Posamezna številka 30 vfuarfcv.
Slev. 129.
v miniM, v pefcK, one 6.
»SLOVENEC« volja po poštt na vsa strani Jugoslavije ln t Ljubljani: sa oolo leto aaprej .'. K 84-—
n pol leta ......42-—
21-— 7-—
etrt leta „ n en mesec _
••M • • »I
•• n
btaosanutvoeelo!elnoK95---
es Sobotna Izdaja: s
Ea oelo leto.....K 15-_
■a lnoismitvo • .. . _ 20 —
Leio m
Enostolpna patltvrata (59 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) sa enkrat . . . po K 1*20 Pri naročilu nad 10 ob|av popust.
Najmanjši oglas 09;8 mm K4'—
—--Poslano: ■-—^
Enostolpna patiivrcla S 3'— Izhr.ja vsa* dan lzvaemšl po* nedeljek In dan po praznika, ob 5. url zjutraj.
W Urefizliltvo Je v Kopitarjevi nllol iter. 8/IH, Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma aa ne sprejemajo.	Telefona itev. 50.
Političen iist za slovenski naroil.
Oprava |e v Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 Ea naročnino In št 349 za oglas«, avatr. la češ*e 24.797, ogr. 23.511, bosn.-baro. 7588.
En zgled nam je zelo blizu. Ko smo ob času katastrofe na Koroškem brali obupna poročila koroških beguncev, smo vse povsod naleteli na prikazen, da so oskrbniki grofovskih in knežjih velepo-sestev in tovarn na Koroškem bili glavni stebri protislovenske propagande. Nemški velekapital je posebno zadnjih 50 let na Koroškem gospodarsko zasužnjil naše slovensko ljudstvo, ga demoraliziral in tako počasi raznarodil. Ta nemški kapitalizem se je pred vsem bal razdelitve zemlje med kmete, bal se je za svojo moč in je (zato z milijoni papirnatih kron organiziral oborožen odpor nevednega ljudstva proti tistim, od katerih naj bi koroškemu ljudstvu prišla gospodarska in narodna svoboda.
Milijarde lir žrtvuje Italija, da utrdi moč svojega kapitalističnega gospodarstva. Milijone lir je potrošila kapitalistična Italija, da gospodarsko osvoji našo jugoslovanske dežele s pomočjo sile. Sto-tisoči zasužnjenih Jugoslovanov in Tirol-cev naj povečajo surovo silo države, ki noče doma o notranjih socijalnih reformah nič slišati. Agrarni kapitalizem Italijo se boji, imeti na svojih mejah za sosedo svobodne kmete, ker ti bi bili v vedno pohujšanje tlačenim italijanskim kolonom.
In pri nas doma? Nenavadno tiho postaja o razdelitvi veleposestev, zato pa so agrarni kapitalisti Bosne, Hercegovine in Hrvatske tem glasnejši, Razume sc, da židovstvo, s katerim je tužna Hrvatska tako »blagoslovljena«, stoji kot en mož v taboru onih, ki bi agrarno reformo radi pokopali. — Veliko smo si obetali od davka ua vojne dobičke. In vendar gre ta zadeva tako počasi, da nikamor ne pride. Pod takimi okolnostmi se nahaja tudi vprašanje socijalizacije velikih obratov. VLS. kot stranka delavnih stanov, kot zastopnica malega in srednjega kmeta in delavca, bi imela ložjo stališče v svojem boju za pravice ljudstva, ko bi ta skrbno in zvijačno organizirani odpor oblagodar-jenih ljudi, ki nimajo spoznanja ter uinc-vanja za potrebe ljudstva in države, ne bil znal pritegniti v svoje namene tudi dela tistih, kateri so žrtve kapitalizma. Mesto velike in enotne organizacije kmetov, organiziranih v Jugoslovanski kmečki zvezi, smo dobili še novo stranko samostojnih kmetov. Med organizatorji tc nove stranke, ki ruši kmečko edinost, so zastopani slovenski agrarni kapitalisti, veleposestniki, razni prekupci, vojni dobičkarji — vsi elementi, ki sc jim je bati močne organizacijo ljudstva. Zvabili so za seboj začasno nekaj dobrih in poštenih mož. Ni dvoma, da se jim prej ali slej odpro oči in da izprcgloda jo.
Vsi ti našteti pojavi so tc dokaz, da nas v boju proti izkoriščanju od strani ka-
pitala čakajo šc hudi napori in da jo prva stvar vseh organizacij, slepcem odpirati oči, predno bo mogoče kapitalista prisiliti k spoznanju, da se bliža čas socijalne pravičnosti. Ljudstvo naj so pa zaveda, da vso to, kar skuša danes ovirati socijalno rešitev, ni nič drugega ko delovanje milijonov v obliki lir, kron, dinarjev, frankov in dolarjev.	f. k.
MmmBM delaus&a sfavtai® imife.
Dr. Krekove ideje niso vodile lc do ustanovitve konzumnega društva za ljubljansko delavstvo, ampak tudi do ustanovitve Slovenskega delavskega stavbenega društva. Delavec nc rabi lc vsakdanje hrane, on potrebuje tudi kotiček, katerega zamore imenovati svojo last, kjer se odpočije v krogu svoje družine od dnevnega napora. Dr. Krek jo bil več lot načelnik tega društva, in ravno v delovni dobi je nosil pezo dela, truda in skrbi. Sezidati 103 hiše brez vinarja premoženja ni igrača. Dr. Krek jc z lastnim kreditom za-slanjah celo zadružno delovanje, na svoje ime jemal na posodo denar, oz. prevzemal poroštvo. Ko je en zavod terjal plačilo, je 7. velikim trudom poiskal kredit drugje. Težave, s katerimi se. jc imel boriti, niso bilo majhne. Kavno Slovensko delavsko stavbeno društvo je krivo, da denarni kredit našega rajnega doktor Kreka ni bil posebno velik. Vsi denarni zavodi so vedeli, da jc dr. Krek preradodaren, da sc ga denar ne drži, da razda vse, kar ima, čc dobi danes cclo premoženje, jc jtltri ravno tak revež kot je bil.
Pod dr. Krekovim vodstvom je to društvo zgradilo 103 delavsko hiše, in sicer: V Novem Udmatu pri Ljubljani 51, na Glincah-Rožni dolini 25, v Šte-fanji vasi 10, v Spodnji Šiški 7, v Trnovem na Opekarski cesti 5, na Do-ienjski cesti, Karlovski cesti, Dravijah, Dov. Mar. v Polju in Kokri pri Kranju po eno.
Vse te hiše skupaj so stale '184.927 kron, torej je stala ena hiša povprečno 4708 K, to je bita cena s stavbiščein vred. Pomisliti je treba, da jc delavec prišel do lastnega doma, tako da sam ni vedel kdaj. Odplačeval je tedenske ali mesečne obroke po 10 K, kot bi plačeval stanovanja, pri tem sc mu je pa hiša amortizirala. Marsikdo, ki danes uživa sad tega dr. Krekovega truda, je nanj že pozabil ali pa jc vsaj pozabil, mu biti hvaležen.
Društvo, ki jc položilo temelj de-
Jasno je bilo že izpočetka, da današnji 0ocijalni pokret, ki ga opažamo po celem Bvetu, ne bo ostal brez odpora. Gibanje, ki ima namen, spremeniti ves naš družabni red, temelječ na kapitalistični podlagi, ter ga nadomestiti s pravičnejšim, to gibanje je sicer mogočno, a mogočni so tudi njegovi protivniki. Ne istovetimo tega socijalnega gibanja z boljševizmom. Po naših načelih jc mogoča, edino mogoča, druga rešitev teh vprašanj, ki --- kriče do neba po hitri rešitvi.
Toda za to danes ne gre. Poudariti moramo, da niti za trenutek ne dvomimo o- tem, da bo prej ali slej zmagala misel socijalne pravice ter da bo strta obležala na tleh zmija surovega, ljudstvo izsesava-jočega kapitalizma. Zdi se, da ta čas ni tako daleč.
Pogrešamo pa v vrstah tistih slojev, Id so danes uživali sadove kapitalističnega Easa, spoznanja, ki edino omogoča tako rešitev krize, da bi mesto krivice zavla-iala pravičnost brez nadaljnih krvavih bojev. Edino to spoznanje je pot k spora-sumnemu izboljšanju. In kaj vidimo da-les po svetu?
Pred nekaj dnevi smo čitali v listih, la »e sedaj bliža doba najhujšega imperi-ializma, ki je kedaj vladal ua svetu. Za-jadna Evropa s svojim organiziranim ©r-aškim kapitalom, ki danes v Parizu riše neje narodom brez ozira na njih pravico, impak le z vidika golega lastnega gospo-larskega dobička, ta Evropa in njena ka-ritalistična uobojevnica Amerika sta da-les gigantska skala, ki se za njo skrivajo rsi, ki so interesirani na zmagi reakcije, iuvaji kapitalizma po celem svetu se da-les naslanjajo na moč zapadne Evrope in Amerike in za njima boječe capljajo tra->anti velikih in malih narodov, hoteč zakriti si spoznanje ter se rešiti nadležne lolžnosti, deliti dobrote tega sveta z oni-ni, ki čakajo na svojo pravico.
Neizmerna Rusija je danes v zasirieh kapitalistom sveta in rusko ljudstvo je da-les plen tega in jutri onega. Dobro znano, da je boljševizem neizmerno grešil lad Rusijo. Ruski kmet sam odklanja da-tes to obliko socijalne ureditve. Toda ti-ti, ki danes na Ruskem organizirajo nove .rmade proti boljševizmu, so gnani od žeje, vzpostaviti staro gospodarstvo agrar-lega kapitalizma. Vojske ruskih kadetov, ;i si radi nadevljojo naziv demokracije, o n. pr. na Kavkazu povsod, kamor so irišle, razveljavile razdelitev veleposestev er so kmeta povsod zopet vrgle v stanje irejšnjega tlačanstva. Milijone in milijar-le denarja so žc požrle te armade, člo-reška kri teče v potokih. — Isto vidimo ia Ogrskem.
j I^tipK
J:_<f ji. v. : ji Ii.»
tfark Twain:
Prcvcl Bogomil Vdovič.
Ko je strašna in neozdravljiva bole-en — davica, rrzsajala po mestu in spra-ila od strahu vse matere ob pamet, opo-orim svojo ženo, Mrs. Mc. \Villiams na nalo Penelopo, in rečem:
»Draga, jaz na tvojem mostu ne bi iustil, da bi otrok žvečil tisii jelovi kliu-ek.«
»I, kaj pa io to hudega?« pravi ona, . obenem so pripravi, da bi vzela otroku linček iz ust. Jaz odgovorim:
»Ljuba moja, znano jc, da je jelov les lajmn.nj redilen les, ki ga sinejo otroci esti.«
Moja žena obstane z roko. ki je bo-ela ž njo vzeti lclinček, brzda sc očividno i reče:
»Mož, ti znaš več nego samo to. Ti eš, da znaš. Vsi zdravniki pravijo, cla je mola v jelovem lesu dobra ra slaboten rbet.«
»A, nisem vedel, rla je otrok bolan v rfc'u in cla jo domači zdravnik pripo-ačal —a
»Kdo po ic rekel, da ic otrok bolan lnAtu?«
»Ljuba moja, ti si namignila.«
»Kaj še! Tega nisem nikoli namignila.«
»Draga moja, ni dve minuti, kar si rekla —«
»Meni nič mar, kaj sem rekla. Če hoče otrok žvečiti košček jelovega lesa, ni prav nič hudega, in ti veš to popolnoma clobro. Pa ga bo tudi žvečil. Tako, na!«
»Nc govori več, predraga. Zdaj vidim, kako imaš na vso moč prav, in šc danes pojdem naročit dva ali tri sežnje najboljšega jelovega losa. Moj otrok naj nc pogreša ničesar, dočim jaz —«
»Lepo te prosim, pojdi po svojem opravku in pusti me malo v miru. Človek nc smo napraviti najmanjše opazite, cla bi jc ti ne pobral ter dokazoval in dokazoval toliko časa, dokler ne veš več, kaj govoriš, in ne veš!«
»Dobro. Storim, kakor želiš. Toda kje je logika v tvoji zadnji opazki, ki —«
Toda že je. z jezo odšla, predno sem mojrel izgovoriti, in vzela otroka s sabo. Zvečer pride predme bleda kakor zid.
»O Morlimer, že spet eden! Mali (iorgie, Gordon jo jn dobil!«
»Davico?«
»Davico.«
»Ali jc kaj upanja z njim?«
»Nobenega na svetu! Oh, kaj bo z nami?«
Kmalu urinese ocstunia našo Pcnolo-
po, voščit lahko noč, kar deklica nalahko zakašlja. Moja žena pade vznak, kakor bi jo bila zadel kap, a v trenutku jc pokoncu in je vsa prešinjena agilnosti, kakršno navda strah.
Brž zapove, naj sc otrokova posteljica prenese iz otroške sobe v najino spalnico, in gre sama pogledat, kako se ukaz izvrši. Meno vleče seveda s sabo. Stvar uredimo hitro. Za pestunjo postavimo posteljo v ob-lačilnico moje žene. Zdaj pa pravi Mrs. Mc. VVilliams, da smo predaleč od drugega otroka in kaj, če se pri njem pokažejo ponoči tudi kaki simptomi. In spet pobledi, uboga. Zatorej spravimo posteljico in pestunjo nazaj v otroško sobo, za naju pa postavimo posteljo v sosedni sobi.
Koj na to pa pravi Mrs. Mc. VVilliams, da bi se fantek nnjbrže lahko nalezel od Penclope. Ta misel prešine njeno srce z novo paniko, in vsa družina ne more spraviti posteljice iz otroške sobe dovolj naglo, cla bi bila moja žena zadovoljna, čeprav je sama pomagala in posteljico skoraj ra:: potegnila v svoji blazni vihri.
Premaknemo se. v pritličje. Toda tukaj ni bilo kam deti pestunje, Mrs. Mc. VVilliams pa je rekla, da je. izkušenost pestunje neprecenljiva pomoč. Tako se vrnemo z vso ropotijo zopet v najino spalnico in občutimo preveliko radost, kakor tiči v nevihti, kadar snet najdejo svoje gnezdo.
lavskim naselbinam v Novem Vodma-tu, Rožni dolini, Štcfanji vasi. Šiški in Trnovem, jo zadnjih 10 let hiralo in ločilo svoje rane. Marsikako lepo vso-tico, tisočak in desettisočak je šel iz žepa dr. Kreka in njegovih prijateljev, ozir. naših prijateljskih organizacij in zadrug. Dr. Krek je bil preveč zaupljiv. Hiše, ki so se prepisale na člane, so nekateri Člani obremenili z drugimi dolgovi. Stavbeno društvo je pa odšlo praznih rok. Zguba samo pri onem članu jc znašala nad 13.000 K, skupna zguba pa približno 30.000 K. vendar ni noben član plačal za to zgubo niti vinarja, četudi jc bila neomejena zaveza.
Danes so pa tudi finance tega društva urejene; dolg je popolnoma poplačan in nekaj premoženja jc še ostalo. Ko nastanejo vsaj približno normalne razmere v stavbarstvu, bo društvo zopet stopilo na plan in po dr. Kreku započeto delo nadaljevalo. Dolžnost vlade je pa, cla to najstarejše slovensko delavsko stavbeno društvo vpo-števa v prvi vrsti, kjer gre za zgradbo delavskih hiš. Treba jo dati na razpolago brezobresten ali nkkoobresten kapital in pa stavben prostor, katerega zamorc danes preskrbeti lc državna oblast.
Dne 24. svečana 1. 1895. se je vršil prvi ustanovni občni zbor le zadruge. Mod prvimi člani tega dru;-tva se bere poleg imena našega Jožeta Gostinčarja in upravnika »Slovenca« Iv. Rakovca tudi ime dr. Janeza Ev. Kreka.
Zadruga je pričela svoje delovanje šele meseca junija 1895, in ves čas do svojo smrti ji ja bil rajni dr. Krek zvest prijatelj, oče in pokrovitelj. Kadar kaj ni bilo prav, kadar jc nastopila kaka kriza, kadar jc bil kak izlet, kadar jc bila vsakoletna prireditev, večinoma na Rožniku, tedaj je moral biti v naši sredi rajni dr. Krek.
Društvo mora imeti za svoj začetek' kapital ali kredit. Kapitala pa naše delavstvo ni imelo, iskati je moralo torej kredit. Poleg drugih za naše delavstvo zavzetih gospodov, ki so jamčili za ta kredit, najdemo iudi dr. Krekovo ime.
Ker je potres razrušil prostore na Kongresnem trgu št. 2, kjer se nahaja že od počet ka zadružna prodajalna, je
Mrs. Mc. Willianis leti v otroško sobo. cla pogleda kako je. tam. V trenutku jc nazaj z novo strahoto in reče:
»Zakaj neki fantek tako spi?«
Odgovorim:
»Predraga, saj fantek zmeraj spi, kakor bi ga ubil.«
»Vem, veni. Ali kakor zdaj spi, je nekaj posebnega. Zdi se mi, da diha — tako redno. O, to jc strašno!«
»Ali, draga moja, saj diha zmeraj redno.«
»O, saj vem. Toda zdaj j a to neka} groznega. Njegova pestunja jc premlada in prencizkušena. Marijo denemo spat k njej, da bo pri rokah, če se kaj zgo.li.«
»Misel je dobra, a kdo bo tebi pomagal?«
»Ti mi lahko pomagaš vse, kar je treba. V takem času, kakor je zdaj, ne morem dovoliti, da bi kdo drugi kako kaj onegavil, nego jaz sama.«
Pene lopa zakašlja dvakrat v spanju.
»Oh, ta zdravnik, zakaj na pride!« Morlimer, roba je pregorka. Odpri zračnico, pa bri.!«
Odprem jo, pogledam mimogrede na toplomer in so začudim, kako more biti sedemnajst stopinj (F) prevroče za bolnega otroka.
Slovensko delavsko katoliško društvo dalo za silo na razpolago svojo sobo, kamor se jo naselila prodajalno, iz česar sledi, da je bila delavska zadružna organizacija že od početka v ozkem stiku z delavsko politično organizacijo.
Otvoritev prodajalne se je vršila s sv. opravilom na Rožniku, katero je opravil dr. Krek, in po cerkvenem opravilu so udeleženci zavili k »dolnjemu mežnarju«.
Prvi načelnik društva, sedanji minister Jože Gostinčar jc tedaj zabaval člane s povestjo »dvorni norec«, v kateri je minister pustil jajca v košari, ter to povest izrabil praktično in zabavno, češ, ta konzum pa noče biti podoben temu ministru. Tedaj se delavcu Jožetu Gostinčarju pač še ni sanjalo, da utegne kdaj postati minister.
Kako se je društvo razvijalo, je fazvidno iz sledečega pregleda:
issedffi k sioisi sssrarnl
Loto:	Članov:	Promet:	Dobiček:
1895	57	13.674-90	899-10
1896	333	42.805-96	961-06
1897	348	40.351-52	419-52
1898	321	52.358-92	516-16
•1899	274	31.695-04	368-64
1900	219	25.051-62	1527-46
1901	198	28.151-73	866-10
1902	230	32.436-34	1764-63
1903	308	47.509-35	2837-52
1904	583	112.508-78	4274-17
1905	541	107.446-70	659-96
1906	496	73.222-66	5883-72
1907	402	88.628-12	8324-61
1908	426	111.793-90	10.161-48
1909	593	143.761-33	15.068-48
1910	751	247.906-21	20.452-04
1911	860	334,044-38	22.865-55
1912	986	402.703-22	6321-36
1913	1079	392.374-21	12.052-85
1914	1125	461.451-62	5116-98
1915	1311	653.951-06	4597-82
1916	1315	780.155-23	3552-25
1917	1544	1,233.875-41	8144-07
1918	3102	3,427.530-51	1428-09
Ker sc je izplačala članom 5 % di-videnda od blagovnega prometa, ki je v ti dobi znašal nad 8 milijonov kron, se pokaže, da se je članom izplačalo tekom pretečenih 24 let nad 400 tisoč kron dobička, ne oziraje se na druge ugodnosti, ki so jih člani uživali pri zadrugi. Za ves ta uspeh gre hvala ustanoviteljem, ki so se oprijeli zadružne misli, katero jc razširjal in skrbno gojil naš nepozabni dr. Krek.
Seveda tega ogromnega napredka ni zmogla ena sama prodajalna, zato so se pričele ustanavljati podružne prodajalne, in sicer najprej e na Glin-cah pri Ljubljani, potem na Zaloški cesti, pozneje na Dunajski cesti. Pa tudi izven Ljubljane je društvo razširilo svoj delokrog ter odprlo prodajalni v Tržiču na Gorenjskem ter Križali pri Tržiču, potem v Kranju in slednjič tudi v Sv. Križu pri Kostanjevici, lako da šteje zadruga danes osem prodaja-len z nad 3500 člani.
V bližnji bodočnosti se pa namerava otvoriti v raznih krajih še več novih piodajalen.
Tekom vojne, ko je cvelo odoru-štvo, se je pa nasprotno izkazalo prav posebno delavsko konzumno društvo s tem, da cen ni navijalo, vsled česar so se posebno prva tri leta vojne kazale velike razlike v cenali raznih proda-jalen in konzumnega društva. Temu je pripisati tudi velikanski naval za pristop k društvu, ki se kaže v letih vojne, ko je stanje članov poskočilo od 1079 na 3102. To število bi se pa lahko tudi podesetorilo, če bi društvo imelo za vse priglašene člane dovolj prostora in blaga. Ker pa tega ni bilo dobiti, je moralo društvo v varstvo starih članov sprejemanje novih odklanjati, zato se tekom lota 1914-15 tudi stanje članov ni zvišalo.
Splošna panika na trgu in nenadni padec cen, ki je bil posledica zrušenja stare avstrijske fronte, je kolikortoliko vplival tudi na gmotno stanje zadruge, vsled česar je bil tudi poslovni uspeh lanskega leta manj povoljen. Vendar z ozirom na precejšen rezervni zaklad in razširjenost zadruge ni nričakovati kvarnih posledic. Društvo ima 5 lastnih hiš, in sicer na Viču-Glincah, Ljubljani na Zaloški cesti. Starem trgu in Spodnji Šiški ter v Kranju.
Iz gorčičnega zrna, ki ga je položil v zemljo rajni dr. Krek, je zrastlo veliko drevo, pod katerim se senči naše delavstvo. Drugo leto bo društvo prn-znovalo svojo 25 letnico. Bog daj, da bi se tedaj znašli v lepi slogi, da proslavimo srebrni jubilej delavskega zadružništva v urejeni in utrjeni Jugoslaviji, za katero je naš nepozabni dr Krek žrtvoval zadnje svoje moči in Življenje.
IflaraCaife .vSi£g2Sic&"iZ
n«
V	Slovencu« z dne 3. junija t. 1. jc bilo objavljeno poročilo o ustanovnem shodu »Samostojne kmečke stranke«, ki sc jc vršil 1. junija t. 1. in h kateremu sem prišel brez vsakega vabila ravnotako kakor g. župan iz Most.
V	tem Slovenčevem poročilu stoji na enem mestu tole:
»Pri programni točki, ki obdelava agrarno reformo, se je oglasil k besedi ravnatelj Gustav Pire in predlagal, da naj stranka predvsem zahteva agrarno ustavo? in odklanja agrarno reformo, češ, da je nepotrebna in da ni čas za to primeren.«
Ta odstavek poročila je napačen, ker me menda poročevalec bržkone ni razumel, dasi sem jasno in glasno svoje tozadevno strokovno stališče pojasnil in sem znanstveno definicijo agrarne reforme namenoma dvakrat in s povzdignjenim gla-rom ponovil.
Ob prebrani programovi točki o agrarni reformi sem sc zglasil k besedi, ki sem do takrat molčal, ker je bilo besedilo te točke tako, da mi ni dalo molčati. Zlasti mi ni ugajal pristavek, da je agrarno reformo brez vsake teorije zvršiti.
Moja izvajanja so dejanski nekako tako-le zvenela:
Z agrarno reformo jc enako kakor z ureditvijo valute. Vsak sc čuti poklicanega v teh težkih vprašanjih govoriti ali pisati.
—	Kaj pa je pravzaprav agrarna reforma?
—	Agrarna reforma ne more in ne sme biti ničesar drugega, nego preureditev sedanjih lastninskih in užitnih pravic do zemlje, v kolikor sc tičejo kmeijskega pridelovanja, iu sicer za nedosledno dobo, to je za nekaj rodov. (To definicijo »agrarne reforme« sem dvakrat glasno in razločno ponovil, kajti ravno nespoznanje bistva agrarne reforme dela pri nas toliko zmede in po nepotrebnem bega ljudstvo.)
—	Taka preureditev teh pravic jc državno-pravni čin sam zase, ki ga je ločiti cd bodoče agrarne politike, katera se mora zaradi neprestanega izpreminjanja razmer delati samo za doglcdni čas. — Zahtevajrro torej nam všečno preureditev lastninskih in užitnih pravic do zemlje, ki znaoi novo agrarno ustavo kot podalgo bodoči dobri agrarni politiki, ki jo samoobsebi umevno mora imeti na svojem programu vsaka agrarna stranka. O podrobnostih bodoče agrarne politike že danes govoriti pa tukaj ni umestno. — V zadnjem stoletju smo doživeli pri nas dve novi agrarni ustavi: eno od cesarja Jožefa, ki jc uveljavil odpravo suženjskega tlačanstva kmeta in drugo od revolucije 1. 1848., ki je rešila kmeta iz graščinskega podložništva in mu jc šc dala ono svobodo, ki so jo takrat že vsi drugi stanovi imeli. Ti dve agrarni ustavi pa sta bili laže izvedljivi nego sedaj nameravana, ki bo globoko posegala v naše socialne razmere in ednošaje, zato zahtevajmo previdnost in temeljitost pri sestavi nove agrarne ustave, kajti razmere v naši novi kraljevini SHS so tako različne, da ne preneso nikakega šušmarskega skrpucala, prikrojenega samo za eno pokrajino in izdelanega iz kakega tesnega strankarskega stališča, ki ni v nikakem pravem skladu z ohranitvijo krepkega kmečkega stanu. — O nameravani agrar ni reformi, pravilno rečeno, o nameravanem uveljavljcnju nove agrarne ustave pa nima pri nas nihče praktičnih izkušenj zato Je nezmiseino odklanjati teorijo, ki jo nam nudi narodno-gospodarska in socialna veda, kajti ta teorjia bo morala da jati smcrnice za novo agrarno ustavo.
Ali sem torej s tem svojim izvajanjem morda odklanjal agrarno r~Iormo, češ, da je nepotrebna, ker sem le zahteval dobro novo agrarno ustavO? Ne! Kritiziral sem le mešanje pojmov, ki nepotrebno bega kmečko ljudstvo, dal sem agrarni reformi ono ime, ki ji znanstveno gre, po-dal sem definicijo agrarne ustave, ki dejanski vsebuje pravo in čisto agrarno reformo ter sem perhorisciral odklonitev sodelovanja teoretikov in sem končno razločeval pojmovanje agrarne ustave od pojma agrarne politike.
Nisem učenjak (četudi ne lajik) na tem polju, še manj sem nezmotljiv, zato si ne prisvajam prav nikake narodnogospodarske avtoritete, a eno vem, da so moja nazi ranja več ali manj v skladu z naziranji v tozadevni strokovni literaturi, ki jo mora vsakdo priznati, ki se hoče s tem pred metom pečati in torej hoče o njem govoriti ali pisati.	Gustav Pire.
Celovec, 2 .junija. Uradno se poroča: Položaj 2. junija ob eni popoldne. V teku bojev v Labtidski dolini so morale naše čete vsled sovražnega pritiska zapustiti Št. Pavel in so sc umaknile na postojanke proti severu, Na drugih delih bojišča nobene spremembe.
Segre ne odgovarja ker ne zna — nemško.
LDU Celovec, 5. junija. (ČTU) Generala Segreja jc deželni upravitelj dr. Le-miseh sprejel zelo svečano kot mirovnega sodnika. Županov namestnik je pri sprejemu izrazil upanje, da se bodo morali Jugoslovani umakniti do stare demarkacijske črte. General Segre je odvrnil, da nc more odgovoriti, ker ne obvlada nemškega jezika.
<5!
Davčni uradi postanejo samostojni LDU Belgrad, 4. junija. Davčni uradi v Bosni in Hercegovini, Dalmaciji in Sloveniji sc odcepijo od okrajnih oblasti in preosnujejo v samostojne urade.
Nove železnice. LDU Belgrad, 4. junija. Kraljevski vladi je dovoljen kredit za zgradbo železniških prog Knjaževac — Niš — Topčider — Mala Krhnja — Požarevac, Niš — Pro-kuplje — Mrdar, Kragujcvac — Kraljevo — Raška — Kruševac — Jankova Klisura.
Italijani v Dalmaciji.
LDU Split, 5. junija. (DDU) Italijani so prekoračili dcmarkacijsko črto in zasedli vasi blizu Mitlo-Vinovca pri Trogiru. Župniku, ki je pobegnil v Trogir, so poslali pismo, v katerem ga prosijo, naj se vrne, češ da mu jamčijo za varnost. Istočasno so zahtevali od njega dovoljenja, da se smejo v njegovem stanovanju nastaniti dva itali-anska čar,trika in vojaški zdravnik.
Rumuni zasedejo Bsnat? LDU Belgrad, 4. junija. Rumunski tiskovni urad javlja, da ima rumunska vojska nalogo, zavzeti Banat, da sc izvedejo določila dogovora iz leta 1916.
LDU Belgrad, 4. junija. Včeraj je došla na tcmešvarsko postajo iz Lugoša lokomotiva z dvema vagonoma mažarskih železničarjev, ki so pobegnili, da jim ni bi-o treba priseči Rurnunom, ki so došli v mesto in prevzeli vse oblasti ter pozvali uradništvo, naj priseže zvestobo rumun-skemu kralju.
Nemška uradna poročila.
Celovec, 2. junija. Uradno se poroča Položaj 2. junija ob osmih zjutraj: V od seku Labudske doline trajajo boji dalje kjer smo zgubili južno od Male planine Grmado (kota 1441). Sicer je bilo samo v odseku Grabštajna živahno streljanje strojnih pušk in topništva. Na Korenskem prelazu praske s oresledki.
LDU Belgrad, 4. junija. Današnjo sejo Narodnega predstavništva otvori predsednik dr. Draža Pavlovič ob 9.20, na kar se zapisnik odobri brez izpremembe. — Poslanec dr. Aleksa Miovič (radikalec) stavi vprašanje na vojnega ministra zaradi vojnih beguncev. Vojni minister general Hadžič odgovarja, da nc more dati točnega odgovora ker je šele nedavno postal minister, a bo vprašanje proučil ter ukrenil vse potrebno, da se bo na izvajanje zakonskih določb polagala vsa važnost. — Poslanec Milutin Dragovič vpraša vojnega ministra, zakaj se še niso oprostili vojaške dolžnosti učitelji, občinski poslovodje in oni, ki se morajo oprostiti vojne dolžnosti na podlagi sklepa ministrskega sklepa. Vojni minister odgovarja, da so se oprostile vojne dolžnosti vse osebe, ki so bile za oprostiti. Sedaj je le še malo število neoproščenih in onih, ki sc ne morejo izmenjati, dokler sc ne dobijo potrebne strokovno izvežbane osebe. — Poslancc A. Kristan (socialist) interpelira ministra za promet zaradi proste vožnje poslancev na Južni železnici. Minister Vulovič odgovarja, da je podvzel vse korake, da dovolijo zasebne žc^eznice brezplačno vožnjo poslancem. — Zbornica preide nato na dnevni red. Najprej se izvoli šest odsekov. Za tem se čita poročilo verifikacijskega odbora o polnomočnosti mandata Riste Jova-noviča iz Črnegore, nakar preide zbornica v razpravo zakonskega predloga o polnoletnosti. Poročevalec Ilanžek čita poročilo odbora za zakonsko predlogo o polnoletnosti in priporoča sprejem tega predloga. Zakonski predlog se je sprejel v splošnem in v posameznosti brez debate, nakar zaključi predsednik sejo ob 11.50 ter določi prihodnjo na četrtek ob 16. z dnevnim redovn: Odgovori na razne interpelacije.
SSazna poročita.
Položaj na Slovaškem.
LDU Praga, 5. junija. (ČTU) V včerajšnji seji brambnega odseka se jc razpravljalo o položaju na Slovaškem. Poročalo se je, da je češka sokolska zveza ponudila svojo pomoč za boj proti Mažarom. Poslanec Pik jc odobraval v imenu socialističnega bloka vse odredbe, ki so sc ukrenile za vojaško varstvo Slovaške v svrho obrambe dežele in v interesu republike. — Predsednik Masaryk je brzojavil generalu Pel-leju: Prosim Vas, prevzemite poveljstvo vseh republikanskih vojnih sil. Mi vsi in
čete imamo popolno zaupanje v Vas, Zahtevajte vse potrebne žrtve od vojske in prebivalstva ter nc boste razočarani.
Protest Dunaja.
LDU Dunaj, 4. junija. (ČTU) V vče, rajšnji seji občinskega sveta je župan Reu* mann prebral protestno izjavo proti mi-! rovr.i pogodbi.
Avstrijski čstniki v pruski armadi.
LDU Opava, 5. junija. (ČTU) »Deu«
tsclie Post« poroča, da sprejema pruska) vlada v svojo službo avstrijske častnike.
Sne novice.
-f Iz demokratskega kluba. Kakotf
smo žc poročali, so poslanci Bogdan Mm dakovič, Vaso Muačevič, Gavro Manojlo-t vič, Duan Pcleš in Anton Mihajlovič iz-» stopili iz Demokratskega kluba. Ob tej pri* liki so podali izjavo, da so bili mnenja, dal je treba politično, socialno, kulturno ia gospodarsko življenje ter razvoj vsega nai šega naroda poslaviti ra zdravo podlago* kar se more doseči le z združenimi močmi, V zadnjem času pa jc došlo do dogodkov, ki kažejo, da je demokratski klub opustil te smernice, vsled česar hočejo delati zai narodno stvar izven demokratskega kluba«
+ Rehabilitacija Srbije, Počasi se dviga zastor nad dogodki, ki so se odigraj pred svetovno vojno in jo povzročili. Let genda, da pade del odgovornosti tudi na! Srbijo, jc razpršena vsled priznanja so* vražnika samega in vsled zadnjih odkritij nemško-avstrijske žurnalistike. Izjava šen fa nemške delcgacijc v Versaillesu Brock« dorff-Rantzau-a, kjer jc rekel dobesedno« »Nihče med nami nc bo trdil, da se j« začela katastrofa v usodcpolnem trenut-i ku, ko je padci avstrijski prestolonasled-i nik pod udarccm atentata« — je ne samci v vsem obsegu potrjena, ampak celo razi širjena vsled odkritij sovražne publicisti-« kc. Nakana proli Srbiji je danes jasna ugotovljena. Zadnjič smo objavili — po* vzet po sovražnih časnikih — rezultat preiskave, ki ga jc ugotovil po atentatu! proti nadvojvodi v Sarajevu poseben po-< slancc dunajskega ministrstva zunanjih! zadev, v katerem ugotavlja, da ne pade krivda za alentat niti na srbsko vlado niti na oucijelno Srbijo. Pa navzlic tem jasnim zaključkom preiskave objavlja revija »Deutsche Politik« sledeče pismo, ld ga je poslal cesar Franc Jožef cesarju Vi* ljemu II.: »Pred sabo imamo zaroto, katere niti gredo tja do Belgrada, tudi če bi bilo nemogoče doprinesti neovržen dokaz krivde srbske vlade, bi to vendar ne zmanjšalo dejstva, da jc politika te vlade, ki hoče zbrati pod srbskim praporom vse Jugoslovane, stalno nevarnost, in sicer, lem večja, ker jc Romunija navzlic zvezi postala intimna prijateljica Srbije in trpi v notranjosti svojih mej pcrlidno agitacijo proti Avstro-Ogrski. Politika moje vlade mora iti v bodočnosti za tem, da izolira Srbijo. Prvi kprak proti temu cilju bi ob-t stojal v tem, da se okrepi stališče sedanje bolgarske vlade, potem ko bo Bolgarija« katere interesi se krijejo z našimi, zavarovana pred vrnitvijo rusofilstva. Romunija se mogoče ne bi bila podala na tQ nevarno pot, čc bi bila videla, da je tro-zveza odločena, da se nc odpove zvezi z Bolgarijo, vendar bi bili pritisnili, da sofijska vlada prizna teritorijalno integriteto Romunije. Potem bi bilo lahko sprijazniti Grško z Bolgarijo in Turčijo in tedaj bi bili lahko ustanovili pod egido trozveze novo balkansko ligo, ki bi zadržala pan-slavistični val. Vse to bi bilo pa mogoče samo v slučaju, čc bi bila Srbija, lri je danes vogelni kamen panslavistične politike, eliminirana kot politični faktor z Balkana. Tudi boš razumel, da po bosenskem dogodku ni mogoče mirno poravnati spo» ra, ki nas loči od Srbije in da bo mirovni politika vseh evropskih monarhij ogrožena tako dolgo, dokler bo ostalo nekaznovano to ognjišče zločinske agitacije.«
-f- Italijani za Nemško Avstrijo. »Cor-riere della Sera« piše: Razmere v nekaterih novih državah so kritične. Na Dunaju vlada glad, med tem ko ima Jugoslavija polna skladišča živil in Belgrad noče ničesar odstopiti ali prodati. Če tudi je fi-nancijelno vprašanje Italije težko, smo le vedno mi Italijani, ki prcskrbljiljemo z živežem bivše cesarstvo. Francija ne misli -pomagati kot za ciobro (Jarancijo; Amerika sc omejuje, da nam daje živež, da ga delimo, a zato smo dolžni; Angleška je prispevala sedaj samo sedmi del, a Belgrad varuje svoje velike zaloge po nalogu vrhovnega poveljstva v svesti, da je živež velikega pomena v vojaškem oziru, in pušča svojega soseda, da umira. — Da, velikodušni so ti Italijani I
-f- Vcmzelos član akademije politične znanosti. Pariška akademija političnih znanosti jc izvolila na izpraznjeno mesto Roosevclta soglasno grškega ministrskega predsednika Vcnizelosa za člana akademije.
-f Odstop rimskega občinskega sveta.
Radical poroča iz Rima, da je z županom princcm Colonna vred odstopil tudi cel rimski občinski svet.
Dnevne novice.
—	Pristop organistov v Jugoslovansko Strokovno Zvezo. Na občnem zboru organistovskega podpornega društva 4. t. m. so sklenili zborovalci, da pristopijo vsi organisti kot svoja stroka v Jugoslovansko Strokovno Zvezo. Važnost tega koraka se pojasni v »Naši Moči«, ki se orgamstom v ta namen dopošlje.
—	Goriškim učiteljem beguncem v znanje in uvaževanje! 1. Oni tovariši in to-varišice, katerim je bilo z dekretom Viš. š. sveta priznano napredovanje v višji čilni razred oziroma stopnjo že s 1. junijem 1919, naj prosijo za pomaknitev v dotični razred naravnost pri Višjem šolskem svetu v Ljubljani; prošnji je priložiti gori omenjeni dekret. 2. Na Koroškem nameščeni tovariši (ce), ki niste še v posesti svoječasno Viš. šol. svetu predloženih uradnih spisov, obrnite se na tovarišico Jad-vigo Strel, t. č. bivajočo v Vojniku pri Celju, katera je na sestanku dne 17. aprila prevzela vse spise, jih ponesla v Pliberk, da vam jih ob priliki zborovanja vroči. Dogodki na Koroškem so to ^nemogočih, to-varišica je spise rešila in so na varnem, iTo v pomirjenje onim, ki so bili v skrbeh. 3, Tovariši vpokojenci in vdove, kateri ste redno dobivali svoje prejemke pri davčnih uradih odnosno pri dež. finančni blagajni v Ljubljani ,bodetc te šc nadalje dobivali tamkaj do konca septembra t. 1, proti nekolekovani pobotnici, od 1. oktobra dalje se vam bodo pa izplačevali prejemki potom blagajne poštno-čekovnega urada v Ljubljani. — Vsi ostali dobe svoje prejemke z doplačili že sedaj izplačane potom blagajne poštno-čekovnega urada. .Vpošiljanje pobotnic odpade, 4. Vsakdo je idolžan v svojem in v interesu poslorvanja takoj naznaniti morebitno spremembo bivališča in sicer vpokojenci in vdove »knjigovodstvu deželne vlade za notranje zadeve«, aktivni pa »dež. knjigovodstvu« in vse druge spremembe vsi višjemu šolskemu svetu v Ljubljani.
■— Visokošolski transport. Vsi gospodje in gospodične, ki so se javili za visokošolski transport v Čehoslovaško republiko, naj pridejo v petek, 6. junija, v Narodno kavarno ob 17. na razgovor. Transport gre 7. junija, — Janežič Pavel, cand. med,
—	Denarni zavodi na Slovenskem, V Zmislu sklepa zastopnikov denarnih zavodov z dne 14. marca t. 1, se na Binkoštno soboto dne 7. t. m. po denarnih zavodih Ba Slovenskem ne bo poslovalo in so zavodi ves dan zaprti.
—	Osnutek reforme zakona o delavskem bolniškem ln nezgodnem zavarovanju, ki ga je izdelalo ministrstvo za socijalno politiko v Belgradu, je dala Zveza bolniških blagajn prevesti na slovenski jezik in izide prihodnje dni v natisku. Knjiga bo obsegala do 100 strani in bo veljala 20 K s poštnino vred, na kar se opozarjajo zlasti bolniške blagajne, strokovne organizacije, uradi, zdravniki in vsi, ki se bavijo s socialnimi vprašanji. Naročila je naslavljati: Zveza bolniških blagajn v. Ljubljani, iTurjaški trg št. 4, I. nadstr.
—	Za okrožje Velike Lašče bo konferenca Sodalitatis binkoštni torek, dne 10, t. m., pri Sv. Gregorju. Začetek ob pol 11. Uri s sv. mašo za pokojnega škofijskega jvoditelja, prelata Flisa.
—	Zahvala. Povodom upokojitve g. dr. Preglja, zdravstvenega svetnika, višjega okrajnega in juž. žel, zdravnika v Ljubljani, zahvaljuje se tem potom kuril-niško osobje južne železnice v Ljubljani za njegovo večletno požrtvovalno lečenje istega. Zaradi njegove človekoljubnosti in Vestnosti v izvrševanju njegovega zdravniškega poklica si je osvojil srca, zaupanje in spoštovanje vsega osobja, kakor tudi njih svojcev. Neprecenljive zasluge si je iztekel začasa dolgotrajne vojne dobe, ko je moral zaradi velike obolelosti opravljati potrojeno delo, presedeti cele ure in deliti zdravniško pomoč kurilniškemu osobju nc-glede na to, da je imel veliko število bolnikov, katerim je moral iti na dom zdravniške pomoči delit. Poslavljamo se tem potom od g. dr. Preglja, želeč mu vse najbolje v njegovem zasluženem pokoju in skrajno mejo človeškega življenja zagotavljajoč mu trajno hvaležnost. — Kurilniško osobje južne železnice v Ljubljani.
—	Semenj v Črnomlja bo v torek dne 17. junija t. 1. za živino, prešiče in razno blago.
—	Proti boljševizma. Belgrajske -Službene Novine« prinašajo nastopni razglas ministrstva za notranje stvari: Ugotovljeno je, da se v aeroplanih in tudi drugače prinašajo v naše kraljestvo in razširjajo poleg »Crvene zastave«, ki sc tiska v Budimpešti, tudi razni proglasi-pamfleti z naslovi: »Tko su boljševicK »Svakomu«, >Radmci, vojnici, seljaci!«, »Bračo Bačvani i Bana-cani!«, »Vojnici!« »Svima!- »Drugovi rad-nici!« »Jugoslovcni! Srbi, Hrvati, Slovenci i Bugaril«, »Drugovi radnici!« Arbcitcr, Bauern, Soidatcn, Dcutscnsprechcndc Gc-nossen!« »Munka. fegyelem, reud!-< »La vie en France« itd. Ugotovljeno je tudi, da so došli v deželo in da sc nahajajo v njej agenti, ki tc pamfletc in proglase razdeljujejo
in širijo defetšstično m boljševiško propagando, ki se rodi iz sovražnih dežel z namenom povzročitve nereda, upora, razkroj m podobno, vojaško in državno nemoč, da bi se potem sovražnik s tem okoristil in se obvaroval posledic zasluženega poraza in naše s težko muko pridobljene zmage. Opozarja se prebivalstvo, da bodo civilne in vojaške oblasti razširjatelje takih proglasov in agente vsakršne sovražne propagande obtoženi kot krivci činov iz prvega dela § 85 kaz. zak, in točke 2) istega paragrafa, ki določa najtežje v zakonu previ-dene kazni.
novice.
lj Izlet k Sv. Trojici pri Moravčah
priredi Šentpetersko prosvetno društvo na binkoštni ponedeljek, dne 9. junija. Odhod ob pol devetih zjutraj z državnega kolodvora do Domžal, povratek ob pol devetih zvečer iz Laz. V romarski cerkvi opravimo cerkveno opravilo, po opravilu prosta zabava v bližnjem gozdičku. .Za prehrano skrbi vsak sam. Ne pozabimo daljnogledov — kraj nam nudi krasen razgled po celi kamniški ravnini — in potnih izkaznic. Vabljeni vsi, ki ste vesele in dobre volje!
lj Dekliški večer v Šentjakobskem
tjrorvEtnem društvu se vrši danes v potek, dne 6. junija 1919, ob pol osmih zvečer. Za Slov. Žensko Zvezo poroča gospodična Cilka Krekova. V prvi vrsti je namenjen večer razgovoru o ženski telovadbi, ustanovimo obenem odsek Orlic. Vabimo dekleta in njihove starše k obisku.
lj Vaja orkestralnega društva »Glasbene Matice« se vrši v petek, 6, t. m,, in ne v soboto kot domenjeno. Odbor.
lj Seja vaditcljskega zbora Orlovsko Zvezo sc vrši v potek 6. t. m. ob 20. uri v Jugoslovanski HsV.r-.rni.
I j Predavanje zn služkinje bo na binkoštni ponedeljek ob pol petih popoldne v veliki dvorani Ljudskega doma. Služkinje, udeležite se v velikem številu!
lj Razglednice in znaki Zrinjskega ?n Frankopana vorid dijakom v Brnu se dobe v trgovini Ničman v Kopitarjevi ulici.
lj Izgubila se je dcnarnica z vsoto približno 500 kron na poti od nadvojvode Friderika ceste do domobranske ceste. Kdor jo je našel, naj jo prinese v našo uredništvo proti primerni nagradi.
9
St. i&ncSrai	—
I® žete	reko
Mrk©-
Ljubljanski dopisni urad poroča dne 6. t. m. ob pol 1. uri ponoči poluradno:
Naše hrabre čete so z velikim navdušenjem in s smelim naskokom osvojile Velikovec, Rudo, Grebinj in Št. Andraž. Sprednji oddelki so dosegli reko Krko, Djekše in Št, Janž nad Mostičsm, Sovražnik meče orožje proč in se podaja, V Celovcu vlada panika- Naš mnogo mučeni narod z one strani Drave pričakuje najsloves-nejše našo vojsko, svoje brate in osvoboditelje. Nemci so učinili nečuvena barbarstva v Velikovcu in drugih mestih, iz katerih so morali pobegniti. Pogajanja t Kranju potekajo za nas povoljno; v teku jutrišnjega dne se more pričakovati končnega rezultata.
HRVATSKA LJUDSKA STRANKA V HERCEGOVINI.
(Izvirno poročilo »Slovencu«,)
m Zagreb, 5. junija. Hrvatska ljudska stranka se v Hercegovini vedno bolj širi. Vodstvo stranke prireja zaupno sestanke po vseh župnijah in organizira odbore.
m Zagreb, 5. junija. Hrvatska ljudska stranka v Hercegovini pridobiva vedno več pristašev. V okolici Šutjer-ske se je osnovalo 22 strankinih odborov za 64 vasi, v katerih je organiziranih že 8000 ljudi.
REŠKO VPRAŠANJE.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
LDU Lyon, 5. junija. (Brezžično.) Svet četverice je nadaljeval včeraj pre-tresovanje nemških protipredlogov in se ho danes ponovno pečal s tem predmetom. V oficielnih krogih jc razširjeno mnenje, da bo svet četverice do Četrtka dokončal te svoje razpravo ter zavzel svoje stališče. Kakor trdi »Petit Journal«, je izjavil predsednik Wil-son takoj po prvem branju nemških protipredlogov, da sc nikakor no strinja z ugovori grofa Brockdorff-Rant-zaua. Reško vprašanje še vedno ni rešeno in sc doslej tudi še ni posrečilo, doseči sporazum med Italijani in Jugo-
slovani; Jugoslovani odklanjajo rešitev, po kateri naj bi postala Reka z okolico avtonomna država ter se branijo odstopiti Zader in Šibenik Italiji. Pogajanja se nadaljujejo.
SPLETKE KRALJA NIKOLE.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Belgrad, 5. junija. Kraljevska vlada ima v svojih rokah famozen dokument o delovanju kralja Nikole, ki je 1. 1911. ponudil baronu Gieslu, poslaniku bivše Av-stro-Ogrske, vojaško konvencijo. Na podlagi te konvencije bi bil kralj Nikola pripravljen podpirati s svojo vojsko Avstro-Ogrsko v njenem boju proti Turški ali Italiji. Tedanji avstro-ogrski minister za zunanje stvari, Aerenthal, pa je odklonil tako konvencijo in jo sklenil samo carinski dogovor. Ta dokument je zbudil v Belgradu veliko zanimanja, ker dokazuje dvostransko politiko kralja Niko1?.
KAM SO ŠLI MTTiIJONI?
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Zagreb, 5. junija. Iz Dubrovnika prihajajo vesti o aferi, ki jo posledica prevzemanja imovine od bivše avstro-ogrske vojske. Iz Splita jo odpotovalo v Dubrovnik nekaj državnih pravdnikov, da vodijo preiskavo, ki pa je popolnoma tajna. Aretovanih jo žo več oseb, med njimi marki Lukobona.
USPEH PODPISOVANJA DRŽAVNEGA POSOJILA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Belgrad, 5. junija. Podpisovanje na državne bone je uspelo nad vse pričakovanje. Posojila se je podpisalo znatno več, kakor se je zahtevalo. Dalmacija, ki jo napol okupirana, je dala najlepši zgled. Dalmacija je podpisala sorazmerno največji del. S tem činom je izvedla najjasnejši plebiscit proti italijanskemu imperializmu.
SPOJITEV HRVATSKIH IN SRBSKIH KULTURNIH DRUŠTEV.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Sarajevo, 5. junija. Tu se širi akcija za omogočenje združenja hrvatskih in srbskih kulturnih društev.
ZA MUSLIMANE.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Sarajevo, 5. junija. Bosenska vlada je poslala na vse politične oblasti brzojavno naročilo, da sc povodom ramazana imajo ukreniti vse potrebno varnostne odredbe, da se muslimanska proslava popolnoma nemoteno izvrši.
ITALIJANSKA NASILSTVA.
(Izbirno poročilo »Slovencu«.)
m Split, 5. junija. Jugoslovanski profesorji šibeniško realne gimnazije so dobili poziv italijanskih oblasti, naj zapuste Šibenik v 24 urah, ker bodo v nasprotnem slučaju deportirani.
ZOFKA KVEDER IN ČASNIKARJL
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Zagreb, 5. junija. Pred mesecem dni je neki zagrebški humoristični list pisal proti Zofki Kveder-Demetrovič. Vsled tega je njen mož Juraj Demetrovič zahteval od pisca zadoščenja. Zagrebško novinsko društvo je izročilo zadevo častnemu sodišču.
OTVORITEV ZAGREBŠKE BORZE.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Zagreb, 5, junija. Zagrebška borza efektov je bila včeraj na svečan način otvorjena v trgovskem domu. Otvoritvi je prisostvoval ban dr, Palaček ,župan dr. Srkulj in več stotin uglednih oseb. Predsednik borze, Plavšič, je v svojem govoru povdarjal veliki gospodarski pomen, ki ga ima otvoritev borze v Zagrebu. Ban dr, Paleček je naglašal, da se more Zagreb razvijati kot gospodarsko središče, kakor sc Belgrad razvija kot politično središče,
TRGOVSKE POGODBE.
LDU Belgrad, 4. junija. Po sklepu miru se bodo takoj sklenile trgovske pogodbe z zavezniškimi državami. Za sedaj obstoja samo trgovska pogodba s čehoslovaško republiko. V finančnem ministrstvu se je ustanovila komisija, ki ima nalogo proučiti vse bivše trgovske pogodbe, med drugimi tudi pogodbo z Avstrijo in Ogrsko,
PRINC JURIJ V BELGRADU.
LDU Belgrad, 4. jimija. Dne 12. t. m. bc došel iz Pariza v Belgrad princ Jurif, za katerega sc že pripravlja hiša, v kateri bo stanoval.
PETROGRAD ZAVZET.
LDU Lyon, 5. junija. Brezžično.) Današnji pariški jutranji listi priob-čujejo brzojavko iz danskega vira, ki pravi, da so res zavzele Petrograd estonske in finske čete. Vest sc smatra za preccj verjetno.
ČEHOSLOVAKI IN NEMŠKA AVSTRIJA.
LDU Lyon, 5. junija. (Brezžično.) Čehoslovaški minister za zunanjo stvari, Bc-neš, je imel razgovor s poročevalcem lista »Temps« ter mu dejal med drugim: Čeho-
slovaki so popolnoma zadovoljni s temeljnimi potezami mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo, zlasti s točkami, ki so nanašajo na teritorijalna vprašanja. Velika načela, za katera smo so borili, namreč združenje Češke, Moravske in Šlezije v Čehoslovaški republiki z zgodovinskimi mejami, so brez pridržka priznana in potrjena v mirovni pogodbi. Želeli smo nekatere preureditve mej in konferenca je priznala upravičenost naših zahtev ter nam ni delala nika-kih težkoč. Upamo, da bodo tudi Jugoslovani, Romuni in Poljaki dosegli izpolnitev svojih želja, predvsem pa take meje, kakršne so upravičeni zahtevati.
Ifoztsl red.
Proga Planlca-Jesenlce. Odhodi iz Planice: 3.45, 16.59; prihodi na Jesenice: 4.55, 17.45. Odhodi iz Jesenic: 10.30, 22.05; prihodi v Planico: 11.23, 22.58.
Proga Jesenice-Bistrica Bohinjsko jezero. Odhodi iz Jesenice: 10.00, 15.10, 22.10; prihodi v Bistrico Boh. jezero:
10.53,	16.05, 23.09. Odhodi iz Bistrice Boh jezero: 4.01, 8.06, 17.00. Prihodi na Jesenice: 5.02, 9.15, 18.03. Razun tega ob nedeljah in praznikih odhod iz Jesenic ob 7.30, prihod v Bistrico Boh. jezero ob 8.23; odhod iz Bistrico Boh. jezero ob 18.36, prihod na Jesenice ob 19.45.
Proga Jesenice - Ljubi J ana gl. kol.
Odhodi iz Jesenic: 5.19, 10.20, 18.29 ter ob nedeljah in praznikih 20.22; prihodi v Ljubljano gl. kol.: 7.36, 12.40, 20.44 in ob nedeljah ter praznikih ob 22.46. Odhodi iz Ljubljane gl. kol.: ob 6.57,
11.54,	18.45 ter ob nedeljah in praznikih ob 4.55; prihodi na Jesenice: 9.30, 14.31, 21.18 in ob nedeljah ter praznikih 7.01.
Proga Kranj-Tržič. Odhodi iz Kra^ nja: 8. 15, 13.05, 20.25; prihodi v Tržič:
9.12,	13.59, 21.19. Odhodi iz Tržiča: 5.31, 9.30, 18.30; prihodi v Kranj: 6.18, 10.16, 19.19.
Proga Ljubljana drž. kol.-Kamnik. Odhodi iz Ljubljane držav, kol.: 7.48, 15.10, 19.30; prihodi v Kamnik: 9.02, 16.34, 20.45. Odhodi iz Kamnika: 5.28, 12.00, 17.05 ter ob nedeljah in praznikih 20.50; prihodi v Ljubljano drž. kol.: 6.44, 13.18, 18.26 in ob nedeljah ter praznikih 22.10.
Proga Ljubljana gl. kol.-Novo me-sto-Karlovac in Kočevje. Odhodi iz Ljubljano gl. kol.: 8.00, 14.36, v Karlo-vac in Kočevje: 19.04 v Kočevje, 23.40 v Karlovac; prihodi v Novo mesto:
10.55,	17.52, 2.33; prihodi v Karlovac: 14.55, 20.59, 7.30. Odhodi iz Karlovca: 2.07, 9.30, 14.20; odhodi iz Novega mesta: 6.03, 13.21, 18.02; prihodi v Ljubljano gl. kol.: 8.59, 16.30, 21.03. Prihodi v Kočevje: 11.11, 17.46, 22.16; odhodi iz Kočevja: 5.50, 13.16, 17.46.
Na delni progi Trcbnje-Novo mesto odhod iz Trebnjega: 6.42, prihod v Novo mesto: 7.16; odhod iz Novega mesta 9.16, prihod v Trebnje 9.50.
Proga Trebnje - št. Janž na Dol. Odhodi iz Trebnjega: 10.30, 14.10, 18.57; prihodi v Št. Janž na Dol.: 11.28, 15.07, 19.58. Odhodi iz Št. Janža na Dol.: 5.28, 12.44, 15.45; prihodi v Trebnje: 6.32, 13.48, 17.05.
Proga Novo mesto-Straža Toplice. Odhodi iz Novega mesta: 5.00, 11.12, 16.00, 18.10; prihodi v Stražo-Toplice: 5.18, 11.30, 16.18, 18.28. Odhodi iz Straže Toplice: 5.27, 11.52, 17.20, 18.42; prihodi v Novo mesto: 5.45, 12.10, 17.38, 19.00.
Proga Dravograd - Meža -Velenje-Cclje. Odhodi iz Dravograda - Meže: 12.02, 17.23; prihodi v Velenje: 13.32, 19.00. Odhodi iz Velenja: 5.39, 16.40; prihodi v Celje: 6.58, 18.06. Odhodi iz Celja: 7.44, 13.20; prihodi v Velenje:
9.13,	14.48; odhodi iz Velenja: 9.43, 14.53; prihodi v Dravograd-Mcžo: 11.20, 16.30.
Prosveta.
pr Umetnostna razstava v paviljonu R. Jakopiča se otvori v nedeljo 8. junija ob 11. dopoldne. Razstava obstoji iz dveh delov. En odelek je namenjen umet. naraščaju. Zastopani so sledeči slikarji: Anžik F., Jakac B., Kos G. A., Milunovič M., Pi-lon V., Sterle F., Šubic F., Zupan F., Zupa-nec A., in kiparji: Dolinar L., Kralj F., Studin M. Drugi oddelek vsebuje stare umetnine iz privatnih zbirk.
p Revue Franco - Slovene, druga; številka je izšla s sledečo vsebino: Les costumcs nationaux slovenes (slovenska narodna noša); J. dc Mayerhoffen, Peut-elle oublier jamais! (More ona kdaj pozabiti). Jc taimc et j'ai rfivcl (Ljubim te in sanjal sem); Josephin Pčladan, Len Amanu de Pise, roman (Zaročenci iz Pize); Un conto (Pripovedka); r.a ct 1& (To in ono); Curiosi-tčs (Zanimivosti); Hcnri dc Itčgnier, Le Mauvais soir, počsie (Pokvarjen večer); Dr. C. Yovanovitch. Le Cnm-
merco entro la France (t la Vougosla-vie (Trgovina med Francijo in Jugoslavijo); L. C. Merville, La Legende des oeillets (Povest o nageljnu); Carle do visite (Sprejemnica); Pouv rire (Za smoli); Les Secrots dn Cordon BIcu.
pr Dolžnost nasproti domovini. V knjigi »Dolžnosti človeka ki jo je spisal Ma-zzini in posvetil i tal. delavcem !. 1800., beremo tale odstavek: Domovina jn en? iti nerazdeljiva. Kakor se člani ene družine ne vesele, če je eden izmed njih daleč od njih, odtrgan od bratovekc ljubezni, tako ne imejte ne radosti in nc počitka tudi vi, dokler je le cn del ozemlja, na katerem sc govori vaš jezik, odtrgan od vašega naroda.« Lepe besede Italijana, ki so jih danes pozabili, a vrcd.no je, da si jih zapomnimo mi.
pr Dokumenti, V »Jugoslovanski Njivi« polemizira Josip Bach, ravnatelj zagrebškega gledališča s pisateljem in pesnikom M;roslavom Krleža. Ta prepir nas nc zanima, zanima nas samo nekaj stavkov in dobro jc, da si jih zapomnimo: »Gospodin Krleža zajahao je u jučeranjem »Plamenu« — »Krpancvu kubilu pekojnog Cankara, na koju je več pet mjeseci ranije uzjahao živi Bartulovič n »Kajiževnom .Ingu-.. Tko jc Govekar i kako ga krivo osudjuju, može da uščita u vrlo usnjelom članku gospodje Zofke Kveder — Dcrrctrovič u najnovijim broju »Jugoslavenske žene«. Meni je samo nadovezati, da je odlaskom ravnatelja Go-vekara, koji je bio majstor balansiranja u borbi s klerikalcima, nemalo zatim s upravom bez balansiranja slijedio raspad »Slovenskog gledališča«, koje su klerikalci sve do lanjske jeseni pretvorili v ^nino! A da je i ove sezone moglo doči do preporoda »Slovenskog gledališča«, trebalo jc i opet pomoči Gov karcve unatoč Canka-rove »Krpanove kobile«. Govekar je s svojim omiljelim narodnim igrama — Rckov-njači, Deseti brat, Legionorji i Martin Krpan, koji iaše na kobili (kao i naš Marko Kraljevič na Šarcu), — a to je za pjesnika Cankara bila profanacija *Slov. gledališča« itd. Prav radi verujemo, da temu, da bi
občinstvo nc obiskovalo raje bedarij, ko
resno dramo, niso odpomogli vsi francoski, angleški Lri nemški Cankari, Bartulo-viči, Krleže in Lunačeki, pa naj so imeli šc tako prav kot branitelji » visoke umetnosti«, ker so sedeli na čoln kulturnih zavodov možje, ki pišejo take slavke.
g Tečaj za ždejobetonske traverze,
ki ga jc nameraval priredili Urad za pospeševanje obrii dne, 7. junija, se preloži na poznejši čas in se iahko še nekaj udelež-nikov sprejme. Natančni datum o pričetku bomo še pravočasno objavili v časopisih.
g Poprava železnic v Srbiji. Glavna dela na železniških progah Niš-La-povo-Belgracl so končana. Promet na progah Skoplje-Niš, Niš-Stalac, Solun-Skoplje-Niš-Plana-Smedoreno je zopet vpostavljen. Tudi vso ozkotirno proge so že izročene prometu. Ostala dela dobro napredujejo, tako da je upati, da bo v dveh mesecih že mogoč promet. na vseh progah Srbije.
g Trgovsko politična pogajanja z Italija. »Agramor Tagblatt« poroča iz Belgrada, da sc poda načelnik centralnega urada za zunanjo trgovino dr. Slokar v Trst, da začne trgovsko politična pogajanja z Italijo.
g Oddaja modre gaiir,e vinogradnikom. Slovenska kmetijska družba v Ljubljani nas prosi objaviti: Ker ni bila tukajšnja dež. vlacla zadovoljna z nakupom modre galice po družbi, češ, da je predraga, je poverjeništvo za javna dela kupilo liieseca februarja 75 vagonov modre galicc v Nemški Avstriji po znatno nižji ceni, da jo družila med vinogradnike razdeli. Tvor-nica, ki je prevzela dobavo modre galice pa svojo prevzeto dolžnost zaradi prenizke ccnc silno počasi izvršuje in zato še danes nimajo vsi vinogradniki modre galice v rokah. Dasi kmetijska družba za to kupčijo ni odgovorna,
| vendar stori vse, kar je v njeni moči, da se pospeši izdelovanje in odpošilja-nje modre galice, ker ji gre za njen ugled. Družba ima kar naprej svojega uradnika na Dunaju, ki tvornico nadzira, jc dosegla, da je tvornica prišla pod državno nadzorstvo avstro - nemške vlade, pošilja se ji premog iz Slovenije in zadnje dni se je celo zapre-tilo avstro-nemški vladi, da se ustavi vsak uvoz živil v Nemško Avstrijo, če se ves ostanek galice takoj ne odpošlje. Vinogradniki, ki so pri Slovenski kmetijski družbi modro galico naročili, naj vse to vzamejo na znanje, naj družbo nikar nc delajo odgovorne za zamudo, ker ona vsako krivdo odločno odklanja in prosi, jo z urgencami ne nadlegovati, kajti ona ne more več storiti, kakor sproti odpošiljati vso blago, kakor ji dohaja. Slovenska kmetijska družba je vso galico že meseca februarja na Dunaju plačala in tvornica ima v rokah dispozicijo v onem redu, kakor so naročila na modro galico kmetijski družbi doSla. Teh dispozicij prenarejati pa ne gre, če naj ne nastane velika zmešnjava. Slovenska kmetijska družba v Ljubljani.
g Špirit pod oddajno prepovedjo. Finančno ministrstvo je stavilo vse zalogo špirita, ki se nahajajo trošarini podvrženih žganjarnah, prostih skladiščili in rafinerijah, in ves špirit, ki se bo v teh žganjarnah še izdelal pod oduajno prepoved. Ta podjetja bodo smela oddajati špirit le na podlagi dovoljenja finančnega ministrstva, odnosno njegove v to pooblaščeno delegacije. Pravilno kolkovano prošnje za taka dovoljenja jc vlagati pri pristojni delegaciji (za Slovenijo in Istro v Ljubljani). Vsa zgoraj navedena podjetja morajo do vštetega 5. t. m. delegaciji ministrstva financ v Ljubljani prijaviti vso množino špirita, ki so jo imela dne 1. junija t. 1. v zalogi. S špiritom, ki je stavljen pod oddajno prepoved, sme razpolagati izključno le finančna upra-
va. Vse pogodbe o nakupu, prodaji in
dobavi špirita in iz špirita izdelanih jakih žganih pijač, droždenke in alkoholni esenc in etera, ki so bile. sklenjeno, preden jc izšla ta naredba, pa doslej še niso Lilo izvršeno, so razveljavljene, ne da bi imeli pogodniki pravico zahtevati poznejšo dobavo ali odškodnino. Prestopke te narodbe bo kaznovalo finančno okrajno ravnateljstvo z globo do 5000 K ali pa z zaporom do 6 mesecev, ako dejanje ne spada prod kazensko sodišče.
g Izvoz jajc v Švico. Tvrdkam, ki se zanimajo za izvoz jajc v Švico, je.v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani na vpogled seznam švicarskih tvrdk, ki se pečajo z importom jajc.
g Industrijalci, trgovci in obrtniki, ki se zanimajo za uvoz' raznovrstnega blaga iz Kanade, se poživljajo, da to sporoče takoj trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. V prijavah je natančno navesti, katere predmete bi posamezne tvrdke rade izvažale iz Kanade in katere uvažale v Kanado.
g Izvoz živil v Švico. Tvrdkam, ki se
zanimajo za svoječasen izvoz živil v Švico, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled dopis trgovskega zastopništva v Ženevi, ki se zanima za zastopstvo naših tvrdk.
g Železniški promet z Romunijo. Izi Belgrada poročajo, da je romunsko železniško ravnateljstvo začelo v Pragi s Čehošlovaško pogajanja zaradi direktnega železniškega prometa med Romunsko, Jugoslavijo in Čehoslovaška.
g Prodaja državnih posestev. Finančno ministrstvo bo sporazumno z ministrskim svetom prodalo vsa državna posestva, ki ne nosijo več kot 10.000 dinarjev letnih dohodkov, potom javne dražbe.
a Aprovizaeija jjuž. železnice ima v zalog)
za svoje odjemalce kristalno sodo po 3 krone kilogram.
DP^a C0' veii PG3tcl-'i visokih omar, i riUt!" omar s predali in več drugih stvari na Sv. Petra cesti 78. L nad.1
l/?rjp"'n If;«? IPl vi^ljfli Mnb!|ana, na-tižlMl! Fii .5! J	s?roU »lavne
poŠte pod Jadransko banko. Točijo se v kleti in črez ulico pristn«. stara in nova. bela, rudeča in i:rna vina. klavnemu občinstvu so najtopleje priporoča	STANKO JESENKO.
jftfa se je 4. t. m. zjutraj izgubiia ululu od Bavarskega dvora, Pra-žakova in Resljeva cesta, trg, Prešer-nova u. do Jiceja. Pofteni najditelj se prosi naj jo odda proti dobri nagradi ua državni policiji.
te d@uxičme čltimčro !Hfie se ^'»^»^flaični
(31 Mai) de la
' Na3top 1. julija 1919. Plača po dogovoru, Cenjeno ponudbo naj se pošljejo na bratavsko skladuico v Trbovljah,
mm in msm hm:
išče službe z 2-letno prakso, z dobrim spričevalom, vojne službe prost 26 let star. Leopold Dobrave, Socko, p. Podsreda. Jugoslnvij-i,
U m, Stori in fiev. r
priporoča cenjenim odjcmstcc-m vsak torek In petek iz jezera; ia teden ludi v socofo.	3442
Psril !S)E8
.vsake vrste: kokoši za
_______ klnnjc, kokoši ki bodo vsak
čas nesle, zelo ciob:e jajčaricc, piščance za praženje in pečenko, miacie gO">, mlade rnra razpošilja vsako množino, živo po pošli in po železnici. Zahtevajte cene pri Kuticiiia Horvatič, trgovcu s perutnino, p. »Crlievoi pri Ljutomeru. 3424
HPV? Inc'crska, žagana in cepljena se Ul IU, dobijo v Kolodvorski ulici St. 31.
Prostovoij- fUm'<h CBM7fljii kator'!iC na predaja it«wi3 liulJUJj-jIi', nahajata v lepi legi poleg reke Bistrice v Studi. Poizvo se pri *ranc Rihiarju, šiada štev. 27 pri ttomželah.	3412
['ifoRt.^PRnflpr iSče za čas po"
[53 Jju JUutrj čitnic primerno službo oziroma mesto domačega učitelja, če mogoče v Liubljani. — Ponudbe iia upravništvo „dlovenca" pod »abitnri-jont«.	3432

jo zopet začela izdelovati Tovarna lesnih izdelkov in
upognjenega pohištva
»
Effi
Duplica — Ramidk Kompletne opreme za hotele, go- i
Britev
z jako finim rozi-« lom, že hrušena kar za rabo. Cene K 6-25, K 9-—, 13.50. — Zahtevajte veliki cenik z več nego 1000 slikami, brezplačno. — - E. LUNA, Maribor št. 75. -
Zadrckaa centrala v Ljubljani, Miklošičeva cesta 8, ima v zalogi med. Prodaja ga na debelo in na drobno po ktou .13 za kilosjram.
stilne, 1: a varne, zavode, dvorane 8 i. dr. Založniki in trgovci dobe j
2179 J
poseben popust.
Proda so fU^«,
ai (i^tePe.
pripravna za obrt., v dobrem stanju, v industrijskem kraju na Spodnjem Štajerskem. Kje, pove uprava ^Slovenca" pod St. 34G0.
odstrani prav naglo dr. Flescb-a izvirno zakonito zajamčeno »Skafao-form« mazilo. Popolnoma brez duha, ne maže. Foskusni lonček 4 K, veliki lonček 6 K, norčija za rodbino 15 K. Zalega za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelena, Ljubljana, Marijin trg. Pazite na varstveno znamko »Skahotorm«!
».liOVEZN.
v Zagrebu obstoječa od 1. 1870, moderno urejena, s popolnim inventarjem, s stalnimi dobrimi odjemalci, so proda radi starosti lastnika za 100.000 K. Polj j nuclbc na naslov: G. Piatzor, Albrehto-•a s va tiskarna, Z&greb, 3uga ulica št. 26. ! . .
'i' BohSnJsHS Bistrici Usode
dražba stavbenega lesa 240 m3 7. junija 1.1.
Pojasnila pri županstvu istotam. 3426
ki zna kuhati, dobro prati perilo in likati ter je dobro nravi in religijozna in reflektira na dobro stalno službo in dobro oskrbo, išče ZOKA VAS1Č, trgovčeva soproga, Zagreb, IJica št. 11.
fino izvršene in okovane za izprehod itd. nudimo gro-sistom in tudi naravnost trgovinam na drobno in debelo. iflcjfiBnj^fl po vseh večjih mestih Iščemo t:3iiyp!!ll1C države S. II. S. — Prwai jju^osliovair.sita tvornica St,-smotra w SUMJI8, KIs-vagcEto.
f Vsled prepiha, vlažnosti ln
enjja


Bog jo poklica! k Sebi danes sjutraj našega dobrega očeta
posestnika in občinskega svetovalca
po večkratnem prejemu sv. zakramentov. Stari so bili 73 let. Potrpežljivi in vdani v voljo Uožjo so prenašali dolgo, mučno bolezen.
Pogreb bodo v soboto, dne 7. t. m ob polu 10. uri dopold. Vsem znancem jih priporočamo v pobožno molitev.
Kamna gorica, dno 5. junija 1919,
Marija, žena. — Luka, gimn. profesor, Ztlravko, Mar!,«, Jožica,
učiteljica s. llandifla. usmiljena sestra, otroci.
nastale bolezni, trdovratne in zastarele prsne tcžkoCe, težko dihanje zbadanje v ramah, bolečine v ledju in katar oustranjuie Fellerjev
EL$H-FLU!D
ti dtolnatm ali 2 ipccijaini steklenici 24 kron. Proti utrujenosti Crev, nerednemu odvajanju itd. so vedno dobro delovale Faderjeve lagodno odvajajoče rabnrbare
ELS&-KRGGUICE
6 Skatljic 12 K. Edino prave otf lekarnntja
Mnl.Fttr,Mn
[isairs
ui mm. Mm ji':
Omot in poštnina sc rai'un« /ji posebej na|ccne|e. Kdor',^ naroči vcc obenem, mnmio prihrair.	illl)
Grieskai 38
vvoz in izvoz kolonijalnega blaga in kemiško-tehniških izdelkov, ponudi po zelo nizkih cenah: jedilno in živinsko sol, bakreni vitriol, stresno lepenko, razna strojna in vazelin olja, suhe barve itd. Razni gospodarski stroji, orodje, stekle-nina itd.	3445
cnonadstropna z Trto® in kletjo se takoj proda< Istotam tudi 1 dicimalna tehtnica, ki prenaša 1500 kg, 50 m2 malorubljenih parketnih plošč, 23 m betonskih cevi 25—100, otroški voziček, kakor tudi vprežni voz za kmečko uporabo. Vse ic v dobrem stanu je naprodaj: Glince, Vrtna ulica 81 pri Ljubljani.	3411
VitiH
več vagonov se proda skupno ali v manjših partijah po primerno nizki ceni. VeC se poizve pri Franc Breskvar, Rimska cesta 12, Ljubljana.
Kdor se želi vrniti na Češko, Moravsko, v Slezijo in Slovaško, mor« po zelo nizki ceni kupiti zamljl&Saj posestva, niiino, tovarne, hišo, hotele, gostilne in trgovine v mestih in na deželi. Priglasiti se je na naslov: Vaclav Krejčik, inšpektor Fozemkove banke v Pragi, Češko.
Rudarsko oskrbništvo SHS v Zabukovci pri Žalen razpisuje
obstoječih iz spodnjega valjastega kotla ter nad slednjim ležečega kotla z razgrevalnimi cevmi. Vsi deli kotlov se nahajajo neposredno pri kotlarni.
Interesenti, ki bi se potegovali za stavljenje omenjenih kotlov, se tem potom vabijo na ogled na licu mesta, da morejo staviti tozadevne pogoje za montažo.
Zabukovca, dne 4. junija 1919.	3437
Rndarsko oskrbništvo SHS Zabukovca.
Žveplo za žveplaitfe trt
se dobi v vsaki množini i s. najfinejše ventiiato dvakrat čiščeno >Flot istella« prt
Gospodarski zvezi v LjuM
3400
JJbUIIII
na akordno delo. — Za hrano je prcski bij ono. — Več pove
Vinko Jan ml., Gotfje pvi Bledu,
Tobačne pipe, palice za turiste, žepne~noie^ britve, kuhinjske nože, škarje, žiice, denarnice, lovske nože, tobačnice, verižice, brusilne osle itd. se ceno dobe pri tvrdki
o310
PSI
JL'
iO
Dunaj
Sta rhemberggassc 'Hi IFavoriteaplatz). Pošilja se razproda,r,tcem.