«>o?tnina olafana v eotovlni (.8tO LVII. V Uubltonl. v sredo, dne 8 maia 1929 St. 104 st.2 Dir Naročnina Dnevna izdaja za državo SHS mesečno 25 Din polletno 190 Din celoletno 300 Din za inozemstvo metecno 40 Din nedcUka izdala ceiole no v .lucjo-slavin 120 Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustriran! Slovenec« Cene oglasov I stolp, pefll-vrsla mali oglasi po 1-30 In ZD.veCH oglasi nad 43 mm vlftlne po Din 2-30, veliki po 3 in 4 Din. v uredniškem delu vršilca po 10 Din n Pn veCicm o norocnu popust Izide ob 4 z|ulrej razen pondellKo lr. dneva po prazniku ureamsivo /e v Kopaartcvi ultct Si. 6111 Rokopisi se ne vračalo, nelranklrana pisma se ne sprelemafo CretiniSiva telefon St. 20S0. upravnlStva SI. 232S Informativen Ust za slovenski narod mr vi«g Neme ifa Po vsej Evropi je minul prvi maj brez incidentov, le v trezni Nemčiji jc bil proslavljen s prelivanjem krvi. Za to v resnici izjemno proslavo pa se imajo zahvaliti Nemci edinole onim, ki so jih sami spravili na vrh — ruskim boljševikom. Zakaj ti, in ne nemški komunisti, so pravi očetje berlinskih nemirov. Tisti delavci, ki so po Berlinu streljali v policijo, so bili kljub tej svoji nelepi aktivnosti vendarle samo šta-faža, dočim so bile niti vsega gibanja v rokih sovjetskih akterjev. Da ne more biti o tem nobenega dvoma, so poskrbeli sovjeti sami, ko so z vsem svojim nastopom odobravali krvave dogodke. Istočasno, ko so nahurjiskani nemški delavci gradili proti svoji vladi barikade, so v Moskvi v oficielnem majniškem sprevodu zasmehovali nemške državnike. Vojni minister boljševikov sodrug Vorošilov pa je v oficielnem govoru bral levite nemški demokraciji, da je bila s tem poudarjena soglasnost sovjetske vlade z majskimi revolucionarji. In da je dokaz popoln, je ostal v rokah nemške policije tudi corpus delieti v osebi boljše vi-škega strokovnjaka za izzivanje nemirov. Jasno in nedvomno je tako podan dokaz, da se ima Nemčija za krvavi majnik zahvaliti samo svojim prijateljem — ruskim boljševikom. Nemški oficielni krogi so morda zelo začudeni, da sc jim boljševiki na tak način zahvaljujejo za vse neštete usluge. V resnici je teh nemških uslug tudi več ko zadosti. Da ni Viljem poslal med vojno gospoda Lenina in tovariše v plombiranem vagonu v domovino, bi ti gospodje boljševiki najbrže še danes debatirali v Zimmervvaldu, mesto da sedaj v Kreunlju podpisujejo smrtne obsodbe in dirigirajo nemire tudi proti demokratični nemški vladi. In če ne bi kesmeje grof Mirbach kot nemški veleposlanik v Moskvi skrbel, da so dobili boljševiki vsaj najpotrebnejše stvari, bi njih rdeča armada pod udarci protiboljševikov že davno položila orožje. A še večje usluge je izkazala Nemčija boljševikom po vojni. Ko je ves kulturni svet odklonil vsako sodelova-nj>e s propagatorji nasilja, so Nemci v Rapallu rešili boljševike iz izolacije ter sklenili z njimi dogovor, ki je dal boljševikom že krvavo potreben oddih. In ko je gospodarska blokada zaprla boljševiški raj, da so bili boljševiki že pri kraju s svojo modrostjo, je Nemčija razbila ta obroč in odprla boljševikom izhod v svet. Dobro in temeljito so znali boljševiki izkoristiti ta izhod in v Berlinu so etablirali svojo firmo in si ustvarili tla za svoijo komunistično propagando. Resnično, mnogo in veliko je storila Nemčija za boljševike in imela bi pravico, da računa na njih hvaležnost in na proti usluge. Toda boljševiki ne bi bili boljševiki, če bi se ravnali po takih kapitalističnih sentimentalnostih. Hvaležnost je za boljševike nepoznan pojem, oni poznajo samo neizprosno izkoriščanje. Danes se mora,jo njih ljudje na povelje iz Kremlja tratiti z Nemci, jutri pa morajo isti ljudje s strojnicami v nje streljati. Kakor pač bolje kaže, kakor je pač več koristi, ker materializem je vse! Tako lepo pa so si Nemci zamislili nekoč svoj načrt. Poslali bodo v Rusijo volkove v ovčji obleki, da razbijejo rusko enotnost in da zrušijo rusko fronto, iti jo nemško orožje ni moglo streti. In ko bo Rusija na tleh in ko bodo razmesarjeno rusko telo grizli volkovi, tedai bi dajali Nemci po malem majhne dobrote, da bi ostali volkovi zadovoljni in postali poslušni psi. Ampak boljševiški volkovi so te račune temeljito pokvarili. Razmesarili so sicer Rusijo, ali poslušni psički niso postali. Njih volčja in krvoločna narava ie močnejša ko vse drugo in danes mesarijo Rusijo, jutri pa bi hoteli zasaditi svoje ostre zobe tudi v nem&ko telo. Ko je bil upor SpaTtakovcev, so boljševiški volkovi bili na delu in ko je bil v Berlinu proslavljen prvi majmik s krvjo, jc boljševiški volk bil tisti, ki je mesaril ljudi. V tem pa je pomen berlinskih dogodkov, a tudi vsa veličina nemške zmote. Ne more in ne sme biti komnromisa z režimom, ki je poteptal vse človeške in božje pravice. Ne more in ne sme biti pardona za ljudii, ki so se izkazali kot veliki ljudje samo v prelivanju krvi in v razdiralnem delu. Prav je imela Evropa, ko jc izjavila, da s takšnimi volkovi nima nobenega posla, napačno pa jc imela Nemčija, ko jc razbila gospodarski bojkot Evrope. Mislili so ncm§ki diplomati, da bodo imeli v boljševikih volka, ki ga bodo spuščali po ...otrebi nad Evropo. Sedaj pa sc jc izkazalo, da ta volk že clavno ni več na verigi in da (jrizc, kjer le more, V Nemčiji, kjer šc vedno Podrobnosti o ljudsko - šolskem zakonu Jugoslovanski epi skopat in Vudsko-šolski zakon Uprava #e vKopliurlcvi ul.Si. u - Čekovni račun: L/ubljana Stev. iO.GSO in 10.349 za inseiale, SaralevoSl.7S63, Zagreb 4/. 39.0II, Vraga In Dona/ SI. 24.797 Belgrad, 7. maja. (Tel. »Slov.«) Vaš dopisnik je dobil glede osnutka ljudskošolskega zakona v ministrstvu za pravosodje, kamor "je ta osnutek predložen, danes te-le informacije: Ljudske šole se morajo otvoriti tam, kjer je v okolišu 4 km najmanj 30 šoloobveznih otrok. Vsak kraj, kjer je ena ali več šol skupaj, tvori šolsko občino, ki ima krajevni šolski odbor. Politične občine imajo med drugim dolžnost, da preskrbijo potrebno zemljišče za .šolo, za šolsko zemljišče, šolski vrt, učiteljska stanovanja, dalje morajo zgraditi šolsko stavbo, nabaviti opravo in učila, skrbeti za kurjavo in razsvetljavo, za šolo in učiteljstvo, skrbeti za ureditev šolskega kopališča in poliklinike. Šolski proračun sestavlja šolski odbor, ki ga predloži po okrajnem šolskem nadzorniku oblastnemu šolskemu odboru. Ko ga ta odobri, se predloži politični občini, da ga vstavi v svoj proračun. Če bi politična občina ne hotela sprejeti proračuna, jo lahko prisili prosvetna oblast po upravi državne oblasti. Učenci, ki hočejo na srednjo šolo, morajo dovršiti četrti razred ljudske šole. Učnega načrta osnutek nima, ampak ga bo izdelal glavni prosvetni svet. Tudi posamezni predmeti se še niso določili. Vendar je razvidno, da bo število tedenskih ur v posameznih razredih 24 do 28 ur. Glede vodstva šole, ostane vse nespremenjeno. Zakon obsega čez 200 paragrafov. Vzgoja je edinstvena in nacionalna. i: Belgrad, 7. maja. (Tel. Slov.) V Zagrebu sc mudita belgrajski nadškof dr. Rotlič in novi du-brovniški škof dr. Ivan Carevič. Oba cerkvena dostojanstvenika bosta z zagrebškim nadškofom predcbatirala vprašanje ljudskošolskega zakona. Pričakuje x, da bo episkopat ponovno predložil svoje zahteve vladarju ter pravosodnemu in prosvetnemu ministru. Trgovinska pogajanja s fa$$imi državam Stanje pogajam z Bolgarsko, Romunijo, Poljsko in Špansko 0 iS Belgrad, 7. maja. (Tel. »Slov.«) Vaš dopisnik je dobil danes v trgovinskem ministrstvu o stanju trgovinskih pogajanj s sosednimi državami, s katerimi še nimamo trgovinskih pogodb- te-lc informacije: Ministrstvo samo je tc dni zelo zaposleno z notranjo preosnovo, kar ne malo ovira iniciativo in delo na pogajanjih s tujimi državami Poleg preosnove oddelkov v ministrstvu samem jc treba izvesti zakon o povzdigi naše zunanje trgovine in izdati pravilnik k temu zakonu. V ta zunanji okvir jc treba postavili preizkušene moči, da bi inšpektorat za zunanjo trgovino nc postal samo birokratski urad, ampak tudi torišče dela za dvig našega izvoza in za pridobitev vsej naši izvozni trgovini uglednih inozemskih krogov. Ker je ta trgovina od leta do leta padala, in so nas v svetu izpodrinile tuje države, je posebno važno, da pridejo v ta oddelek gospodarsko zmožni ljudje, ki ne bodo samo priborili našemu gospodarstvu prejšnjega stališča nazaj, ampak ga tudi kolikortoliko spopolnili. V zvezi s tem je na dnevnem redu zakon o kontroli našega izvoza, o čemer se bo razpravljalo na jutrišnji konferenci v trgovinskem ministrstvu. Glede pogajanj z zunanjimi državami sc lahko trdi, da se ta pogajanja nikakor niso prekinila. Z Bolgarijo je žal po zadnjih incidentih v Sofiji s Pavcličem nastopilo neke vrste premirje. Tudi preliminarni razgovori visijo v zraku, čeprav so jugoslovanski, kakor tudi bolgarski krogi iskreno poudarili potrebo, da pridemo do rednih gospodarskih medsebojnih odnošajev. Vedno bolj stopajo v ospredje Romunija, Poljska in Španija. Pri splošnih pogajanjih z Romunijo so bila vključena tudi prva trgovinska pogajanja med našo in romunsko delegacijo, ki je pretekle dni rešila cel niz vprašanj, Učoča se obeh sosednih držav. Oddelek za trgovinske pogodbe je ugotovil načela in načelne obojestranske zahteve, s katerimi je odšla romunska delegacija v Bukarešt po navodila. Po njenem povratku sc pričakuje, da sc bosta delcgaciji, ki bosta vzeli celo no trgovinsko pogodbo v pretres, sporazumeli. Te dni se pričakuje odgovor poljske vlade, na kakšni podlagi naj bi se vršila pogajanja med nami in Poljsko. Upanje, da bomr> prišli do splošne trgovinic, posebno tarifne pogodbe, jc minimalno. Vzrok je sistem Poljske, ki sloni na tako zvanem kontingentiranju tujega izvoza v Poljsko. Ta sistem pomeni v bistvu nabave in nikakor ne trgovinsko pogodbo, ko prihaja eno gospodarstvo z gospodarstvom druge države v svoboden stik. Poljska bo najbrž zahtevala, da se ji dovoli gotov kontingent izvoza njer.. ;a premoga in železa v našo državo, dovolila pa bi gotov kontingent tobaka, rib in nekaterih predmetov vsakdanje porabe. Kakor rečeno, bo od odgovora poljskega poslaništva odvisna baza pogajanj. Čeprav bi prišlo do kakih splošnih zapiskov, in sicer v obliki splošne trgovinske pogodbe, jc tarifni del tako r"koč izključen. Prav tako pričakujemo odgovora španrke vlade, kdaj naj se sestaneta naša in španska delegacija. Pričakovalo se jc, da se bo to zgodilo pred otvoritvijo barcelonske razstave. Sedaj so glede razstave nastale težave, ker jc deževje preprečilo, da bi velike države lahko v roku, ki ji je bil določen, priredile vse potrebno za razstavo. Zato se računa, da bo v maju otvorjena samo španska razstava. Otvoritev razstave drugih držav pa bi bila v juniju. Zato bomo najbrž skušali priti v stik s špansko vlado ob priliki razstave v Barceloni. Naši krogi upajo, da bomo, če ne pride do trgovinske pogodbe, prišli vsaj do trgovskega aranž-niana. Prekmurska deputacija v Belgrad, 7. maja. (Tel. Slov.) Sem je prispela prekmurska delegacija pod vodstvom bivšega narodnega poslanca Jožefa Klekla. Deputacija hoče urediti razne zadeve, tako vprašanje obstoja gimnazije v Murski Soboti, dalje urgi-rati, da se uredi tranzit preko Dolenje Lendave-Hodoš na Madjarsko in da se ta tranzit čimpreje jtvori; končno tudi, kako naj sc uredi proslava desctlctnicc osvobojenja, ki se bo vršila v avgustu. V ostalem ima prekmurska deputacija urediti v ministrstvih razne zadeve. »Miss Dalmatia« je danes obiskala dalma-tmsk o obal. Odtod poleti na Mostar, Sarajevo in Belgrad, odkoder se vrne v Zagreb. Tu ostane več dni. S tem je končana turneja po Jugoslaviji. Belgmjske vesti Belgrad, 7. maja. /aaiopnik zunanjega ministra dr. Kuma-nudi je izdal nalog, da naj se ugotovijo dosedanji rezultati pogajanj z Romunijo, da bo na podlagi tega materijala lahko prišlo do formalne pogodbe. Zakon o ratifikaciji dopolnilnega protokola Madjarskc-jugoslovanskc trgovinske pogodbe je madjarski parlament odobril. V ministrstvu za šume in rude so se nadaljevala pogajanja za revizijo dolgoročnih pogodb v Hrvatski in Slavoniji. V poštev so prišle firme na Hrvatskem: Traven, Pretnru, Radkovič, Plitvička jezera d. d. Omenjene tvrdke so pristale na revizijo in se je dosegel sporazum. Računa oe, da Bo revizija dolgoročnih pogodb na Hrvatskem in v Slavoniji do 20. maja gotova. Skupno gre za 12 tvrdk. vlada pardon za boljševike, tam je tudi boljfc-viški volk najsvobodnejši in zato jc mogel v Berlinu mesariti, povsod drugod pa jc moral biti miren. In še bo mesaril. Je siccr Nemčija v težkem položaju in zato potrebuje »aveznika, kjer ga lc more dobiti. Ali volk ni in nc more biti zaveznik, ker ne more spremeniti narave. To resnico so okusili Nemci, občutili so pa to tudi oni ro-cialisti, ki mislijo, da so kot socialisti dolžni, da tu pa tam koketirajo s komunisti. Z občudovanja vredno neženiranosljo sc zahvaljujejo boljševiki za to koketiranje s tem, da razbijajo socialistične vrste. Takšna zahvala jc v stilu boljševikov in samo tako sc zahvaljujejo boljševiki, nemški vladi prav tako, ko prdlctarski socialistični stranki. Izgubljen je, kdor računa na hvaležnost volkov, ker li so nenasitni in zlasti še. če so iz rodu boljševikov. Priprave za konkordat Rim, 7. maja. (Tel. Slov.) Vaš dopisnik je zvedel iz vatikanskih diplomatskih krogov, da vatikanski krogi z živahnim zanimanjem opazujejo pripravljanje jugoslovanske vlade, da bi čim prej prišlo do urejenih razmer z Vatikanom. V vatikanskih krogih se z velikim zanimanjem zasleduje pisanje jugoslovanskega tiska in polofi-cielne izjave belgrajskih krogov, ki vse gredo za tem, da naj čimpreje pride do ureditve razmer med Vatikanom in Belgradom. Nadalje se potrjuje, da se besta v najkrajšem času v Belgradu sestala minister Srskič in vatikanski zastopnik na jugoslovanskem dvoru, nuncij Pellegrinetti. Zakon o ustroju ptredsedlsvm min. sveta Belgrad, 7. maja. (Tel. »Slov.«) Nj. V. kralj je podpisal zakon o predsedstvu ministrskega sveta, ki sc deli na tri oddelke: osrednji tisk ovni urad, splošna državna statistika in splošni oddelek. Splošni oddelek razpada na tri odseke: administrativni, zakonodajni in ti-čunovodstveni. Administrativni odsek upravlja splošne upravne posle. Zakonodajni odsek ima iniciativo pri predložitvi zakonov. Osrednji tiskovni urad sc deli v upravni, poročevalski in publicistični odsek. Upravni odsek opravlja osebne zadeve, poročevalski zbira vesti, ta*o iz političnega, finančnega in gospodarskega življenja v državi in inozemstvu. Publicistični odsek skrbi za propagando ter daje domačim in tujim časnikarjem obvestila. Oddelek za splošno statistiko ima štiri odseke: upravnega, odsek za statistiko prebivalstva in javno T»I -gicno, odsek za gospodarsko, industrijsko m obrtno statistiko ter odsek za upravno, finančno, vojaško, mornariške narave. Zakon ima določbe, kaj spada podrobno v posamezne odseke, koliko Imajo posamezni odseki uradnikov in kakšna mora biti njihova kvalifikacija. Prenredha ministrstva za s ©c. politiko Belgrad, 7. maja. (Tel. »Slov.«) V ministrstvih se živahno razpravlja končna pre-osnova resorov. Danes ob 11 dopoldne sc je vršila v prosvetnem ministrstvu konferenca, na kateri sc je razpravljalo o uredbi o pre-osnovi tega ministrstva. Podrobna razprava se bo vršila te dni. Navzoči so bili načelniki oddelkov in šefi odsekov. V ministrstvu za socialno politiko še ni končnovcljavno določeno, kako se bodo grupirali posamezni oddelki, ker se še ne ve, kaj naj se odvzame od oddelkov za socialno politiko, kaj naj pride k higienskemu oddelku in narobe. Gotovo jc, da ostanejo po uredbi predsednika vlade trije oddelki: splošni, so-cialno-politični, higienski. V zvezi s tem gre naravno za personalna vprašanja. Trdi se, da je gotova stvar, da bo načelnik zdravstvenega oddelka dr. Š t a m p a r. Prav lako je gotovo, da bo načelnik splošnega oddelka II o f m a -novic. Od strani delavstva sc za načelnika oddelka za socialno politiko in zavarovanje delavcev forsira zelo sposobni dosedanji načelnik oddelka za zavarovanje dclavcev J c -remi č. Zagrebške vesti Zagreb, 7. maja. (Tel. »Slov.«) V bližini Pulja so našli ua drevesu obešenega lamošnje-ga ustanovitelja fašistične mladine. Samoumor je izključen. Fašisti trde, da gre za politični umor. Novo imenovani dubrovniški škof dr. Iv, čerevič bo 4. avgusta slovesno posvečen v zagrebški katedrali. Posvetitev bo izvršil zagrebški nadškof dr. Bauer ob asistenci dr. Kvj-rina Bouefašiča, splitskega škofa, in Mihovila Ptišiča, škofa livarskega. Nato bo škof svečano infuliran v Dubrovniku. V proslavo zlatega jubileju zagrebškega nadškofa (lr. Bauerja. bo danes v sredo izvajalo zagrebško glasbeno društvo intelektualcev v zagrebški katedrali koncert, na katerem bo izvajalo a capella zbor velikih cerkvenih mojstrov Palestrine, Vittorie, Lottlja, Gallusa pod vodstvom Rudolfa Maca iti Marijana Duj-nioviča. Kot zastopnik tožiteljev v razpravi proti Puniši Račiču bi imel biti ing. Košutič. Zvedelo se je, da se 011 nc želi udeležili te razprave. Težka nesreča se je dogodila na Prilazu št. 30 v Zagrebu. Pri rušenju starega zidu je podsulo hišnika Florijana Galinca. Dobil jo ležke poškodbe. Nezavednega so ga prepeljali v hH'i> kjer se bori s smrtjo. Težko je ver-ietuo, da !>i ostal pri življenju. t Nova vlada v Avstriji (Od našega rednega dopisnika.) Dunaj, 4. maja. V svojem prvem poročilu 4. aprila o padcu dr. Scipia sem dejal: »Velik del razlogov, ako ne celo večino razlogov za to de-misijo je pa iskati v večinskem bloku samem.* — Nato sem na kratko označil ribarije vse-nemcev, landbundovcev in celo baucrnbun-dovcev v stranki krščanskih socialistov z dr. Seiplom in večino njegovega kluba, pa sem dodal: »Torej vedne borbe v lastni stranki in v vladni koaliciji! Kdo bi se nc naveličal? In to se je zgodilo, pa je Seipel kar čez noč podal ostavko. Zdaj so seveda vsi konster-tura.ni.. Tako označen položaj v koaliciji treh meščanskih strank je prevladoval v vseh fa-eah poskušanega razpleta krize. Treba pomisliti, da le tri vladne stranke ločijo dozdevno nepremostljiva nasprotja diametralno si nasprotujočega svetovnega nazora. Videvali smo že za časov dr. Seipla, da so vsenemci glasovali s socialnimi demokrati za odpravo gradiščanskih konfesionalnih šol, za ločitev zakona po nemškem vzorcu, proti solnograški katoliški univerzi In vendar so krščanski socialisti hrabro požirali tako grenke pilule, samo da obdrže koalicijo. Po odstopu dr. Seipla so se vsenemci nadejali, da pojde njihovo žito v klasje, pa so ves čas prav pridno ro-vali proti vsem oviram in skušali so preprečiti tako vlado, ki bi imela* »močno roko« tudi proti njim, ne samo proti socialistom. — Landbundovci pa so se nadejali, da bodo zopet izpodjedali v svojo korist med kmečkim ljudstvom trdno organizacijo krščanskih socialistov, iskali in tudi našli so poslušna ušesa med Seiplovimi bauernbundovci. Take in enake ribarije med tremi meščanskimi strankami so rešitev krize zavlačevale in bili so trenutki, ko smo mislili, da bo sporazum naravnost nemegoč. Odtod zadrega, da so iskali dva stebra bodoče vlade — kan-celarja in finančnega ministra v najmanjši de-ieli Predarelski, v domovini očeta vseh rac-Ičanskih vlad dr. Jodoka Finka. Kako je dr. Frnk propadel s svojima tirolskima kandidatoma, je čitateljem gotovo znano iz vsakdanjih poročil. Toda dnevi so tekli in bilo je vendar treba krizo rešiti. Pa so začeli iskati vzorcev med sosedi po Evropi, in našli so, da n. pr. v Nemčiji in Franciji tudi vladajo koalicije, ki so še bolj pisane nego v Avstriji, pa vendar je med njimi modus vivendi — skrb xa gospodarstvo. In našli so moža iz gospodarskih krogov — Streeruwitza, ki bodi kon-celar, a Finkov finančni ženij prof. Mittel-ber£er bodi finančni minister. Ta dva moža sta .»nepopisana lista« predvsem za socialiste, ki niso izrekli svojega »veto«, kajti njihova glavna skrb je bila, da bi vrgli obsovraženega vojnega ministra Vaugoina in prosvetnega ministra Schmitza, ki so ga krščanski socialisti celo radi žrtvovali. Vaugoin pa je postal nekako prestižno vprašanje za vladno koalicijo, ki je bila zopet za silo zlimana iz straku pred socialistčnim bau-bauom. Socialisti so bili med volitvami vlade ves čas povsem mirni, omejili so se na glasovanje z rdečimi glasovnicami proti predlogu glavnega odbora, ki ga jc prečital dr. Jodok Fink. In v najlepšem miru so se poslanci razšli, a nova vlada je odhitela na Ballplatz k predsedniku republike, da je položila prisego. Edino našega koroškega vicekancelarja inž. Schumyja ni bilo, ker je še na oddihu po svojem razburljivem procesu pred porotniki, in on položi prisego sam samcat. Landbund je zahteval njegovo popolno rehabilitacijo s tem, da ga je kandidiral za vicekanclerja, kar se je seveda tudi izvršilo. V torek bomo slišali iz ust novega kan-celarja vladno deklaracijo in torej njen program, ali kmalu bomo slišali izjave socialistov, ki nas obveste, ali je opravičena nada vladnih strank, da se socialisti omeje na parlamentarno opozicijo, brez viharnih obstruk-cij, ki v dunajskem parlamentu onemogočajo vsako delovanje. Socialisti so namreč močni dovolj, da morejo preprečiti vsak neljub jim zakonski načrt ali sklep parlamenta. Krožijo jako različni glasovi, zakaj so socialisti tako skromni postali. Eden vzrokov je to, da so jo v vprašanju zaščite najemnikov temeljito polomili, namreč v nasprotju z dosedanjimi metodami njihovega boja, v -nasprotju z vsemi zagotovili, ki so jih dajali svojim volivcem. Tekom pogajanj so namreč privolili v povišek do 27 grošev za vsako predvojno krono, vrhu tega za uzakonitev »prostovoljnih dogovorov« (freie Vereinba-rtrngen) pri vseh najemščinah nad 1200 kron. Zlasti ta poslednja določba je izzvala vihar protestov pri vseh socialistih po mestih, in že se je začela razpravljati misel, da je treba ustanoviti neko tretjo stranko, ki bi bila klju-ček na tehtnici v vseh takih vprašanjih, ko jo sedanji socialisti lomijo. In težke skrbi imajo voditelji mogočne socialne demokracije v Avstriji vsled koncesij, ki so jih dali hišnim posestnikom. Po krvavem petku meseca julija pred dvema letoma, ko je bilo do 100 mrtvih in veliko ranjenih, so socialisti gonili strahovito gonjo proti policijskemu prezidentu Schober-ju — »morilcu«. 2 njim so sploh pretrgali vsako občevanje, Schober je bii za njih navaden zločinec in morilec. Izjava nove avstrijske vlade Gospodarski program g. Streeruwitza — Za prijateljske odnošaje s sosedi — Spravtjivosi socialdemokratov Dunaj, 7. maja. (Tel. »Slov.«) Že dolgo ni v avstr. parlamentu bilo ozračje tako mirno, kakor danes, ko je novi zvezni kancler Stree-ruvvitz čital izjavo nove vlade, ki je temeljila na tem, da je potrebno sodelovanje s socialno-demokratsko opozicijo, in obetala mirno, plo-donosno delo. Streeruvvitz je najprej laskavo očrtal pomen svojega prednika dr. Seipla in potem izjavil, da so imela dolgotrajna pogajanja med strankami namen, spraviti razlike v mišljenjih na skupni imenovalec. V vprašanju graditve stanovanj in v najemninskem vprašanju, ki je tako važno za vse prebivalstvo, ie zaznamovati razveseljiv napredek. Kot gospodarski človek izjavlja, da mora sedaj finančni obnovi slediti brez odlašanja tudi gospodarska obnova. Težka kriza v poljedelstvu zahteva dolgoročnih in kratkoročnih kreditov. Nova vlada si bo prizadevala, ohraniti popolnoma prosto pot za posojila, Ja jih bo mogla oddati po primernih pogojih. Racionalna trgovinska in prizanesljiva davčna politika morata onogočiti boljše pogoje za izvoz Avstrijska politika ni nikdar uganjala visoko zaščitno carinsko politiko, toda enostransko prohibitivni politiki inozemskih prodajnih področij ne more ostati svobodno odprt avstrijski trg, ki se mora boriti tudi z raznimi dumpingi. Z odobravanjem je nadaljeval Streeru-witz: Najboljšo vero imam v možnost delovnega miru, v napredek delavstva in njegovo vedno večje udeleževanje pri kulturnih pridobitvah, v poenostavljenje zakonodaje, ojače-nja državne sile, izboljšanja plač uradništvu, v čimprejšnje uveljavljenje zavarovanja za starost, onemoglost, zavarovanje poljskih delavcev, rešitev vprašanja malih rentnikov itd. V programu skratka ni manjkalo nič, kar mora obljubiti nova vlada. Kar se tiče zunanje politike, se bo nova vlada držala onih smernic, ki so bile mero-dajne dosedaj: nadr.ljnje izgraditve prijateljskih odnošejev z vsemi državami, posebno s sosedi in med temi seveda predvsem z Nemčijo, s katero je Avstrija najtesneje zvezana po skupnem pokoljenju, zgodovini, plemenu in kulturi. Koncem govora je apelinl na vse stranke, naj zaupajo pošteni volji novih vladnih mož. Govornik socialnih demokratov, Liv-ši državni kancler dr. Re&ner, je poz:\rr.vil spravljive besede novega kanclerja. Socialni demokrati so pripravljeni k parlamentarnemu delu s pogojem, da bodo morali dovoliti samo one koncesije, ki so združljive z njihovim prepričanjem. Njemen, 7. maja. (Tel. Slov.) Atentat na Vcldemarasa so izvršili trije ljudje, ki so oddali 7 strelov. Ker se je izvršil atentat na zelo obljudenem trgu, so lahko nespoznani ušli. Po njih ni nobenega sledu, smatra se pa, da so pristaši Pleškaitisa. Na kraju atentata so našli tri ročne granate in mnogo municije. Stanje kapet. Ver-bickasa ie zelo resno. Razen njega in ubitega pribočnika je b i nevarno ranjen tudi Voldema-rasov nečak, ki je dobil tri strele v trebuh in dva v prsa. Dva sirela sta obtičala v plašču Volde-m?rascve soproge, ki pc sama ni bila ranjena. Edini, ki sploh ni bil zadet je bii Voldemaras sam. Vsi izhodi iz mesta so bili takoj najstrožje zastraženi. Vse osebe so preiskovali in morale so se legitimirati. Dosedaj je bilo prijetih 15 oseb, ki pa menda niso v zvezi z atentatom Tudi mnoge hišne preiskave so ostale brezuspešne. Novi nemški Upan!: a na sporarum strokovni Pariz, 7. maja. (Tel. »Slov.«) Predsednik reparacijske konference Owen Young je šele danes popoldne razposlal delegacijam upniških držav pogoje, ki jih je stavila nemška delegacija za kočni sprejem ameriških predlogov. Smatrati je, da se je 0\ven Young še enkrat pc svetoval z nemško delegacijo, predno je sporočil njene predloge zaveznikom. Možnost je, da so nemški pogoji in pridržki bili po potrebi modificirani. Del teh pogojev pač ne bo povzročal resnih težkoč, tako n. pr. zahteva nemške delegacije, da se ukinejo tako imenovani specialni pošiljatelji Ln kontrola, ki je določena za nje po Davvesovem načrtu itd., dočim je pričakovati večjih težkoč pri razpravi o transfernem varstvu, glede moratorija in glede revizije. Pariški listi trdijo, da zahtevajo Nemci tudi poznejše proučevanje nemških načinov možnosti, če bi prevzete dolžnosti presegale njeno plačilno možnost. Pričakovati je velike debate o tem, kako naj se nemška plačila razdelijo na posamezne upniške države. Diferenca 200 milijonov, kapitalizirana z zneskom 3.5 miljarde, zahteva z ozirom na zavezniški memorandum revizijo razdeljeval nega ključa, za katerega so se pred nekaterimi tedni zedinili šele z največjim naporom. Zavezniške delegacije so zahtevale od Ovven Younga pojasnilo, kako si on sani misli to novo ureditev. London, 7. maja. (Tel. »Slov.«) »Times-poroča iz Pariza, da bodo angleški delegati kjer imajo vse socialisti v oblasti: pruski deželni zbor je v njihovih rokah, mesto Berlin imajo krepko v pest.h, tudi v Reichsratu so v večini in imajo vodilne vajeti, policijski prezident je socialist najčistejšega kova, — in vendar je tam doslej že 22 mrtvih in nad 100 težko ranjenih. Na Dunaju so komunisti in razni temni elementi zažgali justično palačo kar bi mogel biti šele začetek velike katastrofe, in dokazano je, da so komunisti prvi streljali na policiste, zato so poslednji začeli rabiti orožje in so v kratkem zatrli nemire Ako bi Schober ukazal že zjutraj streljati na delavske mase in . .. Tudi v Kapfenbergu so socialisti zakrivili prelitje krvi. Težek bo odgovor za tiste grde dogodke. Voditelji socialne demokracije imajo torej dovolj vzrokov za težke skrbi, — zato so bili danes nekako potlačeni in zato čudovito mirni. — Ali je vse to že dovolj razlogov za optimizem, ki ga srečujemo v časopisju koalicije, se nam pokaže že v torek o pri'i ki debate o vladni deklaraciji. A. G. Atentat na predsednika Litve Komunistični teroristi ubiti Voldemtzf asove ga aajuianša — Štiri smrtne obodbe Mesto je zelo razburjeno, vendar pa vlada mir. Voldemaras dela v zunan/ n ministrstvu. Atentat spravljajo v zvezo tudi s tremi do štirimi sodnimi razpravami, ki se sedaj vrše proti komunistom. Vlada je razpisala nagrado 50.000 Lit. za izsleditev atentatorja. Popoldne je je bilo na glavnih ulicah Kovna veliko protest, zborovanje preti atentatu. Pogreb ustreljenega pobočnika Gudinasa bo jutri. Uradni list Lietuvos Aidas« izjavlja: Posledice atentata so zaenkrat nepregledne. Nedvomno pa se bodo odnošaji s Poljsko zopet poostrili. List očita poljski vladi, da oskrbuje litvanske emigrante z orožjem in denarjem. Kovno, 7. maja. (Tel. Slov.) Vojno sodišče v Kovnu je obsodilo na smrt štiri emigrante iz Vilne, ki so prišli v Liivo, da izvršijo teroristične atentate. Obsodba se bo izvršila jutri. a kov — Protipredšogi zaveznikov načelno pristali ua Youngov načrt samo s pogojem, da se razdeljevalni načrt, ki je bil določen v Spaau, ne spremeni. Ta načrt pa je bil sedaj tako modificiran, da bi glavno breme zavezniških koncesij v reparacijskem vprašanju pripadlo Angliji. V oficielnih angleških krogih .so torej še popolnoma rezervirani. Ce bodo druge države vztrajale pri tem, da se Youngov načrt sprejme v tej obliki, bi ga angleški delegati odklonili z razlogom, da more samo vlada prevzeti za to odgovornost. Pariz, 7. maja. (Tel. Slov.) Owen Young je včeraj pozno zvečer izročil delegacijam zaveznikov memorandum o sporazumu, ki ga je dosegel z dr. Scliachtom. Včeraj zvečer ni bilo več časa za proučevanje tega memoranda. Zavezniški strokovnjaki so se dogovorili, da bodo danes s svoje strani predložili svoj memorandum nemški delegaciji. Kakor poroča »Petit Parisien«, želi doktor Schacht: 1. da se imenuje revizijski organ za periodično proučevanje plačilne zmožnosti Nemčije v svrho nadaljnega izvrševanja Youngovega načrta, 2. da se poleg porabe čistega dobička bodoče reparacijske banke sprejme v Youngov načrt tudi klavzula, da se od vojnih dolgov, ki jih dolgujejo male zavezniške države Romunija, Jugoslavija, Poljska, Češkoslovaška in Grčija velikim zaveznikom, v smislu načela note Bonara Lawa, odštejejo od skupne vsote nemškega dolga. Guverner francoske narodne banke nikakor ne bo pristal na zmanjšanje francoskega deleža poti 50 milijard, kakor jc to predvideno v Youn-govem načrtu. Isto odklanjata tudi Italija in Belgija. Celo Morcau izraža bojazen, ker je Young na škodo Francije spremenil načrt razdelilnega ključa, ki je bil določen v Spaau. »Journal« izjavlja: Treba se jc varovati nove dr. Schachtove spletke, ker ni verjetno, da bi bil brez nadaljnega pripravljen, zvišati svojo ponudbo za 10 milijard, ne da bi si pridržal skrivna vratca. imance Varšava, 7. maja. (Te!. »Slov.«) Ameiviri finančni svetovalec na Poljskem je izjavil v zadnjem četrtletnem poročilu, da neenakomerna razdelitev davkov ovira ustvarjanje kapitala na Poljskem. Zlata in devizna zaloga poljske narodne banke jo zadostna za kritje poljske valute. Položaj industrije pa jc neugoden. Promet v industriji je nazadoval. Priporočal je omejitev državnih izdatkov, posebno trajnih investicij, zniževanje davkov in zmanjšanje industrijskih davkov, Pod njegovim vodstvom se začno danes v Parizu pogajanja a dolgoročne zastavne kredite za poljsko poljedelstvo. Manjšinski problem pred odborom konice V Londonu so se nedavno sestali od Sveta Društva narodov delegirani trije člani in razpravljali o predlogih posameznik držav, kako naj se postopa s prošnjami in pritožbami posameznih manjšin. Samo državne Male antante; ki so nastopile v tem vprašanju skupno z Grčijo in Poljsko, so objavile predloge, dočim še vedno ni znana vsebina nemškega predloga. O tej konferenci poročajo »Tbimes«; Kakor se nam poroča, je že skoraj končano delo pododbora Sveta Društva narodov, katerega člani so Charnberlain, Adatsi (Japonec) in Quinones de Leon (Španija). Njegova naloga j.> bila proučiti dosedanji način postopanja Društva narodov z manjšinami in potem podati o svojih sklepih poročilo plenumu Sveta na prihodnjem zasedanju junija meseca v Madridu. Šele, ko pride poročilo pred Svet, bo objavljeno. Pričakuje pa sc, da nc bo prišlo do nobenih ohčutnejših sprememb v dosedanjih metodah. Nova italijanska križarka „Triesfe" Trst, 7. maja. (Tel. Slov.) Tu so dvignili bojno zastavo na krovu nove križarke »Trieste«, katero je izdelala tržaška ladjedelnica Stabili-1 mento Tecnico Triestino. Ceremonija se je vr-; šila nad vse svečano in so ji prisostvovale vse civilne in vojaške oblasti Julijske Benečije. Pred dvigom zastave je poveljnik ladje Aiello imel govor, v katerem je dejal: »Geslo, ki je vdolbeno v to ladjo: Redenta redimo (»Osvobojena osvo bojujem«) je simbol slavne prošlosti in program bodočnosti.« V istem duliu so bili i ostali govori, ki so povdarjali vlogo nove bojne ladje v slavni bodočnosti Italije. (V tehničnem oziru je nova križarka mojstrovina tržaške ladjedelnice STT, ki je pod Avstrijo zgradila od 1866 do 1912 okoli 50 bojnih ladij, med njimi 3 drednote tipa »Viribus Unitis« in veliko torpedovk. Križarka »Trieste« spada med najboljše moderne povojne križarke in je brez dvoma najhitrejša križarka na svetu; dosega namreč 35 in pol vozlov na uro. Ladja je ponos tržaškega ladjedelništva in delavstva, med katerim je več kot polovica slovenskega pokolenja.) Odkrito veHko tihotapstvo s tobakom Split, 7. maja (Tel. »Slov.«) Financ, stražniki so v Kaštel Starem pri Splitu odkrili veliko organizirano tolpo za tihotapljenje herce-govinskega tobaka. Na kolodvoru je bilo veliko skladišče utihotapljenega tobaka. Od tu so ga tihotapci odpremljali v Zagreb, kjer so ga prodajali. Smrtna nesreča na Jesenicah Jesenice, 7. maja. (Tel. »Slov.«) Danes med peto in šesto uro zvečer je na Jesenicah med kolodvorom in gostilno Cufar lesni trgovec iz Dobrave Anton Kunčič z motociklom povozil upokojenega finančnega kontrolorja Karla Kosa, ki je ostal na mostu mrtev. Kako je prišlo do nesreče, še ni ugotovljeno. Pozno zvečer je prišla na lice mesta komisija, da ugotovi dejanski stan. Vse do prihoda komisije je ostalo telo pokojnika na mestu nesreče. V. fOH&kS ged$$a Dunaj, 6 maja (Tel. »Slov.«) Danes se je začela pred mladinskim sodiščem na Dunaju štiridnevna razprava proti 171etnemu gimnazijalcu Ferdinandu Artmannu, ki je obtožen, da je 20. septembra 1928 z več streli in z nožem umoril svojega očeta, vladnega svetnika Ferdinanda Artsnanna, bivšega podpredsednika centralne banke nemških hranilnic, kakor tudi svojo mater. Obtoženec trdovratno trdi. da sta se oče in mati, ki sta preje živela v sijajnih razmerah, potem pa obubožala, med seboj strašno sovražila in da sta se zgodaj zjutraj drug drugega umorila, pri čemer je bil ranjen tudi on sam, ko je hotel očetu izviti nož. Zdravniški izvedenci so pri natančni preiskavi trupel dognali, da je stari Artmann prvo poškodbo dobil v ležečem stanju in da je potem zbežal v drugo sobo. Tudi poškodbe so take, da ni verjetno, da bi jih dobila v dvoboju. Morala je biti prisotna še tretja oseba, ki je poškodbe prizadejala. Oče ima tri strele in 12 ran z velikim nožem, mati pa dva strela in pet smrtnih vbodljajev. Učitelji in profesorji mladega Art-manna so izjavili, da je bil mladi Artmann silno razvajen in zelo sebičen. Obtožnica navaja, da je obtoženec umoril svoje stariše zato, da bi dobil zavarovalnino 80 000 šilingov. Ce bo obsojen, bo kol mladostnik kaznovan največ z deset leti ječe. Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe: Posamezne nevihte, z nižjo temperaturo, potem pa hitro zopet jasno. Južne Alpe: Zelo oblačno, od časa do časa dež. Novosadska vremenska napoved. Povečini ' vedro. Topleje, JCci / / aj/e novega Koledar Sreda, 8. maja. Prikazen Mihaela. Mesto z najlepšo okolico Radovljica, 4. maja. Gotovo ni novica, da jo Radovljica mesto, ki ima najlepšo okolico. Kdor ne verjame, naj pride v Radovljico pogleilat in se prepričat na lastne oči. Majniški izleti so se itak že zaceli. Do nedavna je bila Radovljica tudi prvo mesto v Jugoslaviji. S Koroškega doli seveda. Sedaj ji je to čast prevzelo najmlajše mesto: Jesenice. Pa Jeseničaomn te časti seveda ne zavidamo, ker je na drugi strani tudi Radovljica veliko pridobila. Kot rečeno, se začenja sezija izletov, zato so pa zaključene druge sezije. V nedeljo smo zaključili gledališko sezijo. Finale so napravili ljubljanski dijaki, ki so uprizorili Nestroy-evega Utopljenca. Smeha je bilo v popolnoma razprodani dvorani veliko. So se pa ti naši študentje za smeh res potrudili. Pa se tudi jokamo v naši dvorani. Maeterlinkov Stilmondski župan, je v svoji fini igri moral izvabiti vsakemu gledalcu solzo. Letošnja huda zima je tudi našemu gledališču škodila za eno igro. Saj pri 30 stopinjah mraza res ni mogoče imeti skušenj. In tako je ena že napovedana igra zmrznila, ki pa pride na oder prihodnjo leto. Zima je zavrla tudi orlovsko telovadno akademijo, da se ni, kot navadno, vršila v postu, ampak šele po Vel. noči. Že smo se bali zanjo, smo je bili pa toliko bolj veseli, kolikor je bila zakasnena. Poleg koncertov je akademija gotovo najlepša prireditev. Zato so ljudje tudi napolnili dvorano. Najbolj nas je seveda ogrel naraščaj. Za plačilo bodo šli Orlici na izlet in sicer kar na Golico. Niso naši Orlici kar tako. Štiri leta stare Orliče ima naraščaj In če so se učili prostih vaj, je prav, da se tudi turistike. Mladci so seveda žc Izurjeni turisti. Lani so izleteli na Triglav. Seveda peš iz Radovljice in nazaj. Popisati te poti seveda nočejo, čeprav jih urednik Orliča prnsi. Ta prevelika in neumestna skromnost se je že mladine prijela. Za kolodvor v Ratečah Rateče, 4. maja. Pred tednom smo že s kratko notico poročali o potrebi norega kolodvora za vas Rateče, ki je z nastankom nove državne meje zgubilo svoj prejšnji kolodvor Belapeč. Načrt za kolodvor je napravil inž načelnik prometnega oddelka na Jesenicah ter je zgradba kolodvora proračunana na 200.000 Din. S to vsoto bi se zgradilo potrebno poslopje za čakalnico, skladišče ter eden ali dva tira. Domačini so se zavezali, da bodo dali ves svet na razpolago brezplačno. Te dni se je v tej zadevi odpeljal v Belgrad tukajšnji župnik, ki je obiskal tudi prometnega ministra dr. Korošca, katerega je za predmetno zadevo zainteresiral. Gosp. minister se je zanimal predvsem za to, koliko prometa pride za novi kolodvor v poštev. Ker se iz območja tega kraja izvozi precej lesa ter je istega sedaj treba prevažati z vozmi na kolodvor v Kranjsko goro, kar vsekakor podraži kupčijo, je upati, da bo potreba no-cega kolodvora uvidela tudi vlada v Belgradu, ki ima potrditi načrt in proračun ter dovoliti potrebni kredit. Od izvršitve te ideje si obetajo domačini velike koristi, pa tudi železnica sama bo mnogo pridobila z novo postajo v Ratečah, oziroma v Planici. Ljubljanski Monte Carlo Prelep je naš Tivoli in spada nedvomno med najbolj priljubljena šetališea Ljubljančanov. Tudi tujoi trdijo, da se more redko katero mesto v Srednji Evropi ponašati s tako lepim parkom, kakor je ljubljanski Tivoli. Ni torej čuda, da v prostih urah vsi ljubljanski sloji radi zahajajo sem, da se naužijejo svežega zraka, prezračijo pljuča, sprehodijo in na- gledajo drug drugega. Od pestunje z otroškim vozičkom, do odlične, lepo dišeče dame z lornjonom in kosmatim ščenetom na jermenčku, od brezposelnega delavca, ki sedi na zeleni klopi v zatišju betih smrek ter použiva za obed rženo štruco s papncirano slanino, do resnega gospoda dvornega svetnika z dišečo havano in zlatim nanosnikom, vse, vse zahaja v Tivoli v teli lepih pomladanskih dnevih, ki smo vsi tako zelo hrepeneli po njih. Vsi, ludi — penzionisti. Penzionisti radi svojega priljubljenega Monte Uirla, ki tvori že dolgo vrsto let priviligiran del tivolskega parka tam gori v desnem kolu pod tivolskim gradom. Prijazen prostorček je to, ljubka ravninica, obdana z vitkimi smrekami in opremljena s tremi, štirimi daljšimi mizami, okoli katerih stoje preproste lesene klopi. Stari Ljubljančani pravijo, da je bila tu v poletnih dneh igralnica za upokojence, odkar pomnijo. Še študentje stare gimnazije na Vodnikovem trgu so hodili sem kramljat z rimskimi in grškimi klasiki in mnogo jih je, ki hodijo sedaj v blagodejno senco smrek in kostanjev obujat spomine na »dni, ki so bili«. Ce kdo tudi »natiliem solze briše«, je to izključna zadeva njegove usode in se jaz ne vtikam v take stvari. Osem jih je sedelo oni dan pri eni izmed imenovanih miz. Sami znanci. Eden v starem, ogore-lem slamniku, drugi ogrnjen v ogoljeno pelerino s kratko pipico v ustih, tretji v nekakem fraku. Vsi s tistim umirjenim izrazom na obrazih, ki ga je opažati pri ljudeh, ki se jim nikamor ne mudi. »Poglej, Jože, jaz sem čevljar, pa sem si sam zgradil posteljo,« je pripovedoval suhljat možiček in žvečil konec dogorevajoče cigare. »Že verjamem, Miha, da si jo. Meni jo je nekoč naredil rajni Ščurek, ki je bil krojač. Lepa posteljica jo bila, nič ne rečem. Ampak, ko sem zvečer položil nanjo svoje kosti, sem se zjutraj ■sbudil v njenih razvalinah.« »Fantje, bi malo vrgli?«, je predlagal nekdo, ki ga zadeva o posteljah ni zanimala. »Magari, ampak tale miza ima izpalinjeno desko. Ni gladka.« »Bomo takoj popravili.« Miha, ki je čevljar in dela postelje je privlekel iz žepa majhen oblič in pričel glauui mizo. Oni v slamniku pa je pripravil karte in jih jel vestno mešati. »Astn, fantje, drobiža gori!« Nekoliko rok se je iztegnilo in položilo na mizo nekoliko lOparskih novcev. »Mavšel« ali išnops«? Pet za »mavšel«, trije za »šnops«, torej »mavšel«. In so pričeli. »Veste, kaj se mi je lani pripetilo?«, je pravil Miha. »Gledal sem prav zamišljeno v karte in sedel baš pod smreko, kakor sedaj li, Francelj. Stvar je bila jako resna in nisem vedel, ali naj »prima-žem« »cenarja« ali »asa«. Kar mi kane z veje na »asa« neka belkasta zadeva. Pogledam navzgor in opazim baš nad glavo vrabca, ki je sedel na veji in podjetno mahal z repkom, »živ-živ,« je ščebetal, kibic nečedni. :>Pa naj bo po tvojem« sem rekel in vrgel »asa«, pa je bila potem res moja — kasa. »Ha-lia, Miha, ti gad stari, lil Ampak sedajle je kasa moja, plačaj!« »Že vidim, da mi ne kaže govoriti, če igrain. Bom rajši molčal.« Pri sosedni mizi je sedela mlada, bleda žensk« in biia globoko sklonjena nad šivanje. Poleg nje je pisal neki vojak pismo in zamišljeno vrial s koncem peresnika po nosu Glasno razpoloženje »Monte Carla« je za hip vzbudilo tudi njeno pozornost. Spogledala sta se in se nasmehnila, nato pa so zatopila vsak v svoje delo. Po parku so veselo čivkale senice in vreščali vrabci, kot bi bili edini gospodarji zelenečega tivolskega gaja. -JuA zsrj&f,>»„,%fr v- /MfA fo*,mA Vas Gtinek pri Mirni pogorela Že v včerajšnjem »Slovencu« smo poročali o velikem požaru, ki je nastal v vasi Glinek pri Mirni. Včeraj smo prejeli še naslednje podrobnosti: Mokronog, 7. maja. (Tel. »Slov.«) Vas Glinek pri Mirni je v pondeljek obhajala ženit-nino. Streljali so zelo neprevidno. Itadi nekega strela so popokale šipe. Drugi strel je zažgal šupo. Ogenj se je bliskoma razširil. Ker jc bil hud vihar, se je požar takoj razširil na vso vas. Pogorela so poslopja petim kmetom. Skupno je zgorelo 19 gospodarskih in 6 stanovanjskih poslopij. Žrtev požara je postalo mnogo živine, zlasti prašičev. Veliko so jih morali na mestu zaklati, ker so bili zelo opečeni. Človeških žrtev ni bilo. Ljudje so ogenj opazili, ko se je požar že zelo razširil. Domači gasilci so se takoj podali na delo ter z veliko požrtvovalnostjo gasili. Pogoreleem se ni posrečilo skoro ničesar rešiti. Na pomoč so prispele štiri požarne hrambe. Iz Mirne in Mokronoga sta prišli motorni brizgalni. Obe sta delali s tako silo, da so bili motorji razbeljeni, škoda je ogromna in znaša gotovo nad milijon dinarjev. Ostala so le poslopja obeh Vidmarjev, očeta in sina. Gasilna akcija se je vršila vso noč. Šele danes se je posrečilo ogenj zadušiti. Bedu pogorelcev je velika, ker so jim zgorela živila, krma za živino, poljsko orodje in drugo. Logatec napreduje Logatec, 4. maja. Pretekle dni so se preselili iz Gorenjega v Dolenji Logatec uradi sreske davčne uprave za sodni okraj Logatec, Cerknica in Lož. yse prostore je dala na razpolago dolenjelogaška občina v svojem prostornem domu. Aprila meseca se jo doselila tudi finančna kontrola in oddelek carinarnice iz Kale. Dočim je sreska finančna uprava tudi v občinskem domu, sta omenjena oddelka nameščena v Jelenčevi hiši, srrsko poglavarstvo pa se je že lani novembra nastanilo v hiši g. Sicherla. Tako je radi sedanje razporazdelitve teh uradov kolikor mogoče ustreženo vsem, ki prihajajo po opravkih v Logatec z železnico, ker so vsi li prostori v neposredni bližini postaje. Letošnja stavbena sezona je precej živa. Poleg dograditve že lani pričetih stavb in mnogih prezidav, bo letos sezidanih 14 zgradb, med njimi tudi nekaj večjih. Tako prične prihodnje dni Posojilnica z gradnjo osem-stanovanjske hiše, tvrdka Brus bo poleg prezidave postavila še precejšno trgovsko poslopje, tvrdka Maček, Gregorič, Hren pa moderno urejen valjčni mlin v večjem obsegu itd. Občina sama je imela letos projekt nove kolonije za manj premožne delavske sloje, ki pa se jc za letos odložil radi zadostne privatne inicijative v rezervo za prihodnje leto. Pač pa se bodo letos temeljiteje uredile obč. ceste. V svrho vzdrževanja istih je občina nastavila letos svojega cestarja pod istimi pogoji, kot velja to za oblastne cestarje. Na oblastni cesti od postaje je okrajni cestni odbor že lani s sodelovanjem občine napravil ličen obcestni hodnik, ki se bo letos še dopolnil. Kakor čujemo, bo tukajšnja elektrarna v najkrajšem času pričela s celonočnim obratom ter ne bo več od enajste zvečer toka prekinila, kot se je to vršilo doslej. Celonočna razsvetljava je res skoro neobhodno potrebna in je ta korak le pozdraviti. Še neka pomanjkljiva vrzel se bode morala zamašiti. Napraviti bo treba primerno urejeno letno kopališče, brez katerega ne bo mogoče v poletnih mesecih pritegniti tujcev, ki so pred vojsko kaj radi zahajali v naš kraj. Kakor jo razvidno iz letošnjegi občinskega proračuna, je občina že določila prvi obrok za ta namen, vsled česar je upali, da pridemo do te prepotrebne naprave v prav krat- ' kem času. V splošnem se čuti, da prebivalstvo rado sledi j prizadevanju, da se Logatec polagoma povzdigne in ! popravi svoječasno zamujene prilike, kajti kraj ima ; že po naravni legi vse predpogoje za umerjen napredek. Z alkoholom so ga umorili Alojzij Struna iz Gaberja pri Stični, oženjen, star približno 40 let, se je vračal v nedeljo dne j 5. maja od neke dražbe. Prišel je mimo gostilne. Ni cesti je stalo več njegovih znancev. Vpraša iih: Ali daste kaj za žganje? Kupili so mu pol litra j špirita, katerega je izpil v dveh požirkih. Kupili j so mu še pol litra in nato še osminko litra. Prišel j je še domov. Doma je pa obležal in v ponedeljek popoldne ob pol 3 umrl. no da bi se prej zavedel. Ostale vesti * Zahvalna brzojavka kralju. Županstvo v Sv. Petru pri Mariboru je poslalo kralju zahvalno brzojavko te-le vsebine: Zavedajoč se velikega kulturnega in gospodarskega pomena slovenske univerze v Ljubljani z radostjo zahvaljujemo Vaše Veličanstvo, da je blagovolilo odlikovati našo univerzo v Ljubljani s tem, da se sme nazivati z visokim imenom Vašega Veličanstva. * Kraljeva zahvala. Predsedstvo Zveze duševnih delavcev v Sloveniji je dobilo iz kabinetne pisarne to-le obvestilo: Nj. Vel. kralj je blagovolil odrediti, da Vam sporočim srčne zahvalo za izjavo udanosti, katero ste poslali prilikom odlikovanja ljubljanske univerze. — Minister dvora B. D. Jevtič. •k Nj, Vel. kralj in sanitetni major. V ponedeljek zjutraj se je peljal Nj. Vel. kralj z avtomobilom skozi Osijek v Djakovo, odkoder se je preko Vinkovccv vrnil v Belgrad. Nj. Vel. kralj se je ustavil pri garnizijski bolnišnici v Osijeku in stopil iz avtomobila k sanitetnemu majorju dr. Lovčeviču ter ga vprašal: »Gospod major, zakaj niste danes na Dju-rojevem uranku?« Dr. Lovčevič je po predpisih pozdravil in odgovoril: »Veličanstvo, jaz sem edini službujoči zdravnik v bolnišnici in jc zato nisem smel zapustiti.« Kralj se je očividno zadovoljil s tem odgovorom ter nadaljeval svojo pot proti Djakovu. ■A" Desetletnico osvobojenja praznuje Mežiška dolina dne 9. junija 1929. Ker je naro-čilev posebnega vlaka preko Savinjske in Miši in jske doline zvezana z ogromnimi stroški (ca. 15 000 Din), sc izplača le, ako jc večja udeležba napovedana. Zato prosi odbor, da sc najkasneje do 15. maja t. 1. javi približno število udeležencev, da more odbor vlak naročiti. Vozni red nameravanega posebnega vlaka bo objavljen v vseh slovenskih časopisih. — Odbor narodno-kulturnih društev v Guštanju. Na Trsat (Sušak) bosta vozila o Bin-koštih dva posebna vlaka: iz Ljubljane na binkoštno soboto ob 8.26 (po prihodu jutranjih vlakov), ki bo pobiral udeležence na vseh postajah do Metlike; iz Maribora pa ob 6.15 tako, da imajo ugodno zvezo udeleženci tudi skorc z vseh stranskih prog. Ta vlak bo pobiral udeležence na vseh postajah do Savskega Marofa. Prostora bo na obeh vlakih dovolj. Prijave sprejema Sveta vojska v Ljubljani. vr Pri zaprtju, motenju prebave, gorečici, navalu krvi, glavobolu, splošnem slabopočutju vzemi na lešec kozarec naravne »Franz-Joseft grenčice. Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Josei« voda zelo dobrodej-no odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Georges Sim: Brazgotina Vpitje, hrup in zmedeno tekanje sem in tja, je nenadoma spravilo pokonci umazanesivo hišo, ki je bila s svojimi neskončno dolgimi vrstami ozkih oken, s svojo mrežo hodnikov in s svojimi zavitimi, temnimi stopnicami, podobna vojašnici. Vesela gruča otrok, ki se je lovila po malem, z lugom politim dvorišču, se je boječe umaknila k zidu. Zmedene ženske, le površno oblečene, so se zbirale in razburjeno govorile o groznem dogodku. V kotu se je stvorila molčeča skupina okoli ženske, ki je ležala stegnjena na kamenitih tleh. Le hišnica je videla vse. »Baš sem izaplakovala perilo,« je pripovedovala razburjena, »in od časa do časa sem pogledala gori k starki, ki je snažila v drugem nadstropju okna. Nisem mogla razumeti tolikega poguma, da stoji tako prosto tam gori... Prosim vas, pri njeni starosti!... Saj mora biti že blizu šestdeset... Že petnajst let je tu v hiši in pomaga povsod, kjer treba. Še včeraj jc namesto mene pometla stopnjice, ker sem morala v bolnico k svojemu možu ...« »Kako? In pri tem je padla doli?« »Seveda je padla. Saj vidite, kaj se je zgodilo ... Nenadoma sem začula krik, in predno sem se zavedla, kaj se je prav za prav zgodilo, je že ležala pred menoj z zlomljenimi udi. Nihče si ni upal stopiti čisto blizu, vsi pa so se gnetli, da bi kaj videli, vsi so prisluškovali, vsi so sopli... »Poklicati je treba zdravnika!... Tik poleg stanuje eden...« »Smo že o'i ponj, pa ga ni doma... Moja hčerka je pravkar tekla k bližnjemu telefonu, da bo poklicala rešilni voz.« Solnčni žarki, ki so vpadali baš navpično na dvorišče, so obsevali ponesrečenko. Njena zunanjost je bila zelo čudna: trde poteze njenega obraza so bile preprežene z globokimi gubami, njeno telo je tičalo v temni, staromodni obleki, na nogah je nosila velike čevlje z nizkimi petami. »To je vendar grozno,« je sočutno pripomnila ena izmed žensk. »Revica je itak živela v bedi in pomanjkanju ...« »Ali je ne bi mogli položiti na posteljo?« je rekla druga. Ponesrečenka je zastokala. Od časa do časa je odprla oči in boječe pogledala okoli stoječe ljudi. Ako je kdo slučajno stopil bliže, tedaj je hripavo zakričala in se skušala premakniti, kot bi hotela zbežati. »Ne premaknite sc! Zdravnik bo takoj prišel ...«, ji je nekdo zašepetal. S pritajenim glasom so si pripovedovali ljudje o »starki« — za njeno ime ni vedel prav za prav nihče — in vsi so soglašali, da je bila to nesrečna ženska, ki je prišla Bog zna odkod, ki je za par soujev rada pomila posodo, ribala in iztepavala, skratka, vsakemu naredila, kar je hotel, poleg tega pa je bila izredno molčeča in se vedno s strahom ozirala, kot bi sc vsakogar neizrekljivo bala. Končno se je začulo ropotanjc avtomobila, hitri koraki so se bližali po hodniku. Ljudje so sc začeli prerivati in so napravili prostor. »Gospod doktor, neka stara žena sc je ponesrečila ...« »V drugem nadstropju jc snažila okna .. .<- Namesto inšpekcijskega zdravnika, ki jc bil nujno zadržan v bolnici, je prišel policijski zdravnik, ki jc bil slučajno tam. Sklonil se je nad ielesom ležeče ženske in takoj nekaj razumel. »Umaknite sc nekoliko/- jc ukazal. -Pustite me samega tu ...« Otipal je njene ude, dočim so se oči po-nesrečenke blazno zasvetile. Preiskujoči zdravnik je kemaj zatajeval največje začudenje. »Moški. .!« je zamrmral »ln v taki obleki. .?« Oni pa je poskusil, cla bi ga z vso svojo silo odrinil, pa se je takoj zepet zgrudil. Noge so bile vsled močnega padca zlomljene, bolje rečeno, zmečkane in iz majhne rane 1 na čelu je curljala kri. »Pokličite bolničarja iu šoferja!- jc rekel zdravnik, ko je končal s preiskavo. Medtem ko so odnesli ponesrečenca iz dvorišča, je stavil zdravnik še nekaj vprašanj navzočim. »Petnajst let je že, pravite? Ali gotovo veste, da je petnajst let, odkar jc prišel... odkar je prišla v hišo?« Rešilni avto je oddrdral. Zdravnik se je še enkrat sklonil nad moža v ženski obleki, ga prijel za roko, da bi potipal žilo. Krik presenečenja se mu je izvil iz grla, zakaj zapazil je brazgotino, ki se je vlclda preko celega palca tega človeka. »Hedouin!« jc zajccljal. Oči ponesrečenca so sc zapičile v njegove. Z glave mu je zlezla siva lasulja, da sc je pokazal del gole glave. »Hedouin!«... je ponovil zdravnik z zamolklim glasom. Da, cla, natančno se še spominja vsega... Zgodil se je grozen zločin, s katerim je imel tedaj posla kot policijski zdravnik .. V Plut-canxu je bila umorjena in oropana stara žena, in morilec je razrezal žlmnico, v kateri so se nahajali, kakor se je splošno govorilo, bankovci m papirji v" vrednosti najmanj sestdeset uo sedemdeset tisoč frankov. On sam jc tedaj napravil odtiske prsta, preko katerega se je natančno tako vlekla brazgotina, kot tu ... Saj ste vi Hedouin, kaj ne?« je vprašal zdravnik. Oni je le povesil trepalnice v znamenje potrditve. Prejšnja groza jc izginila z njegovih i potez, bojazljiva napetost je skoraj popolnoma popustila; ležal je tu, kot bi mu hipoma postalo I vse ravnodušno, kol človek, ki se je nenadoma : z vsem sprijaznil. »Mislili smo, da ste ušli preko morja...« ; je nadaljeval zdravnik. »Kaj pa ste napravili s ! tolikim denarjem?« | Nepopisno grenak smehljaj se je pojavil na brezkrvnih moževih ustnicah. »Oh, denar .. toliko denarja,« je šepetal kot v sanjah. Zbral jc vse svoje moči. Nato je zasikal skozi zobe: »Bilo jc vsega oseminpetdeset soujev!« Bolečina v zlomljenih nogah je priklicala bolesten stok, dočim sc je njegov obraz krčevito spačil. »Oseminpetdeset soujev ..jc ponovil. »In toliko krvi... toliko strahu ... petnajst let groznega strahu noč in dan!...« Komaj slišno jc govoril, a hotel je govoriti, hotel se jc oprostiti teže, ki ie ležala nad njim. »Ah, petnajst let sem bil starka ... pomival posodo... ribal... pometal stopnjice ... trpel pomanjkanje... sleherno minuto trepetal, da me nc bodo spoznali... In vse to radi oseminpetdeset soujev!...« Glava mu je padla nazaj na blazine, oproščen smeh se jc pojavil na njegovih ustnicah. Avto je zapeljal na dvorišče bolnice. Boljše jc tako, mnogo boljše...« je mrmral. »Kaj mi šc grozi? ječa? Vislice?... Naj bo... na vse- sem pripravljen ... Nič več strahu, nič več nc bom trepetal...« »Oseminpetdeset soujev!...« je zamrmral zdravnik sam pri sebi in sc stresel. nor nogavice rokavice, dainske torbice, moderue obleke, bluze, razno dnmsko perilo, po najsoliduejših cenah pri STERK nasl. KARN1ČNIK, Ljubljano. Stari trg 18 if štiridesetletnica državne razredne lo- terije. Letos praznuje 401etnico svoje ustanovitve državna razredna loterija. Ta ustanova je v teh 40 letih mnogo storila za povzdigo kmetijstva. ★ Ameriški turisti na Sušaku. Dne 12. t. m- pride na Sušak večja skupina ameriških turistov. Na Sušaku se bodo mudili dva dni, odkoder gredo nato v Selce, kjer bodo ostali tudi dva dni. Iz Selc odidejo ameriški turisti v ostalo hrvatsko Primorje in v L..,macijo, vse do Kotora. ir Anketa za povzdigo tujskega prometa. Zveza za pospeševanje tujskega prometa na Sušaku je sklicala za dne 17. maja anketo, ki bo obravnavala vsa vprašanja v zvezi s tujskim prometom. Ankete se bodo udeležili tudi zastopniki oblasti. ic Vreme. V Ljubljani je včeraj ob 8 zjutraj kazal barometer 760.9 mm, toplomer največ 20.2° C, najmanj 10u C. brezvetrovno, poloblačno. V Mariboru je kazal barometer 757.1 mm, toplomer največ 23° C, najmanj 8° C; južni veter, poloblačno. V Zagrebu je kazal barometer 760.5 mm, toplomer največ 24* C, najmanj 10° C, južni veter, mak) oblačno. V Belgradu je kazal barometer 761.3 mm, toplomer največ 25° C, najmanj 13° C, mirno, poloblačno. V Sarajevu je kazal barometer 762.1 nim, toplomer največ 25» C, najmanj 10» C, mirno, lepo. V Splitu je kazal barometer 762 mm, toplomer največ 22° C, najmanj 14" C, mirno, lepo. + Tat pokazal zakopan denar. Te dni je doživelo mesto Ogulin pravo senzacijo. Tat Dane Lov-nički, soudeleženec pri vlcir.u v davčni urad v Pre-logu ie pokazal, kam je zakopal denar. Lovnički je bi? pred dvema mesecema izpuščen iz kaznilnice v Lepoglavi na pogojni dopust. Nikomur ni niti ua misel prišlo, da bi ravtK> on vlomil v Prelogu. Ko so ga zagrebški detektivi prijeli, je postalo vsem jasno, kako je mogel živeti nekaj dni preje kot grof. Vozil se je z avtomobilom in dnevno zapravil do 5C00 Din. Detektivi so ga odpeljali z brzovlakom v Zagreb, toda brez denarja, ker ni hotel pokazati, kam ga je skril. Ko so ga orožniki gnali na kolodvor, je bilo Um polno radovednega občinstva. Vsakdo je bil mnenja, da ga ne bo več nazaj v Ogulin, toda že naslednjega dne so ga privedli detektivi nazaj v Ogu-Kn, ker je v Zagrebu priznal, da je zakopal denar v Ogtilinu. Patrulja se jc napotila z Lovničkom na označeni kraj. Lovnički se je dolgo branil pokazati natančno mesto, kamor je zakopal lonec s tisočaki. Končno se je le udal in res so od kopal i denar. V loncu je bilo še 89.000 Din. Lo\mčki je trdil, da je zakopanih še 15.000 Din, toda teh niso mogli najti. •fa Župnim in občinskim uradom na Dolenjskem. Dne 17. aprila je odšia iz Vogelj, p. Šenčur pri Kraniu, zaseLnica delavka Marija Gašperlin s svojo hčerko Angeio iskat primerne službe pri kmetih, da bi mogli biti obe skupaj pri kakem kmetu v službi. 14 dni sta zaman iskali okrog. V sredo, 1. maja pa dobi g. učiteljica Angelika Bezlaj dopisnico z grozno vestjo, da se je mati M. G. vsled ,, obupa usmrtila; skočila je v Krko. Iz poštnega pe- ker se zobem v detinski dobi ne posveča dovolj : pažnje. Mnogim materam se ne idi potrebno, da ) se brigajo za prve zobe svojega deteta, misleč, da ! je za kratek čas njihovega trajanja odveč vsak trud in trošek. Smatrajo, da ni prepozno, če se rasti nadaljnjih trajnih rob posveti več pažnje. V tem se zelo težko pregreše, ker pozabijo ali ne vedo, da je sestava trajnih zob odvisna v prvi vrsti od nege prvih zob. Pravilno se je treba brigati za trajne in zdrave zobe še preden se dete rodi, ker se zobje ustvarjajo že 6 mesecev pred porodom. Zato je potrebno, da bodoča mati uživa tako hrano, ki vsebuje sestavine, neobhodno potrebne za stvarjenje zdravih zob in čvrstih kosti. Taka hrana sestoii v glavnem iz mleka, jajc, kruha in zelenjave, ki vsebuje dovolj apnene soli. Pravilno ima dete koncem 1. leta 6 zob, v 18 mesecih 16, a v starosti 2 in pol let ima vseh 20 tako zvanih mlečnih zob. Če zrastejo zobje nekoliko preje ali kesneje, ni potreba imeti nikake bojazni. Čestokrat so težave prebave več krive nego zobje. Gotova nemirnost, ki se v tej dobi pojavlja pri detetu, se ublaži z lahnim ribanjem zobne dlesne. Kakor postanejo mišice najpoprej močne in čvrste, ako jih mnogokrat rabimo, tako je tudi pri zobeh. Radi tega je dobro, ako damo detetu, čim se pojavi prvih osem zob, da nekaj grize in žveči. Ko se pojavijo zobje, je važno, brigati se za njih čistočo. To pa lahko storimo na sledeči način: Vzame se kos čiste, bele volnene krpice, ovije okrog malega prsta, pomoči v raztopino male žlice kislega natrona ali pa pol male žlice kuhinjske soli v kozarcu vode, pa s tem 3 krat dnevno nalahno očisti otroško zobno dlesno. Pri detetu v starosti 2 let se že more uporabljati mehkejša ščetka za zobe, katera se pomoči v prej omenjeno pri birmi v Šenčurju, 16 aprila je bila še v šoli, a potem sta odšli za kruhom. Ne razvidi se pa iz pisanja, — jeli tudi hčerka šla za njo v vodo, ali kaj. Zupni oziroma občinski urad, kjer se je dogodil zgoraj opisani žalostni dogodek prosimo, da sporoči podrobnosti, posebno glede usode male Angele, na naslov: Gospa Angelika Bezlaj, učiteljica, Voklo, p. Šenčur pri Kranju. ir Nadloge tujih agentov. Naše kraje obiskujejo zopet razni tuji in tudi domači agenli, ki ne obiskujejo trgovcev, marveč zasebne stranke od hiše do hiše. Te dni je prodajal agent neke tvrdke navadne stenske slike nepoučenim kmeiem po ogromni ceni 350 Din, kakršne se dobe po izjavi izvedencev v naših trgovinah po 160 Din komad. Potniki tvrdke Schipper na Dunaju, ki obiskujejo po večini učitelj-stvo, duhovščino in uredništvo, so se po enoletnem presledku zopet pojavili v Sloveniji in prodajajo perilo po 280 do 290 Din komad, dočim stane popolnoma enako blago v domačih trgovinah samo 130 do 140 Din komad. Tudi potniki tvrdke Btir-gtr na Dunaju prodajajo po kmetskih hišah za »angleško« blago navadne štote po okoli 180 Din meter, kakršni se dobe v domačih trgovinah po 100 Din meter itd. Trgovski gremij v Mariboru dobiva od vseh strani mnogo pritožb, kako so bile stranke opeharjene ter vprašujejo, kaj jim je storiti proti temu oderuštvu in proti tožbam, katere so naperile tuje tvrdke proti onim strankam, ki so take pošiljatve zavrnile Gremij opozarja občinstvo, da se ne da v tem oziru ničesar storiti, ker če kdo kako naročilo podpiše, prevzame tudi obveznost plačila, ako tvrdka ne vzame blaga nazaj. Edini izhod, da se stranke obvarujejo vsake škode, je ta, da nihče ne nasede raznim sladkobcsednim agentom in jih kategorično zavrača. Ker je z obrtnopravnega stališča tak način prodaje prepovedan, bi bi'o želeti, da se taki agenti naznanijo orožništvu ali policiji. Gremij trgovcev v Mariboru. •k Pregelj, Izbrani spisi III. zv. Odisej iz Komende. Cena broš. knjigi Din 45.— elegantno vezani v celo platno Din 60.—. Komur se je zdel, ko je čital Jerneja Bogovca, jezikovni slog in način Pregljevega pripovedovanja pretežek in neumljiv, pač ne bo mogel tega trditi tudi o 3. zv., ki cfosega lepo povest Petra Pavla Glavarja ped novim naslovom »Odisej iz Komende«. O tej Pregljevi povesti piše odličen kritik v svoji oceni: »Mirno moremo zapisati, da je med mnogimi odličnimi spisi romantičue vsebine, ki se z njimi hvala Bogu ponaša slovensko slovstvo. »Odisej iz Komende« najlepši in najsoč-nejši sad tega sadovnjaka.'« Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. + Kava ali čaj? Mnogi ljudje trdijo, da čaj zelo dobro prenašajo, kave pa ne, ker je za njih »preveč močna«. Da preiščejo to vprašanje, so psihologi Lehmann in Weil napravili poizkuse in primerjali učinke kave in čaja, ter objavljajo njih rezultate v »Arhivu za higijeno«. Lehmann je pripravljal poizkuse ter mešal poskusne pijače, pri čemur je menjaje uporabljal navadno kavo, kofeina prosto kavo Hag, čaj ter čaj s pridatkom kofeina. W«tl je pil te pijače, ne da bi mu bila znana sestavina mešanice, in opazoval je bitje iile, dihanje, nastop razburjenja, spanje itd. Pokazalo se je, da je tako pri čaju kakor pri kavi razburljivi učinek odvisen edino ie od količine zavžitega kofeina. Kave Hag se tudi tokrat po okusu ni moglo razlikovati od kave s kofeinom, toda brez razdraženja živcev ali povzročenja ne- špafija. •k Zakaj je važna nega zob v otroški dobi? Naše zobe bi pravilno morali negovati skozi vse življenje. Da to čestokrat ni slučaj, je vzrok v tem, Ljubljana Nočna služba lekarn. Drevi vršita nočno službo: Bohineeva lekarna na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. Strah v barakah V nedeljo so prebivalci železniških bara'c ob Dovozni cesti za glavnim kolodvorom v Ljubljani doživeli svojevrstno senzacijo. Okoli desetih dopoldne sc je nenadoma pojavil med barakami neki moški srednjih let, z razmršenimi lasmi in okrvavljenim licem. V roki je vihtel dolg kuhinjski nož, stiskal zobe in nekoga iskal. Neke ženske iz barak si> se baš odpravljale z otroci k službi božji k Sv. Krištofu. Prestrašene so bežale nazaj v barake, zaklepale vrata za seboj m vse zasopljene vpile: »Pomagajte, nekdo zunaj ljudi kolje! Joj, ljudi koooolje!« Najpogumnejši moški so tvegali pomoliti glave skozi okna, da bi videli, s katere strani se bliža krvoločna nevarnost. »Aha, poznam ga!c, je pritajeno povedal neki železničar in miril razburjeno ženstvo, ki je obupno vilo roke in kar od strahu. »Koga išče, kaj namerava, kje je stražnik, da bi ga ukrotil, zvezal in mu odvzel nož?< »Iz Zelene jame je. Glejte, sedaj se po prstih plazi k Močvirnikovim. Je že tam. Ha, zaprto je. : — Ne more noter — Z nožem jx> vratih. — Dh, kako ga je zadri, komaj ga je izvlekel. — O, kakšna zverina je to!« Skozi zadnje okno Močvirnikovega stanovanja je skočil pogumen fant. zavil okoli vogala in se previdno bližal besnečemu napadalcu. Ko je ta uzrl nasprotnika, se je bliskovito obrnil in pričel prodirati t nastavljenim nožem proti trebuhu onega Položaj je bil tak, da bi mu bil brez dvoma napravil bridki harakiri, če bi ne bil nasprotnik urnejši. Spodbil je krvoločnežu nogi in ga v trenutku podrl na tla. Pričala je ogorčena borba za nož. Krepka fantova roka je držala napadalca za i vrat in s tako silo, da je izbuljil oči in zahropel: »Saj se vdam!« Ko je bil strašni človek docela razorožen, je piišol stražnik, ga zvezal in odpeljal na policijo. »Kmalu bi bili vsi pomrli od strahu,« so pripovedovale ženske stražniku, ki je poizvedoval, kako je bilo. »Hvala lepa U, je zinil ukročeni napadalec in cinično premotril svojo okolico, nakar sta s stražnikom odšla. Pravijo, da je. hudi mož iz Zelene jame iskal z nožem svojo boljšo polovico, ki je pribežala k svojim sorodnikom v barake. * 0 Na akademiji J. O. Z., ki se vrši dne 18. maja ob pol 9 zvečer v Unionu, bodo nastopili tudi hrvatski Orli s štirimi točkami. Ves spored je srečno izbran in bo podal verno sliko orlovske smeri v kulturi telesnosti. O posameznih točkah bomo poročali med ted-I nem. © 401etnca tvrdke Ludovik Černe. Danes proslavi ugledna ljubljanska tvrdka Ludovik Černe, trgovina z zlatnino, 401etnico svojega j obstoja. Ustanovil je podjetje g. Lud. Černe ' st. dne 8. maja 1. 1889. Iz skromnih početkov se je podjetje razvilo v lepo poslujočo tvrdko, ki zavzema danes med juvelirji eno vodilnih mest. Agilnemu gosp. Černetu, ki je tudi naš zvest naročnik, k izrednemu jubileju iskreno čestitamo in kličemo: Še na mnoga leta! O K nocojšnjemu koncertu ge. Pavle Lov-šetove. Izredno zanimiv večer, ki obsega za Ljubljano skoro popolnoma nove in nepoznane programne točke. Kakor že objavljeno, obsega celoten program prav za prav tri dele. Prvi, drugi in četrti nastop tvorijo ameriške umetne pesmi, tretji nastop pa je sestavljen iz zamorskih duhovnih in indijanskih ljubav-nih pesmi. Gospa Lovšetova je pela na 22 koncertih v Ameriki ob največjem priznanju ne samo slovenskega, temveč tudi angleškega občinstva. Ona je znana kot ena najodličnej-ših slovenskih koncertnih in opernih pevk, zato smo prepričani, da bo njen večer v resnici umetniški večer v pravem pomenu besede. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni, posebno opozarjamo na tiskano besedilo pesmi. Začetek točno ob 20 v Filharmo-nični dvorani. raztopino. Zato je važno, da se krtačica po uporabi dobro izpere in posuši na odprtem suhem kraju. Nikdar pa se ne sme ščetka shraniti v zaprti škatlji. Triletno dete si lahko že samo čisti svoje zobe s ščetko in kremo. Krema »Sargov Kalodont« je povsem neškodljiva za rahločutne otroške zobe, kjer ni v nji nikakih steklu opasnih sestavin ali kristalov. »Kalodont« čisti vsled svoje izvanredne sestave zanesljivo in temeljito. Uleze s svojim penami v vse zobne gube, desinficira in ostavlja v ustih ugoden okus svežosti. 40 letna izkušnja je potrdila popolen uspeh nege zob s »Sargovim Kalodontom«. Če se priuči deca zgodaj na nego zob, ostanejo prvi zobje tako dolgo v redu, dokler jih ne zamenjajo drugi trajni zobje. To je neprecenljive vrednosti, kajti prerana izguba tudi samo enega mlečnega zoba mora imeti za posledico nepravilnost v razvitku trajnih zob, a v aosti slučajih iz&ažene čeljusti. -Ar URE ZA BIRMO najceneje Slavko Rus, Dunajska cesta 9. * PRI VSEH REVMATIČNIH BOLEZNIH Masu, protinu, zobobotu, glavobolu, omotici uporabljajte samo izdelek, »Alga«. V vseh lekarnah in drogerijah 1 steklenica 16 Din. Pri slabokrvnosti po prestani težki bolezni uživajte samo CHINO-FERRIN. — Dobi se v vsaki lekarni. O Materinski večer se zaključi v tej sezoni dne 8. maja ob 8 zvečer v zavodu za zaščito dece. Nadaljuje prof. dr. Zalokar o temi: Od dekleta do žene. O Posestniki nezazidanih parcel in večjih vrtov v Ljubljani se vabijo, da se v sredo dne 8. t. m. dopoldne zglase v pisarni društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova 6. © Zcpet kolesarska nesreča. Pred staro cu-krarno na Poljanskem nasipu se je včeraj popoldne težje ponesrečil mlad kolesar, 14-leini stražnikov sin Martin Erjavec. Med tekom se mu je zdrobilo prednje kolo, Erjavec je padel na tla in se hudo potolkel po gavi. Poklican je bil rešilni avto, ki je dečka prepeljal v bolnico. 0 Ljudska beda. V Streliški ulici so bili v ponedeljek zvečer ljudje priče pretresljivemu prizoru. Med mnogimi dijaki in delavci, ki so hiteli v Ljudsko kuhinjo, da dobe za mal denar nekaj tople hrane, je bil tudi neki bled mladenič. Še predno je prišel do Ljudskega doma. se je zgrudil in omedlel. Ljudje so ga pobrali in ker je bil revež brez doma, ra je prepeljal rešilni voz v bolnišnico. Je to 26 letni brezposelni delavec D. Ž. Že dalj časa ni imel poštene hrane, povrhu pa je še ležko 'etičen — ni čuda. da je na cesti omedlel. 0 Tatvine perila, koles... V ponedeljek v opoldanskih urah je bila na Turjaškem trgu ukradena množina perila. Perica Francka Grum iz Bizovika je pustila za trenutek voziček s perilom brez nadzorstva. To priliko ie uporabil neznan tat in odnesel raz vozička velik zavoz perila. Perica je navedla vrednost ukradenega perila le v znesku 1000 Din. dasi je bilo perilo mnogo več vredno. — Zasebnemu poduradniku Marijanu Prelcu je v ponedeljek popoldne nekdo odpeljal iz veže v Dalmatinovi ulici štev. 10 moško kolo znamke »Adler«, vredno 1300 Din. — V skladišče pekarice Terezije Marsidovšek na Glincah se je ponoči splazil neznan tat in odnesel 20 kg moke. O FILZ KLOBUKE, domske in moške, kemično Usti in lika tovarna JOS. RE1CH. Izvršitev « 24 urah. © URE za birmo F Čuden. Prešernova 1. O OD DANES PA ČEZ BJNKOŠTNE PRAZNIKE slikam po znižanih cenah. Foto Staut, Kolodvorska ulica IS, II. dvorišče. Maribor noske srafee spod. hlače, kravate, naramnice, rokavice, nogavice, niod. pasove, palice, po na jsolidn. cenah pri ŠTERK nasl. KARNIČN!K, Ljubljana. Stari trg 18 □ Izginjanje postaja v Mariboru v (»slednjem času značilen pojav. Kakor smo že poročali, je pred nedavnim odšel od dema 17-letui mehanik Uranjek Alojzij, ki stanuje Ob Bregu ]>ri svojih stariših. Odtlej ga ni več nazaj. Ravnotako ie izginil na skrivnosten način 25-letni Rajnnmd Novak iz Splavarske ulice. Vrnil se ni več domov. Kakšna usoda je doletela nesrečnega Domitra, smo poročali že v včerajšnji številki. Sličen slučaj imamo pri poštnem zva-liičniku Antonu Teichmannu iz Pobrežja. V nedeljo dopoldne je odšel od doma in vzci s seboj 6000 dinarjev. Omenjenega dne so ga videli proti večeru v Kličekovi gostilni na Aleksandrovi uhci; zapustil je gostilno proti 22. Domov ga ni bilo več. Ker je ime) pri sebi veliko denarja, obstoja upravičen strah, da so temni elementi, ki se ji mje zahotelo denarja, sko-vali proti Teichmanu zločinski načrt. □ Z delovnega trga. Delo dobijo pri tukajšnji Borzi dela: 4 čevljarji, 12 hlapcev, 20 viničar-jev, 15 majarjev, 1 vrtnar, 2 krojača, 4 Žagarji, 1 soboslikar, 2 opekarja, 6 rudarjev, več vajencev (čevljarske, mizarske, sodarske, kotlarske, natakar-ske iin kovaške obrti), 20 dekel, 1 gospodinia, 17 rici, 3 tovarniške delavke, 2 potrežnici in 2 šiviljski vajenki. — Dela je iskalo od 28. aprila do 4. maja 161 oseb; prostih službenih mest je bilo 92, delo je dobilo 77 oseb, odpotovalo pa jih je 23. □ Kakor zverine sc obdelali neznanci provi-zijskega potnika Franca Štefančiča uslužbenega pri tukajšnji tovarni Ježek. Napadli so ga v Ročici, ko je bil namenjen domov k sv. Antonu v Slov. goricah, ga podrli na tla ter tolkli z obžebljanim čevlji po obrazu, da je bi napadenec v mlaki krvi. Težko poškodovanega so pripeljali Štefančiča v tukajšnjo bolnico. Z brezobzirnimi napadalci se vrše temeljite poizvedbe. □ Težka nesreča. V tovarni za dušik v R«. šah jc iztiril tovarniški voz: pri tem je težko ponesrečil "52 letni tovarniški delavec Franc Nikl, ki gu je voz pritisnil s tako močjo ob steno, da mu je desno roko dobesedno zmrcvarilo. Ponesrečenca so odpremili v tukajšnjo bolnico. Celje □ Za kademijo znanosti in umetnosti. Oblastni komisar dr. Josip Leskovar je dovolil za našo »Akademijo znanosti in umetnosti« v Ljubljani podporo v znesku 100 000 dinarjev. □ Krščanska ženska zveza ima jutri na Vne-bohod svojo cerkveno pobožnost v cerkvi Matere milosti. Ob 6. zjutraj sv maša s skupnim sv. obhajilom, ob 15 sv. blagoslov z darovanjem. □ Na Vnebohod bo imel tukajšnji pravoslavni prota Trbojevič v Gradcu službo božjo za graške ruske koloniste. □ Mariborska požarna bramba je prejela včeraj ob 11 dopoldne telefonično sporočilo, da ie nastal požar v neki delavski hiši v Rušah. Gasilci so takoj odhiteli z večjo turbino proti Rušam; vendar jim ni bilo treba posredovati, ker so medtem že bili delavci tovarne za dušik sami pogasili ogenj v do-tični delavski hišici, ki se nahaja kakih 30 metrov pred omenjeno tovarno. Požar je nastal radi tega, ker so se vnele saje v dimniku. K sreči je neki delavec ogenj ,ki je hušnil skozi dimnik, še pravočasno opazil, in se je moglo izvršiti gašenje brez večje škode. □ Tembolski dobitki Pomladka Rdečega križa so razstavljeni v izložbi veletrgovine »Weka« na Aleksandrovi cesti. Vseh dobitkov je preko 550. Poglejte si jih in sezite po tablicah. V nedeljo na svidenje na Trgu Svobode. □ Akademska kongregacija ima drevi ob običajni uri svoj reden sestanek. Za vse sodale udeležba obvezna. □ Posestno gibanje. Ma~arcl Andrej in Ana sta kupila od vdove dr. Oroselove posestvo v Roš-pohu št. 188 za 160.000 dinarjev. — Vitzlcr Rihard in Katarina sta kupila cd Ferda Kočevarja hišo na Koroški cesti 57 za 40.000 Din. □ Smrtna kosa. Umrla sta: 40letni kovaški mojster Franc Skvarč. Pogreb jutri ob 15 na pobreš-kem pokopališču. — Mici Grobelšek, trgovčeva soproga, stara 46 let. Pogreb jutri ob 16 r.n mestnem pokopališču v Pobrežju. — Pogreb pokojnega Franca Domitra se vrši danes ob pol 16 na pobreškeni pokopališču. □ Iz tukajšnje bolnice. Kot sekundarna zdravnika se nastavita v tukajšnji bolnici dr. Marijan Houška in dr. Stanko Lutman. □ Krošnjarji krošnjarjtt. Tam v Dravski ulici je zbirališče in bivališče dalmatinskih in hrvatskih krošnjarjev. Včasih se razumejo, včasih pa ne. In pomagajo si drug drugemu. 7.idnjič enkrat je prispel Jovo S. domov in opazil, da so mu udrli v kovčeg ter odnesli vso krožnio robo. med drugim ludi zlato uro in verižico v vrednosti 2500 dinarjev. Šala se je sprevrgla v resno radevščino. In tako bodo Andra, Juro, Va 'entfn in Miju imeli posla s sodiščem. □ Z delovnega trga. Preko tukajšnje Borze dela dobijo takojšnjo zaposlitev: 2 krojača, 5 mizarjev in t čevljar. & Cerkveni koncert, ki ga prihodnjo nedeljo popoldne priredi pevski zbor Katol. prosvetnega društva v celjski kapucinski cerkvi, bo zanimiv zlasti po svojem sporedu najnovejših slovenskih cerkvenih skladb, pester vsled menjavanja glasovnih sil (solo, dvospev, zbor) in posebno še sodelovanja ravnatelja Glasbene matice 1. Karla San-cina. Ker je kapucinska cerkev razmeroma majhna in je na razpolago le omejeno število vstopnic, priporočamo vsakomur, da si vstopnico nabavi v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. -©■ Za cerkveni koncert pevskega zbora Kat. prosvetnega društva v Celju smo na razne naslove poslali reklamne lepake. Prosimo vse, ki jih bodo prejeli, da jih na vidnem mestu nalepijo. & Zaprisega rekrutov celjskega 39. pešpolka se je izvršila včeraj ob 10 na Glaziji z običajnimi slovesnostmi. & Mestni avtobusni promet je letos predmet stalnega živahnega razpravljanja v krogih celjskih občinskih svetnikov. Tozadevni referat je od g. mag. pharm. Posavca sedaj prevzel podžupan g. dr. Ogrizek in zdi se, da je že najdena možnost, za čim najboljšo realizacijo tega s tujsko-pronietuega ter gospodarskega vidika važnega načrta. Misel, da bi mesto samo s svojim kapitalom ter svojo upravo organiziralo avtobusni promet, je naletela de'oma na jx3misleke. Sedaj se dela na tem, da bi se osnovalo samostojno občinsko podjetje s sodelovanjem kapitala trgovskih in obrtnih celjskih krogov tako, da bi slednji participirali i na kapitalu i na glavnici z 45 odstotki. V petek, 10. t. m. ob 8 zvečer se vrši v posvetovalnici mestn. magistrata na povabilo mestnega podžupana sestanek interesiranih krogov, na katerem naj bi se ugotovile možnosti ustanovitve takega podjetja. Vsekakor je ta načrt vsega vpoštevanja vreden in bo brez dvoma našel pri zainteresiranih poln odmev. Saj se za uvedbo živahnih avtobusnih zvez odpirajo celjskemu trgovstvu in obrtništvu nove perspektive za gospodarsko živahnost & E ektrifikacija Levca. Prošli petek si je mestni podžupan g. dr. Ogrizek v spremstvu mestnega inženerja ter inženerja mestne elektrarne ogledal na licu mesta možnosti elektrifikacije velike vasi Leveč na meii med celjsko in petrovško občino. S pritegnitvijo električnih naprav celjske okoliške občine v lastno upravo je mestni elektrarni dana večja možnost, da svoje omrežje razširi. Sedaj se v Leveu zbirajo podatki, v koliko bi tamošnje prebivalstvo na tok ref!ektira'o. Mogoče bi se k novemu omrežju pritegnila tudi Drešinja vas. Čim bodo vsi potrebni podatki zbrani, bo o tem vprašanju razpravljal mestni občinski svet. -©" Klub slovenskih kolesarjev v Celju vabi vse redne in podporne člane, kakor vse prijatelje kolesarskega športa, ki nameravajo jx>stati člani, da se zanesljivo udeležijo redneg-a letnega občnega zbora, ki se vrši dne 11. maja ob 8 zvečer v hote'u »Balkan«. & Dvoboj policista in voznika v Gaberju. V ponedeliek pozno popoldne je prejela policij, stražnica v Gaberju sporočilo, da bo tam po glavni cesti iz mesta privozil neki voznik z dvema vrečama ukradenega cemerfa in da morajo seveda voznika prijeti. Pa ie čakal stražnik na voznika in res skušal prijeti hlapca Toneta iz Škofje vasi, ki je udobno sedel na vozil, na katerem so bile 4 vreče cementa in 3 hlodi. Tone je mislil, da ga bo stražnik zapisal, ker ne koraka poleg koni in -e ni hotel takoj ukloniti »prijaznemu« stražnikovenui povabilu. Pa je stražnik tagrabil za ročico m skušal potegniti Toneta z voza. A Tone je krepak dečko in je stražnika s čevljem suval toliko časa v trebuh, da je isti omagal, Tone pa je pognal konje in hotel oddirjafi. Nesreča, ki nikjer ne počiva, je hotela, da je v tem padel z voza eden izmed hlodov. Tone je moral ustavili, v tem pa mu je tudi že bil za petami stražnik, ki ie Toneta odvedel v luknjo. Ugotovilo se ie sicer, da je Tone vozil pošteno plačani in pri Majdiču nabavljeni cement in da nima ničesar skupnega z onim, ki bi ga morala policija loviti, vendar tudi nedolžni -,e mora ukloniti oče3u postave, ako se morda ono pomoti, in ne gre se prelepili ter stražnika tako zde'ati, da po zdravnikovi izjavi kar 10—14 dni ne bo mope! v službo. P! Plesni večer z izbranim sporedom priredi dne 15. maja gdč. Ema Kovačeva v Skobernefovi dvorani. ilm^niui n IM in tekočino rn odstranitev istega na dkg samo v drogeriji A. Kane sinova, Ljubljana, Židorska ul. t Dopisi Trbovlje Seja občinskega odbora. V soboto se je vršila plenarna seja občinskega odbora. Glavna točka dnevnega reda je bila volitev raznih odsekov in volitev članov za šolske odbore Trbovlje I., Trbovlje-Vode in Hrastnik. — Za volitve se je dosegel sporazum med tremi nastopajočimi skupinami in sicer 2:2:2; ker se je sklonilo, da se v odseke izvoli samo po šest članov in ne devet kot poprej. Starešinstvo je bilo že imenovano od g. velikega župana, zato se je volilo še 5 drugih odsekov in sicer: finančni, ubožni, personalni, zdravstveno - politični in tržno-obrtni odbik. Finančni in gradbeni odsek imata skupne BCjC. Izvoljeni so bili: v finančni odsek: gg. Povše Mat lin, Tjanšek Alojzij, Arnšek Ivan, Jordan Av-gu.-j'., Roš Ferdo, Pavlin Vinko; v ubožni odsek: ■ gg. Jazbec Ivan, Krušič Ivan, Arnšek Ivan, Križnik Filip, Letnik Jože, Potrata Franc; v personalni odsek: gg. Klenovšek Jakob, Malovrh Kari, Jordan Avgust, dr. JenšterLe Janez, Plavša kRobert, Roš Ferdo; zdravstvo in soc. politika: gg. Klenovšek Jakob. Tovornik Franc, Križnik Filip, dr. Jenšterle Jama, Guček Franc, inž. Drolc Fric; v tržni in obrini odsek: gg. Vastič GaSpar, Jurjevec Edvard, Križnik Filip, Cestnik Alojzij, Bauerheim Pavel. V šolske odbore sn izvoljeni: za Trbovlje II: gg. Pavlin Vinko, Cestnik Alojzij, Krušič Ivan, Jui ;svec Edvard. Žmavc Jože; za Trbovlje-Vode: gg 'inž. Bauer Julij, Križnik Filip, Ratej Marko, Klenovšek Jakob, Povše Martin; za Hrastnik: gg. Arnšek Janko, inž. Drolc Fric, Jazbec Ivan, Ros Ferdo. . Kot virilisti za Trbovlje I in Vode pridejo v ' "..štev še gg. dr. Jenšterle, zdravnik, Bučar, šolski upravitej na Vodah in Ranzinger, obč. gradbeni tehnik; za Hrastnik pa gg. dr. Neuberger, zdravnik in šolski upravitelj Lebar. G. Marjeta Jevševar v Retju prosi za gostilniško koncesijo. Sklep: če komisija spozna, da so , kJcali za to primerni, se ji od strani občine ne bo del lo ovir. — Športnemu klubu Trbovlje in Ama-tu .ci se po kratki debati prepusti prostor za pokopališčem v svrho naprave igrišča. Vsako društvo plača letne najemnine po 1000 Din. — Gasilskemu društvu v Kleku se podeli nekaj smrek, da si zgradi svoj gasilski dom, denarne podpore ni mogoče dati. Obesil se je v soboto dopoldne v drvarnici Tu!'irski upokojenec Umek Franc, star 62 let, stanujoč v Retju (kolonija Mailand). Stanovanjska mizerija in brezposelnost. V pete1 zvečer je' prišel 18 letni brezposelni delavec JI enik Alojzij v rudarsko kolonijo ter prosil,^ da ee mu da prenočišče. Usmilil se ga je rudar Špi-lar, ter ga odvedel na hlev v seno prenočevat. ; Drugi dan pa fant ni mogel vstati ter so ga morali odnesti v bolnico. Hrastnik Izjava. Ker neki zlobneži mislijo, da je prijel ugoden čas za maščevanje nad mojo družino m širijo vest. da bom šel iz Hrastnika, povem svojim odjemalcem in prijateljem, da os.anem v Hrast-r_i:-u v tem okolišu, kjer sem, četudi morda rez čas zamenjam stanovanje. Gospodje! Vašega veselja bo hitro konec, potem pa nastopi zopet žalovanje. — Janko Arnšek, krojač. Novo mesto Francosko predavanje. V sredo, S. maja c.b 17.30 bo v fizikalni dvorani novomeške gimnazije g. prof. Vey z ljubljanske univerze priredil francosko predavanje s skioptičnimi slikami o življenju dijakov na Francoskem. Vsi oni, ki so vsaj malo vešči francoskega jezika in se zanimajo, ikako živi in kaj dela mladina srednjih in višjih .šol v Franciji, se vabijo, da se tega predavanja »deleže. Metlika Avtomobilska poštna zveia Metlika mesto— Ifetlika kolodvor. Kot smo zvedeli od merodajne shrani, začne s prihodnjim mesecem voziti od pošte do postaje avto, ki bo prevažal pošto, katero so sedaj vozili s konjem. Vesel pojav je to za Metliko in časten, da ne zaostane za drugimi kraji. Res nimamo 14 radijev, kot Črnomelj, nimamo treh avto-taksijev, kakor Crnomaljci, a imamo avto zvezo do postaje kot malokatero ali nobeno podeželsko mesto v Sloveniji. Pa naj še kdo očita, da Metlika ne napreduje, ali da celo, kot so nekateri trdili, spi in nazaduje. Tržič Pomen zdravstvenega doma za Tržič in njegovo okolico bo izredno velik, ker bo vršil nebroj nalog, ki spadajo med pogoje za zdrav napredek naroda. Prvič bo v njem nastanjen dečji dispanzer, to je zavod, ki bo vodil nadzor nad vsemi novorojenčki v sodnem okraju Tržič s posebnim ozirom na njih telesni in duševni razvoj in jim bo obenem uravnaval pot k popolnemu zdravju. Matere bodo našle vsak čas v zdravstvenem domu ljubeznive besede in pobude za njihov težki poklic, deca v predšolski dobi bo našla v domu skrbno dnevno zavetišče, kjer bo v varnih rokah igrala prijetne mladostne igre. Šolska mladina se bo krepila z zdravimi kopeljimi pod prhami in v ka naj manj po enkrat na mesec. Vsak mesec b- zd.vawi ško pregledana in bo dobila potrebna z< . \ U ee:. navodila. Otvoritev zdravstvenega donift je dol žena na binkoštno nedeljo. ŠMARJE PRI LJUBUANI Higijenska razstava je bil« otvorjena v m r-ju pri Ljubljani ob obilni udeležbi v nedeljo dne 5 maja. Odprta bo do nedelje 12. maj« v Prosvetnem domu. Vstop prost. G. ravnatelj higijensksga zavoda v Ljubljani dr. Ivo Tire je imel v nedeljo dvakrat predavanje ob nabito polni dvorom Prihodnje predavanje bo na Vnebohod v »trn j • ■ 7 o stanovanjski hiirijeni in popoldne ob - o prvi pomoči ob nezgodah. Pričakujemo zopet obilne udeležbe. SOSTRO. V Dobruniah so v noči od 4. na 5. m celo noč streljali. Topiče so baje vzeli pri pc< vužnici sv. Urha, kje so pa dobili smodnik ni zn .-.o. Od dela utrujeni in izmučeni ljudje niso m,">!i rlo noč mirnega počitka. To se ponavlja z,-i t ' tje leto na to nedeljo. Prosimo oblast za pome . PRESKA-MEDVODi: V nedeljo, 5. maja je proti'\viia s vska gasilska župa na slovesen način pri nas | iznik sv. Florjana ob najlepšem vremenu. Obenem se je vršila blagoslovitev nove Stlrikelrm motorne briz-galne našega, za napredkom strem;.* %> gasilnega društva. Proslave se je udeležil" ;u d gasilcev. Krasen je bil pogled izpred J.uj ut ;ve na to armado gasilstva, ko je korakala o na čelu Izpred kolodvora proti fresk. Tu • bila ob S služba božja, nato pa na prostoru j. )rustvanim domom blagoslovitev nove motorke po g. župniku V. Oblakn. Kumovala je gotvo. Slovensko planinsko društvo vabi na otvoritev novih markiranih potov dne 9. t. m. iz postaje Laze na Sv. Trojico (okrepčevalnica) čez Klopce, Vrh, Cicelj, Sv. Miklavž, vas Senožeti (glavna okrepčevalnica), postaja Jevnica. Odhod iz Ljubljane gl. kol. 5.38 zjutraj do postaje Laze. Vse hoje 6—7 ur. Voditelj Al. Knafeljc. SPD objavlja, da je spodnja koča na Golici otvorjena in oskrbovana. — Kadilnikova koča se otvori 12. t. m. Preskrbljena bo z vsem. Erjavčeva koča na Vršiču bo v dneh od 8. do inkl. 12. t. m. odprta in oskrbovana. Obisk koče je ravno v tem času, ko se poslavlja zima, še posebno priporočljiv. Plazovi, ki grmijo iz mogočnih masivov Prisojnika ter iz skupine Škrlatice. morajo vsakogar zadiviti. Spori gospodarstvo Gimiinijev bančni koncern v Združenih državah Bančni koncern, ki ga vodi italijanski bankir i/. .Srni Frančiška, je postal zadnje čase zelo aktiven in je s svojim vplivom posegel že v finančni svet Evrope. Giannini, italijan. izseljenec, je leta 1904. ustanovil v San Frančišku svojo banko z namenom, da koncentrira prihranke svojih soroja-kov. Veliki potres iz leta 1906.. ki je uničil San Francisko, pa je postal za Gianninijevo banko velikanskega pomena. On je bil edini bankir, ki se mu je posrečilo rešiti knjigo in blagajne ter je lahko takoj nadaljeval s poslovanjem, medtem, ko so morale druge banke v San Frančišku se poslužiti moratorija. S tem si je seveda pridobil velikanski ugled in delokrog njegove banke je silovito nara-stel. Razvoj Bank of Italv National Trust & Sa-vings Associalion, kakor se je banka imenovala, je bil sledeč: Kapital in depoziti Bank of Italiy (v milij. dol) 1904 1922 1923 1926 1927 1928 0.15 15 20 25 30 50 1.— 210 247 391 645 666 Službeno h LNP. — Redna seja poslovnega odbora bo danes, v sredo ob 20.30 v'kavarni »Evropa«. — Istotam bo v petek, 10. t. m. ob 20. seja kazenskega odbora. — Tajnik IL Službeno iz LHP-a. Seja uprav, odbora se vrši danes v sredo ob 20 v damskem salonu kavarne Emona. Naprošajo se vsi gg. odborniki, da se seje golovo udeležijo. — Tajnica. PRVENSTVENE TEKME LNP 9. t. m. Pred finalom za letošnje prvenstvo LNP-a, ki ga absolvirata v nedeljo 12. t. m. v Ljubljani Pri-morje in Maribor, se odigrajo v Ljubljani na praznik 9. t. m. nekatere prvenstvene tekme v I. B razredu in v skupini juniorskih moštev. Na igrišču Ilirije odigrata na praznik svojo prvenstveno tekmo SK Svoboda hi SK Slavija; ob 15. uri postavita v boj rezervni garnituri, ob 16.45 prvi moštvi. Precej zanimanja je opaziti za start SK Svobode, vodečega kluba v L B razredu, ki upa na napredovanje v I. razred in ki je jeseni in tudi letos dosegel vrsto dobrih rezultatov proti našim prvini klubom. V skupini juniorskih tekem se odigrata na praznik tekini Ilirija : Jadran (ob 10.30 na prostoru SK Ilirije) ter Primorje : Slovan (ob 10.30 na prostoru ASK Primorjaj. Juniorske tekme je razpisal LNP že jeseni — obvezna za klube I. razreda — z namenom, da nudi nogometnemu naraščaju priložnost za urejene tekmovalne nastope in da opozori klube na važnost vzgoje naraščaja. Zaradi nepripravljenosti nekaterih klubov, ki sicer vneto reilektirajo na naslov prvorazrednega kluba, je moral LNP odgoditi pri-četek juniorskih tekem na pomlad. Klubi so imeli medtem dovolj časa, da organizirajo juniorske garniture ter prispevajo s tem vsak v svojem delokrogu k razvoju in napredku nogometnega športa. Želeti je, da bi se vsi klubi zavedali svoje dolžnosti. V tem primeru bodo nudite juniorske tekme marsikatero lepo in zanimivo igro. LNP je razpisal za zmagovalca lepo darilo. ZANIMIVE ŠPORTNE VESTI. Reprezentanca JNS, ki igra v petek v Buka-rešlu, je odpotovala včeraj v precej spremenjeni postavi. Zaradi protesta BLP je izpadel Perška, nato je odpovedal še Cindrič. Marjanovič ni mogel dobiti dopusta, tako da so odpotovali v naslednji poslavi: Mihelčič, Ivkovič, Beleslin, Arse-nijevič, Premrl, Kunst, Wol£ II., Ilitrec, Lemečič, Bonačič, Giller. Reprezentanco spremljala dr. Pan-dakovič in dr. Riboli. Tudi double mateh so naši reprezentančni tenis igralci izgubili v Atenah z 6:3, 6 :3 in 6 : 3. Danes se igrata poslednja singla in je le malo upanja, da bi Iu odnesli zmago. Dosedaj je rezultat tekmovanj za Davisov pokal med Grško in Jugoslavijo 3 :0. Grška igra v drugem kolu z Dansko. V prvem kolu za Davisov pokal je Danska premagala s 3 :0 Čile, Egipl Finsko z 2 :1 in Belgija z 3 :2 Romunijo Za sojenje finalne prvenstvene tekme v Atenah je na-prošen zagrebški zbor sodnikov, ki bo bržkone delegiral g. Fabrisa. — fc— KAJ NESEJO NOGOMETNE TEKME. Leto 1928 zaznamuje 74 meddržavnih nogo-metndih tekem, ki so se vršile med deželami, zbranimi v Fifi, in za katere je bila vplačana na vstopnicah lepa vsota 26 milijonov dinarjev. V tem znesku pa niso vključene vsote, Izvirajoče iz iger med britanskimi zvezami Anglije, Walesa, škotske in Irske, ker Velika Britanija ni članica Fife. Semkaj tudi ne spadajo dohodki olimpijskega nogometnega turnirja. Če računimo še vee to zraven, pridemo do vsote 40 milijonov dinarjev. Največ dohodkov je dala tekma med Holart-dijo in Belgijo, nad 156.000 Din. Ne dosti manj — za 16.000 Din — je nesla milanska tekma med Belgijo in Holandsko. Sledijo tekme med Dansko in Švedsko v Koebenhavnu s 101.000 din, druga tekma med Belgijo in Holandsko s 94.000 Din in šele na petem mestu »južnoameriški derby-- med Argentino in Uruguayein v Buenos Aires z nekaj nad 90.000 Din. Švedska : Nemčija je dala nad 60.000 din, Norveška : Nemčija 55.000 itd. Primerjanje lanskega leta s prejšnjimi leti nam pravi, da so narasli dohodki od L 1924 do 1928 za približno 100 odstotkov. L. 19&4 je bila dosežena največja vsota v Barceloni v tekmi med Avstrijo in Španijo, 62.000 dinarjev. Za primer navajamo čisti dobiček sobotne tekme med Bolton Wanderers in Portsmouthom: okoli 2,800.000 diuariev; vsak klub je dobil polovico. Kapital Depoziti Število vlagateljev se je od 85.000 v letu 1922 zvišalo na 1.5 milij. v letu 1928. Banka je plačevala vedno prav visoke dividende, leta 1927. n. pr. 30%. Razentega so delničarji dobili včasih gratisakcije in velike ugodnosti pri subskripciji novih akcij. Napredek zavoda se prav posebno opaža v letu 1927., ko se ,ie fuzioniral z veliko Liberty Bank of America v San Frančišku. Velike uspehe banke je pripisovati dobro razvitemu filialnemu sistemu. Že leta 1923. je imela Bank of ttalv 75 podružnic, ki jih je zvišala leta 1928. na 276. Med amerikanskimi bankami je sedaj glede podružnic na prvem mestn, glede depozitov pa na tretjem. Leta 1924. je ustanovil Giannini financijsko družbo Bancitaly Corporation, ki je razen manjših podjetij prevzela tudi večino delnic Bank of ltaly. S pomočjo te družbe ie Giannini leta 1927 prišel, v Nevvvork, kjer je prevzel Commerrinl Exchange Bank s kapitalom 2.8 milij. dol. in 95 milij. depoziti ter Bo\very and F.ast River National Bank s 4 milij. dol. Radi teh ekspanzij je morala Rancitalv Corp. povišati svoj kapital na 150 milij. dol. Največ investicij obstoji v akcijah različnih bank, ima zavod tudi petrolejske delnice ter večjo množino tujih, tako nemških vrednostnih papirjev. Banc-italy Corp. inia večino delnic Bank of America v Newyorku, ki jih je dobila nd Jonas koncema za 17 milij. dol. Na ta način je Giannini stopil v krog Wnll streetmagnator. Bank of Amerika je poti njegovim vodstvom zelo napredovala. Njen kapital se je dvignil od 10 milij. dol. na 60 milij.. depoziti pa od 145 na 316 milij. in banka je stopila med amerikanskimi bankami na deveto mesto. Vse svoje amerikanske interese je Giannini združil v Transamerican Corp. San Francisko. ki je bila ustanovljena z ogromnim kapitalom 217 milijonov dol. ter 875 milij. surplusa. Posegel pa je tudi v Evropo in je ustanovil v Londonu Trans-europa Ltd z 10 milij. funti šterlingi. V Italiji kontrolira Banca d'A merica e dTtalia, ki je v Trstu prevzela podružnico Živnostenske banke. Ta banka. ki je pred kratkim zvišala kapital od 200 na 300 milij. lir, kontrolira podjetje Ameritalia, ki ima 200 milij. lir kapitala. Kakor vidimo, je Gianninijev koncern finančno zelo dobro fundiran. Sedaj je brez dvoma eden največjih finančnih koncernov, čigar vpliv bo gotovo še rastel, če ne bodo nastale v podjetju samem zapreke razvoju. Nominalni kapital Gianninijevih zavodov je nizek, a nasprotno so rezerve čini višje, kar sc doseže z visokimi ažiji pri emisijah. Nominalne dividende so seveda zato zelo visoke, a rentabilnost akcij pa vsled visokih kurzov dostikrat prav skromna. Če enkrat preneha doba transakcij in nastopi konsolidacija, zna priti do razočaranj. Pyoc?«!fcijfl umetnih gnojit v Jugoslaviji in sufsd Pogodba, ki jo je sklenila naša država s francosko družbo »Phosphates tunisiens« je vzbudila v mednarodnem finančnem svetu precejšnjo pozornost. »Frankfurter Zeitung« je prinesla komentar, ki ga tu deloma priobčujemo. Med drugim pravi: S to pogodbo, ki ima obliko zakona in ki je prekoračila daleč obstoječe koncesije, je dobil francoski kapital v Dalmaciji vodilno mesto in bo imel v celi Evropi pojačan vpliv na polju produkcije umetnih gnojil. Že tekom zadnjih let se je povečal jugoslovanski izvoz umetnih gnojil in karbida. — Razvoj je bil sledeč (v milijon dinarjih): 1928 1927 1926 45 48 29 143 116 65 5 3 3 izvoz karbida izvoz umetnih gnojil uvoz umetnih gnojil Glavni kupci so bili v letu 1928: Italija za 38.2, Avstrija za 31.4, Poljska za 15, Čehoslovaška 1 za 13.7, Ogrska za 5.5 milj. Din. Jugoslavija lahko j postane v teku par let ena največjih izvoznih držav ; za umetna gnojila. Celo za Evropo je zgraditev : električnih central, ki je projektirana in pogodbeno določena, vredna vpoštevanja. Saj prekaša po vel.i- Naše dijašivo Binkoštno zborovanje priredi Slovenska dijaška zveza tudi letos v dneh 18.-20. maja; topot v Mariboru. V soboto prihod s popoldanskimi vlaki Zvečer akademija. V nedeljo zjutraj sv. ma-ša, dopoldne in popoldne referati. Zvečer pa vesel večer. V ponedeljek dopoldne razgovor. Nato razhod. Priprave se že vrše. Polovična vožnja dovoljena. Natančnejši spored še objavimo. Predavanje o prvem kongres« slovanska kaj. dijaške mladine v Krakown. ki se je vršilo v torek ob 8 zvečer v dvorani Akademskega doma, je bito nadvse zanimivo. Bil je to prijeten večer nase akademske mladine. Tudi število udeleiencev je bilo zadovoljivo. Predavatelj, delegat SDZ na kongresu v Krakowu, Niko Kuret. je v lepo tekočem govoru orisal potovanje in svoje vtise, kakor zborovanje samo Predavanje ie spremljalo 50 skioptičmh slik. Kar je posebno važno za nas, jo dejstvo, da je bila na tem kongresu kot kraj prihodnjega takega kongresu z velikim navdušenjem zbrana naša bela Ljubljana. Oči nas vseh pa morajo slej ko prej biti obrnjene na vzhod, odkoder prihaja življenje in bodočnost za nas Slovane. Ciril-Metodijska idejn mora prežeti vsakogar izmed nas. nnsmmn kosti avstrijski projekt centrale na Donavi z njenimi 800 milijoni kilovatnih ur na leto. Največja električna centrala v Jugoslaviji, to je falska. zmore do 164 milijonov kilovatnih ur ter vse centrale v Bosni in Hercegovini pa proizvajajo 97 milj., od katerih dobi 50 milj. tovarna karbida v Jajcu. Do sedaj se je dvignila uporaba električne energije v Jugoslaviji na 165.683 konjskih sil (od česar odpade na Bosno in Hercegovino 80.000) in lo pri največji mogoči kapaciteti 8.94 milj. konjskih sil (12 na km'-') ter pri najmanjši kajiariteti 2.98 milj. konjskih sil. Iz tega sledi, da je izrabljeno komaj 5% energije. S predvidevaniui povišanjem kapacitete od 110 na 900 milj. kilovatnih ur bo sedanja uporaba več kot podvojena. 7. izboljšanjem zemlje bo postala Dalmacija, ki je sedaj revna, industrijska dežela. Možnosti razvoja z ozirom na njeno bogastvo v cementu in boksitu ne moromo precenjevati, tembolj, ker je zgraditev tovarne za aluminij vprašanje največ par let. Borza DENAR 7 maj« tSMG Promet je bil danes v devizah prav »kromen Privatno blago je bilo deloma samo v deviri Dunaj. Ostalo kakor tudi devize Berlin in London jc dala Narodna banka. Med tečaji je omeniti večjo izpremembo le za deviz« Berlin, ki se je dvignila. Nekoliko se ie dvignil tudi Dunaj. Devizni tečaji na ljubljanski boni 7. maja 1929. povpraš pon. srednji sr. 6. ¥. Amsterdam _ 2287.50 _ _ Berlin 1347.30 1350.50 1346.- IMTSO Bruselj — 789.86 — Budimpešta — 931.62 — — Curih l«!4.40 1097.40 1095.90 t«98^0 TOgMOrt Dunaj 797.62 800.62 mi2 London 275.65 276.45 Newyo*k — 56.78 — — Paria — 222.44 _ — Praga 107.93 168.73 N58.33 U&38 Trst — 298J/8 20R14 Zagreb. Amsterdam 2284.50—2290.50, Berlin 1347.50—1341.50, Budimpešta 990.12—993.12, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 797.62--800.62, London 275.65—276.45, Nevvvork 56.68—56.88, Pariz 221.44 do 223.44, Praga 167.93—168.73, Milan 297.022 do 299.022 Belgrad. Berlin 1347.5—1350. Bruselj 788.36— 791.36, Budimpešta 990.12—993.17, Curih 1094.40— 1097.40, Dunaj 799.02—800.67, London 275.65— 276.45, Ne\vyork 56.67—56.87, Pariz 221.44—223 44, Trst 297.08—299.01. Curih. Belgrad 9. 12625, Berlin 123.125, Budi nipešta 90.475, Bukarest 3.08, Dunaj 72.93, London 25.19, Madrid 73.35, Newyork 519.10, Pariz 20.286, Praga 15.3625, Sofija 3.75, Milan 27.195, Varšava 58.20. Dinar notira: na Dunaju devizn 12.5030, v Londonu, Newyorku in v Pragi neizpremenjeno. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 123 den., Praštediona 850 den., Kred. zavod 170 d., Vevče 123 den.. Ruše 250—260, Stavbna 50 den., šešir 105 den. Zagreb. Drž pap.: vojna škoda ar. 414—415 (414.50), kasa 414—416.50, termini: 5. 415-416.50, 6. 418-420, 7 . 421—425, 12. 438-443. 7% invest. pos. 85—86.50, agrari 52—52.50. Bančni pap.: Hipo 206—207 (206), Poljo 15.50—16, llrv. 50—55, Kred. 93 d., Jugo 84-83.50 (84). Lj. kr. 123 d., Merfjun. 55, Prašted 850—855 (852.50), Srpska 148 d„ Zoni. 138—140, Obrt. 36 b., Etno 160, Ravnagora 75 d. — Ind, pap : Guttinann 200—210, Slavonia 180—200, Slavex 103—110, Danica 140 b.. Drava 407.50—410. Šecerana 450—455, Brod. vag. 135—165, IJnion 190 b., Isis 222, Ragusea 525—540, Trbovlje 460-465, Vevče 128—130 (130), Piv. Sar. 215 b., Jadran, plovidba 580 d. Belgrad. Narodna banka 7600, Belgr. zsKlrnp* 7250, 1% inv. ]w>s. 85, vojna škoda 413. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 81.10. Wiener Bankverein 22.5«, Bodencredit 100.30, Creditamrt. 54.90, Escompteges. 21.45, Guttmann 25.85, Slavonia 22, Mundus 190, Alpine 43.35, Trboveljska 58, Leykam 7.20, Rima Murany 116.35. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključenih danes 7 vagonov in sicer 5 vagonov drv, 1 vagon javorje-vib plohov ter 1 vagon bukovih plohov. Tendenca za les je čvrsta. Žito Novosadska borza še vedno ne posluje. Lo v izven borznem prometu je bila zaključena bačka pšenica na podlagi cene Din 242.50, 80 kg težka pa po 245 nakl. post. Koruza velja 257.50—260 bačka nakl. post., ječmen 65/66 kg zimski 255, oves 240 bačka nakl. post. Tendenca slaba, |X)nudba je živahnejša, a povpraševanja je malo. V Chicagi nazadujejo tečaji za vse proizvode. V Ljubljani notira jo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dobava prompt); pšenica bač. 80 kg 1% 287.50-290, bač. maj 292.50—295, koruza la-platska maj 322.50—325, juni.i 317.50—320, julij avgust, september 310—312.50, bač. 310—315.50, maj 315-317.50, ječmen bar. 345—347.50, bač. 330 —332.50, oves bač. 295 - 300, moka Og fko Ljubljana pri vag. bi. 410—415. Zaključkov ni bilo. Budimpešta. Tendenca oslabljena. Pšenica maj 23.96—23.90, zakli. 23.97-24, okt. 25.50-2o.5S. zaklj. 25.57 - 25.58, marec 27.36-27.42, zaklj. 27.43 —27.44, rž maj 21.35—21.15. zaklj. 21.10—21.15, okt. 22.85—22.90, zaklj. 22.88—22.90. marec 24.50— 24.38, zaklj. 24.42—24.44. koruza maj 25.76—25.86. zakli. 25.84 -25.86. julij 26.40-26.48, zaklj. 26.47-26.48. Živina Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edv Saborsky & Co, Dunaj.) Prignanih je bilo 8853 pr-šutarjev in '2267 špeharjev, i/. Jugoslavije 151 pršti-tnriev in 1334 šoehariev. špeharji so bili za 2—3 groše. prSutarji pa za 10 15 grošev dražji. Cene-špeharji najboljši 2.55, I. 2.45-2.50, II. 2.35-2,10, kmetski 2.35- 2.50. T j Desetletnica Stefanikove smrti Mahsradža iz ivapurtale, eden najbogatejših in :iaj-mogočnsjših knezov Indije, se mudi v Evropi. Pred dnevi je obiska! Berlin. Sin kronprinca se poroči s filmsko igralko. 22 letni Louis Ferdinand, sili bivšega nemškega kronprinca, se je po časopisnih vesteh zaročil s filmsko igralko Liiy Damita. Mladi princ jc šele pred nekaj dnevi napravil doktorat iz državnih ved in se namerava preseliti v Ameriko, kjer si bo skušal ustvariti lastno eksislenco. Lily Damifa je rojena Francozinja in precej starejša od princa. Od žeje mm^a V avstralski puščavi so našli poleg letala mrtvi trupli letalca Hitscha in poročnika Kei-tha Andersona. Letalca sta bila poletela na pomoč posadki letala Križ -Juga«, a na poti izginila brez sledi. Iz enega ali drugega razloga sta bila gotovo prisiljena pristati v Avstraliji in sta, kakor pričajo okoliščine, umrla od žeje- * Stara žcnica prinese na pošto v košarici živo gos in pravi: »To-le gosko bi rada poslala v Ljubljano; toda na Zidanem mostu je treba prestopili in vas lepo prosim, da gosko prenesete, ker bi sc žival sama gotovo nc spomnila na to.« Čez par minut se jc vrnil in prosil St., da mu odpusti in ga sprejme. St. pa ga je ldbil in mu dejal: »Figarjev nc trpimo v naših vrstah, niti med mrtvimi!« Prvi češkoslovaški minister je bil Stefa-niik, užival je absolutno zaupanje zaveznikov in mogel bi sedeti v Pragi in govoriti: »Tu sem, ki sem tebi, narod, prinesel svobodo.« Mnogi so 'tako tudi delali in niso dali narodu niti sence tega ko Stefanik. Ni pa delal St tako, temveč delal dalje, šel v Sibirijo in potem šc enkrat na bojno polje, da je dal domovini končno še svoje življenje. Patriot žrtvuje vse, nikdar nc pozna sebe! Tak patriot je bil Stefanik in zato jc nanj ponosen tudi ves narod. Spomenik prvim žrtvam strupenih plinev V Steenstraatu v Belgiji so tc dni slovesno odkrili spomenik prvim žrtvam strupenih plinov v svetovni vojni. Navzoč je bil belgijski kralj in zastopstva polkov, ki so se udeležili bitke dne 22. aprila 1915. Zeppum nact Dunajem, ie dni je izvršil 'Zeppelin kratek polet na Dunaj. Pot iz Friedrichshafcn-a ob Bodeuskem jezeru je preletel Zeppelin v 4 urah in 19 minutah. Pivo v pogrebnem voza Po izvolitvi Hcoverja za predsednika Združenih držav se je še poostrila prohibicija in vsled strogih preganjalcev alkohola je bilo tudi že nekaj ljudi ubitih. Čim strožja pa je prohibicija, 'ern bolj iznajdljivi so I udi ! tihotapci Tako je prišel neki King iz Grcen-baya na originalno misel, da je naložil pivo v pogrebni voz in ga vozil pred očmi policije svojim žejnim klijentom. Kupčija je šla dobro, dokler ni prišla lepega dne smola.Ko je King zopet enkrat vozil svoje pivo v pogrebnem vozu, mu je stražnik dal znak, da ustavi voz. King pa je imel slabo vest in se ni hotel ustaviti ter se tako pregrešil proti cestnemu redu. Stražnik se je nato začel zanimati za Kingov voz, da dožene. zakaj se ni King ustavil na dano znamenje. Tako se jc zgodilo, da je stražnik pogledal tudi v pogrebni voz in našel mesto mrtveca šest sodčkov piva. Sedaj pa je dobila stvar čisto drugo lice in King je bil takoj zaprt in sedaj čaka na svojo obsodbo. Mesto 100 dolarjev kazni za kršitev cestnega reda ga čaka petletna ječa, a mogoče cclo dosmrtna, če je bil že trikrat kaznovan radi tihotapstva alkohola s tem, da bi si segla v roko, kakor je to starodavna navada med parlamentarci, sta se — krepko objela in poljubila. Kaj takega v britanskem parlamentu! Poslance je oblila zona, tembolj ker je gospa Dolton še jako lepa. Predsedstvu so takoj začeli deževati vprašanja in protesti, pri čemur nevoščljivost po vsej priliki ni igrala majhne vloge — tako vsaj trdijo nekateri hudomušneži Stvar pride sedaj pred zbornico in razprava utegne postati zabavna. SesterokotnS sistem zg zgradbo mesS Predsednik komisije za mestna vprašanja v mestu Ottawi, Cauchon, je predložil načrt in poročilo o šesterokotnem sestavu za zgradbo mest ki ga označuje kot idealnega. Pri tem sistemu — načrt jc podoben satovju s celicami — sc steka vedno le po troje cest namesto po četvero, kar je za varen in neoviran razvoj prometa velikega pomena. Razen tega se znatno pridobi na prostoru — to je skoraj 10 odstotkov Tudi vsi trgi in velike krožne ceste so zgrajene v obliki šesterokota. Lega šesterokotnih skrpin hiš je sever-jug, kar omogočuje, da so tako ves dan izpostavljene solncu. : Bilanca iprahvce v Monte Creh: Igralnica v Monte Carlu je ravnokar objavila svojo bilanco za leto 1928 ki izkazuje nič manj ko SO milijonov frankov čistega dobička. Še nikdar ni bil dosežen tako vis >k dobiček kakor lani, in delničarji igralnice so lahko zadovoljni. Na vsako delnico dobe 650 frankov in monakovski knez, eden glavnih delničarjev, bo dobil od svojih delnic nič m inj ko 56 milijonov dinarjev. Ali tudi prebivalcem Monte Carla se ne bo treba pritoževati. Vse davke jim plača igralnica, poleg tega pa tudi vse stroške za olepšavo mesta, da osta-j ne dotok tujcev vedno velik in da imajo tudi 1 Montecarlovci koga za oclreti< Igralnica daje pa prebivalcem tudi sama leos zaslužke. ! saj so znašali upravni stroški preko 34 mili- j jonov frankov, ki so ostali povečini v Monte j Carlu. Vrhu vsega pa obvaruje igralnica Uidi | Montecarlovce pred izgubo, ker noben me- ; ščan nima vstopa v igralnico. Izgubljajo naj j : svoj denar le — tujci. Ne revoluciia. ki so io I , imeli letos v Mcnte Carlu, nc cehi vrsia t.o- j j vih igralnic in ne dragi izdatki a obrežje iz ! ' belega gumija ni škodovalo Monte Carlu, do-; hodki igralnice so celo narasli Je pač tako, j čr. imajo igralci smolo in če so srečni le ta-1 .t. kadar zapravljajo svoj denar ?:■> dr"ge. Šef čeke umira. Menšinski, šef sovjetskega Državnega političnega oddelka (O. P. U., naslednice čeke) leži na smrtni postelji. „Krapi" m poVubi v parlamentu Sivo vsakdanjost v parlamentih prekinja od časa do časa kak »viharen prizora, tu in tam pa prihaja do veljave tudi segava narava parlamentarcev. Tako pripoveduje korespondenca Bavarske ljudske stranke naslednjo mično dogodbico: V odseku za zbornični red državnega zbora so prejšnji torek razpravljali. aH naj se ukine kazenska izvršba proti na-rodnosocialističnemu poslancu Strasserju, ki je v nekem svojem govoru v parlament') označil državni zbor za »krapji ribnik, v katerem plava mnogo neumnih, debelih in lfinih krapov«. Posl. Rauch je kot poročevalec izjavil, da spričo dejstva, da poslanec Strasser od le častne označbe sebe in svojih političnih prijateljev ni izrečno izvzel, predlaga, da se kazensko preganjanje odkloni. Predlog je bil med splošno veselostjo soglasno sprejet Nekaj vse bolj kočljivega se je pripetilo v angleškem parlamentu. Tu imajo silno strog zbornični red in častitljive običaje, ki so se žc da\no preživeli, ki jih pa vendar ljubosumno čuvajo. Lani je neki poslanec silno prestrašil vso zbornico, ko je iz pozabljivosti vtaknil v usta pipo in se pripravljal, da jo prižge. Sedaj pa bo moral parlament sklepali o vprašanju: ->Ali je dovoljeno, da se dva poslanca v zbornični dvorani objameta in poljubita, ne da bi se ozirala na častitljive tradicije britanskega parlamenta?« To sta zadnjič zagrešila poslanec delavske stranke Dolton in njegova žena, ki je tudi član parlamenta. Poslanec Dolton je moral nujno odpotovati; do zadnjega trenotka pa jc prisostvoval zbornični seji in hiteč na vlak, se jc poslovil od svoje žene kar v zbornici. Očividno se imata Dolton in njegova žena zelo rada, kajti namesto da bi se zadovoljila Odkrita umetnina Med vladarji, ki počivajo v westminster-ski opatiji, je tudi angleški kralj Henrik VII., vendar se za njegov nagrobni spomenik ni nihče zmenil. Pred kratkim so pa vendar bronasti kip temeljito osnažili in glej; pokazalo se je pravo mojstersko delo. Ugotovili so, da gre iu za delo slavnega italijanskega kiparja Petra Torregiania, o katerem je znano, da je s pestjo razbil nos Michelangelu- Torregiano je nato šel na Angleško, kjer je izvršil razne umotvore, med drugimi tudi nagroben spomenik Henrika VII-, katerega sedaj vsi obiskovalci opatije občudujejo. Dne 4. maja je bilo deset let, ko jc bil po nesrečnem slučaju obstreljen veliki Capro-ni in je pri tej priliki padel gen. Stefanik, eden ustanoviteljev Češkoslovaške in eden najbolj plemenitih in idealnih mož svetovne vojne. Po štiriletnem bivanju na vseh mogočih bojiščih svetovne vojne se je vrnil v letalu domov, da pomaga svoji domovini v težkih dneh, pri Vajnom, na njegovih rodnih slovaških tleh pa ga ;e ugrabila smrt svojemu narodu. Globoko ;e takrat žaloval za svojim velikim sinom češkoslovaški narod, a še bolj žaluje danes, ko je čisto znano veliko delo v življenju tako skromnega Stefanika. Le par podatkov iz življenja tega odličnega češkoslovaškega patriota. Rojen je bil na Slovaškem in po dovršenih študijah j;e odšel v Prago in se posvetil zvezdoznanstvu. Po potovanju skozi Italijo in Švico se jc naselil v Parizu, kicr je postal nanj pozoren ravnatelj zvezdarne Jansen. Bil je na Mont Blanku (najvišji gori Alp, kjer je zlasti opazoval planet Mars, nato v Samarhandu (osrednji Aziji) in pozneje na tahitskih otokih, kjer je opazoval popolen solnčni mrk. Povsod! je vzbujal pozornost in zato bil pošiljan kot delegat na razne kongrese zvezdoslovcev v London, Španijo in Ameriko. Ko se je začela svetovna vojna, je Stefanik takoj stopil v francosko armado kot navaden vojak-pilot. Pri Arassu se je prvič odlikoval. L. 1915 je bil na srbskem bojišču, kjer je nabiral med ujetniki dobrovoljce za češko armado. Pri povratku je padel z letalom in se z največjim naporom privlekel do morja, odkoder je bil z aeroplanom prepeljan v Pariz. Po operaciji jc nadaljeval svoje delo za osvoboditev Češkoslovaške. Seznanil ce jc z gen. Fochom, ki ga je posebno vzljubil in mu podaril v spomin zlato uro z napisom: M. R. Stefanik — 1. aout 1917 — Foch. Ko je St. ozdravel, je odšel v Rusijo, da poravna spor med češkoslovaškimi dobro-voljci. Nato v Ameriko, nabirat dobrovoljce. V decembru 1917 je dovolila Francija ustanovitev češkoslovaške vojske, 1. 1918 tudi Italija. Poveljnik te vojske je bil gen. Stefanik. Nastopila je zmaga zaveznikov, v Sibiriji pa ! so se še borile češkoslovaške legije. A nekateri so se upirali in Stefanik je moral v Si-j birijo. Ostro je nastopil proti tistim, ki so sejali 'malodušnost. Sklical je vojake in jim govoril o njih dolžnosti do domovine. Dejal jim je med drugim: »Prvi češkoslovaški vojni minister je sprejet od čete, ki je pred neprijateljem odpovedala svojo službo. To me boli, ne kot ministra-vojaka, temveč kot človeka. Na koncu vojne, ko se vi jejo venci zmagovalcem, vidim figarij-o med n-rtv neke demokracije.« In ko je St. tako govoril, je prepričal vojake, ki so šli zopet v boj. Temeljito je obračunal med onimi, ki so širili malodušnost. Eden takih je bil neki Ta-borsky. Sv. ga je poklical pred vso četo in mu dejal: »Sprejel sem ministrsko dolžnost in nisem noben Kerenski, da bi se z vojaki pogajal. Ali boš vršil svojo službo?« Taborsky: »Ne.« »Torej nočeš vršiti svoje vojaške dolžnosti. Spadaš torej pred vojno sodišče. Nočem pa Tebe za našega državljana. Nisi več Avstrijec, ali naša republika ni prisiljena da le sprejme. Kdor hoče biti naš državljan, mora tudi izpolnjevati njene naredbe. Dam pa ti prosto pot v Prago, da tam pred narodom poveš to, kar si dejal meni, če boš imel ta pogum. — Taborsky je nato dejal, da ne gre v Prago. — St. mu je dal nato strgati češko kokardo in ga prepeljati v ujetniSki tabor Iz pou ,čnih bojev v Berlinu. Ostanki neke uankauo, ki i o jo zgradili komunisti v fteukoilnu. . so streljali na policijo tudi iz hiš. Boji so trajali vso noč, proti jutru pa je zmagala policija na vsej črti. m&ce „Lirika najmtadih" (Izdala »Grupa prijatelja književnosti«, cir., € . -12, 15 Din, Beograd 1929.) Drobčkana pa izredno simpatična knjižica. 3 .;d par dnevi je prišla na knjižni trg. Ko nekaka i- do kraja izčrpana antologija poljubno izbranih 3) -mlajših v najtočnejšem pomenu besede. Repre-sv itativna ni. Ker če bi hotela biti, bi morala za-i i širši krog in ne samo one, ki so slučajno orga-3 irani v »Skupini prijateljev književnosti«. Ven-«. f so v nji zastopane skoraj vse naše pokrajine; V -. oševič, Dušan Jerkovič, Desimir Blagojevič, Niko-1: Šop, Djuro Gavela, Kosta Milutinovič in naj-li.lajši, Rus Kiril Taranovski. Vsi so že več ali r. mj znani iz revij in časopisov; nekateri so tudi ž.: izdali samostojne pesniške zbirke. Mnogo udari istnega, nedozorelega je v »Liriki najmlajših«; Lžkost izražanja, raztegnjenost, iskanost v barvi i:i melodiji, nesorazmernost, to so stari kamjii spojke pri ljudeh, ki šele siopajo na popriSče pesmi. Kljub temu so me nekatere radi naivne pristni >sti in zadetega občutja ogrele (Radulovičev 2 i)ar«, Jerkovičev »Testament za tebe. , Gavelrni x Lieskudnici goli...« in »Život ostavl jenih devoja-] .k. Človek mora obstati ob verzih avtodidakta 1 jukiča: »Tužuo je, tužno, o bračo, u ove ponore ] oraciti — i rukama, što se grče, hvatati njihov smeh i sene — jer ide vreme, poklanja jesen dane kad če da se vene — i kada če nas, najizmorenije, e. ibaciti, odbaciti...« (Konec pesmi: Žene.) ali: i,ler, kako je tešit o biti dobar, i bled i bled, — i znati da su nedostižna naša lepršasta snivanja; — da nečemo imati ni zemlje rumene željenu ped — za naša tiha, tiha, najtiča počivanja« (De profundis). Opravičeno se Branješevič sprašuje: »O, zašto pe-sme svoje — što melem mi behu za ranjene grudi — ljudima dadoh — i zašto im otkrih srce svoje ranjeno?« (Najbolnija pesma). Boli Jerkovičevo pri-ziianje: »O. Bože, u meni je rano, detetom procvao greh,- (Pesiiik-vagabimd u noči). Veselo-seutimen-lalna je njegova: »Zaključno sam črne svoje snove. — Ne otvaraj nijednu noč, ne diraj mi golubove! — Eto: čuvaj sakslju sa cvetom, — srcem plači i bol skrij! — Budi dobrim detetom! — Spi, saino spi! — Čas trešnje cvatu, čas veje sneg. — I tica ;e kao ti« (Testament za tebe). Milutinovič me z raztegnjenimi verzi, težkimi občutji in razmišljanj polnimi refleksijami ni ogrel. Posebnost je Taranovski, izgnani Rus, ki živi v Zemunu in ki radi Bgodnje dozorelosti (rodil se je 1910) prevzema. V izrazu je bogat, motivno morda najbolj sodoben od •vseh. Pričakujem. Drobčkana je »Lirika najmlajših . Pa je opravičena in je prav, da je izšla. Morda bi ne bilo napak, če bi urejevalni odbor še nekatere uvrsti! v zbirko (muslimana Kikiča, Bogliča). Vendar knjiga taka kot je zasluži priznanje in priporočitev. Belgrad, 5. maja 1929 Tone Potokar. Naš letošnji pevski lesSival Na pravoslavne binkošti (23., 24. in 25. junija) prireja >Južnoslovenski Pevački Savez« osrednjo letošnjo pevsko prireditev v Belgradu v spomin na prvo belgrajsko pevsko društvo iz 1. 1853. Sicer bo ta prireditev v nizu lanskih svetovnih turnej (Vse-•lovanska pevska zveza v Poznanju, Schuberlova in Beethovenova proslava na Dunaju, in ena v leton-ski prestolici Revalu) in v primeri ž njimi manjša, bolj lokalnega pomena, vendar bo z ozirom na razvoj jugoslovanske vokalne glasbe posebne važnosti. Program je zanimiv in ne najlažji: Adamič: Zazibal ka (meš.), Slavenski: De si bila (meš.), K. Mi-lojevič: Božična noč (meš.); Dr. M. Milo je vid: Trip-tihon (moš.), Kogoj: Narodna (isto), Gotovac: Domačine, gospodine; Koledo (isto); Lajovič: Žabe (žen.), Mokranjac: Djevojka viče (isto), Beidura: Tri dečje pesme (isto). Za konec je izbrana Hristi-čeva: Svjati Bože {staroslovenska cerkvena), ki jo •bodo peli vsi skupaj. Tone P. I. spomladanska razstava jugoslovanskih likovnih umetnikov se je otvorila 5. t. m. v Belgradu v paviljonu »Cvijeta Jugovič«. Razstavilo je svoja dela okoli 100 naših umetnikov in sicer starih in mladih. Ameriški Dayton-Westminster-Chor, ki je te dni gostoval v Zagrebu, se je izkazal kot tehnično eden najbolj dovršenih, kar smo jih čuli. Zbor, ki obstoji iz 50 članov, ima neprekosljivo natančno gotovost intoriacije, čudovito jasno vokalizacijo in izre dno ritmično eksakfnost Je pa za naše uho čustveno hladen in preveč mehaničen. Dirigiral je mojstrsko N. WilIiamson. Zbor je pel cerkvene pesmi; zlasti pa so ugajale duhovne pesmi črncev. Tehnično je bil najbolj sijajno izveden izredno težki Bachov »Singet dem Herra«. Don Bulič opozarja po hrvatskih listih na to, da bi bila postavitev ogromnega kipa Gregorja ninskega delo Meštroviča, na peristilu Dioklecijanove palače pred stolno cerkvijo v Splitu odločno pogrešena in bi ta edinstveni trg pokvarila. # Dijaško gledališče v Poznanju. Dne 15. maja tega leta se bo v Poznanju s slovansko razstavo vred otvorilo tudi stalno dijaško gledališče. Njegov utemeljitelj, gimn. prof. dr. Stiepan Panas, mu je preskrbel redno podporo od prosvetnega ministrstva. Dijaki mestnih in srednjih šol bodo izvajali na tem odru klasične in nove igre, vkolikor so primerne za mladino. Med prvimi prireditvami so naznanjeni: Sofokl, Aristofan, Terencij ter poljski k'asiki XVIII. stol., Kochatiovski in dr. Mladina bo tudi redno gojila narodne pesmi, šege in igre, da poživi na kmetih izumirajoče izročilo. Na ta način hoče prof. Panas obuditi v mladini zanimanje za narodno delovanje pa jo tudi približati duševnemu življenju naroda. * 10 letnica sovjetske založbe. Dne 2. t. m. praznuje sovjetska državna založba (Gosizdat) svojo 10 letnico. Priredi praznik sovjetske knjige in prvi kongres sovjetskih založnikov. Tekom svojega obstoja je natisnila založba 215.000 knjig v serijah in zbirkah izmed katerih šteje več naslovov po več zvezkov) 430 mil. posameznih knjig in letakov ter 30. mil. časopisov. Na prvem mestu so Ljeninovi (13 mil. izvodov) Stalinovi (3JU mil.) in Buharinovi (2,3 mil.) spisi. * 250 letnico Joosta van den Vondel, največjega holandskega pesnika, so praznovali nedavno v njegovi domovini. Pesnik se je rodil 1587 v Kolnu, kamor so se zatekli njegovi starši za časa nizozemskih verskih bojev. Šele pozno je Vondel prišel do svojega zaželjenega cilja, da bi študiral stare jezike. L. 1641. ie prestopil h katolicizmu in kmalu nato je napisal svoje najslavnejše delo »Lucifer«, ki spada v vrsto največjih evropskih umetnin in se danes še vedno znova uprizarja na največjih odrih. * Biichnerjeva zbrana dela v ljudski izdaji. Volksbiihnen Verlag v Berlinu je izdal v redakciji znanega literarnega zgodovinarja Kuckhoffa novo izdajo zbranih del Georga Biichneria, radikalnega pesnika in genija'nega dramatika iz začetka 19. sto-letj a, ki je jx> svojem Vojičku in Dantonovi smrti tudi na našem odru v živo zadel našo generacijo. Biichner združuje grotesko in pestro realistiko, ima najsigurnejši dramatski instikt, da ga je naša doba po pravici iztrgala pozabljenju. Ta nova celotna izdaja je točna, le naravoslovnih spisov ni in tudi nekaj korespondence je izostalo. Pri prireditvi odlomkov Vojička pa je Kuckhoff nekaj sočnih mest izpustil, ki je škoda zanje. Originalnost Bflchnerje-vega teksta bi bila morala ostati nedotaknjena. Nova izdaja »Velikega Brockhausa«, priljub- , najnovejši 15. izdaji največji nemški leksikon, dočim se nova izdaja Meyerjevega leksika drži srednje velikega obsega. Novi Meyer bo obsegal 12 zvezkov, nedavno je izšel 9. zvezek lega dela. 1 Meyer i Brockhaus sta popolnoma prenovljena, očiten je zlasti tipografski napredek od predvojnih let. Bernard Shaw piše trenutno novo politično komedijo, ki jo namerava dovršiti do avgusta letošnjega leta in ki ji bo naslov »The Apple Cart«. Vsebina je približno ta-le: Angleški kralj se hoče svo- Programi Kadio-Ljabljana: Sreda, 8. maja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročilu. — 17 Koncert Radio orkestra. — 18 Otroški kotiček, pripoveduje gdč. Ven-cajz. — 18.30 Iz rastlinstva, ga. dr. Piskernik. — 19 Srbohrvaščina, prof. Mazovec. — 1950 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec. — 20 Genesius, drama, igrajo gojenci zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu; nato liadio orkester. — 22 Poročila in čas. naj)oved. Četrtek, 9. maja: 10.30 O sadjarstvu, ing. Sku-bie. — 11 Koncert Radio kvarteta. (Dvofakova glasba I) — 15 Reproducirana glasba. —• 15.30 Dela na domačem vrtu s posebnim ozirom na pridelovanje zelenjave, g. F. Kafol. — 16 Planinski spomini, prof. Mlakar. — 16.30 Koncert Radio orkestra. — 20 Plesna glasba, Jonny jazzband. — 21 Pevski večer trnovskega cerkvenega zbora. — 22 Poročila in časovna napoved. Dragi programi: Sreda, 8. maja. Belgrad: 12 Plošče in poročila — 12.45 Radio-kvartet — 17 Za otroke. — 17.25 Uadio-kvartet. — 18.10 Novela: »Sinovljeva gospoja . — 20.25 Koncert (arije, klavirske skladbe). — 21.40 »Pripravlja se na plese, šaloigra. — 22.05 Poročila. — 22.i5 Jazz. — Zagreb: 17 Pravljice. — 17.30 Poljudna glasba. — 20 Prenos iz Prage: Koncert v spomin A. Dvoralcu. — 22.10 Lahka glasba. — Praga: 11.15 Plošče. — 12.30 Koncert. — 17.45 Pravljice. — 20 Koncert v spomin A. Dvoraku. — Stuttgart: 12 Promenadni koncert — 1635 Plesna glasba. 20.15 Komorni koncert. — 21.15 Pesnitve v dialektu. — Toulonsc: 13.45 Koncert — 21.30 Orkester. — 21.55 Arije iz komičnih oper. — Bern: 16.30 Za otroke. — 17 Orkester. — 19.32 O dre-suri policijskih psov. — 20 Poljuden večer. — Ka-tovice: 16.20 Plošče. — 17.55 Koncert iz Varšave. — 20.30 Koncert arij. — 21.35 Literarna ura. — Rim: 13 Trio. — 17.30 Orkestralni koncert. — 20.45 Mascagni: Ples v maskah, opera. — Berlin: 17 Lahka glasba. — 20.30 Vesele pesmi, nato zabavna glasba. — 21.30 Trio. — Plesna glasba. — Dunaj: 11 Kvartet Silving. — 16 Orkester. — 17.20 Pravljice. — 20 Zborovski koncert dun. učiteljev; nato lahka glasba. — Milan: 11.15 Ilošče. — 16.30 Otroško petje. — 17 Jazz. — 20.30 Lahka glasba. — 21.05 Komedija. — 22 Kvintet — Bmiapcst: 9.15 Koncert. — 12.05 Koncert ciganskega orkestra. — 17.40 Koncert opernega orkestra. — 20.10 Igra; nato Jazz. Moderni boter iS v£ Radio Ljubljana Radio aparat Naznanila Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 20. ari sv«čer. Sreda, 8. maja: BITKA. Red B. Četrtek, 9. maja: DOBRI VOJAK ŠVEJK. Ljud- predstava pri znižanih cenah. Izven. Petek, 10. maja: Zaprto. Sobota, 11. maja: Ob 15. uri ROMEO IN JOU.i '. dijaška predstava pri znižanih cenah. Izv' Nedelja, 12. inaja: UTOl^IENCA, ljudska predsi va pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 13. maja: Prireditev PEN-klube. Rc tacije srbskih književnikov. OPERA. Zaprto do 20. maja. ( Turneja v Dahnarijo. 1 Prireditve m društvene vesti »Ljubljana«. Danes ob 8 zvečer .skupna p< ska vaja. Udeležba brezpogojno obvezna. — Pev vodja. Društvo prijateljev poljskega naroda v Ljubljani bo imelo svoj rodni občni zbor r ohifoi ni m dnevnim redom v petek, dne 24. t. in. ob v prostorih Slovenske Matice. — Odbor. »Šišenska Prosveta« priredi na Vnebobnri i; lel k Sv. Primožu nad Kamnikom. Odhod z Goi kolodvora ob 7 zjutraj. — člani in prijatelji. odele žile se. I7driižcHj<> jufroslovenskih inicnjerjfiv »a arfai teklov — sekcija Ljnhljana. priredi v petek, &0' 10. t. in. ob 20 v svojem društvenem lokalu v K* zini. Kongresni trg 1-11., informativno predavanje Keferira ing. Josip Otahal: »O predlogih k osnntku gradbenega zakona«. Vabljeni so člani ki ki se zanimajo. Gasilno društvo Barje vabi na vrtno ffmttkjn v nedeljo dne 12. maja pri Vrbineu. Vsaj dinar za Slovensko Stražo Ako so boifete veseliti spomladi, obiščite mo]n trgovino, kler boste co-tovo našli marsikaj T Vaše razvedrilo, — Velika zaloga »se* v to stroko spadajočlh delov po naj* nlžltb cenah Prodala si tudi na obroke! Pri poroda se KOLES Al ŠIVALNI STROK oRtMorom DOrkopp In drugih DUrkopp na]bol]£lb svetovnih znamk. Minerva, najbolj*. v msterljaln in naj-— lopSI opremi Tehnik Josip Banjai Ljubljana, UUBUflllSKI DVOR, Pralakma nI. 19 Columbio, Od In drnclh lia IpopoInciOTi tvrdk Rodbine Hočevar in Andrejčič izrekajo vsem, ki so izkazali zadnjo čast na ta ali oni način našemu blagopokojnemu gospodu s I Pharm. Mag. Mobi! Radoslavu Hočevarja tičnpm živlipnin s tem Ha s<» ti& i»ur\lil, «r na^la. fl^H » tičnem življenju s tem, da se da izvoliti v parlament. Njegova paramenlarična sposobnost je tolikšna, da mu vlada zopet vrne krono in prisili sina k odstopu. Hi »Blagovijest« je nabožen list za katolike latinskega in vzhodnega obreda v Južni Srbiji. Zanimiv je za versko in kulturno življenje katolikov v dia-spori. Izhaja vsak mesec v Skoplju in stane 10 Din na leto. i »Vzajemnost«, glasilo jugoslovanske katoliške duhovščine, Ljubljana, prinaša na uvodnem mestu članek dr. P. Hugo Brena »česa se lahko učimo od Amerikancev«, v katerem opozarja na versko organizacijo moških v Ameriki. najiskrenejšo zahvalo! Prav posebno se zahvaljujemo gospem .Telovšekovim za dokaze prijateljstva med težko boleznijo in ob smrti, g. dr. Zupanu za skrb in lajšanje trpljenja, g. dekanu Ketteju za mnogoštevilne tolažilne obiske, Sokolu in Godbenemu društvu vrhniškemu za počastitev in priznanje pokojnikovih zaslug! Srčna zahvala g. ministru Hribarju in g. šolskemu upravitelju Lapajnetu za prekrasno slovo ob odprtem grobu v Cerkljah, šolski deci za milo pesem ter g. župniku Brešarju iz Velesovega, ki je opravil pogrebne obrede v Cerkljah! Iskrena hvala vsem gg. kolegom pokojnega, ki so ga mnogoštevilno počastili na Vrhniki in v Cerkljah in vsem, ki so prihiteli od lako daleč in darovali v zadnje počaščenje toliko tako krasnih vencev! Srčna hvala vsem! Vrhnika-Zg. Brnik, dne 7. maja 1929. N -S a u nf6 > r, a> t—■ .B " £ . O CL, " d 1 &«3 S " • - « « > c -a -S is "5 si* 3 1 S .. - a" *> c: * MCjO a - n — „ sa s ggJS »«Q nO .Otd S ■ 2.> isS • u g cZ jN E - - m .S O O Ca S S-; > > S Q<«S 'ilS'3 •g " fc.1- 00 C/3U, CN T. C. Bridges: Na 32 Roman. Ko torej tako leži na trdih tleh in lovi sapo, zasliši neki šum in se takoj vsede. Najprej je mislil, da prihaja nekdo po hodniku, zdaj pa se prepriča, da šumi nekaj na strehi nad njegovo glavo. Pozorno napenja ušesa in čez nekaj časa spozna, da nekdo nad njim oprezno hodi. Stopi k oknu pa seveda ne more ničesar videti. Bilo je pa tudi popolnoma tema. Zopet pozorno prisluškuje, toda šum jc ponehal. »Moralo se mi je sanjati!« pravi sam pri sebi. »Bliža se mi tisto dušno stanje, ko se mi bo vsaka domišljija zdela resnica.« Prav tedaj pa znova začnje šum in zdaj gotovo ni bila domišljija, kajti nekdo je poskušal vzdigniti zaklopna vrata. Vrata se res dvignejo, od zgoraj pa pride šepetajoč glas: :;Jim, ali si tukaj?« 31. Vrtna vrata zaklenjena. Jim se je malone sesedel. Glas jc bil Samov.! »To je samo domišljija,« pravi Jim z razklanim glasom. »Boš kmalu imel domišljijo, ako ti skočim na glavo!« sikaje zašepece glas od zgoraj. »Kaj pa je ta lump delal s teboj, Jim?« »Sam je! Res je Sam k zakraka Jim. >Molči, teslo! Govori vendar potihem, ali pa to bodo ti falotje slišali! Kaj pa je s teboj?« »Žejen,« odvrne Jim s hripavim glasom. >Ti ubogi revež! Zdelo se mi je, da bi utegnili početi kako podobno grdobijo s teboj. Na, poberik Nekaj je padlo in z rahlim glasom votlo udarilo ob tla; Jim začne otipavati in zagrabi veliko, zrelo oranžo. Z zobmi jo ugrizne in odpre in ko mu je dragoceni sok tekel dol po razsušenem grlu, je bil prepričan, da ni tako dobre stvari še nikoli pokusil. »Je zdaj bolje?« vpraša Sam potihem. /Bolje! Zdaj sem pa zopet pri močeh,c odvrne Jim. »Potem pa zgrabi za tole vrv! Ali boš mogel ob-viseti na nji, če te potegnem gor?« vpraša znova Sam v skrbeh. »Ne misli, da bi me bilo treba vleči! Plezal bi celo miljo daleč, da se rešim tega kraja. Kako« za božjo voljo pa si prišel semkaj, Sam?« »Povem li pozneje. Zdaj ni časa. Na vrv! Zgornji konec sem privezal na zapah zaklopnih vrat. Vrv je rahlo padla od zgoraj, Jim pa je kar gorel od razburjenja, jo prijel in nategnil, nato pa stopil na mizo ter oprijemanjem plezal. Kakor hitro ga je mogel Sam doseči, se je sklonil in mu pomagal in kmalu je Jim stal poleg svojega tovariša na ravni strehi. Sam hitro potegne vrv gor, nato loputo zapre. Jim za hip obstane in globoko vdihava nočni zrak. Nato pa Sani hitro pove: Gor sem prišel po velikem drevesu ob hiši in mislim, da bova tudi dol lahko prišla po isti poti. Najbolje bo, da hitiva k »Kaj bo pa z mojim radijem?« vpraša Jim v skrbeh. »Zdaj ga ne moreva jemati seboj! Bo že treba priti še enkrat ponj. Sicer pa Gadsdenu itak ne more koristiti, razen seveda čc ve geslo.«: »Ne ve ga!« reče Jim srdito. jPa vkljub trnu radia vendar nemaram pustiti tukaj!« »Saj ga moraš,« priganja Sam. : Gadsden im.t v hiši dva pomočnika in če pride do spopada, bova prav gotovo poražena!« »Ali right,« pravi Jim. »Zdaj si ti gospodar. F.ir naprej!« »Semkaj,« pravi Sam, »in stopaj kar se da r.a-rahlo.s Že ko je Jim postavljal anteno, je zapazil veli! « drevo, čigar veje so se ob hiši spcnjale nad strebo. Bil je to botnbaževec z velikimi, košatimi vejatri. Sam se zavihti vanje, Jim pa takoj za njim. Bilo j • jako temno, zlasti sredi gostega listja in zato ni bi o treba hiteti. Sam torej pleza polagoma in premišljen , Jim pa se spušča z njim, od veje do veje. Oba sl i pozorno vlekla na ušesa, da bi prestrogla vsak šn : iz hiše, pa bilo je vse tiho in varno sta prišla na Sam nastavi usta Jimu na uho in zašepeta: Vrl je vsenaokoJi obdan z zidom. Prišel sen) vanj skozi vrtna vrata in bova tudi ven prišla najlaže po tej poti. Vrata niso zakknjeno.« »Pravk odvrne Jim in molče kakor dve senci sc fanta plazita preko zanemarjenega vrta. Iz enega izmed oken v pritličju je lila svetla luč in morala sta biti jako previdna, da no prideta v njene nevarne žarke. Končno le prideta do vrtnih vrat, ki so bila velika in železna in Sam oprezno pritisne na kljuko. Toda ko jih hoče odpreti, še vratu ne ganejo. Krepko jih porine pa zastonjl »Nič ne bole hitro zašepeta. Nekdo jtli je zaklenil med tem ko sem bil jaz na strehi.« MALI OGLASI Vseka drobna vrstica 1-50 Oin aH vsaka besedo SO par. Najmanjši ogla* S Din. Oglasi nail devet vrstic sc računajo vli»,. Za odgovor znamko! Na vprašanja brez znamke nc odgovarjamo! Trgov, pomočnica začetnica, 18 let stara, zmožna slovenščine in italijanščine, brez stari-šev, posebno dobro iz-vežbana v manufakturi, išče nameščenja v trgovini z mešanim blagom. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pridna in poštena« št. 4892. llužbodobe Posredovalce zanesljive pri nakupovanju drv, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Provizija . Pletilne stroje Flach 8,80, Žakart 10/80 in Oberloch; nove, malo rabljene, takoj ugodno prodam zaradi prettred-be na električ. pogon, -Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod št. 4931. Cirkularista za trdi les iščemo za takojšnji nastop. Razumeti se mora posebno na izdelovanje vseh vrst fri-zov; znati mora tudi dela na jarmeniku. - Ponudbe na Gospodarsko zadrugo v Gornji Radgoni, Slovenija. Velepodjetje v Ljubljani sprejme kot uradnika absolventa visoke šole za svetovno trgovino. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod »Služba pri vele-podjetju«. Stavbeno podjetje v Ljubljani sprejme v službo maturanta, absolventa Teh. srednje šole. Ponudbo je vložiti do 15. maja pod »Tehnik« na upravo »Slov.« Navesti je plačo in event. dosedanjo službo. Prodamo Puhasto perje kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja, Zagreb, Ilica 82. Vrata, okna in železno ograjo, vse dobro ohranjeno, proda zelo poceni Sever & Co., Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 5. Žaga venecijanka, s stalno vodno močjo, se proda. Izve se pri A. Lekše v Mozirju. Vrtno mrvo in nemško deteljo, približno 1000 kg, prodam Domžale 74, Fr. Capuder Itanovanja Stanovanje suho, lepo, v I. nadstr., za 150 Din mesečno, oddam. - Ižanska cesta 50. Stanovanje 4 sob s pritiklinami, oddam za avgust. Naslov v upravi pod št. 4968. Na stanovanje in oskrbo sprejmem takoj gospoda duhovnika, župnika ali kateheta. - Kje, se izve v oglas, oddelku »Slov.« pod št. 4994. Fina šivilja izdeluje: najmodernejše plašče po 100 Din, obleke po 50 Din; kje, pove uprava lista pod št. 4995. Ajdova moka po 5 Din fini zdrob iz argentinske koruze, po 4.30 Din fina moka št. 0 iz bana- ške pšenice, po 4.30 Din. Razpošilja od 25 kg naprej: Pavel Sedej, umetni mlin, Javornik, Gorenjsko. od 550—850 v različnih vzorcih prvovrsten lasten /d-Tek v/.orkovana plišasta piegrinjala za otomane a 0110— Ia 750salonske garniture divane modroce zanesljivo najboljše blaiio kupite pri Rudolf Sever, tapetništvo Marijin trg 2 PŠCKIdB® EIlOftG naib.-liaih mlinov nudi nujo, t oje veletrgovina žUn in mlovsKili izdelkov !%. f/Ol.M. 0.?Ut!»5Š43fSO Restjcva ecstn 24. Šoferska šola prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-niaški teoretičen pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. Šoferska šola oblastveno koncesijonira-na, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiwei-sova 52. Potujem po vsej Sloveniji za pletenine in sprejmem šc kak predmet v prodajo proti proviziji. Naslov v upravi »Slov.« št. 4932. Nova hiša pripravna za vsako obrt, v sredi trga Mozirje, sc poceni proda. - Pojasnila daje A. Lekše, Mozirje. Radio - aparat popolnoma nov, 6 cevni, najnovejšega sestava, z elektronko in zaščiteno mrežico, sposob. za vsake vrste zvočnik — se ugodno proda. Kdor hoče imeti res izvrsten in enostaven radio, naj se obrne za naslov na Slo-vcnca pod št. 4632. Solnčično in bučno "f f sU H K^ pristno, čisto, domače delo, v vsaki množini po zmerni ceni proda in razpošilja, in sicer v ->o-sodah od 5 kg naprej. -Domača oljarna IVAN RIBIČ & SIN, Cezanjovci, p. Ljutomer. iz najbolj, banaške pšenice dobavlja po najnižjih ce-nab Fran JUVAN, valjčni mlin, Sred. Gameljne, p Šent Vid nad Ljubljano Zahtevajte cenik. — Solidna postrežba. Ife VirSrte k opi ira mize izdelujejo Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani Dunajska cesfa 55 Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi strokovnjak (strokovne knjige!) dr. Pečnik, zavod (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina. Kupite ,Baz?er' kremo s patent odpiračem Sestavite številke do 24 zadenete različna darila. Darila se delijo vsakih 8 dni. Do-kažite 1000 praznih škatljic in številke do 25 zadenete Ford-auto. in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. Zorman Stari trg 32, Ljubljana. V Mariboru je najugodnejši nabavni vir galanterije, drobnarij, pletenin, kravat, nogavic, otroč. čevljev in sandal, vrvi, motvoza, papirja itd. — na debelo in na drobno pri Drago Rosina, Vetrinjska ulica 26. Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana. Sv Petra cesta 25 JUGOSLAVEHSKO G AN Z o. o. PRIPOROČA: Kompletne strojne naprave in posamezne stroje za drobilno, opekarsko, keramično industrijo itd. | SVETOVNA ZNAMKA f povsod Centrala: BEOGRAD 1 Knrailerdeva 75. 1 Tel. 23-90, 44-33 J J Tehnični biro: J ZAGREB I Draškovičeva 27 | Telclon 55-87 GANZ mleko v kozarčkih po % 1 dostavljajo vsakodnevno v Ljubljani tudi na dom, izven Ljubljane pošiljajo v speci-jalnih zabojih Telefon št. 2440 Za mnogoštevilne in tolažilne dokaze iskrenega sočutja, ki so nam bili sporočeni povodom preranc izgube naše preljube, nenadomestljive soproge in zlate mamice, gospe izrekamo vsem svojo najtoplejšo zahvalo. Zlasti se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev, pevskemu društvu za ganljive žalostinke ter vsem prijateljem in znancem, ki so spremili drago nam pokojno na njeni zadnji poti. Ljubljana, dne 7. maja 1929. Žalujoči ostali. m mc ««»4 i «««»«.««< »»«««< »i^ii/iii-.liiui i Spisal inž. Josip Štolfa. — Cena vezani knjigi Din 140"— Srrs^n^r«^ v IJuHtoni Uprava drž. monopolov razpisuje za 3, junij 1929 drugo ponudbeno licitacijo za dobavo električne centrale za solarno v Ulcinu. - Pogoji in načrti se morejo dobiti v pisarni industrijskega oddelka, uprava državnih monopolov, vsak delavnik od 11 do 12 dopoldne. Iz pisarne industrijskega oddelka IN br. 5779, dne 5. aprila 1929. Občinstvu naznanjam, da sem otvoril na Poljanski cesti Stev. 27 \ ter sc priporočam za naročila gg. trgovcem in posestnikom. Postregel bom točno po solicl. cenah Viktor Klešnik sedlar, Poljanska cesta 27 — LJUBLJANA. Jrife prvovrstni zidarji Primorci, sc iščejo za prevzem akordnega dela nevih stanovanjskih hišic. Zaposlitev skozi vso sezono. - Vsa pojasnila pri J. ORAŽEM, Selo-Moste pri Ljubljani. Oglas Mestna občina v Bijelini, Bosna, potrebuje takoj za svojo elektrarno ki ima oskrbovati dve lokomobili, vsaka po 120 KS in vršiti vsa potrebna opravila pri istih. Mesečna plača 1650 Din, dalje stanovanje, kurjava in razsvetljava v naravi. Ako se pokaže, da je dotičnik posebno spreten in marljiv v svojem poslu, se temu primerno tudi povečajo letni prejemki. Prednost imajo kandidati, ki so že služili pri električnih centralah. Ponudbe naj sc pošljejo do 15. maja mestni občini Bijeljina. iozenfcrshi m stavbni Diro »E>1. i-u£or$ztrani čnžercSer Načrti za vse visoke in talne zgradbe. — Detajlni prura -uni. — Železobet >n. — Gradbena nadzorstva. — Cenitve zlasti za zavarovanja. LJUBLJANA. Poljanska cesta 12 \xm najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do naifinejšega in igračni vozički v zalogi Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. ..TirtiUuna" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4.