Poštnina plačana « gotovini* Leto VIII. - Št. 232 Ljubljana, četrtek, 2. oktobra 194? Izhaja vsak dan razen ob petkih | Mesečna naročnina Din 45.— j Ceno Din 2.- Zveza borcev narodno osvobodilne vojne — nova močna organizacija v Ljudski fronti Vaša naloga je, da ste povsod v prvih vrstah, da gojite tradicije in čuvate pridobitve narodno-osvobodilne vojne ie delal maršal Tito v zaključnem govoru PRAVICA GLASSl.O ROMTTNVSTlCHVIS PARTIJE SLOVENIJE IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE: Kongres udeležencev narodno-osvobodilne vojne zaključen: Govor maršala Tita. — Izvolitev odborov. Zasedanje generalne skupščine ZN. — Konferenca evropskih društev RK * Beogradu. — Proces v Lanišču. Zasedanje II. plenuma KSS Ljubljana. — Odkup lesa. —* Kratke vesti. Zunanja politika. — Kultura. — Šah. Fizkultura. Ob zaključku ustanovnega kongresa Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne je imel maršal Tito naslednji govor: Tovariši in tovarišice, borci! Najprej se moram v svojem imenu in v imenu novo izvoljenega predsednika ter odbora zahvaliti za zaupanje, ki ste nam ga izkazali. Razumljivo je, da naloga, ki ste jo nam postavili, ni lahka, ker ne gre za organizacijo, ki naj bi životarila in od časa do časa storila nekaj deklarativnega; ne gre za izvolitev ljudi, ki naj se tu pa tam sestanejo in se pogovorijo o vsem, samo ne o onem, o čemer bi bilo treba. Naša nova organizacija je borbena, ne pa navadna organizacija. Tu ne gre za vojne veterane, ki so položili svoje orožje, ki so svojo vlogo odigrali in ki naj sedaj v miru dočakajo svojo globoko starost. (Dolgotrajno odobravanje.) Ne, tukaj gre za organizacijo, v kateri morajo biti zbrani — kot so že poudarili tovariši predgovorniki — in brez dvoma tudi bodo zbrani vsi oni, ki so si na ta ali oni način prizadevali v veliki osvobodilni vojni naših narodov. Srečen sem, da sem iz diskusije spoznal, da smo res doumeli, kaj moramo delati, in da soglašamo o vprašanju ustanovitve naše zveze. Mislim, da bodo z ustanovitvijo te zveze odstranjene številne stvari, ki niso v skladu z velikimi pridobitvami narodnoosvobodilne vojne. Ko je govora o odnosu do borcev iz narodnoosvobodilne borbe in do njihovih družin, to je do onih, ki po pravici pričakujejo od nas, od ljudskih oblasti več pozornosti in skrbi, bi hotel opozoriti na posamezne nepravilne postopke. Takih primerov ni bilo malo. Z ozirom na množičnost, s katero je naše ljudstvo sodelovalo v osvobodilni borbi, bi bila številka res sicer majhna, vendar pa učinek takih postopkov do posameznikov ni tako majhen, ker se lahko daleč prenese. Ne bom našteval, v čem so ti nepravilni postopki. Mislim, da bo dovolj, če poudarim, da je bilo premalo skrbi za sprejemanje naših borcev, ki so bili odpuščeni iz armade, premalo se je gledalo na to, da bi se takoj vključili v mirno izgraditev naše dežele. Ni bilo vedno razumevanja za borce, ki so iskali dela, ni se doumela naša direktiva, da si njim da prvenstvo, kamor pridejo. To ne pomeni, da bi oni morali biti tam samo zaradi svojih zaslug, _ ampak da bi prišli na mesto, kjer bi lahko dali maksimum od sebe. Navedel vam bom zgovoren primer o slabem ravnanju z borci iz osvobodilne vojne. V rudniku Ljubija so bili ljudje, ki so prej kopali premog, nato pa so odšli v borbo in si s svojo _ prelito krvjo ter svojimi ranami pridobili stopnjo oficirjev in podoficirjev, zatem pa so se spet kot za- vedni ljudje vrnili v svoj rudnik. Toda i niti oficirji niti podoficirji niti borci, ki so se tja vrnili, niso bili deležni . takega sprejema, kakršnega so zaslu- ; žili, ampak so bili vrženi na najslabša mesta, k najtežjim delom, čeprav so bili nekateri izmed njih po večkrat ranjeni. Kaj to pomeni, tovariši? To pomeni, da jim je bila storjena globoka krivica in da morajo biti oni za tako krivico zelo ogorčeni. Taki in podobni primeri se ne smejo več dogajati. Dalje je bilo tudi nekaj primerov, da so posamezni tovariši in tovarišice, ki so se vrnili iz armade na svoje domove, prišli v tako težaven položaj, da so morali posegati po svojih življenjih, ki so jih ohranili v vojni. Nočem reči, da tu ni bila vmes sovražna roka. Bila je, toda prav zaradi tega je dolžnost vseh nas, da smo budni do sovražnikov in da ne dovolimo, da bi se pri onih, ki so dali v osvobodilni vojni svojo žrtev, ustvarjalo ogorčenje in da bi se sploh tako ravnalo z našimi ljudmi. Bili so tudi primeri, da se ni gledalo dovolj na zdravje posameznih borcev, ki so se vrnili domov. Dokler so bili v armadi, je bilo zanje poskrbljeno. Vi veste, da smo mi tudi v najtežjih trenutkih borbe čuvali in negovali svoje ranjence ter da smo morali večkrat žrtvovati svoje borce, da bi jih reševali. Mislim, da so lahko naši borci kljub nekaterim pomanjkljivostim zadovoljni s skrbjo, ki se jim je posvečala v armadi, v kateri duh kolektivnosti enostavno sili vsakega voditelja, da skrbi za vsakega svojega človeka. Vi veste, da je vojna, ki je tako dolgo trajala in ki je bila tako težka ter povezana z vsemi mogočimi pomanjkanji in trpljenjem, morala zapustiti manjše ali večje sledove na vsakem izmed nas. Razen ostalih posledic so pogosti primeri tudi pojavi jetike. In zaradi tega morajo civilne oblasti posvetiti potrebno pozornost zdravljenju ljudi; ki so prišli iz armade. Nasprotno pa civilne oblasti — to tukaj poudarjam — niso posvetile temu dovolj pozornosti in niso omogočile, da bi se predvsem taki naši bolni tovariši zdravili in ozdraveli. Prav tako so bile tudi nepravilnosti do demobiliziranih tovarišev in družin borcev pri zadnjem žitnem odkupu. Ne bom tukaj , izčrpno govoril o teh nepravilnostih, vendar hočem pripomniti, da so nepravilnosti in pomanjkljivosti bile. Naše oblasti so se pokazale preveč krute ter so rezale vse z enim nožem. Zvezna vlada in federalne vlade so predpisale uredbo in navodila o odkupu in te predpise bi bilo treba izpolniti, ne bi bilo pa treba delati tako, da bi se izzivalo ogorčenje posameznikov, ki so bili ali siromašni Maršal Tito med govorom na kongresu. ali ki so brez svoje krivde dobili manjši donos. Ne jemljem v zaščito onih bogatih kmetov, ki so sabotirali sejanje, ki so mislili, da se bomo mi šalili ter niso posejali površine, ki bi jo lahko posejali, pa so,sko je prišel čas odkupa, dobili nalog, da oddajo žito po številu ha svoje zemlje. Ne bom jih jemal v zaščito, ker so ti ljudje zaslužili, da se z njimi tako postopa. Zapomniti si morajo, da pri nas vlada red in da mora vsak državljan izpolnjevati svoj dolg do države in ljudstva. (Dolgotrajno odobravanje.). Vendar pa moram tukaj povzdigniti svoj glas proti onim nepravilnostim, ki so bile storjene siromašnim, ponekod pa tudi srednjim kmetom, ki niso mogli izpolniti svoje obveznosti zaradi elementarnih nezgod, zaradi suhega mra-za^ v nekih primerih pa tudi zaradi suse. Do teh ljudi bi morali biti prožni. In jaz izjavljam, da bomo morali napake, ki so bile nasproti njim storjene, popraviti, kolikor je to mogoče. Sicer bi se lahko zgodilo, da bi ljudska oblast izgubila ono zaupanje, ki ga ima ljudstvo danes vanjo. Izjavljamo, da se bodo vse napake, ki se delajo, popravile, in da bomo delali na tem, da jih bo vsak dan vedno manj in manj. Vi, tovariši in tovarišice borci osvobodilne vojne, nam pri tem delu pomagajte. (Hočemo, hočemo!) Rekel sem že, da so bili primeri nepravilnega ravnanja tud; z družinami borcev. Bili so primeri, da je bilo, recimo ženi iz Kozare. ki je izgubila mo- Dvorana Koiarčeve univerze z delegati kongresa Zveze borcev narodno-osvobodilne vojne. ža v vojni in ostala sama z otroki, odvzeto tudi ono malo žita, kar je imela, čeprav se zelo dobro ve, da mi te žene in otrok ne bomo pustili, da bi umrli od lakote in da se jim mora naknadno dati potrebna hrana. Zakaj potem jemati, nato pa znova dajati? Morali bi pustiti že takoj. Tovariši in tovarišice, mi se ne smemo bati, da bi kdo izmed nas umrl od lakote. Morda bo sicer več koruznega kot pšeničnega kruha, toda kruha vendarle bo. Zaradi tega si vi prizadevajte, da vnesete tudi v svoje sedanje delo znotraj Ljudske fronte oni pravilni kolektivistični odnos in ono skrb za bližnjega, mi pa si bomo prizadevali, da storimo svoje dolžnost. (Odobravanje.) Tovariši in tovarišice! Ta organizacija je bila ustvarjena, da bi bili borci osvobodilne vojne tesneje povezani in da bi po svoji organizaciji lahko dosegli vse ono, do česar imajo pravice. Toda ta organizacija ima še eno, ogromno nalogo. Ne bom se spuščal v podrobnosti. Vi veste, da so naši borci v vojni ojekleneli, da so pridobili potrebno vojno spretnost in da to spretnost morajo prenašati tudi na naše mlajše naraščaje. Ne bi želel sedaj govoriti o tem, ker boste o tem slišali ob drugi priložnosti. Vendar pa bi rad poudaril, da bo naša organizacija, ki bo po mojem mnenju presegla dva milijona članov, nov dober dokaz za vse one, ki bi kadar koli in s kakršnim koli namenom poskušali ogražati našo neodvisnost in pridobitve naše borbe, da tega ne bodo mogli izvesti, da bodo — ako bi to kdaj koli poizkušali — naleteli na tako trdo steno, da si ob njej ne bodo polomili samo svojih zob, ampak tudi svoje vratove. (Navdušeno in močno odobravanje.) Vi torej veste, da niste člani navadne organizacije, ampak borbene organizacije, da boste vse svoje navdušenje, ki ste ga pokazali v vojni, pokazali tudi v času mirne graditve in da boste, če bi bilo potrebno. vsak čas pripravljeni spet prijeti puške v roke in se boriti. Mi imamo svojo armado, odlično armado. Nanjo smo lahko ponosni: ta armada se vsak dan vedno bolj in boli izpopolnjuje, vedno bolj je silno udarno kladivo. Toda armada ni sama. Vse naše ljudstvo je pripravljeno, da da vse od sebe, ako bi bilo treba, ako bi nekoč prišlo do tega, da bi nas kdo napadel in ogrozil našo svobodo, našo državo. Zato bo vaša organizacija imela nalogo, dn vceplja v srca mladih pokolenj in da širi heroizem. zanos, navdušenje, požrtvovalnost in pripravljenost na največje žrtve. Naj bodo oni vzgledi iz ofenziv, iz prve v Srbiji, iz druge, tretje, četrte, pete, šeste in sedme o-fenzive, pa potem s sremske fronte in j iz vse verige drugih slavnih bitk — | naj bodo do podrobnosti znani našim j narodom. Naša mladina je divna in mi ] smo lahko nanjo ponosni. Pravilno je ! tukaj rekel predstavnik mladine, da l tisti mladinci, ki niso imeli časti, da ! bi bili v vrstah Narodnoosvobodilne | vojske — bodisi zaradi svoje mladosti i ali zaradi tega, ker jim to ni bilo mogoče — sedaj ta svoj izostanek dopolnjujejo s svojim delom. Da je to točno. nam dokazujejo delovni podvigi naše mladine. In ta mladina, tovariši in tovarišice, bo, ko boste vanjo vcepili to ljubezen in to znanje, ki ste si ga pridobili v tej vojni, — armada, kakršni bo težko najti enake razen | Sovjetske armade. (Močno odobrava-' nje.) Vzgajajte naše mladince v tem duhu heroizma, da bi bili vredni potomci onih, ki so se borili in dali svoje življenje za to, kar danes imamo. Če mi govorimo o tem, da moramo j biti pripravljeni, to ne pomeni, da bo jutri nastopila že vojna. To samo pomeni, da je dobro biti pripravljen, 1 kajti na ta način se bo nevarnost voj-l ne odvrnila. Imperializem je kakor hijena, gleda, kje bi lahko čim bolj i poceni uspel in nekaj izvlekel, čim i bolj poceni uresničil svoj načrt. Im-| periafizem ni pripravljen, da bi sam I krvavel, ampak hoče izkoristiti druge. Vendar pa mislim, da je danes na svetu sila demokratičnih elementov toliko močna, da imperialisti ne bodo mogli tako lahko uresničiti svojih namenov, i t. j. da bi začeli novo svetovno vojno. J Vendar pa provokacije niso izključe-; ne. Te provokacije je pa lažje začeti tam, kjer je ljudstvo slabo. Zakaj se imperialisti recimo sedaj borijo v kolonijah. Vzemimo samo primer Holandije, ki jo je Hitler enostavno pregazil, ki pa sedaj iztrbelja goloroko ljudstvo v Indoneziji. Očividno je, da gre imperializem tja, kjer ne naleti na velik odpor. Stara Jugoslavija je bila polkolonija in takrat je bilo imperializmu lahko z njo. Toda nova Federativna ljudska republika Jugoslavija stoji trdno na svojih temeljih. Imperialisti vedo, da so njeni narodi enotni in da v tej Jugoslaviji ne bodo mogli več ustvariti svoje pete kolone, kot so jo ustvarili Hitler, Mussolini in drugi. Vedo, da v novi Jugoslaviji vladata enoten duh in pripravljenost, da se da za vsako ceno odpor vsakomur, ki bi se drznil poseči po naši svobodi in neodvisnosti. (Navdušeno in dolgotrajno odobravanje.) Zaradi tega nas imperializem, zaradi tega nas imperialistične klike obtožujejo, češ da baje nekoga ogražamo. To je znani imperialistični način po oni stari pravljici o volku, ki vpije na jagnje, da mu kali vodo, čeprav je nižje od njega. Oni nas obtožujejo in nas hočejo postaviti na zatožno klop, ker se baje vmešavamo v grške zadeve, ker baje podpiramo borbo grškega ljudstva, ki jo resnično občudujemo. Obtožujejo uas tega, česar nismo krivi. Toda kdo se dejansko tamkaj vmešava? Kdo je prišel tjakaj? Prišle so angleške čete, prišel je Scobie. Kdo je po atenskih ulicah ubijal borce, ki so se borili proti Hitlerju in hitlerjevski kliki? Angleške čete. Ko pa se je pokazalo, da oue ne morejo doseči tega, kar hočejo, potem so prišli Amerikanci s svojimi dolarji. Tudi oni se odkrito vmešavajo. Trumanova doktrina ne pomeni ničesar drugega, kakor ustvarjanje strateških oporišč v Evropi in na drugih točkah sveta za obkoljevanje Sovjetske zveze in drugih resničnih demokratičnih držav na vzhodu. To pomeni ta Trumanova doktrina, doktrina zasužnjevanja drugih narodov; to pomeni ta demokracija, o kateri oni pripovedujejo. Laž je ta demokracija, laž, o kateri so se prepričali vsi narodi sveta. In oni nas obtožujejo. Ne vem, kako se bodo stvari tamkaj končale, toda vem, da oni že sedaj pripravljajo teren za uresničenje svojih namenov. Dejansko jim gre za to, da razbijejo Združene narode. Njihovo delo pomeni ustvarjanje imperialistične fronte proti demokratičnim državam, in ako pri tem ne bodo uspeli, bodo poizkušali razbiti Združene narode. Z vsemi silami nam hočejo preko Združenih narodov vsiliti nekak sklep, ki bi bil ponižujoč za naše ljudstvo in za ostale države na Balkanu. Toda, rečem vam tukaj, da nikoli ne bomo dovolili, da bi nam kdor koli v naši deželi gospodaril in vsiljeval svojo voljo. Mi ne zahtevamo ničesar tujega, mi ne zahtevamo nobenih dežel, mi celo nismo dobili niti vsega svojega, kar nam pripada — toda znali bomo braniti to, kar imamo. To pomeni, da veliko odvisi od nas samih, da je veliko odvisno od tega, če bo naša odločnost stanovitna in še trdnejša, kot je bila do sedaj. Veliko je odvisno od tega, če se ne damo omajati, če se ne bojimo nobenega zastraševanja z atomsko bdmbo in s čimer koli drugim, če gradimo svoje mirno življenje in izgrajujemo svojo deželo, če postavljamo neše tovarne in druge objekte, če našim kmetom omogočamo, da še bolje obdelujejo svoja polja. Delajmo, kot da bi bil mir sto ali pet sto let, toda pripravljajmo se — in pripravimo se — kot da bi se začela vojna že jutri. (Burno in dolgotrajno odobravanje.) Tamkaj bodo in- Nadaljeuanje na 2. strani. DISKUSIJA O REFERATU 0ENER3LLAJTNANTA iVAi^A GOSNJAICH Beograd, 1 .okt. Na kongresu Zveze udeležencev narodnoosvobodilne borbe je včeraj po referatu generallajtnanta Ivana Gošnjaka pozdravil kongres v imenu koroških partizanov vodja delegacije koroških partizanov Karel Prusnik. Pozdrav Karla Prusnika, zastopnika koroških partizanov »Tovariši in tovarišice, v imenu delegacije partizanov Slovenske Koroške izražam prvemu ustanovnemu kongresu Zveze borcev narodnoosvobodilne borbe Jugoslavije borbene pozdrave. Partizanske puške, ki so zajele pokati v letu 1941 po vsej Jugoslaviji, so razgibale tudi Koroško, zibelko slovenskega naroda. Koroške Slovence, ki so jili desetletja odtujevali avstrijski in ve-likonemški oblastniki, je fašistični režim poskušal fizično iztrebiti. Zapori in koncentracijska taborišča, gestapovska muei-lišča in množično izseljevanje, požiganje in streljanje so bila sredstva, s katerimi so hoteli doseči svoj cilj. Aprila 1941 je bil prvi val množičnih aretacij in deportacij koroških Slovencev, aprila 1942 je bilo izseljenih nad 300 slovenskih družin, aprila 1943 je bilo ubitih 13 koroških Slovencev na Donavi. Slovenski narod te in one strani krivične meje se je dvignil k oboroženemu odporu. Triletna oborožena borba koroških Slovencev pomeni krvavi plebiscit, ki je izraz nepotvorjene samoodločbe koroških Slovencev. (Ploskanje.) Toda vmešala se je mednarodna reakcija, ki oporeka koroškim Slovencem pravico do svobode in združenja z Ljudsko republiko Slovenijo, mednarodna reakcija, ki odreka nam, koroškim partizanom, naš prispevek in naše žrtve, ki so padle v borbi proti fašizmu, v borbi za svobodo, demokracijo in pravičen mir. Medtem ko smo v letu 1944 dobili od leldmaršala Alexandra priznanje za našo borbo v Koroški, so od maja 1945 angleške okupacijske oblasti, ravno tako pa tudi vlade Anglije, Ameriko in Francije storile vse. da bi nas, ki smo se borili na strani Združenih narodov, ponovno vrgli pod jarem stoletnih uničevalcev in sovražnikov v vojni. Edino Sovjetska zveza je podpirala našo pravično stvar. (Burno ploskanje.) Nove okupacijske in avstrijske oblasti so od 20. maja 1945 obrnile 6vojo ost proti koroškim partizanom, da bi uničile j pridobitve narodnoosvobodilne borbe v j Slovenski Koroški. Na stotine bivših partizanov in partizank je bilo od tega časa preganjanih in zaprtih zaradi aktivne borbe za svobodo in demokracijo. Na desetine jih je bilo obsojenih po angleških sodiščih, ker so n. pr. i zob e šali in nosili jugoslovanske antifašistične zastave, zaradi slovenskih nadpisov in podobnega. Preteklega leta je zadeta od angleške krogle padla pri izpolnjevanju svoje dolžnosti mladinka antifašistka Amalija Oraž, partizanka Tatjana iz Železne Kaple. Mladinka aktivistka in partizanka Vida Špom je bila v tem času 23krait zaprta. Toda mi, koroški Slovenci, ki smo pred petimi leti prijeli za orožje in šli v borbo na življenje in smrt, ne popuščamo in ne bomo popustili kakršnemu koli terorju. (Burno ploskanje.) Prisegamo, da bomo samo z borbo in to z brezkompromisno borbo in s samoodrekanjem končno obvladali nasilje, ki preprečuje našo osvoboditev. Pod vodstvom Osvobodilne fronte nadaljujemo borbo za isti veliki cilj narodne osvoboditve, za katerega vi danes delate pri izvajanju petletnega plana, t. j. za lepšo in svetlejšo bodočnost jugoslovanskih narodov .Kakor stojite vi, partizani svobodne Jugoslavije, pod modrim vodstvom maršala Tita na čelu tega veličastnega poleta in napredka, tako bomo tudi mi, koroški partizani, stali na čelu koroških Slovencev v naši pravični borbi za priključitev Slovenske Koroške k Titovi Jugoslaviji. (Burno ploskanje.) Pozdrav Petra Stambuliča Nato je v imenu delegatov in borcev Srbije govoril Peter Stambulič, ki je med ostalim dejal : »Tovariši in tovarišice, delegati, v imenu delegatov in v imenu borcev iz Srbije pozdravljam kongres, pozdravljam iniciativo za ustanovitev organizacije borcev osvobodilne vojne. Namen in naloge, ki jih je podal v svojem referatu tov. Gošnjak, jasno govore o potrebi take organizacije. Globoko sem prepričan, da bo organizacija tistih, ki so aktivno sodelovali v borbi za osvoboditev, močan činitelj pri nadaljnji izgraditvi in razvoju naše svobodne domovine. melj Federativne ljudske republike Jugoslavije. Naj živi in se utrjuje organizacija borcev narodnoosvobodilne vojne! Naj živi tvorec zmag, tako med vojno, kakor tudi v miru, maršal Tito! (Burno in dolgotrajno ploskanje.) V imenu udeležencev narodnoosvobodilne vojne Črne gore je kongres pozdravil Niko Pavič. Dejal je med drugim: Pozdravljam kongres Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne v imenu udeležencev iiz Črne gore. Vse naše organizacije Ljudske fronte, naša ljudska oblast in vse naše prosvetne in kulturne ustanove bodo imele v Zvezi borcev veliko oporo, močnega so- Kongres le izvolil izvršil ošMt, pešam in nadzorni sttiior Zveze borcev naiodoo-osvobodtine voiie la predsednika se szvolien maršal Tito Minister za notranje zadeve vlade FLRJ Aleksander Rankovič otvarja kongres. tri gotovo zavpili: Grozite nam z orožjem, organizirate se, in snm_ še ne vem kaj. Toda mi se ne organiziramo /ij noben napad, mi se organiziramo, da zavarujemo sebe, se organiziramo, da se nikoli več ne bo dogodilo to, kar se je dogodilo nekoč — ko je ljudstvo goloroko, zapuščeno in samo padlo v roke nemško - italijanskih osvajalcev. Take usode nočemo več. Naše ljudstvo je vzelo svojo usodo v lastne roke m zaradi tega bomo mi delali tako, kot smatramo, da je najprimerneje in najbolje za naš miren razvoj, za naš obstoj in za naše življenje. Tovarišice in tovariši delegati in delegatke, borci velike osvobodilne vojne! Želim vam največjega uspeha pri vašem delu, pri uresničevanju nalog, ki jih postavlja pred vas Zveza. Osnovna vaša naloga je: v izpolnjevanju petletnega plana in v izgraditvi dežele bodite v prvili vrstah, da boste tudi tu pokazali in da boste vnesli v vse sloje delovnega ljudstva isto navdušenje in heroizem, ki ste ju pokazali v borbi za osvoboditev dežele. Vaša naloga je, da ste povsod v prvih vrstah in da povsod gojite nase tradicije, da čuvate velike pridobitve narodnoosvobodilne borbe. Zagotavljam vam ,tovariši in tovarišice, in vsi bodimo globoko prepričani, da bomo dosegli to, za čimer gremo, da bomo svojo deželo naredili srečno in bogato, da bomo svojo deželo_ naredili tako, kakršno so naši narodi zaslužili in za kakršno so težili. Da. še več kakor to. Naj živi nova organizacija borcev velike osvobodilne vojne! — (Močno vzklikanje: Živela!) Naj živi Federativna ljudska republika Jugoslavija! (Dolgotrajno ploskanje iti vzklikati je. Vsi delegati vstanejo in pozdravljajo tovariša Tita.) Srbski narod je v svoji zgodovini stoletja vodil borbo za svoj obstanek. Naš narod se ni nikoli pomiril s tarskim suženjstvom in je bil večen upornik. Te svetle tradicije so postale nepisan zakon in moralno načelo naroda, da je umiral častno za zlato svobodo. Dosleden svoji preteklosti in zvest borbi, ki jo je vodil v stari Jugoslavija proti veliikoskrbskim hegemoni stom, se je skrbski narod dvignil skupno z drugimi narodi v težko borbo proti fašističnim okupatorjem pod vodstvom Komunistične partije. Srbski narod je ponosen na to, da je dal odTedom, naši armadi iz 6 voj ih neder take borce. Svojo predanost ljudstvu so borci pokazali tudi po vojni po izstopu iz armade v mimo življenje. Oni so bili vedno iniciatorji velikih akcij Fronte, prvi pri naporih za obnovo države. Tudi v mirni graditvi nove države so oni videli pred seboj človeka, ki jih je v vojni smelo vodil od zmage do zmage — tovariša Tita. (Burno ploskanje.) V imenu borcev narodnoosvobodilne vojne Hrvatske je govoril Vladimir Ba-karič, ki je med drugim dejal: V imenu delegatov in borcev narodnoosvobodilne vojne Hrvatske pozdravljam pobudo za ustanovitev naše zveze. Pozdravljam jo zato, ker vse tisto, za kar je dal pobudo tov. Tito in vse, lfar sodeluje v naši Ljudski fronti, ne more služiti nobeni drugi stvari kot samo graditvi naše domovine, za utrjevanje njene notranje in obrambne moči v korist boljšega življenja in boljše bodočnosti naših narodov. Ta kongres ima danes še večji pomen ravno zato, ker se nvrač-ne figure, ki so povzročile preteklo vojno, pojavljajo v drugi obliki, stiskajo naša srca, razpihujejo plamen, plamen borbe, da bi zopet dali vse od sebe, da bi se voina preprečila, v primeru vojne pa, da bi se ravnali po svetlih vzorih, ki so nas vodili v pretekli vojni in da bi dali vse iz sebe za zmago ideje svobode, ideje bratstva med narodi. N,"ša zveza borcev bo imela za nas, ki in;;imo odgovorno vlogo v ljudskih oblasteh, večji pomen. Pomagala nam bo, da bomo naše borce iz narodnoosvobodilne vojne pravilno razmestili tam, kjer je njihovo mesto, da bodo dali vse, kar morejo dati, za napredek naše domovine. Zato, tovariši, pozdravljam to pobudo in mislim, da je treba, da jo negujemo in razvijamo naprej, da bo sredstvo, s katerim bomo pod vodstvom tovariša Tita zgradili našo domovino. (Burno ploskanje.) Vlado Šegrt je govoril v imenu udeležencev narodnoosvobodilne vojne Bosne in Hercegovine. Ko je pred enim mesecem iniciativni odbor s tovarišem Titom na čelu objavil proglas na udeležence osvobodilne vojne, poziv k ustanovitvi enotne organizacije, je ljudstvo Bosne in Hercegovine navdušeno pozdravilo to pobudo. Na ozemlju Bosne in Hercegovine je naša slavna Komunistična partija s tovarišem Titom na čelu iz voj e val a svojo največjo in najdragocenejšo zmago ter skovala nepo-rušno bratstvo in enotnost med našimi narodi. Stoječ na braniku neodvisnosti in svobode naše domovine bo zveza udeležencev osvobodilne vojne še bolj poglobila in utrdila krvne vezi med ljudstvom in njegovo armado, združujoč t svojih vrstah vse udeležence osvobodilnega boja in popravljajoč različne napake, ki so se pokazale v teh dveh letih po osvoboditvi. Zveza se bo borila za to, da se take napake v bodočnosti ne bodo ponavljale, da se sovražni elementi ne bodo vtihotapljali v vrste naše Fronte in v našo ljudsko oblast. Zveza, Sestavljena i * borcev vseh ljudskih republik Jugoslavije, bo pomagala, da se še bolj utrdita in poglobita bratstvo in enotnost, močan te- delavca in svetovalca. Pri vseh osnovnih vprašanjih, ki stoje danes pred našo državo in med katerimi je osnovna naloga borba za mir, zgraditev in utrditev naše države s petletnim planom, bo Zveza pomagala vsem našim organizacijam, ljudskim oblastem in irontovskim organizacijam, da bodo razvile svojo iniciativo do največje mere, učeč se na zgledu borcev narodnoosvobodilne vojne, na zgledu borcev, ki so žrtvovali svoje življenje v tej borbi. Naša mladina se pridružuje vsem nalogam, ki si jih postavlja Zveza borcev Slavko Komar Je pozdravil kongres v imenu mladih borcev narodnoosvobodilne vojne in ostalih članov Ljudske mladine Jugoslavije. Poudaril je predvsem naslednje: Ljudska mladina sprejema ta kongres veselo in ponosno, ker je to tudi kongres mladine, ki se je borila za svobodo, neodvisnost in novo družbeno ureditev v naši državi. Čeprav je minilo že nekaj let od najbolj junaških dni v naši zgodovini, še tisoče mladincev in mladink ni izpolnilo 18. leta, vendar pa imajo polno pravico, da se uvrstijo s svojimi starejšimi tovariš; v Zvezo borcev osvobodilne vojne. Kar se tiče tak0 široke udeležbe mladine v borbi, je samo mladina bratske Sovjetske zveze pred mladino Jugoslavije. 0 udeležbi naše mladine v narodnoosvobodilni vojni je maršal Tito dejal: Nikoli ne bo mogoče dovolj oceniti tiste vloge, ki jo je mladina Jugoslavije odigrala v tem velikem Asvoljodilncm boju za obstoj in svobodo naših narodov. Tu ni mogoče in ni treba poudarjati rezultatov in dejstev, iz katerih je razvidno, da sedanje delo Ljudske mladine v veliki borbi za zgraditev naše države po vojni in danes pri izvajanju petletnega plana, po svojih velikih dejanjih, požrtvovalnosti in ljubezni do domovine, v ničemer ne zaostaja za delom sto-tisočev mladeničev in mladenk, ki so se borili in umirali, delali in podpirali osvobodilni boj naših narodov. Veliki delovni podvigi, ki jih je mladina pod-vzela in izvršila, polet pri graditvi, ki je zajel v največjem obsegu njena dela na železniških progah, v tovarnah in rudnikih, na poljih in v šolali, so ponesli slavo naše mladino po vsem svetu. Ustanovitev Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne bo zelo pripomogla, da se bo vzgajala naša mladina v teh svetlih tradicijah mnogo bolj vsestransko in z mnogo večjim sistemom kot doslej. Naša mladina se odlikuje z vi soko razvitim občutkom patriotizma do svoje domoviue. Mladina je prva sprejela v dneh vojne veliko idejo Tita in Partije, nov jugoslovanski patriotizem. Žar te ideje pa gori tudi danes in je zajel ves naB mladi rod. V duhu resničnega patriotizma, ki si ga ni mogoče misliti brez razvitega čustva pri jateljstva do drugih narodov in naprednih sil na svetu, naša mladina napeto in z odprtimi očmi spremlja delo izda jalskih vohunskih reakcionarnih elementov in tujih hujskačev na nove napade in vojno. Naša mladina podpira vso ukrepe za utrditev demokratičnega miru miroljubno sodelovanje med narodi in borbo proti fašizmu ter reakciji na svetu. V duhu takega patriotizma obljublja Ljudska mladina Zvezi borcev, da bo še naprej razvijala ljubezen do JA, da bo zavestno izpolnjevala vse oli veznosti, da bo dala s svojo strani vse sile za utrditev njene moči in borbene sile. Ljudska mladina bo pomagala Zvezi borcev, da bodo ovekovečeni spomini na padle borce, da bo zgrajenih sto in sto marmornatih in bronastih spomenikov, Beograd, 1. okt. (Tanjug). Na ustanovnem kongresu Zveze udeležencev narodnoosvobodilne vojne je bil izvoljen glavni odbor Zveze v naslednji sestavi: Predsednik izvršnega odbora maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito, prvi podpredsednik Edvard Kardelj, drugi podpredsednik Ivan Gošnjak. tretji podpredsednik Djuro Pucar, sekretar Al. Rankovič, drugi sekretar Osman Kara-begovič, blagajnik Mile Peruničič. Za člane izvršnega odbora so bili izvoljeni: Milovan Djilas, Vladimir Ba-karič, Sreten Žujovic, Moša Pijade, Blagoje Neškovič, Lazar Koliševski, Rade Žigič in Rato Dugonjič. Plenum sestavljajo: Boris Kidrič, Rodoljub Colakovič, Vicko Krstulovič, Blažo Jovanovič, Josip Vidmar, Miha I Marinko, Svetozar Vukmanovič, Petar I Stambolič, Koča Popovič, Andrija He-braiig, Franc Leskošek, Avdo Humo, Cvetko Uzunovski, Krsto Popivoda, Ivan Krajačič, Spasenija Babovič, Vlada Zečevič, Todor Vujasinovič, Marko Belinič, Vera Aceva, Ivan Maček, Kata Pejinovič, Uglješa Danilovic, Jovan Veselinov, Strahil Gigov, Slobodan Pe-nezič, Radovan Zogovič, Fadil Hodža, Vlado šegrt, Stanko Canlca Opačič, Veljko Mičunovič, Dobrivoje Radosavljevič, Boris Kraigher, Borko Temelj-kovski, Mitar Bakič, Cvijetin Mijaio-vič, Pavao Krce, Janez Hribar, Pavle Gregorič, Boško Simatovič, Vida Tomšič, Radovan Grujič, Vjekoslav Lada-vac, Nedžat Agoli, Dušanka Kovačevič, Borisa Nedeljkovič, Vančo Burzevski. V nadzorni odbor so biili izvoljeni: Melentije Popovič. Josip Hrnčevič, Bane Andrejev, Veljko Stojnic in Velibor Gligorič. hkrati pa obljublja, da bo zgradila svoji domovini nove, večne spomenike slave v obliki novih prog in cest, tovarn in hidrocentral, domov kulture, stadionov, bolnišnic, vodovodov, da bo tako utrdila pridobitve narodnoosvobodilnega boja in moč naše države. Naša mladina se pridružuje vsem ostalim nalogam, ki si jih postavlja zveza borcev, ker “ve, da bo njihova izpolnitev velik korak v veliki borbi za izvedbo petletnega plana in nadaljnji razcvet naše države. (Burno ploskanje.) Živel ustanovni kongres zveze borcev narodnoosvobodilne vojne 1 Živela največja pridobitev narodnoosvobodilne vojne — bratstvo in enotnost naših narodov! Živel organizator zmage v narodnoosvobodilni borbi in vseh naših zmag, naš voditelj in učiieij maršal Tito! (Burno in dolgotrajno ploskanje.) Pozdravni govor Franca Leskoška V imenu udeležencev narodnoosvobodilnega boja Slovenije je pozdravil kongres Franc Leskošek. Dejal je: Dragi tovariši in tovarišice delegati! V imenu slovenske delegacije pozdravljam kongres Zveze borcev, pozdravljam pobudo maršala Tita za ustanovitev organizacije borcev. Slovenski borci živimo na skrajnih mejah naše države, zato pa organizacija borcev postavlja nam zelo važne naloge. Sovražniki skušajo preko mej naše države vnesti svojo propagando itd. Velika je naloga organizacije borcev, da bo pri pobijanju takih sovražnih poskusov pomagala ljudski oblasti in naši slavni armadi, da bo razkrinkala take poskuse in da se bo borila proti njim, vseeno, ali prihajajo od sovražnikov v tujini, ali pa od sovražnikov v državi sami. Hočem poudariti nekaj dejstev, ki so važna za nas. Prvo je to, da so slovenski borci čutili potrebo take organizacije, ki bi združila borce. Danes v Sloveniji premalo skrbe za naše borce. Zato se dogaja, da naši borci, ko odhajajo iz armade na svoje domove, uima-po opore in se ne vključujejo v delo. To se opaža zlasti v severnih krajih Slovenije. Zato je organizacija potrebna in vsi naši borci se bodo v njo vključili. Nadalje se v Sloveniji premalo skrbi za kraje, v katerih so bili boji, kjer so bila taborišča itd. V Sloveniji so ti kraji zanemarjeni, zato je naloga Zveze borcev, da to popravi. Prepričani smo, da bo do tega tudi prišlo. Zato. tovariši, pozdravljam v iimenu slovenskih borcev Slovenije ustanovitev te naše organizacije. Borci Slovenije bomo prav tako kot smo izpolnjevali svojo dolžnost v borbi in kot smo se vključili v petletni plan izvršili vse tisto, kar bodo naši narodi v bodoče postavili pred nas in kar bo pred nas postavila Zveza udeležencev narodnoosvobodilne vojne. Zato še enkrat pozdravljam ta kongres. Naj živi Zveza bbrcev, naj živi naš ljubljeni maršal Tito! (Ploskanje.) Naum Naumovski, ki je govoril v imenu udeležencev narodnoosvobodilne vojne Makedonije, je med drugim dejal: Po zaslugi narodnoosvobodilnega boja, ki ga je organizirala in vodila Komunistična partija s tov. Titom na čelu, je dobil makedonski narod prvič v svoji zgodovini ob podpori ostalih narodov Jugoslavije možnost, da se je osvobodil in ustvaril svojo državo, poosebljeno v Ljudski republiki Makedoniji v brMaki skupnosti z ostalimi narodi Federativne ljudske republike Jugoslavije. Ustanovitev te skupnosti je nov prispevek za utrjevanje in nadaljnji razvoj pridobitev narodnoosvobodilnega boja, Ko je kongres z vzklikom izvolil izvršni odbor, plenum in nadzorni odbor Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne, je predsedujoči Sreten Žujovic sporočil: »Od danes živi, obstoji Zveza borcev narodnoosvobodilne vojne.« To ugotovitev so navzoči pozdravili stoje in z dolgotrajnim odobravanjem. Delegati so priredili navdušene manifestacije prvemu predsedniku Zveze maršalu Titu in članom odbora. Nato je spregovoril maršal Tito-(Govor objavljamo na prvi 6trani). Zaključek kongresa Po govoru maršala Tita je spregovoril predsedujoči Sreten Žujovič, ki je zaključil kongres in dejal: Mislim, da ni niti enega borca narodnoosvobodilne vojne, ki si ne bi vzel k srcu besed našega maršala, pa ne samo borca, ampak da tudi ni niti enega državljana naše nove Jugoslavije, ki mu besede tovariša Tita ne bi dale nove energije, nove perspektive in nove moči za delo in življenje. (Burno ploskanje.) V svojem imenu, pa tudi v imenu vseh vas lahko rečem, da sem prepričan, da se bomo trudili, da dobesedno izpolnimo njegove besede in navodila, ki nam jih je danes dal. Delali bomo, tovariši, in se bomo borili, tovariši, če treba tudi s puško v roki. (Burno in dolgotrajno ploskanje.) Naj živi naš maršal tovariš Tito! (Vsi navzoči vstanejo ter burno in dolgotrajno ploskajo.) S tem je bilo zaključeno delo kongresa Zveze borcev narodnoosvobodilne borbe. to pa pomeni hkrati zavarovanje svobode in nadaljnjega razcveta makedonskega naroda, kakor tudi pot za uresničitev njegove končne narodne težnje. Naj živi zveza udeležencev narodnoosvobodilne vojne. (Ploskanje.) V imenu vojnih ujetnikov je govoril Stevan Jakovljevič. Ujetniki — je dejal —, ki so jih protiljudski režimi izročili fašistom v roke, nismo imeli časti, da bi bili v vaših vrstah. Toda, čeprav smo bili v krempljih fašizma, smo se vztrajno borili z našimi izrodki, izdajalci in nemško gestapo. Veliko število ujetnikov se je že prvega dne opredelilo za narodnoosvobodilno gibanje. Tedaj je priSlo do mlcnritf lufjflp n« te domoljube. Mnoge so ubili, medtem ko so večje število zvezali z vrvmi in jih odganjali v posebna kazenska taborišča, skupno z ujetimi borci sovjetske armade, v taborišča, kjer ni veljala nikakršna konvencija. Po zaslugi močnega prodora sovjetske armade, po zasllugi vaše krvave, vztrajne in hrabre borbe z maršalom tov. Titom na čelu, je bila naša dTŽava osvobojen«. Ujetniki so se vrnili nazaj v svojo državo, dji bi se kot kontruktiv-ni člani pridružili splošnim ljudskim naporom za obnovo porušene države ini utrditev novega reda. V imenu udeležencev Kosova in Metohije je pozdravil Fadil Hodža. Dejal je: >Kot smo borci Kosova in Metohije, Siptarji, Srbi in Črnogorci v skupni borbi, s skupno prelito krvjo v borbi proti okupatorju in njegovim hlapcem skovali bratstvo in enotnost Šiptarjev, Srbov in Črnogorcev Kosova in Metohije, kot smo ustvarili bratstvo in enotnost ljudstva Kosova in Metohije z ostalimi narodi Jugoslavije, v prvi vrsti s srbskim narodom, tako tudi danes ob 6kupnem delu pri izgradnji naše zaostale oblasti utrjujemo in še bolj krepimo to bratstvo in enotnost.« Zatem je govoril Nikola Sekulič, minister pravosodja LR Hrvatske. Poudaril je, da je Zveza udeležencev narodnoosvobodilne borbe izrazila težnje stoti-sočev udeležencev narodnoosvobodilne borbe Hrvatske. V imenu udeležencev narodnoosvobodilne vojne Vojvodine je govoril Ljubomir Moinčilovič Nato je v imenu internirancev v koncentracijskih taboriščih govoril Velibor Gligorič. Med drugim je rekel: »Preživeli interniranci iz zadnje vojne nosijo v sebi oporoko, ki so jim jo pustili mrtvi tovariši, to pa je vztrajna in neprekinjena borba prot' imperializmu, proti imperialističnim vojnam, proti ostankom fašizma, borba za pravičen mir, za ljudsko demokracijo.« Ob koncu je govorila Mitra Mitrovič, ki je dejala: »Naša Zveza borcev osvobodilne vojne se bo razlikovala od združenj podobne vrste tudi po tem, ker bo v vrstah njenega članstva na tisoče in tisoče žena — borcev. Tudi to je bil eden momentov te vojne, v kateri so žene in dekleta, jetaice po fašističnih ječah in taboriščih pokazale tako divne zglede junaštva Nikoli ni kaka druga borba ali vslaja zajela tolikšnega števila žena, ki se niso zadržale samo na običajnih dolžnostih žene v vojni, ampak so s strojnico v rokah planile v borbo proti okupatorju in izdajalcem, v borbo za bratstvo in enotnost. Slava našim padlim tovarišicam — junakom narodnoosvobodilne vojn«!« (Slava jim!) Zatem je kongres sprejel statut in pravila Zveze. Sledile ho volitve izvršnega odbora, plenuma in muizornega odbora Zveze borcev narodno^, ubodilne vojne. Zasedanje Generalne skupščine organizacije Združenih narodov Državljanska volna v Grilji fe neposredni rezultat vmešavama Velike Britaniie in ZDA je izjavil šef beloruske delegacije Kiseljev Ne\v York, 1. okt. (Tanjug.) Na seji poli ličnega odbora Generalne skupščine dne 29. t. m. je delegacija Združenih držav Amerike, oči vi dno stremeč za tem, da se izogne diskusiji o grškem vprašanju, ki bj nujno razgalila prave vzroke državljanske vojne v Grčiji in pokazala na odgovornost angloameriske intervencije v tej državi, ponovno insi-stirala na tem, da odbor sploh ne razpravlja o bistvu grškega vprašanja, niti o poročilu anketne komisije. Računajoč na podporo svojega glasovalnega stroja, je ameriška delegacija zahtevala, da se takoj preide na razpravo ameriške resolucije, ki vali krivdo za stanje ^v Grčiji na demokratične sosedne države — Bolgarijo, Jugoslavijo in Albanijo — in med drugim omogoča kršitev neodvisnosti balkanskih držav s tem, da daje predlaganemu posebnemu odboru s sedežem v Solunu pravico udejstvovanja na njihovem ozemlju. Na ta način poskuša ameriška delegacija, kakor v Varnostnem svetu, vsiliti Generalni skupščini odloSbo, ki bii opravičila grobo vmešavanje ZDA v notranje politično življenje Grčije in omogočila nadaljnje izvajanje ameriške imperialistične politike na Balkanu. Predstavnik Velike Britanije MacNeil se ni izneveril pričakovanju ameriške delegacije, čeprav je moral priznati, da je bil govor jugoslovanskega predstavnika dr. Beblerja neovrgljiv, ker je bil podprt z argumenti in dokazi. Tudi je izjavil, da se ne strinja »vedno« s Tsaldarisom glede grške vlade. Vendar pa je končal svoj govor s tem, da je rekel, »da to ni važno«. Po njegovem mnenju je važno samo to, da je treba Km prej začeti razpravljati o ameriški resolueiji, ki jo Velika Britanija v celoti podpira. Francoski delegat Yvon Delbos se je prav tako izrazil v prid ameriške resolucije, razen tistega dela, v katerem obtožuje severne sosede. Nato je predlagal aranžma, ki se naslanja na poročilo večine anketne komisije in ki v bistvu predstavlja ameriški predlog v druigi formulaciji. Predstavnik monarhofašistične atenske vlade Tsaldaris ni mogel zanikati dejstev, ki so jih navedli sovjetski, jugoslovanski in drugi delegati, ki so prikazali pravi smisel problema. Ves Tsal-darisov govor je bil natrpan z obtožbami brez dokazov na naslov Jugoslavije, Bolgarije in Albanije, ki naj bi po njegovih trditvah podpirale grške partizane. Toda v podporo syojim besedam ni mogel navesti dejstev. Nasprotno, Tsaldaris je storil, kar je mogel, da opravili politiko ZDA in Velike Britanije v Grčiji. Trdil je, da je vmešavanje ZDA in Velike Britanije v notranje zadeve Grčije in bivanje britanskih čet na ozemlju dežele v skladu z »željami in težnjami grškega ljudstva«. Tsaldaris je šel tako daleč v svojem cinizmu, da je označil politiko Trumanove vlade v Grčiji kot »idealno obliko mednarodnega sodelovanja«. Potrdil je, da bo njegova vlada »sprejela vsakršno priporočilo Generalne skupščine«. Predstavnik monar-hofašistiene atenske vlado je lahko mirno podal tako izjavo, kajti večina delegacij, zastopanih v Generalni skupščini, se itak ponižno prilagodi ameriškim navodilom. gel beloruske delegacije Kiseljev je imel podroben govor in navedel, številna dejstva, ki dokazujejo, da je Grčija, čim so jo osvobodili nemških okupatorjev, padla v novo suženjstvo. »Reakcionarni krogi nekaterih dežel in njihovi izvrševalci — grški monarho-fašisti so hoteli, ker nimajo interesa na tem, da bi Grčija stopila na demokratično pot, spremeniti Grčijo v odvisno državo, v svojo kolonijo, v svoje izhodno strateško oporišče.« Kiseljev je p-udaril, da v Grčiji niso obsodili nobenega izdajalca. Nasprotno, izdajalci, ki so sodelovali z Nemci, so postali pomembne osebnosti. Pristavil je, da je monarhistična vlada izrabila izdajalce in kolaboracioniste, kakor tudi angloameri-ško orožje, da je pričela velike vojaške operacije proti partizanom. Vladna armada, žandarmerija, policija so bile skoraj v celoti razporejene. Te sile so bile opremljene z angleškimi letali, kanoni, puškami, artilerijo, tanki, strojnicami in možnanji. »Zunanji minister Tsaldaris, ki je navzoč v tej dvorani, je od svojega vojaškega poveljstva zahteval čim hitrejše uničenje partizanov.« Ko je beloruski delegat povedal, da je Grčija pričela to akcijo s pomočjo ZDA, je z neovrgljivimi dejstvi dokazal, da je ameriška »pomoč« Grčiji imela vojaški značaj in ne gospodarskega in da je samo razvnela državljansko vojno v deželi. »Znano je. da je vlada ZDA, ki je vzela v svoje roke vso zunanjo in notranjo politiko grške vlade, s tem prevzela isto odgovornost za politični položaj v deželi, kj sc samo zaostruje. Kiseljev je nato dokazal, da obtožbe s strani ZDA in monarhistične^ grške vlade proti severnim sosedam Grčije nimajo nikake podlage. Poudaril je, da niso navedli nobenega dejstva, ki bi potrdilo te obtožbe. Izjavo od 14. julija 1947 grškega predstavnika v VS o domnevni invaziji »mednarodne brigade« v Grčijo je 27. julija demantirala pomožna skupina komisije VS in Tsaldaris osebno v svojem intervjuju od 23. avgusta. Izjave, da Jugoslavija, Albanija in Bolgarija oborožujejo grške partizane, nimajo nobenega opravka z resnico. Beloruski delegat je dokazal, da je državljanska vojna v Grčiji neposredna posledica vmešavanja Britanije ZDA v grške zadeve in delovanja reakcionarne grške vlade. Navedel je besede, s katerimi je bivši šel ameriške misije Porter označil osebe, ki so na oblasti v Grčiji. Linija, ki jo je izvajal Tsaldaris dokler je bil predsednik vlade, ni niti malo prispevala k obnovi Grčiije. Njegovo upravo označuje njegovo odklanjanje, da bi storil kakršne koli ukrepe, ki bi mogli prinesti dejansko pomoč grškim ljudskim množicam. Še bolj sumljiva osebnost je general Napoleon Zer-vas, minister za javno varnost. To je vsekakor tista osebnost, ki se skriva za nedavnim valom aretacij, ki ni zajel samo komunistov, ampak tudi protikomunistično razpoložene liberalce. Še bolj določno se je izrazil v Spodnjem domu britanski laburist Solley: Po nedavnem potovanju po Grčiji s še dvema laburističnima poslancema sem prišel do sklepa, da je režim v Grčiji 90-od stolno fašističen in da bo že jutri lOOodstotno fašističen. Na mladinsko progo le odra g|. koroška mladinska delovna br gada Ljubljana, 1. okt. Včeraj zvečer ob pol desetih je na svoji poti na mladinsko progo Samac-Sarajevo prispela v Ljubljano II. koroška mladinska delovna brigada »Matije Verdnika-Tomaža«. Brigada šteje 78 članov, ^od teh 32 deklet. V brigado so vključeni tudi štirje Avstrijci, organizirani v »Freie oster-reichische Jugend«. Brigado sestavlja večinoma Ifinečka mladina, nekaj pa je tudi delavske iz vse Koroške. Mnogi med njimi so sodelovali v narodnoosvobodilni borbi kot partizanski borci, nekateri so s® letos udeležili tudi mladinskega festivala v Pragi. V Podrožčici na Koroškem, kjer je imela brigada svoj zbor, so ji avstrijski žandarji in organi angleških okupacijskih oblasti prepovedali nositi jugoslovanske zastaive. Zavedna koroška mladina pa je kljub tem prepovedim takoj ko je prišla na vlak, razprostrla skozi okna več slovenskih zastav. Že na Jesenicah je koroško brigado pozdravila množica ljudi, na ljubljanski postaji pa jo je pričakovalo več sto mladincev Ljubljane, pevski in harmonikarski zbor mladine mesta Ljubljane »Kajuhe, člani Zveze koroških borcev in številno prebivalstvo, ki so v navdušenih vzklikih dali izraza svojemu veselju ob prihodu druge koroške brigade. V imenu mladine Ljubljane je koroške brigadirje pozdravila Marinka Golouh, v imenu žena Ljubljane Sava Regentova in v imenu vse mladine Slovenije ter v imenu 180.000 graditeljev proge Samac-Sarajevo pa član Glavnega odbora Mirko Frankelj. Brigado so pozdravili še zastopnik Zveze koroških borcev Kristan Franjo in v imenu Kluba koroških Slovencev v Ljubljani dr. Felaher Julij. Za pozdrave in za prisrčen sprejem se je v imenu koroške brigade zahvalil njen komandant, ki je med drugim dejal : »Obljubljamo, da bomo šli po poti naše prve koroške trikrat udarne brigade, da bomo s tem pokazali, da je v prvih vrstah na Koroškem ravno mladina. Na&a mladimi se bori za pravice, ki nam jih kratijo zapadni imperialista. Obljubljam vam v imenu vseh brigadirjev, da se ne bomo vrnili s proge prej, dokler ne postanemo dvakrat udarni. S tem, ko bomo gradili mladinsko progo Kiseljev je nato izčrpno analiziral obtožbe grške vlade proti Albaniji in dokazal njihovo neutemljenost. Z mnogimi primer je razkrinkal protislovja izjav prič, ki jih je navedla grška vlada. Nato se je Kiseljev dotaknil vprašanja incidentov med Grčijo in Albanijo in poudaril, da je na podlagi dokumentov, ki jih je vlada Albanije predložila Varnostnemu svetu, samo v letu 1946, Grčija izvršila 111 takih izzivalnih incidentov. Ta izzivanja pričajo o napadalnih namenih grške vlade, ki skuša odcepiti od Albanije njen južni del »Sev. Epir«. »Kje je torej korenina zla?« je nadaljeval Kiseljev. »Kje so vzroki sedanjega nemirnega stanja v Grčiji? Ti vzroki so reakcionarna notranja in napadalna zunanja politika grške vlade in tuje Delegacija ZDA skuša doseči, da bi vmešavanje v notranje zadeve Grčije. Generalna skupščina sprejela sklep, ki bi dovoljeval odkrito vmešavanje v notranje zadeve Grčije, da bi z izgovorom zaščite nedotakljivosti grškega ozemlja ZDA pripeljale svoje čete in dobile vo-jaško-pomorska ter letalska oporišča v Grčiji in da bi hkrati Grčijo gospodarsko zasužnjile.« Beloruski delegat je nato poudaril, da morajo biti vprašanje obnovitve oziroma normalizacija diplomatskih odnosov med Grčijo na eni strani in Jugoslavijo, Albanijo in Bolgarijo na drugi strani, vprašanje ureditve obmejnih incidentov in begunsko vprašanje, rešena z dvostranskimi razgovori v smislu 33. člena Ustanovne listine Združenih narodov. Kar se tiče vprašanja notranje politike, bi bilo pravilno, da bi grška vlada zahtevala evakuacijo britanskih in drugih tujih čet iz Grčije, da bi organizirala očiščenje državnega aparata izdajalcev, da bi izvedla svobodne volitve in da bi se podvrgla svobodno izraženi volji ljudstva. Tedaj bi bilo grško vprašanje za vedno odstranjeno z dnevnega reda Združenih narodov. Beloruska delegacija popolnoma podpira predloge predstavnika Sovjetske zveze, ki so bili stavljeni na prejšnji seji komiteja. Ameriški delegat Johnson je imel kratek govor na koncu seje, v katerem je hvalil Mac Nealovo izjavo. Vendar pa nista niti Johnson niti Tsaldaris mogla odvreči argumentov delegatov Sovjetske zveze, Jugoslavije, Bele Rusije in drugih, ki so podali resno in upravičeno analizo položaja v Grčiji. Eli zahteva zaslišanfe svojega predstavnika v Generalni skupščini OZN Atene, 1. okt. (Tass) Centralni komite EAM-a je poslal generalnemu sekretarju Združenih narodov Trygve Lieu brzojavko, v kateri zahteva, naj se predstavnik EAM-a zasliši na zasedanju Generalne skupščine. V brzojavki se tudi opozarja na spomenico, ki jo je poslal Centralni komite EAM-a Generalni skupščini Združenih narodov. Ameriški oficirji za monarholašistično vojsko Atene, 1. okt. (Tanjug.) Reuter poroča, da so ameriški uslužbenci v Atenah predlagali vojnemu iri zunanjemu ministrstvu v Washingtonu, naj se oficirji ameriške vojske dodelijo oddelkom grške [ vojske, ki se bore proti demokratični j armadi. Po informacijah, s katerimi raz-1 polaga Reuter, pretresa sedaj ta predlog šef ameriške obveščevalne službe, ki je že več dni v Atenah z nalogo, da bi ugotovili možnosti povečane borbe proti demokratični armadi. REGIONALNA KONFERENCA EVROPSKIH DRUŠTEV RK Od resolucij je treba preiti k aktivnim ukrepom za preprečenje vojne Beograd, i. okt. V 3. in zadnji točki dnevnega reda regionalne konference evropskih društev Rdečega križa je generalni sekretar lige De Rouget prikazal delo lige in njeno sodelovanje z nacionalnimi društvi na področju ohranitve miru. Zlasti je poudaril pomen široke publicitete poslanice predsednika lige 0’Conorja na dan 1. januarja t. 1. v korist borbe za ohranjevanje miru. Predsednik konference dr. Nikola Nikolič je v svojem govoru poudaril, da bi organizacija »Dneva miru« na svetu nudila organizacijam, kot so federacija sindikatov, zveza demokratičnih žena in zveza demokratične mladine možnost, da prispevajo svoj delež v okviru te akcije. Poljski delegat Birecki je izrazil mnenje, da kljuib številnim resolucijam ni bilo dovolj pobude, ki bi zaslužila pohvalo glede uspešnega odstranjevanja nevarnosti, ld grozijo miru. Zaradi tega predlaga, da regionalna konferenca v Beogradu pošlje vsem nacionalnim društvom, izvršilnemu odboru in generalnemu sekretariatu lige piismo, v katerem jih bo pozvala, da podvzamejo živahnejšo akcijo zaradi obrambe mira. V imenu francoskega RK je profesor Bonet izjavil, da razume nestrpnost delegata poljskega RK. ko pravi, da se ni delalo dovolj za mir, da pa je po njegovem mnenju ta akcija predmet potrpežljivega in dolgotrajnega dela. da bi se izpolnile vse resolucije, sprejete v Oxfordu. Nato je dr. Popper v imenu avstrijskega RK izrazil zahvalo jugoslovanskemu RK za skrb glede avstrijskih ujetnikov. Prav tako je izrazil zahvalo svoje dežele Sovjetski zvezi zaradi vrnitve avstrijskih ujetnikov. Švicarski delegat polkovnik Remund je izrazil obžalovanje, da se ni mogel pridružiti predlogu, da bi se postavila na prvo mesto ciljev RK borba za mir, ker se čuti vezar-ega s preciznimi besedili, ki postavljajo na prvo mesto naloge nacionalnih društev zaradi priprav za prostovoljno pomoč v dobi vojne. V ijnenu madžarskega RK je spregovoril Kolnor, ki je izjavil, da madžarska delegacija v celoti podpira jugoslovanski predlog. Nato je predlagal resolucijo, s katero se zahteva onemogočenje propagande, ki jo izvršujejo vojni hujskači ter zmanjšanje oborožitve. Albanski delegat dr. Klozi je izjavil, da zaslužijo največjo pozornost izjave jugoslovanske, poljske in bolgarske^ delegacije, ki se nanašajo na vprašanje borbe za ohranitev miru. Nato je v imenu zveze društev RK in Rdečega polmeseca Sovjetske zveze spregovoril Dimitrij Kiseljev. Sovjetski delegat je ugotovil, da so jugoslovanska, albanska in poljska delegacija izrazile pozive, ki se jim pridružujejo tudi druge dežele, katere so med vojno najvc$ trpele in za katere je ta problem največjega pomena. Kiseljev smatra, da borba za ohranitev miru ni lahka stvar, ker se je treba boriti z ostanki fašizma v človeški zavesti, in nadaljeval: »Kaj bomo odgovorili milijonom ljudi, ki pričakujejo trajen mir? Kaj borno odgovorili Rdečemu križu in svoji vesti? Ali smo dovolj delali za stvar miru?. Alj bomo zapirali oči pred stanjem stvari in ponavljali, da omejujemo delovanje Rdečega križa samo na dolžnost, da zacelimo človeštvu rane, ki so mu bile prizadejane. Sedaj kot doslej mora Rdeči križ v imenu visokih humanitarnih idej aktivno nastopati v borbi za mir. Toda kako se je mogoče boriti za mir, ako se nekatere delegacije RK bojijo celo tu izgovoriti besedo »fašizem«, ako se bojijo upreti podpiranju fašističnih elementov, ki se izvaja pod zastavo nekaterih nacionalnih društev RK. Izhajajoč iz razlogov visoke humanosti, ki je nedeljivi del vseh delavcev in članov organizacije RK, mora po našem mnenju ta konferenca pozvati vsa nacionalna društva RK, da borbo za mir naredijo za osrednjo točko svojega dela. V imenu sovjetske delegacjije najodločneje podpiram predlog poljske in albanske deilegadije RK o ustanovitvi stalnega komiteja pri društvu zaradi sodelovanja z mednarodno federacijo dela, federacijo žena in mladine. Pri tem smatramo, da se bo moral komite ba-viti ne samo z vprašanjem miru, ampak da bo moral sodelovati z omenjenimi organizacijami tudi glede pomoči na področju socialno-zdravstvenih ukrepov v upanju, da bo samo tako resnično sodelovanje s temi močnimi demokratičnimi organizacijami podprlo ligo in nacionalna društva RK in jim pomagalo, da od resolucij in proglasov preidejo k aktivnim ukrepom za preprečenje vojne, kakor tudi, da bo to aktiviralo delo lige na drugih področjih.< Z dokumentiranim govorom sovjetskega delegata Kiseljeva v korist borbe ~za mir je bila zaključena diskusija o tretji točki dnevnega reda. Komisija za resolucije je zatem nadaljevala delo v zvezi z vsemi dosedaj predloženimi resolucijami, ki bodo predložene plenumu, da jih sprejme. Tržaški škof Santini fe načrtno^ pripravil in izzval zEoein v Lanišču Matija Verdinik-Tomai, delavec iz Bistrico v Rožu, prvoborec za pravice koroških Slovencev in aktivist Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško v času narodnoosvobodilne borbe. Po njem si je nadela ime II. koroška mladinska delovna brigada Samac-Sarajevo, bomo gradili svobodo naši Koroški. Naj živi maršal Tito!« Nešteti vzkliki maršalu Titu, bratstvu in enotnosti ter koroškim Slovencem so slediti v odgovor koroškega brigadirja. Po pozdravih sta mladinska zbora zapela in zaigrala še nekaj pesmi, nakar so brigadirji na čoln s harmonikaši in pevci odkorakali v mesto. Koroški brigadirji so danes zjutraj z brzim vlakom odpotovali na progo fea-mac-Sarajevo. NAPREDNI HRVAŠKI . DELAVCI-IZSELJENCI RAZBILI MAČKOVO ' ZBOROVANJE V SŠEW TORKU New York, 1. okt. (Tanjug.) S podporo reakcionarnih krogov v ZDA so klerofašisti in izdajalci hrvatskega ljudstva, ki so pobegnili pred ljudskim sodiščem v tujino, organizirali za 28. september zborovanje v New Yorku pod geslom »Stepinčev dan«. Kot glavni govornik bi moral nastopiti Vladko Maček, Medtem, ko st je v mali dvorani »Manchatan Centra« zbralo komaj okrog 300 najbolj vdanih pristašev klerofašistov in reakcije, je pred vhodom v poslopje priredila zbrana množica protestna demonstracije. Pred pričetkom »proslave« so prireditelji poklicali poleg redne straže še tri avtomobile policajev. Ko se je na govorniškem odru pojavil prvi govornik — znani izdajalec hrvatskega ljudstva, Stepinčev tajnik Lackovič, so ga sprejeli z vzkliki: »Nazaj v Vatikan!« S še bolj glasnimi protesti in vzklikanjem so sprejeli Mačka, Žvižganje in vzkliki »izdajalec hrvatskega naroda«, »plačanec reakcije«, so bili tako močni, da je Maček po nekaj besedah justi! dvorano v spremstvu policajev. Za Mačkom je poskušal govoriti tudi izdajalec Bogdan Radiča. S svojo odločno tjo so izseljenci preprečili izvedbo »Stcpinčevega dne«, kljub podpori, ki so jo uživali organizatorji te izzivalne prireditve, Pazin, 1. oktobra. Včeraj ce je nadaljevala kazenska razprava proti Čeku in ostalim obtožencem. Na razpravi je bilo ugotovljeno, da je Ček v neštevilnih primerih zlorabljal avtoriteto cerkvene oblasti in verska čustva množic za svojo protiljudsko delavnost. Obtoženi je sistematično odklanjal ob birmanju vse botre, ki so bili v Jugoslovanski armadi, ; ki so se udeležili narodno-osvobodilnega pokreta in ki so bili člani ljudskih odborov ali pa v Ljudski fronti. Ček je popolnoma odklonil od botrovanja tri vasi -izmed šestih, kolikor je štela njegova župnija, v drugih vaseh pa je izključil kot botre mnoge posameznike. Namen Čeka, da izkoristi verska čustva množic, dokazujejo tudi njegove organizacije straž iz znanih profašističnih elementov, ki jih je pridobil za sebe, da je kmetom tistih okoliških vasi, ki so dala v narodni borbi vse od sebe, preprečil dohod v cerkev. Javni tožilec; »Ali je Narodna milica storila vse, da bi preprečila ljudstvu dohod na župnijsko dvorišče?« Obtoženec! »Da, storila je vse to, kar je mogla.« Zasliševanje prič je od vsega početka demaskiralo Čeka Iz obraza v obraz s svojim bivšim župnikom so priče še enkrat potrdile vso protiljudsko delavnost Čeka med okupacijo in po osvoboditvi. »Med okupacijo so me Nemci odpeljali v Trst,« pravi priča Josip Bačič. »Prišlo je k nam nekaj duhovnikov, med njimi tudi Ček, ki so nas navduševali za boj proti partizanom.« »Med spovedjo,« pravi priča Ana Medica, »mi je Ček rekel, naj ne dovolim hčerki, da bi šla na progo, ker bi se , tamkaj pokvarila! Rekla sem mu, da spovednica ni mesto za takšne pogo-! vore.« i Tudi druge priče so potrjevale, da je aH0Baaa*0B»aaiiu<»nHnil»«aBBBa0n aoaaaoaDB« iad I »raissSjsstcsv« je raidressitih po taboriščih v Nemčiji, Avstriji in Italiji New York, 30. sept. (Tass). Komite za socialna, humanitarna in kulturna vprašanja je nadaljeval z diskusijo v zvezi s poročili gospodarskega in socialnega sveta. Jugoslovanski delegat je kritiziral del poročila, ki je v zvezi z delom komisije za človečanske pravice, poudarjajoč, da ta komisija ni posvetila dovolj pažnje zaščiti pravic narodnih manjšin Delegat SR Ukrajine Demčenko je prav tako kritiziral dnevni red bodoče i konference o svobodi tiska in obveščanja in se izjavil za povabilo Ljudske republike Mongolije na to konferenco, — Ukrajinski delegat je obrnil pozornost komiteja na po vsem nenormalen položaj »razseljenih oseb«, od katerih je nad en milijon v taboriščih okupacijskih con za-padne Nemčije, Avstrije in celo v Italiji. Ček sistematično odklanjal od botrovanja vse tiste, ki so bili v JA in sodelovali z ljudsko oblastjo Ko je sodišče zaslišalo priče Martina Rakovca, Andžela Radošiča, Ivana Pe-sterčiča, Marijo Rakovec in Dušo Stepa-nič je za duhovnika Miroslava Bulšiča, ki so ga ubili sami organizatorji incidenta v Lanišču, bilo ugotovljeno, da je bil nemški vohun. V vas Tinjane je med osvobodilno borbo pripeljal Nemce, ki so ob tej priliki ubili 11 partizanov in pozaprli množico ljudi iz več vasi okraja Poreč. Zatem se je začelo zasliševanje dr. Jakoba Ukmarja, duhovnika iz Občin pri Trstu. Obtoženi Ukmar je kot odposlanec tržaškega škofa, znanega fašista San-tinija, prišel letos 23. avgusta v vas La-nišče, da bi birmal otroke. Ko ga je soobtoženi Ček seznanil z načrtom, da kmetom iz sosednjih vasi nasilno prepreči dostop k maši. je Ukmar s tem popolnoma soglašal in Čeka navduševal za to provokaciio. Obtoženi Ukmar je povedal, da je prej v 34. župnijah nemoteno birmal. Nato je na vprašanje predsednika sodišča, zakaj škof Santini ni sam birmal, za kar je kot škof obvezan po kanonu, odgovoril: »Ni smel, ker ga ljudstvo ne ljubi.« »Pa zakaj?« »Ker je v neki svoji brzojavki west-mmstrskemu kardinalu protestiral prot; ustvaritvi svobodnega tržaškega ozemlja in zahteval intervencijo tega angleškega kardinala, da Trst pripade Italiji.« »Ali je bil italijanski šovinist tudi prej?« »Da, on je zelo zvit in neodkrit človek.« »Ali se ie tudi prej dogajalo, da je škof pošiljal navadnega duhovnika, da birma po župnijah, čeprav kanon to pot obvezuje samega Santmija, da osebno birma v Istri?« »To se ni nikjer dogajalo v katoliški cerkvi po vsej Evropi.« Škof Santini je načrtno pripravil napad v vasi Lanišču, da bi s tem izzval spopad ljudstva s katoliškimi duhovniki. Zato je dobil zveste'hlapce v znanih fašistih in v duhovnikih iz Lanišča. Ko ie predhodno obljubljal, da bo sam prišel v Lanišče in s tem izzval mržnjo ljudstva, ki ga pozna kot velikega fašista, je namesto sebe poslal obtoženega Čeka. »Kdo je po vašem mišljenju kriv za napad v Lanišču?« vpraša predsednik »To sta pripravila škof Santini in gospod Ček,« odgovori Ukmar. Tudi obtoženi Ček je potrdil, da je bil v Trstu in da je za vse, kar se je kasneje zgodilo v Lanišču, vedel tudi škof Santini. Za Ukmarjem je bil zaslišan Ivan Grbac, ki je priznal, da je po prigovarjanju župnika Čelca sodeloval v organiziranem napadu na svoje sovaščane — 1*5 a vil je sovjetski predstavnik v zavezniški kontrolni komisiji za Avstrijo stavil predlog, naj bi omejili avstrijsko oboroževanje, ni nihče pričakoval, da se bo kdo uprl temu predlogu. Znano je, da je imela Avstrija milijon vojakov v Hitlerjevi vojski, ki so se za »firerjevo stvar« borili prav tako kakor nemški vojaki. Zaradi vojnih zločinov v Jugoslaviji, na Norveškem in drugih državah 60 bili postavljeni pred sodišča, medtem ko se v Avstriji sami tem krvo-lokom ni ničesar pripetilo Pri znanem nacističnem izpadu na dunajski univerzi so bili voditelji nacističnih skupin bivši oficirji hitlerjevske vojske. Dovoliti oboroževanje taki Avstriji bi pomenilo igrati se z mirom in ogrožati varnost vseh avstrijskih sosedov razen Nemčije. Aiiuuiiitintiinuiiii!ii!:iiinniniii!i!iiniiiiiiiiiniiinnii,ll||iniiii Na kraju poudarja »Rude Prdvo«, da so zaradi takega stališča zapadnih sil do sovjetskega predloga o omejitvi avstrijskega oboroževanja, sosedje Avstrije prisiljeni povečati svojo budnost in previdnost. Nesramna provokacija dunajskih fašistov Varšava, 1. okt. (Tanjug.) »Robotnik« poroča, da so izvršili fašistični elementi na Dunaju nesramno izzivanjp na razstavi »Varšava obtožuje«. Fašisti so na vhodu v poslopje, v katerem je razstava, nalepili velik lepak, poln psovk in žalitev za Poljsko z napisom »12 milijonov Nemcev obtožuje Varšavo«. V članku se poudarja, da je to izzivanje samo eno v celi vrsti fašističnih izzivanj, kar dokazuje, da so postali fašisti pogumni zaradi uradne izjave, »da nacistov ni več« in sedaj 6vobodno razvijajo svoje delovanje. Demokratična armada aktivna na vsem grškem ozemlju Soiija, 1. okt. (Tanjug.) Bolgarska telegrafska agencija poroča: Po poročilu grške novinske agencije, ki ga je prinesla agencija Reuter, je 28. t. m. skupina grških 90 partizanov prišla, kakor je rečeno, na grško ozemlje iz Bolgarije in napadla grško obmejno stražnico, jo zažgala, se umaknila na bolgarsko ozemlje, in odpeljala s seboj 7 civilistov. Štab bolgarske obmejne straže najodločneje zanika to poročilo kot lažno in popolnoma tendenčno. To je ena izmed mnogih klevet, ki jih širi grška vlada v zadnjem času, da bi odvrnila od sebe krivdo za državljansko vojno v Grčiji. Štab bolgarske obmejne straže more sporočiti, da je dejanje, o katerem je govora v poročilu grške agencije, izvršil oddelek demokratične armade Grčije, ki je prišel iz notranjosti Grčije in se je po izvršitvi naloge znova umaknil v notranjost Grčije. To je absolutno točno ugotovila bolgarska obmejna straža, kajti zažgana grška stražnica je oddaljena 30 Ljubljana, 1. oktobra. Včeraj je bil pred okrožnim ljudskim sodiščem obsojen dirkač Mrak Vinko. Obtoženec je 3. septembra v družbi dveh spremljevalcev popival v Kranju im Medvodah ter se nato ob 22. uri odpeljal s 6vojim avtomobilom proti Ljubljani. Drvel je z brzino preko 80 km na uro. Ker je bil močno pijan je vozil po cesti sem in tja. Tako je pridrvel po Celovški cesti nepravilno po levi strani in pri Lepo-dvorski ulici treščili v kolesarja Gorenca Franca, železničarja, ki se je vračal pravilno po desni strani iz Ljubljane proti domu. Sunek je bil tako močan, da je Gorenca vrglo ob steber ograje, kjer si je prebil lobanjo in na mestu izdihnil. Mrak Vinko pa je brezvestno pustil ponesrečenega na mestu in z nezmanjšano brzino drvel dalje. Avtomobil je ustavil šele na Erjavčevi Cesti kjer sta mu spremljevalca po- begnila in odšla v bar Nebotičnik. Sam je odšel domov in naročil svojemu pomočniku — vojnemu ujetniku, da mora avtomobil takoj popraviti in odstraniti vse sledove okvare. Nato se je odpeljal v bar Nebotičnik, kjer je z istima spremljevalcema popival do ranega jutra. Med razpravo je obtoženi Mrak Vinko hotel preslepariti sodišče, češ da 6e zaradi' slabih živcev ničesar ne spominja o kaki nesreči. Skliceval se je tudi na svoje večkratno motodir-kaško prvenstvo, kar ga pa nikakor ne more opravičevati. S tem, da je ubil človeka in ga nato pustil smrtno ranjenega ležati ob cesti, ne da bi mu nudil kako pomoč, se je pokazal ne samo kot slab športnik, ampak tudi kot brezobziren strahopetnež. Sodišče ga je obsodilo na 9 let odvzema prostosti s prisilnim delom in odvzemom šoferskega dovoljenja za dobo 3 let. NIZOZEMSKI REAKCIONARJI ZAHTEVAJO POPOLNO UNIČENJE INDONEZIJSKE REPUBLIKE Haag, 30. sept. Tass poroča: V nizozemskem parlamentu se je dne 24. septembra začela razprava v zvezi z izjavo Bellove vlade o razvoju vojne v Indoneziji. Predstavniki desničarskih strank so zahtevali nadaljevanje širokih vojaških operacij proti indonezijskemu narodu, n« glede na odločbo VS. Voditelj reakcionarne »protirevolucionarne stranke« Sau-ten je pozival na popolno uničenje indonezijske republike. Voditelj konservativne krščansko-hi-storijske stranke Tilaruus se je pridružil Sautenovi izjavi. V imenu demokratičnega krila je v ostri debati proti podpihovalcem vojne do 40 m od bolgarske stražnice. m »mi »m« ............................................................................................................. nastopil generalni sekretar KP Nizozemske Paul De Grotte, ki je dejal, da se je vojna v Indoneziji začela na zahtevo magnatov nafte, sladkorja in kavčuka v interesu anglo-ameriških in holandskih imperialistov. Bellova vlada nas je s svojimi »političnimi ukrepi« privedla do katastrofe. Ne glede na dolarje, ki jih vlada dobiva v Washingtonu, postaja finančno in gospodarsko stanje Nizozemske nevzdržno. Naš narod zahteva, da se konča s tako politiko ter da se vzpostavijo prijateljski odnošaji z indonezijsko republiko. Zahtevamo, da se iz Indonezije vrnejo naše čete, ki predstavljajo stalno nevarnost za mir v indonezijskem arhipelagu.« OB FILMU »RODBINA OPPENHEIM“ V študijih »Mosfilma« so leta 1938 izdelali film »Rodbina Oppenheim« po romanu znanega protifašističnega pisatelja Liona Feuchtwangerja, čigar knjige so z deli drugih naprednih piscev zažigali ob svojem nastopu nemški fašisti. Filmska zgodba obravnava brutalno preganjanje Zidov in vsega naprednega življa v času, ko so nacifašisti pričeli prevzemati oblast in ko so pod krinko »čiste rase« uganjali grozodejstva. Zlovešče, moreče vzdušje v podzemeljski železnici, kjer že v prvih scenah fašistični izzivač ubije profesorja Hein-ziusa. Ubitega profesorja zamenja na gimnaziji profesor Vogelsang, eden od intelektualcev, ki so takoj sprejeli fašistično ideologijo. To svojo miselnost pokaže v ravnateljevi sobi, kjer pred kipoma Friderika Velikega in svobodomisleca Voltaira izjavi: »Ob velikega kralja ste postavili njegovo nasprotje — francosko opico. Tu nemški duh v vsej njegovi veličini, tam intelektualna beda v vsej njeni goloti. Mi nismo za svobodo, marveč za čisto, visoko nemško misel.« To svojo misel primitivizma, nasilja in militarizma, čigar izključni namen je osvajanje in podrejanje volje vsega sveta »nemški« volji in »nemški« kulturi, je začel nemudoma in brezobzirno uvajati v svojo vzgojo in jo vbijati zlasti v »nearijske«, »nečiste«, »nenemške« glave. Po mnenju fašističnega vzgojitelja je taka tudi glava sedmošolca Bertolda Oppenheima, ki se kljub hudemu pritisku ne mara odreči svojim starim kulturnim vzorom in jih zamenjati svojemu fašističnemu pedagogu na ljubo a novo »kulturo«, »kulturo« nasilja. Noče in ne mara priznati pesti za argument, kakor to store nekateri njegovi tovariši, ki se jim je ta pest tako zalezla v možgane, da je pričela opravljati tudi njih funkcijo. Ne more in noče peti z nacističnim pesnikom Guttvveterjem slavo prvobitnemu, zverskemu Germanu, veku uničenja, ko bo velika žival — človek našla svojo pot. Tega noče in ne more. Toda po njegovi lastni izjavi je položaj brezupen: »Vogelsang me sovraži, ker sem Žid. Če se mu tudi danes opravičim, bo našel jutri nov povod za preganjanje.« V obupu izvrši samomor. Nacistični trgovec Wels gmotno uniči Bertoldove starše, ki se po sinovi smrti izselijo iz Nemčije. Bertoldovega strica, znanega kirurga in znanstvenika, hkratu z drugimi židovskimi zdravniki vržejo iz berlinske klinike, kjer je delal dvajset let, in ga zapro. Ko ga izpuste iz ječe, tudi on s hčerjo Ruth zbeži iz Nemčije. Taki 60 »novi« nemški ljudje, ki jih je obsedel nacistični duh. Njihova dejanja nazorno dokazujejo, kakšna naj bi bila njihova »čista« in »visoka« nemška misel: »nemški« človek — divjak, »nemški* vojak — uniformirana zver. Film »Rodbina Oppenheim« je več kot zgolj žalostna zgodba o preganjanju Zidov To je resničen in pretresljiv dokument, ki obuja spomin na trnovo pot vseh narodov, ki jih je pregazil fašizem, dokument, ki svari človeštvo pred zlim pojavom nacizma in njegovo ideologijo, ki je zajela velik del nemških ljudi in grozila zajeti ves svet. Ta film je danes še prav tako pereč, kakor v času hitlerjevske invazije, kar dokazujejo današnji dogodki po svetu. Pri »Oppenheimovih« pa ni važno le dejstvo, da je še po desetih letih ohranil svojo polno aktualnost, marveč predvsem to, da je bil posnet že leta 1938, torej v času, ko so razni politični demagogi svarili in pretili našemu »dobremu«, »vernemu« ali bolje lahkovernemu ljudstvu z »rdečo nevarnostjo«, da bi prikrili in odvrnili pozornost od resnične nevarnosti, ki nam je bila tako blizu. V času, ko so neodgovorni ljudje begali naše ljudi s pripovedkami o nekakšnem odrešilnem novem redu v deželi kljukastega križa. Rusi pa 60 takrat v tem filmu dali jasno sliko fašistične »kulture« in opozarjali na to nevarnost. Scenerist in režiser Rošalj je Feucht-wangerjev roman spretno prilagodil zakonom filmske dramaturgije, tako da se zgodba logično razpleta, nenehno rase v svoji dramatski napetosti in še danes gledalca pretrese, čeprav so naši ljudje med vojno v zaporih in taboriščih doživljali še V6e večje grozote, kakor jih prikazuje film. Igra m režija sta vseskozi trezni in preprosti in življenjsko prepričevalni. Niti igralci, niti režija ne skušajo ganiti ali presenečati gledalca z efektnim potvarjanjem resničnosti, kakor to često opažamo pri filmih, ki obravnavajo fašistično problematiko. Čeprav se pri nacistih povdarja njihova zloba, nadutost in zločinska omejenost, te figure nikjer ne prehajajo v karikaturo. Prav tako pa tudi njihove žrtve niso prikazane s kakršnokoli osladno mu-čeniško glorijo, kar je tako značilno za vse slabe črno-bele zgodbe, temveč so podane povsem preprosto in globoko človeško, tako da spada film »Rodbina Oppenheim«, tako po svoji idejni dognanosti, kakor po umetniški izvedbi, dobri igri in vsebinski aktualnosti med najboljše filme naše nove sezone. Kulturni film: Živalski instinkt Med kratkimi filmi, ki jih bomo gledali v naših kinematografih kot dodatek k celovečernim, naj omenim dva najpomembnejša: Prvi je kulturni film »Živalski instinkt«, ki prikazuje živali v moskovskem zoološkem vrtu Zanimiva je primerjava med trditvami nekaterih fašističnih ideologov in med izsledki prave znanosti. Film »Živalski instinkt« načenja vprašanje, ali je mogoče z izpremembo okolja in življenjskih pogojev predrugačiti »prirojene« krvoločne živalske navade, Kako je uspela ta borba za mir in prijateljsko sožitje med živalmi, ki jih poznamo kot najbolj neukrotljive, je v filmu nazorno prikazano: Mlade živali najrazličnejših živalskih družin skupno vzgajajo in tako srečava- j mo potomce bivših »krvnih« sovražnikov v najlepšem sožitju. Koza zložno pospravlja svoje vegetarijansko kosilo ob volku, ki uživa nad kostjo in oba se odlično počutita v družbi ostalih »krvnih« sovražnikov, ob medvedih, lisicah, levih, tigrih, ki se vsi predajajo kulinaričnim užitkom. Mačka se prav nič ne čudi podganjim mladičem v svojem gnezdu in jih doji in brani s tako predanostjo, kot da so njeni lastni otroci, vendar pa je ohranila še toliko starega »instinkta«, da se lovu na podgane še vedno ne odpove, če prilika tako nanese. Prisrčen in smešen je prizor na sprehodu, ko vse te velike »krvoločne zveri« z bodočim kraljem živali na čelu, zelo nejunaško pobegnejo pred žabo. Film je posnel znani sovjetski operater Galeb Trojanski, ki je že s filmi »V pesku srednje Azije« z »Belim volčjakom«, ki smo jih gledali tudi pri nas, in drugimi filmi, dokazal 6voje mojstrstvo pri snemanju prizorov iz živalskega sveta. Znanstveno-popularni film: Kri Niti učena znanstvena razprava, niti najboljša razlaga spretnega pedagoga ne more človeku tako nazorno predočiti vseh zapletnih procesov, ki se odigravajo v človeškem telesu, kakor zmore to dober znanstveno popularen film, med katere nedvomno spada tudi »Kri«. Po vseh naprednih deželah, kjer znanstveno proučujejo človeka zaradi njega samega in se ne bavijo z mistiko krvi, kot so to delali fašistični ideologi, se' zavedajo velikega pomena znanstveno popularnih, pa tudi kulturnih in dokumentarnih filmov kot vzgojnih sredstev in učnih pripomočkov v šolah in izven nje. Ti filmi služijo vsemu človeštvu in naj bi bili spodbuda tudi našim učnim zavodom, da bi v sodelovanju z domačo filmsko proizvodnjo začeli sami proizvajati taka nazorna učila in se tudi na tem področju vključili v boj za napredek človeštva. Blanka Kumbatovič. IZKULTURA Končano je prvenstvo mladinske proge v lahki atletiki Zenica, 30. septembra. Včeraj se je na fizkulturnem igrišču v Koščovici na VIII. sekciji končalo lahkoatletsko, prvenstvo mladinske proge Samac —Sarajevo v lahki atletiki. Tekmovanja se je udeležilo 280 najboljših lahkoatletov iz vseh sekcij. Tekmovali so ločeno mladinci in mladinke iznad, in oni izpod 18 let. Večina tekmovalcev so mladinci in mladinke iz vasi, ki so se šele na progi začeli ba-viti s fizkulturo in se seznanili z vsemi športi. Tekmovanje se je začelo z defilejem vseh udeležencev mimo tribune, na kateri so bili fizkulturni voditelji Glavnega 'taba. Po pozdravnih nagovorih in potem ko so mladinci zapeli himno med dviganjem zastave na drog, se je začelo tekmovanje. Vse igrišče, to je nogometno, okoli katerega vodi lahkoatletska proga dolga 400 metrov, je izgledalo v dneh tekmovanja zelo 6večano. Vse naprave na igrišču so napravili mladinci sami Tekmovanje se je hitro razvijalo, ker je bilo dobro organizirano. Rezultati predtekmovanj in finala so bili sproti objavljeni preko zvočnika. Največje zanimanje je vladalo za skok v višino ter met bombe. Vsi rezultati so kljub še dokaj nepripravnemu terenu, zelo dobri. Bezultati finalnega tekmovanja Mladinci: tek na 100 m: Velibor Diskič, Deseta sekcija 12,3. Tek na 400 m: Rade Kapetauovič, Tretja s. 58,6. Tek na 1000 m: Melo Sulimanofen, Šesta s. 2,58,8. Štafeta 4X100 m: 25. dalmatinska brigada, Deseta s. 52,8. Balkanska štafeta: Tretja kulska brigada, Osma s. 4 min. 7.6 sek. Met krogle: Milivoje Skoko, Osma s. 11,‘36. Met diska: Djordje Opačič, Osma s. 28,29. Met bombe: Milivoje Skoko, Osma s. 59,68. Skok v višino: Jovan Fejsa, Deveta s. 1,60. Skok v daljino: Djordje Opačič, Osma s. 5,57. Mladinke iznad 18 let Tek na 100 m: Milena Žiberna, Četrta s. 15,6. Tek na 200 m: Emilija Matikija, Šesta s. 32,1. štafeta 4X100 m: 14. sarajevska brigada. Osma s. 1,4. Met krogle: Iva Galič, Osma s. 8,26. Met bombe: Iva Galič, Osma s. 41,60. Skok v divjino: Bosa Marušič, Osma s. 3.86. Skok v višino: Bosa Marušič, Osma s. 1,25. Jutri se ho začelo v Ljubljani državno prvenstvo v odbojki Ljubljančani bodo lahko videli od petka do nedelje naše najboljše odbojkaše ln od-bojkašlce, ki so bodo borili za naslov državnega prvaka na Igriščih letnega telovadišča v Tivoliju, v primem slabega vremena pa bo tekmovanje v veliki dvorani na Taboru. Pričetek tekmovanja bo v petek ob pol devetih dopoldne na letnem telovadišču v Tivoliju. Tekmovanje se bo pričelo z defilejem vseh nastopajočih In pozdravnimi govori delegata FISAJ-a ln FZS. V petek In soboto bo tekmovanje od 9—12 nre dopoldne In od 14—18 ure popoldne. V nedeljo pa samo od 9—12 nre, nakar bo svečana razdelitev daril in zaključek tekmovanja. Vstopnice bodo po din 10 za člane ln po din 5 za mladino ter se že lahko kupijo v predprodaji v Narodnem domu pri tov-Novaku. Ker se obetajo zanimive in Izenačene borbe, pridite na letno telovadišče v čim večjem številu! Kolesarji JA so v težki in naporni vožnji osvojili državno prvenstvo Grajzer (Slovenija) je bil tretji Prvo pogojno prvenstvo na gorskih cestah je bilo v nedeljo na progi Valjevo— Titove Užice dolgi 80 km. Proga je imela relativno od 500 do 1000 m višinske razlike in je vodila čez težke hribovito predele. Povsod, kjer so tekmovalci vozili so jih meščani in vaščani spromljali ob cestah z velikim zanimanjem. Zanimivo v tem tekmovanju je bilo to, da favoriti niso izpolnili pričakovanj. Od 28 tekmovalcev jih je prišlo na cilj 25. Največja borba se je pričakovala med Zoričem, Strainom, Pokupcem, Poredckim in Batom. Izkazal se je samo Poredeki. Ko lesarji so na velikih klancih dosegli tudi 60 do 70 km hitrosti na uro. Zorič, Trifunovič in Tisma so morali izstopiti zaradi težkih poškodb. Od Slovencev je presenetil mladi Grajzer, ki je prispel na cilj tretji. Rezultati so naslednji: 1. Poredeki (Partizan) 2:46,25 ur; 2. Bat (P.) 2:52,30; 3. Grajzer (Slov.) 2:53,2; 4. Crnobrnjn (Hrv.) 2:53,36; 5. Varga (Srb.) 2:53, 30 itd. Kolesarsko prvenstvo LR Slovenije na dirkališču bo v nedeljo v Ljubljani Po uspeli kolesarski prireditvi na dirkališču, ki je bila julija meseca, je sedaj na vrsti, in sicer v nedeljo 5. oktobra, dirkališčno prvenstvo kolesarjev LRS. Za ta naslov se bodo borili seniorji in juniorji, ki se že ves teden vneto pripravljajo. Na treningih je videti Kačiča, Štirna, Uršiča, Štibernika in druge ter nekaj agilnih mladincev. Seveda bodo na tem prvenstvu zastopani tudi dirkači Maribora, Jesenic, Trbovelj in drugih krajev. Prav tako bomo videli ostro borbo Grajzerja, ki se je pravkar vrnil s težavnega gorskega državnega prvenstva v LR Srbiji in kjer je od 27. udeležencev zasedel z majhno raziiko 3. mesto — nato Polaka Podmiljščaka, Valanta itd. Spored prvenstva LR Slovenije se bo začel s posameznimi starti poedincev, nakar bodo po najbolje doseženih časih formirane trojke, ki se bdo medsebojno borile za končno klasifikacijo. — Kot zaključni točki programa bosta medmestna vožnja na 10 krogov in pa kombinirana izločevalna dirka seniorjev in juni-orjev. — Prireditev se začne ob 14. uri. Sprejmemo v zaposlitev večje število peiil\ in tovarišic Kratke vesti ki imajo veselje za pri-učitev v pletiljski stroki Nastop službe takoj. Državna tovarna vrhnjih pletenin »ISKA«, Kranj. Finec Mikko Hietanen je porušil 15 let stari svetovni rekord v teku na 30.000 m. To progo je pretekel v času eni uri, 40 min. in 49,8 sekund. Na lahkoatletskem troboju Češka, Moravska, Slovaška v Zlinu je David postavil nov češkoslovaški rekord na 400 m s časom 48,8 sekund. Športno letalsko društvo v Ajdovščini je v soboto otvorilo v Vipavi tečaj za jadralno letalstvo za A in B izpit. Komisija »Tehnika in šport« LR Slovenije je izdelala že načrt za gradnjo športne letalske šole v Vipavi s proračunsko vsoto 9,330.000 din. Poleg šole in hangerjev bodo zgradili tudi internat za 50 tečajnikov, kakor tudi potrebne laboratorije z modelarsko in mehanično delavnico in druge potrebne objekte. Francoski plavalec Jany je na plavalnem tekmovanju v Casablanci postavil nov svetovni rekord na 300 m prosto s časom 3:21 min. Ta rezultat je za 0,6 sek. boljši od prejšnjega rekorda. Za olimpijado 1948 leta se je prijavilo 25 držav, to je sedem več kot pa na olimpijadi v Berlinu. Svečana otvoritev olimpijade bo 29. julija na stadionu v Wem-bleu-ju. Istega dne se bodo začela predtekmovanja v plavanju. Tekmovanje v lahki atletiki se bo začelo 30. julija. 31. julija bo metanje kopja, skok v višino s palico ( in v daljino. Obvestilo Ustanovna skupščina športnega letalstva — Jesenice bo 5. oktobra 1947 ob 19. uri v prostorih »Kazine« železarne Jesenice. Dnevni red: 1. postavitev delavnega predsedstva. 2. pozdrav delegatov, 3. referat predsednika iniciativnega odbora, 4. diskusija, 5. volitev novega odbora, 6. prevzem dolžnosti novo izvoljenega odbora, 7. zaključek. Vabimo vse množične organizacije ter prijatelje športnega letalstva, da se udeleže ustanovne skupščine. Prijatelje nogometa vabimo na tekmo med enajstericama sindikalnih aktivov MLO in Ljudske pravice. Obe moštvi sta se izkazali že na sindikalnem nogometnem turnirju in bo tekma med njima brez dvoma zanimiva. Tekma bo v petek 3. t. m. na igrišču FD Krima ob 4. upi popoldne. ISCEMO ZA TAKOJŠEN NASTOP slavnega knjigovodjo-bilancista s prakso, veščega poenotenega knjigovodstva. Ponudbe poslati na Mestna podjetja — Murska Sobota o m i> e s j i Tečajnica Narodne banke FLR Jugoslavije Kino Novo mesto predvaja od dne 3. do 5. oktobra sovjetski film »PETER IN KATARINA« nadaljevanje filma „Peter Veliki1* Opozarjamo na nov razpored kino predstav! Ob delavnikih ob 20. uri. Ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri Uprava za kontrolo blagovnega in plačilnega prometa z inozemstvom M. Z. T. je pod štev. 48757 z dne 19. septembra 1947 dostavila naslednjo tečajnico: Albanija 100 leka 100 din. Avstrija 100 avstrijskih šilingov 300 din, Belgija 100 belgijskih frankov 114,083 din, Bolgarija 100 bolgarskih levov 17,544 din. Anglija 1 angleški funt 201,50 din. Češkoslovaška 100 češkoslovaških kron 100 din. Danska 100 danskih kron 1.041,39, Egipt 1 egiptski funt 20G.G6 din, Francija 100 francoskih frankov 41,979 din. Holandija 100 holandskih goldinarjev 1.884.658 din, Italija 100 metro — lir »A« K 15 din, Kanada 1 kanadski dolar 50 din. Madžarska 100 madžarskih forintov 425 din, Nemčija 100 nemških mark 500 din, Nemčija (blagovni tečaj) 100 nemških mark 300 din, Norveška 100 norveških kron 1.007,05 din, Palestina 1 palestinski funt 201,90 din, Poljska 100 poljskih zlotov 14 din, Rumunija 100 rumunskih lejev 33,33 din, ZDA 1 ameriški dolar 50 din, Švica 100 švicarskih frankov 1.162.79 din. Švedska 100 švedskih kron 1.390.82 din. Turčija 100 tur- OPOZORILO Podjetje za vzdrževanje snago, Povšeto-va ul. 12, opozarja vse hišne posestnike in lastnike nezazidanih parcel, odn. njih upfn-vitolje, da plačajo vse zaostanke na m