Škornjički s kraha. Provel Marko Kranjc. Solnce je leglo za obzorje in hud mraz je polegnil. Šimonovka je vrgla na ognjišče drva, ko nekdo na vrata potrka. Beračica zaprosi s trepetajočim glasom miloščine. Za roko drži malega de&ka, izstradanega do kosti, ki se je tresel od mraza, da so mu zobje glasno šklepetali. Že trem potepačem sem danes napolnila malhe! Poberi se, nič ne dam! zakriči Simonovka ljuto nad siroto. Samo košček kruha prosim, za tega malega! Delajte, kakor dolam jaz, pa boste iraeli kruha dovolj! Beračica se ne gane. Pa vam ga naj Bog iz nebes pošlje! zarohrki Simonovka ter zaloputne dveri. Bcračica odide, Simonovka pa se zopet brzo obrača po hiši. Vzorna snaga in red vlada po vseh kotih. Skrinje so ji polne perila in platna, ki ga je natkala sama; mož in sinček lepo toplo oblečena, V gospodinjstvu Simonovki daleč naokoli ni para. Delavna je, varčna in skrbna; prva vstaja že pred svitom, a zadnja leže k počitku. Nje mož, pridni Simon, je bil lončar in imela sta lep kos posestva. Nikdar jima ni bilo sile, pa še na stran sta si lahko djala kak krajcar za stare dni< Vežna vrata se zopet odpro in negotov ter boječ otroški glas jokaje prosi kruha. Bil je to oni mali deček, ki smo ga videli ravno prej pri beračici. Mati ga je poslala zopet nazaj, nadjajo se, da morebiti on gane trdo srce gospodinjinoj Glej, da izgineš in vrata mi zapri! se zadere Bimonovka in popravlja naprej po hiši. To je prava kazen, božja s lemi potepuhi, godrnja sama pri sebi, človek nima nikdar miru pred njimi. Ko bi hotela vsakega berača nasititi, nazadnje lahko saraa vržem beraško torbo čez rame. Mamica, se oglasi sladko proseč mali Milko, njeno edino dete, dajte mi malo ilovice! Boste videli, mamioa, nekaj zelo iepega napravim iz nje. In obesi se materi krog vratu ter mšlo prosi: Dajte, mamica, ilovice, dajte! Ne morom, ljubček moi, ne morem. llovica je zmrznila. Pa ja.z ftem imeti! zacepeta mnli z noruo in vdarf v jok. Bodi dober, Milko, ga miri mnti. zapojum ti pesmico o angelčkih! N . . . ne . . . 6em! Povem ti povest o razbojnikih. Ne . . . ne . . . maram! Ilovice. maroica, ilovice mi dajte! Jecal je dečko od joka, drgnil si s prsti oči, mati pa se je zamislila v bodočnost svojega sinčka, Kako j« samo nadarjen in spreten moj Milko! Kako krasne stvari zoa napraviti iz ilovice, Mater božjo z Detetom, angele in svetnike božje, ravno take, kakor stoje na oltarju v naši cerkvi, a nikdo ga ni učill Ko vidi, da mali Milko ne aeha^ jokati, gre v omaro, razreže kolač novopečenega kruha, izreže mečo, pa jo da iantku. Tu imaš! Napravi si iz tega, kar ti drago! Deček se hipoma umiri in za kratko časa pokaže materi par lepih škornjičkov, ki jili je bil zgnetel iz kruha. Oj, kako so lepi in lični! se začne mati 5uditi. Položi jih na mizo, da jih vidijo oče, kadar pridejo! V tem se odpro vrata in v sobo stopi oče Simon, a nekam potrt in zamišljen,- lUbogi ljudje! vzdihne in vrže kapo na mizo. Kaj sa je zgodilo? vpraša žena. Na poti za vasjo sem našel dve sirotici, izstradani in napol goli, da ju je žalost pogledati. Pa ravno na sveti večer, ko se vse veseli in radosti, sta revici tako žalostno končali! A kdo pa ste bili? vpraša Simonovka. Zena tako okoli tvojih let je bila, pa dečka je imela pri sebi, nič večji nič manjši ni bil od našega Milka. Videlo se je, da je nesreCna mati čutila bližajočo se smrt; ovila je bila sinčka v eidino luknjato jopico ter ga tesno stisnila k sebi, da so ji ga komaj izvili iz objema. Moj Bog, kako so ljudje oa svetu ubogil Mali Milko je pustil svoje igrače in pozorno poslušal očetovo pripovest. Simonovka pa je vsa prebledela in s strahom gledala na škornjičke, ki jih je bil Milko napravil i_ kruha; v ognjenem žaru so se ji zdeli rdeči ko kri . . . Sedli so k vefierji, a nobenemu ni dišalo. N«hote so mislili vsi na zmrzlo beračico z otrokom in silno težko jim je bilo pri srcu. Po večerji začne mali Milko tožiti, da ga glava boli. Obraz mu je gorel, a roke mrzle koled. Hud kašelj ga jame dušiti. Simonovka ga položi v posteljo. Vedno večji sfrah jo prevzema. .Otroci so bolehali tega leta žlasti na vnetju grla in na mrzlici, in mnoga gomilica ^emlj© je Tstala na vaškem pokopališču. II. Minilo je leto. Zopet je sveti večer. Temna noč se je razgrnila oad zemljo ia avonovi so vabili k polnočnicam. Cerkev je polna pobožnega ljudstva, samo Simonovke ni. Doma pri ognjišču sedi in bridko, bridko joka . . . Milko, moj Milko! ihti in žaluje v enomer, zakaj te je vzela smrt? Ali ti je bilo hudo pri mamici? Oh, jaz sirota nesrečna! Leto je že tega, a njej se zdi, kakor da je to bilo včeraji ko mu je položila v ledene ročice sveti križ. ¦Mirzel je bil in bled, a lep ko sam nebeški angelček. Opravila ga je v novo obleko ter mu obula ono škornjičke iz kruha . . . Odkar so odnesli sin&ka na vaško pokopaliS6e, je veselje zapustilo Simonovo hišo . . . Lahno se odpro vrata. Simonovka dvigjie objokan obraz in na prugu zagleda — svojega Milka. Cudno bled je. Oči so mu zaprte in v sklenjenih ročicah drži križ — kakor takrat, ko je ležal v rakvi. Simonovka hoče steči k njemu, da ga pntisne na neutolažljivo svoje srce, a neka nevidna moč jo je prikovala na klop. Usmilite se me, mamica draga, in sezujte mi škomjičke iz krnha! spregovori Milko z izmučenim glasom. Pridi k meni, sinko dra^'i! Pridi k rneiu. zlato dete moje! Srce moje, pridi k meni! Ne morem, mamica, ne morem . . . Zakaj ne? Otrok sme priti vsikdar k svoji mamici. Pridi! - .. Stegala je roke k ujemu, a Milko stoji kakor priklenjen. Mamica, sezujte mi škornjičke! Neizmerno so težki. Angeloi. ki nosijo otročiče v niBbesa, mene ne morejo vzdigniti od zemlje. Ah, zaplaka nesrečna mati, jaz te rešim tega bremena! Zbere vse moči« da se \<zdign'e in — in prebudi sel Bila je noč in grobna tišina je vladala. Preplašena se nagne Simonovka nad sinčkovo posteljico. SpavaJ je mirno živ in zdrav. Polna iskrene hvaležnosli pade na kolena, skleno roke in zahvali dobrega Boga, da so bile to lo sarije. Ob. Gospod! Prihrani mi to žalost! — Varuj me te nesreče! — Kaj bi počela brez Milka, brez svojegn predragega deteta? Rudečica ji hipoma oblije obraz. Spomnila se jo beraCice, ki ni mogla rešiti svojega deteta in je z njim vred bedno umrla. Vest jo jame grizti. Kaj si storila s sirotama, ki sta potrkali na tvoja vrata? Odpusti mi, Gospod! in Simonovka gorko zaplaka. ilaterin jok prebudi sinčka. Kaj vam je, mamica? vpraša čudeč se mali deček. Mislila sem na ono i&no in dečka,, ki sta bila včeraj pri nas. Odšla sta že gotovo k ljubemu Bogcu v nebesa, refie deček. Tam pa ni zime. III. Krasen ali mrzel dan se je zasvetil. Sipe na okniii so kakor zakovane v ledeno cvetje, ki se kakor demant blesketa na solncu. Mamica, mamica! zakliče naenkrat mali Milko, ki je radovedno gledal skozi okno, glejte ju, mimo naše hiše gresta! Šimonovka stopi radovedna k oknu in zares zagleda ono ženo, ki je prosila včeraj pri njej kako miloščino. Ko je bila včeraj beračica prišla za vas, se je od glada in mraza zgrudila kakor mrtva n>a tla ia tako so ijo našli v nezavesti. Simonovka leti pred hišo ter ju pokliče. Posadi ju k topli peči, nahrani ju ter ovije v tople rute, napolni jima torbo z jedili in še denjarja povrh jima stisne v roko. Jokaje se ji zahvaljuje beračica. Poplačala si me, ji pade srečna Simonovka v besedo, ker si mi pomirila vest. Ce srečaš na poti še kakega siromaka, pošlji ga v mojo hišo! Gospod župnik so nas učili: Eden greh lakomnosti se mora popraviti s stomi deli usmiljenja!