedobno grofu Badeniju, tako so Italijani iz Tirola izročili grofu Thunu — in sicer kmalu po njega nasto pu spomenico o svojih težnjah. Zegrof Badenitla je hotel ugoditi tem težnjam do neke mere, ali te nakane svoje ni mogel izvršiti, ker je prišel vmes njega — padec. V sedanji spomenici, izročeni grofu Thunu, da soTrentinci odstopili od svoje zahteve, da bi se dežela razdelila, da bi se južni del dežele ustanovil poseben deželni zbor v Tridentu in da bi Trentinei dobili popolno samoupravo. Nemška konservativna skupina pa da je pri volji privoliti, da se v deželnem zboru tren t i tiske m zasnuj et i narodni kuriji, katerima bi bilo zagotovljeno raz mer no t, a s t o p s t v o v vseh deželnih zavodih in usta n o v a h. Ako se potrdi to poročilo kakor resnično, zadohi stvar velikansko važnost tudi za nas Slovence. Take narodne kurije se navajajo tudi kakor najbolje sredstvo za pomirjenje na Češkem in do takih kurij pride gotovo prej ali slej. Sedaj pa bi menili, da to, kar je prav in dobro v Tirolu in na Češkem, smemo zahtevati tudi mi Slovenci v naših pokrajinah, ker taka nedoslednost bi se vendar ne mogla vzdržati, da bi hoteli odrekati nam, kar so spoznali povsod drugod za pravo in dobro. Z ustvarjenjem uaroduih kurij v Tirolu bi nam ne prišel torej le dogodek, ki bi ugodno uplival na vedenje tirolskih Italijanov v državnem zboru in v utrjenjc pozicije nenemških skupin, ampak bi dobili mi tudi tehten prejudic za zahtevo, da se tudi v Trstu, Pulju, Celovcu in Gradcu ustvarijo take narodne kurije, z čemer bi nam bilo zagotovljeno primerno zastopstvo in primeren upliv v vseli deželnih ustanovah. Ne treba praviti, kolike koristi bi bilo to za nas. Le z zadovoljstvom bi morali torej pozdraviti, ako se treutinsko vprašanje reši na označeni način. K položaju. Pred par dnevi se je širila po listih vest, da se na spomlad skliče državni- zbor v jedini ta namen, da se izvolijo členi delegacij. Danes pa se ta vest popolnjuje v tem zmislu, da sc državni zbor skliče v marcu tudi radi novih pogajanj z Ogersko na podlagi nove, še nepoznane formule čudotvorca Szella. Včeraj je bil na Dunaju shod socijalistov, ki so kričali »doli s Thunoin«, »doli s § 14«, »nabor na podlagi tega § je zločin* itd. To se pravi butati z glavo ob zid. Socijalisti menda vedo, da nemška opozicija noče in noče dovoliti, da bi se začelo parlamentarno delovanje. Kaj torej ? Tega si vendar ne morejo misliti niti socijalni de mokra tje, da bi najviši krogi dopustili, da se zaustavi državni mehanizem, ker nemška opozicija vztraja v svoji trmi in zahteva nečesa, kar bi pretreslo državo notri do nje temeljev, ker bi izzvalo obupen boj večine prebivalstva! Socijalni demokratje, ako res hočejo, da se čim prej prične zopet parlamentarno vladanje, naj bi torej klicali raje : Doli z brezzmiselno, fakcijozno, in s pogoji te države nezdružljivo taktiko nemške opozicije! Doli z opozicijo, ki noče poznati pravice, ki hoče iz milijonov prebivalcev napravljati — sužnje ! Tako, dragi sodrugi, le na pravo adreso se obračajte se svojimi vskliki! Szell. Daties objavi najbrže uradni list oger-ski cesarsko pismo, s katerim se je bar. Banffiy-ju izročila modra pola. Toda: naj se suče stvar kakor se hoče in naj se povdarja, kolikor se hoče da je tudi S/.cll liberalec in da tudi njegovo tni-nisterstvo sestoji iz samih liberaleev, oziroma pri- padnikov do sedaj vladajoče stranke, pa imamo vendar-le dejstvo preti sel>oj, da je zmagala opozicija, manjšina proti večini. A brezzmiselno bi bilo misliti, da dosedanja opozicija ne IkkIc hotela uživati sadu te svoje zmage. Najizraziteje se kaže zmaga opozicija v tem, da formula, |h> kateri hoče Szell rešiti obnovljenje pogodl»e z Avstrijo, izrecno pridržuje Ogerski pravico do samostojnega ureje-nja trgovinskih in carinarskih odnošajev, dočim je zahteval Banffv pravico, da sme obnoviti pogodbo tudi brez dovoljenja parlamenta ogerskega. Korak od Bantfv-a do Szella znači torej precejšnjo razpoki i no v gospodarski ukupnosti med Avstrijo in Ogersko, torej veliko načelno zmago opozicije onih strank, ki streme po tem, tla seOger-ska od trže od Avstrije in da bodi oseba vladarjeva jedina spajajoča vez. »Zmagovalna« liberalna stranka je torej v položenju vojaka, ki je sporočil, da je ujel sovražnega vojaka, kateri poslednji ga pa — noče izpustiti. Kdo je torej ujetnik: ali liberalna stranka ali opozicija? Domače vesti. /h jubilejno dijaško ustanovo došli so nadaljnji darovi: Poprej izkazanih......3720 gltl. 41 nč. Nekateri učitelji in učiteljice v gornji okolici...... 12 ,, — „ Gomluič Ivanko nabrala na plesnem venčku delavskega podp. društvu........ 2 65 „ Ivan Milonig nabral na plesu trgovskih pomočnikov jestvin 5, februvarja t. 1..... 4 „ — „ Duhovniki dekanije JelŠane na dekanijski konferenci v Pod-gradu po g. kapelanu Josipu Strnadu........ 7 „ 06 „ Anton Muha, deželni poslnnec v Lokvi....... 10 ,, — Boštjan in Tine zberačila na Sokolovi maskaratli od Evropejcev ......... 8 „ 41 „ od amerikanskih milijonarjev 20 po pol novčičev .... — „ 10 „ skupila za planete .... 1 „ 35 ., Ivanka Oomlmč nabrala v društveni krčmi v Rojanu ... 2 „ 50 „ Andrej Furlan, kapelan v Trstu 5 „ — „ Skupaj 3773 gld. 47 nč. Nadaljne darove sprejema blagajnik dr. G u-stav Gregor in v Trstu i Vin Moliti pieoolo štev. 3). Pogreb župnika Orneta. Umrl je — mož! Takti smo vskliknili v zadnji številki, ko smo beležili smrt pok. župnika Barkovljanskega. In bilo je tako. Le spominu moža, moža v najlepšem pomenu te besede, pokladajo na mrtvaški oder tolike dokaze spoštovanja, ljubezni in hvaležnosti. V nepreglednih vrstili je prihajalo ljudstvo ves dan minole sobote, da se poslovi od milega župnika in da mu še enkrat v iskreni molitvi sporoči zadnje pozdrave svoje. Posebnega priznanja vreden čin moramo zabeležiti od strani Ritterjeve tovarne za led. Ta tovarna je dala namreč svojim delavcem svobodno vse popolndne minole sobote, da so mogli pokropiti truplo pokojnikovo. Ali vsa žalost na zgubi, ki je zatlela župnijo Barkovljansko in ves rod slovenski na tržaški zemlji, je prišla do elementarnega, nepozabnega } pojava na pogrebu, ki se je vršil včeraj po-poludne. Množica za množico so prihajale in mesta iz iz vse okolice: nabralo se je najmanje 6000 ljudi. Bilo je zares narodno žalovanje. Došli so vsi slovenski deželni jioslanei, njim na čelu gospod Ivan vitez Nabergoj. Potem deputacije pol. društva »Edinost« vseli drugih društev v mestu in po okolici. Nadalje več uamestništvenih uradnikov in drugih, ter finančna straža v paradi. Le od slavnega magistrata nismo videli nikogar. Pogreb je vodil gospod kanonik Simzig z 11 drugimi duhovniki in 4 oo. kapucini. Krsto je nosilo 8 žu-pljanov barkovljanskih. Krsti je sledil mrtvaški voz z lf) venci, katere so poklonili: »Obrtuijsko društvo«, pevsko društvo »Adrija«, »Arimatejsko društvo«, družini Uitter in S teli r, Barkovljauska cerkev in drugi. Cim je krsta došla v cerkev, stopil je na črno opremljeno leeo veleč. gospod župnik in dež. poslanec Fran Kosec, ki je v divnem (k> srca segajočem govoru slavil čednosti pokojnika kakor dušnega pastirja in narodnjaka. Uprav pretresljive so bile besede, s katerimi je govornik dokazoval kako duhovnik lahko združuje svoj poklic z delom za narod in ko je rotil Barkovljane, naj se vsikdar ravnajo po lepili izgledih, ki so jih prejemali od pokojnega dušnega pastirja svojega. Mej govorom gospoda župnika Kosca je ihtela vsa cerkev in solze v očeh so izražale, kar so čutila srca. Pred župniščem v sprevodu in na grolm je pel možki zbor društva »Adrija« mile žalostinke, v cerkvi pa mešani zbor istega društva. Vse pevke so imele črne robce na glavi, pevci pa črne trnke na rokavih. Vzlic toliki množici je vladal najlepši, uprav uzoren red in to ljudstvo je podalo zopet sijajen dokaz da je element kulture in miru, ako je le nikdo no sili do — nasprotnega. Dostojen, impozantnem in zajedno tudi ganljiv je bil način, kakor je 'rod naš skazal poslednjo čast — možu, ki je v toli divni harmoniji služil svojemu poklicu in svoji zvestobi do naroda ! I)an žalosti je bil to za župljane Barkovljanske, ali bil jim tudi dan časti: njim in vsem bratom slovenskim, ki so se v bratski ljubezni pridružili v mo-gočno-žalno manifestacijo. Da, časti, kajti narod, ki tako časti svoje dobrotnike, časti - sebe! Sedaj pa dajte, drugi čitatelji, da mi vsi izvršimo trpko, mučno, a sveto dolžnost: d a u k u p n o, v isti bratski slogi, pošljemo »možu« svoje zadnje pozdrave in da mu položimo na sveži grob venec, i z plete 11 iz dn h teč i h poto čn i c n a še h v a 1 ežnos t i! Naj počiva v miru, blagi mož, v mili zemlji slovenski, a mi ki smo včeraj plakali, ko je gruda padala na njegovo krsto, mi obljubimo danes, da hočemo blagoslavljati njegov spomin s tem, da ga bodemo posnemali, vsaki po svoji moči! 0 našem dobrem znancu. N e k d o je bil tudi včeraj na pogrebu gospoda župnika Ocrneta v Barkovljab. Mož je dober znauee naš, da-si ne bi mogli reči, da so odnošaji med njim in nami kaj posebno prisrčni. Nimamo se radi, to je res, ali često se bavimo, on znami in mi žnjim. Le inala razlika je: on se bavi z nami na mestu, kjer bi se ne smel, ker je presveto za to, mi pa se bavimo žnjim na mestu, ki je določeno v to, da branimo, kar proganja dobri znanec naš. Torej tudi naš znanec je bil na pogrebu gospoda župnika Ćerneta. Lopo je bilo to, da si ne vidimo v tem nekake posebne zasluge, kajti tako ljubav že mora skazati tovariš iz te župnije tovarišu iz prve sosednje župnije. Nuš znanec je bil tudi v cerkvi in je poslušal lepi govor gospoda župnika Kosca. Tu smo se zopet nekoliko zanimali za dražega znanca našega. Kuj čete, tako nas je silila stara — ljubezen ! In med govorom je postajal naš znanec intere-santen: stiskal je ustnici! A ko je gospod župnik Kosec v dovršeni obliki in plemenitim patosom govoril, kako je pokojni župnik vršil svoj duhovski poklic in likratu ljubil svoj narod, tedaj je naš dobri znanec uprl svoje oči k tlom in je srpo zrl v kameniti tlak. Kaj je mislil, kaj mu je zamračilo dušo, dobremu znancu našemu in sosedu iz sosednje župnije ? Kdo bi mogel vedeti to ? Ali ugibati bi se dalo morda vendar, da-li ni morda dobri znanec delal paralelo mej tem, kar se je godilo na pogrebu in ki je pričalo o razmerah mej pokojnikom in župljani, in odnošaji, v katerih živi on. dobri znanec naš?! Morda je razmišljal tudi, da-li bode tudi o njegovi smrti (toda, da ne bode nesporazumljenja : mi mu ne želimo smrti, marveč dolgega in — m i mojega življenja) govorili likratu <1 njem in o ljubezni do naroda?! Ali, kakor rečeno: to so le ugibanja, kajti naš dobri znanec je jako svoje glave. Pa tudi mnogo znancev ima naš znanec — seveda samih dobrih znancev - in kdo bi mogel vedeti, da-li ni razmišljal, da-li ni ravno z ozirom na te znance 1111 tržaških tleh ugodneje, ako človek misli drugače, nego je govoril Kosec ! No, ker ne moremo ničesar trditi in so to le ugibanja, da tudi z imenom našega znanca nočemo na dan in prepuščamo čitateljem, da pogode sami, kdo pa je tisti dobri znanec naš, ki je bil med odličnjaki na |h»grelni (Vrnetovem, ki je prišel, ker ga je v to silila že dolžnost soseda in ki j»* arpo •rledal v tla in stiskal ustnici, ko je župnik Kosec z ganljivi jo ljubeznijo govoril o možu, ki je bil duhovnik in kije — delal za narod svoj! Spoštujte učitelje! Redki, sila redki so slučaji, da bi mi soglašali z onim listom, ki na Dunaju vrši svoje »prokleto rokodelstvo« kakor je neki poljski plemič označil pisavo »Neue Freie Presse« na neizmerno škodo toliko gospodarskemu življenju kolikor medsebojnemu miru med narodi avstrijskimi. Danes pa imamo tak slučaj! (tovore o disciplinarnem postopanju, ki se je uvelo proti neki učiteljici dunajski, piše rečeni list o veliki važnosti poklica učiteljskega nastopno: Učiteljček, ubogi, dobri učiteljček, ki v za-tuhlosti učilnice prebija svoje življenje, polno zatajevanja, ki teše vedno novih dečakov iz najbolj neotesanega, ki vedno novim dečakom kaže prve korake na potu, po katerem postajajo možje, ta učiteljček straži v resnici uajdragoccnejo stvar naroda — njega bodočnost. Pri učitelju misliti na plačo, je prava nespametnost. V resnici se učitelja ne more plačati in ravno zato dobiva tako malo. Poplačati se ga more prav za prav le s posebnim spoštovanjem, s posebnimi čutstvi poštene hvaležnosti, z vencem na krsto, ko je prišla h kraju priprosta veličina njegovega življenja. V svetu, ki je pogreznen v materij alizem, stoji učitelj tu kakor zadnji idealist. Noče postati 111 bogat, ni mogočen, ni slaven, ampak učiti hoče le male otročiče, v šolski sobi, 1111 katero pa kmalo pozabljajo oni, ki so prejemali tam neminljivih dobrot. Menili bi, da bi inoral imeti vsakdo interes na tem, da se v teli učiteljih ohrani ta idealnost. Saj je to nekaj než-njega, nenadomestljivega, kar jim podeljuje moč, da morejo opravljati najtežje, a najplodonosnije j državljansko delo. To nedotakljivo je vern v vz-gojevalni poklic, katerega morejo izvrševati le tedaj, ako ni nobene razpokline v bitstvu njihovem. Njih morda nespametne iluzije ni smeti podirati, marveč bi jih morali gojiti umno in umetno. Kdor ponižuje učitelja, se pregreŠuje na vsem narodu Kdo ne bi pritrdil temu ? Saj jo nanizana tu resnica na resnici. Zato pa: spoštujte učitelje! Javni shoil v Šmarju h. Popoln vspeh! S tema dvema jedinima besedama jo v polni mori označeno vršenje in izvršenje včerajšnjega javnega shoda, ki ga je sklicalo polit, društvo »Edinost« v Šmaijah na Pomjanšeini. Udeležba ogromna, red naj uzornoj i, brez nijedne nepriličnosti! Kdor hoče primerno ceniti to dejstvo, mora vedeti, da se je to zgodilo v Šmaijah, kjer še pred ne dolgo temu ni bil varen slovenski narodnjak pred zasramovanji od Koperčanov nnjhuskanih ljudij : notri v središču nove občine, kjer so menili gospOda, da jim je gospodstvo zagotovljeno za vse večne čase! Primerjajo odnošaje v nedavni minulosti z okolnostmi, ob katerih se je vršil včerajšnji shod, videli smo, kako prodira narodna ideja vse barikade, ki so jih zgradili nasprotniki in kako se s prodiranjem te ideje dviga splošni nivo omiko in se oplemenjujejo čutstva. Hvala, hvala vsem vrlim možem s Po-mjanščine, ki so sodelovali na včerajšnjem shodu. Podrobneje poročilo bode sledilo. S? Reke nam pišejo: Ona gospoda Italijana, Pietro B. in Mesinu, o katerima som Vam poročal zadnjič sta bila kaznovana zaradi ponarejanja vina, 70.000 gold., v zgulio »vina«, a barke sojini še zaplenjene! To so posledice one zloznauc klavzulo v pogodbi z Italijo. Kaznovanea sta laška podanika! Na Reki je bil dokaj žalosten pust! Noben ples se tii obnese!, razen plesa naše čitalnice, ki je vspel popolnoma. Tu se snuje društvo trgovcev in trgovskih pomočnikov po vzoru »Merkurja« iz Zagreba. Prvi shod v tej stvari je bil dne 19. t. m. na Sušaku in je bil dobro obiskan. Ako ne bode mogoče drugače, pa napravijo podružnico imenovanega društva zagrebškega. Dalo je — srce! Z Opčin nam pišejo: Slišali ste gotovo že večkrat tisti žalostno-grenko-kisli vzdih : »Oj ti pust, ti čas presneti!« Kar je je inorda najhujšega pri tem, je to, da ga niste samo slišali, nego tudi osebno okušali, in tudi, hvala Bogu, srečno prebili. No, v tolažbo naj Vam bode zagotovilo, da prav gotovo niste edini Vi »tujec v .Jeruzalemu«, marveč, da imate še Ogromno število taeih pajdašev s?* sabo, pred sabo in m sal«>. I11 prav je tako! Saj veste, da »Gorje mu, kdor v nesreči biva sam!« Torej da ne pozabim! O pustu je bil.., ko smo se zbrali nekateri openski »Dulanci« in »Guriinci« pri kozarcu tistega »Ki vtopi Vse skrbi« in sicer: Pri Logarji sino pili In prav veseli bili, A nismo pozabili, Oe prav jo dobro vino, Na steber naš mladino; Zato smo tu nabrali In njej smo darovali, Ne mnogo — to se ve, A dalo je srce, Kar se nabralo je! Torej vidite, gosp- urednik, da ta »pust« in čas presneti »Ni mošnjiec nam rejene(!) Del popolnoma na suho«, ker nam je še nekaj ostalo v plemonitejo svrho, nego je »trtna župa«. Sprejmite torej, gospod urednik, ta mali dar naših žuljnvih rok v podporo onim, ki so kri naše krvi in ki naj bi kedaj postali steber milejih in boljših dni narodu svojemu ! O tej priliki ne moremo drugače, nego zagotoviti Vas, gosp. urednik, da če nismo zanemarili mi revni, pri prosti, le delu i 11 trpljenju vajeni ljudje svoje č 1 o v e š k o - h r a t s k e -narodne dolžnosti, je ne zanemarijo tudi oni prvaki, katere je mislila eenj. »Edinost« od 1H. t. m. Klanjajo se Vain, g. urednik D 111 a n c i-G u r a n ci. Za zastavo pevskega društva „Adrija" v Barkovljab so se nadalje nabrale v Barkovljan-skem »Narod n e m d o m u« sledeče svote: Na pevskem večeru na novo leto 20 kron, na plesnem venčku 4 krone, na domačem plesu 7 kron 04 sto-tink in pogrebno društvo »Ari mate j« v Barkovljab je darovalo 150 kron. Zastava je dovršena, delo je krasno in dela vso, čast ugleducmu vodstvu c. k. strokovno-obrtne šole v Ljubljani in nje strokovnjakom. Čas razvitja in blagoslov ljenja tega novega krasnega praporja so vedno bolj bliža, a do sedaj nabrana svota ne zadošča še v pokritje stroškov. V ta namen priredi naše pevsko društvo »Adrija« v Barkovljab zopet dno 12. marcija tekočega leta, veliki kon-oertno-zabavni večer, na katerem sv bodo pele že znanenaj lepši slovenske skladbe, radi česar opozarjamo že danes naše rodoljubno slovensko občinstvo, da so tudi to pot kakor še večkrat pokaže narodno in zavedno s tem, da se svojo navzočnostjo napolni veliko dvorano v »Narodnem domu« v Barkovljab, kjer mu bode dana prilika vživati slast slovanske melodije a ob enem tudi pomagati naši »Adriji« do primernega materjalne^a pripomočka. Vsaki posamično nabrani ali osebno darovani donesek v ta namen se sprejma hvaležno. Pomagajmo si in pomagano nam bode! H e r o s. Pametna beseda. Govorč o naših posojilnicah in gospodarskih zadrugah in nnglašuje nevarnosti, ako se o snovanju taeih zavodov ne postopa s potrebno previdnostjo, zaključujejo ljubljanske « Novice* dotični članek z nastopnimi pametnimi besedami: «Naposled se no bi smela gospodarska organizacija od nobene strani razpravljati s političnega ali zasebnega stališča, š e 111 a 11 j bi s m e 1 a s 1 u ž i ti v s t r a n k a r s k o-p o 1 i t i č n e razmere, kajti v tem slučaji ni mogoče izreči nepristranske sodbe. Slovencem brez izjeme iu brez ozira na politične tendence svetujemo, da mirno zasledujejo gospodarsko organizacijo. V tistih krajih, kjer so že posojilnice in zadruge, ali kjer se bodo še le snovale, odsvetujemo, da bi se le ena stranka strastno potegovala za svoje zavode, druga nasprotna stranka pa da bi strastno in slepo nasprotovala. Ne, oboje utegne dovesti v pogubo, zlasti pa strast, da bi se katera politična stranka s pomočijo svoje gospodarske organizacije nadejala okrepčati kajti, skrb za dobro gospodarstvo sama je tako velika, iu mora tako velika biti, da je o tem popolnoma izključeno hrepenenje po političnih vspehih». Zapomnite si in ubogajte ! Cigaretr. ki rk^lmlajcjo. Izvedeli smo, da je tukajšnji finančni ravnatelj — čim j«- došla iz Rovinja vest o eksploziji jedne draina-cignrete v družbi z jednim odposlancem generalne direkcije tobačne režije in jednim finančnim koncipistom podal se v liuvinj, kjer so oh |H»redovanju zastopnikov državnega pravdništva, okrožnem sodišču in oImmiu' odprli nad 11.000 drama-eigaret, ki so l>ilr zo popred zaplenjene v tamošnjih tobakar-nah. < igarete so se preiskale uajnatniioncjc, ne da bi bili našli v njih niti sledu kake raz-streljive tvari 11 c. Nadejati se je, da nada Ij na poizvedovanj;!, ki se še vrše od strani sodne oblasti in v Rovinju ostalega finančnega koneipista, do-vedejo do razjašnjenja vprašavnega dogodka. Kar se dostaje prijavljene eksplozije dveh, v jedni tukajšnjih tobak aru kupljenih sport-cigaret, so se v dotični tobaknrni nemudomn preiskale vse tam nahajajoče se in zaplenjene sport-eigarete, ne da l»i bili našli v njih knkoršnjesibodi ruzstrelji-vili ali drugih tujih tvurin. Sicer pa se preiskovanje cigaret nadaljuje in je znano, da se je do sedaj odprlo že blizu 30.000 cigaret in so bile vse v popolnem redu. Čujemo tudi, da se namerja nadaljevati s takim preiskava-njein, da se stvar pojasni kolikor le možno. Z druge strani pa se je najstrožje zabičalo organom tobačne razprodaje, naj o oddajanju ta-bačnega materijala kupovaleem postopajo z največo previdnostjo in nntanjčnostjo, da /abranijo zlorabile manipulacije z cigaretami, tlošlinii iz tovarn, ali eelo kako podtaknenje. Slednjič čujemo, tlu se je tudi poskrbelo, da za sedaj pridejo v razprodajo sport cigarete iz dru-gih tovarn, in ne iz onih, iz katerih so prihajale do sedaj. Dogodek z dramo-cigareto v Rovinju se je menda zasukal nepričakovano, senzaeijonelno. Čujemo namreč, da proti onemu Antonu Viale, v čegur rokah je dne 21. t, m. drnma-eigareta za-plapolala in se razstrelila, okrožno sodišče v K o v i »j u uvelo p re i s k a v o i n g a d e 1 o v zapor. Cuje se tudi, daje isti tudi že pripo-znal, daje on sani provzročil eksplozijo n a ta u a č i n, d a j e d o j a l v e i g a r e t o g 1 a -v ic o od ž v e plen k e. Nenadoma umrl. 46-letni dninar Josip M a z z a r o 1 o, stanujoči v Via Navali št. 4, se je minolo soboto zgrudil na cesti. Prevedli so ga v Serravalovo lekarno, kjer je umrl kmalo potem. Mrliča so prevedli v mrtvašnico pri Sv. Justu. Različne vesti. Ali denarnica ! V Seitenatettenu se je nedavno na nekem soeijalnodemokratičnem shodu navdušen govornik prav segreval za ravnopravnost in bratovstvo. Tako je rekel n. pr.: »Suknja tam je sicer moja, vendar prav za prav je od vsakega od nas!« Ko je po zvršenein shodu hotel iti govornik domov, ni bilo več suknje tu, govornik se je lahko ponašal z efektom svojega govora. »Ah«, vskliknilje, »radi suknje mi ni, ali za denarnico, ki je bila v nji!« Usmrčenje 7kratnega morilca. »Slov. Nar.« brzojavljajo 27. t. m. iz Prage : V (lirudimu je bil danes zjutraj obešen Fran Novotnv, kateri je zastrupil sedem svojih otrok, šest zakonskih injed-nega nezakonskega. Novotnv je jokal včeraj do pozne noči. Tolažila sta ga dva duhovnika. Pomiril se je toliko, dobil 4 glase. Dunaj 27. Njegovo Veličanstvo cesar je du-nes opoludne vsprejel novega ministerskega pred- sednika ogerskega, pl. S/clht in ga zaprisegel. Potem sta bila zaprisežena ministra Plosz in He-gediis. Vsi drugi zopet imenovani ministri s,> došli na Ibinaj, da sc predstavijo. Budimpešta 27. Cradni li*i prijavlja cesarski ročni pismi o odstopu ministerstva RanftV-je-vega in o imenovanju ministerstva Szellovega. Raronu ]>nutfy-ju se izreka hvaležno priznanje tia njegovem zvestem, vnetem in izbornom službovanju in se mu podeljuje voliki križ Štefanovega redu; lin aneni minister Lukcs je dobil veliki križ Leo-pol.lovega reda. SZ<.[1 je imenovan ministerskim predsednikom in provizoričnim voditeljem ministerstva za notranje stvari. Aleksander Plosz je imenovati ministrom za pravosodje in Aleksander Hegediis ministrom za trgovino. Itmlimpcšta 27. V novosadski hranilnici so konstatovali primanjkljaj 4(57.000 gld., za kateri je 2(5 trgovec v prevzelo garancijo. Kapital 200.000 gld., ki so ga členi ravnateljstva dali na razpolago za izplačanje vložnikom, je bil izeopljen v 24 urah. Iluilhlipcšta 27. Ooveri se, da se narodna stranka raziđe. Jeden del nje členov da se pridruži liberalni, drugi pa ljudski stranki. I{1 lil 27. Ruski car je izrekel papežu svoje obžalovanje mi tem, da se mu ni posrečilo pridobiti druge vlasti za to, da I * i se tudi sv. Stolica povabila na udeležbo na mirovni konferenci. Odesa 2(5. Včeraj jo odplul francozki parnik »Les Alpes« z 1100 železniškimi uslužbenci in materijalom za železnico po Mandžuriji. Madrid 2(5. (ihiH»lil oficijelne brzojavke iz Manile je položenje tuni jako resno. Ptuje Indije so izkrcale vojaštva, Jlaillid 25. Admiral Cervera je zatrdil v le-gitimacijskem odseku senata, da je zguhe eskadre, ako se isto smatra kakor zločinstvo, kriva vlada, ki gii je poslala v Antile proti njegovi volji. Pri-dodal je še, da je čestitko povodom srečnega prihoda njegovega v St. Jago de Cuba vsprejel z solzami v očeh, ker je bil gotov, da pride nesreča. Pariz 2(5. 17 policijskih komisarjev je dobilo nalog, da izvrše hišne preiskave pri različnih osebah, med temi tudi pri predsedniku antisemitske mladine, »Matin« pravi, da so preiskave v prostorih lige paLtijotov dokazale, da postopanje poslanca DeroulNle-a ni izviralo iz nikake zarote, ampak da je isti postopal na lastno roko, sledč hipnemu nagibu. Trgovinske vesti. Budimpešta 27. Pšenica za mare gold. 9'88—9-89. Pšenica za april gl. 0.60 do 9G1 Pšenica za oktober gold. H-(5() do H*(il. Rž za oktober gl. • do • —. Rž za mare gld. 793 do 7-OH. Koruza za maj 1899. gld. 4(55 do 407. Koruza za oktober gl. —-*- — do —•—. Oves za mare gl. 5-77 do 5-7*. Oves za oktober gl. —•— do —. Koruza gl. —, do —. , Pšenica : ponudbe in povpraševanja srednije Pro daja I H.000 met. atotov. Vreme: oblačno. Hamburg27. Trg za kavo. Sautos good ave-rage za mam 30.—, za maj 3050, za september 31 25, za december 32'—. Praga 27. Surovi sladkor 1. izdelek, SS°/ft Rciidemcnt franeo Aussig. Mirno. Promtno gold. I2.»i5'/f. Za drugo |H»lovico marca 12.«57 Oktolter-dec. gld. 12.2;'» 7, Denar. Dunajska borza dne 27. februvarja. Državni dolg v papirju fmlviVraj ilanii . lOl.ilf) 101.35 „ .. v srebru . 101.05 KM .05 Avstrijska renta v zlatu . . 120.30 12< >.30 „ v kronah 97.80 97.HO Kreditne akcije .... . 370.- 3(59. (-50 London 10 Lsr..... . 120.40 120.37 20 mark...... 11.7S 11.77 9.55 9.55 lOO italijanskih lir . . . 44.30 44.30 Najnoveja trgovinska vest. »W-York 2"). februvarja (Izv. brzojav.) Pšenica za februvar S<;'/j za »naj 78,. za. mare 84'/t za jnli 7I51/*. Koruza za maj 4;V/i. Mast. fifi 0. Slovenke, ko se vračate domov oglejte si pekarijo na Riborgo ilV pred Solo 1'rlšen kruh, line moke, frlšno in kuhano maslo, ukusne paštete. Vse po ceni! Sprejema kruh v peko. Naroccno donaša se domov. iV Odjemalci na debelo dobi odbitek Priporoča se za obilna obiskovanja Ivan Šušteršič. Služba korespondenta. Podpisani sprejmem spretnega in vestnega, korespondenta in knjigovodjo, veščega slovenskemu oziroma hrvatskemu, italijanskemu in nemškemu jeziku z dobrimi spričevali. Prednost dajem onim, ki so vešči kožarskomu obrtu. — Plača po dogovoru. And. Jakil, kožarska tovarna v Rupl l>v*ta Miren pri (1 urici. CASSA Dl RISPARMIO TRIESTINA (Tržaška hranilnica) 8pr«JemlJe denarne aloge v bankovcih od oO nvč. do vsacega zneska vsak dan v tednu imun praznikov, in to od !>—12. ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10—12. ure opoludne. Obresti na knjižice......3% Platoje vnuk dan od 0—12. ure opoludne. /neuke do 1(K» gld. precej, preko 1 dni. Eakomptuje menjloe domicilirane na tržaškem trgu po..........3 llt Foaojuje na drž. papirje avatro-ogerake do 1(KH» gld. no ...........4°/0 Višje zneske od 1000 do 5000 gld. po . o*/a°/0 Daje denar proti vknjiženju na posesti v Trstu. Obresti po dogovoru. v ' ' * v - '-i-'. ". < '■'»». Javna zahvala! I/, dna svojega srcu zahvtilujeva so v svojem in sorodnikov iinvnu vsem onim, ki so se nas spominjali ob smrti našega nepozabnega brata oziroma njca in strica bodisi z venci in sozalnimi pismi, bodisi se svojo vdeležbo na pogrebu. V prvi vrsti se zahvaljujeva p reč. duhovščini, veleeenjenemu uradnistvu, slavnima tu službujočim« oddelkoma finančne in redarstvene straže, spoštovanim zavodom, uglednim narodnim društvom, zlasti pa narodu župnije bar-kovljanske, ki je na tako vzvišen in srčen naein pokttzal svojo ljubezen, udanost in hvaležnost blagopokojnikti. V Bar kov 1 ju h, dne 27. februvarja 181)9. Andrej Ćerne, brat. Anton Rebek, nečak.