Štev. 20. T Ljubljani, 6. oktobra 1916. LVI. leto. .1 ; < *» 'CÎ; ■r. k. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov : Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. ' Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. UCiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10 — K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h , „ , dvakrat . . 12 , , , „ trikrat . . 10 , za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb ,Je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 20. oktobra 1916. a • Wer häßlichen Sinn in schönen Dingen findet, ist verderbt, ohne Anmut zu haben. Das ist ein Fehler! Wer schönen Sinn in schönen Dingen findet, gechöri zum Reiche der Kultur, Für ihn ist Hoffnung ! Oskar Wilde : Das Bildnis del Dorian Gray. (Anhang). Po vsem slovenskem ozemlju, koder zveni naš predragi materinski jezik in koder srca Slovencev plamené v ljubezni do svete rodne zemlje, se sedaj že skoro po vseh učilnicah vrši redni pouk. Naše najdražje, kar imamo in česar nam nihče ne sme vzeti ali odtujiti — našo mladino — so sprejele v svoje varstvo naše šole. In kakor vedno doslej, tako tudi v teh strašnih dneh uničevanja in umiranja opravlja slov. učiteljstvo svojo poučno in vzgojno nalogo : ustvarja novo življenje — nadomestilo, protest in kljubovanje vsemu zlu in vsem grozotam, ki vihrajo v divjih strasteh po bojnih poljanah ! Dokler živi slovensko učiteljstvo. toliko časa osta-nevkljub in vzlic vsemu zdrav i n ž i v t ud i slovenski narod! Samo tam, koder treskajo smrtonosna žrela morilnega orožja pogibelj in razdejanje, se je ustavilo blagotvorno delovanje naših šol. Šola potrebuje miru. Ona je ustrezajoč element pravičnosti, lepote in kuture, zato sovraži nasilstvo in tisto moč, ki hodi pred pravico! Toda ako bi bilo ukazano in ako bi imelo kaj smisla in smotra, da naj slovensko učiteljstvo s svojimi telesi krije zdravje in življenje slovenske mladine, bi storilo tudi t o ! Ampak tudi naša telesa ne vzdrže pred točo jekla in svinca, kakor tudi so že vajena vsem trdotam in udarcem naših do skrajnosti zanemarjenih, nedostat-nih in nekulturnih materialnih razmer! Saj na.s ne poznajo, da, celo tistim smo tuji, ki bi nas morali poznati, ker nam režejo kruh preživljanja in pravice! LISTEK NA DAN 4. OKTOBRA 1916. Vzor — cesar! ... Domovju posvečaš prestol, ti biser človeštva, kreposti simbol, a dušo in srce preveva Ti bol! — Vse zemske vrline mi gledamo v njem; v tem srcu preblagem tolažba je vsem, enakega1 bitja na svetu ne vem! — Ti v morju ljubezni nas vse bi objel, bridkosti človeštva vse nase bi vzel, da le domovino bi srečno imel. — Morala je priti svetovna vojna! In sedaj so spoznali nas in naše delo avstrijski generali in vojvode, in od te strani je prišla pohvala! Oni, ki ustvarjajo bodočnost domovini, pravijo s svojimi priznanji, izrečenimi na naš naslov, da bi to ustvarjanje v taki realnosti in nepremagljivosti ne bilo mogoče, ako bi mu temelja in sredstev ne dajalo učiteljstvo! Učiteljstvo stoji dobesedno noč in dan na braniku domovine — na bojnem polju in tudi doma. In v tem trenutku, ko pišemo te vrstice, se zopet giblje ves ta velikanski šolski stroj, zbirai, znaša, prosi, daruje! Niti ena roka ne miruje! Vse za domovino! Toda istočasno še vedno povohava kovarstvo in zlobnost, preži, zalezuje, objeda, obso1-ja: udarjeni sta s slepoto na tak način, da vidita vse črno in umazano! Naslonjeni na pohvalo od strani, ki je v teh časih n a ji -kompetentnejšai; oprti na zavest v polni meri storjene stanovske in državljanske dolžnosti smo v interesu osebne časti, stanovskega ugleda in izvršenih dejanj p r i m orani, da slovesno in a p o d i k t i č n o protestujemo proti vsemu, kar se z a d i r a v nas na osnovi neutemeljen oisi.it i, natolcevanja, osebne ali narodnostne antipatije ! Kar smo čuli pohvale, to moramo in hočemo vedno obračati v prid svojemu stanu! Skromnost bi ne bila tu nai mestu. Skromnost nas je tepla doslej, v bodoče nas več ne bo! Če ustvarjamo tako velika dejanja, da pred njimi švigne iz nožnice v čas tečem zamahu sablja avstrijske-gagenerala.tedajseoglašaka-teg o rič n i imperativ naše osebne časti, da se vzravnamo ponosno in samozavestno pokonci, ker smo prepričani do srčnih globočin, da je vloga nemškega učitelja iz leta 1866. se-d a j tudi v rokah avstrijskega), torejtudisl o venskegana p rednega učitelja! In zato se s ponosom imenujem naprednega slovenskega učitelja, in četudi bi me zaraditega krivica obsodila na vislice! Zakaj sedaj mi pravi veliki čas, da me je moja organizačna šola usposobila za vse, kar stan in domovina zahtevata od mene! Vedno smo govorili, da gledamo naprej, in — evo, sedanjost dokazuje, da nismo govorili laži! Napravili smo se take, kakršni smo in s kakršnimi je danes naša domovina z a| d o v o 1 ji n a ! Napravili pa smo tudi druge take, da zbujaj o o b-čudovanje s svojimi heroičnimi deli! To našo trditev podpisujejo s svojo krvjo! Temelji-tejši dokaz je nemogoč! — Dne 7. septembra leta 1913. SO' bile ob 251etnici naše Zaveze v »Narodnem domu« v Ljubljani izgovorjene v imenu naprednega slovenskega učiteljstva te besede: »To (svojo) nalogo izvršujemo v šoli tako, kakor ukazuje državni šolski zakon; izven šole tako, kakor dovoljuje to državni osnovni zakon in kakor to ni zabranjeno avstrijskemu državljanu ...« Dalje: »Ideje in ideali so ohranili slovensko učiteljstvo1, zakaj kruhai ni bilo in ga ni v toliki množini, da bi on dajal in zagotavljal obstanek. Tako smo se — telesno lačni — zgrnili v k u 11 u r n o s t r u-j o, ki si krči pot med skalami in trnjem v daljo in širjavo, sprejema vase vsakega in vse, ki hočeio s povzdigo moralnih sil svojega ljudstva to ljudstvo dvigniti na nivo kulturnega človeštva ter to svoje ljudstvo vzporediti ob stran drugim plemenom istih čuvstev in enakih stremljenj.« Potem: »Sami avtoriteta, cenimo avtoriteto državne oblasti in tistih fundamentov, ki drže državo kvišku. Treba je v velikem telesu državnega ustroja miru in reda, da se da posameznim narodom prilika do eksistence, razvoja in napredka. 2e ker smo učitelji svojemu ljudstvu, mu ne sni e m o jemati teh prvotnih pogojev življenja, pač pa smemo in moramo zahtevati za njegov prid, da se z našim narodom ne ravna drugače, nego z drugimi narodi, ki imajo iste dolžnosti, ki pa nima z njimi naš narod istih pravic.« In končno: »Bili bi sleparji, samo-pašniki in zavodniki, ako bi v okvirju svoje države in z iluzornimi sanjami zahtevali to, kar je n e m o ž n o in nedopustno. Ampak globočina in neomaj-nost našega prepričanja je poveljujoča sila; ki stoji načelu naših vrst, ki se oglaša iz slehrne naše duše, da imamo voljo, zatorej tudi moč, da kljub vsem zapre- kam, obrekovanjem in nasprotovanjem svojemu ljudstvu in svoji domovini v b 1 ai g o r in korist, a nikomur na škodo uveljavimo svoj program! — Mi stopamo vanje (v drugo razdobo) hrepeneč po delu, ki bodi posvečeno blaginji našega ljudstva, ki si naj samo, duševno silno in materialno močno, da to, kar gre vsakemu kulturnemu narodu: sebi življenje — domovini slavo!« To je naš confiteor! — Gradili in delali srno, gradimo in delamo torej, na t e-in e 1 j u dveh zakonov, ki jih je podpisal avstrijski cesar Franc Jožef I.! Zato smemo paič zahtevati, da se presoja to delo tako nepristransko, kakor je bilo in je izvrševano v soglasju z zakonitimi določili! Gospodar, ki hoče sebi dobro, ne bo tepel poštenega delavca, ki dela v prvi vrsti zanj! In kdor krivično sodi delo učiteljstva, ta žali njegovo čast, ki mu je edina odlika. Ker pa nihče ne bo trdil, da je delo učiteljstva dobičkanosno za posameznika ali za celotni stan, mora veljati naša trditev, da učiteljstvo šefe, drugi p a ž a n j e j o. Koder in kar ža-nje narod in domovina, tamkaj zori naše moralno zadoščenje! Če kdo obsoja tako delo ali ga krivično tolmači, ta ne ve, da iščemo državno misel v nepristranskem izvajanju z a k. določb, ki naj imajo proti vsakemu stanu in proti vsakemu narodu isto, enako neprikrajšano in nepotvorje-no moč in veljavo. Državna misel je izražena v členu XIX. drž. osnovnega zakona. In ker stremi naše delo samo za tem, da naj vedno in povs od v e-lja ta zakonita določba tudi nasproti našemu narodu, je ob tem delu angažirana tudi naša osebna čast, ki se ne more in ne sme dati žaliti iz enostavnega vzroka, ker ji d a j e zaščito in veljavo zakon ! Čim višje stoji kdo, tem večja je njegova odgovornost in tembolj bi mu morale neprestano biti v spominu, v besedah in dejanjih geslo: J u s t i t i a funda-rn e n t u m regnorum! ——-............n numn— Naročajte in širite naš list! Ti nosiš dve kroni, izjemni vladar: kraljeva je prva, obseva jo žar, a trnjeva druga trpljenja je dar. — Mesija avstrijski! Tvoj križevi pot je vodil v postaje trpljenja povsod! Bog daj iz bridkosti Ti srečen izhod! — Za Avstrijo dal si mladosti slovo, življenje trpljenje je Tebi bilo, domovju posvetil trpljenje si to! Za god Tvoj v viharju prisegamo vsi: Do zadnjega zdiha Ti vdani, smo mi! Cesarju, domovju imetje in kri! retell Ii. Josip Č o n č. II. Kraj prvega mojega službovanja se je nahajal na Kranjskem. Ni bil daleč od meje Primorske. Seve, često sem jo mahnil v sosedno deželo. Ob sebi se ume, da sem se seznanil z mnogimi primorskimi kolegi. Z več izmed teh sem še danes v intimnem stiku, čeravno je minilo že nad 30 let, kar sem zahajal med nje. Ob času mojega službovanja na Kranjskem razen slovečega nemškega »Liamdeslehrervereina« ni bilo drugih učit. društev. To me je bolelo in večkrat sem tupatam poizkusil izprožiti kaj v snovanje takih združb, toda — zaman. Naravno', da sem se potemtakem tembolj oklenil vrlih Primorcev, ki so ta čas že imeli par svojih društev. Eno prvih je bilo »Učiteljsko društvo za Sežanski okraj«. Temu sem bil član dotlej, da me je usoda poklicala drugam. — Zborovanja tega društva so bila vselej jako zanimiva ter so mi ostala dosihdob v pfijetnem spominu. Člane tega društva je spajala prava sodružna ljubav. Med njimi sem se res naučil istinite koleglalnosti in bratske razumnosti. Vsekdar sem se veselil dneva, ko je to društvo zborovalo. Naslajal sem se ob teh skupščinah nad lepim petjem, zlasti »Kraškega kvartet a<-(Beningar — Kosovel — Sila — Starec) izborna prednašanja ne pozabim do konca svojih dni! Naljbolj! se mi je vtisnilo v spomin zborovanje »Učiteljskega društva za Sežanski okraj«, ki ga je imelo, če se ne motim, jeseni leta 1885. v S k o c i j a n u. — Ko je bil dokaj zanimivi dnevni red izčrpan, smo se vsi udeleženci podali v podzemeljske jame in votline Škocijanske ter smo tu občudovali orjaške stavbe ter čudnostne tvorbe božjega stvarejnjai... Da, velikanski vtiski! In duška jim je dal tačas še mladi, a polno pesniškega vzno-j sa prevzeti tovariš Janko L e b ai n iz j Lokve, ko je v spominsko knjigo Škoci-jansko napisal stike, ki sem si jih do da- Volna. MAKS VIHER. Z italijanskega bojišča je došla yest, da je tamkaj padel dne 10. septembra junaške smrti za domovino in cesarja rezervni poročnik Maks Viher, pomožni učitelj v Mariboru. Za svoje junaške čine je bil pokojni tovariš Viher že odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo. — Vse lepe nade, ki smo jih gojili o njegovih zmožnostih in o njegovi ljubezni do naroda, so padle z njim v prerani grob. — Pokojni slovenski učitelj-junak je bil sin tovariša Simona Vihra;, nadučitelja v Vuzenici, ki mu s tem izrekamo svoje iskreno sočustvovanje! Bodi junaškemu slovenskemu učitelju ohranjen trajen spomin v naših srcih! STANKO POKRIVAČ. | Na italijanskem bojišču je padel, do smrti zadet od težke granate, Stanko P o k i i v a č . rojenic mariborskega učiteljišča. rojen pri Sv. Bolfenku na Kogu. — Vrlemu, za vse dobro in lepo vnetemu našemu bodočemu tovarišu ni bilo dano, da bi mogel svojo navdušenost do učiteljskega stanu ter ljubezen do slovenskega naroda v dejanju izkazovati v poklicu, ki si ga je izbral. Vse načrte vse nalde je uničila prezgodnja smrt. Pokopan leži v tuji zemlji severno od Asiaga. Junaškemu slovenskemu vojaku ohranimo ljub spomin v svojih srcih ! » RUSKI VOJNI SMOTER. »Aftenposten« poroča, da se je vodja kadetov profesor Miljukov izrazil napram poročevalcu lista tako-le: Enkrat za vselej morajo obračunati z Nemci. V tem smo si liberalci na Ruskem edini in smo bili edini tudi že lani, ko so stali jako temni oblaki nad Rusijo. Romunska bo pospešila našo zmago. Vendar pa smo pripravljeni, da bo vojna trajala! še naprej eno leto. Saj je general Brusilov nedavno izjavil, da ne pričakuje miru pred avgustom 1917, in tega mnenja so brez dvoma večidel vsi politiki in vojaški krogi. Kateri so naši ojni smotri, se razlaga deloma iz pred-zgodovine te vojne. Nemčija nas je napadla, in naš smoter je torej, da vržemo samo napadalca nazaj. Boj je za nas o-bramben boj v dobesednem pomenu. Seveda se stvari lahko zaobrnejo tako, da nam prinese uresničenje sanj, ki smo jih že dolgo sanjali. Rusija ima prarvico do prostega dostopa do morja. Zato morajo biti Dardanele ruske in trdno sem prepričan, da bomo to dosegli pri sklepu miru. Ce imamo Dardanele, je našemu stremljenju po deželah zadoščeno. * KARDINAL MERCIER. Belgijski kardinal Mercier, ki s svojo besedo in avtoriteto tako živo posega v vojne dogodke na način, ki ni v soglasju z njegovim visokim zvanjem miru in ljubezni, je imel nedavno propoved v bruseljski cerkvi. To pot je- bil zmernejši. Ni tako podžigal to mržnjo proti Nemcem in ni več ponavljal znane fraze v zadnjem svojem pastirskem listu, da bi. Bog uničil nemško vojsko s kako kužno boleznijo. Sicer pa je govoril vedno v imenu božje nes dobro zapomnil: Človeku v prsih stresa se srce, sitopivšemu v podzemske hrame te! Oj, človek, kak si majhen in šibak proit onemu, ki stvaril hram je tak! In ta prekrasna slavna Reka, Poznana že iz starega je veka! Njo je omenjal že Vergil ter velmož mnogo jo slavil, a tudi še današnji dan sem roma Vlah, Slovan, German: Kjer se nahaja takošna krasota, med narodi premine vsa togota! Celo Štefanija, carjevna preinila, s, pohodom kraj je ta-le počastila: Zares ponosni lahko ste Brkini, da v skromni ljubi Vaši domovini naravno čudo tako* se nahaja! Če sem koga izpodbudil, da si ob prilika ogleda to čudesno pokrajino slovenske naše domovine, po tem so vrstice te-le dosegle svoj namen ... Da ste m'i čili in zdravi! S l a m o š t e v. i Previdnosti ,pod katere zaščito' stavlja u-sodo svoje domovine. Toda Mercier ne pravi več o Nemcih, da so Huni in še kaj hujšegal — Naše ustnice — je rekel — prečiščene po krščanski ljubavi, ne govore o mržnji. In naj je naša bol še tako velika, mi ne občutimo sovraštva proti krivcem. —,Za tem je govoril: »Naletite morda na slabotne narave, za katere ni vojna nič drugega, nego eksplozija min, razletanje granat, človeške klavnice, prelivanje krvi, kupi mrtvecev. Naletite morda tudi na politike nizkega čuvstva, ki v kaiki biki ne vidijo drugega, nego zasedanje kosov zemlje ali pokrajin. Ne! Vojna ima — vkljub vsem svojim strahotam — velik in strogo vzvišen smoter; v njej se nahaja nesebičen entuziazem naroda, ki daje svoje življenje za stvari, ki se ne morejo ne pretehtati ne prešteti ne ukrasti: za čast.-za mir, za svobodo! * SAMOUMOR EVROPE. »Lokalanzeiger« javlja: Znani princ Aleksander Hohenlohe, ki je pristaš iniro-ljubov, je objavil v »Neue Züricher Zeitung« članek pod nadpisom »Samoumor Evrope«. Princ pravi da je zdaj potreben nastop za mir. Stvari so talke, da lahko obe stranki skleneta časten mir, ker so se na obeh straneh hrabro bili. Papež in Wilson sta poklicana, da rešita vse vojskujoče se države popolnega pogina. * POSPEŠEVATELJI VOJNEGA POSOJILA dobe posebne priznalne diplome. Cesar je odredil, da se naj izstavljajo posebni pohvalni dekreti takim osebam, ki so odlično delovale v prospeh vojnih posojil. Imena odlikovanih se naj objavijo v uradnem listu. Dekrete bo izdajal na podlagi Najvišjega pooblastila finančni minister. * PROTI TISTIM, KI ZAPUSTE DRŽAVNO OZEMLJE. Dunaj, 21. septembra: »Wiener Ztg.« objavlja odredbo o izgubi pravic, mest in pravic, če kdo zapusti državno ozemlje med vojno. TEŽAVE BODOČEGA MIRU. Visoik diplomat je zastopniku nekega nizozemskega lista rekel glede težav pri bodočem sklepanju miru: Pred sklepom miru je potrebno daljše premirje. Ali bo med premirjem uvoz živil v Nemčijo* u-stavljen in se bo nadaljevala gospodarska vojna? Toi bi položaj Nemčije silno otežilo, dočim bi nasprotniki imeli vzrok pogajanja kar mogoče -dolgo zavlačevati. Če bi se pa dovolil dovoz živil, bi si Nemčija preskrbela velike zaloge in potem vojno znova začela. Mirovna pogajanja bodo dolga že z oziram na različne interese, ki pridejo v poštev in z ozirom na storjene obljube. Dobro je to, dia, 'ni pri nobeni stranki posebnega veselja za anek-sije. Glavna točka prepira bo Alzacija in Lotaringija. Belgija ne postane ne večja, ne manjša. Na ustanovitev samostojne Poljske ni dosti upanja, ker je Rusija še premočna, da bi jo prostovoljno odstopila, Nemčija in Avstrija pa tudi ne dasta svojih poljskih dežel. Še težje je finančno vprašanje. Najbrž bo Angleška edina država, ki bo imela še kaj denarja in se bo čutila kot zmagovalko. Svoje zaveznike ima na zlati vrvci, s katere se ne bodo mogli odtrgati. Vojaška moč Nemčije nima pomena za1 Angleško. Vojne stroške bo že vsaka država sama poravnala. * STANJE DRŽAVNEGA DOLGA po koncu leta 1915. znaša glasom ravnokar izdanega poročila kontrolne komisije: Vojni dolg znaša okroglo 14 milijard s potrebščino na obrestih 6MV2 milijona, drugih 13 milijard s potrebščino na obrestih 511 milijonov. Skupno torej: na kapitalu 27 milijard, za obresti 1125V2 milijona'. NEMŠKI POSLANCI. Na zborovanju nekaterih nemških državnih poslancev iz Avstrije in Nemčije v Solnogradu so proglasili nekatere vodilne smeri za bodočnost obeh držav. Sedanjo življensko skupnost je treba po vojni izrabiti za ohranitev miru in za pospeševanje politiške, vojaške in gospodarske sile obeh držav. Sklene naj se gospodarska zveza za dolgo vrsto let in ob svojem času naj se odpravi carinsko mejo1. Glede prometa, trgovine, obrti, zdravstva, socialne preskrbe in varstva obrtne in duševne lastnine naj se izda enake zakone. DELO SLOVENSKEGA UČ1TELJSTVA ZA »RDEČI KRIŽ« IN DRUGE VOJNO-POMOŽNE SVRHE. Od predstave 27. avgusta na Šentur-ški gori pri Cerkljah s sodelovanjem učenk in učiteljice M. Sajevčeve 140 K; šola nai Breznici, in sicer: s sodelovanjem nad-učiteljevim nabral odbor v »Tednu Rdečega križa« 842 K 92 vin., za »Rdeči križ« daroval nadučitelj 5 K; za vojni oskrbovalni urad nadučitelj prodal razglednic za 4 K, za vojno botrinsivo prodal nadučitelj znakov za 20 K, za povodni U-čln daroval nadučitlj 2 K, za nabrana jabolka po nadučitelju za »Rdeči križ« izkupiček 45 K 63 vin., za vojni oskrbovalni urad prodal nadučitelj plačilnih listkov za 80 K, vse učiteljstvo prodalo šolskim otrokom vojnih znakov za 4 K 80 vin., vojnih ko-kard za 14 K 50 vin., odkupnina šolskih otrok od vojnih Spominskih listov 17 K 91 vin., za »Rdeči križ« članarina učitelj-stva 12 K, skupaj 1048 K 76 vin.; Zvezai slovenskih učiteljev in učiteljic na) Štajerskem za »Učiteljski vojni podporni sklad« (glej dotični izkaz v današnji štev.!) 428 K 63 vin.; poleg že izkazane vsote povodom šolske veselice v Kopru še 5 K; ravnatelj Fr. Robič in učitelj F. Zacherl v Ljutomeru za september po 5 K = 10 K; šolska mladež na Suhorju 5 K in voditeljica Polj-šakova 2 K = 7 K; skupaj 1746 K 39 vin. V zadnji štev. izkazanih 200.530 K 74 v. Danes izkazanih 1.746 »39» Doslej nabranih 202.277 K 13 v. IV. VOJNO POSOJILO. Po sodelovanju naidueitelja J os, Až-mana na Breznici podpisal neimenovani nadučitelj s soprogo 1400 K in neimenovana 1000 K; skupaj 2400 K. V 18. štev. izkazanih 2,359.638 K — v. Danes izkazanih _ 2.400 » — » Skupaj IV. voj. posojila 2,362.038 K — v. DENARNI USPEH DELA SLOVENSKEGA UČITELJSTVA V DOBI VOJNE DO DANES. Za »Rdeči križ« itd. III. vojno posojilo IV. vojno posojilo Srednje šole Končna vsota 202.277 K 13 v. 278.748 »69« 2,362.038 » —» 29.704 »58« 2,872.768 K 40 v. Z Goriškega. Pomagajte učiteljstvu, ki hrabro vztraja ob bojni črti! Z Goriškega nam pišejo: Pričel se je na vseh šolah — tudi prav v bližini sovražnikovi — šolski pouk. Mislili smo, da nas 1. september preseneti z draginjsko doklado ali s'kakšnim drugim priboljškom. A žalibog — od nikoder ničesar! Nihče senezmenizanašstanin zlasti v teh časih, ko zahteva naš poklic podvojeno m 01 č ! Sedanje poučevanje ni tako lahko. Velik promet, bobnenje topov itd. A temu smo se že skoraj privadili. Skrbi nas pa to, ali bo-mo zanaprej mogli vztrajati s preskromno mesečno plačo. Kaj naj si kupimo z onimi par kronicami? Kupiš živila vsake vrste po 1 kg — in plače nič več. Na hrano pa sploh ne sprejme gospodinja, ker nima živil v obilici. Torej kaj početi? Prosimo c. kr. akr. šolski svet, naj nam opomore v tej zadregi. Izposluje naj nam mesečno doklado, kakor imajo drugi stanovi, ali pa naj nam preskrbi pri vojaškem poveljstvu, da bi dobivali hrano ali pa živila, kakor imajo zdaj že poštni uradniki. Učiteljstvo, ki ni nameščeno, si je poiskalo poleg plače še privatno službo, ali mi smo navezani le na one pičle kronce. V zaledju se še kaj dobi, a tu ni živil, na obleko in obuvalo in drugo, pa še niti ne misilmo. Poživljamo zastopnike učite!jstva, ki so se umaknili v zaledje, da napravijo zdaj primeren korak in pokažejo svojo skrb za kolege v bližini fronte! Važno je to vprašanje, kakor marsikatera drugo*. Ako kdo zaradi pomanjkanja predčasno oboli in zaprosi za dopust, bo le krivda drugih. Zato pa prosimio, potrudite se za nas, ako hočete, da bomo vztrajali in delovali v delu za našo mladino! KRAJEVNA IMENA NA PRIMORSKEM. C. in kr. vrhovno* armadno ¡poveljstvo je odredilo, da morajo podrejena poveljništva, oblasti, čete in zavodi v u-radnem občevanju pri označanju spodaj navedenih krajev na Primorskem namesto italijanskih imen z ozirom na neitali-jansko večino prebivalstva uporabljati ona slovenska, oziroma hrvatska imena, ki so bila tudi dosedaj v rabi pri večini prebivalstva. Na podlagi te odredbe veljajo vbodoče naslednja krajevna imena: P r o s e k namesto Prosecco, G r 1 j a n namesto- Grignano, K a ira 1 namesto Ca-nale, O p a t j e s e 1 o namesto' Opacchia-sella, Solkan namesto Solcaino, S o-v o d ¡1 j e namesto Savogna, Devin namesto Duino, K o m e n namesto Comen, j Nabrežina namesto Nabresina, S e-ž a n a namesto Sesana, B u z e t namesto Pinguente, Č r e s namesto Cherso, P r i-morje namesto» Bescanuova, K r k namesto Veglia, L a b i n namesto Albona, < P 1 o m i n namesto Fianona, B a r b a n namesto Barbana, Štinjan namesto Stignano, Moščenice namesto* Mo-schienizze, V o 1 o s k o namesto Volosca, P 1 a v e namesto Plava. Nasprotno se pa pri naslednjih krajih iste kronovine z ozirom na tamošnje pretežno število italijanskega prebiviallstva ohranijo dosedanja italijanska krajevna imena: Rovigno*, Ca-podistria, Muggia, Isola, Pi rano, Lussin-gnainde, Lussinpiccolo, Cittanova, Visina-da, Parenzo, Dignalno, Pola. Enako se 0-hrani tudi ime »Abbazia« z ozirom na njegov svetovni glas. — V objavi ostanejo tudi doslej običajna, nemška krajevna imena (Gorz, Haidenschaft, Heiligen-kreuz, Flitsch, Tolmein, Woltschach, Mit-terburg). Pod tem naslovom piše neki član gosposke zbornice v dunajski »Information« : »Ob složnem nastopu narodov, ki bivajo v Avstriji drug poleg drugega in dele drug z drugim srečo* in nesrečo, sta se tudi naša jugoslovanska naroda, Slovenci in Hrvatje, sijajno izkazala kot zvesti državljani in do smrti pogumni branilci dinastije. Pred izbruhom vojne se je le redkokdaj nudila prilika, da bi kaj natančne-jegiai culi o bistvu in važnosti špeciaino Slovencev, naseljenih po daljnih deloma jako rodovitnih ozemljih juž.Avstrije, na jugu Štajerske, velikih delih Koroške, v vsej vojvodini Kranjski in delih Istre. Kar se je tupatam doznalo, je pričalo o zdravi življenski sili nadarjenega, napredujočega naroda. Jako obžalovati je, da se doslej ni našel noben historik, ki bi nas bil zadostno poučil o zgodovini in razvoju avstrijskega Slovenstva, Naša zgodovinska literatura podaja le kurzorične knjige in spise, omejujoče se na razprave o lokalnih razmerah in stvareh; žal pa, da ni nobenega obsežnega dela o naših Slovencih. To je ravno v sedanjem trenutku, ko se je špeciaino Slovencev — o katerih so se posebno pri njih sovražnikih širila povsem kriva in spačeniai naziranja — tako sijajno obnesla v izkušnji ognja, vrzel v avstrijski zgodovinski literaturi, ki jo* je (.vrzel) jako obžalovati. Zakaj ne bi bilo brez vrednosti, ako bi kak korekten temeljit opis pobliže seznanil splošnost z bitstvom in važnostjo naroda Slovencev. Zdi se nam, da bi bilo to* hvaležno podjetje, ako bi morda naše naučno ministrstvo, morebiti v sporazumljenju s cesarsko akademijo znanosti in z v poštev prihajajočimi historičnimi družbami dalo pobude, da se izpolni ta vrzel v avstrijski zgodovini in ako* bi v ta namen pozvedo-valo v poklicanih in v to usposobljenih krogih. Dispozicija* za tako delo*, ki bi se morda s podelitvijo kakega štipendija najbolje pospešilo*, bi bila dana po* dveh motriščih: prvi del naj bi bil objektivno-zgodovinski, drugi pa naj bi podal razviden pregled razmer, pod katerimi žive sedaj Slovenci in se razvijajo: osvetil naj bi torej kulturelne, gospodarske in politiške momente.« Tako »Information«. Naj ob tej priliki kratko opozorimo na razpravo vse-učiliškega docenta dr. Edvarda Traversa: »Cenni sulla natura, storia ed airte deli' Istra interna« (Migljaji o prirodi, zgodovini in obrti notranje Istre), ki jo je te dni priobčil »L' eco del Litorale«. Dr. Traversa govori tu o Slovencih in Hrvatih z očjvidnim zaničevanjem in preziranjem, kakor o popolnih barbarih in »misera; contribuent plebs«. Nasprotno pa povzdiguje italijanski živel} »koit nosilca kulture in obrti,«, kot »dediča Rima in Benetk« ter ne more dovolj naglasiti cvetoče beneške dobe-v mestih zapialdne istrske obale. Kakor nas veseli izjava dunajske »Information«, tako se moramo čuditi takim neumestnim opazkam laškega listal v sedanjih časih! Pristopajte kot člaiii k „Rdečemu križu! iti i okupiranem stoki ozemlju. (Korespondenčni urad.) Z naredbo vrhovnega armiadnega poveljnika z dne 23. julija t. 1. so izdane določbe glede šolstva za območja Srbije, ki so pod avstro-ogrsko vojaško upravo. Vrhovno vodstvo in nadzorstvo niad poukom in vzgojo pripada c. in kr. vojaški upravi. Nadzorstvo' nad šolami, ki podajajo višjo- nego splošno ljudskošolsko izobrazbo1, izvršuje neposredno vojaška-generalna uprava, ono nad drugimi šolami pa okrožni poveljnik. Šole in vzgoje-vališča, ki jih je popolnoma ali deloma ustanovila ali jiii vzdržuje c. in kr. voj. upraoa ali z nje privoljenjem kaka; javna korporacija, so uostopna vsem prebivalcem okupacijskega območja brez razlike državljanstva ali veroizpovedanja. Učni jezik na vseh javnih šolali je srbsko-hrvatski. Vršenje in neposredno nadziranje verskega pouka, kakor tudi bogočastja otrok; ki pripadajo katoliški cerkvi, srbsko - pravoslavni, evangeljski, muzel-manski ali židovski verski družbi, se prepušča v šolah — ne da bi bilo s tem prikrajšano nadzorstvo po c. in kr. vojaški upravi — dotični cerkvi ali verski družbi. Privatne šole se sinejo ustanavljati, zopet odpirati in nadaljevati le na podlagi dovoljenja vojaškega generalnega guvernerja. Ljudski šoli je naloga, da otroke v dobi med dovršenim šestim in dovršenim dvanajstim letom vzgaja nravstveno-ver-sko, da razvija njih duševne in telesne sposobnosti, da jih preskrblja z znanjem in sposobnosti, potrebnimi za nadaijne izobraževanje za življenje, in da ustvarja podlage za vzgajanje vrlih ljudi in članov skupnosti. Starši in nijhovi namestniki so obvezani, da svojim otrokom in varovancem dajejo pouk in vzgojo vsaj v tisti izmeri, ki je prepisana za javne ljudske šole. Generalna vojaška uprava odreja ustanavljanje, nadaljevanje in zapiranje ljudskih šol, določa učna sredstva (učne načrte in učne knjige) in odreja tudi nameščanje učnih oseb. Okrožno poveljstvo vodi pouk, vzgojo in skrb za zdravje na ljudskih šolah po v to poklicanih organih. Generalna vojaška uprava določa — kolikor le možno v soglasju z območjem krajne občine — okrožja šolskih občin za vsako javno ljudsko šolo nai ta način, da ne bo — kolikor je to pač možno — noben v obisk šole obvezan otrok moral hoditi več nego štiri kilometre od ' svojega bivališča, ter da bo vsaka šola služila pouku najmanje 40 v šolski obisk obvezanih otrok. Učne oslebe polagajo ob nastopu službe v roke vojaškega! generalnega guvernerja zaobljubo, v kateri obljubljajo zvesto izpolnjevanje dolžnosti in pa, »da izven šole ne store ničesar, kar bi bilo naperjeno proti državnim napravam monarhije, ali kar bi moglo oškodovati zaupanje v pravičnost in dobrohotno skrb Njegovega Veličanstva, cesarja in kralja, za srbski narod.« Učno osobje se plačuje iz deželnih . dohodkov. Pouk in vzgoja otrok na javnih ljudskih šolah sta brezplačna; ne bo se pobirala nikaka šolnina. Pri pouku se rabijo edino le latinske črke. Staroslovanska cirilica! se poučuje v zvezi z grško-pravo-slavnitn verskim poukom. Kot organ za vodstvo in nadzorstvo grško-pravoslav-nega pouka in vzgoje je pridodeljen okrožnemu poveljstvu okrožni šolski nadozrnik. Za vršenje učnega poklica na javnih ljudskih šolah se nameščajo: 1. Podčastniki s potrebno učno usposobljenostjo. 2. Državno izprašani učitelji in učiteljice iz avstro-ogrske monarhije ali iz stanu domačega učiteljstva. Vse učne osebe morajo biti popolnoma vešče učnemu jeziku. Naredba določa tudi ustanovljanje zavetišč za sirote, ki naj bi osirotelim otrokom, ki pogrešajo zadostne domače odgoje in nadzorstva, pod vojaškim vodstvom dajala dobre vzgoje in jim nadomeščala očetov dom. Načelno se ustanovi v vsakem okrožju — če možno, na sedežu okrožnega poveljstva — po eno zavetišče. Na čelu sirotinskega zavetišča je častnik ali • starejši podčastnik z učno u-sposobljenostjo kot poveljnik zavoda in voditelj šole. V sirotinska zavetišča se sprejemajo duševno in telesno normalno razviti otroci v dobi od dovršenega četrtega do dovršenega dvanajstega leta. Vsakemu zavetišču je pridružena po ena ljudska šola. Hvalevredna navodila za gospodinjstvo. L. G—va piše v »Edinosti«; »Pred seboj imam lično knjižico z naslovom »S u š e n j e v gospodinjstvu«, spisal Račič Božo, učtelj v Toplicah, p. Zagorje ob Savi. Gospod spisatelj te koristne brošure podaja v lepih in jako poljubnih navodilih, kako treba sušiti vsakovrstne povrtnine in sadje za zima Menda še nikdar nismo bile me gospodinje tako potrebne pouka, kako si preskrbeti povrtnin in drugega, kot sedaj v tem vojnem času, ko nam je gledati na vse konce in kraje, kako naj prehranjujemo svoje družine ob teh omejenih množinah živil. V zimi bo z zelenjavo še huje; zato preskrbimo sie sedaj, ko je na trgih in vrtih še dobiti, kar je v zimi izključeno. Zelenjava in sadje sta nam v veliko nadomestilo za nemesne dneve; pa kajl pravim: vsak dan, ker je tudi meso postalo prava delikatesa in ga moramo nadomeščati z rastlinsko hrano. — Gospod spisatelj je bil več let navezan na hrano, ki si jo je sam prirejal v jako oddaljenem kraju, kjer je primanjkovalo marsičesa. Pa tudi sedaj v vojnem času je bil dlje časa vodja oficirske kuhinje. Zato je njegov pouk na podlagi lastne izkušnje toliko bolj vreden upoštevanja. — Vsem našim gospodinjam, službujočim kuharicam in dekletom priporočam to koristno knjižico v nakup; saji je cena malenkostna. Stane le 30 vinairjev.« Praktische neue Methode zur Perspektive. Von Fachlehrer Hermann Mauthner in Cilli. — Mit einer Figu-raltafel zum grundlegenden Beispiel. — Cilli 1915. — Im Selbstverlage des Verfassers. — Str. 14. Cena 1.60 K. — Opisana konstrukcijska metoda omogoča pridobitev estetsko učinkujočih, naravnih podob premetov, direktno iz teorisa in narisa, prostih od nedostopnih zatočišč, tako da se more izbrati stališče, ki se z njega tudi v resnici dobi najlepša podoba predmeta, ki ga je upodobiti. Pri tem se more popolnoma upoštevati tudi naravna razsvetljava, s čimer ne prihajajo v na-potje nobene1 konstrukcijske zapreke. Zategadelj! zahteva ta konstrukcijska metoda z ozirom na običajno primeroma majhno narisno ploskev, tako se da konstrukcijsko delo lahko' obvladati. — To konstrukcijo priporoča Teodor Schmid, dekan in profesor opisne geometrije na dunajski tehniki. — Vsem, ki se zanimajo za to poglavje opisne geometrije, delce toplo priporočamo'. »Ljubljanski Zvon.« Vsebina septem-berskega zvezka: 1. Janko Samec: Fantovske. 2. Dr. Ivo Šorli: Štefan Zaplot-nik. (Konec.) 3. Fr. Milčinski: Aproviza-oija. 1. Red vlada svet. (Daljte.) 4. Dr. Pavel Grošelj: Astronomski pomenki. (Dalje.) 5. M. B. Borko: V polmraku. 6. Fran Govekar: Film. 7. Dr. J. A. Glonar: Med reformacijo in romantiko. (Dalje.) 8. Književna poročila. 9. Nekrologa. Dr. L.: Dr. Kari Slanec. (* 1857 — t 6. 9. 1916). — Dr. Fr. Ilešič: t Dr. Josip Karásek. A. Foersterjeva »Teoretično - praktična klavirska šola je izšla v novem, ne-izpremenjenem izdanju. Ze samo dejstvo, da }e bilo treba ponatisniti to knjigo večkrat, kaže, da jie to učilo res dobro. — Cena: I. zv. K 2.50; II. zv. K 2.50; III. zv. K 3.20; IV. zv. K 3.60. — Dobiva se pri »Glasbeni Matici« v Ljubljani kot založnici in po knjigarnah. Toplo priporočamo! »Napredak« naučno>-pedagoška smotra. Izdaje hrvatski pedagoško - književni zbor. Glavni urednik: Stjepan Basari-ček. Saurednici: Davorin Trstenjak i Josip Škavič. — Sveska VII. Sadržaj : Teorijska pedagogija). —. U zaščtitu naše mla-deži. Miloš Borojevič: Dr. W. Lay o te-meljima i principima škole akcije.— Praktična pedagogija. Antun Turikl: Čitanka u službi povjtesne obuke. Davorin Trstenjak: Predavanje o> obuci. Danijel Katic: Obuka u početnom računstvu. — Književna smotra. Obnovljene naše školske knjige. — Obzor po pedagoškem svijetu. Davorin Trstenjak: Iz njemačke pedagoške literature, m—č. Iz engleske pedagoške literature. Davorin Trstenjak: Pedagoški rad učene jedne Talijanke. — Manji član-ci i biljeske. —.: Poslednji pozdrav od po-kojnoga biskupa Ivana Krapca, Milan Še-vič: Prava životinja. Davorin Trstenjak: Sitna pedagogija. Zvonček objavlja v 9. letošnji številki to-le vsebino: 1. Jos, Vandot: Jlka. (Pesem.) 2. Cvetomlerski: O Belki in Črnki. 3. Fr. Roječ: Sin piše .— Snidenje. — Najina slika. (Pesmi.) 4. Oče in sin — vojaka. (Slika.) 5. Ivo Trošt: Jež in žaba. (Basen.) 6. Nedin Steraid: Smrt. — Mrtvaški^ zvon. — Polnoč. (Pesmi.) 7. Dr. Ivo Šorli: Bob in Tedi, dva neugnanca. (IMje.) 8. Nedin Sterad: Ciprese. (Pesem.) 9. Ladislav Ogorek: Jakob Dimnik. Ob šestdesetletnici njegovega rojstva. (S sliko.) 10. Stric Pavel: Z delom se učimo. (Dalje.) 11. Leon Poljak: Skrjanč-ku. (Pesem.) 12. Iz južnih krajev. (Slika.) 13. Fr. Roječ: Tudi jaz. (Pesem.) 14. Pouk iin zabaval 15. Kotiček gospoda'l toro-poljskega. Srednješolske westi. Predčasni zrelostni izpiti na srednjih šolah. V vojaško službo vpoklicanim srednješolcem, rojenim do vključno 1898. leta, ki služijo pri nadomestnih četah, od-nosno v zaledju, je na njihovo prošnjo dovoliti štiritedenski dopust v svrho, diai morejo obiskovati zadnji srednješolski razred in predčasno položiti zrelostni izpit. Ta dopust je šteti od onega dne, ko dotičnik dospe v kraj, kjer namerava obiskovati šolo. Po vpisu za obiskovanje šole ima dopustnik pri šolskem ravnateljstvu prositi za potrdilo o dejanjskem obiskovanju šole in ga nemudoma poslati poveljstvu nadomestne formacije svojega oddelka. Prošnjam za dopust v svrho obiskovanja šole ali predčasne položitve zrelostnega izpita onih oseb, ki se že nahajajo na fronti — izvzemši c. kr. strelce in prostovoljne strelce — ni ugoditi. Goriška slovenska gimnazija. Zaipo-slovalni tečaji za one učence, ki bii v mirnem času obiskovali c. kr. državno gimnazijo v Gorici, so otvorili 2. oktobra v Trstu, ulica S. Giorgio 3./I. (v bližini trga Lipsia). Na c. kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani se jie vpisalo letos 621 rednih učencev in 53 privatistov, oziroma privatistk. Ker je veliko dijakov višjih razredov pri vojakih, je razvidno, da števiiio dijakov na tem zavodu zaradi vojne ni nič padlo. Samo v prvi razred se je vpisalo 141 učencev in 11 učenk. V priznanje posebno požrtvovalnega delovanja pred sovražnikom je dobil zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrost-ne svetinje enoletni prostovoljec narednik, profesor v Kranju Franc Komatar, 27. črnovoj. okraj, poveljstva, prideljen nekemu armadnemu poveljstvu. Profesor Alavpovič, ki je tnoral pred sodnijo v Sarajevu odgovarjati, zaradi politiških deliktov in jie bil oproščen — sedaj tudi v najvšji inštanci — je zaprosil za umirovljenje in se nastani na Dunaju. Naša srednja šola in ženska mladina. Omenivši, kako v Zagrebu in v provin-ciji to leto izredno število ženske mladine sili v srednje šole in v učiteljišča in da je tudi na nemških vseučiliščih izredno naraslo število ženskih slušateljic, pišejo zagrebški »Hrvatski Rieči«: »Ta splošni pojav je ena izmed splošnih posledic te vojne. Ob mali nadi do srečne možitve si hoče ženska mladina s šolo zagotoviti svojo bodočnost, pa tudi starši si prizadevajo za to. Nihče ne more nasprotovati temu, toda šola bi morala čim prej izpre-meniti svoj načrt in svoj smoter. V srednji šoli naj preneha tista verbalnai »učenost«, pal tudi pretirani esteticizem, diai bo vzgajala praktične in jake moralne sile, pripravljene za resno delo in za borbo, ki nas č a k iai po v o j-n i, Prirodoslovni nauki bi nam morali predoeati življenje v prirodi in učiti nas živeti v prirodi in boriti se ž njo. Zgodovina bi morala nastopiti kot socialen in držaivoslioven nauk, zemljepis kot gospodarski nauk. Iz take sred. šole bi tudi ženska mladina prihajala pripravljena za težko življenje in borbo, ki nas čaka. Naša srednja šola bi se mogla in morala takoj lotiti te naloge, in na vladi je, da najide primerne ljudi in jih postavi nal pravo mesto, s katerega bodo mogli dati naši srednji šoli primerno smer in jo osvoboditi od tistega, kar se tako in tako mora izprerneniti.« — Kar piše »Hrvatska Rieč«, - odgovarja vse resnici in potrebi ter se more obrniti tudi na naše slovenske razmere. Z ozirom na te pa moramo reči: Aok hočemo dati srednješolski ženski vzgoji praktično smer, moramo to vzgojo postaviti na temelj narodnega jezika, sicer zidamo na pesek in tratimo dragoceni čas! ii naie ^rganiiacile® Štajersko. Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na štajerskem. III. izkaz prispevkov za »Učiteljski vojni podporni sklad«. V dobi od 1. maja do 30. septembra 1916 je prejel Zvezin blagajnik iz raznih krajev sledeče zneske: 1. Gornja Radgona: Sv. Juri ob Ščav-nici 23 K; 2. Kozje: Buče 2.10 K, Dobje 4 K (Šerbak in Piodlesnik). Kozje 11.70 K, Sv. Peter pod Sv. Goro 8.40 K, Pilštanj 24.94 K, Podčetrtek 10 K, Polije 4.94 K, skupaj 66.08 K; 3. Laško: Dol 15.40 K, Hrastnik 33.20 K, Laško 17.60 K; Sv. Lenart 8 K; Trbovlje 27.77 K, Trbovlje - Vode 18.40 K, Tur-je 3.80 K, skupaj 124.17 K; 4. Ljutomer: Stara cesta 3 K; i 5. Maribor-okolica: Ruše 14.60 K; 6. Ormož: Sv. Miklavž 9.30 K, Ormož—okolica (Rajšp in Presker) 5.40 K, Središče 30 K, Svetinje (L. in A. Šijanec) 8 K, Vel. Nedelja 17.28 K, skupaj 69.98 K; 7. Sevnica: Rajhenburg 15.20 K; 8. Slov. Bistrica: Jos. Sabati iz Gor. Polskave 7.40 K; 9. Slov. Gradec: Šmartno Scheligo J. 2 K, ostalo učiteljstvo 11 K = 13 K, Slov. Gradec: Vrečko 10 K in nabranih 29 K = 39 K, skupaj 52 K; 10. Šoštanj: Št. Janž na Vin. gori: L. Viher 8 K, Pristovšek 2 K, skupaj 10 kron; 11. Vransko: Braslovče 4.80 K, Go-r nilsko 5.40 K, Sv. Juri; p. Tabrom 8 K, Letuš 3 K, Loke pri Sv. Jurju pod Tabrom 3 K, Orlavas 9 K (Zdlolšek 3 K, Brišnik 6 K), Vransko 7 K, skupaj 40.20 K; 12. Šmarje: Pristova 3 K. Skup® v tem izkazu 428 K 63 v Vsota I. in II. izkaza 638 » 27 » skupaj 1066 K 90 v Iz okrajev Brežice, Celje, Gornji grad, Konjice, Sv. Lenart, Ptuj in Rogatec ni bilo nikakega prispevka, a tudi v teh okrajih živi stanovsko zavedno učiteljstvo. — Prvi tisočak jie nabran, naj pride za njim drugi! Zrno do zrna! ... mmmisizsmaf^-TSB&ssrtsm■■mKmssi^iam.JKS^m^msmiisifiB ICraiiiite Mesti« FRANJA POŽARJEVA. V Zagorju na Pivki je umrla tovari-šica Franjai Požarjeva-Mavrova, učiteljica na Budanjah pri Vipavi in soproga tovariša Vladimirja Požarja, ki je pa sedaj v vojni. — Šla je iskat zdravja k svoji sestri na Pivko, a tam jo. je dohitela smrt, ko je že prej ugrabila oba njena otroka. Šola je ubila njeno zdravje, bridkai usoda je uničila njieno rodovinsko srečo — smrt ji je prišla le kot rešilka iz strašnega trpljenja! — Rojena je bila na Grobišču leta 1888, maturirala je leta 1908, definitivno pa je bila nameščena leta 1911. — Bila je izvrstna učiteljica, pre-blaga mati in ljubeča žena. — Bodi ji o-hranjen trajen spomin! Tovarišu Požar ju pa, ki so gai zadeli tako siloviti udarci, izrekamo svoje iskreno sožalje! UKAZ ZA VARSTVO DORAŠČUJOČE MLADINE. Po ukazu najvišjega poveljnika (ces. ukaz z dne 23. maja 1915, dež. zak. št. 133), op.-št. 33.278 z dne 6. avgusta 1916, se določa na podlagi § 13., odstavek C, Najvšjih določil o območju političnh ob-lastvij z dne 19. januarja 1853, drž. zak. št. 10, in na podlagi § 54. obrtnega reda, drž. zak. št. 139 iz leta 1907., sledeče: Doraščajočo mladino tvorijo moške in ženske osebe, ki še niso dopolnile 17. leta svoje starosti (mladostne osebe). Mladostnim osebam je prepovedano javno kaditi tobak in potepati se po 9. uri zvečer po javnih potih, cestah, trgih in po drugih javnih napravah. Mladostne osebe smejo obiskati vino-toče in pivotoče, točarne za kavo-, avtomatske restavracije in vse druge gostilne in krčme le v spremstvu doraslih svojcev, varuhov, rediteljev ali drugih nadzorovalnih oseb (učiteljev, službenih gospodarjev ali delodajalcev, rokodelskih mojstrov in njihovih namestnikov). Po 9. uri zvečer pa mladostne osebe ne smejo bivati v nobeni gostilni ali krčmi tudi v spremstvu doraslih ne. V žganjietioče pa mladostne osebe sploh ne smejo. Na potovanjih ali izletih iti v gostilno, da se nasitijo ali okrepčajo', ali hoja v kako stalno jedilno, kjer se redno obeduje vsak dan, ne spadia pod določbe § 3. Posestnikom varietejev, pevskih zabavišč in enakih podjetij je prepovedano puščati mladostne osebe k svojim prireditvam naj že pridejo v spremstvu ali brez spremstva doraslih svojcev ali nadzorovalnih oseb. Mladostnim osebam je dovoljen obisk kinernatografičnih predstav le, če se končajo te predstave pred 8. uro zvečer, in je vrhutega vsebina predstave spoznana kot primerna otrokom in mladostnim osebam. Mladostnim osebam je prepovedano kvartati na javnih krajih ali v javnih prostorih. Mladostnim osebam moškega spola je prepovedan obisk javnih hiš in vlačug. Mladostnim osebam je prepovedano kupovati tobak, smotke ali svalčice (cigarete), nepotrebni lišp ali igrače in izdelke ničvredne literature ter slike in spise in popise, ki bi utegnili slabo vplivati na spolno (seksualno) čutenje ali kup-čevati s takimi stvarmi med seboj. Obrtnikom vsake vrste je prepovedano prodajati take stvari mladostnim osebam neposredno ali posredno, ali jih oddajati njim tudi zastonj. Mladostnim osebam je prepovedano beračenje v vsaki obliki, posebno pa tudi prodajanje od hiše do hiše. Gostilniški in točilni obrtniki, ki se pregreše zoper te v tem ukazu omenjene naredbe in prepovedi, se kaznujejo po določbah obrtnega reda. Druge osebe, ki se pregreše proti temu ukazu ali zapeljejo mladostne osebe do prepovedanih dejanj, jim dado- sredstva za to ali jim dajo kakorsibodi potulio, ali tudi le zanemarjajo svoje dolžno nadzorstvo, kaznujejo politične oblasti I. stopnje po ces. ukazu z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96, in po ministrskem ukazu z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 98. Pri odmerjenju kazni je posebno upoštevati, kako hud je prestopek, ali so prestopniki zapeljani in ali so udeležene tudi odrasle osebe. Mladostnim osebam, ki se zasačijo, ko kade ali kvartajo na javnih prostorih kateresibodi vrste, imajo odvzeti državni ali avtonomni varnostni organi tobak, vso drugo pripravo za kajenje in kvarte. Odvzete jim stvari se morajo oddati najbližji sanitetni (zdravstveni) napravi, da jih razdeli bolnim in ranjenim vojaškim osebam. Mladostne osebe, ki še niso 14 let stare, pa se pregreše zoper tai ukaz, naj se izroče v zmislu § 273 kaz. zak. domačemu kaznovanju, če pa tega kaznovanja ni, ali se pokažejo pri tem posebne okoliščine, naj se izroče varnostni oblasti, da jih kaznuje in potrebno ukrene. Mladostne osebe, ki so stare nad 14 let, pa se pregreše zoper ta ukaz, se naj kaznujejo po ces. ukazu z dne 20. ajprila 1854, drž. zak. št. 96, in po ministrskem ukazu z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 98. Izvrševanje tega ukaza je odkazano političnim oblastnijam. Ukaz obvelja z dnem, katerega se razglasi. S tem dnevom se razveljavijo vsi v tej zadevi že izdani ukazi. Ta ukaz se razglaša, da se vsi ravnajo po njem. J. kr. deželni predsednik: Henrik grof Attems s. r. 40 letnico nadzornikovanja praznuje ia mesec c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Ivan T h u m a v Postojni. — Čestitamo! . Odlikovan je bil pretečeni mesec na severnem bojišču tov. Jakob Gospodaric, učitelj v Mokronogu, sedaj rez. desetnik, z bronasto in srebrno hrabrost-no svetinjo 2. vrste zaradi svojih preji rabrih činov. — Čestitamo! —r— Ponavljalne in obrtno-nadalje-vaine šole za doraščajočo mladino. Pod tem naslovom čitaino v »Delavcu« (št. 99): »Ukaz za obvarovanje mladine pred pokvarjenjem že imamo. Ni naš namen ugovarjati ukazu. Eno pa je gotovo, da se za obvarovanje mladine potrebno v prvi vrsti pozitivno delo. Treba je mladino izobraževati, ji vcepiti veselje do nadaljue izobrazbe ter jo zaposliti primerno, ji vcepiti ponos in zavest, dai jo čakajo življen-ske naloge, ki so polne resnobe. Le mladina. ki bo tako vzgojena, bo delala čast svojim prijateljem in vzgojiteljem. Zlasti sedaj, treba upoštevati ta vzgojni momet, ko nas okolica ne uči ničesar pridlai, najmanj pa presojati življensko resnob-o. Ve-iiko odgovornost si nalagajo vsi, ki ne u-krenejo ničesar. Šolski prostori so, učno osobje je, čas za to vzvišeno nalogo se pa mora dobiti. 2e dve leti se brezvestno zanemarja obrtno in ktnetiško mladino-mnogokje ter jo prepušča brez blagohotnih navodil za življenje. Vsi, ki je vaša dojžnost, pospešujte ponavljalne in obrt-no-iiadaljevalnei šole in pameten pouk v njih, sicer vam bo bodočnost očitala veliko nemarnost.« —r— Iz judskošolske službe. C. kr. deželni šolski svet za Kranjsko je dovolil, da sme poučevati absolvirana učit. kandi-datinja Amalija Punčuhova brezplačno kot poizkusna kandidatinja na ljudski šoli v Zg. Logatcu. Nadalje je vzel na znanje izstop glavnih učiteljic M. Bernardine Wag-nerjeve in M. Julifane Kalanove in vstop izprašane ljudskošoiske učiteljice Ane Pirčeve na zasebnem uršulinskem učiteljišču v Škofji Loki. Za provizorično učiteljico v Sv. Gothardu je imenovana Valentina Tepino-va, bivša suplentinja! v Dobravi pri Kropi; za provizorično učiteljico v Budaujah je imenovana suplentinja Ma- | rija Lavrenčičeva, obenem ji je začasno poverjeno šol. vodstvo; za suplentinjo na rudniško šolo v Idriji pride absolvirana učiteljska kandidatinja Ana Sturmova; c. kr. deželni šolski svet je vzel nai znanje vstop učiteljic Leopoldine Žagarjeve, Marije Fricljeve, matere Anzelme Rodič in matere Salezije Tančic, ter izstop učiteljic Ane Očakarjeve, sestre Pije Garan-tini, matere Kajetane Grajzer in matere Bonaventure Pire na zunanji uršulinski dekliški šoli v Ljubljani. — Alojzija Žerjavo-va je vstopila na zasebno dekliško ljudsko šolo pri uršulinkaih v Skofji Loki, kar je c. kr. deželni šolski svet vzel na znanje. — Namesto vpoklicanega nadučitelja Antona Mahkute bo suplirala na dvorazred-nici v Voklem absolvirana učiteljska kandidatinja Pavla Bregantova, namesto vpoklicanega učitelja Jožeta Lampeta na deški ljudski šoli v Škofji Loki absolvirana učiteljska kandidatinja Vida Blaznikova, namesto vpoklicanega učitelja Ivana Mi-helčiča v Selcih absolvirana učiteljska kandidatinja Marija Mlakarjeva, ki bo istočasno poučevala na ekskuredni šoli v Podlonko-; namesto vpoklicanega nadučitelja Gustava Ferjana bo začasno vodila ljudsko šolo na Dvoru definitivna učiteljica Elizabeta Zupančičeva. Za provizorični učiteljici v Starem trgu sta imenovani suplentinji Marija Peruškova in Hermina Dietzeva, za suplentinjo v Igavasi pa bivša suplentinja v Ribnici Andreana Flaiso-va. — Za suplentinje so nameščene: Ljudmila Kiferletova v Studenem, Marija Zigmanova v Nadanjem selu, Cecilija Div-jakova v Orehku, Marija Punčuhova v Vipavi, Pavla Trefaltova v Dobrepoljah, Antonija Ramovševa v Zagorju, Albina Kovačeva v UbeljSkem, Marija Arriglerjeva v Erzelju. Suplentinja Helena Sodja je cnenovana za provizorično učiteljico na Jesenicah. — Nadalje sta nameščeni za suplentinji: Valerija Ivančeva v Grahovem, Cirila Rakovčeva v Hotedršici, Ivana Kobaljeva je imenovana za provizorično učietljico na Vojsketn, Flora Kre-beljeva za provizorično učiteljico v Ost-rožnem brdu. Kristina Šturmova je imenovana za provizorično učiteljico v Hreno-vicah in za voditeljico tamkaj učiteljica Amalija Carmellijeva. —r— Patriotična zbirka volnine in kavčuka. Mestna občina ljubljanska je vojnoskrbnemu uradu v c. kr. vojnem ministrstvu odposlala že štiri zbirke volnine in kavčuka, in sicer: prvo zbirko lani jeseni, drugo letos v juliju, tretjo^ v avgustu in četrto preteklo soboto. Prva je bila največja, vrgla ni nič manj kot pet vagonov; pri nabiranju so sodelovaili srednješolski dijaki; druga je vrgla 234 vreč; pri njej so sodelovali učenci ljudskih šol; tretja je obsegala osem velikih zabojev, četrta pa 41 vreč. Tretja in četrta zbirka sta se stekali pri nabiralnicah c. kr. deželne vlade in mestnega magistrata. Tolik uspeh je pač časten dokaz, kail zmore resnična požrtvovalnost rodoljubne in patriotične Ljubljane ter pžrtvovalno delo učiteljstva in šolske mladine. —r— Usposobijenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščansek šole v jesenskem terminu 1916 se prično na c. kr. učiteljišču v Ljubljani v petek, tlne 3. novembra! ob 8. uri. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po šolskem vodstvu predložiti pravočasno c. kr. okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najpozneje do 21. oktobra v rokah izpraševalne komisije. —r— Padel je junaške smrti za domovino dne 15. pret. mes. v bojih pri Gorici Vladimir Bregar, stud. phil. in poročnk v rez., v cvetoči dobi 23 let. Po-koji junak je bil sin tovariša Josipa Bre-garjia, nadučitelja v Zgornji Šiški, in učiteljice gospe Agneze Bregarjeve-Drollo-ve. Uogim staršem se še niso posušile solze po prvo padlem sinu Milanu, pa jih je vnovič zadela neusmiljena, kruta usoda! Izgubili so dvojico vrlih sinov, toliko lepega in dobrega obetajočih! Tretji in zadnji sin Stanko, gimn. abiturient, je kot poročnik tudi na'bojnem polju. Tako strašno prizadetim svojcem naj bo v uteho splošno sočustvovanje! Druge tolažbe ni! —r— V varstvo mladine. C. kr. okr. šolski svet v Krškem je potom okrajnega glavarstva po vsem okraju razposlal z dne 4. septembra t. 1. sledečo okrožnico: Z oziram na to, da s je bati, da naša mladina posirovi, odrejam sledeče: 1. Šolarji in tudi šoli odrasli troci morajo biti med službo božjo v cerkvi, ne smejo se potepati okrog cerkve. 2. Otroci do 14. leta se ne smejo-več po 8. uri, fantje in dekleta med 14. in 17. letom ne po 9. uri zvečer pokazati iz hiše, kjer stanujejo, razen ako bi imeli nujno opravilo. 3. Vsakemu, ki še ni star 16. let, se kajenje in tudi prodaja tobaka v njegove roke prepove. Enako* je prepovedano, da bi druge odrasle osebe otrokom v tej starosti dajale tobak ali ci-• garete. 4. Zlasti se udi ne sme mladina do 17. leta obojega spola uporabljati ob večerih pri spravljanju prosa. — Županstvom je naročeno, vsak prestopek takoj naznaniti. Za prestopke je določena kazen od 2. do 200 K. —r— Častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje so dobili: nadučitelj Josip Cepuder in učitelja Josip Bezlaj in Anton Razinger v Ljubljani ter vpokojeni nadučitelj Vinko Levstik na Vrhniki. Čestitamo! —r— Odlikovanje. Poročnik pri 17. pp., oddelek strojnic, tehnik Bole Likar je bil odlikovan s srebrno svetinjo II .razreda'. Odlikovanec je sin mestnega učitelja v Ljubljani, tovariša Janka Likarja. — Čestitamo sinu in očetu! —r— Zaslugam čast. Minka Odias-kova4 učiteljica v Kamniku, je lansko jesen, poleg svojega šolskega posla, oskrbovala vkuhavanje izdatne množine sadja, malin in raznih jagod za vojake-ranjen-ce v petih bolniščnicah. Te dni je bila od nadvojvode Frana Salvatorja odlikovana s srebrno svetinjo »Rdečega križa« z vojno dekoracijo. — Čestitamo! —r— Ljubljanske ljudskošolske razmere. Izredno stanje, ki se nahaja v njem naša draga domovina, ne dopušča, da bi se pričelo- šolsko leto v normalnih razmerah, zakaj tudi letos bodo imele svoje zavetje vse štiri slovenske mestne deške ljudske šole v poslopju 1. mestne deške ljudske šole v Komenskega ulici (na Ledini). Zaradi teh razmer se je moral učni čas skrčiti na 12 tedenskih ur za vsako šolo, in ves pouk se bo nroral osredotočiti na glavne predmete: venonauk, slovenščina, nemščina, računstvo in lepopisje. Ker je odšlo mnogo ljubljan. učiteljev na bojno polje, kjer prelivajo kri in tvegajo življenje za cesarja in domovino, zato je nastalo veliko pomanjkanje moškega učiteljstva. Da se temu pomanjkanju kolikor-toliko odpomore, zaito bo moral vsak učitelj v novem šolskem letu poučevati na dveh šolah, in sicer po odredbi najvišje šolske oblasti v deželi. S skrčenim poukom in pa s to odredbo dežel, šolskega sveta bo sicer prizadeta komodnost učiteljev, ker bo treba mnogo intenzivneje in več delati, kakor pa ob normalnih razmerah. Pa kaj to delo v razmerju s trpljenjem, ki ga morajo prenašati naše junaške, zmagoslavne armade na bojnem polju za boljšo bodočnost nas samih in naše ljubljene Avstrije! Zaradi odredbe šolskih oblasti bo- imela pouk 1. mestna šola vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure; II. mestna šola vsak torek, četrtek in soboto od 8. do 12. ure; III. in IV. mestna šola pa vsak delavnik od 2. do 4. ure popoldne. Zaradi begunskih otrok je bil ietos naval pri vpisovanju na vseh mestnih šolah izredno velik. Na I. mestno šestrazrednioo n. pr. se je vpisalo 592 u-čencev, ki se porazdele tako-le: I. razred 113; II. razred 171; III. razred 115; IV. razred 116; V. razred 50 in VI. razred pa 27 učencev. 1., III., in IV. razred imajo po eno paralelko, 11. razred pa dve; vseh razredov, oziroma oddelkov ima 1.. mestna šoki 11. Ker so štirje učitelji mobilizirani, zato jih nameščajo trije učitelji s IV. mestne šole in en učitelj z II. mestne šole; s 1. mestne pa poučujeta dva na II. mestni šoli in eden pa na III. mestni šoli. Pri 1. domači konferenci dne 16. t. m. je konferenca sprejela soglasno predlog šolskega vodje J. Dimnika, da naj učenci ob času vojne zapojo po vsaki nedeljski šolarski maši prvo kitico »Cesarske pesmi«. —r— podpora vpokojencem. Kakor pravimo na drugem mestu današnje številke, je kranjski deželni odbor priznal vsemu aktivnemu učiteljstvu za mesec oktober draginjsko doklado-. Prav je tako! Toda zakaj je prezrl penzioniste? Ali niso tudi ti podpore potrebni? Tega ne more nihče trditi; obratno: položaj penzionistov je tak, da ob sami pokojnini v teh hudih in dragih časih nikakor n e m o r e j o i z h a j a t i. Zato upamo, da ne trkamo zaman, ako- prosimo 'poklicane faiktorje, naj ne pozabijo naših u-bogih učiteljev - pe n z i o n i s t o v, ampak naj jim takoj naklonijo primerno d'r a g i n j s k o podporo. Zima prihaja; k a, k o naj žive brez sredstev ? —-r— Dr. Karel Slane. V Novem mestu je nepričakovano umrl dr. Karel Slane, odvetnik in posestnik isto tam, odličen slovenski časnikar in ob vseh volilnih borbah zadnjih 30 let največji agitator za napredno stranko. Bil je sloveč odvetnik, a njegova izobrazba je bila vsestranska in temeljita, kakor je bilo njegovo srce polno dobrote in roke polne darežljivosti. Negova hiša je bila gostoljubno odprta tisočem trpečih ljudi, zlasti pa je brez števila dobrot, ki jih je izkazoval ubogemu slovenskemu dijaštvu. j Vzorno je gospodaril na svojem posestvu I — ves prepojen z naprednim duhom — I poživljajoče vplival na vso dolenjsko j stran kot zgled krepostnega in značaj-! nega slovensekga moža demokraškega prepričanja. Spričo vsega tega ni bilo drugače mogoče, nego da je bil dr. Slane vnet prijatelj naprednemu slovenskemu u-čiteljstvu. in premnogo je slučajev, ko je stal našrn tovarišem v dobi preganjanja in trpljenja možato in ljubeče ob strani. Izvojeval je marsikaero pravdo na sodnih dvorih nižjih in višjih instanc, kakor je sijajno premagal vsakega nasprotnika, ki se je z njim poizkuša! v peresnem dvoboju. — Dr. Slane, rojen v Laškem trgu, je bil brat tovarišu Ernestu Slancu, nad-učitelju v Petrovčah, in Francu Slancu, bivšemu nadučitelju in sedanjemu posestniku v Litiji. :— Bodi mu tudi v naših vrstah ohranjen blag spomin! To je venec zahvalnosti, ki ga polagamo na njegov prezgodnji grob! r— Odlikovanje. Stotnik generalnega štaba Anton Lokar, ki je dodeljen bolgarski vojski v Dobrudži, je odlikovan z bolgarskim vojnim križem. Imenovani stotnik je dobil tekom vojne že več odlikovanj in je sin tovariša nadučitelja v p. Ivana! Lokarja iz Ljubljane. — Čestitamo očetu in sinu! FILIP KODERMAN. Neizprosna smrt je zahtevala med spodnještajerskiin učiteljstvom, kakor tudi v krogu onih, ki so videli ves preporod spodnještajerske Slovenije, v njem in ž njim živeli, novo žrtev. Dne 17. pr. m. ob 11. uri predpoldne je izdihnil v krogu svojih dragih, pri svojem zetu nadučitelju Bizjaku, v Bočni pri Gornjem gradu nadučitelj v pokoju tov-ariš Filip Koder-m a n v visoki starosti 83. let. Kot učitelj-vzgojevalec je deloval 45 let in vdano v jsvojim poklicu, vzgojujoč celo vrsto, da, cele generacije svojih učencev v vrle in narodne, zavedne može. Prvo dobo svojega učiteljevanja je prebil v Zrečah, n a to pa je bil prestavljen kot nadučitelj na Frankolovo. Leta 1897. je vstopil po 45-letnem poučevanju v zasluženi pokoj in bil zbok svojega zaslužnega delovanja na polju vzgojevanj-a šolske mladine odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono. Neumorno je deloval tudi za blagor svojega stanu. Bil je s tovarišema Vučni-koni in Zdo-lškom ustanovitelj prvega učiteljskega društva na Slovenskem Štajerskem in zastopnik slovenskega učiteljstva v okrajnem šolskem svetu v Celju. Kolikšen je bil njegov ugled baš v Frankolo-vem, sledi najbolj iz okolnosti, da je bil celo vrsto let župan srankolski in ves čas svojega bivanja tamkaj tudi tajnik te občine. Za zasluge, ki si jih je tamkaj pridobil, pa ga je občinski svet frankolski že let 1897., ko je stopil v pokoj, imenoval za svojega častnega občana. V politiko se pokojni ni silil in nikdar ni bil pohlepen politiškega slavja, dasi je bil v vsakem oziru naroden in napreden. Bila mu lahka domača žemljica! Njegovim dragim pa odkritosrčno sožalje! ANTON SKALOVNIK Umrl je tovariš Anton Skalov-n i k , nadučitelj v Stari vasi pri Bizelj-skem. — Rojen je bil leta 1856. na Vitanju, učiteljišče je dovršil leta 1878., definitiv-no pa je bil nameščen leta 1884. — Vso dobo svojega učiteljevanja je pokojni tovariš Skalovnik zevsto in vestno izvrševal naloge svojega poklica v šoli kakor tudi izven nje. Užival je ljubezen svojih šolskih otrok ter spoštovanje in zaupanje svojih soobčanov. Dokaz temu je dejstvo, da je bil dolgo let -odbornik občine Bi-zeljske. kjer je posvečal svoje bogate izkušnje blaginji in napredku skupnosti. S stanovskimi tovariši gai je vedno spajala prava kolegialnost! — Bodi mu ohranjen blag in trajen spomin! —š— Družbi sv. Cirila »n Metoda je poslal tovariš L. Hofbauer, učitelj v Dolu pri Hrastniku, 20 K, kateri znesek so darovali učitelji: Cander, Hofbauer in Peč-nik namesto cvetic nai grob ljubemu tovarišu Rudolfu Krpaču, bivšemu učitelju na Zidanem mostu. —š— Šola za slovenske begunske otroke v Vagni pri Lipnici. Ustanovila se je v Vagni šola za slovenske begunske otreke. Za učiteljico je imenovana Amalija Cejeva iz Gorice, ki je službovala prej v Istri. —š—- Odlikovanja. Učitelj v Lehnu, Viktor B r e g a n t, kadet pri 23. do-mobr. pp., je dobil srebrn zaslužni križec na traku hrabrostne koajne. Učitelji Friderik M a j c e n pri Sv. Urbanu blizu Ptuja, korporal pri voj. transp. vodstvu št. 9., je dobil železni zaslužni križec. Učitelj v Šmartnem ob Paki. Jos. Hergouth, poročnik pri dom. pp. št. 4, je dobil Sig-num landis. —š— Povišanja. Poročniki v rez. so postali: Frid. W e n n i n g e r h o'l z, učitelj pri Sv. Križu blizu Ljutomera; Ant. O s t e r e. učitelj v Veržeju; Igri. V e r č-k o v n i k, učitelj v Šmartnu pri Slov. Gradcu; Ljudevit Mu se k, učitelj v Središču. — Praporščak v rez. je postal Igo C o k 1, učitelj v Kostrivnici. • —š - Šola za begunske otroke v Vr- boveu se je že pričela. Obiskuje jo okrog 70 otrok. Mnogo begunskih otrok pa obiskuje šole v Mozirju, na Rečici in na Gorici (obč. Kokarje). — š— Za gospodarskega nadzornika vse Srbije je imenovan štajerski Slovenec Avgust Novak iz Št. Jruja ob Južni železnici, doslej gospodarski poročevalec za kragujcvško okrožje. -■š— Dr. Friderik Aiin t. V Gradcu e umrl vseučihški knjižničar dr. Friderik A h i! v starosti 55 let. Pokojnik je bil rojen v Celju, a je večjidel svoje mladosti preživei v Ljubljani, kjer je bil njegov oče gimnazijski profesor. Pokojnik je v Ljubljani v krogu svojih sovrstnikov zapustil najboljši spomin. Bavil se je tudi mnogo s slovensko literarno zgodovino. Izdal je knjige »Die periodische Presse der Steier-mark«, dalje »Die slovenischen Erstlings-drucke der Statd Laibach« (1575 do 1580) ter »Setenheiten der Trubar - Littera-tur -. — Blag mu spomin! —š— Imenovanje. Franjo C i 1 e n- š e k, učitelj pri Sv. Križu blizu Ljutomera!, ob vojni doslej zaposlen v vojaški pisarni v Celju, je imenovan za okrožnega šolskega nadzornika v Črni gori. —š— Kazni zaradi šolskih zamud. Štajerski deželni šolski svet je izdal na vse okrajne šolske svete odlok, v katerem se določa, da šolska oblast ne sme ka*iovati staršev ali zakonitih varuhov šolo obiskujočih otrok zaradi šolskih zamud, če niso bili dotični starši pravočasno opominjani, da morajo svcjo otroke pošiljati redno v šolo. Nadalje se določa, da morajo biti vsi tozadevni opomini dostavljeni strankam dvakrat v mesecu, in sicer 3. in 18. vsakega meseca. —š— Kernstock docent na dunajskem pedagogi ju. Z Dunaja poročajo: Štajerski pesnik Otokar Kernstock je koncem septembra zapustil Štajersko in se preselil na Dunaj. Nižjeavstrijski deželni odbor je pridobil posnika kot docenta za učiteljsko akademijo na pedagogiju, kjer bo predaval o poetiki, retoriki in stilistiki. —š— Častno svetinjo za 40Ietno zvesto službovanje je dobil nadučitelj Josip Dobnik v Ponikvi. — Čestitamo! —š— Poročil se je tovariš Fran Ci-lenšek, učitelj v Križevcih. z gdč. Lojzko Roševo iz znane čislane rodovine v Hrastniku. — Čestitamo! —š— Poročil se je tovariš Ljudevit M usek, učitelj v Središču in c. kr. poročnik v rezervi, s koleginjo Tončko Šerb-čevo, učiteljico. — Čestitamo! —k— Koroški deželni predsednik je izdal jako ostre naredbe glede varstva doraščajoče mladine. K' doraščajoči mladini spadajo osebe pred dopolnjenim 17. letom,-Javno jim je prepovedano kaditi tobak ter se po 9. uri zvečer potikati po javnih potih. Gostilnice smejo obiskovati samo v spremstvu odraslih. Po 9. uri zvečer pai tudi v spremstvu ne. V kino smejo iti le do 8. ure zvečer, če so predstave dostojne. Kvartati jim je prepovedano v javnih prostorih. Prepovedano jim je tobak ali cigarete kupovati. Kar se tobaka pri njih dobi, se odda vojaškim bolniščni-cam. Kazen zadene mladino in trgovce. — Ali ne bi bila taka naredba tudi povsod drugod nujno ptorebna in koristna? —k— Vse koroške šole vseh kategorij so začele ta mesec z rednim poukom. Učiteijstvo deluje z vnemo in uspehom za blagor domovine in mladine. —k— Izreden znak hvaležnosti. Družba sv. Cirila in Metoda je podpirala pred par leti koroškega! učiteljiščnika Jurija Šumnika. Ko je nastopila vojna, je moral k vojakom in zadnji čas je služil kot poročnik, kjer ga je dohitela smrt. Da je znal ceniti, kako koristna in potrebna je naša šolska Družba sv. Cirila in Metoda, nam priča njegova ustna poslednja voljai, v kateri je volil Ciril - Metodovi družbi 200 K. — Slava njegovemu spominu! —k— Umrl je v Celovcu profesor bogoslovja in profesor na državni gimnaziji v Celovcu Ludovik Reinprecht, star 35 let. d^riške vesti. —g— V begunskem taborišču v Bru-cku na Litvi je sedaj slovenskih beguncev okolo 3400. Gradijo pa še nove barake. Poskrbljeno je poleg ljudskošolskega pouka tudi za kmetijski pouk, in otvorijo se pripravljalni tečaji. —g— Iz Vraclava na Češkem piše Ciril M. Vuga: Naši. slovenski otroci so zdaj vsi vstopili v češke šole, kakor so tudi že v preteklem šolskem letu obiskovali češke šole. Otroci govore že dobro I češki, kakor tudi odrasla mladina. Pa tudi naše mamice in naši stari možaki že »mluvijo« češki. —g— Slovenske šoie in slovenski napisi na Goriškem. V pretekle/n mesecu so župani goriške okolice poslali namestniku Fries-Skeneju spomenico, ki je vsebovala več želja slovenskega prebivalstva Goriške. Potom goriškega okrajnega glavarstva je sedaj došel odgovor, ki mu povzemamo to-le mesto: »Posebni želji po z o p e t n i slovenskih šol v Gorici se ugodi, kakor hitro to dovolijo razmere. Tudi vprašanje uličnih napisov v Gorici, s katerim se je namestništvo že pečalo, se reši v ugodnem času in v okviru splošne ureditve tostvarnih odnoša-jev v obliki, ki bo odgovarjala upravičenim željam slovenskega prebivalstva«. —g— Poboljšajmo se — sami! Hrvatje in Slovenci, se hudujemo, da za naše kraje v Primorju rabijo tuja zverižena imena. Sv. Lucija je čisto slovenski kraj na izključno slovenskih tleh. Ravno te dni pa smo čitali v nekem zagrebškem listu Santa Lucia. — Ako zahtevamo-, naj drugi pravilno pišejo naša imena, moramo to najprej storiti sami! —g— Obvestilo. Vsem jjrijateljem in znancem, ki sem bil z njimi v posmenem aii osebnem stiku, javljam, da se nahajam z družino od 17. pret. m. v Zatičini na Dolenjskem. Pošiljam vsem iskrene in srčne pozdrave! Anton L e b a n , šolski ravnatelj v pok., prej v Komnu na Krasu. —g— »Izza ironte« se imenuje članek, ki ga prijavlja sobotni »Slovenec« (štev. 224) s tolminskega bojišča. Tam-. kaj beremo tudi ta odstavek: »Šole so pričele pri nas že povsodi do največje bližine fronte, kjer izvršujejo naši učitelji in učiteljice svojo lepo dolžnost in vzgajajo naš bodoči zarod v pravem duhu vernega Slovenca: Vse za vero, dom, cesarja! Res, da je stališče tega stanu v sedanji draginjski krizi n e k o 1 i k o težko, skoraj nestrpljivo, a upajmo, da bodo naši ljudje in oblasti vedeli ceniti njih delo za bodoče in jim olajšali življenje mirne dobe, ko pride.« — Dobro je, da si zapomnimo! —g— Odlikovanje. Tovariš Vladimir F u r 1 a n i, učitelj iz Štandreža, sedaj računski podčastnik na koroški fronti, je odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje. — Čestitamo! — g— Razpis natečaja. Dodatno k tukajšnjemu razglasu z dne 12. avgusta 1916, št. 5013/16, ki se je z njim razpisal štipendij v znesku 1500 K ustanove »Mi-chele de Urbancich«, se objavlja sporazumno z namestništvom tržaškim sledeče: »Ako se bo pri podelitvi pričujočega štipendija upošteval dijak, ki ni ustanov-nikov sorodnik, se mu podeli štipendij za sedaj za eno leto. t. j. za učno leto 1916/17.« — Od goriškeg deželnega! odbora na Dunaju. Tržaška vesti. —t— vensv i otroški - rtec pri Sv. I»anu je — kakor smo že poročali, od CMD prevzel mestni magistrat. V prvem nadstropju hiše Gašpereičevih dedičev se nahajata dve lepi zračni šolski sobi, katerih vsaka ima po 4 proti vzhodu in poldnevu obrnjena okna V eni je 16, v drugi pa 14 lepih udobnih šolskih k'opi. Na vhodu v te sobe je napisan višji in nižji oddelek v obeh deželnih jezikih. Zraven višjega oddelka je zračna obednica, zraven nižjega pa prostoren hodnih, koncem tega pa velika, svetla in zračna kuhinja. Ker je vse popravljeno in pobeljeno, tako svetlo in veselo, naprav ja prav prijeten vtisk. In kako mrgoli in žv.rgoli v obeh oddelkih! Otrok ni ni nič manj, nego 157. Doslej sta na zavodu nameščeni Antonija Germkova kot voditeljica in učiteljica višjega oddelka in Viktorija Gergičeva kot učiteTjica-vrtnariea nižjega oddelka. Kakor kaže število otrok že v prvem tednu otvoritve, bo treba zavod kmalu razširiti. — t— Odbor podružnice .Glasbene Matice" v Trstu naznanja, da otvori tudi v letošnjem šolskem letu glasbeno šolo. —t— Učiteljski zaposlovalni tečaj v Trstu je začel z rednim poukom v pon-deljek, dne 2. t. in. —t- Rodoljubje v dejanju. Pokojni Martin Kerže, trgovec v Trstu, je volil p' dpornemu skladu slov. trgovske šole v Trstu 300 K. Naj bi ta plemeniti čin našel v krogih slovenskih imovitnikov obilp posnemalcev v podporo ubožnega slovenskega dijaštva, ki se hoče posvetiti za narodni razvoj prevažnemu trgovskemu stanu in ki je v sedanjih časih podpore še posebno potrebno! — Isti dobrotnik se je spomnil na smrtni postelji tudi Družbe sv. Cirila in Metoda: volil ji je znatno vsoto 20C0 K. Uvrstil se je med dobrotnike družbe in si pri tem zagotovil hvaležen spomin pri vseh, ki jim je naša narodna šola pri srcu! —t— Odlikovanje. Najvišje pohvalno priznanje (Signuro latidis) je dob i tovariš Egon Jezpršek, poročnik v 27. domobranskem p. p. — Čestitamo! istrske vesti. —i— Za učitelje iz evakuiranih krajev Istre. Plače in penzi.e učiteljev iz evakuiranih krajev in drugih deželnih umi-rovljencev, nakazane za izplačevanje pri mestni blagajni (Tesoreria -Civika) v Trstu, se bodo od dne 1, oktobra dalje likvidirale in izplačevale pri blagajnici c. kr. glavne carinarne v Trstu, ki ji je torej pošiljati do-tične pobotnice. — i — Kako se skrbi -za šole eva-kufrancev iz Istre ? V puljskem okraju so imeli Hrvatje pred vojno 30 javnih in 24 Družbenih učiteljev. Človek bi mislil, da se je poskrbelo za t< , da bodo imeli Hrvatje tudi v tujini isto število učiteljev in ako že ne istega števila, vendar primerno. Nameščenih pa je med istrskimi evakuiranci 9 učiteljev in učiteljic iz puljskega okraja in to v Steinklamu 4, v Neudorfu 1, v Pribra-mu 1, v Moravski Pribavi je bil eden. — i — Hrvatsko šolo v Ziersdosfu otvorijo za tamošnje begunske otroke. Poučevala bosta župnik Ljubomir Nikolič in Slovenka učiteljica Marija Vidmarjeva. — i — Vodstvo zasebne CM šole v Kopru poroča, da se je šolska veselica dne 10. septembra izvršil v splošno zadovolj-nest navzočega občinstva. Da je pa prireditev tako lepo uspela, je v prvi vrsti zasluga tovariša Tula, učitelja iz Šmarij, ki je vodil petje. Dalje je zahvaliti gdč. Sabadi-novo, oba gospoda Ahtika in Jenka, ki so na razne načine pomagali pri prireditvi. Oso bito je mladi gospod Milko Ahtikov olepšal predstavo s svojim sviranjem na klavir. Hvala mu presrčna za njegovo ljubeznivo sode ovanje! Občinstva je bilo mnogo. — Vsa čast tukajšnjemu vojaštvu, ki se je odzvalo v tako lepem številu. Žalostno dejstvo pa je, da smo zaman pričakovali več uglednih oseb, a pri tern ne mislimo opravičeno zadržanih, ki se jih doslej sicer ni pogrešalo pri takih patriotiinih predstavah tu v Kopru. Navajeni smo sicer preziranja, toda v teh časih ni menda to, na mestu . . . Gmotni uspeh je povoljen za sedanje razmere. Po odbitku precejšnjih stroškov je ostalo čistega dohodka 140 K, ki se izroče „Soškemu skladu". — i — Mož žalostnih spominov. V „Hrv. Listu" čitamo, da se je razširila vest, da je umrl v Rimu dr. Bartoli, odvetnik v Ro-viriju, bivši državni poslanec in eden prvih med nekdanjimi kolovodji naših Rarodnih nasprotnikov v Istri. Odšel je bil v Rim pred izbruhom vojne. Ob imenu „Bartoli" se nam zbujajo grenki spomini. Bil je avtor parole za volitve v Istri, ki označujejo vso težo borbe, ki jo je moral naš narod voditi v svojo obrambo. „Osar tutto" —poslužuj-ie se vsakega sredstva! — je ta mož na nekem zborovanju zaklical svojim soplemen-jakom. Ne oživlajmo tega spomina, da bi se dotikali osebe moža. Bil je psč fanatičen strankar in neizprosen borilec proti nam. To geslo označuje marveč tabor, ki mu je mož pripadal. Le kot zgodovinsko dejstvo smo osvežili to reininiscenco. Sicer pa: De mortuis nil nisi bene! LISTNICA UREDNIŠTVA. F. K. v G.: Nekrolog smo prejeli in ga porabimo prihodnjič. Iskrene pozdrave! S.: »Ob spominih« prejeli. Ako jih priobčimo, jih ne boste brali. Lepe pozdrave ! O Čončevi pesmi »Cesarju«, ki jo danes objavljamo v listku, nam poročajo, da jo g. Rudolf pl. Andrejka prevaja na nemški jezik. Pesem bo v prevodu in -originalu pokloujena cesarju. Današnja štev. našega lista pa bo priložena zbirki v »vojni sobici« šole na Jarenini v Slov. gor., ki jo vodi tov. Josip Čonč. A. B. v Z.: Vodstvo naše Zaveze je prvo začelo akcijo za skupno delo na kulturnem polju. Kakor znano, je Slomškova Zveza povabilo naše Zaveze krat-komalo odklonila ter s tem pokazala, da ni pristašem S. L. S., ki so našega stanu, do skupnega dela. No, vzlic temu se je vodstvo Zaveze pripravljalo in tudi že pripravilo vse svoje predloge, ki pridejo na razgovor ob prvem sestanku zastopnikov onih organizacij, ki so se načelno izrekle za skupno delo. Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteijstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. NaS denarni cS, Geslo : Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Kranilni^a in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do 30. sept. 1916 K 113.703-59 Uradne ufq: Vsak četrtek in vsako soboto od '/25. do '/26.#ure popoldne. t Dne 17. septembra 1.1. nas je zapustil naš ljubi oče gospod Filip Koderman nadučitelj v p. Prosimo, da ga ohranite v blagem spominu. Bofna pri Gorenjem gradu, dne 19. septembra 1916. Joško Bizjak, zet. Fina Bizjak, hči. Dr. Kari Koderman, sin. Zahvala. Vsem mnogobrojni/n p. n. gospodom in gospodičnam, prijateljem, tovarišem in znancem, ki so se me spominjali ob moji šestdesetletnici ter mi od dna srca čestitali, izrekam tem potom svojo najiskrenejso zahvalo s presrčno zeljo, da bi se naše vrste strnile, da bi vsi po kaj kmalu došlem miru uspešneje in vsak po svoji moči delovali za povzdigo narodne šole, za blagor učiteijstva ter za plemenit razvoj slovenskega naroda! Sežana, 19. septembra 1916. Matko Kante, c. kr. okr. šolski nadzornik. □ es ¡a: a □ D ■□car.: rssDcio: :aaaacD □ □ a n n «OBOn! — LJUBLJANA. FranHevo nabrežje štev. 13 — se priporoča slavnemu obiinslvu za isdelowen]e vsakovrstnih krcjigeveških cSet, ccnjenim gosp. trgovcem za* izdelovanje vzorčnih knjig, vzorčnih kartonov, komisijskih knjig za potovalce po tvomiških cenah in si. uradom za trpežno in močno vezanie protokolov. — Izvirne platnice za vsakovrstne slovenske knjige, vezanje knjig za bralna društva, čitalnice In knjižnice po nizki ceni. — Tiskanje pogrebnih trakov in društvenih znakov s krasnimi modernimi črkami. — Postrežba točna, delo solidno. "aoncK issssBsaes" a □ a a sou S ima v svoji zalogi razen razprodanih „Letopisov", I., II. in III. zv. — še vse do zdaj izišle knjige ter oddaja stalnim članom tudi prejšnje celotne letnike za navadno ietnino 4 K; posamezne prejšnje knjige (snopiče itd.) dobivajo člani in uči-teljiščniki za polovico prodajalne cene. Nečlani pa plačajo za posamezne prejšnje knjige določeno prodajalno ceno, ki je razvidna v „Pedagoškem Letopisu". Posebej je izdala in založila Slovenska Šolska Matica: 1. A. Črnivec: Navodilo k I. zvezku „Ra-čunice za obče ljudske šole". Cena 1 K. 2. Spominski list za učence in učenke, ki dobe Odpustnico. Cena 20 vin. 3. Kren-Bajželj: Javen telovadni nastop. Cena 60 vin. 4. Trunk-Dimnik: Staršem šolske mladine. Cena 2 vin. Letata a za Slovensko Šolsko Matico maša 4 K in se plača meseca januarja vsakega leta. Staršem, mladinoijuboin, šolskim vodstvom, krajnim šolskim svetom in cesij. knjižnicam priporoča „Učiteljska t skarna' v Ljubljani sledeče „Mladinske spise 1. Mišjakovega Juleka zbrani spisi I., II., III., IV., V VI. zvezek 2. A. Rape: Mladini, I.,'II., III., IV. in V. zvezek . 3. E. Gangl: Zbrani spisi, I., II. in III. zvezek . . 4. A. Rape: Dane............. 5. J. Slapšak: Turk pred Sv. Tlnom..... 6. Jos. Ribičič: Kraljestvo čebel....... 7. Jos. Ribičič: Vsem dobrim........ 8. Pav. Flere: Babica pripoveduje I. in II. zvezek. 9. Pav. Flere: F. Palnakovi spisi, I. in II. zvezek 10. i/o Trošt: Moja setev I. in II. zvezek .... 11. Janko Žirovnik: Narodne pesmi za mladino, I., II III. zvezek.............. in a K 1- m Ali ste !e član društva Jubllejsk-i samopomoč ? Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem. V društvo se sprejem?jo le oni, ! SCHMEIDEK, učitelj v Krtini, p. Dob. ima v zalogi naslednje knjige 1. A. Rape: Mladini. I., II., III., IV., V. in V. Izvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1'—, s pošto 16 h več. 2. J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka. I., II., III., IV., V., VI. zvezek. Cena vsakemu teh šestih zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1'— s pošto 16 h več. 3. Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. I., II., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1'—, s pošto 16 h več. 4. Josip Ribičič: Vsem dobrim. Cena lično vezani knjigi K 1"—, s pošto 16 h več. 5. Pavel Flere: Palnakovi spisi. I. in II. zvezek, K 1"—, s pošto 16 h več. 6. Ivo Trošt: Moja setev. I. zvezek. K 1—, s pošto 16 h več. 7. Janko Žirovnik: Narodne pesmi za šolsko mladino. I., II. in III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov brez poštnine je 20 h. 8. Emil Adamič: Slava cesarju Francu Jožefu I.! Spevoigra za šolsko mladino. Cena K 2'—. 9. Besedilo k E. Adamičevi spevoigri. Cena 5 h. 10. Dr. E. Bretl: Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe? Cena 20 h. Ves izkupiček za te knjige je namenjen Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta. Kupujte te knjige vsi, ki ljubite svoje otroke! Priporočajte jih prijateljem mladine, šole in uciteljstva! Vse te knjige se naročajo in kupujejo v „Učiteljski tiskarni" in v vsaki knjigotržnici. reg. zadr* z omeleno zavezo =========== Frančiškanska ulica štev. 6 se priporoča slavnim kraj. šolskim svetom in ceni. ueiteljstvu v naročilo vseh uradnih šolskih tiskovin po najnovejših vzorcih. ' V zalogi ima. vsakovrstne napise na lepenki, razne mladinske spise, vse poštne tiskovine za šol uporabo itd. — Priporoča se v natisk uradnih kuvert in pisemskega papirja z napisom in sploh vseh v šol. stroko spadajočih tiskovin, iw V zalogi vedno: K. Wider, „MOJE PRVO BERILO". © j