Poštnina plačana v gotovini. Maribor, ponedeljek 25. oktobra 1937 Štev. 245. leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejemnn v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tndi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Današnja ustava Ustava predstavlja osnovo vsega narodnega in državnega življenja. Kakor gre zlahka spreminjati temeljev pri običajnih ustanovah in edinicah organiziranega družbenega življenja, tako je tudi vsakokratna ustava nujno vezana r.a trajnost in stalnost. Bežen pogled v preteklost drugih narodov nam kaže čvrstost temeljev, na katerih je zgrajeno držav-r,o in narodno življenje in ki segajo ponekod cela stoletja nazaj. Spodmik osnovnih načel prinaša pri vsakem gibanju in vsaki družbeni celici lahko usodne posledice. Toliko bo'1'j, če se razmajajo osnove, na katerih sloni državni organizem. Takšni eksperimenti niso šala, zlasti če so se izkazali dosedanji temelji kot dobri in zanesljivi nosilci državne in na-r°dne skupnosti. Vsak državni udar v to ali ono smer lahko povzroči dezorienta-c>io in zmešnjavo, iz katere je včasih le težko in z žrtvami najti izhoda. V zadnjem času se v zvezi s podpisom zagrebškega sporazuma čujejo razne govorice in vesti o potrebi spremembe sedanje naše ustave. Izrazili smo že svoje načelno stališče proti takšnim eksperimentom in poskusom, o katerih ne vemo, kaj nam lahko jutri prinesejo. S sedanjo ustavo je namreč organično spojen ideal narodnega in državnega edin-stva, jugoslovenstva. V tem notranje poetičnem trenju se vsebolj izoblikujeta dve fronti: prva je za sedanjo; ustavo ter idejo narodnega in državnega edin-stva. druga pa je za spremembo ustave ter trojno narodno individualnost. V ta metež pojmov in trenj je včeraj Posegel tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič, ko je spregovoril na beograjskem kongresu omladine JRZ. Njegova Rosina izvajanja so tem važnejša, ker Je dr. Stojadinovič v okviru svojega govora naglašal, da smatra celokupno vodstvo JRZ in tudi njena podpredsednika “r- Korošec in dr. Spaho, da se JRZ nikakor ne more pridružiti nobeni akciji, Ki bi imela namen spremeniti sedanje Ustavno stanje na način in s sredstvi, ki v ustavi niso predvidena. JRZ je za '»anarhijo in narodno edinstvo Kara-jJjordjevičev. Je za eno in nedeljivo, ni-*°H deljivo Jugoslavijo, je za narodno Ji državno edintsvo. Te misli je včeraj ‘zvajal predsednik naše vlade, ki je s gotovo meritorno za vsa pokrajinska vodstva JRZ razčiščeval stališče, ki sa v sedanji situaciji zavzema JRZ. S tem je marsikaj pojasnjenega in je zven dvoma, da bo ves tisk JRZ povijal idejo narodnega in državnega edin-va, ki je v smislu izvajanj šefa JRZ r- Stojadinoviča osnovne važnosti, saj ® Pozval omladino JRZ, da z vso odda« St^° čllva edinstvo in nedeljivost *e države in našega naroda. Prepričati' uSni°' da bo odslej tudi slovenski del -Ka JRZ s spontano navdušenostjo pro-^širal v svojih stolpcih vzvišeno misel rodnega in državnega edinstva. ki je Jno in organično povezana z obstoječo , ayo, glede katere je dr. Stojadinovič On 1 v^era|Sn>2m beograjskem kongresu lladine JRZ ob zaključku svojih pro-Se®!natičnil1 izvajanj dejal: »Mi smo pri-5te • 'Ul damašnjo ustavo in tni bomo, po-. ni ljudje, svojo prisego in svojo be-o radi izpolnili.« Vo r: Stojadinovičev programatičm go-v r bil namenjen omladini JRZ. ki jc p smislu načelnih povdarkov z najkom-entnejše strani JRZ »torišče jugoslo- y.eostv tlst Ste tistii’ ^a<*' teiia ne dvomimo, da bo g*" 1 ?. 250 delegatov iz Slovenije katero Ven Povzemamo iz današnjega »Slo-ica«t ob povratku iz Beograda z vsa Se 24 ur iasa...! RIM, 25. oktobra. Odločitev britanskega zunanjega ministra Edena, da se s©ja londonskega pododbora, ki je bila določena za danes, preloži na jutri, se smatra kot znak, da hočejo dati prizadetim vladam še 24 ur časa, da v tem času diplomatičnim potom odstranijo vse težave, ki resno ogrožajo nadaljnje delo nevtralnostnega odbora. Govori se o izvestnem pritisku na Rusijo in Italijo ter se mnogo ugiba glede misije, ki jo je imel Ribbentrop v Rimu, na čigar zahtevo ravno se je preložila seja nevtralnostnega odbora. Značilno pa je pisanje »Giornale d’Italia«, ki povdarja, da ne more Italija delati nobenih koncesij in da je absurdno pričakovati, da pojde Italija na roko drugim prizadetim državam, ki niso doslej storile ničesar, kar bi bilo mogoče spraviti v sklad z znanim stališčem Italije, da se namreč generalu Francu še pred odpoklicem prostovoljcev prizna pravica vojskujoče se sile. Za vse, kar se sedaj dogaja, prepušča Italija odgovornost drugim in ni več v londonskem prepiru protagonist, ampak navaden opazovalec, ki čaka, dokler se drugi ne orientirajo. evzUodne MMonsIte Mteš^ave -JafKUiti: Hiteti v taakeo^ -Jaftmcm m doita ŠANGHAJ, 25. oktobra. Prebitje kitajske obrambne črte pri Tazamgu priznavajo sedaj tudi s kitajske strani. Železniška proga proti Nankingu in vse ceste, ki vodijo v kitajsko prestolnico, se nahajajo pod stalnim japonskim topovskim obstreljevanjem. Japonci poročajo, da se nahaja vsa kitajska fronta v popolnem razkroju. LONDON, 25. oktobra. V smislu poročil iz Šanghaja se je vojaški položaj Japoncev zadnje dni zelo poslabšal, tako da so se Japonci na tej črti pričeli umi- eafatke v Kom: 60 tatqmk, 5 HttbtiU Mariborski klubi vodijo____________ Včerajšnja prvenstvena nedelja je terjala spremembe v prvih treh mestih prvenstvene tabeie. ISSK Maribor je po trdem boju odvzel Rapidu obe točki, prav tako SK Železničar Gradjanskemu v Čakovcu, dočim se je tretja tekma, ki se je odigrala v Mnrski Soboti med ta-mošnjo Muro in Čakovečkim SK, končala z delitvijo točk. Položaj v mariborski skupini LNP je po včerajšnjih tekmah sledeč: kati. Pri Šanghaju se jim ni posrečilo prebiti nikjer kitajske fronte in so imeh velike izgube na ljudeh in materialu. Na severu Kitajske so se Japonci morali umakniti z Jemenskega prelaza. Iz Mandžurije pa prihajajo poročila o uporih in močnih četniških akcijah za hrbtom japonske vojske, tako da so se morali Japonci umakniti. Po japonskih računih razpolagajo Kitajci v pokrajinah severne Rumene reke z 62 divizijami, oziroma 500.000 oboroženimi vojaki. LONDON, 25. oktobra. »Sunday Times« poročajo iz Kaire, Ja so izbruhnili tamkaj v soboto težki nemiri. Okoli 1000 komunističnih dijakov je napadlo taborišče takozvanih »plavili srajc«, pristašev Wafdove stranke. Taborišče je zgorelo. Nastale so srdite poulične borbe in sta morala intervenirati dva bataljona vojaštva, ki sta streljala. Na bojišču je obležalo okoli 60 težko ranjenih stražnikov in vojakov ter pet mrtvih. Oblastva so odredila, da se vseučilišče zapre. ne fteaM sole! ŠANGHAJ, 25. oktobra. Havas poro-1 ni, da je bil po odredbi maršala Čang-ča: Štab poveljstva japonskih čet v kajška ustreljen kitajski maršal Čang-Tiencinu je doznal z verodostojne stra- • sueljang. Bivši aksiuslu fitedoicmsUdnik se loti od suaie žene ISSK Maribor SK Železničar SK Rapid SK Mura ČSK Gradjanski 7 7 7 6 5 6 23:12 22:18 13:16 15:10 16:11 4:26 10 8 8 7 5 0 LONDON, 25. oktobra. Najstarejši sin neguša Haila Selasija, bivši prestolonaslednik Abesinije Asfau Wossen, je uvedel v Kairu pred cerkvenim sodišosm ločitveno postopanje proti svoji ženi, ki je, kakor znano, hčerka rasa Sejuma, ki se je v preteklem letu predal Italijanom. Usjtd vaiaški dtšavM udot v tlcvadatfu OUITO, 26. okt-ebra. Predsednik republike Paes je izročil vso oblast parlamentu. V ozadju so težki konflikti med vojsko in parlamentom. Toda predno je parlament napravil zadevne ukrepe, se je polastila vojska vse oblasti in je pro- glasila diktaturo, ki ji načeluje dosedanji vojni minister general Albert Enri-cos, ki je že sestavil novo vlado, v kateri so samo častniki, razpustil parlament in razglasil obsedno stanje. navdušenostjo in zasebno propa- giralo misel narodnega in državnega edinstva in da bomo povdarke te deo- logije slišali tudi na prvem prihodnjem taboru naših »slovenskih fantov«. ISSK Maribor : SK Rapid 2:0 (1:0) Rapidovo igrišče: 800 gledalcev. Sodnik F. Nemec. Rapid je nastopil z nekaterimi novimi močmi, ki so se prav dobro obnesle in ki so dale moštvu ISSK Maribora mnogo posla. Oba nasprotnika sta si bila enakovredna. ISSK Maribor si je s svojo dobro napadalno vrsto in po individualni zaslugi Miloša, Priverška in Podkubovška priboril obe točki. Moštvo ISSK Maribora je bila homogena celota in gre zasluga za uspeh vsej enaj-storici. Rapid je predvajal zadovoljivo igro in se je prav posebno odlikovala ožja obramba. Tudi krilci so bili znatno boljši kakor prejšnjo nedeljo, dočim je bil napad preveč neodločen in neenoten. Sodnik je bil včeraj prav dober. Pred pričetkom igre so funkcionarji ISSK Maribora s predsednikom dr. F. Stamoiom na čelu čestitali Josipu Kirbišu k 300. tekmi za barve ISSK Maribora, prav tako tudi Milošu Ogrizku, ki je včeraj odigral 100. tekmo za barve svojega kluba. Oba odlična in popularna igralca sta prejela lepi spominski darili. Šopke cvetlic pa so dobili igralci Dušan Vodeb, Tone Priveršek in Gomol, ki odhajajo ta teden k vojakom. V predtekmi je Rapidova rezerva v prvenstveni tekmi porazila rezervo ISSK Maribora s 5:0 (1:0). Dopoldne je zmagala mladina SK Železničarja nau mladino ISSK Maribora s 4:1 (2:0). SK Železničar : SK Gradjanski 6:1 (5:0) Čakovec: igrišče Gradjanskega. Sodnik Kopič iz Maribora. Železničar je zaigral kakor v siarih časih. Bil je vseskozi boljši nasprotnik in je tekmo zasluženo odločil v svojo korist. Sodnik je dovoljil obe stranki. Mura : ČSK 5:3 (3:1) Murska Sobota: 500 gledalcev. Sodnik dr- Odo n Planinšek. Mura je bila sicer boljši nasprotnik, toda Čakovčani so v drugem polčasu znali spretno izkoristiti napake doma&2 obrambe. Tekma je bila precej zanimiva in fair. Ligaške tekme Beograd: J>ugosIavija:Ljubljana 3:0 (0:0); BASK:Concordia 6:0 (3:0). Zagreb: BSK.-Gradjanski 3:1 (3:1). Sarajevo: HAŠK:Slavija 2:0 (0:0). Split: Hajduk:Jedinstvo 2:0 (0:0). Ostale nogometne tekme. Celje: Celje:01imp 2:0. Ljubljana: Jadran:Mars 2:2, Hermes: Svoboda 1:1, Reka:Bratstvo 2:1, Kranj: Slovan 8:0. HnUum mmkM Premiera ,.Sodnika Zalamej-skega" Letošnja dramska sezona v mariborskem Narodnem gledališču leze že po prvih predstavah v višek. Lani in predlanskim menda ni bilo tako. čast in hvala vsem, ki so omogočili ta lepi razvoj našega gledališča in dramskega ansambla, ki se vsebolj izgrajuje in zrašča v homogeno izvajajočo umetniško celoto. Nedvomno pa je v ozadju te rasti ter izpopolnjevanja plemenita tekma režiserjev, ki ne more nikdar škodovati, ampak le koristiti. Prodornemu uspehu »Revizorja«, »Najboljše ideje tete Olge« in »Marije Stuart« je sledila sobotna premiera znamenite Caideronove ljudske igre v treh dejanjih »Sodnika Zalamej-skega«. Sobotna premiera je izkazala lep. gotovo 90% uspeh. Režiser Joško Kovič j-e pri režiji tudi topot uveljavil svoj specialni stil in okus ter svojske režiserske prijeme. Na vseh straneh je bilo vse skrbno izbrušeno ter prečiščeno. Pri gladko in naglo potekajoči igri sta dobro koristila tudi vrtilni oder in novi krožni horicont. Calderonov »Sodnik Zalamejski« nam iz ozadja in :akor v plastičnem prerezu osvetljuje razkrojno dobo na španskih tleh,, ko se maje fevdalizem, ko je plemič še samo donkihotska šema in ko se iz ozadja že utrinja rastoča moč meščanstva in osamosvajajočega se kmetstva. V tej vesoljni z lešnjavi pojmov in načelnih ter osebnih razprtij in konfliktov igra svojo posebno vlogo tudi vojaštvo, katerega markantni predstavnik je general poštenjak Don Lope, kakor je tipičen predstavnik nepoštenega častnika stotnik Don Alvaro, in značilen predstavnik vojaka prostaka Rebolleto, videu predstavnik propadajočega plemstva bahavi Don Mendo, k moči in veljavi rastočega kmetstva in meščanstva pa Petro Crespo. Osnovni ton, ki zveni izza vsega tega dogajanja, pa je borba za čast in pravico, ki je za prebivalce iberskega polotoka tako zelo značilna in ki prepleta to Calderonovo dramo s tolikim prevladovanjem, da,stopajo povsem v ozadje problemi logične povezanosti in tehnične izvedbe ter da povsem prevladuje idejna stran ter že v antiki preiz-f[ena ,meto^a nepričakovanih naključij (nenavaden pojav kralja v zadnji sliki, nepričakovana izvolitev Petra t-respa za sodnika itd.) Vsi sodelujoči so se marljivo in skrbno pripravili. Tudi zasedba je v splošnem ustrezala, da si je težko misliti drugačno, i' avle Kovič se je čvrsto zaril v podobo Petra Crespa in ga izoblikoval v \seh odtenkih. Do poglobljenega razmaha je doživljal tega markantnega predsfa-v jteija 'ponosnega kmetstva predvsem 'v zaključnih treh slikali in inu je k tej kreaciji prisrčno čestitati. Majestetično dostojanstven je bil Filip jj. Ljudevita L rn obori j a. Elementaren in razživ-l;ui stotnik Eda Grom a, vihravo vagabundski vojak Rebelledo g. Gorinška in marketenderice E. Starčeve, ponosen in častiljuben Juan R. Nak--■sta, nežna in v tragičnih pretresih zaključnih slik skrušena Izabela B. R a r-b e r g e r j c v e, ciontihotsko šemast E. e r d o n i k o v don Mendo, ves smešen in burkast Košičev Nunjo. Sodelovali so še Franjo Blaž v vlogi ser-žanta, Danica Savinova kot nečakinja Ines iu Lojze Štandeker kot pisar. Mnoštvene scene v prvi ,peti, sedmi ii» ostrig sliki so bile precej pisane in pestro. Giadko in sočno je tekla na odru govorica v mojstrskem Žu p a n č i č e-v e m prevodu. Pevske vložke je smiselno in okusno priredil vojaški kapelnik kap. J i r a n e k. _ y. Okdiški gusoMem Pobreške občinske zadeve V soboto zvečer je bila pri Renčlju dobro obiskana občinska seja. Pred prehodom na dnevni red se je na predlog obč odb. Matije Volka poklonil odbor spominu nepozabnega tvorca bratske čehoslovaške republike T. G. Masaryki. — Iz pereči)« r.,:'T?' ’'v. ohčlttS posnemimo, da je banska uprava rešila proš- njo posestnikov ob Dravi in odobrila za regulacijo dravskega obrežja kredit din 20.000. Regulacijska dela bo izvršil tehnični razdelek sreskega načelstva, prispevati pa bodo morali bodisi z denarjem ali z delom tudi vsi prizadeti. — Nadalje je občina napravila cesto med Stransko in Aleksandrovo ulico in je razširjenje stalo okoli 30.000 din. Ker je občina dobila zemljišče po izredno nizki ceni din 10 za nr, odbor nakup odobri in je s tem dobila Stranska ulica svojo neobhodno zvezo z ostalimi cestami. — Glede dravskega mOsta poroča predsednik, da stvar še ni zaspala in da bo prihodnji teden važen sestanek, na katerem bo padla odločitev, ali naj se z akcijo za gradnjo nadaljuje in katere so možnosti za končno rešitev. — Sl. januarjem prevzame pobiranje občin, trošarine na alkohol finančna kontrola. K predsednike v - mu poročilu se oglasi odb. V o 1 k z vprašanjem, kaj je s spojitvijo Delavske ulice z Aleksandrovo in ker je banska uprava projekt že odobrila, zakaj uprava ne izvede tega načrta. Predsednik pojasni, da bo v kratkem sestanek, na —.terem naj se vsi interesenti zedinijo v odškodnini, ki bi jo nudili občini kot protiuslugo. Mesto izdajatelja živinskih potnih listov za kraj Pobrežja prevzame odb. Metod Lesjak, krojaški mojster na Aleksandrovi cesti. Prošnji Pavle Avda iz Dogoš in Kazelj Angele 1Z. T?zna za podelitev dovolila za gostilniško obrt se ugodi. — Predsednik kmet. odseka odb. M a h e r poroča, da mora občina kupiti za kraj Pobrežje še enega plemenskega bika, ki ga bo'dala občina v rejo pos. Šmirmaulu. Nakup so odobri. — Za obč. podporo je zaprosil 821etni občinski cestar Franc Kosi. kateremu se odobri mesečno din 150. Odobri se tudi podpora za Krambergerja Alojza. Pušnika Alojza in Kodriča Ivano. Za odsek za elektrifikacijo poroča odb. Rozman, da bo občina izpopolnila cestno razsvetljavo na Pobrežje in Teznu, za razširjenje omrežja pa letos ni več kredita in bo treba počakati do drugega leta. Odb. Volk omenja, da je imela prejšnja uprava v načrtu elektrifikacijo Brezja, Zrkovcev in Dogoš in poziva upravo, da to delo nadaljuje. Predsednik pojasni, da so potrebni še trije transformatorji, V7 tajni seji sta bila definitivno sprejeta uradnika Ban Albin kot delovodja in Žižek Bogomir kot pomožni delovodja. Iz službe ie bil odpuščen pobiralec trošarine Duh Franjo. — V domovinsko zvezo so bili sprejeti Krajnc Franc in Marija, Brumec Anton, Lešnik Jožef, Bubnar Andrej, Šošter Bogomir in Murko Anton. Inozemec Hedl Josip, ki biva v občini že 30 let, se začasno še ne sprejme, dokler se ne urede domovinske zadeve z njegovo državo. pMktmtske navite Dramski odsek sokolskega društva v Murski Soboti je priredil v soboto burko »Vzorni soprog« in s tem pričel svoj letošnji program. Društvo ima namen prirejati vsak mesec po eno predstavo. Scbotne predstave se je udeležilo okrog 250 ljudi, med njimi tudi mnogo iz okolice. Igralci zaslužijo vso pohvalo, saj so se v razmeroma kratkem času za svoje '-ioge prav dobro pripravili, naravnost odlično sta pa igrala gg. Franc Urbič, ki na bo žal moral kmalu zapustiti Soboto in Štefan Antalič, med ženskimi vlogami je pa treba -T posebej omeniti Bencik Giziko, ki ie dobro podajala Blanche in pa Bizjakovo v vlogi Margarite. Protipliijska razstava se je pripeljala v Soboto. Tekom dne si jo hodijo ogledovat številne množice ljudi iz same Sobote, pa tudi iz okoliških vasi. Obiskali so jo tudi številni otroci, iz bližnjih šol ter gimnazije. Jutri zjutraj bo razstava nadaljevala pot proti Goričkemu. Pktidte Movite — Predavanje »Ljudske univerze« v Ptuju. Dne 19. t. m. je bilo predavanje Ljudske univerze v Ptuju. Predaval je g. profesor Baš iz Maribora. Predavanje pa nacionalnega Ptuja v vseh točkah ni zadovoljilo. Spomnite se CMC fesftodaes&e tdUke Neresnične vesti o naši tekstilni industriji. Dunajska agentura »Estrop«, in za njo tudi praški listi, je objavila vest, da bo jugoslovanska tekstilna industrija morala omejit; proizvodnjo in da bodo zaradi tega delale tekstilne tovarne samo po 36 ur na teden. Ta vest je izmišljena. Namen te vesti je, da bi se zmanjšal ugled in kredit naše tekstilne industrije. Nov indeks življenjskih potrebščin bodo v tekočem letu sestavljali v Angliji. Štirikrat v letu — oktobra, januarja, aprila in julija — bodo razdane 30.000 družinam vprašalne pole z zelo podrobnimi vprašanji glede izdatkov za razne potrebščine v enem tednu. Na ta način naj se dobi nova podlaga za merjenje draginje življenjskih potrebščin, na katerem bazirajo v veliki meri mezde kakih 4 milijonov ljudi. Za to je že skrajni čas. Kajti sedanjo podlago tvori anketa, izvedena 1904. 1. med manj ko 2000 družinami. Navadno se danes računa indeks življenjskega standarda tako, da se vzame detajlna cena onih potrebščin, ki so navedene v anketi iz 1. 1904., iz 1. 1914. s 100% iu se računa vakokratna cena v % teh cen iz 1. 1914. Toda potrebe družin so se v zadnjih 30 letih zelo spremenile in premaknilo se je tudi razmerje med posameznimi življenjskimi potrebščinami. Odgovori na anketo bodo anonimni, lista bo pa zelo natančna. Vprašanja obsegajo 12 strani, in sicer: 1. Sestavo družine po spolu im starosti, in za člane, ki kaj zaslužijo, koliko dni so delali prejšnji teden. (Anketa velja za teden, začenši s 17. oktobrom.) — 2. Najemnino ali odplačila na hišo, število sob, ter število oddanih sob in prejete najemnine. — 3. Hran o, množino in ceno vsake kupljene stvari; poseben list je namenjen za vsak dan v tednu. — 4. Plin im elektriko. — 5. I z d a t k e za kurivo, obleko, pohištvo in orodje, vožnje, zabavo itd. in »druge izdatke« za primer, da bi bilo kaj pozabljeno. — 6. V r t — pridelki. množina jajc, zelenjave, sadja itd., ki ie bila pridelana in porabljena v gospodinjstvu. Ker so izdatki za obleko zelo različni v različnih tednih, bodo skušali ugotoviti te izdatke po možnosti za daljši čas. Vsekakor bodo gospodinje zaslužile onih 2'A šilingov (nekako 30 din), ki jih vlada ponuja za spolnitev ankete. Vprašalne pole se bodo razdelile predvsem delavcem in nameščencem, ki ne zaslužijo preko 250 funtov letno (60.000 din ali povprek 5000 din mesečno). Na petkov svinjski sejem v Mariboru dne 22. t. m. je bilo pripeljanih 563 Svinj. Povprečne prodajne cene so bile naslednje: od 5—6 tednov 70—100 Din. 7—9 tednov »5—105, 3—4 mestece 130—170. 5—7 mesecev 220—340, 8—10 mesecev 350—440, 1 leto stare 620—780 Din za komad. Mesne cene: 1 kg žive teže 6— 7.50, 1 kg mrtve teže 9—11 Din. Prodanih ie bilo 166 rilcev, N«vi 100 dinarski bankovci. Narodna banka bo dala dne 1. novembra v promet nove stodinarske bankovce, ki se razlikujejo od dosedanjih samo po vodnem tisku. Pri dosedanjih, v letu 1931. izdanih, se vidi v vodnem tisku slika kneza Miloša, dočim bo sedaj v vodnem tisku slika blagopokojnega kralja Aleksandra Ujedi-nitelja. Uvedeno je poravnalno postopanje še o premoženju Edvarda Povaleta, trgovca v Mariboru. Poravnalni komisar dr. Lešnik. Narok za sklepanje poravnave dne 22. novembra, rok za oglasitev do 16. novembra. Poravnalna ponudba 40%. V Mariboru, dne 25. X. 1937. . ■ carjih spočetka ni hotelo funkcionirati ter so »plavali« skoraj do polčasa. ^ drugem polčasu pa sc je situacija spremenila in so pridno napadali ter dosegli po Selinšku. ki je prav pridno gara*, častni gol. N.padalna vrsta se kar ni mogla povezati ter je lepe predložke srednje vrste, katere steber je bil pridni Glavič, po nepotrebnem upropastila. Obrambni trio je bil izvzemši nekaj orask zadovoljiv. Pri gasilcih smo videli čvrsto obrambo, kjer je čuval vrata dobro znani Čerče. ki sicer ni bil prezaposlen. Stranska krilca sta bila boljša od nasprotnikovih. Srednji krilec je dobro delil žoge. V napadalni vrsti je šlo nekoliko bolje na levi strani, kjer je bilo krilo zelo prodorno, ki je tudi zabilo prvi gol, ki je bil neubranljiv. Sicer je Pa napad dobro vigran. Če bodo gasile5 tako naprej igrali ter še pridobivali na rutini, bodo kos še nevarnejšim nasprotnikom. Naši »črni umetniki« pa naj ne obupajo zaradi prvega poraza, ki je za njihov prvi nastop vsekakor časten. Sodil jc zelo dobro g. Franki. navue Sftadna fifahje Gasilci premagali „črne umetnike'* 2:1 (2:0) Včeraj dopoldne sc je vršial na stadionu SK Železničarja nogometna tekma med mariborskimi gasilci in našimi vrlimi grafičarji. Od vsega početka je bilo opaziti, da sta oba tabora vzela stvar zelo resno ter je bil na hipe videti dober in smiseln nogomet. Predvsem se je opažala pri gasilskem moštvu večja vigranost in vzdržljivost, kar je pripisati številnim tekmam, ki jih že imajo za seboj. Zato so tudi skoraj ves prvi polčas prevladovali i»a igrišču. Pri grafi- Včeraj dopoldne ob 10. uri je bila poklicana gas. četa telefonično, .la ,ie v Špurajevi dvorani izbruhnil požar Takoj so se podali gasilci z vsemi razpoložljivimi orodji na kraj »požara« in v nekaj minutah so že švigali trije močni curki vode na domnevno po*gorišče. V akcijo je vstopila sanitetna kolona, ki je demonstrirala pomoč ponesrečenim. Potek vaje so opazovali gospodje iz župe starosta Klemenčič, podst. Pfeifer, podst. Kessler Alfonz, župni tajnik Klemenčič ter prof. Mo 'i • in preds. Kaloh. Po vali so nastopili gasilci pred Gasilskim domom, da sprejme 17 gasilcev odličja za dolgotrajno službovanje. Župni starosta g. Klemenčič je zbranim gasilcem v lepih besedah orisal niihovo nesebično delo na polju gasilstva. Zlato kolajno z dvema palmovima vejicama je pripel na prsa častnemu članu župe g. Kaiserju Franc u, ki ima 46 let gasilske službe. Zlato- kolajno z 2110 palmovo vejico je dobil nreds. čete g. Kaloh. ki ima 32 let gasilske službe. Srebrne kolajne za 151etno gasilsko službo so dobili gasilci pov. Majhenič, K i r b i š K a r o I, Pregl Alojz. Komisar Alojz, P e z d i č e k A v g u s t, L e t n i k P e t e r, P e z d i č e k Pavel, Lešnik Avgust, Soro: Franc, Kolar Franc in Kolnik Aloj z. Bronaste kolajne za lOletno gasilsko službo so -dobili Lešnik Mak s-, Pušnik Franc, G e j e r Franc in Vehovec I v a 11. Po končanem odlikovanju jc bila de-filacija pred častnimi gosti. V gas. dvorani so še govorili starosta Klemenčič, podstarosta Kessler Alfonz, zupmi blagajnik Pšeničnik in župni tajnik Klemenčič, ki so čestitali odlikovancem. $&aveui$taške navite Poverjeništvo Vodnikove družbe za naš*e mesto je prevzel učitelj g. Mrovlje Slavko. Naprošamo vse stare in nove člane, da se še takoj prijavijo, ker se bodo v prvi polovici novembra razpošiljale knjige. Naj ne bo nikogar, ki bi ne bil član Vodnikove družbe. Za 20 din dobi vsak član knjige bogate vsebine! Slovenjgraški Sokol svojemu prvemu in nepozabnemu starost) br. dr. V. Železnikarju! 9. novembra bo minilo leto. odkar nas je za vedno zapustil ustanovitelj našega Sokola in prvi starosta br. di. Vinko Železnikar, primarij in vodja tukajšnje bolnišnice. Slovenjgraški Sokol je sklenil, da se mu vsaj nekoliko oddolži za njegovo dolgoletno veliko požrtvovalno sokolsko delo. V nedeljo H. n°" vembra mu bo odkril v Sokolskem domu jrajen spomenik v obliki kamenite plošče z njegovim reliefom in s posvetn-nimi besedami kot viden znak globoke hvaležnosti. Spomenik je delo našega Poznanega akademskega slikarja g. Lojzeta Dolinarja. 14. nov. ob 14. uri sc poklonimo skupno z zastopniki koios c ga sokolskega okrožja, mariborske s° o ske župe in z ostalimi njegovimi Prl' telji na grobu v Slovenjgradcu, nakar m odkritje njegovega spomenika v ves 1 lu Sokolskega doma. Pokažimo 111 o * žimo s polnoštevilno udeležbo, da ga smo in ne bomo pozabili-’ Maribor v znamenju neštetih zborovani, prireditev in počastitev V Kazini sadjarski parlament Včeraj dopoldne se je pričel v veliki kazinski dvorani DL vsedržavni sadjarski kongres, ki ga je otvoril in vodil prof. poljed. šum. fakultete v Beogradu dr. Mladen Josifovič. Včeraj so refe-rirali Djordje Perin in Voja Petkovič o trgovini s svežim in predelanim sadjem in njenih izgledih za bodočnost, dr. M1 a-den Josifovič o obnovi sadovnjakov in plemenjenju sadnega drevja s precepljanjem; dr. Pavle Vuk as o vid in dr. Željko Kovačevič o načinih propagande za uporabo insekticidov in fungicidov. Ravnatelj Josip Priol o smotrih in nalogah načrtnega sadjars-tva. Glede poteka včerajšnjega zasedanja našega sadjarskega parlamenta je obširno poročalo današnje »Jutro«. Danes se je sadjarski kongres nadaljeval ira predseduje tudi današnjemu zasedanju prof. dr. Josifovič. Kakor včeraj tako je tudi danes velika kazinska dvorana nabito polna sadjarjev in sadjarskih strokovnjakov iz vse naše drža« ve. Kot prvi je danes stopil na govorniški oder inšpektor v ministrstvu za poljedelstvo M i 1 u t i n N i k e t i č, ki je re-feriral o preusmerjanju obstoječih banovinskih drevesnic in osebja v smeri praktičnega sadjarstva. Zatem sta poročala referent poljed. oddelka dunavske banovine S t e v a -n L 'U k i č in referent poljed. oddelka drinske banovine Franc IVI e žan o vprašanju plodoreda (kolobarjenja) v drevesnicah. O možnosti in organizaciji sadjarstva na banovinskih kmetijskih ustanovah je poročal višji svetnik poljed. oddelka savske banovine Milan M a r s i č. Kratko zgodovino slovenskega sadjarstva je orisal učitelj na j šoli pri Sv. Juriju ob j. ž. Franc Var d-i a n, dočim je drevesničar Ivan D o 1 i n-^ š e k iz Kamnice pri Mariboru poročal o drevesnicah v Sloveniji, sedanje stanje in njihov pomen na napredek sadjarstva. Ob zaključku kongresa so zborovalci soglasno sprejeli resolucijo, ki se bo poslala vsem merodajnim činiteljem. darili in v znak priznanja za neutrudno delavnost na torišču pevske kulture. Hkrati pa je bila sobotna prireditev pri »Novem svetu« tudi prisrčna posvežitev zaslužnega nacionalno kulturnega delovanja »Drave«, ki je v teh 10 letih pod vodstvom svojega zborovodje g. A. Horvata priredila 18 samostojnih koncertov in ki se je v tej dobi udeležila nič manj kakor 362 prireditev nacionalnega in humanitarnega značaja. Maistrov duh v n egovih borcih Veliko dvorano Narodnega doma so v soboto docela napolnili Maistrovi borci in njihovi številni prijatelji. Ob 9. uri je otvo-ril predsednik dr. Anton Dolar večer, ki so ga s svojo navzočnostjo počastili med drugim general čeda Stanojlovič, garnizo-nar podpolkovnik Maslač, za dobrovoljce g. V. Grčar, za rodbino generala Maistra sin g. inž. Borut, potem člani raznih narodnih društev in v posebno velikem številu Sokoli. Vojaška godba pod vodstvom kapelnika Jiranka je z Maistrovo koračnico otvorila svoj koncertni spored. Predsednik se je nato zahvalil za tako časten in mnogoštevilen odziv in izrekel upanje, da bo proslava 20. letnice mariborskega osvobojenja drugo leto nad vse častno združila ne le ves Maribor in severno mejo mejo, temveč tudi deputacije iz ostale Slovenije in cele države. Omenil je, da goji organizacija poleg vzornega tovarištva . posebno tudi idejno plat, da ostane Maistrov duh še nadalje živ in da tudi sedanja generacija ohrani isto pripravljenost za obrambo in rast ne samo ožje, temveč tudi širše domovine. Gledamo pa tudi v bodočnost in to s skrbjo, kajti današnji čas ne kaže, da bi človeštvo hotelo živeti v miru, temveč skoro se nam zdi, da moderni imperializem ustvarja primere divjih zveri, ki prežijo druga na drugo, da opazijo kakšno slabost, zaostalost ali nepripravljenost, da planejo potem na to žrtev, četudi pa svoboda naše Jugoslavije še vedno ni na granitnih tleh, imamo pa zato eno kristalizacijsko točko, okoli katere se zbiramo v veselih in nevarnih časih in to je naša narodna dinastija, ki nam je svobodo ustvarila, jo razvija in jo bo tudi očuvala. Govor je končno izzvenel v navdušeni vzklik Nj. Vel. kralju Petru II. S posebno preciznostjo in ljubeznijo je vojaški kapelnik kapetan Jiranek vodil umetniški koncertni spored. Nastopili so pevci tezenskega društva »Radost« ter prijetno presenetili s svojo izvežbanostjo in polno donečimi glasovi. Po zaključku oficijelnega dela se je razvila izredno prijateljska zabava s plesom. Sobotni »Maistrov« večer« je uspel nad vse nepričakovanje in bo ostal gotovo vsem navzočim v najprijetnejšem spominu. Odlikovanje A. Senkoviča V slavnostni dvorani tuk. drž. učiteljske šole se je včeraj ob pol 11. zbralo tepo število udeležencev — profesorji, učiteljstvo i. dr. —, da prisostvuje proslavi 701etnice in odlikovanju upokojenega šol. nadzornika g. Senkoviča. Univ. prof. g. O z v a 1 d je kot predsednik Šol. Matice, ki jo je zastopal s celotnim odborom, bežno, a plastično orisal lik neumornega sodelavca za dvig našega šolstva na primerno višino in mu želel tudi v S. življenjskem desetletju nezmanjšano telesno in duševno prožnost. V priznanje za njegovo dolgoletno so-Irudništvo pri Matici mu je poklonil °kusno izdelano diplomo častnega članstva. i Prof. Šilih, preds. P- C., gi je predstavil kot sotrudnika te ustanove izza J- 1920. dalje, to je od njene ustanovitve, ^i jo je omogočil le ozek krog idealistov. Jubilant se je brez oklevanja priključil takrat še skromnemu udruženju mladih s°lnikov, dajal jim pobudo s svojim obsežnim pedagoškim znanjem in izkustvi. v znak hvaležnosti mu je odbor soglasno Priznal najvišje priznanje, ki je po pra-vilih Ped. C. mogoče, častno priznanje. ^ Govorili in poklonili so se mu še: uči-elj Vrane v imenu učiteljske organizacije JUU. Hočevar v lastnosti predsedstva sreske organizacije JUU, G o-Cc za učit celjskega okrožja in šol. »adz Alt Jubilant, ki nas s svojo grčavostjo res °reseneča. se ie. vidno ganjen, zahvalil Priznanja in humorno dostavil, da je naiT|eraval. ko je doznal za zakulisne Priprave, popihati jo v neznano smer, Cr n; prijatelj osebnega kulta. »Ker na ?fn se zbal tiralice«, je dejal, »sem se Kloni: _ ;n /(jaj stojim pred vami kot rušen sedemdesetletnik. Hvala vsem ea počastitev, ki je nisem zaslužil v taki meri. Moje delovanje ne doseza teh superlativov. Res je le, da sem delal z ljubeznijo pri reševanju najtežjega problema, ki sega v prvo umetnost. Moja želja je bila in je osrečiti deco in učitelje, ki naj bi se počutili kot umetniki v šoli srečne.« Končno je presenetil udeležence, predvsem pa Ped. Centralo z volilom velike materialne in moralne vrednosti: Svojo bogato knjižnico pedagoških del namerava zapustiti Ped. C. S to gesto je podčrtal svojo visoko težnjo. Tudi od te strani želimo mnogo posnemalcev in se s tem večjo iskrenostjo pridružujemo oestitkam. Počastitev zborovodje A. Horvata Prisrčen večer je priredila »Drava« v soboto zyečer pri Novem svetu svojemu zaslužnemu in neutrudno delavnem zborovodji učitelju A. Horvatu ob lOletnici vztrajnega dirigentskega vodstva pri naši agilni »Dravi«. Kakor znano je g. A. Horvat, ta vzorni kulturni delavec, zborovodja tudi mariborske Ipavčeve žu-pe, tako da so prihiteli na ta večer številni predstavniki vseh onih organizacij, pri katerih sodeluje g. A. Horvat. Prisrčno toplo priznanje so izražali na sobotnem večeru g. Horvatu J. Vokač v imenu »Drave« in UJNŽB. Nadalje so še spregovorili g. M o r d e j, g. V e r a s, g. Veselko za »Dravo«, A. F a g a n e- 1 i za Glasbeno matico in učiteljsko društvo. prof. Vrabec za »Jadran«, prof. Mirk pa za Ipavčevo župo. G. A, Horvat se je ob zaključku v prisrčnih izvajanjih zahvalil govornikom za lepa priznanja in lepi darili, umetniško diplomo in zlato uro. ki mu jih je izročila »Drava« po svojih zastopnikih kot spominski Zbor "pavčeve pevske župe V prostorih tukajšnje Glasbene matice je imela včeraj predpoldne naša agilna Ipavčeva pevska župa svoj redni letni občni zbor ,ki je bil prav dobro obiskan. Zbor je otvoril in vodil zaslužni predsednik g. prof. V. Mirk, ki je uvodoma pozdravil številne navzoče delegate v Ipavčevi župi včlanjenih društev, še prav posebno iskreno pa odposlanca Hubadove pevske župe g. Jakoba Gerčarja iz Ljubljane. Zborovalci so pred prehodom na dnevni red pietetno počastili spomin umrlih skladateljev Emila Adamiča in Mateja Hubada. Poročila posameznih društvenih funkcijonarjev so si sledila po sledečem vrstnem redu: predsedniško poročilo je podal g. prof. V. Mirk, tajniško g. L. Gračner, blagajniško g. Lukša Joško, arhivarjevo je v odsotnosti župnega arhivarja g. Jagodiča prečitala gdrč. Marija Rozmanova. Sledilo je temeljito in zanimivo poročilo župnega zborovodje g. Albina Horvata, v katerem se je zborovodja dotaknil najranljivejše točke pevskega prizadevanja, to je skupnih nastopov. Zlasti v preteklem letu se je pokazalo, da delujejo posamezni pevski zbori vse preveč v svojem lastnem delokrogu, medtem ko za skupnost še ni pravega razumevanja. Iz poročil ostalih funkcijonarjev je razvidno, da združuje Ipavčeva pevska župa 23 društev ter da se je udeležila vseh pomembnejših glasbenih prireditev. Stanje blagajne je sledeče: dohodki 7686 din, izdatki 3070, saldo 4615 din. V arhivu je 237 zborov. Na včerajšnjem 8. občnem zboru so bili sprejeti naslednji predlogi: v posameznih krajih, kjer je več pevskih društev, naj se ustanove meddruštveni odbori, ki naj pospešijo organizatorično delo župe; omogoči naj se čimprejšnje izdajanje pevskega glasila za vse pevce, v pogledu avtorskih dajatev pa naj se doseže pavšal. Po soglasno sprejeti razrešnici so bile volitve, pri katerih je bila izvoljena naslednja nova uprava: predsednik prof. Mirk Vasilij, podpredsednik Drugovič Mar tin, tajnik Trstenjak Matija, blagajnik Živko Vinko, arhivar Jagodič Anton, zborovodja Horvat Albin, odborniki: šerona Vinko, Ptuj, prof. Bizjak Alojz, Maribor, in Valič Ivan. V nadzorni odbor pa pridejo Mordej Franjo, Volavšek Franc in Kovačič Ivan. „Ljudska samopomoč" v svojih novih prostorih Na Aleksandrovi cesti, nasproti kolodvoru, je zrastla iz tal lična trinadstropna stavba naše domače pomožne blagajne in posmrtninske zavarovalnice »Ljudske samopomoči«, v kateri so urejeni poslovni lokali te socialno zavarovalne ustanove. V soboto je bila stavba izročena svojemu namenu. Blagoslovitvene obrede je opravi’ p. Valerijan, nakar so se v slavnostno okrašeni dvorani zbrali predstavniki oblasti, odličniki, uradništvo ter upravni odbor k jubilejni seji. Otvoritvene besede je spregovoril načelnik Ljudske samopomoči notar g. dr. Ivo Šorli, ki je podal zbranim verno sliko razvoja te posmrtninske zavarovalnice počenši od njenih skromnih početkov pa do danes. Za tako krepek in uspešen razvoj lOIetnega obstoja Ljudske samopomoči gre zasluga predvsem g. ravnatelju Zinauerju Frideriku ter skrbnemu blagajniku Leskovarju Ferdu, ki sta ob načelnikovi podpori vložila ves trud in vse svoje moči v procvit te po-membi>e ustanove. Ljudska samopomoč je bila ustanovljena 8. septembra 1927 in je v 10 letih izplačala nad 30 milijonov na posmrtnnah, medtem ko se je stanje rezervnega fonda dvignilo na 7 milijonov. p© referatih funkcionarjev tUiSiUi, uAnniuih/im* I Kljub nizki naročnini našega lista, ki po možinosti vsestransko informira naše naročnike, imamo mnogo neporavnane naročnine, ki nam nalaga poslovne nevšečnosti. Opozarjamo na to prizadete s prošnjo, da poravnajo zaostanke, sicer bomo prisiljeni prekiniti nadaljno pošiljanje lista. K*no »Union«. Radi ogromnega zanimanja se predvajanje filma »K novim obalam« z Žarah Leamder podaljša ch> vključno torka. * upravnega odbora je v imenu mestne občine čestital podžupan Ž e b o t, ki je izrekel obenem tudi čestitke Vzajemne zavarovalnice ki je bila doslej največja konkurentinja Ljudske samopomoči. Po zaključeni jubilejni seji so si gostje ogledal; nove prostore ter se podali nato v kolodvorsko restavracijo, kjer jim je bila prirejena skromna zakuska, ki je zaključila sobotno sla\ie naše domače soc. zavarovalne ustanove. —an. Mesarski in pekovski pomočniki za svoje pravice Včeraj popoldne je bil v restavraciji »Pri zlatem konju« sestanek vseh mesarskih in prekajevalskih pomočnikov z namenom, da se v Mariboru ustanovi čimprej njihova stanovska organizacija. Na zborovanju, ki ga ie otvoril in vodil g. Jazbinšek Josip, je glavni govornik g. Tome iz Ljubljane pojasni! potrebo čimprejšnje sklenitve po zakonu predpisane kolektivne pogodbe. Za Združenje ljubljanskih mesarskih pomočnikov je spregovoril g. Kovač, nakar so si zbo rovalci izvolili petčlanski pripravljalni odbor, ki naj pripravi vse potrebno za ustanovitev nove organizacije. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni: Jel-šak Maks, Petljak Mio, Baruškin An-dro, Sobota Ivica in Tome Slavko. Včeraj dopoldne je bilo istotam zborovanje pekovskih pomočnikov. Zbor je otvoril in vodil predsednik Jazbinšek J. Glavni govornik g. Tome iz Ljubljane je zbranim pekovskim pomočnikom pojasnil odpoved kolektivne pogodbe od strani organizacije ter novo uredbo, ki omejuje nočno delo zlasti z ozirom na one, ki ter uredbe nočejo upoštvati. t Ljudevit Vlahovič Na svojem stanovanju na Aleksandro- vi cesti 40 je včeraj zjutraj umrl, zadet od kapi znani in priljubljeni gostilničar, posestnik in mesar g. Ljudevit Vlahovič. Preminil je v 64. letu svoje dobe. Pokojni, ki se je rodil v Klanjcu v hr-vatskem Zagorju, je prišel v naše kraje leta 1904 in se je naselil v Studencih, kjer si je ustanovil gostilno in mesarijo. Po prevratu pa se je preselil v Maribor, kjer je na Aleksandrovi cesti vzorno vodil svoja podjetja. Blagemu možu, ki je zelo rad podpiral zlasti revne dijake, ohranimo blag spomin. Globoko užaloščenim preostalim naše iskre no sočutje! Smrtna kosa. V Vrtni ulici 8 je preminil v častitlivi starosti 82 let vpokojeni strojevodja Josip Drofenik. Žalujočim naše iskreno sočutje! Iz učiteljske službe. V smislu objave v »Službenih novinah« so napredovali in sicer: iz 7. v 6. pol. skup.; Andrina Raček, Tezno pri Mariboru, Angela Šteta, Jarenina. Andrej Pirjevec, Loče, St. Povh, Sv. Venčeselj, Mirko Fink, Sv. Jakob pri Mariboru. Bogomir Ferk, Sv. Miklavž pri Mariboru, Zmago Kristan, Maribor, Pavel Kotnik, Sv. Marjeta pri Ptuju. Vekoslav Kegl. Reka (Maribor — desni. breg). Iz S. v 7. pol. skupino: F.nv-lija Breže, Sv. Lovrenc pri Ptuju, Olga Bovka. Podčetrtek. F m a Kosi, otroška vrtnarica v Mariboru, Valerija Kamen- SOBO oddani. Sodna 30. vrata 5. __________6095 _________ MALO OPREMLJENO SOBICO oddani uradnici ali boljši de= lavki. Naslov v upravi. Cena IM 100 Službo dobi SPREJMEM VAJENCA-(KO) za špecerijo. Naslov v upravi- 6104 SLUŽKINJO. pošteno, zdravo, urno, ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela, sprejmem. Naslov v upravi lista. 6106 Službo ISie ZAKONCA IŠČETA MESTO HIŠNIKA Naslov v upravi lista. 6099 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je zapustil naš nadvse ljubljeni, skrbni soprog, oče, brat, stric, tast in svak, gospod Ljudevit Vlahovič posestnik, mesar in gostilničar ter se preselil po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 64, letu starosti, v boljše življenje. Pogreb dragega, nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek, dne 1 ’ 0 6' uri (4 popoldne) iz kapele na frančiškansko po- kopališče na Pobrežju. Sveta maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 27. oktobra 1937 ob pol osmih zjutraj v baziliki Matere Milosti. Maribor, Magreb, Beograd, Klanjec, Šibenik, dne 24. oktobra 1937. Žalujoči ostali šček, Šmarje pri Jelšah, Ljudmila Lorber, Konjice, Sonja Pohar, Šmarje pri Jelšah, Karol Šepec, Sv. Tomaž pri Ptu-je, Josip Tavželj, Fram, Maks Belogla-vec, Sv. Vid pri Ptuju in Štefanija Ha-senbihel, Stranice pri Konjicah. Napredovanje. Za zvaničnika 1. polož. skupine je napredoval Fran Gregorič, zvaničnik pri banov, bolnišnici v Mariboru. Iz banovinske službe. Imenovan je za banov, uradn. pripravnika g. Emerik Šiftar pri tuk. banov, vinarski in sadjarski šoli. Osebne vesti. Diplomirala sta g. Vla-( dimir Pavšič iz Štor pri Celju (slavistika, ljublj. univerza) in g. Zmago Koneč-i>ik iz Maribora (filozofsko pedagoška skupina, ljublj. univerza), čestitamo! Krojaškega pomočnika sprejmem za stalno. Verdonik, Gosposka 44. Uredništvo in uprava »Večernika« in tuk. podružnice »Jutra« imata odslej samo telefonsko številko 24-55 (ne več 24-40). Prosjava č.-sl. nar. praznika v gledališču bo v četrtek 28. t. m. na sam č.-sl nar. praznik. Vprizori se že ob koncu lanske sezone zelo dobro uspela Čap-kova pacifistična novost »Bela bolezen« v Malčevi režiji. Pred predstavo zaigra vojaška godba pod vodstvom vojaškega kapelnika gospoda J i r a n e k a obe himni. Ravnatelj mariborske češke šole g. D r 1 y pa bo recitiral pesem »28. rijen«. Mariborski trio, odlično komorno udru-ženje, ki ga tvorijo priznani umetniki dr. Roman Klasinc (klavir), Taras Poljanec (gosli) in Oton Bajde (čelo) priredi v sredo dne 3. nov. koncert komorne glasbe v vel. kazinski dvorani. — Sodeč po velikem uspehu lanskega koncerta, bo gotovo tudi letošnji našel med občinstvom velik odziv in zanimanje. JugOsIovansko-češkoslovaška liga opozarja svoje člane in prijatelje, da bo nocoj v Ljudski univerzi predavanje o tem »Masaryk, duševni voditelj in simbol če-hoslovakov«. Pred predavanjem poje gimnazijski pevski zbor. Vsi prijatelji čehoslov naroda vljudno vabljeni. Pohitite s prijavo za »Putnikove« izlete z luksuznimi avtokari: od 31. X. do I. XI. v G raz, vključno vizum Din 110, od 4. do 7. XI. a Dunaj, vključno vizum Din 260. Veliki popusti za krožne vožnje po mestu, obisk gledališč, muzejev itd. ■ Prospekti, informacije in takojšnje prijave pri >Putnikii« Maribor-Celje-Ptuj. Oko]i 10.000 ljudi! je posetilo včeraj sadno razstavo in sejem. ioduie leiefoHUM vesli Houtaski tonovski ftathik f! Ne pozabi naročnine! Razno STRIŽENJE 3,— britje Din 2,— v Mlinski 8. 5466 Prodam IŠČEM MESTO ZA RAZNA-ŠALCA KRUHA IN PECIVA Z nekaj kavcije. Nastop takoj. Zmožen vsega dela. Naslov: Karl Pelko, Ptujska gora. 6101 Pouk ŠTEDILNIK naprodaj. Bctnavska 82. 6098 DOBRO OHRANJENA OTROŠKA POSTELJA poceni naprodaj. Pobrežka cesta 2.1 6103 Sobo odda NEMŠČINA, FRANCOŠČINA po lahki, hitri metodi. Uspeli zajamčen. Do 1. novembra. Tattenbachova 27-1.. srednja vrata, potem Krekova 16, pritličje, desno. 6107 PARIZ, 25. oktobra. Francoski trgovski parnik »Oued M>lfia« je bil na vožnji v Marsej nedaleč od Balearskega otočja napaden po nekem bombniku in obsipan z bombami. Parnik je bil zadet v sredino in je bil poveljniški most demoliran tako, da ni mogel parnik več manevrirati. Na signale SOS so pripluli ostali francoski parnik] na pomoč in so rešili v zadnjem trenutku ogroženo posadko, nakar se je parnik potopil. Pozno ponoči je francosko mornariško ministrstvo potrdilo poročilo o t©m dogodku, ki se je pripetil v razdalji 50 milj vzhodno od Barcelone. V tukajšnjih krogih pričakujejo energične akcije pariške vlade. LONDON, 25. oktobra. »Daily Mail« potrjuje vesti o bivanju angleške vojaške misije v Lizboni v s', rho pogajanj s por-tugiškimi oblastmi. Gre za osfgurarije nekaterih angleških pomorskih oporišč v portugiških pristaniščih. Posvetovanjem prisostvuje šef angleškega generalnega štaba Deverell. Ga. Scheidbachova se je pri avtomobilskem karamholu težko ponesrečila Težka avtomobilska nesreča se je pripetila včeraj popoldne pri Hajdini na Dravskem polju, kjer sta trčila skupaj osebni avtomobil Opel 2-623, ki ga je šofirala ga. Lavra Scheidbachova, lastnica knjigarne v Gosposki ulici v Mariboru, in osebni avto znamke »Majbach«, last tovarnarja VVestena iz Celja, ki ga je šofiral Westnov šofer. Pri trčenju sta bili težko poškodovani ga. Scheidbachova in njena kuharica Kratzerjeva, ki sta za-dobili tako težke poškodbe, da sta ju morali reševalci odpremiti v boliVšnico Lovska sreča. Krasnega alpskega fazana je ustrelil včeraj na Pohorju trgovec Caf iz Slov. Bistrice. in sicer so go. Scheidbacho.vo prepeljali v dr. Černičev sanatorij,, Kratzerjevo pa v splošno bolnišnico. Ge. Scheidbachov’ je pri nesreči radi silnega •sunka napočila lobanja, razen tega pa si je na.omila nekaj reber. Kratzerjeva pa je zadobila težke notrnje poškodbe in ie njeno zdravstveno stanje precej resno, zlasti ker ima strto ključnico in tri rebra. V Scheidba-chovem avtomobilu je bil tudi dr. Ginei-ner, ki pa je k sreči zadobil lažje poškodbe po obrazu. Šoferju drugega avtomobila se pri karambolu ni ničesar zgodilo. Pri nesreči je bil Scheidbachov avto popolnoma razbit, pa tudi Westenov avto se je močno pokvaril. Oblastva sedaj skušajo dognati, kdo je usodepolno nesrečo zakrivil. Skrivnosti 53 Volkulja je umolknila ... Postala je zamišljena in njen pogled, ki se je vpiral v gospoda Balkama, je bil tako oster, ko da bi mu hotel prodreti prav do srca. Med tem je šla Blanka dalje po stopnicah in z vsakim korakom je bil njen siclep trdnejši. Marsikaj se je zgodilo v duši uboge deklice, odkar se je srečala z Leonom, čudno se je bila med tem izpremenila. Vsa njena duša se k prepustila brezmejnim sanjani in hrepenenju brez cilja. Tisoč nemirnih misij jo je pretresalo in počasi se je nastanilo v njej novo čustvo, ki je bilo do tedaj še neznano njenemu mlademu srcu. V svoji otroški preprostosti ni še prav vedela, kako naj označi novo razpoloženje svojega srca, vendar pa je razumela, da se bo to čustvo popolnoma polastilo njene duše in da ji 'bo gospodovalo vse življenje. še nekaj drugega je bilo. Po nagonu, nehote, je jela razumevati, da se krog nje gode čudne, skrivnostne stvari... Kamorkoli je obrnila oko, na katerokoli stran je prisluhnila, je čutila samo mračne strasti; gotovo, še vedno je iskre no ljubila svojega očeta, on je bil njena edina misel, in vendar ji je včasih sredi noči prišlo nenadno vprašanje: Kdo je moj oče? Kakor pošast je vstalo to vprašanje v duši in jo plašilo. Pod pritiskom tega strahu in nemira, se je Blanka odločila za korak, ki ga je sedaj hotela izvršiti. Hotela je, du slednjič prisije luč v me-•glo njenega življenja in je bila raje na vse pripravljena, kakor pa da bi še dalje ostala v negotovosti. Sedla je na enega izmed divanov, ki so bili postavljeni krog topov, se oprla s komolci na kolena in skrila obraz med dlani. Izdaja konzorcij »Jutra* v Ljubljani. Bila je pobita in razburjena, čez nekaj trenutkov bo morda njeno življenje v nevarnosti, toda čutila se je dovolj močno in ni več trepetala. Minilo je pet minut, ko so se oglasiliv njeni bližini koraki. Zdrznila se je. zadnji trepet ji je prešinil rame in potem i« dvignila oči. Pred njo je stal Leon. X. Pogovor. »Ne boste mi zamerili, gospodična,' J e dejal Leon po kratkem premisleku, aJ vas motim v samoti, kajti rad bi vedel.-« Na Blankinih ustnah se je prikaza žalosten smehljaj; mignila je mladenič . naj sede k njej.________________________mufrf Odjgovorm urednik MAKS0, KOREN. Za inseratni del odgovairja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d« predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.