Liublfana, nedelja 24. marca 1929 Cena 2 Din Narodnim mak* meaetao 28 Din. M taoaemstvo 40 Dia._ Uredništvo: Ljubljana, KneAieva ulica S. Teiefec Mer. 3122. 3123. 3124. 3125 la 3126. Maribor: AJetaaodrova cesta 13. Telelo« št. 440. Celjs: Koceoova flt. 3. Teleto« it trt. 190. Rokopisi a« m vračalo. - Oetasi po tarif*. Uprmrifer*! LftaMaaa, Preieraov* at 54 Teleioa it. 3122. 3123, 3124, 3125. 312«. kneratai oddelek: Ljubljana. Prešernov ■lica 4 Telefos St 2492 Podrožnica Maribor: Aleksandrov« ces4 it. 13. Telefoo št 455 PodraAalca Celje: Kooeoova afica it 2 Telefon St. 190. Kačiial pri mit ček. savodih. Ljubljana U. UM2-, Praha čisto 78.180. Wiea Nr. 105-241. Tajna zavratnega zagrebškega umora D morilcih še vedno ni sledu - Na njihovo izsleditev Je razpisana nagrada 200.000 Din - številne aretacije - Konstatacija obdukcije - Zastopniki kralja in vlade pri pogrebu Zagreb, 23. marca. Pripravljam materija! za knjigo »25 let borbe in dela« kot jubilejno izdajo »Riječi«. Baš včeraj sem iz arhiva svojih beležk in fotografij potegnil sliko pokojnega Schlegla, ki v družbi dveh prijateljev v duhovniški obleki demonstrativno drži v rokah naš nekdanji bojeviti »Pokret«. Da. to je bila poza pokojnega Schlegla. ko je stopil v naše javno življenje: duhovnik-protiklerikalec. Dolgi teološki študij — zlasti v jezuitskem kolegiju v Inomostu — je zapustil na njem stalno obeležje duhovniškega stanu. Njegova visoka otmena aristokratska postava, fino izrazito lice. govor duhovitega ko-zer.ia, manire uglajenega kavalirja — vse to je izražalo podobo francoskega abbeja iz XVIII. stoletja. Schlegel je ostal abbe skozi vse svoje življenje. Leto 1904. je izšel poziv, podpisan od vseh hrvatskih škofov, naj bi se osnovalo društvo katoliškega tiska Med podpisniki je bilo na presenečenje vsega našega nacijonalnega in opozi-cijonalnega življa tudi ime velikega škofa Strossmayerja. Ker ie bila takrat večina ktoliške duhovščine v vrstah opozicije proti madžarskemu režimu' so mnogi videli v prizadevanju, da se osnuje onva, posebna katoliška ali klerikalna stranka poskus' da bi se razbile, ali vsaj oslabile vrste narodne opozicije na korist madžarskega režima. Škof Strossmayer je preklical- svoj podpis in izjavil, da so mu ta podpis izmamili »furtim«. Od tega časa datira naziv »rurtimaši« za hrvatske klerikalce. V tej živahni dobi sva pokojni doktor Lorkovič in jaz osnovala v Osijeku dnevnik »Narodna Odbrana«. Ime je označevalo tudi program. List je bil osnovan v glavnem s jx>močjo samega Strossmayerja. Tu smo se spoprijeli tudi z redko posejanimi klerikalci. Tedaj nam je povsem nenadoma priskočil pri raznih polemikah na pomoč anonimni pisec, inteligenten in duhovit- ki je očitoval globoko vsestransko teološko znanje. Ta pisec je bil pokojni Toni Schlegel. Pisal je v pravcu tedanjih nemških katoliških modernistov in naravno, da je s svojimi umerjenimi, a vendar stilnimi članki izzival kon-sternacijo pri nasprotnikih. Iz te dobe datira naše poznanstvo in poznejše prijateljstvo. V svojstvu duhovnika in učitelja de-ce poznejšega hrvatskega bana barona Raucha je vzdrževal T. Schlegel tudi z nami zveze, ko smo pričeli izdajati »Pokret« v Zagrebu. L. 190S. je moral kot vojni kaplan prestati zaradi svojega liberalnega stališča težjo cerkveno kazen. Vrč je prekipel. Schlegel je sle-kel duhovniško obleko in je pozneje prestopil v protestantovsko vero, da se je mogel oženiti. Redakcija »Pokreta« mu je odprla svoia vrata. Tu je preživel z nami več let herojske borbe proti madžarski hegemoniji; naša borba se je vršila na temelju svobodomiselnega programa in narodnega edin-stva Hrvatov in Srbov. Pozneje je prevzel Schlegel redakcijo »Agramer Tagblatta«, po vojni pa se je tu zopet sestal s svojimi starimi prijatelji in skupno ž njimi osnoval no-vinski koncem Jugoštampe. Do 1. 1923. smo bili skupaj, pozneje smo se zaradi politične borbe razšli. Njega je naravno novinarski poklic zadržal pri Jugoštam-pi' kateri je po raznih peripetijah postal končno glavni lastnik. Bolj nego katerikoli izmed njegovih bratov se je pokjni Schlegel vrgel po svoji materi, rojeni grofici VVurmbrandt. Po očetu poteka njegova rodbina iz Moravske, od koder se je naselila v Našicah. Tam je bil njegov oče dolgoletni upravitelj na posestvu grofa Pe-jačeviča in tam se je 1. 1878. rodil Toni Schlegel. Obe familiji- Pejačevičeva in Schleglova. sta bili v tesnih prijteljskih zvezah. Deca starega Franca Schlegla ie imela docela aristokratsko vzgojo. Ena izmed sester pokjnega Schlegla je postala opatica v nekem uglednem avstrijskem samostanu^ a tudi Toni je bil določen za duhovniški stan. Kot dijak in teolog je bil fanatično religiozen. To ga je dovedlo v jezuitski kolegij, kjer se ie seznanil tudi z nekim madžarskim aristokratom, ki ga je izprosil iz zavoda' da je z njim potoval po svetu. Tako je takrat Toni Schlegel prepotoval tudi Rusiio in videl vsa glavna evropska središča. Ta madžarski aristokrat je danes škof na Madžarskem. Taka karijera ie čakala gotovo tudi Toniko Schlegla. On bi bil mogel po poti Strossmayerja. zlasti še, ko je imel to prednost, da je bil aristokratskega Zagreb, 23. marca č. Zagrebški jutranji in popoldanski tisk se na uvodnih mestih bavi z atentatom na Tonija Schlegla. Listi poudarjajo brez razlike politične smeri ogromno izgubo, ki jo je povzročila smrt tako odličnega in markantnega javnega delavca za celokupno javnost naše države. Pred poslovnimi prostori »Jugoštampe«, zlasti pred upravami listov in pred oglasnimi deskami se je zbirala ves dan in zvečer ogromna množica ljudi, ki nestrpno pričakuje nadaljnjih poročil o toku preiskave, oziroma o izsleditvi obeh morilcev. Policijski razglas Policijsko ravnateljstvo je danes ob 16. nalepilo po vseh uličnih vogalih in na važnih poslopjih naslednji razglas: »Snoči se je zgodil zavraten zločin na Prilazu Juraja Deželica št. 84 v momentu, ko je vstopil v vežo naš someščan, predsednik »Jugoštampe« g. Toni Schlegel. Ta zavratni zločin je v vseh slojih meščanstva vzbudil najgloblje ogorčenje in žalost zaradi prerane smrti uglednega javnega delavca, kakor tudi zato, ker ta umor meče zelo slabo luč na naš beli Zagreb, o katerem se bodo v inozemstvu razširili krivi pojmi. Zato je v interesu ne samo pravice, nego tudi časti našega mesta, da se čim prej ta težki zločin razjasni in krivci do-vedejo v roke pravice Zato apeliramo na vse meščanstvo ,naj pomore, da se izsleditev morilcev čim prej posreči. Policijskemu ravnateljstvu naj se sporoče vse okol-nosti in činjenice, ki bi mogle služiti za izsleditev krivcev. Po izpovedbi očividcev sta umor izvršila dva moška: prvi je visok 165 cm, suh, oblečen v dolgo črno zimsko suknjo, z ruia-vim klobukom: drugI ie visok nad 175 cm, bled. oblečen v dolgo zimsko suknio na en gumb. na glavi svete> klobuk s črnim trakom. niti debel, niti suh. Oba sta stara 25—30 let Oba sta bila brez brk ali pa z malimi brki, ki se niso videle. Kdor da oblastem podatke, s pomočjo katerih bi se moglo izslediti in aretirati morilca, prejme nagrado 200.000 Din.« Ta razglas je v vseh slojih meščanstva vzbudil veliko pozornost in zanimanje. Pred plakati so se ves dan zbirale gruče ljudi, ki so vedno znova komentirale zagonetni zločin. Zaslišani bivši poslanci Policijsko ravnateljstvo je danes pozvalo nekatere ugledne voditelje bivših političnih strank, da jih zasliši o njihovem mnenju glede snočnega zavratnega umora. Odzvali so se pozivu že Svetozar Pribičevič. dr Maček, dr Stjepan Košutič. inž Avgust Košutič, dr. Trumbič in dr Milan Udak. Policijsko ravnateljstvo jih ie zaprosilo za njih mnenje o motivih in za podatke, ki bi bili primerni za nadaljnjo preiskavo. Na enarc način je policija zaslišala tudi več drugih uglednih zagrebških meščanov. Številne aretacije Policija je prošlo noč in davi aretirala več sumljivih oseb Med aretiran-ci so bili tudi nekateri ruski emigranti. ki pa so bili danes izpuščeni. Število aretirancev je veliko in jih je okoli 60. Vsi so bili komrontirani z očividci. Nekateri so bili izpuščeni, drugi pa so bili še pridržani v zaporih. _ Pogreb Pogreb pokojnega Tonija Schlegla se vrši jutri, v nedeljo ob 11. dopoldne iz mrtvašnice na Mirogoju. Pogreba se udeleže zastopniki kralja, vlade, občine, novinarskih organizacij iz vse države in odposlanstva skoro vseh zagrebških društev. Kraljevo in vladno zastopstvo pri pogrebu Beograd, 23. marca n. Nj. Vel. kralj je odredil, da naj ga zastopa pri pogrebu Tonija Schlegla zagrebški armijski komandant general Matič. Ker je pa ta zaradi bolezni odsoten, bo kralja zastopal pri pogrebu komandantov namestnik general Srečkovič, ki bo položil v kraljevem imenu na pokojnikov grob tudi žalni venec. Vlado bo zastopal na pogrebu minister trgovine dr. Mažuranič. V znak žalovanja povodom smrti odličnega novinarja in javnega delavca je ministrski predsednik Pero Živkovič danes odpovedal vse sprejeme strank. Žalna seja novinarjev Zagreb, 23 .marca n. O priliki smrti svojega podpredsednika Schlegla je zagrebška sekcija JNU imela danes popoldne žalno sejo. Sekcija položi na krsto žalni venec. Žalni govor je imel predsednik sekcije dr. Dežman. Danes ob 15. je kipar Jean Robert sne! smrtno masko. Sožalne brzojavke Zagreb, 23. marca n. Ju®oštampa in redakcija »Novosti«, kakor tudi žalujoča rodbina so danes prejeli nebroj sožalnih brzojavk. Med prvimi so dospele rz Ljubljane sožalne brzojavke redakcij •Jtttra«. »Slovenskega N.--jda« in »Slovenca«, daije sožalne brzojavke redakcij beograjskih listov in redakcij iz drugih mest. Sožaije so izrazili tudi bivši minister Kujundžič, bivši zunanji miroister dir. Ninčrč, Vossische Zeitung v Berlinu, »Neue Freie Presse«, »Neues Wiener Tag-blatt« itd. Ugotovitve sodne obdukcije Zagreb, 23. marca. n. Danes »b 17. se ie vršila v mrtvašnici na Mirogoru sodna obdukciji trupla pokojnega Tonija Schlegla v prisotnosti šefa državnega pravdništva dr. Viliča in njegovega namestnika dr. Ru-žiča ter zastopnika sodnega stola svetnika dr. Puckaša Obdukcijo sta izvršila dr. Ju-rak m dr Cepulič. Sodna obdukcija je ugotovila naslednje: »Strel le šel od zadaj skozi ledia desno pod lonatico, predrl levo stran prsnega koša pod srcem, prestrelil žilo odvodnico in aorto ter pljučno arterijo in dele srca. Projektil je izstopil pri četrtem rebru Smrt ie nastopila zaradi izkrva-vi*ve in oslabljenja srca.« Zdravnik dr. Jurak je po obdukciji izjavil novinarjem, da je imel pokojni Toni Schlegel nenavadno dobro razvite in nad-normalno težke - možgane. Srce je bilo zdravo in je bil pokojnik sploh zdrav, da bi sigurno živel še dolga Poseti pri dr. Kumanudiju Beograd, 23. marca p. Zastopnika zunanjega ministra dr. Kumanudija so danes posetili češkoslovaški, ameriški, italijanski in madžarski poslanik. Zanimali so se za vprašanje prijateljskega pakta z Grčijo. Prihodnja številka »Jutra« izide v torek zjutraj. »Ponedeljek« izide kot običajno. Inseratni oddelek »Jutra« v Ljubljani bo odprt v ponedeljek od 9. do 11. dopoldne. rodu in je imel visoke protekcije. Ko se je žt- pripravljal, da sleče duhovniško obleko- je bil res imenovan za dvornega kaplana na Dunaju. Zato je značil njegov korak ne samo v očeh njegovih staršev, marveč tudi v očeh vse tedanje družbe brezprimerno nepremišljenost, ker je s tem odklonil in uničil sijajno karijero' za katero je imel vse potrebne pogoje. Mesto v udobnost cerkvenih dostojanstev je Toni Schlegel šel v trpljenje novinarskega poklica. Kot novinar ni bil samo s svojim jasnim stilom, prepletenim s prirojenim finim humorjem, marveč tudi po svoji reprezentativnosti popolnoma nov in nenavaden pojav v Zagrebu. Kot tak je mnogo pripomogel srbsko-hrvatski koaliciji zlasti za časa dunajskega Friedjungovega procesa. Svoje stališče je zastopal vedno temperamentno, cesto eikstremno. a pri vsej borbenosti se je držal uglajenih aristokratskih manir. Čital je mnogo in, kar je zanj zelo značilno je zlsati cenil zgodovino ruske dobe dekabristov, onih prvih ruskih re-volucijonarnih aristokratov. Ljubil ie življenje in hotel ga je uživati iz polne čaše. Toda v razgovoru je često naglašal. da sluti, da ne bo dolgo živel. Spominjam se razgovora spomladi lanskega leta. Našli smo se v neki vili pri prijatelju v okolici Zagreba. Po običajni politični debati smo prešli na mistiko, na prorokovania. Schlegel nam je takrat pripovedoval, da ga je svarila neka Rusinja na podlagi hiromantije- naj bo v spomladanskih mesecih previden, ker mu grozi smrtna nevarnost. Nasvetovala mu je. da bi bilo najbolje, da v tem času odr potuje iz države. Nam je pri tem pripomnil. da si samo želi, da bi se ne mučil dolgo marveč, če že pride smrt, nai pride naglo. Zaradi tega nosi s seboj vedno večjo dozo strupa, da si eventualno sam konča življenje. In kakor da bi slutil, da se bo prorokovanje ruske vedeževalke uresničilo, tako kmalu, je pred tremi dnevi napravil testament... Da' prorokovanje se te izpolni-b in njegovi želji je bilo ustreženo. Padel je kot žrtev gnu.'mega atentata, ki mu dosedai še nikdo ne ve izvora. Smrt je prišla nenadoma in je kakor strela naglo dovršila svoje delo. Pokosila je eno najbolj zanimivih in eno najbolj neobičajnih pojav v našem javnem življenju, človeka, kakršnih ni mnogo. Globoko pretreseni stojimo ob njegovem grobu. V. V. Francoski narod v globoki žalosti Priprave za grandiozni pogreb, kakršnega še ni videl Pariz - Manom pokojnika se klanjajo vsi narodi Pariz, 23. marca. i. Jutri zjutraj bo krsta z zemeljskimi ostanki maršala Focha prenešena pod slavolok zmage na grob neznanega junaka, da se množicam omogoči izkazati zadnjo čast velikemu sinu francoskega naroda. Do ponedeljka zvečer bo maršalova krsta iz-iožena pod slavolokom, nakar bo v slavnostnem sprevodu prenešena v cerkev Notre Dame Društvo pos ancev — vojnih invalidov se je obrnilo na vlado s prošnjo- nai se maršalu določi grob pod slavolokom ob neznanem junaku, vendar temu predlogu najbrž ne bo mogoče ustreči in bo maršal pokopan po sklepu vlade v hramu Invalidov. Danes ostane krsta s truplom še v palači, kjer je maršal umrl. Pročelje palače je odeto v črno blago, okrašeno s srebrnimi nitmi, nad vrati pa je nameščen velikanski srebrn ščit z ogromno črko F. Neprekinjena vrsta častilcev pokojnika se vrsti pred krsto. Zlasti bivši vojaki se z naravnost ginlji-vim spoštovanjem poslavljajo od svojega nekdanjega vrhovnega poveljnika. Včeraj je vzbudila splošno pozornost pojava indijanskega poglavarja »Belega Orla« s prekrasno penanico. Tudi ta se je poklonil velikemu bojevniku. V torek, na dan pogreba, je določeno splošno narodno žalovanje. Pogreb se bo vršil iz cerkve po črni maši in bo gotovo ena izmed največjih žalnih manifestacij, kar iih je videl Pariz Prijavljenih je že nešteto delegacij iz tujine- iz Francije same bo udeležba naravnost ogromna. Angleškega kralja bo zastopal prestolonaslednik princ W'a-leški. vojsko bodo predstavljala maršal lord Plumer in general Milne mornarico pa admiral lord Wester Weyss in viceadmiral Haggard. Pogreba se bodo udeležili kot tovariši umrlega angleški maršali lord Mathuen. lord Al-lenby in Jacob. ker ie bil Foch tudi maršal angleške voiske. Iz vseh držav prihajajo prijave delegacij tujih vlad in vojsk. Vse javne korporacije in drnšt\a v Franciji prirejajo žalne spominske manifestacije. Poincarejeva zahvala naši vladi za sožaije Odhod naše vojaške delegacije k pogrebnim svečanostim v Pariz Beograd, 23. marca p. Na sožalno brzojavko, ki jo je poslal v imenu vlade general Pera Živkovič francoski vladi povodom smrti maršala Focha. je poslal francoski ministrski predsednik Poincare naslednji odgovor: »Ekselenci generalu Peri Zivkoviču, ministrskemu predsedniku kraljevine SHS. V trenutku, ko oplakuje Francija smrt enega svojih najslavnejših vojakov, nas tolažijo izrazi sočutja «n zavest. da čuti z nami srce neustrašnega naroda, čegar herojske žrtve so prinesle skupno zmago. Prosim Vas, da sprej- mete našo iskreno zahvalo za izraze sožalja, ki ste mi jih i^olili poslati v imenu kraljevske vlade v dneh naše narodne žalost'. Poincare.« Danes popoldne je z OSE odpnto-vala v Pariz pod vodstvom vojnega ministra generala Hadžiča delegacja naše vojske, ki se bo v imenu nigoslovenske armade udeležila pogreba maršala Focha. Delegacija ie bila pred odhodom sprejeta v avdijenci pri kralju. Vojaškemu odposlanstvu so se pridružili tudi zastopniki trdrnženja rezervn h oficirjev. češkoslovaški fašizem pred sodiščem Bivši general Gajda udeležen na vlomu in tatvini kompromitu-jočžh listin — Obravnava potrjuje obdolžitve Praga. 23 marca. Po dolgih preiskavah se je pričela te dni pred vojaškim sodiščem razprava proti bivšemu generalu Gajdi in dvanajstoriei njegovih tovarišev iz vodstva češkoslovaškega fašističnega pokreta. Javnosti so še v spominu afere generala Gajde. ki je pred dobrima dvema letoma srdito napadal predsednika republike Masarvka in zunanjega ministra Reneša ter propagiral uvedbo fašistična diktature na Češkoslovaškem. Ker je pisal in govoril te napade v svojstvu aktivnega generala, je bila proti njemu uvedena preiskava zaradi vmešavanja v politiko in poskušanja nasilno spremeniti državni red. Potek preiskave je dognal poleg teh dokazanih obdolžitev še celo vrsto drugih del. ki so zelo kompromitirale generala Gajdo in celokupni fašistični pokret na Češkoslovaškem. Zaradi tega so sklenili tovariši z njegovo vednostjo, da se polaste kompromitujočih spisov, ki jih je imel v rokah ministerijalni svetnik dr. Vo-rel. Organizirali so vlom v njegovo vilo v Sasavi pri Pragi, da bi se polastili listin in nekega pisma predsednika Masarvka. Vlom se je posrečil. Kmalu potem pa so se pričele v vrstah fašistov razprtije, ki so spravile na dan akcijo v vili dr. Vorla. Tako sta dva glavna udeležnika javno obdolžila Gajdo. da je vedel in organiziral cel napad. Na temelju njunih navedb je bilo državno pravdništvo uvedlo proti Gajdi in tovarišem postopanje zaradi javnega nasilstva in razpisalo razpravo, ki se sedaj vrši pred praškim vojnim sodiščem. Dosedanji potek obravnave ni le potrdil obtožbe z? rad i javnega nasilstva, temveč je razkril tudi zveze češkoslovaških fašistov z nemškimi Hack škega primatorja dr. Baxo. Konferenca armijslrih komandantov Beograd, 23. marca p. V Beogradu se mude že več dni komandanti vseh armij: general Boža Terzič. Krsta Smiljanič, Ml lan Milanovič, Sveta Matic ter Djuro DO' kič. V vojnem ministrstvu imajo konference, na katerih razpravljajo o spremembi zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. Danes so bili vsi v avdijenci pri kralju, ki jih je pridržal tudi na kosilu. Vrhovni zakonodajni svet Beograd, 23. marca p. Popoldne ob 15.30 do 18.45 se je vršila seja Vrhovnega zakonodajnega sveta; o seji je bil izdan naslednji komunike: »Na današnji seji vrhovnega zakonodajnega sveta je bil na željo finančnega ministra odstavljen z dnevnega reda zakonski predlog o spremembi čl. 101 zakona o invalidih iz leta 1925, ker je finančni minister izrazil željo, da se vrši razprava v navzočnosti zastopnikov finančnega ministrstva. Vršila se h nato samo razprava o poslovnem redu državnega sveta in upravnih sodišč. Prihodnja seja bo v ponedeljek z nadaljevanjem današnjega dnevnega reda. Jugosloveni na mednarodnem poljedelskem kongresu Beograd, 23. marca p. Mednarodnega poljedelskega kongresa, ki se bo vršil v času od 7. do 10. maja v Bukarešti, se udeleži tudi številna delegacija iz naše države. Na kongresu bodo imeli člani jugoslovenske delegacije. ki jo bo vodil poljedelski minister dr. Frangeš, več referatov. Med drugimi bo govoril minister dr. Frangeš o vplivu mednarodnih cen na agrarno produkcijo v Jugoslaviji. Načelnik poljedelskega ministrstva Miloš Štibler bo govoril o odnošajih med produktivnimi in konzumni-mi zadrugami v Jugoslaviji, dr. Ogrizek pa o produkciji volne v Jugoslaviji. Kreditni informativni • zavod Beograd, 23. marca. p. Kreditni m forma« trvni zavod, ki ga je organizirala v svojem okrilju Narodna banka, bo pričel pošlo« vati s 1. aprilom. Doslej je prijavilo svoje sodelovanje nad 40 denarnih zavodov. Na« men te ustanove je, da omogoči točnejšo kontrolo kreditne zmožnosti posameznih reflektantov za kredite pri Narodni banki, da se na ta način izogne nerednim prosil* cem in s tem prepreči izgube. Ministra Mažuranič in Švrljuga v Zagrebu Beograd, 23. marca p. Nocoj sta odpotovala v Zagreb minister trgovine dr. Mažuranič in minister financ dr. Švr4juga. Dr. Mažuranič ostane v Zagrebu do torka. Njegovo bivanje v Zagrebu je privatnega značaja, vendar pa je verjetno, da bo pri tej pri lili stopil v stike z zagrebškima gospodarskimi krogi. Kompetence v poljedelskem ministrstvu Beograd, 23. marca p. Minister za poljedelstvo je odredil s posebnim razpisom točno kom-petenco posameznih strokovnih referentov, zlasti pa za agrarne strokovnjake, poljedelske referente in veterinarje. Namen te nove razdelitve delokroga je, da se bolj koncentrira strokovno delo posameznih panog m vstvari intenzivnejše poslovanje. Nov obrok švedskega posojila Beograd. 23. marca. p. Narodna banka ie sprejela danes zadnji obrok prve tranže švedskega posojila. Znižana nagrada za prijavo zatajenih davkov Beograd, 23. marca. p. V zakonu o spremembi zakona o neposrednih davkih je vrhovni zakonodajni svet znižal nagrade za izsleditev neprijavljenih davkov. Po prvotnem zakonskem načrtu je bilo določeno, da dobe davčni uradniki, če izglede utajo davkov, polovico zneska kot nagrado. Zakonodajni svet je nagTado znižal od 50 na 25 %. Nostrilikacija madžarskih doktoratov Subotica, 23. marca n. Subotiška pravna fakulteta je sprejela od prosvetnega ministrstva akt, s katerim se obvešča, da morajo vsi oni doktorji prava, ki s# dosegli svoj doktorat na Madžarskem, v najkrajšem času doseči nostrifikacijo doktorata. Profesorski kolegij je na današnji seji sklenil ,da se ima nostrifikacija izvršiti na ta način, da vsi doktorji prava z madžarskih univerz pred nostrifikacijo polože izpit iz naših nacijonalnih predmetov. Pred Geročevim procesom Beograd, 21. marca V ponedeljek, 25. t m. se prične pred sodiščem v Kruševcu razprava proti Milanu Geroču, žandarmerijskemu podpolkovniku, ki je obtožen, da je zagrešil za časa avstrijske okupacije v Srbiji razna grozodejstva, zlasti pa povodom slovite topliške pobune. Podpolkovnik Geroč je eden izmed redkih bivših avstro-ogrskih oficirjev, ki je bil sprejet v službo jugoslovenske žandar-merije. Bil je zelo sposoben in se mu je celo očitalo, da je avanziral izven reda. Pred približno enim letom pa se je pričela v beograjskem tisku kampanja proti Geroču, očitali so mu, da je eden onih, ki so sodelovali pri krvavi zadušitvi topliške pobune, in da je pri tem zagrešil strahovite zločine nad neoboroženim srbskim prebivalstvom. V listih so se sicer takoj nato pojavljale izjave raznih avstrijskih podoficir-jev in oficirjev, ki so služili z Geročem in ki so naglašali, da podpolkovnik Milan Geroč ni v nobeni zvezi s topliško ustajo, mnoge priče pa so kljub temu zatrjevale, da je Geroč osebno zagrešil več krvavih zločinov. Geroč je bil zato postavljen pred sodišče. Obrambo obtoženega podpolkovnika Ge-roča je prevzel bivši zagrebški veliki župan dr. Stopar, njemu pa se je pridružilo tudi več odvetnikov v Kruševcu. Nedavno je dr. Stopar objavil v zagrebških listih daljšo izjavo, v kateri med drugim pravi, da je iz sodnih aktov razvidno, da Milan Geroč v času, ko se je vršila topliška pobuna, sploh ni bil tam v službi. Znamenita topliška ustaja se je vršila pomladi I. 1917. Okupacijske oblasti so hotele pritegniti v vojaško službovanje tudi Srbe in so odredile mobilizacijo vseh moških od 17. do 50. leta. Tedaj je s francoskim letalom prispel v topliški srez komit-ski vojvoda Kosta Pečanac, ki je skupno z rezervnim oficirjem Kosto Vojnovičem organiziral ustajo. Upor proti avstrijskim okupacijskim oblastem se je naglo širil in potrebne so bile tri divizije, da so okupatorji mogli obvladati situacijo. Po ustaji je bilo nad 2000 ljudi justificiranih. Ameriški kapital za rusko kovinsko industrijo Newyork, 23. marca, (ri.) Ruska metalur« gična strokovna zveza je v sporazumu s sovjetsko državno banko sklenila s »Freyn engineering company« pogodbo, na teme« lju katere bo omenjena družba ustanovila v Rusiji 15 velikih metalurgičnih tovaren. Poleg tega pa bo reorganiziranih 40 sov« jetskih industrijskih podjetij. Obratni ka« pital bo znašal milijardo dolarjev. Napadi mehiških upornikov odbiti Newyork, 23. marca. (Io.) Zvezne čete so odbile napad na mesto Mazatlan. Upor« niki se pripravljajo na nov napad. Kakor zatrjujejo vladni krogi, je vest, da so za« sedli uporniki Mazatlan neresnična. Povelj« nik vladnih čet v Mazatlanu je poslal pred« sedniku Gilu brzojavko, v kateri izraža upanje, da bo lahko še nadalje branil po« ložaje pri Mazatlanu. Proti Mazatlanu so bile odposlane močne vladne čete, da ubra« nijo to mesto pred neprestanimi napadi upornikov ki ogražajo tudi mesto Venadil« lo v neposredni bližini Mazatlana. Napad so vladne čete odbile in so se uporniki nas glo v neredu umaknili z velikimi izgubami proti Casablanki. Mexico, 23. marca, (ti.) Zvezna vlada je odkrila široko zasnovano revolucionarno akcijo v mehiški vojni mornarici. Organi« zaterji so bili štirje admirali in poveljnik pomorske akademije v Veracruzu. Vsi so aretirani in postavljeni pred vojno sodi« šče. Washington, 23. marca, (pa.) Ameriški državni tajnik Kellogg je izjavil, da ni iz* ključena ameriška intervencija v Mehiki. Ameriška vlada bo odredila vse, da pre« preči streljanje mehiških topov preko ame« riške meje. Novi ameriški izseljeniški zakon Newyork, 23. maTca. (ne.) Ameriški predsednik Hoover je izdal proklamacijo, ci uveljavlja novi izseljeniški zakon, velja« ven od 1. julija 1929. V proklamaciji odo« brava predsednik Hoover znižanje izselje« niške kvote. Hoover je proti načelu, da se izbira izseljence po narodnosti. Izseljeni« ška kvota po narodnosti bo veljala Ie še do novih odlokov kongresa, ki bo sklepal o njih najbrže v izrednem zasedanju. Za podlago razprav mu bodo služili predlogi republikanskega voditelja Tilsona. Kakor zatrjujejo, bodo na podlagi novega izselje« ruškega zakona favorizirane razne države in sicer v prvi vrsti Anglija. Nasprotno pa je znatno znižana dosedanja kvota za nem« ške izseljence. Obširne podzemske jame na Moravskem Brno, 23. marca. s. Danes so v jami Ma« coeha razstrelili steno, ki je odlprla dohod v 500 m dolg podzemeljski predor. Z raz« strelitviio stene je odtekla voda podzem« ske reke Punkve, tako da so sedaj odprte velike podzemske jame, ki jih bodo raz« iskali. Ta način raziskovanja podzemskih jam je dosedaj edinstveni poskus v zgo« dovini. General Maurice Sarrail mrtev Pariz, 23. marca s. Danes popoldne ]e umrl tu general Maurice Sarrail, v svojem 75. letu. Podlegel je akutni pljučnici ★ Ni še položen k večnemu počitku veliki zmagovalec v svetovni vojni, maršal Foch, že je zadela francosko generaliteto nova izguba. Umrl je general Maurice Sarrail, čigar spomin ostane vedno živ tudi v jugo-slovenskem narodu, ker je v letih 1916. in 1917. kot vrhovni poveljnik francoske armade na Orijentu aktivno sodeloval pri organizaciji solunske fronte in skupaj s srbskimi vojskovodji pripravljal odločilne dogodke 1. 1918. Maurice Sarrail se je rodil 6. aprila 1S30 v Carcassone-u. Dosegel je torej starost 73 let. Pokojni general je bil eden izmed razmeroma maloštevilnih francoskih oficirjev, ki so politično izrazito levičarsko orijentiri ni. Zato je radikalno časopisje že pred vojno prav pogosto tožilo, da ga nalašč zapostavljajo. Ob izbruhu vojne pa je le bil poveljujoči general šestega armadnega zbora. V bitki ob Mami se je odlikoval kot poveljnik tretje armade. Manj srečen je bil v pozicijskih bojih v Argonah. Koncem julija 1915 mu je bilo odvzeto armadno poveljstvo, nakar je bil po ostri časopisni kampanji imenovan za vrhovnega poveljnika francoske armade na Orijentu, kjer je uspešno pomagal ustaviti bolgarsko ofenzivo in organizirati solunsko fronto. Decembra 1917 je bil odpoklican in je stopil na njegovo mesto general Guillaumat. V apriiu 1918 pa je bil na zahtevo desničarskih krogov vpo-kojen. Po vojni se je aktivno udeleževal politike. L. 1919. je kandidiral na listi sociialistič-nih radikalov, izvoljen pa ni bil. Pisal .ie v »Ere nouvelle« in drugo levičarsko časopisje ter nastopil med ojtalim proti zasedbi Porurja. L. 1921. je skupaj s Herriotom in Painlevejem ustanovil republikansko ligo, naperjeno proti Poincareju. Po volilni zmagi levičarskega kartela v maju 1924. je bil zopet sprejet v aktivno vojaško službo. Ven dar pa vsled odpora ostale generali tete in desničarskih krogov ni bil imenovan v vrhovni vojni svet. Pač pa je v decembru 1924 sledil Weygandu kot vrhovni komisar republike v Siriji in kot vrhovni poveljnik francoske levantinske armade. Vsled obstreljevanja Damaska pa ga je Briandova vlada koncem oktobra 1925 odpoklicala iz Sirije. Z generalom Sarrailem lega v grob odličen prijatelj našega naroda. Slavnostno zborovanje društva »Pravnik" Bližnja rekonstrukcija poljske vlade Varšava, 23. marca. g. V političnih kro« gih izjavljajo, da bo v najkrajšem času re« konstruirana vlada. Kakor zatrjujejo, bo maršal Piteudski zopet prevzel ministrsko predsedstvo, dočim se bo sedanji premijer vrnil na svoje prejšnje mesto kot ministr« ski predsednik. Tudi resori trgovinske« ga, poljedelskega in delovnega ministrstva naj bi bili na novo zasedeni. Pesnik Otokar Brezina resno obolel Praga, 23. marca. h. Listi poročajo, da je največji češkoslovaški pesnik Otokar Brezina včeraj obolel. K bolniški postelji je bil pozvan profesor Syllaba s praške univerze. Njegova diagnoza je za potek pesnikove bolezni ugodna. Ledene mase na Dunavu Budimpešta, 23. marca. s. Med Legrad« Vorosem in Kismarosem se je pričela na Dunavu pomikati 7 do 8 km dolga ledena plast, ki se bliža že prestolici, ki jo bo do« segla najbrže v večernih urah. Dasi ni ne« posredne nevarnosti, so oblasti ukrenile vse potrebno, da preprečijo morebitno po« plavo. Madžarski del Dunava je sicer brez ledn. Voda je v odcepu od Szoba do Paka padla, dočim pri Budimpešti in pod Bajo nekoliko narašča. Ledene ploskve plavajo brez zaprek. Nova ofenziva Amanulaha London, 23. marca, s.' »Daily Telegraph« poroča iz Pešavarja, da so se boji v Afga« nistanu zopet pričeli. Amanulah je poslal manjši oboroženi oddelek s topništvom iz Kandaharja v Kelati«Gilsai. V bližini Mo« kura je prišlo do spopada s plemenom, ki se je sklicevalo na svojo nevtralnost in ni hotelo dopustiti Amanulahovim četam pre« hoda preko svojega ozemlja. Na obeh stra« neh so bile velike izgube. Dopisnik je mne= nja, da ima Rusija velik vpliv na razvoj dogodkov v Afganistanu. Herat in Kanda« har sta obe središči, katerima posveča sov« jetska vlada največjo pozornost. Dočim je prvo le deloma, je drugo popolnoma na strani Amanulaha. Opasna pošiljka ameriških banditov Newyork, 23. marca d. Pri pregledovanju nedostavljivih poštnih pošiljk so razvili na veliki centralni ne\vjorški pošti tudi velik zavitek, ki je ležal v skladišču dalj časa. Zavoj je vseboval štiri po več kilogramov težke dinamitne bombe in nekaj revolverjev. Množina dinamita, napolnjenega v bombah, bi zadostovala za porušenje cele pošte. Policija misli, da je bil dinamit namenjen eni mnogoterih banditskih družb v Chicagu, ker je bil zavoj naslovljen prvotno na Chicago, kjer ga pa ni prišel nihče dvigniti. Nemčija odklonila prošnjo Trockega Carigrad, 23. marca (ri.) Nemški poslanik le obvestil Trockega, da je nemška vlada odklonila njegovo prošnjo za bivanje v Berlinu. Francoski profesorji solidarni s španskim dijaštvom Pariz, 23. marca d. Številni francoski profesorji. pisatelji, novinarji ln umetniki so poslali špnnskim dijakom spomenico, v kateri izrekajo svoje globoko obžalovanje nad osmini ukrepi španske vlade proti španskem« dilaštvu. Dalje jim izrekajo svoje simpatije in občudovanje ter jih pozivajo, da se tudi v bodoče bor« za vst-učiliško svobodo. Ljubljana. 23. marca. Slavnostno mestno posvetovalno dvorano je napolnilo lepo število naših pravnikov, članov društva Pravnik, ki obhaja svojo 40-letnico. Zbrani člani so zastopniki dveh generacij, preizkušenih v osvobodilnem stremljenju in boju našega naroda. Prisotni so številni častni gostje: m. dr. predsednik apelac. sodišča dr. Rozina kot zastopnik ministra pravde, komandant dravske divizije general Nedič, zastopnik vel. župana vi. svetnik dr. Andrejka, župan dr. Puc, rektor prof. dr. Vidmar, šefi skoraj vseh glavnih državnih uradov, bivša ministra dr. Žerjav in dr. Kramer, delegat zagrebškega pravniškega društva dr. Politeo in dr. V prezidijalni estradi se je zbral odbor društva, poseben časten prostor je bil rezerviran za častne člane podpredsednika Stola sedmorice dr. Okretiča. dr. Jurja Hrašovca in notarja A. Hudovernika. Točno ob 18. je predsednik Majaron otvoril zb irovanje z nagovorom, v katerem je rekel m. dr. V isti posvetovalnici, če tudi malo skromnejši, je bilo, da se nas je pred 40 leti zbrala skupina slovenskih pravnikov, mlajših in starejših, da smo udarili zakoniti temelj prepo« trebnemu združenju domačih prav« nikov, z zares narodnimi in kultur« nimi cilji. Mnogobrojna ni bila ta družba in ni mogla računati na pro« tekcijo od zgoraj. Zavedala pa se je, da ima nujne dolžnosti napram svojemu poklicu "n narodu in da jo čaka mnogo in visokih nalog. Na« vdušenje je vladalo med nami in s tem smo šli na delo. Če ta skromni začetni položaj pri« merjamo s tem, kar smo doživeli z društvom preteklih 40 let. se mora« mo od srca veseliti uspeha. Le eno naj poudarjam: Narod je imel dotlej nedostatno obrambo svoiega jezika, ki se je v uradih zapostavljal, češ, da niti ni sposoben za višjo uradno rabo. Dru« • - Ulitzeva afera Rezultati manjšinske debate v Ženevi spadajo že v preteklost' ne more se trditi' da so prinesli kak uspeh Nemčiji, ki je zadevo spravila pred Društvo narodov. Tudi zanaprej se nemškemu stališču v manjšinskih zadevah ne obeta uspeh, kolikor se vsaj da presoditi po dosedanjem razpoloženju v območju ženevskega mednarodnega foruma. Ali Nemci so imeli v Ženevi še drugo, konkretnejšo pritožbo. Nemška manjšina v Gornji Šleziji je vložila pritožbo na Društvo narodov v Uiitzevi aferi in oficijelna Nemčija jo je seveda podpirala pri tem. Nemci so zahtevali, da se aretirani Ulitz takoj izpusti, češ da je njegova aretacija samo izraz ši-kane in da je naperjena zoper nemško manjšino v Gornji Šleziji' kjer je bil Ulitz vodia nemškega Volksbunda. Poljska diplomacija se je postavila na stališče da je Ulitzeva afera poljska notranja zadeva' ki nima manjšinsko vprašanje z njo nikake zveze in se spričo tega nikakor ne more presojati s perspektive določb o manjšinski zaščiti. Ulitz, bivši poslanec šleskega deželnega zbora .ie bil aretiran, ker je sodna oblast v Katovicah naperila zoper njega obtožbo, da je leta 1925. pripomogel nekemu poljskemu državljanu nemške narodnosti, ki bi imel odslužiti vojaški rok, pobeg v Nemčijo ter na ta način pripomogel k njegovi dezertaciji. To je po zakonu zločin in sodišče je zahteval že 1. 1926. od deželnega zbora njegovo izročitev, ki pa jo je ta odklonil. Ko je bil pred nekaj tedni šleski deželni zbor razpuščen- je nehala Ulitzeva imuniteta in poljske oblasti so ga aretirale. Poljski vnanji minister Zaleski je de-cidirano izjavil' da se Ulitzeva afera ne sme tolmačiti drugače kot sodni proces zaradi navedenega zločina. Zato je vsakršna intervencija kakšnega-koli foruma, bodisi domačega ali inozemskega odnosno mednarodnega, absolutno nedopustna in ne more imeti nikakega vpliva na potek sodnega procesa ter tretiranje aretiranega Ulitza. Njegova funkcija v Volksbundu v aferi sploh ne prihaja v poštev niti dejstvo pripadnosti k narodni manjšini, zakaj drugače bi pripadniki manjšin uživaM privilegije pred zakonom v primeri z drugimi državljani republike. To stališče je povsem enostavno, ali logično. Zato se ni čuditi, da ga ie Svet Društva narodov sprejel in izrazil samo prepričanje, da bodo sodne oblasti pospešile proces in ga izvedle tako-da nemška manjšina ne bo mogla imeti vtisa' da se je postopalo pristransko. Poljska je tedaj v Ženevi tudi v tej zadevi dosegla uspeh. Ves interes poljske in nemške javnosti je potemtakem sedaj koncentriran na sodišče v Katovicah, kjer bo padla odločitev. Ali Ulitzeva zadeva je ostala tudi v tej obliki silno deliikatna in komplicirana, če ne toliko v pravnem, pa tem bolj v nacijonalno-politič-nem pogledu. Ne sme se namreč prezreti, da je bil Ulitz od 1. 1922.. ko se je razdelila Gornja Šlezija, voditelj nemške manjšine v poljskem delu dežele. Domala vse pritožbe nemške manjšin©* poslane v Ženevo zaradi dozdevnega ali dejanskega kršenja določb o manjšinski zaščiti' nosijo njegov podpis. Spričo tega se more Ulitz smatrati kot personifikacija nemške manjšine v Šleziji in njegova afera se presoja na nemški strani kot proces nemškega Volksbunda. proces nemške manjšine. Skrajno delikatno je tedaj ločiti osebo od politike in najsi bo rezultat sodnega procesa tak ali drugačen, bo pomenila afera odlomek iz strastnega nacijonal- štvo »?ravnik« ni samo z rednim strokovnim slovstvom dokazalo spo« subnost jezika za slovensko urado« vanje, marveč še za najvišje znanst« vene svrhe. Do katere popolnosti, kaže to nauk na slovenski univerzi in vsestransko znanstveno delovanje naše juridične fakultete. Društvo »Pravdnik« je bilo obram« beno in borbeno društvo v najbolj« šem pomenu besede. Zaslužilo je simpatije, katere uživa, kakor očitu* je udeležba na današnjem zboru in že znano javno mnenje. Podpredsednik dvorni svetnik g. dr. Be-žek je nato pozdravil zbor in posameznike ter je da! besedo slavnostnemu govorniku g. dr. Franu Novaku, ki je uvodoma po-vdarjal. kolike uspehe je doseglo društvo z neumornim in trudapoinim delom. Zernl.a je bila skoro pusta in prazna, ko so idejni predniki in za njimi ustanovitelji društva orali ledino na slovenskem jezikoslovnem pravniškem polju. Ti možje so bili prežeti globoke ljubezni do svojega naroda, bili so nesebični delavci za splošen narodov blagor in prvi predhodniki in znanilci nove svitle dobe današnje ujediniene države, v kateri imamo lastno vseučilišče. Nekdaj so bile pičle naše narodne pravice. Ustanovitelji »Pravnika« so iz one vojske, ki je nam ustvarila prafno terminologijo, a tudi iz-vojevala jezikovne pravice. Še leta 1881. ie bila slovenska sodba sodišča v Kamniku od višje instance razveljavljena, češ, da slovenski jezik ni v deželi navaden jezik! Z zahvalo predsedniku Majaronu in s pozivom na nadalino fanatično delo za pravico in resnico je govornik zaključil svoj krasni govor. Društvu so nadalje častitali župan dr. Puc, predsednik viš. dež. sodišča Rogina v imenu ministrstva pravde, zastopnik zagrebškega pravniškega društva dr. Politeo. Častnim članom gg. Ohretiču. dr. Hra-šovcu in notarju Hudoverniku so bile izročene lepe diplome. no-političnega boja med Nemci in Poljaki. Saj se že sedaj na nemški strani trdi. da so dokumenti, na katere se opira sodna obtožba, falzificirani. S tem je že dana direktiva za presojanje procesa: ako konča z Ulitzevo oprostitvijo ali slično' bodo Nemci trdili' da so mu Poljaki naprtili proces, da bi ga uničili in s tem oškodovali nemško manjšino. Ako se zaključi z obsodbo, jo bodo presojali ket nasilje, izvršeno s pomočjo fateificiranih dokumentov. Prav tako ie seveda na poljski strani odgovornost silno delikatna. saj gre za prestiž države, in sicer ne morda samo napram nemški manjšini ali napram Nemčiji, marveč pred vsem mednarodnim forumom. Saj je Ulitzeva afera postala zares predmet mednarodnega interesa. Ostane tedaj eno' ne razveseljivo dejstvo: Odnošaji med Nemci in Poljaki so tako napeti, da likvidacija Ulitze-ve afere ne more skoro prinesti drugega nego še nadaljnie stopnjevanje razburjenja na obeh straneh. Nejasen položaj v Mehiki Mexico, 22. marca, (ne.) Glasom zadnjih vesti so uporniki napadli z močnimi silami Mazatlan, kamor je bilo odposlanih iz Tor« reona na pomoč posadki 6000 mož vladnih čet. Vladni vojaški krogi trdijo, da brani Mazatlan 2500 vladnih vojakov, dočim je upornikov okoli 5000 mož. Uporniki so raz« strelili vodovod, tako da je ostalo mesto brez vode. Vstaške vesti javl jajo, da je Ma« zatlan že padci in da so se vladne čete udale. Kmečki nemiri v Indiji Bombay, 23. marca g. Kakor poročajo iz Jat-nara, so izbruhnili tamkaj kmečki nemiri. Skupina 500 oboroženih kmetov je napadla oddelek .policije, pnj čemer sta bila diva policijska uradnika ustreljena, šest pa ranjenih. GTey se vrača v politično življenje London, 22. marca. V angleških političnih krogih je vzbudila veliko senzacijo vest, da se namerava povrniti v politično življenje bivši dolgole-tn« liberalni zunanji minister lord Grey, ki se je po sporu z LJoyd Georgem umaknil s politične pozornice. Iz liberalnih krogov se celo že širijo govorice, da bo kandidiral lord Qrey zajedno z Llojd ueorgem, ki se je ž njitn popol-noma poravnal. BSK \ Pragi Praga, 23. marca. 1. Danes je gostoval v Pragi BSK. katerega je Sparta porazila 8 7 : 2 (3 : 1). Jugosloveni so igrali zelo po* žrtvovalno in deloma dobro, vendar pa niso mogli svojemu nasprotniku enako« vredno igro. Cambridge zmaga nad OxLordom London, 23. marca s. Danes se je vršila tradicionalna veslaška tekma med moštvoma univerz Camibridge in Oxford na 6S02 km dolgi progi. Univerza Cambridge je z-magala za 7 dolžin v času 19:25. Start se je vršil ob 12.12. Začetkoma je bil Oxford nekoliko na boljšera, toda kmalu J-e moštvo Cambridgea nasprotnika dohitelo ter imelo do konca vedno večjo prednost. Včerajšnji nogomet na Dunaju Dunaj, 23. marca s. Na današnjih prvenstvenih tekmah I. lige je zmagal \Vacker nad Slovanom s 6:1 (2:1) rn FAC z mnogo sreče nad BAC s 3:1(1:1). V pokalni tekmi Je zmagala Vienna nad OttakringoeT SK z 12:0 (6:0) teT se s tem kvalificirala za semšfinale za dunajski pokal. Hmeljski trg 2atec, 23. marca h. Tendenca na hmei.iskem trau je bila zelo čvrsta. Cene niso bile enotne in so se gibale med 1250 do 1400 &S. Promet se je znatno dvignil. Povpraševanje pa je le malo napredovalo. Kupci so bili večinoma mo-zentc! in le deloma domačini. Zaključna tendenca ni enotna, ker so prodajalci deloma rezervirani. Dosedaj je bilo Javno beleženih 106 tisoč 100 stotov po 50 kg žateškega hmelja lanske žetiv«. 111 Dr. Josip Wilfan v Ljubljani Zadnje zasedanje Sveta Društva narodov se je pečalo z manjšinjskim vprašanjem in s tem osredotočilo splošno zanimanje na ta problem. Med Slovenci je zanimanje za to vprašanje že od nekdaj zelo veliko, ker skoro tretjina našega naroda živi kot manj-iina izven meja naše države. Med prvimi, ki so se poglobili v ta problem in ga zajeli v vsej njegovi obsežnosti, je bivši slovensko - hrvatski poslanec v Cimskem parlamentu dr. Josip Wi!fan. Od-očilno je vplival na razvoj tega vprašanja ji aktivno sodeloval pri organizaciji evropskih manjšin, ki so ga v priznanje njegovega dela izvolile za vedsednika svojih kongresov leta 1925.. 1926., 1927., 192S. in letošnjega, ki se bo vršil avgusta v Ženevi. Dr. Wilfan je v manjšinjske mvprašanju postal evropska avtoriteta, njegova izvajanja na mednarodnih kongresih so vedno predmet izredne pažnje in njegova predavanja o tem predmetu, ki jih ie iinel letos v Ženevi, Haagu in Stockhohnu, so vzbujala zanimanje vseh interesiranih krogov. G. dr. Josip VVilfan bo v torek 26. t. m. ob 18. uri v veliki dvorani univerze predaval o temi: »Manjšinjsko vprašanje in Slovani«. Bogate izkušnje, ki si jih je predavatelj nabrai tekom svojega dolgoletnega dela, nam jamčijo, da bo to predavanje za naše občinstvo izredno zanimivo. Profesor Gustav Novak Ob prvem dihu goriške pomladi je umrl v častitljivi starosti sirom Slovenije znani profesor v p. g. Gustav Novak. Pokojni se je rodil pred 80 leti v Toplicah pri Zagorju. Njegov oče je bil zdravnik in kot sanitetni referent dodeljen zagorski sekciji ob zgradbi železniške proge Dunaj - Trst. Gustav Novak je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, iniverzo pa v Gradcu, kjer se je posvetil iredvsem matematiki in fiziki. Najprej je služboval kot profesor na goriški dekliški realki, potem pa na gimnaziji skozi 35 let. V Gorici je bival nad 40 let. Skoro četrt stoletja je bil kustos goriške licejske knjižnice, ki io je zelo obogatil. Pokojnik je bil vpliven č'an profesorskega zbora goriške gimnazije, iskren in zvest tovariš. Spoštovalo in ljubilo ga je tudi di-jaštvo, ker je spoznavalo v njem strogega, a nadvse pravičnega vodnika in učitelja, ki je bil mladini v mnogih težavah oče in dobrotnik. Za pokojnikom žaluje v Gorici vdova ga. Magdalena, sin Karol. sodnik v Litiji, in hčerka Marija, učiteljica v Brdih na Goriškem. S težko prizadeto rodbino sočustvuje širen krog znancev in prijateljev. S hvaležnostjo in s spoštovanjem se spominjajo nanj vsi bivši dijaki goriške gimnazije. Profesorju Gustavu Novaku časten in blag spomin! Naši raziskovalci jam V petek zvečer se je vrši! v balkonski dvorani ljubljanske univerze občni zbor Društva za raziskovanje jam. Otvoril ga je predsednik notar Hafner in uvodoma povdarja! veliko važnost društva za naše kraje, kakor tudi za splošno znanstvo. V jamah najdemo sledi o pračJoveku. o njegovi kulturi, kakor tudi mnogo drugih zanimivosti, ki so se na površiu že davno poizgubile. Siovensko jamarstvo je nabralo ogromen biološki materija!, ki so ga obdelali naši znanstveniki. Delo je zbrano v »Izvestju«. Žal. da ni na razpolago potrebnega denarja, da bi se ta za splošno znanost važni mate-rijal mogel obelodaniti. — Predsednik se je spomnil umrlega, neumornega člana inž. Putika. čigar ime je častno zapisano v zgodovini svetovnega jamarstva. K zaključku je omenil, da se žal splošna javnost veliko premalo brisa za jamsko društvo, ki kljub izredno važnim funkcijam šteje samo malo število članov. Tajnik ie obširneje poročal o delovanju društva v preteklem !etu. Prirejenih je bilo 48 raziskovalnih izletov v 4! jamah. Med slednjimi ie bilo 27 za društvo novih jam. Društvo je tekom svojega triletnega obstoja obiskalo 125 jam in odkrilo mnogo znanstveno zanimivega materiiala. V glavnem je bila raziskovana v preteklem letu okolica Planine. Rakeka. Vrhnike in Kočevja fer tudi nekaj jam v Gorskem Kotaru. Jame so bile opisane, skicirane in po večini fotografirane. Blagajniško poročilo navaja, da so bile podpore porabljene za popravila oprem. Za nabavo novih predmetov je preostalo kaj malo denarja in se ni mogel nabaviti niti najpotrebnejši zložljivi čoln. Soglasno je bil vnovič izvoljen lanski odbor: notar M. Hafner, višji geometer A. Gšpan, prof. dr. Hadži, docent dr. R. Kenk, ravnatelj inž. J. Turk, gen. insp. voda inž. I. Sbrizaj, strokovni učitelj I. Tavčar in dv. svetnik dr. Josip Matituani. Občnemu zboru je sledilo zanimivo predavanje g. prof. dr. Ehrlicha o prazgodovinskih najdbah v jamah, ki pričajo o človeški kulturi in umetnosti v ledeni dobi. Podal je par izredno zanimivih paralel med človekom ledene dobe in današnjimi ?e ne-kultiviranimi narodi, ki hodijo podobno pot, kakor naši davni predniki. Zanimivo predavanje je ilustriral s skioptičnimi slikami. Iz teh je odsevala velika razlika med tedanjim težkim življenjem in primerno visoko razvito umetnostjo človeka ledene debe. Zanimivo predavanje je moralo v vsakomur vzbuditi domnevo, kaj vse se še nahaja v naših mnogoštevilnih podzemskih prostorninah in kako važno delo še čaka naše raziskovalce jam. Predavatelj je žel za žal prekratko omejeno predavanje živahen aplavz. Desetletnica obrtnega društva v Novem mestu Novo mesto, 23. marca. Preteklo nedeljo se je vršil 10. redni občni zbor novomeških obrtnikov v napolnjeni dvorani Sokolskega doma. Predsednik g. Filip Ogrič ie toplo pozdravil vse navzoče, počastil spomin pokojnih tovarišev in izrazi! zalivalo funkcijonarjem. ki so ga zvesto podpirali vso desetletno dobo predsedovanja. Uspehi društva tekom desetih let so zelo lepi. Društvo ie po prevratu uvedlo aprovi-zacijsko akcijo in oskrbovalo svoje č!ane s surovinami za obrtne izdelke, pa tudi z živili. Dalo je inicijativo za ustanovitev stičnih obrtnih organizacij širom Sloveniie, ker so stara stanovska društva zaradi mlačno-sti članov zaspala. V okviru društva se je osnoval »posmrtni odsek«, ki izplačuje po-smrtnino svojcem vsakega pokojnega člana. V desetih letih se ie izplačalo 15.270 Din. Društvo ie v dobi svojega obstoja priredilo mnogo dobro uspelih veseličnih in drugih zabav iz dohodkov, iz katerih so se nakazovale podpore obnemoglim članom ter težko bolnim obrtnikom. V to svrho je bila razdeljena vsota 16.260 Din. Osnoval se je nadalje »pomočniški odsek obrtnega društva«, čigar namen je. pomočniški po-mladek krepiti v stanovski zavesti in izobrazbi. Odsek ima svoj glasbeni krožek, knjižnico in imovine 14.031 Din. Društvo se je ves čas obstoja zavzemalo za skupno sodelovanje z vsemi petimi tukajšnjimi rokodelskimi zadrugami v gospodarskih zadevah in vprašanjih, ki so vitalne važnosti za obrtni stan. Po tem poročilu je bi! z navdušenjem sprejet predlog, da se 10-Ietnico društva proslavi z večjo prireditvijo, katere dohodek se bo uporabil kot temeljni sklad za lastni Obrtni dr m. Poročilo blagajnika izkazuje naslednje postavke: dohodkov 55.739 Din 92 p, izdatki: podpore obnemoglim članom in v bolezni 16.259.75 Din, podpore obrtno nadaljevalni šoli 6310.25, za inventar 10.616.25 Din, najemnine za loka! društva 8174.75 Din, upravni stroški 4758 50 Din, razni izdatki 1159.50 Din, saldo 8460.92 Din. skupaj 55.739.92 Din. Blagajniku Koširju ie bilo v znak zahvale pokionjeno spominsko darilce. Volitve društvenega odbora so odpadle, ker ie bila želja navzočih članov, da še v nadalje ostane dosedanji odbor. Za nesebično delo v društvu se ie na predlog predsednika podelilo častno članstvo tovarišem: Josipu Koširju. Ferdu Buku. Ivanu Sveten. Jakobu Štalcer.iu in Matku Maloviču. V naj-leršem soglasju ie nato predsednik zaključil nad štiri ure trajajoči občni zbor. Občni zbor odvetniške zbornice Odvetniška zbornica v Ljubljani je imela 21. t. m. svoj prvi občni zbor po novem odvetniškem zakonu, ki je stopi! v veljavo 19. t. m. Zbor je vodil v odsotnosti obolelega predsednika g. dr. Majarona podpredsednik g. dr. Žirovnik Udeležba je bila neobičajno visoka lz tajniškega poročila, ki ga je podal g. dr. Lovrenčič. je posneti, da šteje komora danes 231 advokatov in 70 kandidatov. Za zastopnike revnih v civilnih pravdah so bili v preteklem letu imenovani odvetniki 369krat, v kazenskh zadevah pri deželnem sodišču pa 107krat. Umrlo je v preteklem letu šest odvetnikov (dr. Pipuš, dr. Horvat, dr. Orosel, dr. Stiker, dr. Dimnik in dr. Czifrak) Odbor je v preteklem letu podal mnenja o posameznih zakonskih osnutkih, v največji meri pa posvetil nažnjo novemu stanovanjskemu zakonu, ki je bil v Narodni skupščini izglasovan 17. oktobra 1928. in 19. decembra 1928. objavljen. Interveniral je po svojem predsedstvu in po svojih članih pri ministru pravde glede sprememb tega zakona. Uspelo mu je doseči, da se je pripravljalna doba odvetnikov podaljšala na 5 let in onemogočilo nadaljevanje poslovanja sodnikom, ki prestopijo k advokaturi, na kraiu njihovega dotedanjega službovanja. Glede zahteve po doktoratu za pridobitev advokature odbor ni uspel. Zbornica je stopila v prijateljske stike z Zvezo bolgarskih pravnikov Načrt poslovnega reda za odvetniško zbornico, ki ga je izdelal odbor, je bil brez izprememb soglasno sprejet. Pri volitvah so bili izvoljeni za novo triletno poslovno obo v odbor za predsedniki komore g. dr. Danlo Majaron, za podpredsednika g. dr. qatiko Žirovnik. za odbornike gg. dr. Breje, dr. Fermevc. dr. Fetticli. dr. Kaian. dr. Ko-derman .dr. Korun. dr. Krivic, dr. Lapajne, dr. Lovrenčič, dr. Novak, dr. Pire, dr. Ravnilu'r. dr. Subic, dr. Tekavčič in dr. Božidar Vodušek. V disciolinski svet so bili izvoljeni za predsednika g. dr. Tominšek. za podpredsednika gg. dr. Svigelj in dr. Dragotin Treo, za pravdnika komore g. dr. Pire, za njegova namestnika gg. dr. Krivic in dr. Smole ter naslednji člani: gg. dr. Adlešič. dr. Bo-šiančič. dr. Breje. dr. Fettich. dr. Grablo-vic, dr. Hacn, dr. Jelenec, dr. Kalan, dr. Fr. Kandare, dr. Klepec, dr. Korun, dr. Krejči, dr. Lovrenčič, dr. Pučnik, dr. Senčar, dr. Tavčar ,dr. Urbane, dr. Žirovnik. Za advokatske sodnike pri Stolu sedmorice so bili izvoljeni: gg. dr. Juro Hrašovec. dr. Lipold, dr. Novak, dr. Ravnihar, dr. Suyer in dr. Tekavič. Poleg tega je občni zbor izvolil potrebno število delegatov za zvezo komor ter člane komisij za odvetniške in sodniške izpite. Najzanimivejša točka dnevnega reda je bil oposvetovanje o ustanovitvi penzijskega fonda za preskrbo advokatov in advokatskih kandidatov za starost in invalidnost ter oskrbo njih vdov in nepreskrbljenih sirot. O tozadevnem pravilniku sta poročala gg. dr. Pire in dr. Stanko Lapajne. Pravilnik, ki predvideva za slučaj invalidnosti mesečne rente v višni 900 do 3000 Din, starostne rente mesečno v isti višini, posmrtnine po tolikokrat 200 Din, kolikor je vpisanih advokatov, mesečne rente za ad- vokatske vdove v višini 450 do 1500 Din, rente za nepreskrbljene sirote v višini mesečnih 225 do 2500 Din, je sestavljen po zavarovalno - tehničnih računih tako, da je zasigurano kapitalno kritje tudi za primer, da bi se smrtni slučaji primerili v večjem številu, kakor je po verjetnostnem računu pričakovati. Zanimivo je. da so povprečno soproge odvetnikov mlajše po 5 let kakor njih možje in da se je ugotovilo pri številu 183 odvetnikov 245 otrok. Verjetnostni račun kalkulira pri številu 220 odvetnikov s šestimi smrtnimi primeri na leto. Ugodnosti, ik jih penzijski fond nudi svojim članom, so znatno višje kot ore. ki jili dajejo pri isth odnošajh zavarovanje. Pravilnik penzijskega fonda ie bil po živahni debati z nekaterimi spremembami soglasno sprejet ter se predloži ministru pravde v odobrenje. V upravni odbor penzijskega fonda so bili izvoljeni: gg. dr. Pire (predsednik), dr. Milko Hrašovec in dr. Vladimir Ravnihar (podpredsednika) ter naslednji člani: dr. Božič, dr. Fermevc. dr. Globevnik. dr. Lapajne. dr. Moro. dr. Miil-ler. dr. Sabothy, dr. Stanovnik, dr. Svigelj in dr. Vrtačnik. Zlata poroka Delovanje obrtnega društva v Celju -^T-rr^- Celje. 22. marca. V četrtek se ie vršil v salonu Narodnega doma 37. redni letni občni zbor Slovenskega obrtnega društva v Celiu, ki ga je vodil podpredsednik g. Vinko Kukovec, stavbenik na Lavi. Predlagal je pozdrav kralju in zahvalo odstopivšemu dolgoletnemu predsedniku g. Ivanu Rebeku, nakar ie izvajal: Ministrstvo za soeijalno politiko je svoj čas nakazalo društvu vičji znesek, ki naj se rabi za povzdigo in pospeševanje obrti Ta znesek se ie porabil le delno, po večini obresti. Upravlja! ga je poseben konzorcij. Sedaj se ie sporazumno s konzorcijem prenesla uprava tega fonda, ki znaša 250.000 Din, na odbor Slovenskega obrtnega društva. Fond ie naložen pri Trgovsko-obrtni kreditni zadrugi v Celju in se bo porabil za gradbo Obrtnega doma v Celiu in tako služil namenu, za katerega je bil od ministrstva določen. Po počastitvi spomina med letom umrlega člana g. Draga Fertota, kamnoseškega mojstra v Celiu, je tajnik g. Žabkar podal izčrpno poročilo o delovanju društva, ki šteje danes 118 članov. Ta številka je za celjske razmere, kjer ie nad 300 obrtnikov, še vedno premajhna. Društveni odbor je imel 24 rednih sej, poleg tega pa še nebroj sej za vajeniško razstavo. V proš-lem letu ie bilo pet šiiših sestankov, dočim sta veselični prireditvi bili dve. Dne 22. julija je napravilo društvo izlet v Šoštanj, kjer ie bil skupni sestanek s člani tamoš-njega društva Dalje se j? društvo po svojih zastopnikih udeležilo sprejema izletnikov Hagebunda v Celju, obrtniškega zborovanja v Liubljani in otvoritve vajeniške razstave v Mariboru. Največja prireditev društva v prošlem letu ie bila pač vajeniška razstava, ki se je vršila v binkoštnih praznikih 27. in 2S. maja 1928. Razstava, ki je bila razvrščena v vseh gornjih prostorih Narodnega doma. je bila zelo dobro obiskana tako od raz-stavljalcev - vajencev, kakor tudi od o>-setnikov. Vsakdo, ki si je razstavo ogleda!, je moral priznati, da je odbor izvršil nalogo v polnem obsegu. Tudi gmoten uspeh razstave ie bil znaten. Ta razstava je pokazala društvenemu vodstvu en nedostatek, katerega je treba čimprej odpraviti. Vse obrtniške organizacije v Celiu hudo občutijo pomanjkanje lastne strehe. Obrtno društvo. 12 obrtnih zadrug in Trgovsko - obrtna kreditna zadruga so navezane na tujo gostoljubnost in se zaradi nezadostnih in neprimernih prostorov ne morejo razgibati. Da se temu nedostatku odpomore. ie sklenil društveni odbor forsirati ustanovitev Gradbene zadruge Obrtni dom v Celiu. In res, napravila so se pravila, vršil se je ustanovni občni zbor in se že na tem podpisalo nad 100 deležev. Pravila zadruge so sedaj predložena sodišču v svrho registracije, nakar bo začela zadruga s svojim delovanjem. Društveni odbor ie dal inicijativo. da ie priredila Zbornica TOI v Celju tri strokovne tečaje in sicer enega za avtogensko varjenje kovin in dva mizarska o lu/enju lesa. Idejo za te tečaje ie sprožil g. Rebek Noseče matere morajo skušati vsako zagate-nje odpraviti z uporabo naravne »Franc Josefove« g.renčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franc Josefovo« vodo, ker se lahko ponžije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. Dobi se v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nedavno sta skromno slavila 501ctnico svoje poroke Jože in Terezija Mirt, posestnika v So* tclskem pri Rajhenbur* gu. Mož je star 80, že--na pa 76 let. Iz svojega dolgega življenja se spominjata marsičesa, pač pa ne tako hude zi= me, kakor jc bila letos. Ker so daleč naokrog vsi mlini zamrznili, sta morala nositi svojo ko* ruzo po tri ure daleč v mlin, kar pa se jima še ni zdelo prenerodno, saj sta vajena hoditi »en čink od Rajhenburga« tri ure v hrib ali na* vzdol. Slika kaže. da sta še trdna in ko>rajžna. Stala pa sta prvič v svojem življenju pred fotografskim aparatom. Sedaj se bodo vršili slični tečaji tudi po drugih krajih. Proti nedeljskemu pouku na obrtno - r a-daljevalni šoli se je počel od izvestne strani hud boj. Odbor društva je zavzei s\o'e stališče z vlogo, naslovljeno na mestno občino. Stališču odbora se je pridružilo tudi vodstvo obrtno-nadaljevalne šole. V splošnem je treba omeniti, da ie vodstvo in uči-teljstvo obrtno - nadaljevalne šole v živem kontaktu in v dobrih odnošajih z obrtništvom v Celiu. Za zelo uspešno delova-n;e vedstva in učitelistva ie treba izreči največje priznanje in zahvalo. Koliko se je izvršilo internega dela, je razvidno iz blagajniškega poročila, ki izka-zu.e, Ca se je porabilo za poštnine okiog 700 Din Malo je društev, ki bi v enem letu izvršila toliko koristnega in uspešnega dela Tainiško poročilo ie bilo s priznanjem vzeto na znanie, na kar je sledilo blagajniško poročilo g. Ruta"ia: društvo ie imelo dohodkov 305.268.98 Din, izdatkov 20.118 Din 5C p in torej prebitka 285.150.48 Dn. V dohodkih je zapopaden znesek 250.000 Din za zgradbo Obrtnega doma. Po sbsoiutoriju je g. Hohniec v daljšem govoru omenjal vse velike zasluge bivšega dolgoletnega predsednika g. Ivana Rebaka !-'avi! je predlog odbora, da ga izvoli ">be-ni zbor za častnega člana. Predlog je bil z nuvdiišen.iem soglasno sprejet. Sledila ie volitev novega odbora. Pri raznoterostih so bili sprejeti naslednii sklepi: 1 Odbor Slovenskega obrtnega društva v Celju naj stori vse korake in skrbi, da se ustanovi v Celju za področje društva, t. j. za sodni ok.aj celjski, samostojna mojsterska bolniška blagajna. 2 Bodoči odbor skliči vsak rresec širši obrtniški sestanek z določenim programom in diskusijo. 3. Odbor društva poizkusi vsa sredstva, da se delovanje Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Celju oživi. V to svrho naj stopi odbor v stik z vsemi Obrtnimi društvi v Sloveniji. 4 Članarina za leto 1929.-30. se določi ns 40 Din za člana letno. Po sprejetju teh sklepov ie zaključil g. Kukovec občni zbor z željo za sodelovanje vsega celjskega obrtništva. Nato se ie vršila prva odborova seja, na kateri se je novoizvoljeni odbor konstituiral Izvoljeni so bili: za predsednika g. Vinko Kukovec, za podpredsednika g. Miloš Holmjec, kipar fn pozlatar, za tajnika g. Franio Dolžan, kleparski mojster, za blagajnika g. Albert Rtitar. puškar, dočim so odborniki gg. A. ZA PPANJE KOMBINEJA Lečnik. Jernej Golčer, Martin Kolšek in Franjo Žohar, namestniki gg. Viktor Bevc, Jakob Kovač in Miha Vrenko, pregledov. računov pa Holobar. Konrad Gologranc in Stoj;"1 Priprave za sezono v obmejnem kotu Kranjska gora. 20. marca. Te dni se ie vršil občni zbor kranjskogorskih gradbenih upravičencev, ki je bil iako zanimiv, ker ie posegel globoko v razvoj našega letovišča in bo v bodoče služil kot nekaka smernica v nadaljnjem delovanju na gospodarskem in kulturnem polju. A najslavnejši sklep je bil. da se ukine vsaka oddaja stavbenih parcel na Požarju, dokler ni popolnoma izdelan regulacijski načrt. V stavbenih poglediii se je na Požarju zadosti grešilo, ker prostor ie v resnici naravni vhod k vsem planinskim krasotam, ki so osredotočene prav pred te;n koščkom zanimive borovške narave. A :z umetniških in estetičnih razlogov bi želeli, da se tu gori sploh prav nič ne zida, ampak naj se ves prostorni pašnik preuredi v naraven planinski park, ki bo v veliki meri pripomogel, da Kranjska gora končno vendarle enkrat dobi enotni alpinski slog. Zaradi oddaje zaprošenih parcel v okolišu bivšega kamnoloma se je sicer sklenilo, da se ves kompleks primerno parcelira in se potem ugodi vsem prošnjam. A tudi ta prostor je delikaten in ni vseeno, kaj in kako naj se gradi; kajti prostor leži že v sferi sosednega Loga. k:er še ni videti madeža. ki bi motil ali kalil stari borovški planinski stil, katerega se je Kranjska gora v zadnjem časti na žalost in v svojo nesrečo odpo\ edaia. Zato je tudi na tem mestu opreznost prav tako potrebna kakor v vsem okolišu Kranjska gora ima onkraj vršiške državne meje na trentarski strani še dosti skupnega sveta. Na teh zemljiščih so se nekoč razprostirale borovške, korenske in rutar-ške planine, koder se ie pasla poleti živina. A v zadnjih časih, posebno pa še po zasedbi. predstavila ta svet popolno mrtvilo in zshteva več stroškov, kakor pa nosi dobičkov. Na občnem zboru upravičencev se ie živahno razpravljalo o prodaji tega sveta. ki bi seveda na ta način prišel Italijanom v roke. Toda vendar se ni ukrenilo nič definitivnega in se ie zadeva prelož la na nrihodnii občni zbor. Prodaie trentar. skega sveta pač ne smemo zahtevati in izvršiti že iz nacijonalnega stališča ne. ker priha;a z njo na dnevni red usoda našega Doma na Vršiču, zaradi katerega se je pred dvema letoma to!:ko debatiralo v naših planinskih krogih in srno ga le težko ohranili v naši narodni posesti. Za nabavo toliko potrebne motorne bri-zgalne se je na istem občnem zboru dovolijo gasilnemu društvu 25.000 Din brezobrestnega posojila. Prostovoljni prispevki za nakup motorne brizgalne so bili vendarle prepičli in prezamudni. Upati pa se sme. da bo gasilno društvo v kratkem času opremljeno pooolnoma v modernem smilu. Tudi 1 uANES! Ob pol 8. in 9. uri DANES! Velika svečana piemijera čarobnega veleiilma Vilma Banky, kral ica nežae ženske lepite Ronald Cofman iJeal in hrepenenje ž-. nskib src United- Artis'-f;lm FIlm, k er zadnjikrat • ast>pa!a skupne ona velika umetnika! Režija: FRED N»BLO umet ^ k ki je ustvaril velefil n „Be - Har* Stene nepopisne rajske lepote! Pri očarljivo lepi sceni v poročni noči poje krasno špansko serenado »Aj Aj...«! operni tenorist gospod S t. Marčec Predstave danes in jutri ob 3., '-5., 6., V28. in 9. uri. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. priprave za izvedbo vodovoda in kanaliza- ' moči spraviti. Zato so ga možje prijeli za glavo in rep ter so ga spodnesli na rob potoka, od tam ga pa prevalili po strmem bregu, kjer so ga morali zopet s težavo postaviti na noge. Šele počasi si je uboga konjska para oddehnila od prestanega strahu. Za drugega konja pa je bil ves trud zaman. Zaradi poplave, ki jo je napravil konj s svojim trupom, so mu butali valovi preko glave in so žival zadušili. Utopljeno ži-vinče so možje razčetvorili in nedaleč od kraja nesreče zakopali. Travnik pod jevniškim potokom je že pravcato malo konjsko pokopališče zaradi opetovanih nesreč, ki se dogajajo na slabi cesti. Že lansko jesen se je primerila taka nezgoda kmetu Kumljancu. Preko 10 metrov visokega nezavarovanega brega se je skotalila njegova kobila in se ubila. Kakor Kumljanec, je hudo oškodovan tudi kmet Žganjar. Saj sta mu bila konja, s katerima je prevažal les, edin pridobitni vir za preživljanje številne družine. Kje in kako naj kupi nov par? cije so v polnem teku. Seveda, ogromno delo in še bolj težko denarno vprašanje zavlačujeta vso stvar, da ne pride tako hitro z mesta, kakor bi si marsikdo želel. S prihodom pomladi so stopile spet v ospredje zadeve poletnega tujskega prometa, ki bo po vseh znamenjih sodeč skrajno živahen po vseli naših postojankah. Kolikor je bilo v močeh, so se že odpravile vse večje napake, ki jih je pokazala lanska sezona. Pereče je ostalo samo še vprašanje skrajno potrebnih komunikacijskih prilik. A po vsej Dolini prevladuje mnenje, da železniška uprava uvede motorna vozila, ki bodo najbrž obratovala z Jesenic do Planice. S tem bi bilo pač najbolje ustreženo vsem tukajšnjim prebivalcem. Ančkine čarovnije Ljubljana, 23. marca Ančka je znana prikazen na ljubljanskih ulicah. Bila je nekoč šivilja, a zdaj gre že v leta in se ji ne ljubi več sedeti poleg šivalnega stroja. Zgodilo se je, da se je Ančka nekoč nekoiiko zaljubila. Triietno hčerko nosi zdaj Ančka v naročju ali pa jo vodi s seboj po ljubljanskih ulicah. Ančka je na nogah ves ljubi dan in obrede najmanj trikrat dnevno vse mesto. Kako prav za prav živi, ne ve nihče in bi tudi nihče ne izvedel, da ni Ančka spoznala natakarice Fanči tam nekje na Poljanah. Ančka, ki je visoka in suha, se je prizi-bala včeraj na šentpeterski most, nato pa stopila mimo drevoreda in se ustavila pred neko gostilno. Menda je bila nekoliko utrujena: zaželela si je počitka, jedače in pijače. Pri oknu je gledala na cesto natakarica Fanči, ki se je zazdela Ančki silno prikupna: pa je kar pričela ž njo prijeten pogovor. Tekom kramljanja o vsem mogočem je pričela Ančka zavijati oči in nami-gavati na svoje tajne zmožnosti. Pričela je nekam čudno gestikulirati, da se je Fančki sprva kar sitno zdelo a je bila vsa zavzeta, ko ji je dobra Ančka zašeoetala .da zna čarati. Kai takega! Fanči je Ančko povabila v gostilno in kmalu je stala uboga natakarica pod vplivom Ančkinih coprnij. Koncem uvodne predstave je Fanči suho Ančko lepo pogostila, nakar .ie pričela nadaljevati s čaran.iem. Sredi raznih gest in kroženja z rokami okrog glave ie Ančka prijela Fanč-ko za roko. io nekajkrat pobožala, zaobrnila na njenem pr^tu lep zlat prstan, nato pa ga spustila in se zapletla z rokami v njene lase. Fanči ie začutila svoje uho nekam olajšano, Ančka pa ii je šepetaie zabiča'a. naj ostane mirna, nakar je pograbila še Franči-ro pleteno ionico. oriiela za roko svo.io hčerko, razširila pog'ed in se oddalievala z zlatim uhanom v roki nalik prikazni iz gostilne. Fanči je v domnevi, da preživlja nekaj prav posebnega in da ie zares začarana, obsedela kakor pribita. Dvignila se je šele, ko so io zbudili ter postavili na noge vsto-pivši gostje. Ančka je medtem s svojim plenom bila prav gotovo že v drugem koncu mesta, kier ie zlati uhan zastavila ali prodala in se poveselila v kaki drugi gostilni, kier je mogoče zopet zamislila kako novo čarovniio A vse kaže. da bo policija kmalu napravila konec njeni mi«terijozni karijeri. Nenavadna živalska tragedija Jevnica, 20. marca. Izpred jevniškega kolodvora vodi proti Štangi slaba kolovozna pot, ki se boči nad jevniškim potokom. Že več primerov beleži domača kronika, da je zdrsnil s poti voz in konji, ki so se ali ubili ali v vodi zadušili. Takšna nezgoda se je primerila tudi na predvečer Jožetovega okrog 22. ure štan-garskemu posestniku Antonu Zgajnarju, pd. Pengriču. Mož .ie pripeljal proti večeru v Jevnico kostanjeve hlode, za povratek pa je naložil voz umetnih gnojil. V Godčevi gostilni se je hotel Žgajnar pokrepčati, konja pa je privezal pred hišo. A konjiča sta znana kot zelo živa. Odvezala sta se in Gospodarstvo Načrt zakona l ustnikom M kaditi se pravi s pravim užitkom kaditi. Ustnik uniči škodljivost tobačnih snovi in poviša okus tobaku. Dobiva se v trafikah ali pa pri izumitelju Ing. Josip Likar, Kosta« njevica na Krki. 4033«a Vsakovrstne ure, lat:iina in srebraina po nizki ceni pri L.Vilhar.urar Ljubkima Sv. Petra cesta št. 36 Za Velikonočne praznike praška šunka ter različne deiikatese kakor: Ementhalski s'ur, sardine, različne konzervirane ribe, konjak, rum, čaj, likerji vseh vrst, butelj-ska in desertna vina, šampanjec itd. nudi FR. KHAM, Miklošičeva cesta 8 proti nepošteni tekmi (Iz poročila konzulenta dr. Josipa Pretnarja v plenarni seji Zbornice za TOI.) Boj za obstoj in uspeh v gospodarskem poslovanju, osobito pa v trgovini in produkciji ustvarja vedno nove načine konkurence. Čim razvitejše so gosoodarske razmere in čim težavneje je doseči uspeh, tem bolj so konkurenti iznajdljivi in tem manj skru-pulozni so v izbiri sredstev, s katerimi sku-šajo izpodriniti tekmeca in privabiti odjemalca. Zato opažamo v zakonodajah večine evropskih držav posebne predpise, ki so naperjeni proti kršitvi dobrih običajev v gospodarskem tekmovanju in ki.ščitijo poštenje in sol id nost v produkciji in trgovini. V novejšem času so začele nekatere države urejevati vprašanje pobijanja nedopustne konkurence sistematično s posebnimi zaKo-ni. Danes imajo več ali manj podobne špe-cijalne zakone za pobijanje nelojavne konkurence iz predvojne dobe Portugalska. Nemčija, Grška, iz vojne in povojne dob? pa Danska. Norveška, Madžarska Avstrija, Finska, Poljska, Švica in Češkoslovaška. prenos podjetja na drugo osebo ali priselitev v drugi kraj se ne smatra za opustitev obrata. Ne glede na dobo obratovanja se more razprodaja izjemoma dovoliti v primeru smrti lastnika podjetja, ali vsled nastopa elementarnih nezgod.« Tudi za prodaje s popustom, sezijske, clta-eijske in tem podobne prodaje nai se predpiše dovoljenje zbornice. Popust mora znašati najmanj 10 % in vse vrste blaga, ki se prodajajo v trgovini, mora »o biti označene s ceno. od katere se odbija popust. Prvemu odstavku čl. 48. načrta bi bilo dodati, da je vtihotapljanje novega blaga v razprodamo zalogo (Nachschieben) strogo zabra-njeno. Poostriti ie tudi denamp kazni, globe iz kazni, ki jih izreka politično oblastvo, pa naj bi se stekale v fond za pospeševanje strokovnega šolstva dotične oblasti (velikega županstva). =r Na današnjem občnem zboru Obrtne banke SHS bo upravni odbor predlagal, da se od čistega dobička v višini 1.235.000 Din odkaže rezervnemu in drugim fondom ter zn tantijemp skupaj 259 470 Din. Za razde-j , ... , , . - --- . litev med delničarie ostane 976.100 Din. iz Ljubljanska zbornica za TOI je ze v prvi katerih se nai plača na delnico 4 Din divi swulJ1vUSl itroacnin snov, m i • • ,.sfaY'la ™.,n,strstvu11 za dende, ostanek do 81.300 Din pa naj se pre- poviša okus tobaTu Dobiva se v trafikah 1^0VWt°'n 'ndustr.jo _imc.jat.ven predlog. nes? na nov ragun. Dividenda 4 Din pred Si pa pri izumiteljuUInD2°hJ^Likan Koskti I S^^f.^^JŠZS* •{£ ^'V, ^stovanje nominalne rod uupustne iehme s posebnim zakonom, lak nosfi delnic Ker pa so delničarji vplačali osnutek zakona o pobijanju nepoštene tek- na delnice večinoma le 40 %. pomeni leto-me je lam izdelal oddelek za zaščito mdu- šnja prva dividenda približno 5 % obr?sto-str.jske svojine ter ga poslal gospodarskim vanje dejansko vplačanega kapitala. Divi-korporacijam v izjavo, da bi se potem po denda se bo po predlogu uprave izplačala končani redakciji uzakonil. Elaborat je v pfektivno le onim delničarjem, ki so vpla-bistvu dober, dasi je neobhodno potreben čalj delnice v polnem i/nosu. ostalim pa se izpopolnitve. V sistematskem m vsebinskem 1 " - - - - ---- - - ' pogledu je kopiia čehoslovaš. zakona proti nedopustni tekmi z die 15. julija 1927. ki je eden najmodernejših, povzema "pa tudi nekatere določbe avstrijskega zakona proti nedopustni tekmi iz leta 1923. Načrt deli dejanja, odnosno opustitve, ki se protivijo dobrim običajem v poslovni tekmi in so nedopustne, v dve skupini. V prvo uvršča dejanja te vrste vobče (generalna klavzula), posebe pa še nr*teva naslednja: nepošteno reklamo, lažnjivo označevanje izvora blaga, grditev, zlorabo označbe in vna-lije ureditve tujega podjetja, neupravičeno objavo dnevnih vesti in novic, podkupovanje, kršitev in izkoriščanje poslovnih tajnosti, i K,,„ „„ —- , , nepošteno tekmo s strani pomožnega osobja S? ? - * ZaSC'tl DilSa pr°duk in izkoriščanje po drugem tekmeci Cna Pncmk:,nP Pl«*™-Pravna zaščita proti tem dejanjem obsto- I . = Za?reh. Split in Osijek se pogajajo ?a bo vračunala kot vplačilo na delniško glavnico. = Ukinjenje uvozne carine na travna -e-mena. Na zadnji seji gospodar, komiteja ministrov je bilo sklenjeno, da se glede na lansko sušo. ki je škodovala našim travnikom. ukine uvozna carina na travna semena. iu f ker do 30. junija t 1. — Znižanje carine na črno plol-e^ino za pocinkanje. Komite ministrov gospodarskih reso; o v je sklenil znižati carino na črno plofe.'1-o izpod 1 mm debeline, kakor tudi na prešano in dekapirano pločevino, ki se rabi ::a proizvajanje pocinkane p'oČ2vine, na 3 zlaie dinarje od 100 kg. To znižanje je RpVmahVpm trSanJe v kosteh, giht, i\cviuopu- žati v normalizaciji kmetijskega orodja, ki omogoča znižanje cen za orodje. Pred leti so izdelovali v Nemčiji še 4500 različnih vrst motik, danes pa samo še 12 vrst. = Veliki načrti za razširjenje ruske železarske industrije. Po poročilu ruske trgovske agencije za Ameriko, je vodja ruske ko-vinske industrije, ki je pred meseci prispel v Ameriko skupno s predsednikom ruske Državne banke Scheinmannom, sklenil z neko čikaško inženjersko tvrdko pogodbo glede sodelovanja pri izdelavi načrtov za 18 novih plavžarskin in topilniških obratov in 40 železarskih tvornic v Rusiji. Izvedba celotnega programa bi tekom 5 let stala 1 milijardo dolarjev. - Občni zbori. Narodna tiskarna d d. v Ljubljani 4. aprila; Tovarna klobukov >£e-šir; d. d. v Škofji Loki 11. aprila; Posojilnica v Črnomlju, r. z. z n. z. 7. aprila. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. t. m. ponudbe gl©de izvršitve selektivno; telefonije na potezu Zidani most - Ljubljana ter glede dobave 1 kabelskega končnika, 800 kg železne rebraste pločevine, "koli 5000 kg pocinkane pločevine, 07 kg kositra, ca 700 111 kablja. 300 kg žičnikov, 4200 komadov plošč umetnega škrilja. 4200 komadov viharne skobe in 12 kg pocinkanih žeb-ljev;; strojni oddelek do 26. t. m. ponudbe glede dobave 60 ton kovaškega koksa; do 28. t. m. glede dobave železne žice, plinskih cevi in vijakov; prometno - komercijalni oddelek do 29. t. m. ponudbe glede dobave 6000 kg zalivk. (Splošni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg bučnega olja; do 3. aprila pa glede dobave 1200 kg koruznega zdroba. Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave cevi za parno kurjavo. r= Prodaje. Dne 15. aprila se bo vršila pri avtokomandi II. armij;ske oblasti v Sarajevu ofertalna licitacija glede prodaje starih avtomobilov in raznih avtomobilskih delov. (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Položaj na naših borzah Ljubljana, 23. marca. Na deviznem tržišču je bil tudi pretekli teden promet slab. Na ljubljanski borzi je znašal 13.6 milijona Din napram 14.6, 15.2, 10.9 in 15.1 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Seveda pa je treba upoštevati, da borza zaradi prai.nika v torek ni poslovala. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. Deviza na Dunaj se je okrepila od 8.044 na 8.0082. tečaji ostalih deviz pa kažejo le malenkostne spremembe. Na zagrebškem efektnem tržišču se ja Vojna škoda v početku tedna okrepila od 425 na 428 — 429, proti koncu tedna pa jf zopet popustila na 424. Promet je bil mestoma precej živahen. Investicijsko posojilo se je v početku tedna trgovalo po S6.75, po-tein pa se je zopet okrepilo na 87.50. V agrarnih obveznicah je bilo nekaj zaključkov po 54. Večje zanimanje je bilo opažati tako za bančne kakor tudi industrijske vrednote. Glede na ugodne zaključke naših bančnih zavodov se je povečalo povpraševanje po bančnih delnicah. Srbska banka se je trgovala po 156, pozneje pa do 160, Unionbanka po 56 in 56.50, Jugobanka po 94, Zemaljska banka po 140, Praštediona po 850, dočim je bilo za Ljubljansko kreditno banko povpraševanje po 127. Med industrijskimi papirji je bilo zanimanje publike koncentrirano na delnice obalnih paro-plovnih družb, ki so, kakor znano, z držalo sklenile ugodno desetletno pogodbo. Jadranska plovidba, ki se je koncem zadnjega tedna tigovaia po 580 do 600, se je tekom tedna dvignila na 650, Dubrovačka pa od 5C5 na 550 do 580. Gutmann se je pri čvr-stejši tendenci trgoval po 205, Slaveks po 102 in Slavonija po 5. Trboveljska se je prvotno trgovala po 465, pozneje pa po 470. Tudi Vevče so se okrepile od 120 na 125 denar brez blaga. Promet je bil končno še v limonu (Osijek) po 177 in 178 (eks kupon). v Tvornici vagonov po 300 in v £e-čeraui po 465. Devize in valute. Ljubljana. (Prosti promet.) Berlin 13.515, Curih 1095.9. Dunaj 8.0082. London 276.53, Nevvork 56.85, Pariz 222.46, Praga 168.72, Trst' 297.20. Curih. Zagreb 9.1275. London 25.2375, Pariz 20.30. Newoork 519.7025. Berlin 123 3125, Bruselj 72.18, Milan 27.2125, Dunaj 73.075, Budimpešta 90.595. Varšava 58.30, Praga 5.40, Bukarešta 3.09, Sofija 3.75. Žitni trg Ljubljana, 23. marca. Na vojvodinskem žitnem trgu se cene tekom preteklega tedna niso bistveno spremenile. V drugi polovici tedna so le za malenkost nazadovale ter se je baška pšenica trgovala po 252.50, banaška po 245, sremsika pa po 255. Promet v pšenici ie bil prilično živahen. Moka je notirala nespremenjeno 355, vendar so imeli vojvodinski mlini težkoče, ker niso dobili vagonov za Bosno in Hercegovino, da bi likvidirali že sklenjene kupčije. Koruza je ostala dalje čvrsta ter stane promiptna 275 do 277.50, za april 285 in za maj 290. Tudi oves je v zvezi 2 zakasnitvijo pomladi, ki je onemogočila zgodnja poljska dela, dalje čvrst ter stane 260. Glede ozimnih posevkov iz Vojvodine zaenkrat ni pritožb, vendar se bo eventualna škoda pokazala šele pozneje. Kupčije so bile tekom tedna živahnejše v terminskii koruzi. Na ljubljanski borzi notira pšenica, franko slovenska postaja, mlevska tarifa, nespremenjeno 305—307.50 za promipt-no blago in 310 do 312.50 za april. Koruza pa notira višje kakor zadnji teden, in sicer 322.50—325 za promptao blago in 330 do 335 za april. Daner so v zvezi z oslabitvijo na inozemskih tržiščih tudi v Vojvodini popustile cene pšenici in moki. Kako se bo razvijala v bodoče cena pšenici, je povsem nejasno, ker naš trg zaradi pomanjkanja izvoza ni v toliki meri odvisen od inozemskih tirgov. Novosadska blagovna borza. (23. t. m.) Tendenca milačnejša. Cene pšenici in moki so nekoliko popustile. Pšenica: baška 247.50 do 250; baška potiska 247.50—250; banaška pariteta Vršac 237.5(1—240; gornje banaška 240 do 245; sremska 250—252.50. Ječmen: baSki 255—260; baški pomladni 270—280. Oves: bašiki, sremiski in slavonski 250—252.50. Koruza: baška 272.50—275; za april-maj 282.50 do 287.50; za maj-jmuj 287.50—290. Moka? bašlka »0?« 342.50—352.50; »2« 322.50—332.50; »5« 302.50—312.50; »6« 282.50—287.50. O troji i : baški in sremski 185—190; banaški 182.50 do 185. — Promet: 18 vagonov pšenice. 4 vagone moke, 12 vagonov koruze in 1 vagon ovsa. Teden največjega prometa In konzuma velikonočni teden je pred durmi, doba najboljše trgovske konjunkture v letu, ko je ob prerajajoči se pomladi razpoloženje za nakup vsakovrstnih potrebščin največje. Po vsem svetu je tako, da odpira Trata trgovini i it obrti inserat v novinah. V Sloveniji so pa najuspešnejše sredstvo reklame in propagande za trgovino, industrijo in obrt občepri-znano inserati »Jutra«. Brez vsakega pritiska in le v zdravi svobodni trgovini so lansko leto dosegli »Jutrovi« oglasi število 63.300 Stalno naraščanje »Jutrovih« oglasov v letošnjem letu, zlasti številnejši inserati inozemskih svetovnih tvrdk, ki znajo pravilno ceniti oglasno vrednost novin, so dokaz, da je »Jutro« postalo najvažnejši faktor pri posredovanju konzumnega prometa med Slovenci. Vse čita »Jutro«. Kdor ima interes, da opozoii za pomlad na svojo tvrdko najširšo javnost, naj nikar ne zamudi ugodne prilike, da takoj in še danes sporoči Inseratnemu oddelku »Jutra« v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4, besedilo oglasa za veliko propagandno številko »Jutra, ki izide za velikonočne praznike že v soboto, dne 30. t m. zjutraj. Domače vesti * Izpremebe v železniški službi. Premeščeni so uradniki II. kat.: Novak Jovanovič iz Nomenj v Trbovlje; Viljem Jerše iz Ljubljane gor. kol. k občemu ode-Ienju direkcije; uradniki III. kat. Miroslav §ibenik iz eksp. kontr. prih. G. D. Maribor v Ljubljano gl. kol.; Rafael Erjavec iz kurilnice Jesenice v kurilnico v Ljubljani I. gl. kol.; Rudolf Robič iz Metlike v Birč-no vas; Albert Marčič iz Račje-Fram v eksp. kontr. prih. G. D. Maribor; Rudolf Verbančič iz Šmaria-Sap v Nomenj; Janko Benet iz Kranja v Sotesko; Janko Marolt iz Birčne vasi v Metliko, ter poduradnika Josip Detiček iz Slov. Konjic na Pragersko in Edvard Hrvatin i-z Ozali v Mahično Up oko j eni so: po-duradniki: Lenard Gradischnik, p. s. Maribor; kov. pr. Ivan Mali. Ljubljana gor. kol.; Anton Zupanek, kur. Ljubljana II. gor. kol.; Blaž Tarkuš, O s. Maribor kor. pr.: Josip Boben, gradbeni oddelek: Ivan Borovnik, Maribor kor. ko!.; Andrej Turšič, Borovnica; Jos. Raith-maier, Pragersko; Peter Babič, Zidani most; Josip Gregorič, Tezno; Alojzij Ko-res, Pragersko: Simon Scinveiger, Maribor gl. kol.; Ignacij Gorjanc. Jesenice. Stalnost je pripoznana uradnikoma II. kat. Jakobu Pretnarju kur. Liubljana II. gor. kol. in Josipu Delkinu, Maribor gl. koi.; uradnikom III. kat. Stanislavu Pav-šku, Brezovica; Alojziju Pečenku. Mursko Središče: Antonu Prepeluhu. kur. Ljubljana II. gor. kol. in Ladislavu Batisti, Rado hova vas. Za uradnika III. kat. te imenovan poduradnik Karel Okoren, Rogatec. * Naš pavillen na barcelonski razstavi. Priprave za našo udeležbo na veliki mednarodni razstavi v Barceloni se bližajo koncu. V Barcelono ie te dni ponovno odpotoval direktor »Putnika« Janko Čulič. ki bo izvrši] zadnje ukrepe za udeležbo naše države na tej razstavi. Z njim ie odpotoval tudi arhitekt Brašovan. kateremu ie poverjena gradba našega paviljona. * Slovensko planinsko društvo naznanja, da je na Krvavcu izborna smuka. Dom na Krvavcu je oskrbovan, sobe so kurjene. * Uradni dan Sreskega gremija trgovcev v Celju za člane trgovcev v gornjegraj-skem srezu. ki bi se imel vršiti 25. t. m., se glede na praznik Oznanenia M. D. preloži na torek 26. i. m., iv sicer od 11. do 13. v Gornjem gradu v gostilni pri Verš-niku in od 14. do 16. v Mozirju v gostilni »Pri pošti«. Načelstvo. * Kongres slovanskih umetnikov. V zveri z razstavo v Poznanju se bo meseca avgusta le-tos priredil kongres slovanskih umetnikov V želji, naj bi bil kongres organiziran v najširšem obsegu in da bi se ga udeležili umetniki vseh slovanskih plemen, so pozvani v odbor zastopniki posameznih narodnosti ter zastopniki vseh strokovnih umetniških udruženj. * Velika avtomobilska ekskurziia v Dalmacijo. V Split je predvčerajšnjim prispel delegat Nemškega avtomobilskega kluba, da uredi vse potrebno za veliki izlet nemških avtomobilistov, ki bodo sredi prihodnjega meseca posetili Jugoslavijo, oziroma Sanatorij »Siavia" Dr. Vladimira Brezovnika in Dr. Radovana Klisiča BEOGRAD — Deligradska ulica 12. (Na Slavi;) Telef. 32-31. Z vsemi modernimi pripomočki urejeni ki- rurgično - ginekološki institut Sprejema bolnike za vse operacije, ležanje in nego. Zdravniki - Specialisti za vse bolezni ordinirajo preko celega dne. Rontgen in fizikalna terapija. (Kvarc, Solux 1. t. d.). Kemično - bakteriološki laboratorij. — Tramvaji štev. 1, 2, 10 in avtobusi do sanatorija. naša primorska mesta tje do Boke Kotor-ske. Za izlet je prijavljenih nad 2500 avtomobilov, ki so včlanjeni pri Nemškem avtomobilskem klubu. * Mešanica jezikov. Prejeli smo: Kako se je pojavila v slovenščini oblika izšelje-niški? Pobrana je direktno iz srbohrvaščine, kjer je pravilno stvorjena od samostalnika izseljenik. Pridevnik smo prevzeli, pustili pa samostalnik ter pridržali svojo besedo izseljenec, zavrgli pa svoj pridevnik izseljenski. Čudno je, da se naši pismouki ne zavedajo te grde jezikovne mešanice! M. * Almanah o Jadranu. »Jadranska Straža« bo izdala almanah o Jadranu. V to svrho se je obrnila na Jugoslovensko akademijo v Zagrebu in na Srpsko akademijo znanosti v Beogradu s pozivom za sodelovanje pri sestavljanju in redakciji almanaha. Za almanahom se bo končno tudi z naše strani zadostilo že davni potrebi po takem delu. * »Prva pomoč«. Oblastni odbor Podmladka Rdečega križa v Ljubljani je začel izdajati lastno knjižnico, ki bo obsegala predvsem knjižice socijalne. zdravstvene in poučne vsebine, včasih pa tudi leposlovne. Prvi, pravkar izdani zvezek je dr. Rusova knjižica »Prva pomoč«, ki bo izborno služila svojemu namenu. Na kratko je v njej v sliki in besedi povedano vse, kar mora vedeti vsak človek za prvo pomoč, zato smo prepričani, da bo prišla pre-potrebna brošurica v vsako slovensko hišo. Njena oprema je zelo lična, cena pa prav neznatna (3 Din za člane podmladka Rdečega križa pa 250 Din). Naslednji zvezek, ki bo obsegal dr. Bevkove »Zdravilne rastline«, je tudi že v tisku. Novo knjižnico vsem najtopleje priporočamo. * Angleški arheologi v Jugoslaviji. Kakor nam sporoča Zveza za tujski promet v Sloveniji, bo prišlo v začetku julija v Ljubljano 30 angleških arheologov, ki bodo ostali v Ljubljani 2 dni, na kar bodo obiskali Zagreb in naše Primorje. * Ameriški turisti se pripravljajo na po-set Jugoslavije. Kakor doznavamo. so društva »Putnik« in njegova zastopstva v večjih krajih naše države (v Ljubljani Zveza za tujski promet v Sloveniji) sklenila pogodbo z največjo svetovno potovalno pisarno American Expres Company, ki dirigira vsako leto nad 100.000 Ameri-kancev v Evropo. Naše tujsko-prometne organizacije so izdelale obširne programe Radi izrednih senzacij mladini neprimerno! Ni večjega junaka in boljšega detektiva — pogumnejšega in krep-kejšega borca kot je EDDY POLO Oglejte si njegov veilenapeti, najnovejši film Roke KM..! in priznali boste, da je njegov sk>ves upravičen, ker njegovih atrakcij ne do^e/ejio niti Alberti-ni, niti Harly Piel. Tom Mix itd. Skrivnostni umor na gradu. Ukradeni mrlič. Rešitev skozi vodovodni kanal. Na sledu za zločinci. Žrtev. Prevara policije. PTedstauv* danes ta jutri ob 3., HS„ 6., Y)8. in 9. ari. Najnižje cene. KINO IDEAL. In načrte za obisk naših krajev ter se je nadejati, da bomo letos dobili v večjem številu ameriške goste. * Učiteljsko potovanje v Bolgarijo. Sklicujem XII. ferijalno zborovanie na veliki četrtek 28. t. m. ob 11. v Ljubljano (zadnji salon restavracije pri Mikliču nasproti glavnega kolodvora) z glavno točko: Potovanje v Bolgarijo. — Za UFS Slavko Mrovlie. * Velikonočne razglednice v trobarvnero bakrotisku, ki jih je založila naša Jugosi')-venska Matica, so na prodaj po vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, v Ljubljani pa po vseh knjigarnah tn trafikah. Naročila sprejema tudi Jugoslo-venska Matica v Ljubljani, Šelenburgjva ulica 7-11. * Slovenec, ki potule iz Buenos Airesa v Newyork. Kakor smo že poročali, se je slovenski svetovni potnik Mirko Vehovec predlanskim podal na potovanie iz Argentine do Newyorka ter je na svojem potovanju v početku februarja letos prispel v Mehiko, kjer je obiskal nekatere tamkaj naseljene slovenske rojake. Na meji Zedi-njenih držav pa je nalete! Vehovec na nepričakovane ovire in šele po intervenciji v VVashingtonu je končno dobil dovoljenje za vstop v Zedinjene države, da lahko nadaljuje svojo pot do Newyorka. Ker mu je sedaj pot odprta, je upati, da pride srečno na svoj cilj. Vehovec. ki ie absolvent višje kmetijske šole v Klosternenburgu. je rodom iz Žužemberka na Dolenjskem. V Argentini mu ie bila obljubljena služba poslovodje na neki veliki haclendi. Poda! se ie v Južno Ameriko, a obliubliene službe ni dobil. Kaj naj bi storil? Odloči! se ie za pešpot v Severno Ameriko, ker ni imel sredstev za udobnejše potovanie. Skoro v vseh državah v južni in srednji Ameriki so mu šli na roke. Konzuli so mu daiali brezplačen vizum. Upamo, da v Zedinjenih državah ne bo doživel razočaranja. * Sarajevski nadškof obolel. Sarajevski nadškof dr. Ivan Šarič je obolel ter odpotuje v bližnjih dneh v Švico, kjer ostane delj časa na odmoru. * Avtomobilska nesreča v Zagrebu. Na oglu Draškovičeve in Gjorgjičeve ulice v Zagrebu se je predvčerajšnjim pripetila huda avtomobilska nesreča. Trgovec Marko Pohany je povozil sedemletnega sin« odvetnika dr. Štambuka. Njegov avtomobil ie dečka z vso silo sunil na asfaltni hodnik. Dečka, ki ima levo nogo zlomljeno nad kolenom in je tudi sicer dobi! poškodbe na glavi in prsih, so prenesli v bolnico. * Pegasti legar v Beočfnu. Kakor poročajo iz Novega Sada, se je v Beočinu pojavil pegasti legar. Obolela je za to nevarno boleznijo neka mlada delavka, stara 14 let. Kako je okuženje nas'alo, ni znano. Storjeni so potrebni zdravstveni ukrepi, da se bolezen ne razširi. * Samomor v živčni razrvanostl. V Sarajevu je predvčerajšnjimi izvršila samomor vdova ravnatelja pomožnih uradov Milka Kunova. Že dalj časa so se opažali na njej znaki živčne razrvanosti. Predvčerajšnjim ie zgodaj ustala ter izjavila svoji hčeri-profesorici, da se gre malo prezračit. Šla je v podstrešje hiše ter z višine 20 metrov skočila na dvorišče. Ko so jo našli, je bila že mrtva. Stara je bila 68 let. Pokojnica je bila dolgo let ravnateljica državne tkalnice platna. * Posmrtna plača državnih uradnikov. Ker se je dogajalo, da posamezne direkcije pošte in brzojava, oziroma pošte same ob priliki smrti kakega uslužbenca niso izplačale njegovi ženi ali otrokom takoj za pogreb enomesečne plače, marveč šele če/, več dni, ali pa tudi več mesecev, je ministrstvo pošte in brzojava naročilo vsem direkcijam in preko njih vsem poštam, da na podlagi člena 124. uradniškega zakona ob priliki smrti državnega uslužbenca izplačajo še istega dne iz svoje blagajne rodbini v poravnavo pogrebnih troškov enomesečne pokojnikove prejemke, obračun pa izvršijo pozneje. * Obsodba bivšega poslanca dr. Kulov. ca. Iz Novega mesta nam poročajo: Razprava o tožbi leškega župana gosp. Ivana Ažmana proti g. dr. Franu Kulovcu zaradi žalienia časti se je te dni vršila pred novomeškim sodiščem in je bil g. dr. Kulovec obsoien na 500 Din globe in plačilo sodnih stroškov. * Najdeno kolo. Dne t. t. m. se je našlo kolo »Waffenrad«. Ker obstoja sum, da ie bilo to kolo ukradeno, se poziva lastnik, da priglasi svoje pravice okrajnemu sodišču v Radovljici. ITO — zobna pasta najboljša ! * Razveseljivo pocenitev raznih modnih potrebščin nudi našemu občinstvu, tako gospodom kakor damam, naša agilna tvrdka A. Šinkovec nasl. K. Soss na Mestnem trgu. Ni dvoma, da bo ta pocenitev ravno v velikonočnem tednu vsakomur dobrodošla, zato svetujemo, da se vsakdo o znižanih cenah prepriča v današnjem oglasu, ki ga priobčuje navedena ugledna tvrdka. * Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. * Tkanina »ETERNUM« glavna zaloga za .ln^osi^vUn nrl I Medved mamifcktura. * Edini slovenski humorlstlCnl časopis je »Skovir«, ki izhaja v Ljubljani vsakih 14 dni ter stane za četrt leta le 10 Din. Naročnina je tako nizka, kakor je nima nobeden časopis te vrste v Jugoslaviji. V prosti prodaji stane komad le 2 Din, čeprav izhaja »Skovir« na 16 straneh z obilnimi ilustracijami in obilnkn zelo razvedrilnim štivom. Včeraj je izšla velikonočna številka. Kupite si jo v trafiki! Naročite se na »Skovirja« in pomagajte širiti ta časopis, da bo tem bolj zasigurano izdajanje humorističnega časopisa v slovenskem Jeziku! 160 * Nagelnl, roženkravt, rožmarin tvorijo novi narodni dečvin vzorec, ki bo razven za »Dečvo« vporaben tudi za vsako drugo io!etno obleka Vzorčne kolekcije je »Ju-gočeška« dokončala in bodo gg. trgovcem v prihodnjih dneh na razpolago. $12 Se na veliki četrtek prinešene obleke v kemično čiščenje, plisiranje, barvanje in pranje perila i ugotovi sigurno do praznikov tovarna JOS. REICH. Na praznik 35. marca Si>rejetnališča do opoldne odprta * Za velikonočna voščila uporabljajte razglednic^ Družbe sv. Cirila in Metoda. 513 * Sadjarji! Pokončujte škodljivce sadnega drevja z ARBORIN-om! Trud in izdatek Vam bo obilno povrnjen z bogato in zdravo letino v Vašem sadovnjaku. »Chemo-techna«, Ljubljana, Mestni trg 10. 63 * Zoper mole ie naboljše sredstvo TAR-MOL, ki se dobi v vseh lekarnah in dro-gerijah. Izdeluje ga »Chemotechna«. Ljubljana. Mestni trg 10 (na dvorišču tvrdke A. & E. Skaberne). 511 * Med prijateljicami: »Svetuiem Vam draga gospa da vzamete za pranje perila Schichtov »R A D I O N«. Poglejte današnji oglas!« 72 * »Ljudska Samopomoč« v Mariboru naznanja. da pošlje tekom prihodnjega tedna vsem svojim članom iz obeh skupin svoie 12. društveno obvestilo za mesec marec s širšim poročilom o poteku prvega občnega zbora. Z ozirom na večje število smrtnih slučajev, povzročenih po hripi, prosimo za točno plačilo posmrtnin, da bo zamoglo tudi društveno vodstvo svojim obveznostim kakor do sedaj v polni meri zadostovati. 515 * Darujte »Podpornemu društvu slepih« v Liubijani, Wo!fova ulica 12. 186 * Krasne žalne plašče ln obleke priporoča F. Luklč, Stritarjeva ulica. 479 * Dobra metoda za odpravo katarja v grlu. Ko nastopi nenadoma hladnejše vreme. se često dogodi posebno pri ljudeh, ki žive v mestih, da povzroči ta sprememba temperature prehlad. Posebno pogosti so katarji v grlu. Znaki te bolezni so splošno znani, tako da o njih ni treba govoriti. Naj-markantne.iši so: hripavost in bolečine v grlu. Kako se najlažje to odstrani? Najboljši uspeh dosežemo s preparati, ki v objektivni smeri vnetje odpravljajo, v subjektivni pa bolečine ublažujejo. Vsem tem zahtevam odgovarjajo na pr. Panflavin-pa-stile. _78 Vsak nai ve da kupi moško, fantovsko ali dečio obleko najbolje in na ceneje pri tvdki Josip Ivančič LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 7 Lastni izdelki s Ne zamudite ■ Okte te si eaiogo in cene! Tako cisti V1M Vaše kuhinske predmete iz lesa! Danes premijera!! Veliki film hiksuza, razkošja in trpljenja: ! GreSnico! I ■ Do solz ganljiva drama nesrečne devojke. Roman grešne matere in hčerke. V glavni vlogi znamenita ruska tragedija Elizabeta Pinajeff in Angelo Ferrari, Hans Nierendorf. Mladini neprimerno! Predstave danes in jutri (praznik) ob Kil., 3., y25., 6., H8., 9. ur:. Telefon 2730. KINO »DVOR« Iz Ljubljane "Močna ls—30 % Prodaja P°Pusta S t o f e za moške obleke, zgoto-vljene obieke, perilo, čepice, klobuke, samo-vezaice, nogavice itd. pri ANTON PRESKER. Ljubljana. Sv. Petra c. 14. Definitivni državni in privatni nameščenci dobijo brez vsakih far- j malnosti najmodernejše moške, damske in »tročiie . čevlje na obroke po orig. cenah cenika, pri tvrdki VOIKA, Krekov trg. 4047-a j Veliko denarja prihranite, ako kupite obleke, nogavice, rokavice in drugo "manufakturno blago v trgovini j TOMŠIČ, Sv. Petra cesta 38 Ker ie trgovina v la&tnem lokalu, so cene ne- | verjetno nizke. Oglejte si jih. 4045-a Damsko perilo modeme bluze, trpežne florsnogavice, roka» vice, torbice itd. v lepi izbiri in najceneje pri STERK, nasl. KARNICNIK, LJUBLJANA, STARI TRG 18. Klobuke v najrazličnejših, najnovejših barvah in oblikah ter zadnje spomladanske novosti vam nudi v bogati izberi specijalna trgovina JOS. POK nasl. M. BOGATAJ, Ljubljana, Stari trg 14. Cene zmerne. Solidna postrežba. Sprejemajo se popravila. Lastna delavnica. Domske pomladno plašče v cenah od Din 400.—, razne otroške od 120.—, pletene obleke od 250.—, modne volnene jopice od 78.—, modna krila in bluze od 85.— napre) nudi F. In L GORlCAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. — Oglejte si razstavo v izložbi 4012 P9 Gospodje! srajce, spodnje hlače, kravate, naramnice, nogavice, palice itd. v lepi izbiri in najcc nejše pri STERK, nasl KARNICNIK, LJUBLJANA, STARI TRG 18. i u— Oglanl oddelek »Jutra« bo na praznik. v ponedeljek dopoldne za stranke odprt od 9. do 11. ure. u— Grški zunanji minister g. KarapanoS se je ponoči na poti iz Ženeve v Beograd peljal skozi Ljubljano. Naša železniška uprava mu je na Rakek poslala salonski voz, ki je bil tam priklopljen vlaku SOE. Ministra g. Karapanosa, ki se ie pripeljal v spremstvu grškega poslanika v Parizu g. Politisa in tajnika našega zunanjega ministrstva dr. Ivana Subotiča, je na Rakeku sprejel tajnik kabineta zunanjega ministrstva g. Kosta Pavlovič. u— Dr. Matija Murko v LJubljani. U Prage je prispel v Ljubljano slavni slavist, caš rojak, profesor na univerzi v Pragi z. dr. Matija Murko. Prišel je obiskat svojega sina Vladimira, ki je bil v petek promovi-ran za doktorja prava. u— Direktor tehniške srednje šole v LJubljani javlja svojemu učitel skemu zboru in učencem, da je letos iziemoma tudi toiek 26. t. m. počitniški dan in t raji jo ,e-rKonočne počitnice do vštetega to ka 2 a<,r la. u— Sumatra. Ker film Lindbert.h nI ura ■ vočasno dospel, predvaja ZKD namero njega izredno zanimiv in poučen fiim, ki nam predstavlja velike otoke Sunda. zlasi; otok Sumatra. V fiimu vidimo življenje, šege in običaje tamkajšnjih prebivalce'., razkošno floro in bogato fauno. Predstave danes in jutri ob 11. dop. v kinu Ma -ca. u— Lutkovo gledališče Sokola I. na Ta> boru. Vsa dela pri postavitvi lastnega odra so dokončana in se bo danes ob 15. otvo-ru? ta za vzgojo mladine potrebna ustano va. Uprizoril se bo v slovenskem jeziku »Gašperček v peklu«. Roditelji so vabljeni, da pošljejo svoje malčke na poldruga uro razvedrila. Vhod iz južne stiani. — Prostovoljni prispevki. u— »Jednota slovanskih žen« (centrala v Pragi), ki ima v programu tudi medsebojno spoznavanje in skupno delo slovan* sklh žen, je poslala odlične svoje zastopnice v Jugoslavijo, da organizirajo predvsem izmenjavo čeških in naših proiesoric in študentinj. Drage nam sestre Čehinje bomo pozdravile v Ljubljani danes popoldne ob 15. uri in sicer pred že naznanjenim občnim zborom Kola jugoslovenskih sester v Zeleni dvorani »Uniona«. Po občnem zboru Kola pa priredi gostom v čast prijateljsko čajanko »Narodni žensk! savez« Pozivamo naše Čehinje. Rusinje in Slovenke, da se v velikem številu udeleže zbora, da spoznajo naše sestre, ki jim bodo same pojasnile velike cilje »Jednote«. u— Tombola krajevnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani Št. Pe-terska vojašnica. Nadaljne izžrebane številke so: 73, 25, 43. 42, 63. 31, 81, 13 82 in 18. Oni, ki so s temi številkami zadeli vseh petnajst številk na eni tablici, nai dvignejo dobitke najkasneje do 10. aprila. S tem ie tombola končana. u— Maturantom strojne srednje šole. Prejeli smo: Glede na notico obiavljeno v »Slovencu« dne 17 t. m. in v »Jutru«, dne 16. t. m. odgovarjamo: Maturanti strojne srednje šole pač niso obiskovali »Strojne delovodske šole«, ker drugače bi jim bilo znano, da se ob pričetku šolskega leta učencem tega oddelka, dovoli iasno objavi, kako naj se nazivajo.. Neumestno je, da časopisnim potoni opozarjajo na to nas in Senzacijonelno gostovanje najmlajše češke baletke, absolvent berlinske visoke plesne šole danes in jutri zvečer v restavraciji »DVOR« pristojno oblast. Cesto se pa dogaja v javnem življenju, da absolventi strojne delo vodske šole lažje dobijo boljšo službo zaradi svoje praktične zmožnosti. Zato smo mnenja, da bi se mogoč«: marsikateri absolvent, oziroma maturant strojne srednje lole v javnosti mnogokrat rad izkazal kot absolvent navadne »Obrtne šole«. Strojna delovodska II. u— Zveza kolesarskih društev v LJubljani naznanja vsem kolesarskim društvom, ki so včlanjena v Zvezi, da se vrši zvezna seja dne 14. aprila t. I. ob 10. dopoldne v zvezni pisarni. Vabijo se vsa zvezna kole sarska društva, da se iste udeleže po svojih delegatih, ker se bodo določili termini dirk itd. Prosi se, da društva pooblaste delegate, da bodeta pobegnila, Kocjanu pa je priskočil na pomoč dimnikarski pomočnik, ki ga je ud vedel s podstrešja. Rešilni avto je kmalu nato odpeljal ranjenca v splošno bolnico in je bila izvršena operacija. Ker ie ranjencu krogla obtičala v glavi, se je bati. da bodo nastale komplikacije in bo mladi dimnikar ostal brez enega očesa. u - Hudi psi. V Rožni dolini se je včeraj 7<-pet primerilo, da je neki htd pjs rapa-de! nekega pasanta, ga ugrizni! v a 'go ter mu poškodoval obleko. Priporočamo last nikom hudih psov, da jih drže na verigi, odnosno v ograjenih prostorih, da ne bo nevšečnosti pred sodiščem. u— Nepoštena služkinja. Ivanka Stopar-jeva, stanujoča na Celovški cesti je pred nekaj dnevi odslovila služkinjo Verono Frarko, doma iz Murske Sobote. Ko pa je včeraj najela novo služkinjo ter jo peljala v njeno sobo, je opazila, da ie Frankova, predno je zapustila službo, ukradla s poste-iie belo odejo ter rdečo flanelasto riuho. Frankova se potepa menda po Ljubljani in io policija zasleduje. v— Tatvina blaga. V noči na 21. je odnesel nekdo izpred tovornega skladišča glavnega kolodvora okrog 5 kg težko balo črnega klota. Blago je bilo ukradeno na škodo carinskega posrednika g. Anteja Groma. Tat je blago skoro gotovo prodal kje v mestu. Policija je o tatvini informirana in bo tatu gotovo kmalu izsledila. u— Tatovi koles so zopet na delu. Te dni na večer je bilo ukradeno iz gostilniške veže Jakoba Jesiha v Rudniku 1500 Din vredno kolo, last Antona Golia. Ukradeno kolo je znamke Torpedo, črnopleskano in z navzgor obrnjenim krmilom. Drugo kolo znamke »Kintac tudi črno Plcskano je bilo odpeljano pred par dnevi dr. Alojziju Za-lokarju in sicer z dvor;šča njegove vile v Maistrovi ulici. u— Ukraden denar na kolodvoru. Na glavnem kolodvoru je postala žrtev neznanega žeparja Frančiška Kinkova iz Kresnic. V gneči pri vagonu ji je posegel nekdo v ročno torbico ter ji izmaknil 130 Din gotovine, železniško legitimacijo na ime njenega sina Stanislava, zlat prstan z rdečim rubinom ter knjižico Zel. nabav, zadruge v Ljubljani. Neznani uzmovič je oškodov?! Kinkovo za okrog 300 Din vrednosti. u—Našla se je na Prulah manjša vsota denaria. Lastnik jo lahko dvigne v Hrenovi ulici št. 11 vrata 4. u— Vsaka dobro oblečena dama nosi nedrčke in gumipasove od tvrdke Ade]a Besednik, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6. 496 u— Opozarjamo na razprodalo klobukov zaradi opustitve trgovine pod lastno ceno. Izrabite ugodno priliko. Blaž Jesenko, Ljubljana, tari trg 11. 519 u— Foto Staut nudi pirhe. Berite inserat! u— Skicni, pavzni in svetlopisni papir priporoča M. Tičar, Ljubljana. 786 u— Burgundec, rizling In haložan so vinske špecijalitete, ki se točijo samo v Mra-ievi restavraciji na Rimski cesti. 507 u— Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani bo imelo redni letni občni zbor v nedeljo 24. marca ob 3. popoldne v »Beli dvorani* hotela Union. Vabimo najprisrčne-je vse Slovenke, ki se zanimalo za razvoj tega nacionalnega in humanega društva. 514 Iz Maribora Mariborska redakcija »Jutra« Ima telefon številko 440. a— Računski zaključek mestne občine. V mestnem knjigovodstvu so razstavljeni do konca t. ni. zaključni računi mestnega zaklada, mestnega imovinskega fonda, vodovoda, klavnice, avtobusnega podjetja in raznih drugih občinskih ustanov za 1. 1927. Vpogled strankam je dovoljen med uradnimi urami. a— Nadaljnje zanimivosti iz seje občinskega sveta. Občinski svet je dovolil podpore po 15.000 Din kulturnim društvom: Ljudska knjižnica, Prosvetna knjižnica in Svoboda. Podpora nekemu nemškemu kulturnemu društvu je bila odklonjena. Na novo se kanalizira Strossmayerjeva ulica, kjer grade novo palačo za stanovanja oblastnih uradnikov. Narodnemu gledališču je občinski svet dovolil podporo 100.000 Din. Ta vzdrževanje uradov policijskega komi-sarijata je dovoljenih 102.000 Din. V novih mestnih hišah v Smetanovi, Vrtni in Frančiškanski ulici se bodo zvišale najemnine za 50 odstotkov z omejitvijo, da državni nastavljenci ne bodo v nobenem primeru plačevale za najemnino več kakor šestino svoje plače. Za ustanovitev podružnice Zbornice za TOI je dovoljenih 50.000 Din. a— Iz mariborskega Aero-kluba. Na zadnjem občnem zboru izvoljeni odbor se je konstituiral takole: predsednik ravnatelj g. dr. Tominšek, podpredsednika: polkovnik Stanojiovič in industrijalec inž. Dračar, tajnik dr. Šestan, namestnik novinar Cizel in blagajnik Loos. Konstituirali so se tudi odseki, kakor propagandni, gospodarski, fo-to-amaterski in tehnični odsek. V zadnji odsek so bili izvoljeni: inž. Dračar, inž. Keršič, inž. Wolf, inž. Dolenc, dr. Šestan, major Micič, trgovec Feldin in novinar Cizel. a— Zdravstveno stanje v Mariboru. Pri mestnem fizikatu je bilo od 15. do 31. t. m. prijavljenih 13 primerov nalezljivih bolezni, in sicer 11 hripe in 2 škrlatinke. a— Zanimiva pravda iz gospodarskih krogov. V mariborskih gospodarskih krogih je vzbudila veliko zanimanje pravda znanega inaustrijca Dragotina Kobija, veleposestnika na Smolnikti in lastnika žage v Bistrici pri Mariboru z njegovimi bivšimi kompanjoni v lesni družbi »Lesna«. V tej zadevi je tekla kazenska preiskava, v kateri je bila pozneje izrečena pri okrožnem sodišču obsodba proti trem upravnim svetnikom družbe, a to razsodbo je Stol sedmorice v Zagrebu razveljavil ter vrnil zadevo v ponovno razpravo. Nato je g. Dra-gotin Kobi sam vložil proti dvema upravnima svetnikoma in enemu uradniku obširno kazensko ovadbo, v kateri trdi, da so ga imenovani oškodovali za preko 3 milijone dinarjev. Državno pravdništvo je odredilo preiskavo in poizvedbe, ki so tra-jale od lanskega februarja vse doslej. Pre-iskovalni sodnik je imel cel zavoj blagajniških knjig družbe, katere so pregledali izvedenci. Zaslišani so bili kot izvedenci tudi razni lesni trgovci in več prič. Ker preiskava ni mogla dognati ničesar obtežilne-ga proti osumljencem, je državno pravdništvo preiskavo ustavilo. S tem je zaklju čena zanimiva kazenska zadeva. Nadalje-vala pa se bo še pred sodiščem, ker so vložili osumljenci proti industrijalcu g. Kobi-ju tožbo zaradi obrekovanja. a— Zborovanje mariborskih starinarjev. Na svojem zadnjem zborovanju so mariborski starinarji sprejeli primerne sklepe o zasledovanju divjih trgovcev brez oblastvenega dovoljenja. Starinarji obenem opozarjajo občinstvo, naj se pri nakupu in prodaji obrača vedno le na legitimne starinar-je, ki so pod oblastvenim nadzorstvom. a— Prvi dijaški zlet. Snoči se je odpeljalo 19 dijakinj mariborske trgovske akademije na 6-dnevno potovanje po Dalmaciji pod vodstvom profesorjev gg. Prezlja in Silca ter ge. inž. Jeleničeve. Dijakinje si ogledajo v prvi vrsti Split, dalje dalmatinska industrijska podjetja, trgovine ter sploh vse gospodarsko življenje in kultur-no-historične zanimivosti. Povrnejo se na veliki petek. a— Smrtna kosa. V petek zvečer je preminul v 46. letu starosti posestnik in gostilničar Franjo Mesarič v Selnici ob Dravi. Pogreb bo v ponedeljek ob 10. dopoldne. V Ptuju je umrl včeraj zjutraj višji okrajni gozdar v. p. Lojze Barle, brat pokojnega notarja Barleta. Truplo pokojnikovo prepeljejo v Soivenjgradec, kjer se bo v ponedeljek vršil pogreb. V petek je umrl pri Sv. Aontonu v Slovenskih goricah ta-mošnji župan Alojzij Šafarič. Pokojnik je bil vedno odličen in značajen narodnjak ter vzoren gospodar. a— Kriminalni drobiž. Mariborskega bro-darja g. Merdavsa v Trstenjakovi ulici je nedavno pregovoril neznan prebrisan slepar, da mu je prodal kravo za 2000 Din, ne da bi mu kupnino takoj odštel. Ker možakar le ni prinesel kupnine, je g. Mer-davs zadevo prijavil policiji. Okoliški orožniki so izsledili sleparja v osebi nekega Mayerja. Ta tiček je osleparil že več kmetov, zato so ga vtaknili v luknjo. — V Gregorčičevi ulici 12 je neznan predstrešni tat odnesel iz podstrešja 4000 Din vreden zastor. — Trgovcu L. Rižniku je bilo v Lajteršpergu ukradeno 2000 Din vredno kolo »VVaffenrad«. — Tvrdki Čopič v Vrba-novi ulici je neznan tat odnesel 2 avto-magneta, vredna 7000 Din. Kdor izsledi av-tomagneta, dobi nagrado 500 Din. a— Pramica - svetlolikalnica R a k u š a, Slovenska ulica 13, zraven ljubljanske Kreditne banke, se priporoča. 276 Iz Celja Celjska redakcija »Jutra« ima telefon šfe» vilko 190, ponoči v nujnih zadevah št. 191. e— Mizerija s celjskim vodovodom traja že več let ter je vsak dan hujša. Podoba je, da so ostali vsi sanacijski poskusi brezuspešni, prav gotovo pa nezadostni. Poraba vode v industrijah ter v novih kopalnih in drugih napravah je brez dvoma narasla in je danes izdatno večja, kakor je bila pred 10 leti. Kljub temu pa pravijo strokovnjaki, da je vodovodna naprava še zadostna in da je treba Ie radikalno odstraniti vse defekte in uvesti neizprosno štednjo z vodo. Svojčas se je nameravala zgraditi pomožna črpaljka v mestnem vrtu. Tudi se je predlagala in utemeljeno na-svetovala uvedba vodomerov, kar bi vsako čezmerno in nepotrebno trošenje vode znatno omejilo. Toda pri nas v Celju je od načrtov in strokovnih mneni do izvedbe dolga križeva pot, ker odločajo v takih bitnih vprašanjih, ki sc tičejo splošno-sti, ozki vidiki e— Kadilci! Kadite s patentiranim higi-jeničnim ustnikom »Likar«, ki odvzame cigareti večino škodljivih snovi. Dobi se v Celju pri Dragu Žnidariču, Gosposka 27. e— Pozor gledališki Interesenti! Opozarjamo. da v današnjem repertoarju za Maribor navedeni program ni pravilen. Ker bo po naknadni odredbi vojaška godba odsotna tudi v nedeljo in ponedeljek, se mora spremeniti tudi repertoar teh dni. Uprizori se danes zvečer letošnia najbolj uspela drama Romeo in Julija, jutri zvečer pa popularna velezabavna burka Lumpa-cij vagabund. Za obe predstavi veljajo znižane cene. Popoldanske predstave v ponedeljek ne bo. e— Stara Kresnica je 591etna bcračica Marija F. iz Gaberja. Vsak petek, včasih pa tudi še kak drug dan, io primaha v Celje in berači po hišah in cestah tako dolgo, da nabere drobiža za nekaj »kovačev«, ki jih nato zapije. Večkrat jo je že naše! stražnik ležečo v popolnoma pijanem stanju sredi ceste. Tudi pretekli petek jo je premagala močna štajerska kapljica in je obležala skoro nezavestna sredi ceste poleg rudar. šole. Precej truda je bilo treba, da so Jo spravili domov. Za mladino taki prizori pač niso vzgojni! e— Skrajni čas jc ie, da se odstrani veliki a up umazanega snega, ki je nametan Pred grofijo v kotu pred okrožnim sodiščem. Mislimo, da bi se da! ta edin! sneg, k: ga je še dobiti v vsem Celju, odsranltl z majhnimi stroški. Naj bi ga morda odpeljali v bližnjo Savinjo kaznjenci. Iz Novega mesta n— Smrt priljubljenega mlinarja. V Po* I f?® 'f**** vremena je trava popolnoma su« meh i« nremiTml Smrfi roča, da ni v Novem mestu ničesar znanega o kakem ropaTskem napa« du. Dolžnost prizadetih gospodov bi bila, da bi zadevo prijavila policiji ali žandar meriji, česar pa nista storila. Ob tej priliki rade volje ugotavljamo, da ni s člankom od 19. t. m. naš novomeški dopisnik v no« beni zvezi. na ta grič, kjer so se igrali in zažigali tra« vo. Od goreče trave pa se je vnelo tudi suho diačje in ogenj se je začel širiti po mladem gozdiču. Ko so otroci videli, da se je začel požar širiti, so zbežali. Goreči gozdič so opazili brivski pomočniki, ki so začeli takoj gasiti. S jx)močjo še nekaterih ljudi se jim je po daljšem času posrečilo, poiar popolnana zadušiti. Ogenj je napra« vil na mladih borovcih precej škode, bila bi pa lahko večja, ako bi ne bila pomoč ta« ko j na mestu. Starši, ne dajajte otrokom žvcplenk. Iz Zagorja Semena vseh vrst zajamčeno naiboliše kakovosti priporoča: ANTON FAZARINC. CELJE e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici sta umrla v petek 22. t. m. 771etni Franc Potnik, krojač iz Tepanja in 18-letni Beno Podgoršek, avtomehanik iz Celia. e— Seja celjskega občinskega sveta. Redna javna seja celjskega občinskega sveta, ki bi se morala vršiti že pretekli četrtek in je bila odpovedana zaradi razveljavljen ja dveh skjepov večine po mariborskem velikem županu, bo v sredo 27. t. m. ob pol 18. v sejni dvorani mestnega magistrata. Dnevni red seje obsega: zaprisego nove občinske uprave, volitev in konstituiranje občinsk-ih odsekov in komisij ter slučajnosti. e— Novolmenovana občinska svetnika. Na mesto umrlega občinskega odbornika g Valentina Komavlija je bil imenovan v celjski občinski svet železničar v pokoju g. Franc Mlakar, na mesto odstopivšega odbornika g. Tomaža Cvirna pa vpokojeni sreski tajnik g. Josip Ferk. e— Prvi splavarjj na Savinji. Včeraj dopoldne so se pojavili pri Celju že prvi letošnji splavarji iz Gornje Savinjske doli-re, po večini iz Ljubnega, Rečice ob Savinji in iz Gornjega grada. Prva skupina je š.ela okrog 20 velikih splavov, ki so vuz''i s precejšnjo opreznostjo, ker Je voda Se razmeroma nizka in se je tudi struga nekoliko spremenila na j>osameznih mestih A drsa čevlji CEIIE Narodni dom VREMENSKO POROČILO MeteorološM zavod v Ljubljani, 23. marca 1929. Višina barometra 303.8 m. Krsf Car Barom. Tempe*. hc c« V (R Smer vetra ID brsina opazovanja as ▼ u ia »si. Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 769 7 769 4 7t95 770-0 6 3 7 5 74 9i 86 7r> 62 mirno N 2 E 1 ESE 10 Skoplle 7 771-2 90 91 mimo SoOt 763*2 70 63 NE 1 T o ^ 10 10 10 10 8 Padavine Vrrt, dež dež dež r mm do 7. ure 1 1 2 1 Sobice vzhaja ob 5.59, zahaja ob 18.15, luna vzhaja ob 16.3, zahaja ob 5.41. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 12 C, najnižja 5 C. Po dolgem času smo dobili spet dež. Ako odštejemo neznaten dežek 26. in 27. februarja, ga nismo imeli o-d predzadnjega decembra. To je za ljubljansko zimo gotovo nekaj zelo nenavadnega. Ali sicer pa se pom-lad bliža si!no počasi. Sneg kopni skrajno počasi, zakaj tudi doslej še nismo imeli pravega južnega vremena, da bi ostal zrak topel t'idi čez noč. Potemtakem kopni sneg še vedno največ pod učinkovanjem direktne sofeične pripeke, v senci pa se drži skrajno trdovratno. Trije,' štire dnevi pravega Južnega vremena bi odpravili domala toliko kot štirinajst dni sedanjega vremena z odmeko čez dan in zmrzaljo čez noč. Sveta Jedert, 17. marca, prinese po kmets-kem koledarju, rosico, ali letos je še ni bilo. Tudi po ostali Evropi napreduje pomlad le prav polagoma. Ker se je tudi ta teden nad osrednjimi deli Evrope držal visok zračni tlak, prevladuje vreme slično kot pri nas. Samo Rusija ima še vedno pravo zimo; dotok mrzlega zraka s Severnega Ledenega morja se je tamkaj nadaljeval tndi v prvi polovici tega tedna, zato je imela na pr. Moskva v ponedeljek še 18° C pod ničlo in v četrtek še vedaio 16° C. Koncem tedna so se atlantske depresije ojačMe ter se približale Skandinaviji; spričo tega Je pričel atlajrtsfci zrak pre-pJavlnati severno Evropo na široko. Zdi se, da ne bo dolgo, ko bomo tndi v naših krajr-h prišli v območje atlantskega vetrovnega sistema. Dunajska vremenska napoved za nedeljo; Mik) vreme bo trajalo dalje. Spremenljiva poobla-žiJjev. z— Testament. Sokolsko gledališče v Za« gorju bo vprizorilo v nedeljo ob pol 20. na« rodno igro s petjem v 4 dejanjih »Testa« ment«. Godi se v Št. Gotardu pri Tro« janah, torej v neposredni naši bližini. So« deicvalo bo preko 50 oseb, za kar se bo oder primerno povečal. Ker so bile do se« daj občinstvu narodne igre najbolj priljub« ljene, je pričakovati, da bo tudi tokrat dvo» rano napolnilo. z— Slab cvetnotedenski sejem. V četr« tek se je vršil v Zagorju običajni cvetno tedenski sejem, ki pa je bil slabo obiskan. Kramarekega blaga je bilo veliko, a kupcev malo. Tudi z živino ni bilo kupčije t— Nenavaden povod ustavitve 6brato> vanja. V četrtek okrog polnoči je naenkrat odpovedala električna razsvetljava. One« mogočeno je bilo obratovanje in ustavili so se pihalniki pri apnenicah. Električni uslužbenci so iskali defekt pri vseh odda« jah toka in ga končno našli. V baraki ru» darske žage so našli povzročitelja kratke« ga stika vsega sežganega. — Bil je to do« mač, dobro rejen — maček, ki je zašel bog ve kako do visoke napetosti, ki je v višini 2 m. Seveda je bil maček takoj mr« tev ter obstal med žicami, kar je povzro« čilo defekt. Lani oktobra je povzročila ce« Io miška kratek stik in je ta defekt zahte« val človeško žrtev. z— Lep napredek Električne zadruge. Električna zadruga v Zagorju je imela v nedeljo svoj redni letni občni zbor. Ude« ležba ni bila velika, kar pa je gotovo do« kaz, da je članstvo z delovanjem načelstva zadovoljno. Saj se je tudi zadruga po sed* mih letih svojega obstoja razvila v popol« nom a samostojno in aktivno gospodarsko podjetje, ki ima, sodeč po uporabi elek« tričnega toka — prav lepo prihednjost. Iz tajniškega poročila g. Kolenca je razvid« no, da se je konzum toka od ustanovitve potrojil. V letu 1928 je zadruga svojim čla« nom oddala 58.000 kw ur toka, in sicer za luč po Din 3.50, za pogon pa po lestvici 2 Din — 3 Din. Od novega leta dalje se zaračuna tok za luč po 3 Din, za pogon pa po 2 — 2.50 Din. Tudi režijski stroški za nove inštalacije in popravila so sc zmanj« šali od 20 na 10 odst. Važno je, da bo v tekočem letu zadružno načelstvo po sklepu občnega zbora vrnilo članom 90 odst dete« žev, to je za doslej vplačani delež po 200 Din — bodo člani dobili ISO Din. 20 Din ostane še nadaljni delež. Blagajnik g. La« zar je podal izčrpno poročilo, ki se je spre« jelo z odobravanjem. Ves čisti dobiček se je pripisal rezervnemu zakladu. Iz Trbovelj t— Okrajno sodišče v Laškem razglaša, da sc bodo v tekočem letu vršili še sledeči uradni dnevi in sicer: v Trbovljah 13. apri« la, 11. maja, 8. junija, 6. julija, 17. avgu« sta, 14. septembra, 12. oktobra, 9. novem« bra in 7. decembra; v Hrastniku pa 27. aprila, 25. maja, 22. junija, 13. julija, 24. avgusta, 21. septembra. 26. oktobra, 23. no« vembra in 21. decembra. t— Stavbeno gibanje. Spomladansko se« zono je z čelo oživljati stavbeno gibanje. DovTŠujejo se stavbe, ki so bile do zime Ie v surovem stanju dograjene, TPD bo sezidala novo poslopje za uradniški kon« zum. Novo poslopje bo stalo v bližini sta« reg'1 ob cesti pri mostu na Vodi. Poslopje bo do jeseni dograjeno. — Žična železnica ki ^re od Agnez in se konča za Retjem, bo kmalu stavljena v obrat. Ta železnica je dolga nad 3 km. t— V svrho izpopolnitve vojne evidence se pozivajo oni mladeniči, rojeni 1. 1910., ki niso domovinsko pristojni v občino Tr« bovlje, da se zglasijo v pisarni županstva v Trbovljah ali v Hrastniku do 31. t. m. Vsak mora pri zglasitvi predložiti domo* vinske dokumente. t— Zahvala. Podpisana se iskreno zahva« Ijujem vsem, ki so spremili mojega nepo« zabnega soproga na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem častiti duhovščini, pevskemu društvu »Zvon«, društvu Sokol, gasilskemu društvu, g. Rob. Plavšaku ml. za prisrčni poslovilni govor ter vsem daro« valcem vencev. — Ema Arzenšek, vdova. t— Zadnja pot Ferdinanda Arzenška. Lepo je sijalo pomladansko solnce, ko smo spremili k večnemu počitku tako naglo pre* minulega Ferdinanda Arzenška. Na zadnji poti so stopali za krsto poleg sorodnikov tudi številni prijatelji in društva, katerim je bil pokojnik velikodušen podpornik. Po« greha so se udeležili Sokoli z zastavo, ga« silci, pevsko društvo »Zvon«r pa je zapelo pred hišo in na grobu ganljive žalostinke. Veličastno«turobno in presunljivo so zatro« bile sirene avtomobilov v zadnji pozdrav , gospodarju, ko so ga odnašali iz rojstne hi« ie. V imenu Sokola se je prisrčno poslovil > Skrbi in prizadevanja naših vinogradnikov Podpora za nakup galice in bi-zeljski vinogradniki Globoko, 23. marca. O težkem stanju v naših vinogradnih krajih je bil v »Jutru« nedavno priobčen članek, v katerem se člankar nekako hu* duje. da je ljubljanski oblastni komisar odredil 4LO.OGO Dm kot podporo za nakup galice onim, ki so bili lani po toči in slani oškodovani. Po mnenju člankarja bi se moral ta denar razdeliti med one, ki so bili prizadeti po pozebi v letošnji zimi. Zahteva, da se 400.000 Din razdeli kot podpora na vse one vinogradnike, ki jim je pozeba v minuli zimi poškodovala trte, torej med vse vinogradnike ljubljanske oblasti, ni umestna. Koliko bi dobil posameznik od tega? To bi bita samo kapljica v morje! Ako se bodo razna, zelo nepovoljna stro* kovnjaška mnenja o letošnji pozebi vino« gradov, obistinila, kar se bo pokazalo v enem mesecu, potem je obča katastrofa ta« ko velika, da bo treba dvigniti vse one, ki niso prizadeti, v mogočno reševalno akci« jo. Pri vsaki podporni akciji, pa je treba slediti načelu, da se najprej priskoči na pomoč onim, ki so najbcdr.ejši in podpore najboij potrebni. Brez vsakega dvoma pa so tisti, katerim je toča lani, ali celo že dve in tri leta zapored, uničila ves pri« delek, pa jih seveda letošnja zimska poze« ba tudi ni zgrešila, najbednejn med vino* rejci in podpore v prvi vrsti ter najnujne» je potrebni! Treba si je ogledati naše bizeljske kra« je, kjer je toča že tri leta uničila ne samo vinograde, temveč tudi vse druge pridelke tako, da so je moralo žito zeleno pokositi ter sadjerejci s stotinami sadnih dreves ni« »o dobili niti enega kilograma sadja. Pre« zadolženost in beda je nepopisna! Vino« rejci že ve«- let ne morejo plačati niti gali« ce, o čemur se vsakdo lahko prepriča pri tukajšnji Kmetijski podružnici, kjer dol« gujejo vinogradniki na galici že več let kljub temu, da bi radi plačali, ker veda, da jim tečejo drage obresti. Nihče pač ne bo dvomil, da je te kraje ponovna kata« strefa zimske pozebc prizadela mnogo hu« je, kakor one, kjer so imeli vsaj zadnja le« ta povoljne t-gatve. Zato je pač na mestu, da se prispeva primeren znesek na račun podpore takim, najhuje prizadetim krajem, da ss bednikom omogoči vsaj nakup galice, katere bi si sicer nešteti izmed njih ne mo» g!i kupiti in bi njih vinogradi morali že zaradi tega propasti. Prizadeti vinogradniki bodo tem bolj hvaležni, čim večje podpo« re odnosno čim bolj znižane cene pri galici bedo deležni. — Urek. Pozeba in rez t ormoško - ljutomerskih goricah Ivanjkovci, 23. marca. Zaradi hudih poškodb vinogradov je le« tošnja rez izredne važnosti. Preteklo ne* deljo je priredila Ormoška vinarska po« družnka dva poučna tečaja o rezi in sicer zjutraj v Ivanikovcih, popoldne pa v Je« ruzalemu. Predaval je vinarski nadzornik g. Zunanc. Ljutomerska vinarska podruž« niča je priredila enak tečaj na Kamenšaku, kjer je predaval upravnik oblastne viničar« ske šole v Kapeli g. Glaser. Za predava« nja so se zelo zanimali vinogradniki, po« sestniki in tudi viničarji. V Ivanjkovcih je bilo okrog 150, v Jeruzalemu nad 300 in na Kamenšaku blizu 400 poslušalcev, ki so z največjo pozornostjo poslušali predava« telja. Le to je škoda, da niso vsi dovolj natančno videli nazornih demonstracij. Kakor se vidi iz strokovnih in drugih I i« stov, so mnenja strokovnjakov o letošnji rezi različna. Eni priporočajo, naj se z rez« jo počaka, da bo trta pognala in da se bo tako natančno videlo, koliko škode je na« pravila pozeba, drugi pa priporočajo takoj« šnjo rez. Prej se mora seveda % raznimi poizkusi ugotoviti škoda. Ti strokovnjaki povdarjajo, da nima čakanje in zavlačeva« nje nobenega haska. Ker je treba pri rezi računati tudi s časom in delovnimi močmi, priporočajo, naj se rez čimprej opravi in naj se ne odlaga na čas, ko bodo nujna de« Ia tudi na njivah. Vinogradniki so po ve« čini osvojili to mnenje in od nedelje na« prej že pridno režejo. Tudi predavatelji na vseh tečajih so pri« poročali, naj se z rezjo ne odlaša. Pri rezi se vidi, da je naša glavna vrsta — š*'pon po vseh legah in višinah popolnoma po« zebla. Pri vseh drugih vrstah pa se najde« jo po raznih legah in višinah razlike. 6ud« no je, dia je letošnja pozeba tako raznoli« ka. V tej parceli je tako, v drugi pa pri popolnoma istih razmerah — drugače. Mir« no se lahko računa, da je povprečno j»ozeb« Ijenih najmanj 50 odstotkov popkov, če odštejemo šipon. ki je popolnoma pozebel. Mogoče je seveda, da tudi danes na videz zdravi popki ne bodo pognali. To vse se bo izkazalo šele koncem aprila. Najhujše bodo prizadeti mali posestni« ki ki imajo nasajen skoro izključno šipon. Neobhodno je potrebno, da se država in samouprava zavzame za te male vinograd« nike ki sami ne bodo mogli obdelati svo« jih vinogradov ter se preskrbeti za dolgo leto. Vinske zaloge v ormoško«!jutomerskih vinogradih so še precejšnje. Dobre kvali« tete so v ceni zelo trdne, dočim je mer« kantilno blago zanemarjeno. Kakor malo« kdaj. 9e je lanska pozna trgatev pri kvali« teti izDJaeala. Splošno pa so se vina letni, ka 1928 prav dobro razvila, izgubila veliko kisline ter postala veliko boljša, kakor se je obetalo ob trgatvi. — Petovar. Iz življenja in sveta S praškega mednarodnega vzorčnega velesejma Letalo proti strehi V Salnt-Maoru ita Francoskem je motor odpovedal na letalu, ki ga Je mlad pilot prav neprevidno vozil nad strehami hiš. Aeroplan Je zadel v neko streho in obstal razbit. Pilot ie ostal po naključju nepoškodovan. Amerikana Znanstveno raziskava nje s pobožno namero V chicaški »Tribuni« so objavili na* slednjo vest: Za razstavo 1. 1933. v Chicagu hoče žrtvovati neka družba vse mogoče, da bi se ugotovilo mesto, kjer ležijo ostan« ki Noetove barke. Z uspehom te ugo« tovitve se hoče postaviti na razstavi. Družba namerava opremiti več aero« planov z velikimi fotografskimi kame« rami, s katerimi bo raziskovalo ozem« lje okoli Ararata. Mnenja je, da bo mogoče fotografirati vsak dan po več sto štirjaških milj. Posnetke bo dala na razpolago celemu štabu znanstveni« kov, da jih preiščejo, kajti velika ozem Ija okoli Ararata so še čisto neraziska« na. Oglas nekega zobozdravnika v henriettskem dnevniku »Daily«Free« Irance«: Ne obiščite dr. Jenkinsa, če mu ne mislite plačati. Izdretje zoba vas stane pri njem en dolar. Če vas bo bolelo ne plačate nič. Če vas ne bo bolelo, plačate dvojno ceno. Vi sami boste razsodili. Plomba stane 1 dolar. Zobovje za spodnjo in zgornjo ljust, najboljši materijal, prej 50 iarjev, sedaj samo 12.30 dolarjev. Mostovi 6 dolarjev. Zlate krone 3 dolarjev. Če imate zobno gnilobo, pridite meni. Delujem že osem let v Henrietti: kdor je bil kdaj pri meni lahko potrdi, da sem pravi umetnik. Kdor mi je kaj dolžan in mi name* rava plačati, me bo hvalil. Kdor mi je kaj dolžan in ne namerava plačati, naj reče, kar hoče. Jaz sem edini zobozdravnik v Okla; liomi, ki ga včasih kozarček popije, ka« tli cigarete, ki ne pripada nobeni cer« ce« do* k kvi, loži ali kateremukoli društvu, jaz sem edini zobozdravnik, ki spi doma in ne vara svoje žene. Dajte si popraviti zobe, potem se bo« ste lahko smehljali, celo med izdira« njem zoba se boste lahko smehljali. Ljubosumnost v Novem svetu Amos White, Indijanec iz Sissetona, je odgriznil svoji ženi nos, da bi bila za druge Indijance manj zapeljiva. Ob« sodili so ga na dve leti osem mesecev ječe. Morala v nevarnosti »Journal Post« iz Kansas«Cityja pi« še: Razstavljanje umetnih nog v izlož« benih oknih pomeni veliko nevarnost za javno moralo. To je ugotovila gospa Grudgerjeva, odlična članica različnih društev v Baton Rougeu. Ga. Grudger« jeva je videla na svojem nedavnem po» tovanju v New Orleans več umetnih nog v izložbenih oknih, jih pokupila in sežgala. Pijte morsko vodo! Češki vseučiliški profesor Ružidka propagira interesantno misel. Pravi, da bi bilo za vsakega človeka dobro, če bi po obedih popili kozarček ali vsaj nekoliko žličk morske vode. Klorirane soli, ki so v njej in ki jim je vrhu vsega pomešan tudi jod, učinkujejo zelo osvežujoče in zdravilno na telo. Države. k leže ob morju, bi lahko začele morsko vodo kar prodajati. Transportne težave bi bile sicer precejšnje, tako da bi ta voda navsezadnje ne stala tako malo. kakor bi si kdo mislil, a temu bi se dalo odpomoči morda na ta način, da bi jo v velikih laboratorijih ob morju koncentrirali in takšno koncentrirano morsko vodo bi potem ljudje pili razredčeno z navadno vodo. Ideje, ki jih naj upošteva kakšna podjetna glava! Smrtonosni solnčni žarki Zoro sodo proti sivim lasem! Ne barva temveč vrača sivim lasem prejšnjo na-_ ravno barvo. ZaK, zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20. kot za zdravje popolnoma. neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. 900 m pod površino zemlje tta se srečala dva rudarja ln spustila v prileten pomenek. Še kljusetu, ki prevaža težke vozičke za seboj, se zdi dobro, da sme za kratek hip odpočiti trudne no~e. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Duga ulica 32. Lekarnam, drogeriiam, parfumerijam. brivnicam in trgovinam mešanega blaga da'mo v komisijo. Samo plast kisika okoli zemlje nas varuje strašne smrti Meteorologi so iznenadili svet z novim odkritjem. Uspeh njihovih najnovejših raziskovanj ie ugotovitev, da je naša zemlja izpostavljena neprestanemu obžarevanju smrtonosnih žarkov, ki izvirajo iz solnca. Nihče jih še ni .videl, ker se videti sploh ne dado, pač pa so jih ugotovili z raziskovanji v laboratorijih in z računi. Znano j«, da nam pošilja centralna zvezda našega sistema razne izvenspektralne žarke, ki se razširjajo s sila kratkimi valovi in ki jih je mogoče proizvajati tudi s pomočjo modernih fizikalnih aparatov. Ti »ultrakratki« valovi imajo strašen učinek. Mikroorganizmi poginejo ]>od njihovim vplivom v trenutku, večji organizmi dobijo grozne opekline in če so jim dalj časa izpostavljeni, zapadejo istotako smrti. Ti žarki namreč razkrajajo beljakovino kakor jedke kisline. Z aparati jih je mogoče proizvajati Je v manjši količini, ki se ne da niti primerjati s silnimi množinami, kakor jih izžareva solnce. Če pa navzlic temu niso že davno uničili vsega življenja na zemlji, se moramo zahvaliti temu, da je zemlja obdana z neprodirnim oklepom, ki jim zastavlja pot do njene površine. ,Ta oklop sestoji iz kisika. Vodja magnetsko - meteorologične opazovalnice v Potsdamu prof. doktor Kiihle je dognal, da se kisik v visokih ozračnih plasteh pod vplivom kratkovalovnih žarkov pretvarja v ozon, a ozon vpija takšne žarke in jih pretvarja v običajno, neškodljivo toploto. To se vrši v višini 200 do 300 km, kamor še ni prispel noben človek, a vendar govori mnogo razlogov za to, da so Kiihlejeve dedukcije pravilne. Že prej so n. pr. opazovali, da se grom eks- plozij sliši do 50 km daleč, potem se razprostira okoli tega do 100 km širokega ozemlja do 50 km širok obroč »mrtve zone«, kjer ni nič slišati. 100 do 300 km od središča eksplozije sledi teritorij, kjer je odmev eksplozije spet zaznati. Kako je to mogoče? Kiihle pravi, da samo zaradi tega. ker se je zvok detonacije razširil tudi v zračni prostor, v višini je zadel ob ozračno plast, ki ga je odbila ponovno na zemljo. Ta plast je baš tista, v kateri se kratkovalovni žarki pretvarjajo v toploto. Dr. Kiihle meni, da je ta toplota prav znatna, dosega namreč do +30 C, na vsak način pa .ie neprimerno višja nego v nižjih ozračnih plasteh. Žensika našega časa Nad letališčem v Oaklandu pri San Franciscu (Kalifornija) je potolkla gorenja mlada dama, miss Mac Phetrldge, zadnji ženski rekord v vztrajnostnem poletu, ki ga |e postavila druga mlada dama, miss Bobby Trontova, s 17 urami 5 minutami in 37 sekundami. Nova rekorderka pa je vztrajala v zraku 22 ur 23 min. 12 sek. in bi še, da ji ni zmanjkalo bencina. »Bela žena« v Olomucu Olomuški otroci so doživeli te dni hud strah, eden leži bolan v bolnišnici. Ko je skupina šolarjev obiskala Sar-kandrovo kapelo, je planila mednje izza altarja belo oblečena postava in začela enega izmed otrok daviti. Otroci so se razbežali. Nekoliko pogumnih dijakov je nrišlo nato pogledat, kaj je na stvari. Zopet je planila bela postava izza altarja. toda neki dijak ji je strgal pajčolan z obraza. Strašilo ie bila mlada, lepa dama. Komaj da je še odnesla pete. Policija ji je na sledu, a Olomučani ugibajo, kaj je dama prav za prav hotela. Služkinja, ki zna biti grofica Južnoameričan Carlos Perrera, ki prebiva stalno v Parizu, je javil policijski oblasti, da mu Je niegova 27 letna služkinja Gabrijela Granados, ko je bil na dolgem potovanju, opienila stanovanje in ušla s 100.000 ir. raznih dragocenosti. Policija je podjetno služkinjo kmalu izsledila. Vodila je zelo veselo življenje po zabaviščih, razsipavala denar, lovila ljubčke, ki jih je zalagala iz »svojega« in se izdajala za grofico. No, lepa je dovolj — če dala lepota groiice. Zdaj pa bo za lep čas ne samo manj nego grofica, ampak še manj nego služkinja. Mati obesila sebe in svoje tri otroke Pri Kaitenbachu v Češko-saški Švici se je pripetila strašna družinska tragedija. Ko so se vračali neki ljudje iz Češke Kamenice v ta kraj, so opazili v snegu neke sani. Od tam so jih vodili sledovi v gozdno jaso. kjer se jim je nudil grozen prizor. Na drevesih okoli jase so bili obešeni trije otroci in neka ženska. Identificirali so io za ženo delavca Seidla iz Kaltenbacha. V napadu hipne blaznosti je bila obesila svoje tri otroke, ki so šteli 6 do 9 let, in sebe. Razstava jugoslovenskega akademskega slikarja Ante Trste* njaka: Iz Srbske Lužice Razstava obsega portrete lužiško srbskih žen v narodnih nošah in zanimive pokrajinske slike. Na visoko šolo brez mature Braunschweigski naučni minister je izdal naredibo, ki določa, da se prepuščajo na tamošnje vseučilišče izrazito nadarjeni kandidati tudi brez mature. Pogoj je le to. da ima zadostno splošno naobrazbo in razsodnost, da se je v svoji stroki zelo izkazal, da je za študij nadarjen in v temeljih svoje stroke dobro podkovan. Dalje ne sme biti mlajši nego 25 let in starejši nego 40 let. Sprejemni izpit se izvrši v obliki kolokvija. Kihanje — javna nevarnost Londonski zdravniki meniio, da bi se zadnja epidemija brine ne razširila v takšni meri, če bi si vsakdo večkrat izpral usta in grlo s kakšnim desinfek-cijskkn sredstvom in če bi ljudje ki-hali v svoje robce, ne pa v zrak ali pa v svojega ljubega biižnjika. »V vseh javnih lokalih, tramvajih, avtobusih in tako dalie.« piše neki zdravnik, »nam preti velika nevarnost okuženja zaradi kihanja že inficiranih oseb. Povzročitelji bolezni se prenašajo s kihanjem na daljavo do 15 m, a tudi osebe, ki so inficirane in glasno govorijo, bombardirajo svojo okolico najmanj 2 m daleč z bolezenskimi klicami. Pri tem je opažati, da se prehlajeni ljudje postavijo čisto blizu k ljudem, s katerimi govorijo, da bi jih ti bolje umeli.« Razstava klobukov Skupina klobukov čeških velikih mož. Zgoraj klobuka: F. L. Riegra in Fr. Palackega, zdolaj klobuki: Sv. Čecha, dr. Rašina, o'r. Kramara in J. Nerude. Hoover - čistokrvni Nemec? Po berlinskih poročilih je neizpod« bitno dokazano — vsaj za Nemce — da je zopet ena velikih svetovnih oseb« nosti, prezident Hoover, nemškega po* koljenja. »Deutsche Allgemeine Zeitung« po« roča, da je Ameriško heraldično dru« štvo ugotovilo, da izhaja novi preži« dent Zedinjenih držav v direktni liniji od Andreja Huberja. ki se je rodil v Baden«Badnu in se je izselil leta 1740. v Ameriko ter se nastanil v Marvlan« du. Princ — uradnik Najmlajši sin angleškega kralja, princ Jurij, je izstopil iz mornariške službe in presedlal v zunanjepolitično. Je to prvi član kraljevske družine, ki se je odločil za uradniško karijero. Ta mu je seveda zagotovljena. Postal bo generalni guverner Kanade. Princ Jurij šteje 27 let. Žena - kanon V Mantui je umrla v bolnišnici senzacija neke tamošrje potujoče cirkuške družbe, 220 kg težka »žena kanon«. Visoka je bila 1.96 m, a v prsnem obsegu je merila 1.95 m. Treba ie bilo petnajst oseb, da so jo prenesli v bolniški voz. Novo uspavalno sredstvo Angleški strokovni medicinski list »Lancet« opisuje uporabo in učinek novega uspavalnega sredstva, ki sicer še ni v prometu, a ga je telesni zdravnik kralja Jurija dr. Ship\vay uporabljal med kraljevo boleznijo z velikim uspehom. Imenuje se »avertin« in ga je treba injicirati. Avertin privede pacijenta prej v nezavest in veliko mirneje nego vsak drugi narkotikum, ]x> prebujenju pa ne povzroča nobenih neprijetnih učinkov. Princesin pes V nekem monakovskem listu je iz* šel te dni naslednji inserat: »Vrt v bližini kakšne vile išče prin* cesa, primeren, da bo lahko vodila vsak dan po njem svojega psa na spre« hod ...« Marsikdo bi bil v današnjih časih prav rad pes takšnede princese. V Nemčiji bodo orali ponoči Zasneženi kraji in zmrzla zemlja otežkočajo normalno spomladansko kmetovo delo. V Nemčiji hočejo iz« gubi jeni čas nadomestiti z večjo delov« no intenzivnostjo. Delali bi v treh de« lih po 8 ur podnevi in ponoči, da se ne izgubi kmetu niti trenutek dragocene« ga časa. Traktorji bodo imeli ponoči reflektorje z močno električno lučjo. Umor v nemški grofovski družini Vso nemško javnost razburja skrivnostna smrt šlezijskega grofa Eberharda StoIberg-VVernige-rodskega (naša slika), ki so ga našli v njegovi sobi s prestreljeno glavo. Krogla, dum-dumka, kakršne so rabili med vojno in še sedaj za lov na veliko zverjad, ga je zadela v glavo od zadaj in izstopila pod desnim očesom. Kakor smo poročali, je padel sum že v prvem hipu na njegovo družino, zlasti na njegovega sina Kristjana. Nadaljira preiskava je ugotovila, da drugi družinski člani ne pridejo v poštev, pač pa so zelo težke lndicije obremenile mladega grofa, ki svoje dejanje seveda taji. Gre sedaj samo za to, da-li je umor izvršil s kakšnim posebnim namenom ali pa le po nesreči. Kolikor se da ugotovit), je bilo razmerje med njim in očetom dobro. Kras gospoda je še vedno elegantna obleka iz ateljeja tvrdke DRAGO SCHWAB v Ljubljani. Čudo: Najlepše, najboljše, najcenejše! Pristne francoske oastilie VALDA zoper grlobol, hripavost, prehlad, nahod, akutni in kronični bronhitis. katarje, hripo. influenco, naduho, zasoplost. Prodajajo vse lekarne in dro-gerije. Antarktida, dežela skrivnosti »Te dežele ne bo mogoče nikoli raziskati!« Dežela okrepenele groze bi se lahko imenovalo to ozemlje, ki raziskuje komander Byrd. Še pred poldrugim stoletjem ni bilo človeka, ki bi jo brl kdaj videl. Pomorščaki so si takrat pripovedoval: bajko o siloviti celini, ki obdaja Južni tečaj. Imenovali so jo Južno deželo in so imeli o njej tako pomanjkljive poime, da so jo zamenjali z Avstralijo, ko so odkrili prve predele tega kontinenta. Toda leta 1642. je Tasman dokazal, da ni Avstralija v nobeni zvezi z Južno deželo. Šele kapitan Cook je zadel leta 1773. na ledene bregove Antarktlde. Kar je tu videl, da je tako prevzelo, da je napisal v nekem svojem pismu: »Te dežele ne bo mogoče nikoli raziskati.« So pač možje, ki jim je strast do raziskovanja važnejša od lastnega življenja. Sir James Ross je prodrl 1. 1842. do rta Adairja, kier se toplejši morski tok zaje v ledeno pregrado, in še južneje. Na kopno ni stopil, toda iz zaliva. ki se imenuje po njem, je odkril dve ogromni ledeni piramidi, iz čijih vrhov so vstajali ognjeni zublji in oblaki gostega dima. Imenoval je ta dva vulkana po svojih dveh ladjah: Erebus (12.400 čevljev) in Terror (10.900 čev-liev), ognjenika Groze in Strahu. Po-"ieje se je odpravil Sir John Franklin stima ladjama v Antarktido in se ni nil nikoli več. Nikoli več ni zvedelo človeštvo, kje in kako so izginili člani Franklinove ekspedicije. Norvežan Borchgrevinck je bil prvi, ki je 1. 1895. stopil na kopnino Južnega kontinenta. Njegov parnik. namenjen lovu na kite, se je bil zasidral pred rtom Adairjem, mogočnim, 3780 čevljev visokim bazaltnim hribom, ki pada na obeh straneh s skoraj navpičnimi stenami v morje. In Borchgrevincku so sledili številni drug: prezirači lastnega življenja, da bi seznanili svet s skrivnostno celino, ki je dvakrat večja nego Evropa: Shackleton, Scott, Amundsen ... Njih doživljaji so nam še preveč v spominu, ni potrebno, da bi jih obnavljali na tem mestu. Odkrili so nova ozemlja, prodrli so do skrajne točke južne poloble, obogatili so naše znanje z neprecenljivimi podrobnostmi — in vendar bi lahko rekli, da je naše znanje o antarktičnih zadevah le malo manj pomanjkljivo, nego je bilo pred poldrugim stoletjem, ko je kapitan James Cook zagledal prvikrat ledeni oklop, ki zapira deželo pred invazijo radovednega človeštva. Šele moderna tehnika nam je dala z letalom tisto sredstvo, s katerim nam bo mogoče preiskati Južni kontinent v vsej njegovi dolžini in širini. Byrd in Wil'kins sta pijonirja moderne raziskovalne metode na antarktičnem teritoriju. Dežela ledu in ognja Antarktida je v nekem oziru dežela paradoksov. Lahko bi jo imenovali deželo ognja prav tako kakor deželo večnega ledovja. Nešteto silnih vulkanov so odkrili na njej razni raziskovalci, celo najzakotnejši otočiči okoli nje so ovenčani z vrhovi, ki bljujejo ogenj in pepel. Ogenj in led se v njej borita za prvenstvo. Bregove ri tvorijo mogočni ledeniki, ki so pokriti s plastmi lave. Gore so ji sestavljene le do neke višine iz leda in snega. Pepel, ki ga sip-Uejo ognjeniki iz svojih žrel, ustvarja na ledu trdne plasti, ki ne prepuščajo toplote. Tako se ledena ali snežna plast pod njimi ne more raztaliti, tudi če se po pepelnati plasti razlije tok ognjene lave. Na to pepelnato plast se vsede nova ledena plast, na to spet pepelna-ta. tako masiv vulkana neprestano rase Flora in favna Nobena dežela na svetu ni tako revna na živih bitjih kakor Antarktida. Še celo sfcrajni sever naše zemeljske krogle je v primeri s to revščino pravcat paradiž. O kakšnih človeških naselbinah ni absolutno nobenega govora, rastlinstvo je zastopano z dvema, tremi vrstami — in to na robeh Južnega kontinenta, a živalske vrste se dado našteti isto tako na prste obeh rok. Najzanimivejša bitja v tej strašni, nedogledni puščavi tvorijo pingvini. Največja pavrsta med njimi, pavrsta tako zvanih cesarskih pingvinov, meri v višini 4 čevlje in tehta 80—90 funtov. Ti pingvini imajo ogljeno črno glavo, rumenkasto oprsje, spodnjo stran kljuna krasi ognjeno rdeča proga, a perje se svetlika kakor satin. Pingvini se hranijo z ribami. V vodi niso nič manj gibčni nego te ribe. Pingvinka izleže eno samo jaice v nekakšno gnezdo iz kremenčev. To jajce mora neprestano ogrevati, da ne zamrzne. Sicer so pa vsi pingvini pripravljeni nadomestova-ti mater pri sedenju na jajcu — kar daje pogosto povod za hrupne prepire glede lastninske pravice na mladiča. Mladiči se obvarujejo mraza ob toplem, pernatem telesu matere ali njene namestnice. Najhujši nasprotniki pingvinov so tjulnji, čijih največja pavrsta tako zvanih morskih leopardov doseže 12 čev- Ekspedicija kapitana Byrda, slavnega ameriškega letalca in raziskovalca je zašla v mučen položaj, ker je — vsaj začasno — izgubila svojega poglavarja. Pri reševanju nekih članov svoje družbe, ki so se z letalom izgubili v grozotni puščavi Antarktlde (naš članek jo opisuje), je moral sam ostati v ledu. Upajo, da ga bodo kmalu rešili. Zemljevid nam kaže torišče Byrdovega raziskovalnega dela, debela črta kaže smer njegovih glavnih poletov. Baza ekspedicije je sedaj v Kitovem zalivu (Baie des Baleines). Byrd pa hoče raziskati predvsem tisti del Antarktlde, ki leži med Ros-sovim in VVeddellovim morjem. V tem predelu je odkril že obširne celinske teritorije in ogromne, zaledenele gorske verige, ki se dvigajo preko 3000 m nad morsko površino. Ijev v dolžini — skupna dolžina dveh prav velikih ljudi. Tjulnje pa zalezujejo spet mesojedni kiti, ki živijo v skupinah do 100 živali. Takšen kit teh ta 1000 in več kilogramov ter je menda najbolj divja žival na svetu. In s tem smo z življenjem v antarktičnih pokrajinah skorajda pri kraju Vse drugo je nepregledna, divje raz-drapana gorata ledena pustinja, preko katere zahrumijo lahko vsak hip nezaslišano silni in mrzli snežni viharji Edina sprememba v tej enoličnosti so ognjeniki in v dolgih polarnih nočeh čudoviti, mavrični, neprestano spre menljivi južni siji v ogromnih visoči-nah zračnega prostranstva. To je morda zelo malo in marsikdo se bo vprašal: Kakšen pomen ima raziskovalno delo, fco je vendar nemogoče, da bi ljudje v teh krajih živeli in imeli od njih kakšno korist? No, človek-raziskova-lec se ne vpraša nikoli o pomenu in o koristi svojega dela; videti nekaj z lastnimi očmi. obogateti za kakršnokoli, še tako majhno, novo spoznanje, boriti se, zmagati v boiu s protivno naravo: to mu je vrhovna, nematerijalna korist, ki je vredna vsake žrtve. Mimo tega pa ni treba misliti, da ne bo imelo celotno človeštvo neke prav realne koristi od antarktične puščave. M.nogi učenjaki trdijo, da morajo biti ti kraji prebogati na rudninskih zakladih vseh vrst, a meteorologična opazovanja okoli Južnega tečaja nam bodo odkrila marsikatero vremensko skrivnost naše zemlje in nam bodo omogočila toč-nejše splošne vremenske napovedi nego doslej. Tako lahko pričakujemo, da bo vendar prišlo nekaj živejšega, človeškega življenja v ta najsamotnejši konec sveta. Izvleček iz programov LJUBLJANA (577 m 4k\v), ZAGREB (309 m 0.7 kw), PRAGA 349 m 5kw), BRNO (441 m 3 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw). BERLIN (484 m 4kw). FRANKFURT (428 m 4 kw), LANGENBERG (469 m 20 kw). STUTTGART (380 m 4 kw). DUNAJ (517 m 15 kw), LONDON (Daventry 1604 m 25 kw) RIM (448 m 12 kw), BUDIMPEŠTA (558 m 20 kw), STOCKHOLM (Motala 1380 m 30 k\v). Ponedeljek. 25. marca, BEOGRAD 11.20: Stanje vede in napoved časa. — 12.15: Poročila. — 12.30: Gospodarske in borzne vesti. — 12.45: Radio-kvar-tet. — 20: O podedovan ju značaja. — 20.30: Literaren večer. — 21: Poročila. — 21.15: Ruska glasba. — 22.30: Ciganska godba. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 11: Koncert komornega tria (prof. Trost: violina, gosp. MuIIer: Čelo, gosp. N. Štritof: klavir). — 15: Materinski dan v radiu. — 16.30: Koncert radio - orkestra. — 20: Pevski večer zbora prosv. društva z Viča. — 22: Poročila in napoved časa. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17-30: Popoldanski koncert. _ 20.30: Prosto za prenos iz inozemstva. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Prenos slovaškega programa iz Bratislave. — 20: Prenos programa iz Brna. — 22.20: Lahka glasba. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Prenos programa iz Bratislave. — 20: Staropraške pesmi. _ »V zlatem vodnjaku«, opereta v 1 dejanju iz starih časov. — VARŠAVA 17.55: Prenos iz Krako-va: Koncert češke glasbe. — 20.30: Prenos iz Vilne: slovansko zborovsko petje. — 21.30: Recitiranje velikonočnih pesmi. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert kvarteta. — 20.05: Poljuden koncert orkestra in olistov. _ BERLIN 16.30 Popoldanski koncert. — 20: Orkestralen koncert lahke glasbe. — 21: Recitacijski večer. _ FRANKFUT 16.35: Koncert Beethovnovih skladb. — 20.15: Prenos programa iz Stuttgarta. — »Svobodna Amerika« (nekaj akustičnih slik o nje osamosvojitvi). — LANGENBERG 17.45: Pevski koncert. — 20: Večerni koncert orkestra. — Narodne pesmi. — Lahka godba. — STUTTGART 16.35: Popoldanski koncert. — 20.15: Masse-netova opera »Dekle iz Navare«. — Prenos programa iz Frankfurta. — TOULOUSE 21.30: Odlomki iz italijanskih oper. _ 22: Koncert lahke godbe. — BUDIMPEŠTA 10: Cerkvena glasba. — 12: Orkestralen koncert. _ 17: Ciganska godba. — 19.45: Koncert orkestra in solistov. — 21.30: Koncert tria. _ 22.30: Lahka godba. — LONDON 19.45: Bachove violinske in klavirske sonate. _ 20.15: Lahka godba. — 20.15: Pev- ski kon?ert in vojaška godba. — 22.35: Koncert komorne glasbe. — RIM 17.30: Koncert cerkvene glasbe. — 20.45: Koncert sta-roitalijanske glasbe. _ STOCKHOLM 18.30: Koncert lalike godbe. Torek, 26. marca. BEOGRAD 11.20: Stanje vode in napoved časa. _ 12.15: Poročila. — 12.30: Gospodarske in borzne vesti. — 12.45: Reproducirana glasba. — 20: Predavanja. — 21: Poročila. — 21.15: Radio kvartet. _ 22.30: Godba za ples. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa. — 13.30: Borzne vesti in reproducirana glasba. — 17: Koncert radio - orkestra. — 18: Ljubljana in okolica (g. Kunaver). — 18.30: Zur Gegen-standstheorie der Personlichkeit, znanstveno predavanje prof. dr. \Vebra. _ 19: Nemščina. — 19.30: Naše sosednje države. — 20: Duetni večer (klavir in harmonij). — Koncert radio - orkestra. — 22: Poročila in napoved časa. — AGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 15.: Poljuden popoldanski koncert kvarteta. _ PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.30: Simfoničen koncert orkestra. — 22.20: Koncert lahke godbe. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. _ 19.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — VARŠAVA 17.55: Popoldanski koncert orkestra. — 19.50: Prenos opere iz gledališča v Poznanju _ DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Popoldanski koncert orkestra in solistov. — 20.05: Literaren večer. — 21: Ariie in pesmi. — 21.35: Koncert dunajskega koncertnega orkestra. — BERLIN 16.30: Orkestralen koncert lahke godbe. — 20: Briillova opera »Zlati križ«. — FRANK-BURT 16.15: Popoldanski koncert iz Stuttgarta. — 19.30: Bach »Pasijon sv. Matevža«. — LANGENBERG 17.15: Koncert tria na citre. — 20.10: Literarno - glasbeni večer. — STUTTGART 1.15: Popoldanski koncert. — 20.15: Stari vojaki (bariton in orkester). — 21.30: Poljuden koncert filharmo-ničnega orkestra. _ TOULOUSE 21.30: Operne arije. — 22: Orkestralen koncert. — BUDIMPEŠTA 9.12: Dopoldanski koncert. _ 12: Koncert ciganske kapele. — 17.30: Orkestralen koncert lahke godbe. — 19.30: Prenos iz opere. — 22.30: Ciganska godba. _ LONDON 19.45: Bachove violinske in klavirske sonate. — 20.15: Lahka godba. — 20.45: Koncert kvinteta in pesmi. — 21.30: Koncert Schumannovih pesmi. — 22.40: Mešan večer. _ 23.45: Godba za ples. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. _ 20.45: Koncert operne glasbe. — STOCKHOLM 18.30: Koncert lahke godbe. _ 20: Prenos iz kralj, gledališča: Thomasova opera jMignon«. Radio Beograd V evropskem radiofonskem koncertu je zopet zadonel nov akord: oddajati je pričela nova postaja v Beogradu. Danes se vrši njena slovesna otvoritev. Že oni teden so amaterji, ki neumorno ribarijo po vetru, v poznih nočnih urah ulovili nekje v bližini rimske postaje zvoke govorice in glasbe, ki jih dotlej ni bilo slišati. To so bila poskusna oddajanja beog-grajske postaje, ki so jo tekom zime montirali v palači Akademije nauka v Beogradu. Nova postaja je 123. v Evropi in tretja v Jugoslaviji. Čudno se vidi, da je Beograd kot presto-lica naše države dobil zadnji svojo radio-fonsko oddajno postajo — za Zagrebom in Ljubljano. Nemara je bila temu kriva ona famozna oddajna postaja v Rakovici, odkoder so že pred leti po trikrat na teden oddajali koncerte. No, tista postaja je bila narejena samo za telegrafijo in so jo čisto zasilno uporabljali tudi za oddajanje glasbe in podobnega. Seveda modulacija ni mogla biti kaj prida in ni čuda, da so se Beograjčani rajši odločili za slab gramofon, kot za radio. Tako je moralo preteči precej časa, preden se je zabrisal prvi slabi vtis in šele lani so se Beograjčani odločili, da iznova poskusijo kvalitete radiofonije. V ta namen se je lanske jeseni ustanovila posebna delniška družba z osnovno glavnico 5 milijonov Din, pri kateri je z znatnim deležem udeležena tudi Marconijeva družba v Londonu. Ta je zgradila tudi oddajno postajo po svojih osnutkih. Beograjska postaja je najmodernejšega tipa sistem Marconi, ki slove po krasni modulaciji. ki jo tolikanj občudujemo pri angleških in italijanskih postajah. V palači Akademije nauka v Knez Mihajlovi ulici so priredili za postajo potrebne strojne, studijske in upravne prostore, skupaj 36 sob. Oddajni aparati so v četrtem, študij in pisarniški prostori pa v drugem nadstropju. Na strehi palače je med dvema 27 m visokima stolpoma razpeta antena. Postaja oddaja z energijo 9 k. w., od česar pride približno 2.5 k. w. v anteno: tedaj toliko, kolikor pri ljubljanski postaji. Postaja oddaja za sedaj na valu 455 m, dasi ji je mednarodna radio-fonska unija v Ženevi odkazala drugo valovno dolžino. Program obeta biti prav dober. Oddajali bodo spočetka po 6 do 7 ur na dan. Sodelovali bodo najboljši beograjski umetniki: glasbeniki, književniki in gledališki igralci. Vrhu tega je uprava beograjskega gledališča postaji dovolila, da lahko 14 mesecev REKORDNE REZULTATE samo s TUNGSRAM Barijevimi REKORD CEVMI prenaša vsako operno ali dramsko predstavo iz gledališča. Posebi.a pažnja se bo posvečala poročevalski službi. Današnji slavnostni otvoritveni program vsebuje naslednje točke: ob 10.30: Fanfar-ska uvertura g. Matačiča. — Državni himna (izvajata orkester kraljevega Narodnega gledališča in akademski pevski zbor »Obilic). — Pozdravni govor in Hrističeva orkestralna suita iz »Jugoslavenskog baleta«. — Ob 11.20: Poročila. — Ob 12.05: Odlomki iz Hrističeve opere »Zaiumčar«. — Narodna pesem »Bakon Štefan i dva an-djela«. — Baranovičeva orkestralna suita iz baleta ^Licitarsko srce«. — Ob 15: Selo v Sumadiji (narodni program z glasbo in recitacijami). — Ob 20: Večerni koncert radio kvarteta (biseri iz glasbe raznih narodov). — Najnovejše vesti. — Ob 22: Koncert radio - jazz - orkestra. Z otvoritvijo beograjske postaje je naša domača radiofonija. ki se tako dolgo ni mo-gia oživotvoriti, dobila nekako osnovno ogrodje, na katerem bo moči graditi naprej. Predvsem bo treba spopolniti Zagreb, a menda se kmalu zgrade še oddajni postaji v Skoplju in Splitu, da vsaj, kar se tiče števila postaj, ne bomo zadnji med evropskimi narodi. Ali kakor so postaje same nujne, vendar niso še zadostni predpogoji za procvit naše radiofonije. Šele z enotno smotreno organizacijo in čim tesnejšim sodelovanjem vseh postaj v državi, bo moči doseči oni efekt, ki si ga obetamo od domače radiofonije. Prva številika lista »Radio — Beograd«. Beograjska radio - postaja izdaja tednik »Radio — Beograd«-, ki bo prinašal programe beograjske in drugih postaj, dalje tekste in pojasnila vsega programa, tehniške članke, namenjene radio-amaterjem, in vse novice o radiofoniji. Prva številka je v glavnem posvečena beograjski radio-posta-ji, je bogato ilustrirana "in obsega 24 strani. Cena posamezni številki je 5 Din. _ Tromesečna naročnina 60 Din, polletna 120 Din, letna 240 Din. Naročnino je poslati na: Radio A. D. Beograd; račun pri PoštnLhra-nilnici št. 50.888. K L A ¥ I R j § ! Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih inštrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. — Poseben oddelek za po« pravila. Uglaševanje in popravila za konser* vatorij in Glasbeno Matico ter druge insti« tute izgotavlja moja tvrdka. — Gre tudi na deželo. Točno postrežba in zmerne cene — tudi na obroke. — Izdelovalec klavirjev R. \VARBINEK, LJUBLJANA, Gregorči* čeva ulica 5. Zoper slabokrvnost, slabo prebavo in oslabelost vsake vrste učinkuje najbolje povsod priznana HOCEVAR-JEVA AROMATICNA ŽELEZNATA TINKTURA. Ne kvari zob in je prijetnega okusa. Pol litra steklenica 20 Din. Razpošilja se od 3 steklenic dalje. Izdeluje in razpošilja edino: LEKARNA PRI ANGELJU VARHU NA VRHNIKI. 3662 Salonit cementno azbestni škrHj je za pokrivanje zgradb najboljši materijal. Nov uspeh brezžične telegralije Kakor poroča londonski »Daily Mail«, so se vršili med brezžičnima postajama v Bridgevvaterju (Angleška) in Mon-treaiu (Kanada) uspeli poskusi za istočasno prenašanje telefonskih in brzojavnih pogovorov na isto valovno dolžino, pri čemer se da očuvati skoraj popolna tajnost teh pošiljk. Izumitelj te vrste prenašanja, neki Mathieu. je svojo metodo izdelal v Marconijevih laboratorijih. Od dvornega igralca do vlomilca V Budimpešti so se pripetili v zad* njem času številni drzni vlomi, ki so se nehali s tem, da so sedaj prijeli njih izvrševalca. Je to v budimpeštanskih višjih krogih zelo znana osebnost, biv* ši dvorni igralec Abdav, ki je bil po« zneje, v času belega terorja častnik be* logardistovske tolpe in eden najgrozo« vitejših teroristov. Nekoliko let ni bi* Io nato o njem nič slišati. Šele v zad* njih časih se je spet pojavil in igral veliko vlogo v budimpeštanski družbi — z denarjem, ki si ga je »služil« z vlo* mi in tatvinami... O. Kinpur: n u »Ej, pa sem vendar kupil rado ali fadio ali kakor že pravijo tej škatlici ...« beseduje sam s seboj Klančar-jev Luka v vlaku, vozeč se proti domu. Tudi njegov sosed Matija je imel tako škatlico, iz katere se ie slišala godba in petje iz Ljubljane. Samo enkrat je slišal par glasov, a to je bilo takrat, ko sta bila s sosedom še dobra prijatelja. Sedaj nista več in zato si je kupil Luika svoj »rado«. »Jera,« zakliče Luka, prišedtši domov, svoji debelušasti boljši polovici, »Jera! Poglej! Rado!« »Jej, kaj tale škatlica, M ni večja od .globina'... tak to je rado ali kako si že rekel?« »Veš, Jera, jaz tudi ne vem, kako se prav za prav reče: pa to je vse eno, samo da bova slišala, kakor pri sosedovih.« Luka razvije zavitek in privleče na dan dolgo bakreno žico. »Jej, dolga žica, pa ne da bi bila iz zlata: prav tako se sveti... To boš pa gotovo shranil v poročno skrinjo..« »Kaj še!« odgovori Luka. »To bom napeljal med. našim skednjem in hišo, kakor ima sosed. Talko mi je rekel tudi gospod v Ljubljani.« »Le daj jo! Le daj!« se raztogoti Jera. Jaz že ne bom pazila, da ti jo kdo ne ukrade... Jaz že ne. Pa Sultana privezi nanjo!« »Eh, Jera! To mora biti. Ta žica lovi godbo in petce in pravijo ji an... an ..« »An... an...« mu pomaga Jera. Z združenimi močmi napneta žico med skednjem in hišo ter odtod v veliko izibo. »Še zemlja zdaj!« pravi važno Luka. »Ježeš! Kje pa naj tukaj med samimi skalami dobiš zemljo?« vpije Jera. Luki se zgrbanči čelo, pa odgovori: »Saj bo tudi gnoj dober, kakor pri sosedovih!« »Luka! Luka! Zmešalo se ti je. Gnoj in pa rado! Sam delaj... Gnoj... rado... Jaz grem!« Lulka in Jera tiščita glave vsak v svojo slušalko. Niti dihati se ne upata. »Ta je spil pa gotovo veliko surovih jajee, ker tako lepo poje!« »NaF. v B. L. S. Steklina (lvssa) ni nalezljiva (infekcijska) bolezen. Če sicer še vedno neznani virus, ki se nahaja ali v tekočinah, krvi, živčevju, mesu itd. prekuhaš. postane neinfekcijozen. Kdor je torej pojedel kos prekuhanega mesa od živali, poginule na lisi, ne more nalesti stekline. Pač pa morda lahko kako drugače oboli, ee je meso prepojeno s toksini, to je strupenimi izločki organizmov, ki povzročajo liso. — Pri mrhovini prihajajo še v poštev tudi sicer nastajajoči ptomaini in njihove raz-padline. — »Akne«. Bolezen je mnogokrat jako trdovratna in se upira vsem mogočim kuram. Vendar pa zaradi tega ni treba obupati. Poskusite, dasi ste, kakor pišete, »poskusili že celo apoteko;, sedaj še lahko mazanje grč z žvepleno mažo; nadalje uporabljajte odvajalna sredstva. Ker tožite, da tudi želodec ni v redu, jemljite trikrat na dan takoj po jedi po 2 pasti 1 i (močnejšega) acidol - pepsina, vsak pot na čaši vode raztopljenega. Učinek je včasih presenetljiv. Za desinfekcijo ustne dupline m grla, za obrambo - proti gripi, vnetju vraia in prehladu Jjanfiavin ■ pastile Učinkujejo specifično pri vseh nalezljivih boleznih. »Toda, Marija, ali si ne morete podložiti kos časniškega papirja?« »Ni potrebno, gospa, dosežem tudi tako.« česen v vsej okolici... Hotel je skočiti z okna. Nežika ga je pirestregla: »Kaj niti poljuba ne maraš v slovo?« Jureju se je srce zasmejalo in tisti imah je pozabil bridkost prejšnjega trenutka. Radosten je šepetal svoji ljubici na uho in vroče ji je sopel za vrat: »Moja, moja! Nikdar ne pozabi, da si moja dečva, ki jo Jurej tako štema. Krščen duš, denarja prinesem in potlej se oženiva...« Skovir se je zadri v smreki, ko je Jurej zavihtel sekiro na ramo in krenil po kameniti stezi v temačno dolino ... Meseci so minili in spomlad je prihajala v deželo, ko je Jurej prvič omahnil. Ni se izčrpal za delom. O, ne! Bolezen mu je mehčala kite, bolezen in kruta vest. »Čas je, da grem k spovedi...« Zagnal je sekiro med mrtva debla in se spustil na štor. »Nežika!« Solze so ga polile. »Prav je imela Nežika: ,Še preden se bo posušil ta rožmarin, me boš zatajil'...« Po bliskovito so se vrstili v njem strašni spomini na ono prekleto zimsko noč. — Ilonka, vraž/ja ciganka, ki se je bila premočena zatekla v njegovo bajto, se je tako zvonko smejala kot Nežika. Jurej je bil kot hudournik brez stiru-* ge... Ko je utrujenemu in zasoplemu omahnila glava na njene prsi, mu je strgala dehteči rožmarin izza traka: »Ka/j ti je treba tega šavja?« Tedaj ie Jurej zavihtil sekiro. Ilonka pa je zažgoleia na pragu s svetlo iskro maščevalnosti v očeh: »Bolan si, fant, bolan kakor jaz, ha-ha-ha!...« in je izginila v snežni me-tež. — Zaman je bi] taval Jurej po gozdu, da bi jo ubil... Jureiu je zlezla glava tako globoko, da ga je zbodla ost prelomljene šibe v čelo. Zdramil se je: »Kaj bi? Dosti je pokore! Iskrena spoved in — konec. To je moj delež..« Nežika se ga je prestrašila, ko je odprl polkence. Vedela je. kai ji je prišel povedat. Zato ni jokala in Jurej je strme!. »Pripravljena seim Mila na to, Jurej. Hiiti, dia se oženiva. Potreben si ženske roke, da ti vrne zapravljeno zdravje.« Strme je Jurej zaprl polkence. čutil je. kako mu ledeni kiri v samem srcu. Nu, spoved je bila opravljena. Neučakano je pograbil svoj delež... Nihče ni spoznal obešujaka, ki je vise] ma mladi češpjji ob cesti. »Obupan potepuh je bil,« so menili ljudje, ko so ga zagrebli za pokopali- škim zidom. Le Nežika je vedela njegovo ime, zato je v temni noči zatek-niJa beli križ v svežo gomilo, beli križ z rdečim napisom: »Iš k a r i jo t ...« Na stara teta je žalost omračila Ne-žiki um. Bila ie občinska norica, dokler ji ni Bog pokazal lesketajočih se valov naraslega potoka. Za pokopališkim zidom počiva Iška-rijot, zraven njega pa v grobčfcu z zelenim bršljanom poraslim, njegova zvesta ljubica. Divja jablana skriva v svoje veje rdeči napis, da ga ne vidi vsak, kdor gre mimo.___ Mihelič Stane Matevž gre k vojakom Ves žalosten in v samega sebe po* greznjen se je Matevž vozil k vojakom. Enakomerno se je pomikal vlak, ena* komerno so žvenketala stekla v oknih in enakomerno so brzeli mimo komaj še vidni brzojavni drogovi. Matevž vse te enakomernosti ni opa* zil in se ni zmenil zanje. Le skrivaj in podzavestno se mu je prikradla sama v dušo. kakor se prikrade snanec in z njim tiha sanja. Gledal je skozi okno z zaspanimi očmi in napol odprtimi usti. Z levico je slonel na robu okna, dcsnica pa mu je leno počivala na ko* lenih. Ni se vozil sam. Mladi, veseli fantje so peli okoli njega, tudi ti so od* hajali k vojakom. On pa jih ni videl, še harmonike ni slišal, ki je vriskala. Na dom je mislil in na Maričko, ki jo je tako žalostno pustil samo. Spomr.il se je zadnjega večera, ko se je poslav* ljal od nje. Jokala je. On pa ji *'e go* voril v trenutku, ko bi ji bil moral vliti tolažilnega olja v srce, ko so ji oči zar* devale od solz, besede, ki so io ' 'e. Iz sebe ni mogel spraviti niti trohice sočutja, čeprav je v niem vse kipelo. Pa kaj! Kako naj bi dajal človeku to* lažbe človek, ki je sam potrebuje in je ne najde drugje kakor v bolečini one* ga, od katerega se poslavlja... Zaman ga čaka Marička nocoj. Mor« da sloni pri oknu. Glavica med nagelj* ni, med onimi rdečimi nageljni, ki so mu vedno že iz dalje zadišali, ko se ie bližal njenemu oknu. Rožmarin! Še nosi na prsih list rožmarina in velik rdeč nagelj, ki so ga odtrgale njene roke in mu ga za slovo prinele na prsi. Še diši, diši. In glava je Matevžu klo* nila, ustni sta se dotaknili nageljna, velega lista rožmarina. Tako nežen, ta* ko mehek je bil list, tako rdeč je bil nagelj na prsih, kakor bi po njem plala kri. Zdelo se je Matevžu, kakor da je poljubil Maričko. Poljubil? Ah! samo enkrat jo je poljubil, samo enkrat pri* tisnil na svoje široke prsi in to je bilo oni večer, ko se je poslavljal od nje. Rožmarin, nagelj, poljub ... Tako čus dno se je vse to spojilo v Matevževem srcu, tako blaženo je zadišalo, zatrepe* talo, zagoi 2I0 ... »Marička!« Vzdignil je obe roki Ma* tevž, vzdignil je glavo. Pa ni bilo Ma* ričke in roke so kakor obupane same omahnile nazaj. Fantje okoli njega so pospali, tudi harmonika je zaspala. Pokrajina posuta z mesečino je br* zela mimo, osamelo drevo, kozolec, hi* ša na holmu, zasvetil se je zvonik in zopet utonil v daljavi. Tam nekje da* leč je zalajal pes. Zdrznil se ie Matevž in v nasmeh so se mu razširile ustnice. Pes! Sosedov pes! Kolikokrat si la* jal. ko se je zlomila vejica ali pa od* padel list pod mojimi nogami. Pa je prirobantil ven stari Smrekar v sami srajci in spodnjih hlačah. Preko ramen je imel ogrnien star pruštof, mrmral je sam s seboj, v levici držeč leščerbo, v desnici okovano palico: »Sultan, kdo je. kdo te moti in meni jemlje spanec? Drži ga!« In zopet se je Matevž spomnil ne* PirfcaiOo toraoiiinio ooo Pripoveduje Franc Piškur, ljubljanski meščan, ob svoji devetdesetletnici Jubilant je bil rojen 23. mar* ca 1839. v Pijavi gorici pri Ka* runu. Ponosna hiša v dva »štuka« je bila velika vinska trgovina, ki je svoje konje v onih časih, ko še ni bilo že= leznic, pošiljala globoko na Hrvatsko, na drugi strani pa daleč čez Trst v Italijo. Obče-vanje z narodno probujenimi Hrvati je v njem vzbudilo narodno zavest in ponos. V dobi našega narodnega preporoda je bil eden onih redkih narod* no zavednih pridobitnikov, ki so tudi najtežje gmotne žrtve za slovansko in napredno stvar smatrali za dolžost in za čast. Gotovo je on naš najstarejši napredni volilec, ki nikdar ni zamudil svoje strankarske dolžnosti, zakaj prav pri vseh vo* litvah v Ljubljani od šestdesetih let minulega stoletja pa do zadnjih je vedno glasoval, seveda vedno z naprednimi Slovenci. On je tudi najstarejši naročnik naših naprednih časopisov, ki so se z njegovo osebo tudi večkrat bavili v simpatičnih člankih. Stara narodna in napredna garda Slo* veni je ga pozna in spoštuje, mlada generacija naj ga pa po* snema in časti. Kako je stari gospod še čil na duhu, naj pričajo njegovi spomini. Resnica, da jih je narekoval v pero, ležerno sede na stolu, viržinko v ustih in s čašo vina pred seboj. Noben datum mu ni pobegnil iz spo* mina, nobeno ime se mu ni zabrisalo. In teh je ogromna množica od najnižjih slojev v mestu in na deželi pa do lite* ratov in narodnih voditeljev, ki so bili vsi njegovi znanci in prijatelji, kar jih je delovat lo v teku nad tri četrtine sto* let ja za napredek našega na* roda. Senijorju veteranov garde narodnih pervakov naše naj* spoštljivejše čestitke s toplimi željami, da dočaka še svojo stoletnico! Pri Karonu se je reklo v Pijavi go* rici, jaz sem pa še vedno Karon. Do* mačijo je prevzel brat, potem je pa šlo vse na tuje. Stara gostilna in trgovina z vinom je bila pri nas in imenitno je šla kupčija, ko so zidali železnico na Trst. Zato se jo nismo bali, čeprav smo slutili, da pomeni konec tovornikov, ki smo s konji po cestah in z ladjami po rekah prevažali blago daleč na vse strani. Res je, preživel sem vse kranj* ske tovornike. To so bili možje! Znali so zaslužiti, pa tudi dati. česa in še bolj je bilo veselo ni^£„,To srce. Spomladi je bilo, ko so z vso silo cveli nageljni na Alaričkinem oknu. Vesel, malo razigran je bil tistega ve* čera Matevž. In v tej veselosti, razpo* sajenosti svoji je dražil Smrekarjevega psa, da je lajal. Zaškripal je ključ v vratih — stari Smrekar se je prikazal na pragu. Matevž pa je pograbil kre* Eelce in mu ga je zagnal pod noge. Iz* il je Smrekarju palico in svetiljko iz rok. Drl se je pes na verigi, Smrekar pa ni nič več mrmral in se jezil, urnih pet jo je pobrisal in zaklenil hišo. »Kaj si storil?« ga je tisti večer vprašala Marička. Pa ji je Matevž vse povedal, njene besede so ga karale, oči pa so se ji smejale. Vsa žalost je izginila Matevžu iz sr* ca ob teh spominih, pozabil je na vse skrbi, ki so ga doma morile in mu dušo obtežile ob slovesu. Smehljaj mu je plaval na njegovih ustnih in s smeh* Ijajem v srcu je tudi zadremal. Vlak pa je drevil dalje v noč... Spomladanski kričislilni čaj po župniku KNE1PPU se dobi v lekarni Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta 1 pri zmajskem mostu. Razpošilja se tudi po pošti, 3?30-a ' Ko sem imel 6 let sem šel na Ig k šolmaštru. Samo pol leta sem bil pri njem, pa je dejal, da sem se naučil v 6 mesecih toliko, kolikor drugi v 6 letih. Posebno sem bil za rajtenge, pisanje in branje je šlo samo od sebe, seveda slo« vensko in nemško, da sam ne vem, kdaj sem gladko pisal in govoril. ,Tali* jansko sem se pa naučil na svojih kup« čijskih potih po Laškem. S 7. letom sem bil v Ljubljani pri bir* mi. Birmal me je škof Anton Alojzij ; Wolf, potem sem pa z očetom prvič fural v Metliko. Imel sem samo enega konja in voz še z zavoro na vrv, oče pa dva para v tež* kem vozu, ki je bil naložen s posodo za vino. Do 1. 1848. smo vozili vsak te* den v Metliko, 1. 1849. in 1850. smo pa hodili v Zagreb ker je bilo vino ceneje, ampak ne ta* ko dobro, kakor metliško. Lahi, ki so delali železnica na Trst, niso bili izbirč* ni, pa so popili vse, kar smo pripeljali. Od Sv. Ivana Zeline so kmetje pri* peljali vino na škofov marof Maksimir, kjer smo ga pretočili v svojo posodo. Leta 1851. je na Hrvatskem vzel Ka* lister v zakup dac, ki so ga tedaj upe* ljali. Direktor daca Pugelj je prišel v Zagrebu mojega očeta prosit, če lahko pelje iz Ljubljane družini dveh dacar* jev in njuno hišno opravo v Karlovac. »Bo že France pripeljal« je dejal oče, jaz sem pa rekel, da bom, samo če je cesta do tja. Star še nisem bil dvanajst let. »Čez Metliko boš vozil, tam ti pa pokažejo naprej. V Maksimirju te bo* do pa čakale štiri bariglje, da ne boš vozil prazen nazaj.« V Ljubljani sem pred Kalistrovo, sedaj Zidarjevo hišo na Dunajski cesti naložil na težki voz s štirimi konji dve babi in štiri otroke ter opravo. Zvečer smo bili v Novem mesta, kjer smo pre* nočili, drugi dan smo pa čez Gorjance pripeljali opoldne v Metliko. Znanci so nje je imel pa 40 parov konj, si kupil hišo in še dve novi sezidal. V Maksimirju so me čakale že 4 pol* ne bariglje z enim hlapcem. »Bariglje po 16 veder, kako bova sama naložila?« sem se prestrašil. »Bova že, saj imaš dobre konje!« je menil hlapec pa je pripel dolgo verigo zadaj za voz in jo potegnil po kozi. Barigljo sva zavalila na verigo, ki sva jo vrgla nazaj čez ba* rigljo in čez voz, da sem iahko pred vozom na konec verige zapregel težko kobilo. Hlapec je ravnal barigljo in ko* mandiral, kdaj in koliko naj potegne kobila, ki sem jo držal pri glavi. Vse štiri bariglje so bile naložene v eni uri. kakor morajo biti: sprednja in zadnja po dolgem, srednji dve pa počez. Po* tem sva pa šla zajtrkovat, ker je bila tudi koj tam dobra gostilna. Kaj kofs? Piška! Če bi bil moj oče jedel kofe, pa bi ne bil v 95. letu gori zadaj na vrtu zlezel na hruško in jo obžagal. Piška pa po* lič dobrega vina, to je zajtrk. Opoldne sva šla iz Zagreba in čez Samobor na Brežice, prenočevala sva pa že pri Hribarju na Jesenicah. To je bila slavna oštarija, da ni bilo take na v>em Dolenjskem. Tam smo se furmani sestali s čolnarji. Njih je bilo po sto, nas pa po petdeset vsak dan pri kosilu. To se je jedlo! Dvanajst riht za 50 krajcarjev in polič vina! Ko je bil moj bratranec z menoj pri kosilu pri Hribarju, je omagal že pred sredo obeda. Jezil se je in tožil, zakaj mu nisem prej povedal, kaj vse pride, da bi bil bolj po malem jemal, kakor drugi vajeni. Nabasal se je pa že z go* vedino in ajmohtom, svinjsko in teleč* jo pečenko, da že s sulcem ni mogel nikamor, kaj šele z v testu pečeno vro me z veseljem pozdravil in vsem je bilo hudo, ker smo hodili po vino v Zagreb. Zalo se mi je zdelo, ko se mi je mešetar ponujal, da me spremi do Karlovca, ker je mislil, da me bo tam obrnil nazaj v Metliko, pa ga nisem maral. Že noč je bila, ko sem pripeljal v Karlovac in skrbelo me je, kje naj sprežen, ker nisem vedel za nobeno furmansko gostilno. Pred vozom je šel fant z mrežo mr* ve. Začudeno me je gledal, ker ni mo* gel verjeti, da fura llletni deček s ta* kim vozom. .»Kam greš?« praša po kranjsko, pa sem mu razložil, kako in kaj. »Pri nas boš spregel« in nas je vodil domu k birtu Svedru, ki je bil Ljub* Ijančan in je njegov brat vozil prešiče v Ljubljano. Na vse zgodaj sem šel z dacar jem a h Kolpi, kjer so skladali žito iz ladij na vozove. Za konje sem kupil 2 vagana ovsa po 60 krajcarjev in 2 vagana koruze po 80 krajcarjev. Vagan je imel 2 mernika, tako da je te* daj veljal mernik ovsa ie 30 krajcarjev. Proti Zagrebu sem v prazen voz vpre* gel tri konje vštric, enega sem pa pri* vezal zadaj, da sem se lahko peljal. Kako pak, če sta bila vprežena oba pa* ra, je moral voznik hoditi poleg prve* ga para, ker konj ni mogel voditi z vo* za. Hitro je šlo in po noči sem bil že v Zagrebu kjer smo ostajali pri Gašperju, Kratij* cu, takoj v tretji hiši za oglom v Dolgi ulici ali Ilici. Velika oštarija je bila s tako prostornim dvoriščem, da sem lahko obrnil z največjim vozom in ga ni bilo treba puščati zunaj na cesti, kjer bi bil moral najeti in plačati ču* vaja, da je čez noč varoval voz in bla* go. O, dobro so zaslužili čuvaji, čeprav jih je bilo mnogo, ko je bilo pa tudi voz vedno dosti. Birt Gašper je bil doma iz Grahovega pri Cerknici in je tudi fural. V Trstu so ga vjeli na Kontrabandu in mu vzeli štiri konje, samo gajžlo so mu pustili. Pa se ni dal! V Zagrebu je začel voziti šuto, nazad* Usta in grio so najlažja pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Razgreti pari uporabljajo na plesu okusne Anacot - pastilje Dra Wandera Dobivajo se v vseh lekarnah. Čuvajte se preparatov, ki zadnje čase imitirajo povsod poznane ANACOT-PASTILJE. čo šunko z ocvrtimi piščanci in s srno, pa s puranom in kopuni, ki so bili ved* no nazadnje. Saj ni bilo hudo, ker smo zalivali in nazdravljali, in tudi naglo ni šlo, ker so vmes grmeli čolnarji: »Po Savci, po Dravci, po beli Donavi * pijemo ga po reparji...« in mi nazaj: »Prifurali so furmani, en sodeč s!adk'ga vina ...« Pa ženske, ženske so bile čvrste in so se smejale, da se je razlegalo čez Savo na štajersko stran. Pa še pleče in bas, bombardon in klanet, najbolj živo in najbolj milo pa vpvekelj! Drugo noč smo bili pri Kastelcu v Kandiji. Vesela jštarija in rake iz Krke smo jedli. Ni boljše podlage za pijačo! L. 1860. v svojem 21. letu sem začel kupčevati ns> svoj riziko. Takrat je stekla železnica iz Ljublja* ne v Zagreb na Sisek. Konec je bilo furmanske. Že 1. 1849. se je pričelo z železnico na Trst. Vozili smo samo še z enim vozom, ostalo so pa peljali Šta* jerci na Most (Zidan most), od cod pa železnica. Kakor že rečeno, 1860. leta sem šel na svoj račun na Hrvaško. Rus in Bav* dek, po domače Ulčak. z Grosupljega sta me prosila, da sem ju vzel seboj. Pri Gašperju v Zagrebu smo najeli voz do Sv. Ivana in plačali zanj 3 gol* dinarje in pol in vse prosto za hlapca. Na mitnici v Scsvetih smo srečali Ribničana, ki je peljal suho robo, na* zaj je pa vozil vino. Kakor cuker in po 2 in pol goldinarja veder. Pripeljal ga je iz Križevca in pravil, da je sila do* brega vina tam. Takoj sem se odločil in mahnili smo na Križevac. Zvečer smo ostali v Vrbovcu na go* stilni nasproti farovža. Notri v župni* šču je tabernala Tončka s Krke, ki jo je Rus dobro po/mal z Grosup* ljega. Ena fest ženska, ja, taka punca, pa se je spridila in šla na Hrovaško za farovško kuharico. Tedaj so vse spri* jene Dolenjke delale tako. Fajmošter je imel vina kot vode in vesel nas je bil Slovencev, da nam je povedal še za drugega fajmoštra, ki je imel tudi dosti vina. Potem smo se peljali na Križevac. kjer nam je hotelir novedal za erašči* no s polnimi kletmi. Ker je pa zahteval 10 goldinarjev na dan, smo sami kre* nili v Šmihel, ki mu Hrvatie pravijo Miholjac. Bi! je ravno petek. ^ Kraj je bil tuj in šli smo v farovž. Ker je točil vino, je Župnik Belužič šele proti večeru prigazil po blatu čez koleno domu. »O, Kranjci, šta bi radi?« Vina! »Vina imamo čudo.« Pod farovžom je bilo 30 polnih so d o v. »Sutra bumu kušali. sada bumu nili' ie rekel radostni župnik in nas povcdel v zgornje nadstropje. Kuharica je pripravila večerjo. O, to je bila kuharica, da ni znala nobena tako kuhati, kar sem jih spoznal. Ene* ga kopuna je naredila v ajmohtu, dru* gega je pa spekla. Vse svoje življenje nisem jedel boljšega, kakor tisti aj* moht. Bil je petek pa smo dejali: »Gospon župnik, mi ne mršimo (ne jemo mesno) v petek« — on pa štolo gori in z roko križ čez mizo: »Slobodno iedite, bratje kranjski!« Drugi dan smo pokušali vsa vina. Vsak ga je vzel po 200 veder po 2 in pol goldinarja. Vrnili smo se v Zagreb po posodo. Gašper je računal od vedra za vožnjo 1 goldinar za voznika, fajmošter pa le po 50 krajcarjev od vedra za kmeta. Naložili so si kruha in šunke in z nami je šlo kar po 20 voz skupaj kakor »fur* bežen«. Srečen je bil začetek. V Ljubljani sem Gnezdi pri »Elefon* tu« dal po 16 goldinarjev 2 vedra »cu* fane črnine«. To sladko vino, ki je bilo jagodo po jagodo obrano ali cufano z grozda je Gnezda dal v butiljke in pre* poceni sem ga mu dal pc 16 goldinar* jev, ker bi mi jih bil rad dal 20. Kje je to vino! Leta 1863. sem moral k vojakom v Ljubljano k domačemu regimentu, pa sem se čez eno leto odkupil za 1200 goldinarjev. Kako sem bil pri vojakih zaprt in zakaj bom že drugič povedal Nevarno je bilo, hudega pa nič, saj sem imel veder vina, šunko ?n domač kruh pri profosu. Ko sem bil prost, sem takoj 1864. prevzel gostilno in trgovino z vinom »pri belem volu« na Poljanski cesti, kjer je sedaj novo Marijanišče. Lepi časi so bili. Cvetni teden v Kamni gorici V »vigencih«. v starih lesenih kovač-nicah. ki so se po vojski že zelo pored-čiie. so odprli line. Z vigenci. dajajočimi vasi posebno prijeten star industrijski značaj, pa izginjajo tudi lepe navade in tisti srečni ljudje, ki so nas ljubili. Solnčni žarek, poslanec krasnega pomladanskega dneva, je pokukal skozi lino v črni vigenc. V žaru solnca so se zasvetili neskočno majhni delci oglene-ga prahu. Videli so se kot cele kosmu lje, ki so plesale v prijetnem svitu. Težko kladivo, ki ga je dvigala že od ranega jutra žuljava roka kovača Miha, je obležalo na nakovalu. Miha pa se je zagledal skozi lino. kjer so uhajale njegove misli v lepo vzbujajočo se prirodo. »Druga nedelja bo cvetna nedelja. m Zemlja se bo odprla. Efeta, efeta. odpri se. O sreča, o veselje! Zemlja bo vseve-tela in jaz bom hodil po Vrečili in trgal bršljan.« V njegovi duši je bilo v teh trenutkih toliko lepega, njegovo srce je bilo neskončno bogato. Miha se je zbudil šele takrat, ko je jel godrnjati in se pridu-šati njegov sodrug, s katerim sta skupaj kovala, skupaj tolkla po nakovalu: češ, zakaj da počiva, da bosta premalo zaslužila, da ne bo niti za živeti, kaj šele za pijačo čez praznike. Zopet sta dvignila kladiva in ponovno ie zazve-nela skozi lino železna pesem dela Miha je dvigal kladivo in tolkel s podvojeno silo. »Saj bo jutri nedelja!« Pred vigencem je bila gruča otrok. V zemljo, ki se je nekoliko odtalila. so skopali jamice in frčali čiške Tako imenujejo pri nas igro s kroglicami. Kar naenkrat ie završalo med mladino: »Peter gre Peter! Peter gre na rajžo!« Po vasi je prišel nekoliko zibajočega koraka srednjejeten možakar, prijazne-« ga, veselega obraza. Oblečen je bil dosti čedno, v skrbno zakrpano obleko in obut v biksane škornje, ki so se kar lesketale v pomladanskem solncu. Čez ramo je imel na dolgi vrvioi obešeno cuijo, kjer je bilo shranjeno vse njegovo skromno premoženje. delavska obleka. Prepeval je staro nemško pesem, ki si jo je naučil med rudarji, že v miadili letih. Peter ie prebival vČasi kar po več iet po svetu. Tu pa tam kako zimo pa se ie povrnil v domačo vas, k staremu onemoglemu očetu, ki mu ie bil edinec. Delal je dnino in pomagal očetu. Kakor hitro pa je prišla pomlad, pa Peter ni več vzdržal. Kljub temu. da je ljubil očeta, ga ni ganila nobena prošnja. S solznimi očmi sta se poslovila. Pri ča-šici žganja, ki jo ie Peter kaj težko pogrešal, pa se je že potolažil in zopet mu je zasijala brezskrbnost raz lic. Peter .ie bil dobričina in povsod je bil priljubljen. Ko so kovači zaslišali Petrovo pesem, so položili kladiva na nakovala in vsi tekli k linam in vratom. »Peter gre v fremd! Kam neki pojde letos?« so se radovedno vpraševali va-ščani. Medtem sc je Peter ustavil pred radovedno gručo: »O zdaj gremo, o zdaj gremo, nazaj m Vbit še pridemo.« je bila druga Petrova pesem. Nato ie Peter veselo za-vriskal. prijel za klobuk in ga zagna! visoko v zrak. Vsi navzoči so ostrmeli in z odprtimi usti in očmi gledali, kam bo padel klobuk? Saj so poznali Petrovo navado, da njegov klobuk odloča o njegovi poti, da jo Peter maline kamor vleče veter odnosno kamor pade klobuk. Klobuk je padel proti severu in že je bilo slišati: »Peter pa pode na Pajer-sko!« Peter je pobral klobuk, stisnil znancem in prijateljem roko in odšel kamor mu ie klobuk pokazal pot. Kovači so odšli na delo. Za vasjo pa je zopet za leto dni. ali pa še za dalj onemela Petrova pesem. Prav tako lepa, kakor sobota je bila nedelja. Takoj po kosilu so se zbrali vsi otroci od prvohlaeega pa do tistega, ki so mu hlače, ki jih ie dobil pri birmi, postale že prekratke in odšli po cvetje in po vršelc (bršlian). Okrašeni s kuricami, nežicami in marijinimi suk-njicami so vriskali po gozdu. Kar pa so vsi utihnili in prisluškovali. Na solnčni rebri, kjer je že par tednov odkopnel sneg. so opazili Miho. Sedel je v travi in vezal begavnico (butaro) in pel veselo Alelujo. Srečen je bil. Najbolj srečen doma in nikoli ni želel od doma, kakor njegov sosed Peter. Zgodba slovaškega naboba V Budimpešti je umri te dni neki 84-letni Jan Kutlanya, človek dokaj pisane preteklosti. Bil je eden izmed tistih ljudi, ki se znajo, kakor pravimo, »postaviti sami na lastne noge«. Pred mnogimi desetletji je prispel bosonog, kot reven slovaški dninar v madžarsko prestolnico, še pisati in brati ni znal — česar se, mimogrede omenjeno, tudi pozneje ni nikoli naučil. Ko so gradili An-drassyjevo cesto, je nosil štedljivi Slovak že mestno obleko, debelo srebrno verižico in je zapovedoval celi trumi delavcev. Vrgel se je v velikopotezna podjetja, kjerkoli so gradili kakšno veliko cesto ali železniško progo, povsod se je pojavil s svojimi ponudbami. V Pančovi je prevzel regulacijska dela za reki Temes in Dunav. Takrat so že vsi vedeli, da je »neizmerno« bogat. Toda njegova prava karijera se je pričela v devetdesetih letih, ko so začeli graditi Lagymanoški predel v Budimpešti na prej pustem in močvirnatem terenu. Takrat so zvedeli, da je ves ta teren last podjetnega Slovaka. Imel je bistre oči in ga je pokupil, preden si je mogel kdo sploh misliti, da se bo mesto moralo razvijati na to stran. In sedaj je prodajal kos za kosom z neverjetnimi dobički. Toda višek njegove kariiere je pomenil obenem začetek konca. Milijoni so ga omotili. da je začel graditi na lastno pest. Ob začetku voine je bil v sami Budimpešti posestnik 32 velikanskih naiemniških hiš. Postal ie vele-ugledna in velevplivna osebnost v iav-nem življenju, vsi so se smukali okoli njega, kadar bi hotel, bi se lahko oženil z žensko iz visokega stanovskega ali denarnega plemstva. Ostal je pa samec. In njegovo bogastvo je začelo kopneti. Kupovanje in grajenje hiš ga je uničilo. Med vo.ino so postali dohodki iz najemnin vedno pičlejši, bil ie prisiljen prodajati hišo za hišo in konec, ie bil ta. da je nazadnje postal sam na-iemnik v eni izmed nekdanjih niegovih največjih in najlepših hiš. Konec je bij še boli tragičen: Te dni je umrl popolnoma zapuščen v budimpeštanski hiralnici ... Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani LJUBLJANSKA DR AHA. (Začetek ob 20., spremembe označene.) Nedelja, 24. ob 15.: INRI. Izven. Ponedeljek, 25. ob 15.: INRI. Izven. — Ob 20.: INRI. Izven. Torek, 26. ob 20.: INRI. Izven. Sreda, 27. ob 20.: INRI. Izven. Četrtek, 28. ob 20.: INRI. Izven. LJUBLJANSKA OPERA. (Začetek ob pol 20., spremembe označene.) Nedelja, 24. ob pol 20.: Grof Luksembur- Iki. Gostuje gosp. Iličič. Izven. Ponedeljek, 25. ob 15.: Pri treh mladenkah. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Nedelja, 24. ob 20.: Jesenski manever. Zadnjič. Gostovanje gdč. Lubejeve in gosp. Bratuša. Kuponi. Ponedeljek, 25. ob 15.: Lumpacij - vaga-bund. Zadnjič. Znižane cene. Kupom. — Ob 20.: Adieu Mirni. Kuponi. Znižane cene. vič. Meštrovič je izostal 3amo zbog tega, ker je sotrudnik poslal rokopis prepozno za do-tični zvezek; Kopitarja so v Ljubljani in v Beogradu nehvaležno prezrli; izostali so mnogi odlični znanstveniki, politiki in iavni delavci, čijih imena se pogosto srečujejo v javnosti. Slovenske pomankljivosti je naštel dr, Budal v »Ljubljanskem Zvonu«; tu lahko mirno pripomnimo, da kljub urednikovemu toliko povdarjenemu načelu nadstrankarstva in objektivnosti niso mogli nekateri so trudniki zatajiti svojih strankarskih sim patij. V tem pogledu so bili zopet najbolj prizadeti napredni krogi. Ker urednik obeta dodatek, upamo, da bodo popravljene vsaj neenako odmerjene vrzeli in upoštevane tudi na napredni strani naprave, organizacije in osebe, kakor so bile upoštevane na nasprotni strani Kot zanimivost bodi omenjeno, da je štel Stanojevičev sotrudniški štab 146 oseb, mod njimi 80 Srbov, 45 Hrvatov in 21 Slovencev; Urejuje dr. Milan Vidmar Finese šaha, v kolikor so važne tudi za praktično igro, najdemo pred vsem v »štu« dijah«, v kompozicijah, ki jim je končnica partije glavno torišče. Naši šahovski publi« ki sem pokazal že celo vrsto pozicij s pre« senctljivimi možnostmi zmage. Študija se suče okoli konca partije in ideja odločitve ji je glavna stvar. Toda šah ima še drugo vrsto kompozicij. Kdor se zanima za skrajni konec partije, za mat, za mat v natanko določenem številu potez, poseže po »problemu«. Tako zvani problem navadno ne kaže pozicijske slike končnice. V problemu na« stopajo figure v konstclacijah, ki jih pozna« mo iz sredine partije. Da tudi take, še ze« lo komplicirano pozicije z »gromom in stre« lo«, kakor pravimo, vodijo do katastrofe v par potezah, ni za šahista nič nenevad« t SSVtZ f^SM | iS med temi je bilo 65 vseučiliških profesorjev, nega. Problem opeva krasote mata, studi« 20 akademikov, 8 bivših ministrov, 5 višjih 1 ' ' ■ ....... častnikov itd. Enciklopedija je imela 10.000 naročnikov, tiskala pa se je v nakladi 14 tisoč izvodov. Dodatek naj bi čim prej. izšel, ne bo pa Luksemburški z gostom gosp. Iličičem v naslovni ulogi. Jutri 25. t. m. ob 15. pojo v operi v običajni zasedbi opereto Pri treh mladenkah kot ljudsko predstavo po znižanih cenah. — Pasijonslce predstave INRI začno uprizarjati v ljubljanski drami danes, 24. t. m. ob 15. Naslednje predstave bodo jutri ob 15. in ob 20. ter vse naslednje dni velikega tedna. Veljko Petrovič v Berlinu. Kakor smo že zabeležili, je bil znani srbski književnik Veljko Petrovič povabljen v Berlin kot gost ondotnega PEN-kluba. Petrovič je bil v pre-stolici Nemčije simpatično sprejet. Predaval je v nemščini o jugoslovenski knjževnosti. Lepo je'karakteriziral Slovence, zlasti našo Iiriko. lahkoto, s katero se izražajo naši pesniki, nje »kantilenoc. »Oton Zupaančič spada, mislim, med danes še maloštevilne na vsem svetu, ki in.ajo neprisiljeno moč in svileno sladkost kantilene.« Odposlancu jugoslovenski^ književnikov je priredila čajako tud pruska akademija umetnosti. Deveti zvezek Zbranih spisov Ivana Cankarja. Pravkar je izšel pri Novi založbi 9. zvezek Zbranih spisov Ivana Cankarja, ki jih urejuje dr. Izidor Cankar. V tem zvezku so natisnjena Cankarjeva večja dela v dobi 1904 — 190G, in sicer: »V mesečini«, »Martin Kačurs, »Ninac, »Iz Ottakringa v Oberhollabrunn«. Slednjo, doslej še ne objavljeno novleo je sicer spisal Cankar po zneje. vendar po snovi in ideji spada v to razdobje Cankarj?vega življenja. Urednik nam je v uvodu odgrnil vpogled v takratno Cankarjevo intimno življenje: skuša se usta liti, išče možnosti, da se oženi. Toda kmalu je prišlo razočaranje in knjiga »Nina«, ki je nekoč slovenska kritika ni razumela, je en sam bolesten krik njegove ranjene duše. Urednik posebno poudarja silo, s katero je avtor »Martina Kačurja« prebolel svojo krizo in ostal še nadalje oznanjevalec večne ga hrepenenja po dobroti in lepoti. — Broširan izvod tega zvezka stane 68 Din, v pol-platno vez. Din 80, v celoplatno 86 Din, v usnje 110 Din. Dobiva se pri »Tiskovni za drusrk v Ljubljaani. Nova knjiga »Tiskovne zadruge«. Tiskovna zadruga v Ljubljani je izdala za veliko noč novo slovensko leposlovno knjigo »Umirajoče dušeč. Zgodovinski roman iz baročne Ljubljane. Avtorica romana je ga. lika Vašte-Burgerjeva. O tej zanimivi knjigi bomo še priobčili daljše poročilo. daja. Izkušenj se je nabralo zadosti — stvar urednika in podjetja je, da se od njih učita. Vsekakor je treba za organizacijo tega dela večje temeljitosti. Ce pogledamo prospekt najnovejše »Enciclopedia italiana«, ki jo je začel izdajati »Instituto Giovanni Treccani«, vidimo, kako se tako veledelo pripravlja! Domače in tuje izkušnje naj bodo »Narodni enciklopediji« (ki bi se mirno lahko imenovala »Jugoslovenska enciklopedija«) kažipot k prepotrebnemu izpopolnjevanju započete-ga dela, ki bo imelo vsekdar potrebo in aktualnost. ja krasote zmage v obliki priboritve odlo« čilne premoči. Rezultatu študije sledi še vedno eksekucija črnega kralja, s koncem problema je končano vse. V problemu tiči poezija šaha, v študijah uglajena proza. Obe panogi šahovske umet« nosti črpata seveda iz realnega šahovske« ga življenja, iz praktične partije. Kompo« nisti problemov in študij so idealisti, ki redkokdaj v praktični igri pridejo do veli« kih uspehov. Obratno veliki mojstri šaha navadno niso dobri komponisti. Na mali ša« hovnici poteka življenje očividno ravno tako kot na površini okrogle naše zemlje. Pesniki šaha si izmišljujejo neverjetne stvari, kombinacije, ki jim tudi velik prak« tik ne pride zlepa na sled. Ne bo odveč, če našim šahistom pokažem tudi problem. Saj drugače ni mogoče opisati vseh lepot šaha. Kategorija idej, ki jih kažejo pro« blemi, je čisto svojevrstna in upliva zara« di tega na fantazijo šahista čisto po svoje. Sigurno najoriginalnejša ideja problem« ske literature je takozvana indijska. Leta 1845. je izšel problem z enostavno oznako: autoT Indijec. Kasnejša raziskavanja so do« gnala, da je avtor Anglež H. A. Loveday. Skromni komponist sigurno ni slutil, da se bo razpredla okoli njegovega problema ce« la špecijalna literatura. I. Berger, veliki teoretik, komponist in tudi mojster praktične igre, je v teku debat o indijskem problemu našel zelo enostavno formo, ki silno ostro opisuje indijski trik. To Bergerjevo transskripcijo, priobčeno v »Akademische Monatshcfte fiir Schach« leta 1927 si bomo tu ogledali, da doženemo pravo vsebino Loved'ayevega problema. f g h „Moje stanovanje se kar blešči od snage, €€ Železnik kot Marc v »Pravkar izšlo« Novosti Šentjakobske kni •V • f I I I« • »zmee v Ljubham Ob zaključku Stanojevičeve Narodne enciklopedije Izšel je zadnji zvezek »Narodne enciklopedije«. Največje jugoslovensko Ieksikograf-sko delo je torej zaključeno in celotna enciklopedija prehaja na naše književne polipe kot največji in najvidnejši literarni izraz ujedinjenja. Delo, ki ga je opravil univ. prof. St. Stanojevic s štabom svojih sotrud-nikov in založniško dejanje »Bibliografskega zavoda« zaslužita priznanje. Vzlic vsem pomanjkljivostim in hibam. Ce danes prelistavamo debele knjige prve jugoslovanske enciklopedije, se zavedamo, da je bilo to tlelo opravljeno prvič v naši kulturni zgodovini in da jie položilo temelje nadaljnim, popolnejšim edicijam te vrste. Nikjer drugod ni na enem mestu toliko pregledno zbranega gradiva o Jugoslaviji in Jugoslo-venih kot v tej enciklopediji. To je dejstvo, ki ga moramo hvaležno kvitirati. O pomanjkljivosti tega leksikona, ki jemar-sikogar razočarala, so razpravljale že razne revije: znana je zlasti estra kritika zagrebške »Nove Evrope«, ki se je pečala tudi s finančno stranjo podjetja. Ob zaključku ne bomo pregrevali teh očitkov, mislimo pa, da bi bilo čudno, če se ne bi v enciklopedija odražalo naše dejansko stanje, predvsem naša desorganizacija, površnost, premalo razviti čut za objektivnost in podobne napake, ki jih je polno vse naše javno življenje. Znaien del pomanjkljivosti pa gre na rovaš dejstvu, da nimamo na tem področju niti najskromnejše tradicije, — da je bilo treba delati vse iznova. Kaj čuda, če se pri pr-=>sojti takega dela pokažejo razne vrzeli, ki so včasi uprav kričeče in se človek vprašuje, kako je mogoče, da so baš to pozabili, ko se spomnili mnogih daleko manj važnih imen! Zadnjemu zvezku je dodal urednik St. Stanojevic obsežen pogovor, ki v njem odgovarja na razne očitke in pojasnuje važnejše pomanjkljivosti. Nekateri urednikovi argumenti so dovolj tehtoviti in prepričevalni; tako je povedal ostre besede na račun površnih in nemarnih sotrudnikov. Cisto po naše je, če je moral urednik najete in za svoje delo moralno odgovorne sotrud- nike neštetokrat opominjati, ali se je bil moral v potu svojega obraza truditi, da dobi I R^-aT V" n'1 luol°" jektivne članke o Pašiču, Radiču in Pri- Bre'tbach J-: R°t gegen Rot. Erzahlungen Priobčuje knjižničar Matija R o d e. (Nadaljevanje) Lovšin F.: Veseli pastirčki. 4408p. Bevk F.: Črni bratje in sestre. (Tretji del romana »Znamenja na nebu«. 4261. Dostojevski F. M.: Selo Stepančikovo. 1210h. Truhelka Č.: Djevojački grob. Legenda iz bosanske prošlosti. 1186h. Bojer J.: Život. Roman. 1177h. Makuszynski K.: Ah te žene! . . . Vesele priče. 1199h. Dumas AL: La dame de Monsoreau. Vjer- nost do groba. Roman. 1200h. Cheneviere J.: L i!e deserte. 674f. Voisins G. de: L' eniant qui prit peur. 681f. Muhlfeld L.: La carriere d' Andrč Tou- rette. 684f. Jaloux E.: L čcole des mariages. 688f. Erlande A.: Vivre et Mourir la . . . 690f. Mitis O.: Das Leben des Kronprinzen Rudolf. Mit Briefen und Schriften aus dessen Nachlass. 10489z. Segur N.: Die unvollkommene Ehe. Roman. 10490n. Mjorberg E.: Durch die Insel der Kopf-iager. Abenteuer im Innern von Borneo. 10491 z. Madelung A.: Das Gut auf dem Mond. Eine Robinsonade. 10492n. Bregendahl M.: Jungvolk. Roman. 10494n. Dreyer M.: Konig Kandaules. Roman. 10495n. Slezak L.: Der VVortbruch. 10499n. Kapherr E.: Die Farm der Abenteurer. Ein Buch der Arbeit und des Grauens. 10500n. Strauss L. und Torney: Lucifer-. Roman. 10501n. Poincare R.: Memoiren I. Die Vorgeschich-te des Weltkrieges 1912—1913. 10502z. Poincare R.: Memoiren II. Der Ausbruch der Katastrophe 1913—1914. 10503z. Farrčre C.: Das Geheimnis der Lebenden. 10o04n, Droonberg E.: Das Ratsel der Felsen. schlucht. Roman aus Panama. 10520n. Klabund: Bracke. Ein Eulenspiegelroman. 10519n. Reymont W. S.: Bauernnovelen. 10518n. pravi mlada gospa Mica. „RADION mi olajšuje delo, ker pere ne samo perilo, ampak tudi stopnice, vrata in tla. Vse to čisti RADION brez truda in hitro." Varuje perilo! ob bieeviču, dočim mu pri mnogih drugih kulturnih delavcih in politikih tudi to ni nič pomagalo: Zvezek je bil v tiskarni že postavljen, preden je dobil kak rokopis, ker pa se je izdajatelj naveličal čakanja, je moral iti nepopoln v svet. Uprav kuriozno je, da v enciklopediji manjkajo nekatera najbolj znana imena, medtem ko je kak marljivejši sotrudnik spravil v njene predale čisto neznatne osebnosti. Tako so prišli v enciklopedijo ljudje, čijih pomen v našem življenju ni večji od pomena čisto vsakdanjih lirskih pesmi, manjka pa tako pomembno literarno ime kot je Bora Stanko- 10487n. Fiilop-Miller R.: Der heilige Teufel. Raspu- tin und die Frauen. 9G92z. Ehrhardt P. G.: Die letzte Macht. Eine Utopie aus unserer Zeit. Roman. 10474n. Grautoff E.: Uta Curetis. Roman einer Ent- faltung. 10475n —u— Lepotično grmičje, ciprese, borovce, smreke, nizke in visoke vrtnice, pelargo-niie itd. priporoča Anton Baiec, Ljubliana. vrtnarija Tržaška cesta 34 — trgovina Pod Trančo 2, telefon 3222. 89 Beli: Kf2, Td8, Lh6, g4 Cr.1: Ke4 e7, e5 Beli potegne in doseže v treh potezah n at. Takoj na prvi pogled je jasno, da zma« ga belega ni dvomljiva. Kot študija bi bil problem čisto nemogoč. Velikanska premoč trdnjave in lovca dopušča samo vpraša« nje: kako dolgo se more črni še držati? Komponist odgovarja: tri poteze. Ta odgovor, značilen za problem, kakor je za problem značilna premoč belega, pre« seneti pazljivega opazovalca. Navaden ša« hist bi za eksekucijo črnega kralja sigurno rabil najmanj kakih 10 potez. Karak.eri« stično za problem pa je dejstvo, da je mat mogoč v par potezah, da je mogoč samo v predpisanem številu potez in tudi v napo« vedanem številu potez samo na en način. Problem, ki bi dovoljeval hitrejši mat, kot ga avtor napoveduje, bi bil nekorekten. Problem, ki bi dovoljeval mat v predpisa« nem številu potez na več načinov, bi bil istotako obsojen. Ce pogledamo Bergerjevo pozicijo Love« dayevega »idijca« natančno, vidimo takoj, da ima črni samo eno potezo: e7—e6. Črni kralj mora stati na svojem mestu. Če bi črni kmet že stal na c6 namesto na c7 in če bi črni bil na potezi, bi igra bila remis, črni bi bil pat. Logična posledica te ugotovitve je, da mora beli svojo mrežo, ki jo je r rpredel okoli črnega kralja, na vsak način nekoliko zrahljati. Toda kako? Če odmakne trdnja« vo z d«linije, mu črni kralj uide na prosto in mat se odmakne takoj v nedogledno da« Ijavo. Če zapusti lovec diagonalo cl—h6 postane črni kralj ravnotako nevarno prost. LJmakniti kralja, na pr. na el? Nemo« goče! Črni kralj stopi takoj na polje f3, kjer ogroža kmeta g4, ki je važen del mre« že belega. Tako težka je naloga belega, ki naj že v tretji potezi postavi črnega kralja pod nož, da je rešljiva samo s čisto nenavad« nimi sredstvi, z nenavadno idejo, skratka z iznajdbo. Indijska ideja je zares iznajd« ba. Pred Lovedavevim problemom šah te ideje ni poznal. Rešitev problema začne s potezo: L Lh6—cl! --- ki očividno pozicije bistveno prav nič ne spremeni. Mreža belih figur okoli črnega kralja je natančno ista kot prej. Poteza, ki navidezno sploh nima smisla, je pa vendar edina, ki omogoča mat v treh potezah. Po« teza lovca je tako globoko zamišljena, da postane razumljiva šele po drugi potezi be« lega. Črni seveda nima drugega odgovora kot: L------e7—e6 Da je sedaj črni zopet na potezi, bil bi pat gotov. Sedaj pa zrahlja beli svojo mre« žo: 2. TdS—d2!! ___ Trdnjava zakrije lovca, odpre torej čr« nemu kralju diagonalo cl—h6, ne da bi bil moral lovec to diagonalo zapustiti. To je ideja. Zaradi tega maskiranja je v prvi potezi lovec moral na cl. Črni kralj ima potezo: 2 .------ke4—f4 Podal se je s tem na lovčevo diagonalo, podal se je v opasnost dvojnega šaha. Ta dvojni šah je njegova smrt: 3. Td2—d4 + in mat! Le dvojni šah dovoljuje beli trdnjavi na« pad iz točke d«Iinije, ki je pod kontrolo črnega kmeta e5. Pri matu sodelujejo vse bele figure: kralj krije polje g3, beli kmet polje f5, lovec polja f4 in g5, trdnjava po« Ija c4 in g4. Seveda je črni kmet c5 ovira kralju. Prekrasna ideja maskiranja važne figu« re s sledečim dvojnim šahom, je seveda navdušila reševalce problemov in tudi kom« poniste tako, da je nastalo nebroj indij« skih problemov. Vsi ti problemi imajo se« veda še svoje posebne lepote in posebne finese. Vsem pa kraljuje ideja iz leta 1845., ki jih veže med seboj, ki jim odreja lastno skupino v organizaciji šahovskih proble« mov. Indijska ideja seveda ni edina vodilna ideja problemov. Poleg indijske pozna pro« blemska literatura nebroj drugih skupin. Šahovski problemi so radi tega takorekoč katalogizirani po vodilnih idejah, ki jih komponisti varijirajo in kombinirajo. Vse« kakor je daleko manj izvirnih idej v pro« blemski literaturi, kot bi človek mislil. Navpično: 1. posebni del geometrij, nauka; 2. erupcija: 3. žival: 4. oziralni zaimek; 5. kratica: 6 dolžinska mera: 10. židovski pisatelj; 11. kot 51 vod.: 15. nikal-nica; 16. kemični proces pri rastlinah; 20. vrsta kazni: 21. reka; 2-2. osebni zaimek: 26. vrsta pesmi; 28. okence: 30. igralna karta: 32. grška črka: 37. starorimski denar; 39. grški zakonodaialec: 40. reka na Tirolskem; 42. osebni zaimek: 43. reka v Rusiji; 44. poklon; 45. vzklik: 46. medmet: 47. italij. spolnik. Veliki mednarodni turnir v Karlovih Va-rih je skoro že gotova stvar. Turnirski fond je že dosegel 70.000 čeških kron. Pr« va nagrada bo znašala najmanj 20.000 kron, druga 15.000, tretja 10.000. Vsem udele« žencem je zasigurana prosta preskrba v Karlovih Varih. LTrednik te rubrike je že prejel vabilo na ta turnir, ki se ga bo skoro sigurno ude« ležil. Detajli še niso znani; ravnotako tudi še niso znana imena udeležencev. O tur. nirju bomo poročali še obširneje. Križanka »Butara" Pomen besed. Vodoravno: 2. staro orožie: 4. država v sev. Ameriki: 7. moško ime: 8. konec oče-naša; 9. arabski predlog: 11. kot 9. 12. osebni zaimek: 13. veznik: 14. reka v Avstriji: 16 vzklik; 17. beg iutranie zore; 18. predlog (hrv.); 19. narod: 23. vnrašalnica:, -24. reka na Tirolskem: 25 hrvatski kazalnf zaimek; 27. gorovje: 29 veznik: 30. latinski predlog- 31. osebni zaimek (italii.): 33. veznik; 34. iialii. spolnik: 35 oritrdilnica: 36. romanski predlog: 38. ikavski predlog: 41 osebni zaimek: 43. pesnitev: 45. Turški bog: 47. ime iz grške mitologije: 48. grški pesnik; 49. mesto v Španiji: 51. predlog (fr.). Rešitev križanke »Lijak« Vodoravno: 1. Amarapura: 9. Adalija; 10. Rab; 11. he.i (!): 12. nomad: 14. Atila, 15 ako. Navpično: 2. mar: 3. Adana: 4. rsbota; 5. A! (-Aluminij); 6. pihalo; 7 ujeda: 8. raj; 13. Mikroneziia. nudila zvrhano skledo sladkega inle- j rici. A tudi njej je bilo gosenice prav Kotlar jev sinček in Belinček Nekoč je živel kotlar, ki je imel sinčka Potepinčka. Sinček Potepinček Pa je imel majhnega psička, ki mu je bilo ime Belinček. Nekega dne jima je bilo prav posebno dolgčas in Potepinček je sklenil, da pojde v svet, da vidi kaj novega. Belinček ga je seveda spremljal. Dolgo sta že hodila in lotila se ju ka, velik kos kruha in tri pečena ja' bolka. Belinček pa je dobil veliko kost in muca ga je prijazno gledala izpod mize. _Med tem se je bilo zunaj že zmračilo in prišel je čas. da gredo otroci spat. Potepinček in Belinček sta se lepo zahvalila in poslovila in se odpravila domov počivat, tako malo mar, kakor miški in se je kar naprej igrala z repkom. »Pojej, sirotica,« je rekla gospa ŠČinkavka, »potem ti prinesem drugih.« Prav tistikrat pa je priskakljala veveričina mati in ni bila prav nič navdušena nad početjem gospe Ščinkavke. Vrabček brez gnezda Ščinkavca sta si bila zgradila gnezdo v rogovilah velikega glogovega grma. ki je rasel v seči sadnega vrta. Napravila sta si ga bila zelo skrbno iz maha. osata in iz dlak. ki sta jih pobrala tam pa tam, in čeprav sta ga prekrila s papirjem in bombažem, da si ga olepšata, se je gnezdeče tako je lakota, žeja in trudnost. I , — ,---------.----- >Joj, kako rad bi jedel mleko s kru- ^.f^J; dr^e*a' da Sa m in nečena iahnlkai« ie vdihov*! Je bilo vsakomur težko odkriti. hom in pečena jabolka!« je vzdihoval sinček Potepinček. »Joj, kako rad bi glodal veliko kost,« je bevskal Belinček. Tedajci pa sta prišla do hišice z nizkimi okni in odprtimi vrati. V hišici je V- Gradila sta si ga polnih štirinajst dni, ali ko sta bila gotova, je bilo gnezdeče tako srčkano lepo in bila sta tako ponosna nanj. da iima ni bilo žal časa. ki sta ga z njim izgubila. Gospa Sčinkavka je sedla v gnezdeče in je zlegla štiri višnjeva jajčeca z rjavimi pikami Ko je sedela na njih, ji je mož prinašal hrane: včasi. kadar se je že naveličala, mu je prepustila svoje mesto, razpela krilca in odletela. Ko se je nekega dne po kratkem poletu med drevesi vrnila domov, jo je čakalo strašno presenečenje. Gnezdeče je bilo razdejano in nikjer ni bilo sledu ne o njenem možu ne o jajčecih. Gospa ŠČinkavka je dobro poznala svojega moža. Vedela je, da je tako pogumen in tako zaverovan v iaičeca, da je gotovo vztrajal do poslednjega trenutka. Uverjena je bila, da ga je ugrabil kak zloben deček; ki je odnesel s seboj njega in jajčeca, njej pa sedela stara ženica baš pri obedu in I J'e Pusti' razdejano gnezdo, pomislite — na mizi je bila polna skle- Uboga ptička je bila tako nesrečna, da mleka, velik hleb kruha in — pe- da ni vedela, kaj naj počne. Sedla je cena jabolka! na seč in pobesila glavico na prsa, iie Ob njenih nogah je ležala črna mu- meneč se za* nič, kar se je dogajalo ca in pomislite — muca je glodala ve- okoli nje. Toda ko je minilo nekaj ur, liko kost! jo je prijela taka lakota, da ni mogla Potepinčku in Belinčku so se kar več dalje sedeti. Zletela je in jela po-sline cedile. Potrkala sta in stara že- skakovati po travi, otožno gledaje, kje niča ie vzkliknila: bi našla piče za svoj gladni želodec. »Vstopita! Česa želita?« Ni še bila daleč priskakljala, ko je Črna muca je skrivila hrbet in ne 1 «-• »- »Ali res ne znate nič boljšega kakor ukvarjati se s tujimi otroki?« ji je re> kla osorno. »Za svojega bom že skrbela, sodim.« Gospa ŠČinkavka je gledala za veverico in njeno materjo, ki sta splezali na visoko drevo, in je bila še bolj nesrečna ko prej. »Nihče me ne mara za mater,« je vzdihnila. Prav takrat pa je začula v travi za prijazno pihnila v Belinčka. »Kotlarjev sinček sem,« ie reke! Potepinček »Lonce popravljam, kotle krpam in nože brusim. Morda vam lahko kaj popravim?« »Kotliček imam, ki je že dalj časa pokvarien. Dolgo ie že pri hiši in kadar sem ga postavila na ognjišče, je vselej veselo zapel. Ce mi ga popraviš, ti dam jesti, karkoli si poželi tvoje srce!« ie dejala starka. Potepinček je vzel kotliček, ki je stal na ognjišču ves črn in zakajen. Stopil ie pred hišo in si ga na solncu ogledal z vseh strani. Kmalu je zapazil luknjico na dnu kotlička. »Ves bolan sem — nič vesel pesmice ne bom zapel!« je šepnil kotliček. Potepinček ga je tolažil in mu obljubil. da ga ozdravi. Zanetil ie ogenj. Belinček je pihal vanj kakor meh in kmalu se je dvignil vesel piamen proti nebu. Potepinček je odvezai svojo culo in vzel iz nje malo tega malo onega in zakrpal kotliček. Nato ga je nesel k studencu, ga lepo umil in napolnil z vodo in nesel starki v hišico. »Nu, videli bomo, kako si ga popravil,« je rekla stara ženica in postavila kotliček na ognjišče. In glej. čez dve minuti je voda zavrela in kotliček je zapel: »Spet sem zdrav in ves vesel ^spet bom svojo pesem pel!« Ko je ženica začula te besede, je vesela stopila k Potepinčku in mu po- zagiedala miško, ki je sedela na zadnjih nogah in si umivala lice. Bila je čisto sama in gospa ŠČinkavka je mislila. da je uboga miška brez matere. »Ker sem izgubila svoio lastno deco,« si je rekla, »hočem biti dobra mati vsaj tej si roti ci.« Poljubila je miško na smrček in ji rekla, naj nekoliko počaka. Odskaklja-la je, a kmalu se je spet vrnila s tolsto gosenico v kljunu, kj jo je ponudila miški. Le-ta pa gosenice ni marala in si je še naprej umivala lice. »Daj. sirotica,« ji ie rekla gospa ŠČinkavka, »pojej gosenico, potem ti prinesem drugo.« Prav tisti mah pa je prišla miškina mati in ni bila prav nič navdušena nad početjem gospe Ščinkavke. »Izvolite pustiti mojo hčerko pri miru,« ji je rekla neprijazno. »Sodim, da znam že sama skrbeti zanjo.« Gospa ŠČinkavka je gledala za miško in njena materjo, dokler nista izginili v neki luknji, kamor ni mogla za njima. Spet se je spomnila izgube, ki jo je bila zadela in je bila še bolj nesrečna ko Prej. Tedajci pa je zagledala majhno veverico ki se je igrala s svojim repkom. Bila je čisto sama in gospe Ščinkavki se je zazdelo, da je tudi ona brez matere »Morda bi ji bila jaz lahko mati,« je pomislila in jo poljubila. Rekla ji je, naj nekoliko počaka. Odskakljala je, a se naglo spet vrnila z drugo gosenico v kljunu, ki io je ponudila veve- Kolja: Bolni Igorček Oh, Igorček mali v vročici leži, vsa zriojna blazina je bela; ne je in ne spi že tri dni, tri noči, rdeča so lička zbledela. ln mamica joče, ves mračen papa v skrbeh se okoli sprehaja; še sestrica mala se več ne igra, globoka jo žalost navdaja. Ko pride nazadnje najboljši zdravnik, kar naše jih mestece hvali, le z glavo maje... Siromaček bolnik, mar že zapušča nas, kadi? A glej, tedaj pošlje nebo nam pomlad in žarkov krdelo bleščeče se prihiti z Igorčkom bolnim igrat, noseč nam poguma in sreče. Preganjajo s čela bolezni mu sled oblivajo lička z rdečico; glej, Igorčke^revček smehlja se nam spet in veselo spet maha z ročico! seboj droben »čiv, čiv« in ko se je obrnila, je zagledala siromaka vrabič-ka, ki je trepetal in je bil videti ves žalosten. »Kaj ti je, ubožec«? ga je vprašala. »Mamico sem izgubil,« je odgovoril vrabiček. »Padel sem iz gnezdeča in ne morem več nazaj. O, tako sem lačen in mraz me trese.« Gospa ŠČinkavka ga je poljubila. Rekla mu je, naj nekoliko počaka, in je odletela. Ali naglo se je spet vrnila z novo gosenico v kljunu. Vrabiček jo je pogoltnil kakor bi trenil in takoj poprosil še več. In gospa ŠČinkavka je bila spet vsa srečna. »Naposled sem vendarle našla nekoga. ki me mara za mater,« je rekla. »Skrbela bom za vrabička in on mi bo to, kar bi mi morala biti moja deca!« Rudyard Kipling: » Kako je dobil kit žrelo z vosmi Nekoč pred davnim časom, predragi moji, je živel v morju kit, ki je goltal ribe. Goltal je morske zvezde in iglice, bokoplute in rakovice. kambale in belice. skate in njihove vrstnice, vretenice in ščuke mladice ter prave, pristne, vi-joče se in zvijajoče se jegulje. Kolikor-koli rib je mogel najti v vsem morju, vse ie pogoltal s svojim žrelom — takole! Na zadnje je ostala v vsem morju živa ena edina ribica in to je bila Zlata ribica. Plavala je tiik za kitovrm desnim ušesom, tako da je bila varna pred njim. Tedaj je dejal kit. postaviv-ši se na rep: »Lačen sem.« In drobna Zlata ribica je izpregovorila s tenkim glasom: »Žlahtni, plemeniti kit, ali si že kdaj poku sil človeka?« »Ne,« je odvrnil kit. »Kakšen je?« »Okusen,« je rekla Zlata ribica. »Okusen. ampak kepa« t.« »Ujemi mi tedaj enega.« je velel kit in z repom razoeni] morje. »Enega imaš dosti za enkrat,« je odgovorila Zlata ribica. »Ako plavaš do 50 stopinj severne širine in 40 stopinj zapadne dolžine, (to je začaran kraj) boš našel sredi morja človeka, sedečega na plavu, ki nima na sebi drugega ko modre platnene breguše. naramnice (naramnic ne smete pozabiti, predragi moji) in velik žepni nož. To je mornar z razbite ladje in veseli me, da ti morem to povedati, neizmerno, iznajdljiv in bistre glave.« Nato je kit plaval in plaval do 50' severne širine in 40* zapadne dolžine, kar na-hitreje ie mogel. In na plavu sredi morja je našel enega edinega, samcatega mornarja s potopljene ladje, ki ni ime! na sebi druge obleke ko mo-dre platnene breguše, naramnice (naramnice si morate posebno dobro zapomniti. predragi moji) in velik žepni nož. S prsti svojih nog je brodil po vodi. (Mamica mu je bila dovolila veslati, drugače ne bi bil tega storil, zakaj bil je neizmerno iznajdljiv in bistre g'^ve.) Tedaj je kit odprl usta, globoko, globoko, globoko, da se mu je zev skoro dotaknila repa, in je požrl mornarja s potopljeno ladjo in plav, ki je na njem sedel, njegove modre platnene breguše in naramnice (ki jih ne smete pozabiti) ter velik žepni nož. Pogoltnil je vse skupaj v toplo, temno trebušno shrambo, zacmoka! nato z ustnicami — takole — iti se trikrat zasukal na repu. A ko je mornar ki je bi! neizmerno iznajdljiv in bistre glave, sprevidel, da se nahaja za trdno v kitovi topli, temni rebušni shrambi, je zaštorkljal in zacepetal, ruval in suval, se vil in vrtil. bil in vpil, trgal z zobmi in udrihal s pestmi. poskakoval in kobacal, motovili! in cvilil. se poganjal in sklanjal, jokal in tokal, se hulil in .tulil, koraka! in ska-cal ter plesal mornarski ples, kjer ga ne bi bil sme! plesati, tako da se je kit čutil v resnici zelo nesrečnega. (Ali niste pozabili naramnic?) Tedaj je rekel kit Zlati ribici: »Ta človek je silno kepast, a povrhu tega se mi še kolca po njem. Kaj naj storim?« »Reci mu. naj gre ven,« je odvrnila Zlata ribica. Tedaj je zaklica! kit v globino svojega lastnega žrela mornarju z razbite ladje: »Pridi ven in se pametno vedi. Kolca se mi.« »Nak, nak!« odvrne mornar. »Ne tako, ampak čisto drugače. Ponesi me do moje rodne obale in belih angleških kleči, pa borni rm$l;l nato.« In je pričel še huje plesati ko doslej. »Bolje je, če ga poneseš domov,« je rekla Zlata ribica kitu. »Morala bi te bila opozoriti, da je ta človek neizmerno iznajdljiv in bistre glave.« Nato je kit plaval, plaval in plaval, z obema plavulkama in repom, kolikor mu je kolcanje dopuščalo; naposled ie zagledal mornarjevo rodno obalo in bele angleške kleči. Pognal se je do polovice telesa na breg in rekel, otvo-rivši usta široko, široko, široko: »Prestopi za potovanje v Winchester, As-huelot, Nashua. Keene in postaie na Fitschburšfci cesti.» Ko je baš reke! zlog »tič,« mu je stopil mornar iz žrela. Ko je pa kit plaval, je pograbil mornar, ki je bil v resnici neizmerno iznajdljiv in bistre glave, svoj veliki žepni nož. razreza! plav v štirikotno rešetko z na-vskriž položenimi laticami, ki jih je čvrsto zveza! s svojimi naramnicami, (sedaj veste, zakaj niste smeli pozabiti naramnic!) in porinil to rešetko krepko in na tesno kitu v žrelo, kjer je obtičala! Nato je glasno prečita! naslednio kitico, ki vam jo tukajle, ker je niste slišali, ponavljam: To rešetko ti dam in ti žretje končam. Mornar je bi! potemtakem tuui pesniški Irec. Stopil je na prod in odšel domov k materi, ki mu je biia dovolila, da sme s prsti na nogah broditi po vodi; oženil se je in živel posihmal srečno. Tudi kit je živel srečno. Ampak od tistega dne ga je rešetka v goltancu, ki je m mogel ne izkašijati ne pogoltniti. ovirala, da ni mogel požirati nič drugega ko prav majcene, drobcene ribe; in to je vzrok, da kiti dandanes ne žro ljudi, ne dečkov ne deklic. Zlata ribica je odplavala in se skrila v blatu pod pragom ekvatorja. Bala se je, da bi bi! morda kit jezen nanjo. Mornar je odnesel veliki žepni nož domov. Ko je stopil na prod. ie ime! na sebi modre platnene breguše. Naramnice je bi! ostavil, kakor vidite, ko je z njimi zveza-! rešetko. To je krona tiste povesti. Tovarniška zaloga, samoprodaja za Slovenijo svetovnih tovarn gramofonov ki dektrcuploše po brezkon* k ur etičnih cenah samo pri Elelitrofonsbl družbi z o. z. Ljubljana, Aleksandrova c. 7. Plošče: Homocord, Columbia, Parlophon, His M aster's voice itd. Popravila najkulantneje. Prodaja se tudi na obroke. Na željo pošljemo zastopnika na dom. — Gramofonskim tvrdkam dobavljamo po to* varniških cenah. Najnovejši šlagerji prispeli! Najnovejši šlagerji, Ich kfisse Ihre Hand, Madame (6 razKčnih plošč), Ra-motta itd. zopet prispeli. Oskar Hudales: Dva prijatelja Prav za vrhom, tam, kjer so se dvigale v nebo strme, visoke skale in kazale svode mračno, sivo m razorano lice proti koroški strani, ie stala lesena koča. Prislonjena je bila ob skalovje, zgrajena iz močnih lesenih brun. Ženske so bile zamazane z blatom in praprotjo. Po ogiih ie plezal bršljan, streho ie bil zaraste! mah. Nedaleč od koče je stal sredi majhne goličave črn, venomer se kadeč kup — ogelnica. Oglar Miha je bi! pravi hrust, močan človek v najlepših letih. Košata brada mu je padala do srede prsi. Mnogo let je že živel v tej samoti. Ljudje v dolini niso prav vedeli, kdaj se ie tam naselil, niti odkod je prišel. On sam je le redko prišel mednje. Tudi k njemu je malokdo zaše!. Trikrat na leto je prišel vaški kovač, da mu je odkuipil oglje. Včasih so ga ljudje najeli, da iim ie v gori'sekal les in ga po drčah spuščal nekoliko niže s hriba. Za to delo navadno ni zahteva! denarja. Rad pa je sprejemal živež. Stradal ni nikoli. Ie v hud;h zmah ie moral nekoliko varčevati s svoio zalogo. Včasi so se mu čudili, kako more živeti v taki samoti. Na take besede je samo skomignil z rameni in zatrdi! ,da mu je boljše nego njim, ki "iz dolgega časa posedajo v vinskih družbah po gostilnah. Da ima v svoji samoti zvestega prijatelja, ni povedal nikomur. In tudi če bi bil tega prijatelja kdo videl, ne bi bi mogel verjeti, v kako prijateljstvo. Mihov prijatelj ie bil namreč medved, dobrodušna kocasta mrcina. ki se je bila naselila v brlogu pod skalami, nedaleč od niegove koče. Seznanila sta se bila čisto po naključju. Neko pomlad, komaj je sneg skopnel, se je bil M ha odpravil, da poseka nekaj dreves. Med zimo je pasel lenobo, spal več ko po navadi, zato ga je toplo pomladino solnce kmalu utrudilo. Sedel je v mah, potegnil iz malhe doberšen kos kruha in krepko ugriznil. Ni še požrl prvega grižljaja, ko ie v svoje največje začudenje in sferah zagledal nedaleč od sebe koca-stega medveda. Ker je veter pihal od medveda, ta še ni bil zapazil Mihe. Približal se mu je še za nekaj korakov — tedaj ga ie zagledal. Medved ie bil šele dveleten neizkuišen mladenič. Pojav človeka ga ni posebno vznemirjal najbrž ga je videl prvikrat. To ie v niem zbudilo tako radovednost da je sedel v mehki mah, nagni!! glavo postrani in mirno opazo- val čudni dvonožni stvor. Miho, ki v prvem strahu ni vedel, ali naj beži ali se naj vtžc na zver, je spravilo medvedovo vedenje v dobro voljo. Posebno zato. ker je vide!, da dobrodušnež n/ima slabega namena. Iz same objestnosti mu je zalučil košček kruha. Zver se je zdrznila, povohala kruh in ga požrla. Ta poizkus je ponovi! Miha še drugič in tretjič, vselej z uspehom. Medved je postal še bolj zaupljiv ter se približal oglarju. Miha mu ie zmetal že ves kruh in bi bil vesel, oe bi bil medived odšel. Toda zverini to ni hotelo priti na misel. Prihacala je čisto k njemu irn ovohavala drvarjevo torbo, nato še njenega lastnika, ki se je zdrznil, ko je začutili toplo medvedovo sapo na svoli koži. Kaj, če bi se kocinar mahoma premislil in hlastni! po njegovi glavi? Mrzla zona ga je spreletela in nehote je segel po sekiri. Še dihati se ni uipal. Vendar se ni zgodilo nič hudega. Medved je zadovoljno nekaj no momljal in počasi odkoracal v breg. Čez nekaj časa ga je zelena pomladna odeja skrila Mihovim očem. Po tem dogodku se Miha ni več čutil tako varnega v svoji samoti. Zvečer. preden je legel spat je vselej preizkusil zapah D'ri durih. V gozdu pri delu se je večkrat ozrl in zelo mu je bilo neljubo, da je izgubil svoj mir in zadovoljnost. Večkrat se ga je polastila misel, da bi mrcino poiskal in jo ubil. Pa se je še vsakokrat premislil, saj mu žival še ni bila storila nič hudega. Tako je minil teden dni, Medveda ni bilo več na izpregled in Miha se je že pomiril. Neko popoldne, ko je bil ravno zaposlen pri gradnj: nove ogelnice, je' kosmati gost zopet prišel. Poset se je končal s tem, da je Miha izgubil svojo južino, pa tudi svoj strah. Medveda se ni več bal. Izprevidel je, da mu kosmatinec ne bo storil žalega, dokler ga bo pustil pri miiru. Od tistih dob ga .ie medived poiskal večkrat na teden, nekoč celo prav pri koči. Ker Miha ni imel ničesar drugega pri rokah, mu je ponudil košček sladkorja. Kdor ve, kak sladkosnedež je medved, bo takoj razume!, da si ga je oglar s tem darom popolnoma pridobil. In res je kosmatinec odslej prihajal vsako popoldne ob določeni uri po svojo slaščico. Naposled sta se drug drugemu tako privadila, da jima je bilo dolgčas, če se nista del j časa videla. Včasi je Miha po opravkih odšel v dolino. Pred odhodom z doma je vselej poJožil sladkor na kkp pred kočo. Medved je prišel ponj in kje v bližini tako dolgo čakal, da se je drvar vrnil. Bil je vesel, da ga ie zopet videl! Po-momljal je nekaj in zopet odklobuštra! v gozd. « Miha je ostal ljudem v dolini vedno le čudna uganka. Ker ni zahajal med ncie in ni nikoli govoril o sebi, so razširjali o njem čudne govorice. Nekateri so pravili, da je bil svone dni razbojnik, da si je naropal kup denarja, ki ga hrani v svoji koči. Drugi so zopet menili, da je v grajskih razvalinah izkopal zaklad in vsak večer prešteva zlate cekine. Zato so mu zavidali, čeravno niso prav verjeli ne tej ne oni govorici. Našla pa sta se dva delomrzneža, ki sta hotela čez noč obog^teti. Sklenila sta, da poiščeta Mihovo kočo in mu ugrabita namišljeni zaklad* V bojazni, da bi utegnile ponoči pomagati Mihu kake pošasti, ki bi ju požrle s kožo in kostimi, sta se zmenila, da oikradeta Miho podnevi. Za dne bi se tak pose! bolje posrečil. Počakala bi, da Miha odide na delo, nato bi vdrla v bajto, eden bi iskal, drogi pazil. Preden bi se oglar vrnil, bi bila z njegovim zakladom že Bog si ga vedi kje. Rečeno — storjeno. Toda človek obrača, Bog obrne. Tisti dan je slučajno medved obrnil. Zgodilo se je takole: (Konec prihodnjič.) Mož s hudo krvjo in železno pestjo Na cvetno nedeljo v vojnem taboru — Zaporožci pišejo sultanu — Spopadi — Kuže Smuka junaški čin — Če je huda kri zaliub Ijena Ko sem se lani na cvetno nedeljo ustavil doli na Loki pri Floriančku, je bil t?m velik hruše in trušč. Krčma polna glasilih, razburjenih možakarjev. — Veste, mi je povedala natakarica, vabeča me v stransko sobo, kjer da je boli mirno, — to so vse delavci z žage. Včeraj so napravili štrajk, zdaj se pa prerekajo. Ker take reči novinarja vedno zanimajo, sem se seveda rajši odločil za kot tam pri veliki peči, od koder se ie dalo vse leno odblizu opazovati. In sem bil tako tucli mahoma poučen o dejanskem stanju. Delavci so bili namreč ravno pri tem, da napišejo svojemu delodajalcu tako pismo, da bo zaleglo Eden je sedel za mizo, papir in črnilo pred seboj, drugi pa so sedeli ali stali naokoli in narekovali, kaj naj vse zapise. In so bile to same žmahtae, ki so jih sporočali sovražniku, ena bolj žmahtna oJ druge, vsaka pa potrjena s takim gromovitim krohotom, da se je kar šibilo tramovje v stropu. Bil je to prizor, ki me je živo spominjal na sliko Rusa Repina: Kozaki pišejo sultanu zasmehljivo pismo. — Čak, je rekel zdaj eden, čokat rdečobradec s pipo v ustih in silnim gamsbartam za klobukom. — Še to-le mu zapiši, da je pijavka. Nak, počak. Nič pijavka, to ni dosti, to se še drugače reče. Čak no, hudiča, kako se že to reče? Enkrat sem to bral v časo pisu. — Krvoses! sem mu pomagal jaz tam pri peči. — Ha. tako ja! Krvoses, to je pra va beseda! se je razveselil rdečebra-dec in mi prijazno pokimal. In tudi vsi drugi so se prijazno ozrli po meni in potrdili: — Krvoses, ja, saj to pa je Grivar. da mu ga ni para Ta bi človeku vso kri izpil. Le zapiši to, Drejče, dvakrat mu žiher zapišeš, da je krvoses. Tako je bil navezan med nami prijateljski stik, ki se je še bolj poglobil, ko je izpod klopi pisarja Drejčeta pri tekel zdaj k moji mizi črn kodrast pes in se živo zanimal, ali" je kaj dobra klobasa, ki mi jo je prinesla natakarica. Dal sem mu jo pokusiti in vprašal delavce: — Čigav je ta pes? —Naš je. Smuk mu je pa ime. — Ali tudi štrajka? — Tudi. On gre z nami. Na žago se vre vrnemo več. Pisali so dalje pismo na krvosesa Griva rja, a ko so ga zaključili 5 strašnim koncem sem se pa spet oglasil: — Fantje, sem dejal, — nikar. Če vam smem svetovati, nikar ne pišite tega. Ne bo nič dobrega. — Ho. zakaj pa ne? so se razburjali. — Saj je vse to živa resnica! Lahko vsi prisežemo. — Čeprav. Ampak stvar je taka, da vas bo on na to pismo čisto gotovo šel tožil, zaradi razžaljenja časti, zaradi nevarne grožnje in drugih takih paragrafov, — in slabo boste odrezali, fantje. Take reči je najbolje opraviti ustno, takole med štirimi očmi, brez prič, če se da. — Kako pa, hudiča? so mi razlagali. — Saj se s tem ravbarjem še govoriti ne da. Saj smo šli k njemu, pa ko smo hoteli čisto zlepa... Naenkrat jim je nekaj zaprlo usta, plašno so se spogledali, in njih vrsto je tiho preletela beseda: Grivar! V hišo je bil stopil človek, ho, velikan, da sem kar zazijal; hip je obstal kakor neodločen, kam bi krenil, nato pa, ne pogledavši ne na desno ne na levo, s cigaro v ustih in majaje se v širokih bokih, počasi se podal v drugo sobo in zaloputnil vrata za seboj. Zaloputnil. Ta zaloput pa je udaril med fante kakor klofuta. Oči so se zabliskale, pesti skrčile in enoglasen krščenduš je tresnil po sobi z železno odločnostjo: Zdaj se pa bomo! Vendar je zaenkrat še obveljal miroljubni predlog tihega sivolasega moža, ki je zdaj vstal izza mize in proglasil: — Bom pa jaz še enkrat poskusil. Zlepa. Če se bo dalo. — Pa naj bo, so pritrdili. — Pa poskusi še enkrat ti, Žagar Urh. Ampak prositi pa nič. Nič prositi! Če hoče. je prav, če ne. pa naj pusti. Stari žagar Urh je nastopil svojo težko pot. Pokril se je in majaje z glavo odkorakal k vratom. Tam pa je malo postal, se obrisal z robcem okoli ust in vzel klobuk v roko. Nato je pritisnil na kljuko. Razgovora tam notri nismo slišali, a ni pretekla minuta, ko je žagar Urh spot prišel ven. v obraz rdeč kakor kuhan rak. Nič ni rekel, v tla ie gledal, in potlej je stopil k mizi in izpil svoj kozarec. — Kaj ti je dejal. Urh? — Kaj? Lumm mi je deial. je z zamolklim glasom spravil iz sebe Urh in se obrnil proč k oknu. — Zato, ker držim z vami. Fantje se še nho utegnili na to pri-dušiti. ko so se že odprla vrata in je prišel sam Grivar ven. — No? je razklenil silne Čeljusti in pogledal okoli sebe s krvavo nodplu-timi očmi. — Kaj bo, no? Odprite gobce! Peči moram, da je ta človek takrat vzbudil moje spoštovanje, ko se je tako neustrašeno postavil kakor medved nasproti tolpi volkov. In ta neustraše-nost je menda še bolj kot njegova or- jaška oseba delovala na nasprotnike, da so stali kakor pobiti in gledali v tla... dokler se ni slednjič okorajžil rdečebradec in zamrmral: — Izplačajte nas, pa gremo. — Niti knofa vam ne dam, je zarjul, — preden ne zvem, kdo je pokvaril mašino. Zdaj pa so se vse zganili in vpili vse--vprek: — Mi že ne! Mi ne. Noben se je ni dotaknil. Kdo se pa upa to reči? In skočil je pokonci pismopisec Drejče, udaril s pestjo po mizi in kričal: — Gospod Grivar, kdor to pravi, da' smo mi pokvarili mašino, ta je lump! — Jaz to pravim! — Potlej ste pa vi lump! Trenutek strašne napetosti... — Ti poba! je rekel na to Grivar s čudno mirnim glasom. — Pojdi po malo sem. No! In Drejče, korajžen, korenjaški fant se je res pognal izza mize lil skočil pred nasprotnika ves srdit: — No, pa se dajmo! Kaj mislite, da se vas kaj bojimo? Kajne, fantje, — se je ozrl po tovariših, — če se hoče z nami-- Takrat je Drejčeta že pograbilo dvoje železnih šap, pograbilo ga grdo, surovo in ga vzdignilo v zrak. Fantu je slišno zahreščalo v sklepih in zatulil je od bolečin: — Izpustite, oo! A tovariši — kaj ubogemu fantu noben ne bo skočil na pomoč? Še so stali tam vsi kakor pribiti in samo zijali, kaj bo iz tega, ko je na klopi poleg mene nekaj zajavkalo, planilo preko moje mize, prevrnivši vse. in — Bil je kuža Smuk, ki je hitel svojemu prijatelju na pomoč! Tam pred mojo mizo se je dvigala ogromna gmota mesa, ki ji je bilo ime Grivar, in tam. kjer je bila ta gmota najobil-nejša, tjakaj je kuža Smuk zasadil svoje bele, ostre zobe. In držal za žive in mrtve. Držal še, ko je Grivar že davno izpustil Drejčeta in se z obema rokama otepal zahrbtnega napadalca. In šele ko ga je Grivar malone pretrgal na dvoje, je izpustil kuža Smuk, a ne drugače, da je šel z njim dober kos Grivarjevih hlač... Vsesplošen velikanski krohot je spremljal junaški Čin kuže Smuka, in končno je storil tudi gospod Grivar to, kar je bilo v danem položaju najpa-metneje: smejal se je še on z nami vred. Smejal pa se je gospod Grivar menda še najbolj zato, ker je bil v zadregi, zakaj na pragu je stala lepa gospodična Mila, ki je bila videla ves prizor in se je tudi smejala, s tistim finim, ljubkošegavim, njej lastnim smehljajem, ki je imel za gos do d a Bregar-ja še poseben pomen, kakor sem zvedel pozneje. Gospodična Mila, učiteljica, ona je bila prišla semkaj pravzaprav radi mene. Iskal sem jo namreč tisto popoldne v neki poslovni zadevi, a je rijsem našel doma. Ko pa ie potem zvedela za moj prihod, me je v svoji prijaznosti sama šla poiskat. In zdaj vam moram še to povedati, kar je najbolj interesantno na pričujočem dogodku, namreč da je bil pol ure pozneje spor med gospodom Gri-varjem in njegovimi delavci popolnoma poravnan, da sta stala tam pri fantih na mizi dva Štefana vina, ki ju je dal poklicati gospod Grivar, da so fantje veselo prepevali in napivali gospodu Grivarju, ki je sedel t gospodično Milo pri moji mizi in bil tudi zidane volje. To vse pa je bila zasluga gospodične Mile. Kako je to naredila. — to je seveda njena tajnost. Jaz vem o tem samo toliko, kolikor mi je razodel rdečebradec. ko sem moral malo prisesti tja k fantom. — Vejo. gospod, — mi je pravil, — saj bi ta Grivar drugače še ne bil tako napačen človek, ko bi ga kajkrat ne prijelo. Ali kadar ga prime, takrat je pa kakor sam satan. Saj ste sami videli. In ta gospodična, vejo gospod, samo ona, ona ga pa zna obrniti, da' je kakor "bacek tako pohleven. Saj on bi jo strašno rad vzel, dve leti se že on-gavi okoli nje, ampak jaz mislim tako, da se ga ona tudi malo boji. Saj mu ni nič zaupati. Dokler bo v njem ta huda. kri, — No, to hudo kri. saj mu jo je zdaj puščaj vaš Smuk, sem pripomnil jaz. Jaaa. Smuk! se je smejal rdečebradec. — Ampak če mu je le vsa odtekla, potlej bo že dobro. Potlei bo pa tudi... Vejo, gospod, jaz mislim tako: Tale ženska, kakor je še mlada, je pa le salamensko pametna. In preden ga ne bo dobro izprobala Griva rja, je on 'nikoli ne bo dobil. To pravim jaz. Tako mi je to stvar razkladal prijatelj rdečebradec. jaz sem pa malo oprezal tja na gospodično Milo in gospoda Grivarja. On je s svojo goriljo šapo gladil njeno ročico, ji govoril zaljubljene besede in njegov obraz je bil tako krotak in tako udan. Ona pa, igrala se je s šopkom vijolic, in z njenega obraza se ni dalo nič razbrati, kaj misli in kaj čuti. In tako je zda} odprto samo to vprašanje: Ali je kuža Smuk gospodu Grivarju puščal vso »ta hudo kri« ali ne? To vprašanje bo po vsej priliki rešeno šele takrat, kadar bomo v »Jutru« irali oznanilo, da se je gospodična Mila poročila z. gospodom Grivarjem. Josip Fr. Knaflič. . Kmetijski vestnik Štiriletni kolobar za gnojenje vinogradov Prihajamo v čas, ko je treba vinograde gnojiti. Na razna vprašanja in v pojasnilo glede uporabe umetnih gnojil za vinograde podajam navodila za gnojenje po znanem znanstvenikuWagner -Darmstadtu, in sicer količine, računane na 1 ha površine: prvo leto: 600 meterskih stotov hlevskega gnoja (na 1 trto 9 kg). 250 kg apnenega dušika (na 1 trto 3 in po! dkg); drugo leto: 350 kg apnenega dušika (na 1 trto 5 dkg); tretje leto: 400 kg apnenega dušika (r,a 1 trto 5.7 dkg), 250 kg 40% kalijeve soli (nn I trto 3.6 dkg), 200 kg -Thomasove žlindre (ali superfosfr.ta) (na 1 trto 2 S dkg); četrto leto: 350 kg apnenega dušika (na 1 trto 5 dkg), 100 kg kalijeve soli (na 1 trto 1.5 dekagrama. V zadnjih letih pri nas precei uporabljajo gnojilo nitrofoskal (Ruše). Na 1 ha površine se računa 800 kg tega mešanega gnojila; torej odpade na 1 trto približno II dkg. Če hočemo s tem gnoiilom nadomestiti apneni dušik in ostalo gnojilo, potem priporočamo, da se vzame v gnojilnem kolobarju to gnojilo v tretjem letu. Pri nas je običaj, da gnojimo trtam pomladi. Gnojila ie trositi enakomerno v vrstah vsai dober pedenj proč od vsake trte ter jih podkopati. Kdor ima z gnojili opraviti in jih hoče trositi, naj dožene težo in količino posameznih gnoji! za posamezno gnojenje trt na najbolj praktični način, na primer, koliko tehta ena žlica posameznega gnojila, potem lahko damo razumeti preprostim delavcem, koliko .ie gnojiti posameznim trtam. Pri gnojenju se moramo ozirati tudi na to, da se šibkeišim in slabo rastočim trtam vrže nekoliko več kakor ostalim. Vinska trta je rastlina, ki potrebuje največ dušika, pa tudi kalija. Zlasti dobro učinkuje apneni dušik v težkih in ilovnatih zemljah. V lapornatih in v puhlicah pa je gnojenje z dušikom brez kalija večkrat brez učinka. Konč.no naj še omenimo, da so umetna gnojila letos izredno važna in neobhodno potreben pripomoček za povišanje pridelka v naših vinogradih. Zlasti tamkaj, kjer so trte trpele po toči ali zaradi pozebe, je naravnost zahteva, da se gnoji trtam z dušična tirni in s kalijevimi gnojili, da se potem opomorejo. Aktualna vprašanja hmeljarjev H. — Praga, marca. Ob začetku pomladi vlada v vseh hmeljarskih krajih Češkoslovaške živahno gibanje. Hmeljarji si. prizadevajo z vsemi močmi, da bi se pereča vprašanja njihovega obstoja rešila čimprej v njihovo korist. Kot eno svojih najnujnejših vprašanj smatrajo češkoslovaški hmeljarji zadevo z tranzitnimi skladišči hmeljskih komisio-narjev za inozemski hmelj, zlasti za hmelj iz nasledstvenih držav, v prvi vrsti h Jugoslavije, ki ga v reeksportu uvažajo v Zatec hmeljski komisionarji ter ga tam skladiščijo. Koristi komisionarjev se očl-vidno krijejo s koristmi inozemskih hmeljarjev, torej predvsem jugoslovenskih. Ministrski svet v Pragi je svoječasno dovolil 12 takšnih tranzitnih skladišč: S v Zatcu in 4 v Ušteku. Zaradi odločnega odpora čeških in nemških hmeljarskih organizacij obstoji samo 5 takih skladišč v Zatcu. katerih dovoljenje pa je trajalo le do 1. januarja 1929. Nadaljnji obstoj teh skladišč ie sedaj zelo dvomljiv, ker delajo hmeljarske organizacije, češke kakor nemške, z vso silo na to, da se nadaljnje dovoljenje prepreči. Komisionarji posredujejo pri vseh instancah, da bi dosegli dovoljenje za skladiščenje inozemskega hmelja v Zatcu, dočim uporabljajo hmeljarske organizacije svoj politični vpliv potom dveh največjih političnih strank, da bi preprečile ponovno dovoljenje za skladišča. Agrarne stranke so interpelirale vlado v tem smislu in čeprav vlada ni odgovorila, je iasno, da ne bo de-laia proti hmeljarjem in njihovim koristim. Te dni so zborovali češki hmeljarji žate-škega okrožja in debate so pokazovale, katera vprašanja smatrajo hmeljarji za aktualna. Predvsem se ie poudarjalo, naj se pivovarne pripravijo do tega, da bodo nakupovale samo domači hmelj. Nadalje se je zborovanje izreklo zelo odločno proti temu, da bi se novi hmeljarski okoliši priključili žateškemu hmeljarskemu okrožju. Po prevratu je namreč češkoslovaška narodna skupščina na pritisk hmeljariev zakonskim potom priključila okoliše okrog Zatca ža-reškemu okrožju in samo ta v teh krajih pridelani hmelj se lahko markira kot žateš-ki v žateški javni oznamenievalnici. Pri tem pa se ie, ne namenoma, pozabilo na dva okoliša, Manetin in Kralovice pri Zatcu, tako da se ta hmelj, čeprav je žateški, ne sme kot takšen markirati. Komisionarji plačujejo torej za ta hmelj znatno nižje cene. Prizadeti hmeljarji trpe veliko škodo in skušajo doseči popravek pogreška, vendar doslej brez uspeha. Tudi na omenjenem zborovanju se je, kakor rečeno, odločno protestiralo proti temu, da bi se priključili Zatcu novi okoliši. V resoluciji, sprejeti na zborovanju, za-htevaio hmeljarji: enakost hmelja z drugimi kmetijskimi pridelki in industrijskimi predmeti pri izvozu in uvozu, ustanovitev že dovoljene državne hmeljske poizkuše valne postaje, imenovanje hmeliskega kon zulenta v Žatcu in čim večjo omejitev hmeljskih nasadov. Nestrokovna kritika strokovne kmetijske knjige. Eden zadnjih »Kmetovalcev« je priobčil pod imenom Petar Skala oceno naše edine strokovne knjige o hmeljarstvu, ki jo je napisal inž. V. Sadar. Knjiga je stro-kovnjaško delo in nikakor ne gre, da se je na tako lahek način ocenila. Piscu se na prvi hip vidi, da ni kos svoji nalogi. Ne enega spornih mest ni stvarno ovrgel. Puhlico prištevajo vsi strokovnjaki med dobre hmeljsks zemlje. Hmeljevka in hmeljevina ni isto, kakor trdi kritik. Hmeljevka za hmeljski drog in hmeljevina za nadzemske dele rastline sta za vsakogar utrlena pojma. Za hude čase je hmeljevina par tednov po obiranju izvrstna krma in dobra stelja. Le v časih hujšega nastopa škodljivcev je potrebno, hmeljevino na njivi zažgati. Glavni vzrok, da so opustili mnogi napredni hmeljarji žičnice tako pri nas kakor drugje v odprtih legah, so viharji, kakor meni gosp. pisec knjige, in ne veliki stroški, ker je znano, da ni žičnica v celoti nič dražja od napeljave na droge. Primitivnejše, cenejše, doma izdelane sušilnice, slične tako zvane-mu Lorberjevemu sistemu, so se izkazale zelo dobro in jih je več kakor originalnih Lorberievih. Za silo se suši tudi na lesah, saj smo pred 30. leti še vsi tako sušili. Razlika ie ista kakor med cepcem in motorno mlatilnico. Kmet je povsod konservativen in zaradi tega naj tudi Savinjčani ne smatrajo tega izraza za žalitev. S sliko Hme-ljarne je vendar Žalec lepo omenjen. Za obliko hmeljskega cveta bi bilo najboljše ime storžek ali češarek. Kobula je sicer razširjen izraz za ta cvet. a ga znanstveno ne moremo zagovarjati. Korenika je le del štora. O delu g. inž. Sadarja bomo ob priliki še pisali. Po slovanskem svetu Nemška iskrenost in poštenost Bolgarski listi se le vedno mnogo bavi jo z vprašanjem, zakaj je bila bolgarska armada poražena na solunski fronti in če sta Nemčija in Avstrija izpolnili naprnm Bolgariji vse svoje obveznosti, ki sta jih vzeli nase v voini konvenciji. Tako '> te dni prinesel »Mire obširno razpravo »Zakaj nam Nemčija 1. 1918. ni poslala ojačenj?«, katere vsebina je izražena že v naslovu, pred tedni pa je polko%7nik Nojkov izdal brošuro »Zakaj nismo zmagali?« Vse te diskusije so zanimive zategadelj. Ver je iz njih razvidno: 1.) da je tudi pri Bolgarih že močno omajana vera v »nemško iskrenost in poštenje« in 2.) da so bili že med vojno med Bolgari in Nemci dokaj ostri spori, za katere pa je javnost zvedela šelo sedaj. Kakor znano, sta se Nemčija in Avstrija v vojaški konvenciji, zaključeni z Bolgarijo v Plessu 1. 1915. zavezali, da pošli?ta na solunsko fronto 6 nemških in 6 avstrijskih divizij. To svojo obveznost sta sprva tudi izpolnili, kasneje r>a sta ieli odpošiljati s solunske fronte divizijo za divizijo na druga bojišča in sta tako svojo armado, poslano na pomoč Bolgarom, skrčili na več kot polovico. Bolgari- so proti temu postopanju protestirali, sklicevnje se nn določb«5 vojaške konvencije. Toda zaman! Nemci so jim na vse proteste zafrkljivo in cinično odgovarjali, da je »Makedonija drugovrstno pozorišče za vojne operacije in da je izguba par kilometrov bolgarsko zemlje brez vsakega pomena za končni izid vojne.« Ko pa Bolgarija le ni prenehala s svojimi predstav-kami, je sam maršal Hindenburg poslal meseca septembra 1. 1917- v Sofijo to - le brzojavko: >V vojaški konvenciji med Bolgarijo, Nemčijo in Avstrijo j? bila dogovorjena vojaška podpora nroti Srbiji: Moje mnenje je, da so pogodbeniki izpolnili vse v pogodbi prevzete obveznosti. Po končani akciji proti Srbiji nismo sklenili nobene slične konvencije.« Da je ta odgovor na Bolgare učinkoval kot mrzel tuš. je jasno. Polkovnik Ncdkov pravi popolnoma upravičeno: »Ta brutalni odgovor je bil zasluženo plačilo za prekomerno zaupanje, ki so ga - imeli bolgarski merodajni krogi v nemško iskrenost in poštenost.« Najhujšo zaušnico pa je dal Bolgarom sef nemškega generalnega štaba general Lu-dendorf, ki je v svojih momoarih nanisal o Bolgarih med drugimi tudi to-le: »Bolgarska vlada ni storila ničesar, da bi dvignila vojno razpoloženje med narodom in v armadi ter ojačila disciplino med vojaštvom. Nasprotno, pustila je svobodno polje sovražnim vplivom in trpela vse kampanje, ki so bile naperjene proti Nemcem. Antantino srebro je napravilo vse. Vojaštvo, ki se je limakni-In proti Sofiji, je imelo polne žepe denarja. Evo, to so vzroki poraza Bolgarije!« ^Mirs z ogorčenjem zavrača te očitke in piše: »Proti tej grozni insinuaciji generala Lu-denderfa protestiramo z vso ogorčenostjo. Bolgarski narod se je videl, ko so ga Nemci prepričali, da bo vojna trajala največ 2 do 3 mesecp in da bo Bolgarija mobilizirala samo 5 divizij proti Srbiji, zapleten v svetovno vojno proti vsemu svetu in v raščjtn docela tiiie stvari, ki je povzročila, da se niso izpolnili njeni narodni ideali. Bolgarska vojska, gola, gladna, bosa se je tri leta borila do zadnje kaplje krvi — za nadinoč Nemčije v svetu... Nočemo žaliti nemškega naroda, vprašamo pa. da očuvamo sv,,jo narodno čast, generala Ludendorfa: Ali je tudi Antantino zlato povzročilo poraz nemško armade?«... Bolgari so torej, kakor je razvidno iz zgoraj navedenega, doživeli v zvezi z Nemci velika razočaranja in tako izgubili svojo prejšnjo vero v Nemce in njihove obljube. Sedaj se jim vsiljuje drug zaveznik, ki jim obljublja še več, kakor so jim svoječasno obljubljali Nemci Toda prevarili so jih Nemci, ki so na glasu, da ne pojedo dane besede. pa jih ne bodo prevarili oni, ki jim je Macchiavelli največji mojster?! Nadejamo se, da so jih bridke skušnje z Nemci dodobra izučile! Češkoslov. obec bivših mornarjev - re-volncijonarev. ki so se udeležili javne vstaje v Kotoru, so imeli 1-6. in 17. t. m. v Pragi svoj zbor, kateremu so prisostvovali številni delegati iz vse države. Zbor je sklenil spremeniti dosedanje ime društva v »Če-škoslov. obec bivših mornarjev in udeležencev narodnega ~evolucionarnega pokreta na Jadranu«. Za predsednika je bil ponovno izbrane Tomo Nitka. Za prve častne člane sta bila izvoljena dr. Jos. Scheiner, 1jrttkžo Motvoz Grosuplje se dobi po originalnih tovarniških cenah v: Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Gro suplje pri Ljubljani in njenih komisijski I zalogah: Franc Palme Ljubljana Gosposvetska 7-tel. št. 2376; Franc Palme, Celje, Cankarjeva 7, teL M. . Franc Palme, Maribor, Koroška 8, tel. št. 8(i starosta ČOS kot prvi komandant češkosl vojske po prevratu «n senator Vaclav Klofač kot prvi češkoslov. voini minister. Jugoslovenskemu poslaniku v Pragi dr Angjelinoviču so zborovalci poslaii pozdravno brzojavko. — Jubilej prvega predsednika češkoslovaškega parlamenta. Te dni je slavil svojo OOletnico znani češki parlamentarec Fran-tišek Tomašek, ki je bil predsednik prvega češkoslovaškega parlamenta. On je sedaj vodja češkoslovaške socijalno - demokratske stranke. Po končanih gimnazijskih študijah ee je vpisal na praški univerzi ter s; izbral za svojo stroko zeodovino. Ker pa S6 ga bolj zanimala politična vprašanja, je opustil študije in se popolnoma posvetil politiki. Pridružil se je socijalno - demokratski stranki, ki je bila takrat na Češkoslovaškem šele v povojih. Ko je stranka I. 1897. osnovala svoj dnevnik »Pravo Lidu«, je vstopil v to redakcijo in postal eden najboljših strankinih novinarjev. Kot tak je prišel na Duna j za parlamentarnega poročevalca svojega lista. S svojim delom na Dunaju si je r pridobil tak ugled v stianki, d« ga Je leta 1907. kandidirala v parlament, kjer je ostal ves čas do prevrata. Pod njegovim vplivom in z njegovim sodelovanjem se je stranka docela osamosvojila ter se ločila od nemške socijalno - demokratske stranke, kar je bilo za češko narodno stvar velikanskega pomena, saj je s tem stopila v skupno fronto z ostalimi češkimi narodnimi strankami. Kako velike važnosti je bilo to za češki narod, je pokazala vojna, zlasti pa prevrat, kjer so voditelji in pristaši socijalno - demokratske stranke z edino izjemo dr. šme-rala, ki je bil v vladnih službah, požrtvovalno sodelovali v proliavstrijskem revolucionarnem pokretu. Tomašek je bil najprvo Čeh in šele potem sčcijalni - demokrat. V lem smislu je tudi vedno deloval. Zato si je tudi pridobil v vsem narodu nedeljive simpatije in največji ugled. Vzpričo tega splošnega uvaževania, ki ga je užival med narodom in politiki, se ni čuditi, da ga je prvi češkoslovaški parlament izbral za svojega predsednika, v čigar roke je prisegel na ustavo tudi prezident dr. Masarjk. Da je ljil Tomašek vedno v tesnih stikih z našimi politiki in da je velik prijatelj našega naroda, je znano. Zato se čestitkam njegovih prijateljev in rojakov ob fiOletnicj pridružujemo tudi mi, kličoč mu: Ješče na mnoga ja Ijeta! Češkoslov. polk »Jugoslavija« slavi meseca septembra desetletnico, odkar je bil ustanovljen. Ob tej priliki priredi polk veliko slavnost, na katero bo povabljena tudi jugoslovenska vlada, posebno pa jugo-slovensko ministrstvo vojne in mornarice. Te slavnosti se udeleže tudi vsi oni češkoslovaški legionarii, ki s<> se kot dobrovol.i-ci borili pod prapori srbske armade. Legionarii prirede iste dni tudi svoj kongres. Kje se bo svečanost vršila, v Pragi ali kie drugod, še ni določeno. Nameravate zidati novo hišo? Predno oddaste delo stavbe, si preskrbite načrte in proračune od nas, ki jih izdelamo natančno po vaših željah, na podlagi tega zahtevate več ponudb od stavbnikov, nakar oddaste dela najugodnejšemu. Da se bo res solidno gradilo, nadzorujemo mi strokov« njaško vsa dela. — Informacije da Tehnični biro »TEHNA« družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 25! 1. Telefon 25—80. 4028** Najboljše, najtrajneffe, zato 13 tajcenejšei Maršal Foch in sklep premirja V 100 urah je umrla v prvih november-*kih dneh I. 1918. med poslednjimi topovskimi streli svetovna vojna. Nemški polno-močni delegati so se odpravljali dne 7. novembra iz nemškega velikega stana v Spaa proti francoski meji, da bi zaprosili sovražnika za premirje. Cieneral-feldmaršal Min denburg jih je še tik pred odhodom sprejel in jim naročil- »Potujte z Bogom in poskusite izbiti najboljše za našo domovino.« Avtomobili z odDOslanci so bili odhiteli. Zvečer so se že nahajali na bojnem polju. Komisijo sta vodila državni tajnik Matija Frzberger in grof Oberndorff. Njima sta bila prideljena kot vojaški strokovnjak general v. VVinterfeldt, za mornarico pa kape-tan von Vanselov. S komisijo se je peljal prav do bojne črte tudi neki nemški častnik. Pri La Capellu je prisedel še neki troben tač, ki je od časa do časa zatrobil preko mirujočega bojišča in mahal z belo zastavo. Polagoma so drčali preko bojnega polja avtomobili. Na cesti je že čakal kraj odstranjenega »španskega jezdeca« francoski častnik v spremstvu trobentača. Stopila sta na prvi avtomobil in vožnia se ie nadaljevala med francoskimi četami. Od časa do časa ie bilo čuti vzklik kakega francoskega vojaka: »To je mir!« Nekateri pa so tudi vstajali iz Jarkov in se vpraševali polni dvoma: »Kaj vendar to pomenja?« Dolga je bila pot in vožnja je trajala že pozno v noč, ko so vstopili nemški delegati na nekem razstreljenem kolodvoru v poseben vlak. Okna vagona so bila zagrnjena tekom cele vožnje, ki se je končal* ob zori. ko se je nenadoma us+avil vlak na nekem slepem tiru. Rilo ie sredi gozda v neposredni bližini Compiegna. Na nasprotnem tiru je stal posebni vlak s salonskim vozom maršaia Fo-cha. V ta voz je bila pozvana nemška delegacija. Sredi konferenčnega oddelka salonskega voza je stala velika, resna miza. Okrog nje vrsta stolov. Na nie.i pa oole heleca papirja in šop svinčnikov. Nemški delegati so čakali samo par trenutkov in že je »'stopil maršal Foch v spremstvu angleškega admirala Sira Rosselvna Wemvssa in šefa francoskega generalnega štaba generala Wey-ganda. Predstavlianie ie bi'o kratko in hladno z rezerviranimi nokloni. Nasprotniki so si «edli takoj drug drugemu r.asproti. Razgovore je otvoril getieralisimns r'oc'i. ki ie dejal ledeno mirno in na videz povsem mimogrede tolmaču: »Vprašajte gospode, kaf 'eleN "Prišli smo. da izvemo predloge zaveznikov za oremirie na suhem. na mor?:? in v ■ zraku.« Med zavezniško delegacijo je nastalo živahno gibanje, ko je izrekel Erznerger besedo »predlogi«. Zopet je odvrnil maršal Foch, ki je naročil tolmaču: »Povejte gospodom, da jim jaz ne bom stavljal predlogov!« Med govorjenjem teh besed je polagoma vstajal izza mize, kakor da namerava prekiniti razgovore in zapustiti sestanek. Situacijo je rešil nemški odposlanec grof Oberndorff. ki se je obrnil naravnost proti maršalu in ga nagovoril francoski: »Gospod maršal, zdi se mi, 8a je trenutek preresen za prerekanie o besedah. Kako želite vi, da naj se izražamo? Nam je pooolnoma vseeno!« Foch ie kratko odvrnil: »Na gospodih je. da oovedo. česa žele.« »Znano vam ie. gospod maršal, da srno tukaj na podlagi note predsednika Združenih držav. Z vašim dovoljenjem jo bom prečital.« Po teh besedah Je grof noloži! na mizo pismo ameriškega državnega sekreraria Lansinga in prečital oddelek, v katerem je bil označen maršal Foch kot oolnomočni zastopnik zaveznikov za vodenje razgovorov o premirju. Ko ie grof končal s čitanjem. je pripomnil: »Ako pravilno razumemo smisel tega pisma, potem lahko pričakujemo, da nam boste stavili vi pogoje za premirij.« Maršal Foch ie bil očividno ;">omirien. ko le izrekel kot odgovor na to kratek medklic: »Je dobro!. Nato je povzel besedo francoski general Wevgand. ki je formuliral 18 pogojev za dovolitev premirja. Rok za premislek je bil določen na 72 ur. Odgovor Nemcev je mogel biti samo pritrditev ali zavrnitev. V zvezi s tem je bil tudi odbit nemški predlog. da se takoj ustavijo sovražnosti na obeh straneh fronte. Nemški odposlanci so odšli in se vrnili četrti dan tik pred potekom 72-urnega roka. Sprejel jih le srenera! VVev?and. ki je bil od zaveznikov pooblaščen. da se sporazume z Nemci o vojaških podrobnostih izvedbe premirja. Nemški delegati so skušali še v zadnjem himi omiliti pogoje. Wev-eand ie vztrajal na njih in razgovori so se začeli zavlačevati Tu pa je zoret nastopil maršal Foch in prerekal nogajania: »Ali še niste gotovi: Ako ne boste dokončali v četrt ure. notem pridem zopet jaz sem in v tem slučaju vam garantiram, da bomo gotovi v petih minutah.« fn premirje ie bilo podpisano v par minutah. (Po Frzberger.icvih memoarih.) ša 3.73 m, ki presega nemškega. Rekord brani. Nakazawa s 3.91 m Meti pa zopet niso njihova najboljša pa« noga. Rekord s kroglo je »samo« 13.39 m; toda lani je Isnida samo enkrat vrgel na 13.14 m. Tudi v disku niso posebno doma; le dva sta se ojunačila z meti preko 40 m, in sicer Furuvama na 41.12 in Okita na 40.92 m (Rekord 41.22 m). Kopje jim gre zopet bolje od rok; Sumivoshi meče 62.81 m, kar je vsekakor prvovrstna znamka. Če malo gledamo te številke in jih pri« merjamo z onimi, ki jih dosegajo renomi« rani športniki Evrope in Amerike, moramo priznati, da gre pot Japoncev krepke na« vzgor, Ker vemo, da goje stvar sistematič« no in se pri tem ne strašijo truda in stro« škov, bodisi posameznik bodisi država, bo« do tudi v športu kmalu postali velesila, s katero bosta imeli Evropa in Amerika v športnih arenah mnogo opravka Posel ho le toliko lažji, kolikor se obe tega že za« vedata! Šport Ob otvoritvi prvenstvene nogometne sezone Kakor smo že na kratko poročali, se danes in jutri vršijo prve prvenstvene tekme v Sloveniji. V Ljubljani nastopita ob 14. uri samo rezervi Ilirije in Jadrana. Zanimivejša bo vsekakor tekma Slovan Primorje. ki se je sporazumno med obema kluboma odgodila od nedelje na praznik v ponedeljek ob 15.45, Oba kluba sta se dobro pripravila za to srečanje. Slovan, ki je sedaj na zadnjem mestu prvenstvene tabele. je za pomladansko sezono izpopolnil in reorganziral svoje moštvo. Omeniti je treba, da nastopi kot branilec Marchiotti I., ki ie odslužil svoj vojaški rok. in znani srednji krilec Volkar. ki je duša moštva in ki ie prestal karenčno dobo igranja. Vsekakor bo Primorje imelo opasnega protivni-ka in dovolj posla, ako si hoče izvojevati dober rezultat. Sicer Slovan ne dosega v tehničnem oziru našega slovenskega prva ka. skušal pa bo s svojo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo doseči odprto in enakovredno igro. V Trbovljah se vrši tekma SK Trbovlje SK Amateur, ki je vedno senzacija za Trbovlje Kluba gojita dokaj dober nogomet, sta približno enako močna in bi bilo težko prerokovati zmago enega ali drugega moštva. V Cel.iu nastopita stara rivala Atletik SK in SK Celje. Zmagovalec v tej tekmi igra prihodnjo nedeljo z zmagovalcem v Trbovljah. Maribor bo imel dve tekmi. Izid prve tekme ISSK Maribor : SK Svoboda ni dvomljiv Prvak okrožja ISSK Maribor bo gotovo izvoieval clve točki, čenrav bo prenovljeno moštvo Svobode nudilo več odpora kot doslej. Več pozornosti posveča soort-na Publika srečanui Raniti : Železničarji, ki se tokrat borita za placement na drugem mestu I etošn.ia nogometna sezona bo dokaj zanimiva. Samo v Ljubljani se bo odigralo brez reprezentančnih in državno-prven-stvenih tekem 57 tekem, ki bodo zasedle 20 terminov. Ze zaradi tega je potrebno, da spregovorimr nekaj splošnih besed o stanju in razmerah našega noeome+nega športa. N?š nogomet ii na višku. Brez drugega lahko trdimo, da je naš nogometni šport v nekaki krizi. Vsi merodajni faktorji, med krtere štejemo predvsem podsavez. klube, moštva, sodnike in — last. not least — publiko. mora io iskati vzroke te krize ter z vsemi sredstvi skušati, da jih odpraviio. Le 7 odkritim sodelovanjem vseh teh činite-!jev bo mogoče konsolidirati s snortne in tn^i s finančne strani naš nogomet. Po našem mnenju leži glavni vzrok te krize v pomanjkljivi vzgoji. V tem oziru Pade težka naloga na naše klube. Kdor si predstavlja športno vzgojo naših moštev le v obliki vežbanja nogometnih igračev v cilju. da jih usposobi za žonglerje nogometne žoge. ta si ni dovolj na jasnem o globokem pomenu snorta. Ako bo klubom uspelo. da igrače tudi duševno »pošportijo«, tedaj to tudi tehnična stran usnosabljanja mnogo lažja. Upravičeno se lahko vprašamo. koliko ie naših nogometašev, ki se zaveda io pomena in namena, ki iu snort krije v sebi Se bolj zanimivo bi bilo dognati, v koliki meri se istih ciljev zavedajo športni funkcionarji.' Ni torej lahka naloea naših klubov, duševno in fizično krepiti svoje članstvo ter ga usposabljati za plemenito borbo. Glfde podsaveza treba podčrtati, da je v sedanjih razmerah njegova prva naloga, da si pridobi popolno zaunanje vseh svojih članov, iz katerega sledi logično globoko in 'skreno medsebojno spoštovanje vseh klubov. Ako se gotovi dogodki prejšnjih let ne bodo ponavljali, potem je podsavez vsaj v neki meri zadostil svoji nalogi. Pridobil si bo zaupanje, ki ga bo usposobilo, da posveti vse svoje moči za športno vzgojo jvojih klubov. Zelo pereče v našem nogometnem športu ie sodniško vprašanje. Treba bo gledati na to, da si pravilno vzgojimo dober sodniški naraščaj. Ravno pri sodnikih pa se mora bolj kot drugje paziti v prvi vrsti na duševno in moralno, kot na tehnično plat vzgoje. Brezdvomno je manjše zlo, ako je sodnik tehnično slabši, kot da je klubsko orientiran. Mi Slovenci se ravno ne moremo ponašati s tem. da imamo mnogo nogometnih sodnikov, ki ne sodelujejo v klubski politiki, odnosno ki bi ne bili kot funkcionarji klubov in ostalih športnih instanc desinteresirani — v objektivnem smislu — na izidu mnogih prvenstvenih tekmovanj. Težka je funkcija nogometnega sodnika, a rem prijetnejša je zavest, ki jo ima nepristranski godnik po odigrani tekmi. Se nekaj' Tudi naša publika, predvsem ona, ki obiskuje nogometne prireditve, se ne zaveda v zadostni meri, kaj bi vse lahko storila za povzdig nogometa. Mnogokrat nas je velik del publike razočaral s svojim obnašanje.-n na igriščih, ki ni bilo umestno, a še veliko manj športno. Ko bi se vsa publika zavedala, kaj lahko vse premore ma-terijalno in moralno s svojim obnašanjem in poukom! Še veliko dela nas čaka! Sezona je pred durmi! Ali smo že izvršili dolžnost, ki nam io nalaga naš celokupni nogometni šport? Današnja prv. tekma I. moštev Jadran: Ilirija odpade! (Službena objava LNP.) Predsedstvo SK Jadrana je včeraj obve« stilo podsavez, da njegovo I. moštvo ne more nastopiti k današnji prvenstveni tek« mi s SK Ilirijo, ker nima na razpolago ne« katerih igralcev. Z ozirom na to se vrši na športnem prostoru SK Ilirije danes ob 14. uri samo prvenstvena tekma rezervnih mo« štev Ilirije in Jadrana. — Predsedstvo LNP je vzelo na znanje dogovor med ASK Pri« moriem in SK Slovanom, glasom katerega se odigrat« prvenstveni tekmi rezervnih in I. moštev navedenih klubov na praznik, 25. t. m. ob 14. oz. ob 15.45 uri, namesto danes. _ Tajnik II. Službene objave LNP. (Iz seje upravnega odbora dne 20. 3. 1929.) Z današnjim dnem stopijo v veljavo nove, sporazumno s Sekcijo ZNS-a v Ljubljani določen« pristojbine za nogometne sodnike io sicer: a) takse: za sojenje reprezentančne ali mednarodne tekme Din 100.—; za prvorazredne Dopis SK Železničar z dne 16. 3. odstopi LNP v nadaljno poslovanje Sekciji ZNS-a. Dvigne se začasna zabrana igranja SK Mure, objavljena dne 16. 2., ker le klub medtem po-r-vnal vse svoje denarne obveznosti. — Od klubov, ki jim je bila izrečena dne 16. 2. zabrana igranja do poravnave naloženi jim zlob. se doslej niste odzvala in Imata z včerajšnjim dnem še vedno zabra.no igranja SK Disk (Domžale) in Atletik SK (Ceije). Za službujočega odbornika LNP k današnji tekmi Amater : Trbovlje v Trbovljah se delegira sav. sodnik g. A. Schneller. k tekmi Celje : Atletik SK v Celju g. Stoklas. — Tajnik I. ASK Primorje. (Nogometna sekcija.) Pozivajo se naslednji igralci, da bodo danes ob 14.30 na igrišču radi trening-tekme s SK Krakovo. Lipo všek I. II. Bizjak, Šinkovec. Sinkole. Pipi I. II., Končan, Klopčič, Oorjanc, Mlinar, Žorga, Marko, Žerjav V ponedeljek ob 13.30: Anžlovar. Loiz. Vidic, Jug II.. Pišek II.. Može. Kariž. Glavič. Slapar, Senica, Sočan, Bauer; ob 15.30: Jančigaj, Svetic. Kasel,. Zemijak, Slamič. Pišek I., Jug I., Vrhovnik, Temo. Trček. Camernik. SK Svoboda. Danes v nedeljo ob 10. uri strogo obvezen brening na dva gola na igrišču Ilirije Točno ob 9.30 uri naj bodo v naši garderobi Fugina, Zore. Novak, Batič. Koser, Gra-brijan. Bo-nčar, Sušnik, Potrato. Gabršek, Pre-šern, Hab;ht, Boncl, Sušreršič. Cimiperman, Starman, Milosavljevič, Breznik, Papler, Drnovšek, Slavko, Jereb. SK Slovan (tajništvo). Pozivam vse člane, da se udeleže polnoštevilno pogreba ge. Glo-bclnikove danes popoldne. Zbiramo se ob M.30 pred mrtvaško vežo dTŽ. bolnice na Zaloški cesti. — Tajniik. Olimptjsk; petoboj. V razpisu dne 23. t. m. v »Jutru« objavljenem razpisu olimpijskega pe-toboja za prvenstvo Slovenije v letu 1928 se je zgodila pomota. Glasiti sc mora: petoboj za prv. Slovenije v letu 192S in ne za leto 1929. — ASK Primorce. SK Slavija. Danes ob 9.30 v gostilni pri anu v Starem Vodmatu sestanek celokupnega članstva. Člani-igralci se pozivajo, da se sestanka točno in polnoštevitao udeleže. Načelnik. SK Krakovo : ASK Primorje Jun. Danes, v nedeljo, nastopijo agrilni Krakovčani proti najmlajšim Primeri a šem, od katerih so nekateri prav pridno trenirali preko zime. Tekma bo nudila vsled izenačenih n»či zanimiv potek ter se odigra ob vsakem vremenu na igrišču ASK Primorje ob 15. uri. Ilirija : Hermes. Na praznik v ponedeljek igrrata prijateljsko tekmo na igrišču Ilirije dva pirotivnika, kj imata precej različen način igre. Hermes je znan po svoji lepi kombinaciiski igri ter je nevaren vsakemu nasprotniku. Moštvo ie v svojem prvem nastopu pokazalo, da se nahaja v dobri kondioiji in nudilo sliki dobro vigra-ne enajstorice. Mošt™ FArrje bo moralo vsekakor boljše igrati, ako hoče uspešno absolvi-raw tekmo. Pričetek tekme je ob 15. uri. SK Ilirija (bazenska sekcija). Danes dopoldne^ ob pol 11. uri trening za vse igralke na igrišču. V primeru deževnega vremena trening odpade. Prihodnji teden se vršita samo dva treninga in sicer v sredo in petek, obakrat od 18. are dalje v kolizejsHri dvorani. Obisk treningov je strogo obvezen za vse igralke. Sekcija sprejme še nekaj novih članic, predvsem mladih, ker namerava formirati več mladinskih družin. Prijave se sprejemajo pri vsakem treningu. Ravno tako se sprejemajo nove članice, ki se zanimajo špecijefao za žensko lahkoatle-Tiko. — Načelnik selccire. Ali bodo Japonci v športu kmalu dosegli Evropejce? Kakor se je žolto pleme no vojni z nena« vadno naglico povzpelo do" odlične politič« ne in gospodarske velesile na svetu, tako zavzemajo tudi njegovi atleti že mesto med najboljšimi športniki sveta. Z doslednost« jo m vztrajnostjo, ki je lastna samo njim, mnlakhatS dUh! df-egH V naJraZl,fneJŠ,h | a.iSaiiiiaii runtov StC1 i naik r i kl- -SO p/esenetlh vodi mi je, da si hoče stvar J ) skeptične Američane, An« bi zelo rad igral na Ansleš gicise in rsemce. | — ;„ u;i a___, Ze pred amsterdamsko olimpijado se je mnogo govorilo o »rumeni nevarnosti« in prav resno ugibalo* ali ne bo Japonska pre« senetila vse Evrope in Amerike. Strah še ni bil popolnoma upravičen iD stari šport« ni svet je še enkrat slavil zmago nad »vzhodnimi Nemci«. Ce pa pogledamo lepe rezultate, ki so jih priborili svoji daljni domovini Oda v troskoku, Tsuruta v prs« nem in Takaishi v prostem plavanju ter slavna Hitomi v damskih disciplinah, mo* ramo priznati, da je Japonska na IX. olim« pijadi odrezala častno kakor bi ji pred ne« kaj leti sploh ne pripisovali. Japonci goje šport sistematično. Po vseh | Oglejte si pred naknpom avtomobile I Glavno zastopstvo Ing. C. R. LUCKMANN, Ljubljana, Ahacljeva cesta 10 sa nisem do dobra ogledala. Zgodaj zjutraj se odpeljem z avtomobilom v atelje v Ebtree in zvečer se izmučena vrnem v hotel. N"i« sem se še privadila novemu podnebju. Ne* koč mi je nekdo v Holiv-svoodu pravil, da je Anglež vreden vsega občudovanja, ker brez škode prenaša angleško podnebje. S tem mnenjem se docela strinjam. Angležinje V tem kratkem času. kar bivam na An« gleškem, je posebno nekaj zbujalo mojo pozornost: lepota angleškega dekleta S svojo poltjo, postavo in s svojimi gracijoz« nimi kretnjami daleč prekažajo vse druge narode. Anglija je lahko ponosna na svoja dekleta. Oopčsi Kino večjih mestih so zgradili vzorne športne naprave po ameriških m nemških ____________ ___________ „..lf,„„ vzgledih. Njihovi športni učitelji so siste« niča« in gledam na življenje tako kakor matično proučevali tehniko in trening naj* | vsi ljudje srednjega stanu Zakon in otro* Ali bo Emil Jarmings sodeloval pri filmu? Polnočni razgovor s Hollywoodom. — 20.000 funtov sterlingov ponudenih preko Oceana. — Nisem vampir, ampak žena-»enomožnica« (Poroča Lya de Putti, znana ogrska film* ska igralka, ki biva zdaj na Angleškem. Pred nekaj dnevi sem imela o polnoči 17 minut dolg telefonski razgovor z Emi« lom Janningsom, slovečim nemškim film* skim igralcem, s katerim sva skupno na* stopila in se proslavila v filmu »Vaudevil« le«. Dela s filmom »Ovaduh«, za katerega me je angažirala British International Pic« tures Co., so se v Elstreeju pod vodstvom dr. Robinsona že pričela. Vem, da bo to velik film, a čutim, da bi morala obnoviti svojo zvezo z Janningsom, ako naj napra« vim iz prvega angleškega filma, ki v njem nastopim, enako velik uspeh, kakor ne« kdaj iz »Vaudevilla«. Ker želim, da bi ta film res »udaril«, sem telefonirala Jan« ningsu. Pogodba z Ameriko pred durmi? 17 minut sem govorila in ga prosila, naj pride v Evropo Rekla sem mu, da mu je družba pripravljena plačati za trimesečn angažman 20.000 funtov sterlingov. Odgo« premisliti, ker leškem. Z druge strani pa je bil v Ameriki s pogodbo ob« vezan družbi First National Pictures of America. Naposled mi je obljubil, da me prihodnje dni pokliče iz Hollywooda ter mi končnoveljavno sporoči, kako se je od« ločil. »Vampir« Mnenje angleškega občinstva, da sem »vampir« me je dokaj užalilo. Na Angle« škem so me tako rekoč vtaknili v predal in napisali nanj: »Vampir! Pozor pri odpi« ranju!« Nu, pri tej priliki bi rada poveda* la vsemu svetu: nisem »vampir«! Moj film* ski talent je dovolj širok za vse tipe člo* veškega čuvstva in izraza in prav nič me ne miče, da bi se izključno oklenila vam« pirskih vlog V svojem zasebnem življenju tudi nisem bohemka. ampak žena«»enomož« boljših spoitnikov belega plemena Njihovi sportr iki so raztreseni po vsem svetu in povsod študirajo bistvo disciplin, kjer še niso na višini. V Amsterdamu n. pr. je pri« sostvoval vsem waterpolo«tekmam Japonec, ki si je točno zabeleževal pot, ki jo je na« pravila žoga pri kombinaciji med igralci. Kaj čuda, če bodo 1. 1932 v Los Angelesu postavili water-polo moštvo, ki bo vrglo Nemčijo z olimpijskega prestola. Če pojde tak- naprej, bodo Japonci eno izmed pri« hodnjih olimpijad po pravici zahtevali za se. Za povzdigo športa se Japonci ne boje stroškov. Saj je šlo po vsem svetu, da so veliki pla* vači \Veissmuller, Kojac, Borg in Radema« cher tekom enega leta posetili Japonsko. Plavalni šport se je zato tudi hitrejše raz« vil kot lahkoatletski. Zato so pričeli Japon« ci vabiti odlične lahkoatlete iz Nemčije in Francije, ker na Američane in Angleže iz ci pomenijo zame višek sreče. Dvakrat omožena Od svojega prvega moža sem se ločila. Ko sem se z njim poročila, mi je bilo še» le 16 let; takrat se še nisem poznala »Ne« skladnost temperamentov« je povzročila med mojim možem in menoj odtujenje. in kakor mnogo drugih žena. tudi jaz nisem hotela živeti v skupnosti, ki mi je bila po« stala neznosna. Moj drugi mož je bil edina ljubezen v mojem življenju. Bila sva idealna dvojica, toda usoda je posegla vmes in mi ga je vzela. Umrl je, a spomin nanj živi v meni še danes ta dan. In vzlic temu naj me imenujejo »vam* pirja«? Med tem, ko pogosto sanjarim o hišici na kmetih, sredi cvetličnih gredic in dre* ves, kjer bi lahko živela v miTu in daleč od sveta, me moje delo vendar tolikanj ŠTEPANJA VAS. Preteklo nedeljo se je vršil pri g Novaku redni občni zbor Ko* la jugoslovenskih sester podružnica Štepa* nja vas. Zbora se je udeležila glavna taj* niča gospa M. Engelmanova ter več sester odbornic iz centrale in Most. Soglasno so bila odobrena po očila funkcijonark. Izvo* ljen je bil z malo izpremembo stari odbor Imena: predsednica M. Benedikova, pod« predsednica M. Pogačnikova, tajnica F Ro* shajpelova. blagajničarka M. Frankova itd. jamčijo, da bo društvo Se nadalje delo« ✓alo z istim uspehom kakor doslej. Vse akc:ie Kolašic so bile v korist naši revni mladini in onemoglim siromakom. Dolž* nost vsakogar je, da podpira to plemeni* cO delo. LOŽ Rodbina Lah iz Loža daruje na« mesto venca a krsto pokojne gospe Mari* je Medenove iz Begunj za Gasilsko dru* Stvo v Ložu 200 Din. ŽIRI. Po dolgem presledku, nas je naše Sokolsko društvo zopet enkrat prijetno presenetilo. V nedeljo 17. t. m. se je upri« zorila zelo ljubka mladinska igra »V kra« Ijestvu palčkov«. Obisk je bil zelo povo* ljen, kar priča, da so tudi mladinske igre prav priljubljene, in želeti bi bilo, da se naši mladini nudi še večkrat kaj tako lepe« ga. Sodelovali so pri tej igri večinoma otroci, naša sokolska deca. Da je bilo mo* goče po dolgem času uprizoriti to mladin* sko delo gre v prvi vrsti zasluga zares delavnim sokolskim delavcem. Omenimo naj br. Niklerja, ki je žrtvoval mnogo pro* stega časa, ter dejansko pripomogel z ne* malimi žrtvami do tako lepega uspeha. Končno velja zahvala tudi s. Črnetovi, ki je z veliko ljubeznijo učila petja naše mal« čke, ter tudi materijelno veliko žrtvovala. Kakor čujemo se uprizori na velikonočni ponedeljek zvečer veseloigra »Poslednji mož«. To je zelo vesela in zabavna igra, ki pa ima tudi dobro jedro in velik vzgoj* ni pomen. FRAM PRI MARIBORU. Naši diletanti so priredili pod spretnim vodstvom g. Fra» na Vebra ob veliki udeležbi gledalcev dne 10. t. m. v Turnerjevi dvorani na čitalni« škem odru Meškovo tridejanko »Mati«. Uprizoritev je bila prav povoljna. Vsi igralci in igralke so častno rešili svoje vlo* ge. Posebno priznanje in našo pohvalo za« služijo vdova=mati, njen sin Milan, hči Tin« ka ter najdenka Silva. Najtežjo vlogo je imel župnik (Cvahte), ki jo je nad vse pričakovanje dobro pogodil. Pred predsta* vo je čitalniški pevski zbor zapel prav s čutom par mičnih pesmi in še pri prosti zabavi se je zopet oglasil. Vsem priredi* teljem iskrena hvala! Imeli smo duševni užitek, kakršnih se nudi malokje na de* želi. Le z veseljem in pogumom naprej po tej poti sebi v ponos in čast, bližnjemu v pouk in zabavo! da in vse tekme, ki se igrajo izven Ljubljane, Maribora ali Celja, Din 35.—; rezervne teknit II. razreda in juniorske tekme so proste taks. b) potnJ stroški: za oddaljenost do 100 km se povrne sodnikom vožnjo 3. razred osebnega vlaka, za oddaljenost nad 100 kun pa 3. razred brzovteka. c) dnevnice: za potovanje iz Ljubljane v Maribor ali obratno ostane v veljavi še naprej dnevnica Din 100,— za vsakih začetih 12 ur; za ■potovanje iz Ljubljane v Celje, Novomesto, Rakek, Cerknico ali iz Maribora v Mursiko Soboto znaša dnevnica Din 75.—; za potovanja, ki zahtevajo poldnevno odsotnost, n. pr. iz Ljubljane v Trbovlje, iz Maribora v Ptuj ali iz Celja v Šoštanj znaša dnevnica Din 50.—. Upr. odhor je vzel na znanje novoizvoljene odbore klubov: SK Jadran (predsednik g. In šip. Albin Zaic; tajnik in obenem novi naslov: g. Bončina Fr., Cerkvena ul. 21/11); SK Trbovlje (predsednik z. Rudolf Matešič, tajnik in obenem novi naslov: g. Bogumii Vrhunec). zali posebno častno. Vzrok zato je bil naj« i A 1 brže ta, ker niso niti slutili, I I eZKO aeiO koliko Japonci znajo. I Ljudje mislijo na nas filmske zvezdnike Na kratkih progah nimajo fenomenov. I in zvezdnice z velikim občudovanjem, še Edini sprinter večjega sloga je Aizawa, ki rajši pa z zavistjo. A tisti, ki vidijo samo i----- j.s----- rekorda na 100 in 200 m I naA smeh in naše gaže v številih s tremi brani državna (10.7 in 21.6) Lani je teklo še 6 drugih na 100 m 11 sek., dva pa na 200 m 22 sek. Ja« ponski rekordi na 400, 800 in 1500 m so na« slednji: 50.2, 1:58.6 in 4:07 t. j. kvaliteta srednjega nemškega razreda. Mnogo boljši so časi tekačev na dolge proge; na 5000 m je rekord 15:40.6, na 10.000 m pa 32:11.8. Lani je bil na teh progah najboljši Nagata« ni, ki pa ni dosegel rekordov Dober tekač za zapreke je Miki, ki doseže na 110 m čas 15 3 sek Izborni pa so Japonci v skokih. Na dalja« vo sta dosegla lani Oda in Nambu 7.38 in 7.35 m, v višino pa Kimura J.90 m. Odlič* ni so skakači ob palici; povprečni rezultat 10 najboljših Japoncev v tej disciplini zna« ničlami, ne vedo ničesar o težkem delu in okrutnih razočaranih, ki spremljajo našo pot. Moi svet vsem dekletom, ki jih srce že« ne k filmu, da bi postale slavne zvezdnice, je tale: Nikar! Mnogo jih spotoma pade m malo. le malo jih je. ki dosežejo cilj. Kaj mi je najljubša zabava Nad vse drago mi je letalstvo. V Hollv« woodu sem napravila pilotski izpit in do« bila pilotsko legitimacijo. V svojih prostih urah sem letala v višave, preko gora, in to mi je bilo najljubša zabava. V Londonu Še nisem imela prilike, da bi M posvetila letalstvu, in tudi mesta si še Poslano Odprto pismo Elektrarni d. d. v Škof ji Loki. Na zahtevo nekaterih članov nadzorst« venega sveta naslovne delniške družbe, sem kot večletni obratovodja, ki mu je bi« la kot takemu vedno prva skrb točno in koristno obratovanje že navedenega pod> jetja, — podal svoje o vsestranskem delu družbe natančno in podrobno sestavljeno poročilo, in to baš pred občnim zborom družbe 31 marca 1928. Na podlagi tega poročila, ki je sčasoma prešlo tudi v roke ostalih članov nadzorst« venega sveta m kojega resničnost se je po dovršenem tehničnem in pisarniškem pre« gledu tudi ugotovila, osobito glede dela g. ravnatelja dr. Viktorja Krennerja in njegovih nepoštenih manipulacij. Kot tehnično izobraženemu človeku se mi zdi nerazumljivo, kako more vzdržati g. dr. Viktor Krenner svoj položaj ravna« telia družbe in seveda temu primerno ne baš male prejemke, ker kot bivši konzular« ni uradnik ni nikak tehnični strokovnjak in poleg tega, odsoten letno najmanj 300 dni iz Škofje Loke. Nastane tedaj vprašanje, kaj bi napra« vili g delničarji, ako bi jim bila dana mož« nost, da vidijo delo g ravnatelja tako, kot ga to vidi tehnično naobražen človek. To vprašanje naj reši g. ravnatelj ob pri« liki, ko bo zopet posetil Škofjo Loko. Ta svoj sestavek, kakor tudi svoja prej« šn ia tozadevna pojasnila v tei zadevi vzdr. žujem kot resnična v celem obsegu in pre« vzamem zanje polno odgovornost. HUBERT ZIMERMANN bivši obritovod la Elektrarne d. d 516 Stara Loka it. 30. Bogata izbera najnovejših modelov avtomobilov in gospodarskih strojev, edino na ZAG-EEBAČEIEli A od 20. — 28. aprila 1929. VI. SALON AUTOMOBSLOV, motockfjev, moforn-.li in športnih vozil vseh vrst ter pritiklin XI. SPECIJALmI VELIKI SEJEM POLJEDELSTVA, strojev, orodja, potrebščin, kemikalij, umetnih gnojil, mlekarstva, kletarstva in proizvodov IZLOZBA IN SEJEM PERJADI (kongres perutninarjev) ---IZLOZBA TURIZMA večerne Potne legitimacifc za V novsurejen veliki dvorani večerne zabave polovično vožnjo (brezplačni povratek) na železn cah ln jadranskih parobrod h se dobivajo pri potniških uradih, zastopnikih Zbora podružnicah Prve Hrvatske Štedlonice ali dcug h denarnih zavodih v vseh ve jih mestih Jugoslavije. 37593 JMova zveza na progi Ljubljana — Udimat — Moste — Selo — Studenec — Devica Marija v Polju — Vevče, prične voziti dne 25. marca 1929. Postajališče Marijin trg. Prvi odhod o b 7. uri, zadnji odhod iz Vevč ob 8. uri. Vozi vsako uro. Avtobus je svetovno znane znamike »Austro Fiat« ter naianoderneie in naj- udobnejše opremljen. Popravilo V arhivu neke stare podeželske cerkve na Švedskem so našli račun neikega slikarja, ki je bil pred kakšnimi sto leti popravil slike na altarju te cerkve. Račun se glasi takole: Levemu razbojniku na križu nov nos postavil in prste zravnal; Poncija Pilata poliral, mu dal novo kožuhovi-no na kapo in ga prebarval spredaj in zadaj; nadangela Gabrijela opremil z novimi zlatimi perutnicami; deklo velikega duhovna prebarval trikrat okoli in okoli, sv. Petru nov zob v usta dal in popravil petelinu pere^ peklenskemu ognju več žara dal in obraze hudičev še bolj spačil; sveto Magdaleno temeljito repariral, česar je bila zelo potrebna; Suzani lase pobarval; Rdeče morje, ki je bilo zelo umazano, očiščil; konjem pred Elijevim vozom nova kopita dal in pot do nebes začrtal; oči slepega Tobije pomazal s ptičjimi odpadki; Jožefov obraz napravil modrejši in Putifarjevo ženo dobro pokostil; konec sveta podaljšal; nebo razširil in nove zvezde nanj postavil; deset zapovedi spremenil in šesto osnažil, ker jo radi nečitljivosti niso več upoštevali: skupaj 70 kron, čijih prejem notrjujem.« inima „ Veliki Zdenci u proizvaja: desertni ementalec v škatljah po 6 obroko-v, sir ala trapist, ementalec, EMamski, Camembent, Romadur ter delavski sir kot tud: najfinejše čajno maslo »Zdenka*. Zahtevajte ponudbe. 3944-a j!!o leznicarn UČENEC s predizobrazbo 2—3 meščanske šole ali gimnazije — se sprejme v večjo manufakturno trgovino v mestu na deželi takoj. Naslov vogl. od. »Jutra«. 4029=a Direkcija drž. rudnika Velenje, nabavi na dan 28. marca t. 1. 15.000 ks Pogoji se dobe pri podpisani. Kavcija po zakonu. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, št. 2982/11. 3950-a Zastopnika iščemo za Ljubljano z okolico, gorenjsko in dolenjsko z ko-nisionalni-n skladiščem naših izdelkov v Liub-Iiani. Potrebujemo kauciio 150.000,— Din v gotovini, bančni garanciji ali proti vknjižbi na nepremičnine. Prednost imajo že vpeljani v mlinarski stroki sposobni in rutinirani prodajalci. Ponudbe z curiculum vitae prepisi svedočb in referencami poslati na: Sjedmjeni paromllni d. d. Bielovar niHHimam I ■ Geometra i tudi upokojenega, rabimo takoj za izmero površine parcelnih delov, preko katerih teče že dograjena gozdna železnica, 20 km dolga (radi odškodnine posestnikom). Ponudbe z navedbo cene po tekočem kim na »Jugoles«, Črnomelj. 4046 Pleša QQ0 in izpadanje las je največja nesreča za staro in mlado V 24 urah zastavimo izpadanje la*- za vedno, a odpravimo ve.« prhljaj, srbež. hraste in nesnago z »ESPARCETTE« od dr. Dorraine & Cie.. Pariz — Lasjp bodo ozdraveli in zopet bujno rastli Za uspeh garantiramo — Garnitura stane 60 Din. CENTIFOLIA. kozmetiškl lavod, Zagreb. Jurišičeva 8 Zahtevajte brezplačne ilustrirane prospekte! Kdor oglašuje, ta napreduje! t ce V Tolčanah št. 13 je včeraj ob 14. uri po težki borbi sledila klicu Gospoda v večno veselje v 84. letu starosti naša predraga mati oziroma stara mati, tašča itd. no Perlio roj. Godec Pokopana bo na farnem pokopališču v Zagradcu v nedeljo 24. t. m. ob 15. uri. Nepozabni pokojnici večni mir in pokoj! Tolčane-Ljubljana, dne 23. marca 1929. Ing. NACE PERKO, ostali otroci in sorodniki. Trgovina i ittii na najbolj prometnem kraju v Mariboru, z veliko stalnimi odjemalci, z vsem inventar; jem in zalogo — radi bolezni lastnika ugod* no naprodaj. — Ponudbe pod »Takojšnje plačilo« na anončno ekspedicijo Hinko Sax, Maribor. 4026*a Elektrikar vešč teorije in prakse za visoko in nizko napetost, za vzdrževanje in popravila vseh v to stroko spadajočih del pri rudokopu in zraven spadajočih industrijskih podjetjih se takoj 9prejme. — Prosto stanovanje in druge ugodnosti. Lastnoročni prošnji je priložiti prepise spričeval. Ponudbe je poslati na »Prvovrstni s prakso« na oglasni oddelek »Jutra«. 4049 Velikonočna šunka najceneje v delikatesni trgovini K. JARC »Pri turistu« Dunajska cesta št. 7. Št. 104S0./29. ref. IX. Razpis. i - . ' • - J?. ■ ; it?' f< • Potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša pre« draga žena, mati, stara mati, teta in svakinja, gospa Amalija gobelnik nj.Vobanck soproga krojaškega mojstra dne 22. t. m. po dolgi, mukepolni bolezni, previde« na s tolažili svete vere, v starosti 55 let, za vedno zatisnila oči. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v nedeljo 24. marca ob 3 popoldne iz deželne bolnice na po* kopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 22. marca 1929. 4035 Žalujoča rodbina GLOBELNIK Mestna občina ljubljanska razpisuje izvršitev pleskarskega in slikarskega dela ter dobave okenskih zaves pri zgradbi mestne stanovanjske hiše na Poljanah. Potrebni ofertalni pripomočki in navodila se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II. Ponudbe je vložiti pri gori imenovanem uradu najkasneje dne 3. aprila 1929 do 11. ure dopoldne Mestni magistrat v Ljubljani, dne 16. marca 1929. Štev. 617/1929. 4038-a Razpis službe. ; v ••...; : ■ : , ... !'.r ■ :.• •• v." '.vS ■ s ms mm Mestna občina Kočevje razpisuje za mestno elektrarno in vodarno službo STROJNIKA. Isti mora biti verziran v visoki in niziki napetosti električnega toka ter popolnoma samostojen v posluževanju Diesel-ovih motorjev, kakor v obratovanju in vzdrževanju celokupne centrale, omrežja ter vešč popravil motorjev in vseh vrst instalacij. Po enoletnem službovanju s prejemki, kakor jih imajo državni zvaničnfki - pripravniki, se izbrani prosilec namesti kot stalni strojnik s pravicami, dolžnostmi in prejemki stalnih državnih zvaničnikov ter dobi nabiralno stanovanje. svečavo in vodo, kakor tudi relutum za kurjavo. Istočasno se razpisujeta pri isti elektrarni in vodarni dlve službi brezplačnih praktikantov s primerno predizobrazbo za opisano siuižibo strojnika, na katero bi prosilci mogli biti stalno nameščeni po preteku zadovoljive triletne poizkusne službene dobe. Prosilci naj pri podpisanem županstvu vlože s v obročno pisane prošnje, ki jim nai dodajo dokazila, kakor jih zahteva čl. 12. uradniškega zakona do 15. aprila 1929. Županstvo mestne občine Kočevje, dne 22. marca 1929. Mestni župan: Lončar Ivan s. r. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčnoljubljena mati, stara mati, tašča in teta, gospa Tereziia Živic rej Hrovaiin dne 23. t. m. po dolgem mučnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče mirno preminula. Pogreb dra.gepoikojmice bo v ponedeljek, dne 25. marca 1929 ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. marca 1929. MAKS ŽIVIC, sin. TEREZIJA IVANClC. hčerka. Vsi ostali sorodniki. Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod 4056 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da je naš brat, svak, stric in dober prijatelj, gospod Alojz Barle višji šumar v pokolu, hišni posestnik Itd. danes dne 23. marca 1929 ob 4. uri mirno v Gospodu zaspal, previden s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega se vrši v ponedeljek, dne 25. marca 1929 v Ptuju od hiše žalosti ob 10. uri., v SfovenjgTadcu ob 15. uri. Ptui - Slovenjgradec, 23. marca 1929. ŽALUJOČI OSTALI. Osebni 5 sedežni avto znamke »Chevrolet« v zelo dobrem stanu s plačano drž. takso, se zA 34.000 Din proda. M. URBAS Ljubljana, Slomškova ulica št. li poleg mestne elektrarne 405 Cenjenim odjemalcem vlirudno s/poročam, da imam v zalog; krasno izbiro klobukov od 40 Din dalje Priporočam se za cenjena naročila. ANICA BITENC Salon Pompadur Florijanska ulica 3 DESINFEKTOR (čistilec zraka) Dobiva se v lekarnah drozerilafi in tozadevnih trgovinah Sarnoorodaia: Zagreb »Techna« Prllaz 36-a Dolžnost nas vseh )e, da po svoih močeh s )delu;emo za S&UOne Cilre! SKupni ci i pa je otoni blagor 99 Po KVALITETI prvovrstni Po PASFORMI nenadkriljivi Po LEPOTI najbolj dostojni Po ZUNANJOSTI okras človeka Po CENI izpod vsake konkurence STANDARD" V svrho temu so za te prazn ke pripravljene velike množine Čevljev znamke GARANTIRAMO VAM, da mora vsak podplat trpeti vsaj 3 do 4 mesece, če se vsak dan štrapacira in normalno ohranjuje. MI ZAUPAMO SVOJI ROBI. Da je to res tako, PREPRIČAJTE se na svoje lastne oči, predno kje drugje kupite, in potem SODITE, v koliko to odgovarja resnici. ČEVLJI se dobe VSAKE vrste in velikosti po NAJNIŽJI CENI ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE, in sicer: OTROŠKI v raznih barvah OD Din 40 DO Din 50 ŽENSKI črni ali rjavi OD Din 100 DO Din 120 ŽENSKI na špango, kombinirano usnje » » 160 ŽENSKI rjavi, moderno kopito » » 140 MOŠKI črni, nizki, moderna zaokr. obl. » » 140 MOŠKI rjavi, moderna oblika » » 150 MOŠKI črni, visoki » » 170 Novost. GOJZERCE moške po švic. tipu » »300 Tudi po meri. GOJZERCE dam. po šv. t. » » 280 PREBERITE! Ne boste obžalovali, ampak PRIHRANITE si Din 50 do SO » » » » » » 170 150 150 160 180 310 300 20 VSE V DETAJLNI PRODAJI ČEVLJEV TOVARNE CSRL POLLAK D. D. UNAJSKA CESTA ST. 23 NA DVORIŠČU 1000, 500, 350 ccm modeli 1929 EOBB p DOSPELI 3841 in so razstavljeni v izložbenih p rostorih generalnega zastopstva 0. ŽUŽEK, Ljubljana. Tavčarjeva uli. 11. Prepričali se bodete. da ie trditev nemških strokovnih listov ob priliki zadnje avtomobilske razstave v Berlinu. da so A..J.S. motociki; 1929 najmodernejše konstrukcije, najlepši in najsolidnejši na svetu za šport, ture in naj-te ž.ii štrapac, upravičena. Ogromno število na londonski, pariški in berlinski razstavi prodanih A. J. S. motociklov je naiboliši dokaz temu da odgovarja zgornja trditev resnici. — Nekaj modelov 1928. 350 in 500 ccm oo ZNATNO ZNIŽANIH CENAH še na razpolago! Vsled nabave novih A. J. S. motociklov. modelov 1929 so oddati po zelo ugodnih cenah prvovrstno ohranjeni motociikli znanih znamk, raziličnih ja kosti z in brez prikolice! V. Sesiak, Ss-ientargova nlica ss ^ tB čas je. da se opremite za ribolov kar Vam nudi bogata izbira F ¥ ¥M%> F D puškar LJUBLtANA S * SvMULK. Kongresni trg št. K >9 ivuimrc su« trg MODERNE ŠPORTNE ZA GASILCE ZA GODBE ZA ŽELEZNIČAR iT ZA FINANČNE STRAŽNIKE ter čepice, k vsakoiakim krojem v veliki izberi na zalogi po izredno nizkih cenah v specijalni trgovini čepic Eiigij Eber, Kon-grešni trg Ljubljana. Zaloga vseh vrst elitne kožuhovine Nakup kož divjačine po naivnih dnevn;h cennh M Vse manufakturno blago prvovrstne kvalitete v največji izberi, na dolgoročna odplačila brez vsakega pribitka. Zahtevajte vzorce! Zahtevajte potnika! OBLAČILNICA ILIRIJA Ljubljana, Mestni trg 17/1. - tel slon 28-25 Zspet za 180 D n! 3322 bom svoiim cenjenim st ankam vsied prešel tve, da ala do vkl uč o Velike noči, 1 veliko si ko, 12 razglednic in 3 le-gitima i|S-;e sline v vojem na novo pr urejenem ateljeju Kolodvorski u ici 18, II. dvorišče Fofto-ateSge KATINA STAUT Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela staro znano gostilno pri ,Sodčku1 na ^.alijeku. Točijo se prvovrstna štajerska in dolenjska vina. — Kuhinja prvovrstna! Sprejemajo se abonenti. Za obilen obisk se priporočava 399S Fran in Amalija Vesel. vsake vrste deteljna, tiavnaia, vrtnarska in cvetlična semena na boljše kakovosti, pri poroča - Tone i^o (šak Ljubljana, Aleksandrova cesta 5 PROČ Z BATERIJAMI! Radioaparat, ki jih ne potrebuje in je radi tega najcenejši, je: 4-cevni radio-aparat »Poltoslnus IV« za priključek na električni tok, valovna dolžina 200—2000 m, skrajna selektivnost in jakost, vsa Evropa v zvočniku, brez motenj električnega toka. Cena z elektronkami Din 5250.—. Vse radiopotrebščine najceneje! Berciajs Maribor Telefon 351 Ustanovljeno 1859 Ustanovleno 1869 v*® g J pisalni stroj tssksva >1 ml>t$€l4M*WOQ€i< mt«^ sloves Preko 2,000.000 strojev v rabi. Najbolj vpeljan v uradih! Na zalogi pri Hud. (Btsraga, £fubtfana, Seletiburgova ulica štsv. č Telefon štev. 29S0 Oblastveno koncesi>;onirana šoferska šola I. GABERŠČIK. bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleivveisova cesta 52 Praktični in teoretični pod>uk na podlag; najmodernejših pripomočkov Prihodnji redni tečaj prične 2. aprila. Reprezentanca Radio - tovarne Sngelen Ljubljana iVIikicščeva cl Ponudbe je vložiti pri Društvu za zgradbo delavskih stanovanj v Ljubljani, Hranilniška cesta št. 12, do sobote, dne 6. aprila 1929 do 11. ure dopoldne. Društvo za zgradbo delavskih stanovanj v Ljubljani, dne v>3. marca 1929 Za Veliko unč boste rokuo s;iaži§i pirkete? Pos užiie se enkiai „Je ke". To je čstilo, s katerim boste zadovoljni! Dobi se povsod. 3811 a Na debelo! Na drobno! Brez konkurence! Oglejte si spet-ijalue detajlne in eiigros trgovine urusrsklh lastnih izieiRou Prepričali se boste, da je blago napravljeno iz prave in dolge konoplje, garantirano, in sicer vrvi za zvonove, transmisije, dvigala in za telovadno orodje vseh dimenz.ij Posebno močne oprti za transmisije (Muhlengurten), oprti navadne vseh širokosti, vrvi in mreže za seno. ribje mreže in vrvice, gugalne mreže (Iliingematten), bombaževe vr-! vice za otroške postelje v vseh barvah, tržne torbice, vrvi za perilo.i štrange, uzde, cungeliie.povodce, tesarske, zidarske in trtne vrvireJ trakove in vrvice za žaluzij.e. — Motvoz in dreta po tovarniških cenah Specijalno montiranje (šplajsanje) vrvi za transmisije in dvigala se izvrši solidno in točno. PRVA KRANJSKA VRVARNA IN TRGOVINA S K0N0PNIN0 IVAN N. ADAMIČ, LJUBLJANA SV. PETRA CESTA št. 31 — TELEFON št. 2441 Podružnice: Haribor, Vetrinjska ulica It. 20 — Telefon št. 454. Celje, Kralja Petra cesta 33 — Kamnik, Sutna 4. T • Naročila in popravila se tceno in vestno izvršujejo. NGELEN U 7 prednosti | 1.) elegantna zunanjost; 2.) najvišja selekti\nost; 3.) nedosegljiva čistoča glasu; 4.) močan in poln zvok; 5.) visokovreden materijal; 6.) ravnanje enostavno; 7.) nizka cena. Ingelen aparat Ultradyne Din 4950.—. Je na prodaj pri: RADIO LJUBLJANA. Radiov nI Radiotehnika. Radio Bar. Bogataj Bergodac Kranj: Schilling & CO. Varaždin: Zobeslavski Davorin. Tržič: Nadisar Zanki. Jesenice 58: J. Markeš Ribnica: Jos. Biljak. Sprejemamo zastopnike Celje: Mestna elektrarna; Ing. Schmidinger. Žalec: Jos. Roje. Maribor: \Vipplinger; IIič & Tichv Novo mesto: Josip Ogrizek. Čakovec: Spitzer. Ptuj: Damisch. Murska Sobota: Janes Nemez za deželo. Najpopolnejši Stoewer šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje tei za vsak dom Preden si nabavite stroj oglejte si to ziednost pr tvrdki Lud. Baraga, Ljubiienč Selenburgova ulica 6 I. 'r?!o!ačai iou> 'b-letn. ačrantijt Telefon št. 980. * Francoska linija - French Line Cie Gle. Transatlant!que Za Severno Ameriko in Kanado Havre—Newyork samo 5% dni čez morje V Južno Ameriko Argentino, Chile, Uruguay vsak teden iz Havre, Bordeaus in Mar siiije: CIE CHARGEL1RS - REEUNIS SIT ATLANTIOLE TRANSPORTS , MARITIMES. Izvrstna hrana, izborna postrežba Vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik IVAN KRAKER, Ljubljana Kolodvorska ulica 35. Michel Zčvaco: 84 V krempliih inkvizicije Zgodovinski roman. Tako se je zgodilo, da je prišel napol zadavljeni Cervantes veliko hitreje iz hiše, nego se je bil splazil vanjo. Med tem, ko so Cervantesa tako ugrabili in odnesli, sta Par-daiilan in don Cesar dospela do razsvetljenega okna. To okno je biio v pritličju, a vendar toliko od tal, da niti človek visoke rasti ni mogel pogledati skozetii Toda ob straneh okna sta stala dva grma v lesenih čebrih; in nezaupljivi Pardaillan se je nehote začudil, češ, kako da stojita prav tu, pod edinim razsvetljenim oknom skrivnostne hiše. »Človek bi dejal, da so nam hoteli olajšati posel igledal oknice ter pomislil: »Čudno, trhle so in vse razpokane . . . Povsod drugod je hiša podobna trdnjavi, samo to okno ie slabo zavarovano . . . Zakaj neki? . . .« Pardaillan je opazoval im premišljeval, a Torera je gnala nestrpnost v dejanje. Ne da bi se vprašal, kako im kaj, je potegnil enega izmed čebrov tik pod okno, vzpel se nanj jn pogledal skozi razpoko v oknici. »Ona je fcu!« je vzkliknil čez trenutek malone na glas. Ko je Pardaillan zaoul ta vzklik, je vrgel oči okoli sebe. Baš tedaj se je človek, ki je bil zavit v Cervantesov plašč, oprezno približal, prav kakor bi bil storil pisatelj saim. Pardaillan ga je v temi res imel za Cervantesa; ne da bi se delu menil zanj, je plan 1 k donu Cesarju in tudi sam pogledal v sobo, kakor da ga je zdajci minila opreznost. Na divanu, ki je stal nasproti okna, je ležala Giralda, kakor da globoko spi. Bila je ona, o tem ni bilo dvoma, ne glede na to, da zaljubljenca ni moči prevariti. Don Cesar in Pardaillan sta se spogledala in razumela drug drugega, ne da bi jima bilo treba govoriti. Zgrabila sta za oknice in potegnila z združenimi močmi. Oknice so se odprle brez velikega napora in brez hrupa, kar je bilo v danih okolnostih vsekako najvažnejše. Ko sta tovariša odstranila zapreko, sta obvisela na polici, meneč, da bosta oknu prav tako izlahka kos kakor oknicam. Toda nista se še utegnila lotiti dela, ko so se vrata sobe odprla. Človek, ki je vstopil, se je približal Giraldi ter jo nekaj trenutkov tako strastno požiral z očmi, da je don Cesar prebledel. Nato se je sklonil in vzdignil mladenko, ki mu je nalik mrliču obvisela v naročju. S tem dragocenim bremenom, ki mu je nalik peresu počivalo na krepkih nogah, se je neznanec vzravnal in krenil proti izhodu. »Hitro!« je kriknil don Cesar in sunil z ramenom v okno. »Odnesti jo hoče!« Pardaillan je izdrl rapir in s svoje strani pritisnil na okvir, ki se je s truščem odprl; nato je z mečem v roki skočil v sobo. Baš tisti mah je začul za seboj strašen krik. Ko je dom Cesar začutil, da se okno vdaja, se je bil tudi on skrčil, da bi planili v sobo; obenem pa ga je izpreletelo, kakor da ga nekdo drži za noge in vleče nazaj. Zdrznil se je jn zagna! Me, ki je udaril Pardaillanu na uho. Nevidne roke so potegnile Torera na tla; še trenutek in zgodilo se mu ie enako kakor Cervantesu. Zvezali so ga ter ga odnesli iz hiše! Samo Pardaillan je skočil v sobo. Toda ko se je z nogami dotakni:] tal, je začutlil, da se rušijo pod njim. Vzmahnil je z rokami in se opotekel v črno temo... Ko ie krilil okoli sebe, da bi se ujel za kako oporo, je izpustil meč. Telebnil je z vso silo, kakor klada, a na srečo ne pregloboko. Potolkel se ni, le teme, ki se je zgrnila okoli njega, ga je bMo skoro strah. »Uh!« je zagodrnjal. »Kdo b: se bil nadejal takega padca!« Nato pa je dodal s svojim hladnim posmehom, ki ga ni zapustil niti v najtežjih trenutjih: »Istoriia z zavratnimi sobami gospoda Espinose se ponavlja! A to zdaj ni več igrača, preveč je tega za en dan, in če se bodo take burke ponavljale, mi kmalu ne bo več žliveti v španski deželi... Videti je, da sem se dal prebedasto naplahtati: ukana je bila naperjena zoper mene. Drugič bom moral biti opreznejši če odnesem nocoj celo kožo in zdrave kosti!...« Ko se je tako oštel, je vstal in se otipal od nog do glave. »Hvala Bogu, « je zamrmral, »nsč ni polomljenega. Meča ne nai-dem, gotovo mi je odletel kam v sobo. Na srečo imam bodalo."« Tako mi sleč je segel za pas, da bi potipal, ali je orožje na svojem mestu. Toda jo j: nožnica je bila prazna! »Čedalje lepše!« se ie utogotil »Če bi me pokojni oče videl v tej zagati, ali bi mi jih nabrenkal! Vse kar je prav, smrti mi božie.< Tako godrnja je je jel tipati ob zidovih. HIŠNI POSESTNIKI! Lepe vrtove in dvorišča boste imeli le, ako jih posujete z dolomitnim peskom. GOSTILNIČARJEM ter lastnikom prostorov za balinanje priporočam droben pesek, ki se po parkratnem valanju strdi v gladko ploskev. — Nadalie priporočam vsem C* IMDBE.MK03I da ga uporabljajo kot gradbeni materija!, zlasti za fasade, ki je priznano najboljši. Na željo ga tudi presejem v ipoljubno debelino. — Dostavim ga na dom oziroma na gradbeni prostor. K. VODNIK, Podutik št. 25, p. Ljubljana 7. Naročila sprejema tudi »Jeklo*, trgovina z železnino, Stari trg, Ljubljana. @ycles cRiglott Prvovrstni iracjoski izdelek. Najložji tek. t ene brez konkurence Viktor Hohšnec LJUBi-JANA, Dunajska cesta 21 Ceniki brezplačno! PILARNA TURPIJARNA Izdelujem in popravljam strokovno do najnižjih cenah PILE (turpija) in RAŠPLE FIGAR I. LjubLiana, Gosposvetska cesta • Vošnjakova ul. 6 v bližini restavracije »Novi Svet«. 87 a Jfovo urejena gostilna „Pri prleku" Židovska steza št. 4 v Ljubljani. Pozor! Sprejemajo se tudi abonenti!! »Pri Prleku« ime je zdaj sostilni, na Jožeiovo smo jo pač odprli, najboljše bomo kuhali in cvrli, le pridite obiskat nas številni. Tam streže hči prelene Prlekiie in toči pristno vino rdeče, belo ki v gorcah prleških je dozorelo, izvrstne tudi nudi Vam rakiie. Na kratki Židovski stezi Dostojte. številko štiri vidite nad vrati, vstopite, da se veselite z brati, draginje pa pri nas se nič ne bojte. Za obilen obisk se priporoča KRISTINA URH, gostilničarka ■aafiMfcftaaffiii Pozor! Pozor! Kdor hoče sobno slikarijo po najmodernejših vzorcih in prvovrstno izvršitev se bo oglasil le pri |. mSITlIICll (preje F- Ks- Starč) naročila sprejema Poljanska cesta št. 20 ali pa Sodna ulica št. 20. — Cene solidne. S9-a Emil o t brit Ljubljana, Prešernova ul. 9 Galanterija, igrače. — Zmerne cene! staro, dobro upeljano, prodam pod ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava »Jutra«. 3993-a Tovarna v Mariboru išče perfektno vešč srbsko-hrvatskega jezika z znanjem cirilice. Ponudbe na upravo lista pod »936«. 3972-a Velika moda i eo pomladanski in letni plašSi, posrbuo Je so fini in krasno izdelani Predno ei letos nabavite plašč pod nobenim pogojem nt opustite si preje ogledati novi veliki ilustrovani ce nik veletrgovino STER MECKI. radi teg» pišite še danes do njega, ker ga dobit« popolnoma za«tonj Cene plaščev so: modno križastl 258 Din. moderno mellran) 350 Din. kasha 410. k»sha s svilo podlo žen 5S5, coverkot 600. kasha dunajski model 840 In 1115 Din Razen tega na.jdets v ceniku krasne modele od bluz. kostumov. _ .. _ kril, otroških obleke in več tičoc slik od raznih dragih predmetov Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar Veletrgovina R. STER MECKI, CELJE štev. 20 (Slovenija). Večja industrijska tvrdka v Beogradu potrebuje za takojšnji nastop P0MI0- ključminičorjo. Pogoji: Večletna praksa, samostojen delavec, da govori razen državnega še nemški jezik. Ponudbe z prepisi spričeval od zadnjih 3 let poslati na »Pro-gres« Beograd, Topčiderski Drurn 4. Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši v opremi so šivalni stroji in kolesa „Gr>itz«ei* 1 'n ,, Adler" za dom obrt in industrijo I e p r I0S PETELINI L.ualana joleg Prešernovi ga >oomenika ob vodi 3ouk meliča. Figol izdeluje in pošilja po pošti lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2. Cena: tri stekenice 105 Din, 8 steklenic 2-15 Din, a poskusna steklenica 40 Din. Zahtevajte na ogled prospekt« in mnogoštevilne zahvalice in priznanja o FIGOLU. riito Kapljice odpravljajo » 8 dneh a vedns tetovirano kožo bradavice, madeže ia pege. — Din 60. iello Punta, mali duhoviti ortopedijski aparat, kateri tudi najgrš1 ao* garantirano v kratkem ča.-torbifo sbiAJtLk& JUTRA t.* zjjJd^co (Lcuv pnuL uu^Lom. Ušla, ob /7 urt, Poz/i€{4, sprifth, oblast, bodo prt, obicsu, ir tuisl&dnj*, številki, lucta, TaUfan sUadka 24 92 Mlajšo pomožno natakarico pošteno in zanesljivo. či-ttočo ljubečo ia prikupi jive zunanjosti, ki bi opravljala tudi domača dela, r p r e j-m e gostilna »Amerika« na (jlincah. — Event. s[uetna začetnica ni izključena. 8027 Kurjača izprašam ga. iščemo Službo lahko nastopi takoj. — Predstaviti ee je v Kolin-4-ki tovarni, Ljubljana — Martinova cesta štev. 30. 8057 Vajenca | Natakarico za kleparsko obrt — proti ki bi bila obenem tudi pla-primernemu tedenskemu pla- čilna, sprejmem takoj. l'o-čjlu sprejme I. Pospišil. nudbe na ogla-ni oddelek Zaloška ceeta 6. 8178 »Jutra; pod »Takojšen na etOip 55«. Obrezovanje J Prodajalka I Gospodična Sadneea drevia' >zufeDa v špecerijj in ma-1 želi službe v pisarn; kot X- nailav„ ..tT,.,.«..-* nufaktl'"- žel; službo za blagajničarka ali vzgojite- Učenko sprejmem za per;lo in vezenje. Ponudbe na og'asni Učenko izvršuje izšolan 8tr0' 8225 kovnjak, z večletno prakso : Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8182 za 6trojno pletenje sprej- odd. »Jutra« pod »Učenka« mem. Naslov v oglasnem Zastopniki 8152 Gospodična i»č.> mesto praktikantinje, oziroma blagajničarke. Po- dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mala plaža«. 7924 Kot brivski učenec 8179 oddelku »Jutra«. tikantinja 40«. Služkinjo pridno in pošteno, izurjeno v vseh domačih delih, kakor tu.li vc-ščo samostojne kuhe, iščeim za takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 8130 Kuharico sprejme takoj bo jša obrtniška družina v mestu na Gorenjskem. Dobra moč dobra plača. Ponu Ibe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zvesta in poštena«. 80tiO -urui - .... - . ... nudbe na oglasni oddelek 8193 '»ar!-L'7> >n posten^ najdejo ,Jutrai pod =naiko >Prak.' dogovoruiruči'^ Ttare^ " 8146 ši (191eten) fant iz poštene hiše, ki se je te obrti le 4 mesece učil. — Le dobra spričevala, k; se na zahtevo predlože. Ponudb* na naslov: Alojzij Jaklin, Buč-kovci pri Mali Nedelji 8003 Indukcijski aparat | Avto za 'nhalacijo in drugo štirisedežui, znamke »Peu-prodam. Naslov v ogla«. geot« v brezhibnem sta-oddelku »Jutra«. »088, nju prodam. Naslov v ogl. ' oddelku »Jutra«. 8197 prj nas bogat zaslužek, s prodajo nekaterih, hiši potrebnih predmetov »Del-mond«. Ljubljana, Miklošičeva cesta 14/1. 8173 Vzgojiteljico iičem k 6 letnemu dekletu na deželi Pogoji: per-Dva vajenca fektno znanj«* nemškega in sprejmem za mizarsko obrt italijanskega jezika ter 0>*!a,-itj se je na Cankar- j Klavir. Prednost ima uči-jevern nabrtžju štev 23. j telJlca- k> «« razume tudi 8019 na gospodinjstvo Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« Pošteno natakarico z daljšimi spričevali in 4000 Din kavcije sprejmem takoj ali po dogovoru. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod mačko »Xa račun«. 8015 Žagarja ki zna tudi bru.-iti, sprejmem takoj za polnojarme-nik. Ponudbe na podružnico »Jutra? v Mariboru pod »7,agar«. 8011 Čevljar, pomočnik ki je zmožen na rom ši-ranih in zbitih del ter finega dela, dobi takoj službo. Vse drugo preskrbljeno. — Andrej Gra lišar. Križe ca Gorenjskem. 8006 pod »Dubrava«. 7775 Pridno dekle za vsa kuhinjska dela »prejme hotel Štrukelj. 7994 Brivskega vajenca sprejmem s popolno oskrbo pri moj-tru. Prednost imajo tisti, ki so se že učili. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Priden«. 7977 Ključavničarja ali mizarja absolventa obrtne šole, spretnega in treznega, katerega bi poslali v inozemstvo v svrho spopolni-tvti. sprejmemo Ponudbe z zahtevki plače pod »Obvladam nemščino« na ogl. oddelek »Jutra«. 7758 Mlinarja srednje starosti, neomenjenega, dobro izvežbanega, sprejmem s 25. aprilom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Zastopnike le z referencami sprejme ^Brezalkoholna produkcija«. Ljubljana Samo pismene pTijave! Za odgovor prilo žiti 2 Din. 8193 Prodajo dvokoles ki bi bili neprekosljivi Novo! Novo! Amerikanski ovitki S temj ovitki ostanejo las-, ,. . j« po trajni o n d u 1 a c i- Ja,k0j P° J.5 STet,i mehk; Garantiran nspehj apecijelno za Krojaškega pomočnika prvovrstno moč, za velike kose sprejmem takoj. Viktor Avberšček, Pragersko. 8106 gp22 kvalitet; in trpežnosti pre- _vzamem. Naslov pove ogl. odd. »Jutri«. 8H9 Šofer-mehaničar za tovom; avto dobi takoj službo. Naslov pove ogl. odd. »Jutra« Brivskega pomočnika Penzijonist šofer ali strojnik dobi prosto stanovan:e. kurjavo, polje in nekaj plače z» o-pravljanje lahkega dela pri bencinskem motor u — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Penzijonist-strojnik«. 7385 Zakoniki par trezen, brez otrok dobi nameščenje na gospodarstvu, mež kot kočijaž. žena kot majerica, kj morata opravljati tudi druga tozadevna dela Nastop po mogočnosti 15. aprila Pismene ponudbe pod šifre »K-1107« na tnterreklam d. d., Zagreb, Marovska 28. 8075 Kuharico pošteno in zanesljivo išče orožniška postaja v Pucon-ci, Prekmurje. Nastop s 1. aprilom. Pogoji po dogovoru. Zand. stanica Pu-conci, Prekmurje. 8113 Dobro dekle ki bi šla k dvema maljma otrokoma, sprejmem. Potrebno je perfeiitno znanje nemškega jezika. Drugi pogoji pismeno. Naslov v ogl. odd. »Jutra». 8117 Krajevne zastopnike resne in zanesljive (tudi trgovce), iščem za Maribor, Celje, Ncvo mesto. Kočevje in okolico, za vpeljavo brezkonkurenčnih predmetov novega patenta — potrebne v vsakem gospodinjstvu. Visok in stalen za-s'užek zasiguran. Cenjene 8108 ■ Ponuf"1e na oglas oddelek »Jutra« pod š;fro »Krajevni zastopnik 1000«. 7918 Knjigovodja kore.ipondent. za slovenščino. italijanščino in nemščino. verziran lesni manipu-lant in dober pevovodja želi službe. Nasiov v od. oddelku »Jutra«. &168 Šofer strugar, zmožon vseh popravil žel; nastopiti službo k osebnemu a'i tovornemu avtomobilu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8165 Knjigovodja z večletno prak=o. zmožen hrvatskega, italijanskega in slovenskega jezika želi mesto. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Dobra moč«. Samostojna gospa želi zaposlitve nekaj ur na dan v pisarni ali knjižnici. Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod »Samostojna« 8175 »;» r» i Pleskarskega In mizarskega poslovodjo dobro izurjena sprejme to- dobr^sra brivea. mlajšo moč ' ™™!w vaf.^!na v sprejme takoj Božič. SKka Palankl- Cenjene ponudoe 11 "J »"•'I'" ^g.S na upravo tovarne vago- Samostojno gdč. ali mlajšo vdovo, dobre, ki ni imela ot-rok. zanesljivo, v pisavi perfektno nem-čsne, sprejmem Po nudbe s sliko pixl »Trajno 73« 7953 nov v Smederevski Paian-ki. Prednost imajo, ki so Natakarico mlajšo, pošteno, z nekaj kavcije vajeno domačih del. sprejme s 1. aprilom, I. M. Šalamon, trgovina in i gostilna, Zbelovo pri Polj-1 čanah. 7999 Zastopnike in organizatorje za novo vrsto zavarovanja .-prejmemo v vsakem kraju »Centra«. Ljubljana, poštni predal 248 8095 Rižmojster z al; brez delavcev, prevzame izdelovanje suhih (vodnih) rlrč Martin Krnm-pačnik, Ljubno. 8144 Strojepisec z lastnim stroifm. vzame delo ja dom Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 8191 Lesni strokovnjak samostojen upravitelj parne žage. izvežban v izdelovanju zabojev, vešč knjigovodstva in korespondence, žel; men'ati mesto Cenj. dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Vesten strokovnjak« 8129 Učenka za šiviljo želi nadaljevati učne dobo. Manjka ji še 9 mesec-v. Pomagala bi tudi pri hišnih delih. Na-lov v oglas, oddelku »Jutra«. 8224 Velikonočne šunke in vina Muškatelec, Rizling, Bnr-gundec, Prokupac, Blatina 8128 j in Korčulanski »Grk« pri-! poroča T. Mencinger, Sv. Petra ceeta 43. Nizke cene 8068 Damskf svilen! klobučki la alamnikl vseh vrst. domačega itdtd-ka, se bodo prodajali od sobote naprej vsaki dan, po najnižjih cenah, na stojnici pri sv. Jakobu. Sprejemajo se tndi v preoblikovanje. — Julija Polajnko. 7963 bele. sive in obledele lase (gebleicht.es Haar). oskrbuje samo salon M r a k i č. Maribor, Cankarjeva ul. 1 7991 Dražbe Sodna dražba! 27. marca ob 8. eri ee prodaja na licu mesta Ce-rarjevo posestvo v Domžalah po parcelah ali skupno Prvovrstne njive, travniki in gozdovi, hiša. tovarniško in gospodarsko poslopje- 8025 Voz pripraven za prevažanje kruha, kuram Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Voze 7822 Otroški voziček leip in dobro ohranjen kupim. — Ponudbe ca poštn; predal 278. 8170 1LL Tricevni radio zelo eelektiven, naprodaj na Glincah, c. XI/12. 8200 Polkrito kočijo lahko z gumijev;mi in železnimi kolesi t«T landaver prodam. Narslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8136 Novo diro in cizo pc zelo ugodn; ceni proda Drbančič, Ljubljana. Hrenova ulica 19. 8052 Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprtju in ijrugim u-žkočain želod ca priporoča di G Piccoli. lekarnar v Ljubljani 257 Vodilno vreteno in stružnico (Leitspindel in Drehbank) Hišo s hlevom in sadnim »rtom. pri hiši vodnjak iL druge pritikiine, vse v dobrem rtauju. prodam. Cena po dogovoru. Izve se v Dravijah 3 pri Ljubljani. 7316 Večje posestvo z vsem inventarjem v okolici Maribora prodam. Naslov pove ogla-ni odde ei »Jutra«. 7284 Majhno posestvo ? b'ižini Maribora iščem najem Ponudbe na [>o- 1 m stružne dolžine, dobro !c,H ,•'",ra• ^ Mari- 0hranjeno kupi takoj Ciril. boru P°d Najemnik«. Vajt, Cilje. 6157 Okrasno kamne za obrobljenje vrtnih gred. kapnike ali vodno kamne kupim. Ponudbe loko Ljubljana. pod »Ograja« na "ogl. oddelek »Jutra«. Sl>>4 6707 »Hartley« dvocevni in štiricevni. kompleten, proda VVerner. Mi šičera 21, dvorišče. 7428 Drvarji navajeni gozdnih del tudi v goratem svetu, dobe takoj nameščenje. Akordno delo v kompanijah. Celoletna zaposlitev. Stanovanje pro to na mestu sečnje. Javiti se Premog plinski koks do 80 Pin. rnjavj premog po 40 Din, šlezijski premog po 80 Din 100 kg dostavlja na dom ^najmanj 200 kg) Din 4,— za 100 kg Mestna plinarna 6222 1000 kom. Cipres (Thya occ identalis). 60—80 em vi*okih- lfT>o razrašče-uospodicna nih, primernih za živo me-išče primerne, mer-to hlagaj- jo, prodam komad po 12 ničaike. Cenjene ponudbe Din. Pavel Šimenc, poko-na oglasni oddelek »Jutra« pališčni vrt-nar, Sv. Krii-nod značko »Blagajniear- Ljubljana. 7890 ka«. 8205 Dekle z dovršeno meščanske šolo se želi izučiti v trgovini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra-i pod šifro »Zanesljiva 24«. 8217 že delali v tovarni vozov. | je takoj na: Upravništvo 8074 " "" Trg. potniku Šofer-mehanik ki poseča 5pecerij.-ke trsro- z lastnim orodjem, imovino. zm« inemu 300 Din žen vseh popravil, želi kavcije ka'era se mu po službo pri kakem večjem vrnitvi kolekcije povrne, podjetju. Ponudbe na ogl. Pomočnika Modistko samostojno delavko takoj sprejmem Naslov v o£r'a-. 8i22 sprejmem v trgovino na debelo s špecer;.', kim in kolonijalnim blagom. Po-goj: dobei poznavalec bla- oddelku »Jutra«, ga nfajša moč, agilen, j izložbeni aranžer. Ponudbe ! je poslati na cvgi. oddelek Plačiilnega natakarja nočnim obra- Kuharico ki zna vsa gospodinjska - , . ------ dela. sprejmem k majhni i »Jutra« pod »Stalna služ- za kavarno z družini na deželo. Ponu ibe ; ba na Gorenjskem«. 8123 tom. zmožneg na ogia-nj oddelek »Jutra« _____ pod »Domžale«. 7909 p^j mehatlika in prodajalko sprejme takej večja trgovina koles in gramofonov. Predno-t imajo reflektanti ki so v tej stroki že delo- Meščan, korporacije Kam- m„,. lpf> IasIužek , na., oddelek »Jutra, pod šifro j šim patentiranim aparatom. | »Dober vozač«. 8042 ' neobhodno potrebnim za1 vsako iror; navedeno trgovino. Pripravljeni smo dati tudi glavno zastopstvo — Tn'eresenti naj sP blagovolijo pi-meno oglasiti na nas'ov: I Zivkovic » drug. Osijek 3, Paromlinska 13 8231 Novo kolo poceni proda gospa Tnrk. Dunajska cesta 5. 8196 Vsakovrstno zlato Knpujt po najvišjih senate Čer ne — juvellr IjnMJaaa Wellavl altea J Dve šteparici samostojni prikToje-valki sprejme tako; Brzo-podplata. Maribor. Tatten-bachova ulica 14. 7903 . zmožnega kavcije sprejmem. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra«. 8214 Šofer-mehanik išče službo. Na,-lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 7843 Potnika za Štajersko ln Prekmurje dokazano dobro vpeljanega sprejme veletrgovina šp°ee-1 rijskega in kolonija! blaga Drž. uslužbenec želi službo vratarja, gozdarja ali kaj sličnega za takoj al; pozneje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 8010 Velikonočno šunko najboljšo dobite v delikatesni trgovini T štrukelj. Židovska ulica 5. 7731 Vrhniško zid. opeko ima v zalogi po tvorniški ceni Jakob Goli. Trnovski pristan 22. 7584 Motorno kolo znamke »Peugeot«, malo voženo, radi selitve za Din 5500 proda Semerli, Rogoz niča 15 — Ptuj. 8072 Spalne divane otomane, žimnice in vse tapetniške izdelke kupite najceneje in najbolje pri Fr. Jager, tapetnik Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 29 6868 Več lepih spalnic po 27U0 in kuhinj po 1250 Din p/oda mizar Vidmar v Zg. Sjški. 6101 OMačUti Fini damski čevlji novi št. 39, drap kačje usnje, sive glace, poceni naprodaj v Gosposki ulici št. 9/1. 802^ Kožuhovinasto jopo za srednjo žensko postavo kupi m takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Jopa«. 7938 Vrtno ograjo rabljeno, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8156 Varilno napravo (Schweissa|iparat). manjšo Parcelo ca. 20f>0 m', v Skrabčevi ulici prodam. — Pojasnila daje ing. Tornago. Poljanska ce.-ta 12. 8162 Posestva, hiše, vile, gostiine. pekarije. trgovino prodaja posredovalec Zagorski. Maribor, Ta-tenbahova ulica 19. 8111 Enonadstrop. hiša z velikim vrtom dvoriščem Jct" manjir'sTružnico""fu- i f UKialJ Poelo^ji 11 sta- ST f^-irS^kT^apToTaj v S.ški 117 — poieg mitnice. 8135 no. Ponudbe na K cak, Tržič. Bo 8124 Otroški stolček zložijiv kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Stojalo za papigo kupi takoj Josip Habicht, Ljubljana, Tabor Jtev. 5. 8160 Premogovni prah kupi Škafar. Kimska c 16. Telefon 2823. 78S8 Enonadstrop. hišo l _ lepo. za trgovino. obrtn;ka, 8138 °^vetnika. lekarno ali vpo-kojenca. ponuja zadnjikrat po nizk; ceni Zagorc, Višnja gora. 8127 Parcela 601") m5 naprodaj po 30 Din. Dunajska cesta 93.11, vil* Lukež. 81S4 Kupim hišo blizu kolodvora, v Vcdma-tu ali Zeleni jami. — Ponudbe na oglasni odde'ek »Jutra« pod »Do 150.000«. 8211 Posestvo približno 4 OTale veliko, e podkleteno hišo, blizu vode za kopanje in blizu postaje. do 211 km od Ljubljano Pelerino s kapuco kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pelerina«. 8048 Družabnika mladega in agilnega, z večjo vsoto gotovine, sprejmem v že obstoječo tekstilno tovarno. S "sodelovanjem ima prednest. — Po- »Tntra "L^Žf™ kupim. Ponudbe na oglasni »Jutra« pod šifro »Domača ,JlItrai pod industrija 156«. e<:i94 Motorno kolo BSA e prikolico, dobro ohranjeno prodam. Pojasnila daje Požgaj, Kranj — Kokrška predmestje št. 7. 8051 Dveletna drevesa pritl:5na iabolka in hruške sortirane v polinbnj množini. nudi Maretič. Ljnblja , na, Gerbičeva 7. 7569 skorsl nc>v s in brez pri- Ariei motor bi bila voljna oditi v , 1 ^ , . . 1 Gospodična Jt ° i!',:."' I vajena vseh pisarniških del. 14Ietno deklico siroto, sprejmem n o'rokom Dopise na upTavo »Jutra« v Mariboru pod šifro »Dobrosrčna« 7901 EU V ICJ i vrvi bu UC1U- /t 1 I vali. Ponudbe z naslovom , lzlr ,!fra??.°1ka koIon; a), na Ogla-ni oddelek »Jutra« msi} obitelji. sprejmem pod šiiro »Sposoben«. S216 , ora "»et, dobra spričeva-_______'a m potniški ljst za ino-1 Hišnika po možno.-ti vrtnarja, ki bi opravljal vsa hišna in vrt-; na dela sprejmem Naslov ' v oglasnem oddelku Jutra, i 8256 Praktikanfnjo in vajenko za modistko sprejmem. Na-lov v oglas. , oddelku »Jutra«. 7865 , Kuhinjskega Mesar, pomočnika dobrega prekajevalca. izurjenega v izdelavi raznih klobas, samo dobro moč sprejmem Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »St 509«. 7S53 Trgov, vajenec zdrav in močan s primerno šolsko izobrazbo, dober računar, dobi takoj mesto v trgovino mešanega bla-upravitelja (co) -a- Ivan Tramšak. Vrlini-teoretično in praktično iz- Ha' I?j&ta® sprejme dek-učenega išče mestni hotel. "ca. k ,dv.ema, fantkoma. Ponudbe s pogoji na oglas s'ar'.ma ^ 3 le,a. k«t " tra« pod 5:fro >arhlri.ia, b;t, mora zdrava Dekle, ki zna kuhati jn ostale ^.popravljati in ; Baj pijejo po- lIa#tI knj{)t0^stra "in ^ nudbe s prepis, spričeval ven,kp. nJm?ke ter fran na ocrlasu! o«Melek »Jutra« kore-pondence. išče ,i»«ho. I»d »St. 700« 7962 Event sprejme tudi mesto blaga-ničarke Nastopi lahko j Trgovski potnik ki potuje z avtom, obisku-8111 ie redno tudi vse manjše kraje, bi vzel še kak predmet proti provizij s seboj. Ponudbe pod »S. 300 Gospodinje! Podgane Bbija RA POL i-oljsk. miši nbija ARVIiTN ščurke ubija GAMADIS stenice ubij, STENOL r'olb(. nhija PCLEK SIN Dobiva «e p o * • o 4 — Biokemia Zagreb Kat so v* •ilica št 25 Telefon 59 69 zemstvo Plača dobra. Ponudbe poslati na naslov Ana Drobac, Sušak, tirgu-' "a Nin&koga ulica. ""' »Kuhar« 8237-a Deklico 15—16 let stare sprejmem takoj v službo l^onudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko Spretno prodajalko za trgovino prekajenega mesnega blaga sprejmem prednost imajo prodajalke brez bubi glavice. — Ponudbe na oglasni oddelek Revirnoga gozdarja »Siniti uzi^inja« 80S9 in močna ter vajena otrok. 8116 takoj. Naslov v ogiasn' Puhasto perje oddelku -Jutra« 7937 razpošiljam po pov*et-_____j u najmanj 5 k£ po Din S8 ogl. odd. »Jutra«. Vrtnar Samostojen ;n neoženjen, želj premeniti službo. Na- 8098 ».lui.-a« pod giavice«. »Brez bubi 7S41 Vajenca Eksistenca za vse moške In ženske, ki znajo nemški, nudi se s prevzetjem zastopstev, : z državnim izpitom išče; pisanjem naslovov itd. od gozdno veleposestvo — nad i strani 200 inozemskih firm. 1000 ha. Samo starejši, v Ogromen zaslužek! Uspeh, ! praksi izurjen reflektant, sreča, zadovoljstvo! Pišite oženjen ima prednost Na- za mizarsko obrt sprejme stop čimprej. — Ponudbe z •To.ip Velkavrh. Ljubljana, opisom življenja pod šifro Krakovska ulica štev. 7. »G--1--- — —'—» -'•»- -rozilar« na oglasni odde- 8189 lek »Jutra«. 7726 Miček Tiček piše in riše Ksenija Prunkova. takoj in priložite znamko. The Novelty Company, Zagreb Makgimirska c. 40. 80:34 Prva oblast koncesijonirana Šoferska šola amernik Ljubljano iJugo avto). Dunajska cesta 36 leiefon 2236 Strokovnjaškj teoretični pouk in praktič ne vožnje na različnih mo iernih avtomobilih, s pri-četkom vsakega prvega 254 Dijak ali akademik k; bi poučeval t-retješolca, dobi hrano in stanovanje. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Inštrukcija«. '8171 'topi lahko s 10. ali 15. aprilom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra« 8103 Dekle, pridno in pošteno. veSče nekaj kuhanja, išče službo pri privatni strank; v Ljubljani ali okolici. Nastop 1 aprila Pepca Čuda pri g dT Divjak, p. D. M v Polju. 8118 kg. — Izkoristite priliko, dokler traja zaloga — L Brozovič, Zagreb. Ilica 82. Kemična čistilnica per:a. 189 klopnega voza. vried na bav« avtomobila poceni prodam Pogleda se lahko in informacije daje M Maruši«, Dol. Logatec. 8041 Motorno kolo boljše znamke, v brezhibnem »tanjn kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Moto kolo«. 8000 Starinsko uro poceni prodam Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 8154 2 diri, komati, '( sedla, vozne plahte naprodaj Dolenjska ceeta 72. 8145 Vrtnar oženjen. z dobrimi spričevali, želi stalno službo _ začasno tudi kot pomočnik ali obdelovalec vrtov Matej Stanjko, Kranj. 8092 Štedilnik sTednjevelik s ploščami, le dobro ohranjen prodam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8153 Avto vožen 7000 km tii>e Renault, prodam Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 7763 F. N. motorno kolo 350 ccm 1. t., doseže hitrost do 90 km na uro porabi 2% I bencina na 100 km ia stane urno 12.900 Din Oglejte »i ga brezob-vezno pri tvrdkab H Kenda, Ljubljana: A Bremee, Celje; J. Gustinčič. Maribor. 7486 Stare moške obleke 50.000 Din potrebujem »Solnčni griček«. S1Š3 Hišo na deželi kunim ali vzamem r na.iem v—,, uivu-v vrw.w.v, | »• n 1 proti takojšnjemu p'ač lu. in drugo kupujem ter pa-1 Ponudbe na ogla«, oddelek M^-tft! £ — p** — — .J " rl. ... Ud ra-ti, event. hononram tu- __ dom A. Drame. Ljubiiana -u ___- Gallusovo nabrežje št. ^29. Več moške obleke (loden. p'atnene poletne) — čevlje, klobuke itd. prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. »Ka;.;tai 5fi0, »liro n» . »Stoli« na og!a«ni oddel»k k »Jutra. " S:JOO ^^J* J"KO Auto. telefon 2236) m vpo 200 gostil, stolov skoraj novih prodam po 15 Din. Vprašanja pxl šifro : Prodajalka Premog plinski koks po 80 Din. ni-8088 javi premcg po 37.50 Din, trbovelj. premog po 39 Din šlezijski premoir po 80 Din 100 kg dostavlja na dom dobro vpeljane, za Liublja- — — , - _ - - • no in Okolico išče 'velika ™ oglasni oddelek TretJ? ,'etnik trg. primerno "s užbo v 'mestu i i",V€D.!i. T manHak(uri ea-ali na dežel; Cenjene po-1 'Plf'11 « parfumen.il. išče zavarovalnica proti vi oki provizij in event f ksni plači z dnevnicami Reflek- »Jiitra« pod "značko »A«. n^Ialjevalne šole je izvr-7928 5 g odliko. Cenjene po-____nudbe prosi na podružnico Sij* popit roia. kakršnega želi prodati ali kupiti Pri tem posredovanju ee najbolj varujejo interesi prodajale* 10 kupe«. 9 A. J. S. (■najmanj 200 kg) Din 4.— _„,„ _ za Too kg Mestna plina- fP .^oda Gu- šta Jelica pri Ljubljani. 8180 »Planinski Vestnik« Ietnjke XV-XX Tehnično terminologijo in razne druge knjige prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra 6091 Hrastovi koli za ograjo, poceni naprodaj. Poizve e« v Rožni dolini, cesta X/3. 8172 Orehe in orehova j e d e r c a nudi prav ugodno M. Geršak & Co, Ljubljana, Prečna ulica 4. 7650 Kupim hišo v sredini Ljubljane za ca. 200.000 Din. Natakne ponudbe na naslov: »Union«, Zagreb, Ilica 104. 8u73 i »I Pozor! Več 'epih stavbišč naprodaj poieg nove šole v Zg. Šiški. Poia-nila daje Božič. Dravi je št. 2 — pol g občin?ke tehtnice. 8194 Hišo s pekarijo dobro idočo r.a deželi oddam v najem. Naslov pove ogla-ni oddelek »Jutra t 7915 Posestvo z goetilno in vrtom, na zelo prometnem kraju v mestu prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 7995 tira se samo na prvovrstno TrgOvSki POmOČnik verz,rane moči. - Ponudbe špecerist, želi premeniti pod »Verziran; akviziter« sI,lžbo T kak c. t na oglasni oddelek »Jutrar rino v wtn aI]. J°na ________želi Cenjene ponudbe na Za večje kraje v Sloveniji epreimP velepodjetje agilne agente za prodajo šivalnih strojev in koles, najboljše svetovne znamke, proti dobri proviziji Ponudbe z navedbo do-'edanjega službovanj? pod »Kavcije zmo žen« na oglasni odde'®k »Jutra«. 7599 Zastopnike (ce) za nakup in t>roda'o proti 1500 mesečno 'n tou pro viziji sprejmemo brez kavcije Lepa hišna vrata Jutra« v Celju pod značko trd les, ugodno prodam. »Prodajalka 19«. S08ij — Ogledati na Polan-ki certi št. 7/1 Motorno kolo VrUUM 2000 kg semenske, »a krompirja najboljše vrste, s ponovno doseženim 15kratnim pridelkom ter 3000 kg dobrega konjskega sena. stisnjenega v zvezke proda Ekonomija Turjak, Dolenjsko. 8031 Jabolčnika zajamčeno pristnega, naj- Hišo s 4 sobami, kuhinjo, lepim sadnim in zelen,jadnim vrtom, gos.podar.skim poslopjem in hlevom, na prometnem kraju, primerno za vsako obrt, proda Nipič, Zg Radvanje 33 pri Mariboru. 7987 Sv. Petra cesta 18 proda: HI50 v Rožni dolini, novo, dvodružin-ko, ltjOJHNi Din HIŠO v Zeleni jami. novo, dvodružinsko. 95.000 Din HIŠO v Sp. Šiški, 4000 m' zemljišča, hlev ob žel. tiru. 230.000 Din; HIŠO v Volmatu. novo. s sob. trgovina. 180.000 Din GOSTILN. HIŠO v cent-u Ljubljane, gostilna — 7 sob vsj, tako; na razjvj-lago, 260.000 Din. 8213 Več stavbnih parcel od 400—560 m velike, v nredmestju Ljubljane prav Prodajalniški lokal na Miklošičevi cesti oddamo. Interesenti naj sj>o-roče svej naslov i>od šifro »Lokal 1300«. §(154 Slaščičarno ugodno prodam. - Peščen r^ - "0 ~ na Pr0D!etnem svet. lepa lega! Naslov v kraJU; s.6 prostori m vsem oglasnem oddelku »Jutra«. lnventar^m Fr-odam. Lokal 2 lepi parceli za zidavo vile, prodam v mestu. — Poizve e^ pri »Tičku na gričku«, Strmi pot 8. 7773 Ugodna prilika Staro, dobro vpeljano trgovino s stanovanjem in skladišči. Kakor tudj celo zalogo, ležečo ob d r u a i '837 le lahko uporabi tudi za Buffet. mlekarno itd. Naslov pove ogla-ni oddelek »Jutra«. 8237 Brivnico na prometnem kraju pri Mariboru ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7905 ob Lep lokal zelo prometni cesti. Škarje za mejo in trto. vse orodje za Službo v pisarni „„,.. ,, . • T ■----- — iel; začetnica, z 2 letniko- »Vfa^iliv t* Utra' T« ma tr^0V5ke akademije. - .........~ JI 7J-5 Gre tudi nekaj časa brez- sadjercjce, vrtne in trtne plačno. Ponudbe na og'a-\ škropilnic« ter vso lelez- oddelek »Jutra« pod šifro nino dobite pri tvrdki »Čimpreje«. 7964 ITrki . nril-ni^A ______boljšega imam večjo mno- za 8054 ohranjeno za" D* žin?K ^ceni naprodaj. Po- na podružnico 15.000. - Pojasnila daje Sjfe, ^avo, Poigaj. Kranj, Kokrško Manborn »Jabolcmk glavni prometni žil; Mari- Prlm<,ren za obrt ali trgo-j- bora. takoj prodam skupno v'n0 takoi oddam Nasfov . prodam skupno i- za 120.000 I)in. Ponu ibe P°ve 0E'- 0(1- »Jutra«. Jutra« v i « v Mariboru pod »Ugodno«.-- 7692 8114 predmeetje 7. 8050 8007 Prodajalka za trgovino z mešan, blagom, izučena na deželi, želi mesta za tako; ali pozneje. Ponudbe na oglas. Usnjar srednje starosti, išče radi »Kjerkoli« ^Utra* ^ Zl ~ ^ obr« »Kjerkoli«. 7845 primerno službo kot delo- vodja ali preddelavec v usnjarski tovarni, ali kot skladiščnik, event v trgo- Fr. Stopica, ieleznina. Motorno kolo !!4 HP, a 2O00 Din na- Vrtnice Enonadstropno hišo i Mizarsko deIavn!co veliko, ceneno, z električnim pogonom in orod em skoraj novo, pripravno za Prodam. Naslov p.ive orrl. ,-.:__■ . . n.I.i .tn.... - -..- raznobarvne ter plezalke, trgovino in obrt. prodam »Jutra« T Marib ru. ... --------- prodaj ^ Savljah štev. 18, ^eskve. nizke in na prometnem kraju v Tr- Ljubljana, Gosposvetak aL pošta' Jeiica. 8058 ^ .NJutrT« ^ štffo i ra.4t.TJnO »^rum ro tor ^ Pio v. fw- ___: X.. ^ ____ r. - Mesto točilca išče vesten in krepak mla- vini z usnjem ali surovimi 1000 kom. hmetovk v dolžini 6—8 in 8—12 m prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. rastline, ssparaguse ter »Danes polovična cena Din vsakovrstne cvetlične in 150.000«. 7590 zelenjadne sadike po so- j _________ Plinski kuhalnik 1 denič (25 let), čedne po- kožami, ker se razume v stave in zmožen kavcije, prodaji usnja in nakupo- Razume se v vseh gostilni- vanju surovih kol. Po- in lepo sto;alo za papigo Ponudb® z znamko i ških poslih. Dopise na ogl. nudbe na oglasni oddelek; ugodno prodam. Na«lov ▼; Fiat avto lUtonefci, zračne gumi, v lidni " ceni razpošilja Ivan dobrem stanju proda ali Jemec. vrtnarstvo. Maribor zamenja za večjega od 4 8009 8033 do 5 ton Jos. Tekavec v___ hiši Erklavc, Ljubljana. Kodeljevo. 7996 Ribizelj Majhno posestvo v Avstriji, pri Velikovcu na Koroškem, lepo ravno lfž<če. z dobro ohranjenimi poslopji, z elektr na- Fiat Več. sto srramov rdečega oeljavo in gozdom za seč-rib;zlja kakor tudi raz'ič- njo ugodno naprodaj Po-nega lepotičnega grmičevja, jasoila daje iz prijaznosti na oglas oddelek »Jutra« oddelek »Jutra« pod šifro »Jutra« pod »Usnjar«. j oglasnem oddelku »Jutra«. 2H«on*ki, brezhiben, proda proda ugodno Ivan Savnik. i e Viktor Goli v Dravo pod »Tovarna«. 78491 »Točilec«. 82061 77341 8130. Podpečao, Ljubno. 8143 Kranj 80041 gradu. 650S S109 Lep lokal z vso opremo poceni oddam na prometnem kraiu. Naslov v podružnic; »jutra«, Celje. 8110 Brivski lokal v letovišču na Gorenjskem oddam z inventarjem vred v najem za dobo serije, brez konkurence, zaslužek zasiguran. Naslov v oglas, nem odd. »Jutra«. ei«a Lokal T Šolskem drevoreda čt. 8 oddam. Pojasnila daje Vo-iač, Krekov trg štev. 10. 8215 Ribolov bližini Ljubljane oddam Ponudbe pod i oglasni od-8056 v poilnajem. »Ribolov« D! delek »Jutra«. Stanovanje robe in kuhinje, v mestu iščem za maj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dober plačnik«. 7968 Stanovanje 3 sob, kuhinj^ in pritiklin, z vrtom oddam e 1. majem v Sp. Šiški, kolonija »Baj tar«, hiša Nedog. 8174 Gostilno dobro idočo, v mestu ali t okolic; prevzamem t v najem ali na račun. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8023 Gostilno ali vinotoč -vzame v najem stranka brez otrok. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifre »Takoj 1000«. 8003 Trgovino z mešanim blagom, v Ljub Ijani oddam radi preselitve. Najraje interesentu, ki prevzame blago in in-veutar. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7975 Lokale u trgovino in gostilno — na prometni točki s stanovanjem oddam. Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna točka«. 7854 Gostilno vzamem v najem ali Tla račun, event. grem za natakarico v Ljubljani. Na-step takoj — Ponudbe na o?las oddelek »Jutra«, pod »Natakarica«. 8151 Restavracija na Šmarjetni gori se takoj odda v najem. Natančne informacije daje pisarna dr. Sabotv, Kranj. 8104 Trgovino z mešanim Ma^om zaradi preselitve oddam v Ljubljani. Najraje interesentu, ki prevzame blago in inventar. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 7975 Za 1200 Din mes. oddam v najem južno stanovanje v vili v Tivoliju, 2 veliki sobi. poselska sobica, kuhinja, pr;tikline, kopalnica, pralnica elektrika, vodovod, plin. Ogled med 10. in 13. uro. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 8163 Stanovanje velike sobe, kuhinje in shrambe oddam za 500 Din Prednost ima tisti, ki odkupi železen štedilnik Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. . 8219 Stanovanje eobe kuhinje in pritiklin takej oddam, kakor tudi sobo s separiraniin vhodom. — Naslov v cglačnem oddelku »Jutra«. 8079 Starejša gospa išče sobo in kuhinjo v mestu. Najemnino plača ga 1 leto naprej. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Mirna«. 8083 Stanovanje vel;ke sobe in kuhinje oddam s 1. majem Vprašati med 11. in 13. uro. Naslov v cglasnem oddelku Jutra Mlekarno debro vpeljano takoj oddam z vsem inventarjem Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 8199 Travnik ali njivo vzamem v najem. Ponudb^, Tla oglasni oddelek »Jutra« pod »Travnik«. 8208 Mizarsko delavnico kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifre »Mizarstvo«. 8061 Lepo stanovanje 4 sob v I. nadstropju, s 1. majem lahko dobi tisti ki plača vsaj za eno leto naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Podrožnlk«. 7881 „PIaninka" zdravilni čaj prenavlja, čisti in osvežuje kri. izboljša slabo prebavo, slabotno delovanje čreves, odstrani napihovanje, obolenje sečne kisline, ugoduo vpliva na jetra žolč in na žolčni kamen. — Vzpodbuja apetit in izborno učinkuje pri arteriosklerozi. Zahtevajte v lekarnah samo pravi ,.PIASISKA" zdravilni čaj. ki «e Be prodaja odprto, temveč samo v plombiranih paketih po Din 20.— z napisom proizvajalca: Lekarna MR. L. BAHOVEC, LJubljana. Kongresni trg. Opremljeno sobo J Ženitev med Dunajsko in Resljevo ] Vdova, stara 38 let,- brez cesto išče zasebni uradnik, i otrok, ki ima hišo v več-Ponudhe s ceno na ogla.-ni; jem me.-tu, ki donaša me-oddelek »Jutra« pod šifro sečno 1500 Din stanarine, »Stalen 40«. 8140 išče primerne partije. — Prednost imajo samo boljše in rosne osebe od 40 do 60 let, hišni posestniki, vpokojenci ali trgovci, Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »St. 55«. 3937-a Krasno stanovanje v Celju dobi tisti, ki posodi hišnemu pesestniku 15 do 20.000 Din. Pristopi lahko tudi kot družabnik k dobro idočemu podjetju. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Stanovanje 15«. 812S Solnčno sobo takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8221 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo, v sredini mesta oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8242 Opremlieno sobo v centru mesta poceni oddam gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8213 Separirano sobo po možnosti v bližini realke iščem g X. aprilom Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dijak«. 8220 Prazno sobo v centru mesta želim Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »4455«. 8183 Gostilno dobroldcčo v sredini mesta. oddam fak-ej v najem. Naslov v Ogl. »M. »Jstra« 8107 Trgovine mešanega blaga, v -reSjem prometnem kraju, s 3—4 milijoni lednega prometa — radi bolezni takoj oddam v najem. Dopise na oglasni odelek »Jutra« pod šifro »Izredna prilika«. 8198 Konjski hlev • šupo in shrambo oddam sa Turjaškem trgu štev. 5. 8187 Dijaka siprejmem na stanovanje. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 81S1 Starejša gospa osamljena, izurjena gospodinja, s kompletnim elegantnim pohištvom, i š c e čnako osamljenega starejšega, dobro situiranega gospoda v popolno oskrjjo Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sporazum«. 8176 oddam št. 5. Sobico v Florijanski ulici 8190 Istrijanske brake čistokrvne mladiče, eden 9 mesecev, dva 8 tednov stare, ugodno oddam. Nas'ov v oglasnem oddelku »Ju-tra«. 779S Nemški bokserjl z rodovnikom, 6 mesecev stari, naprodaj. Zirovuik, Ljubljana Tržaška c. 41. 8; 10 Konja za vsako uj orabo brez napake, kupi takoj Ivan Savnik, Kranj. 8004 USnjata rokavica rujava. moška. leva. se je izgubila včeraj popoldan od Selenbu-rgo-ve ulice do Prešerna. - Najditelj na: jo proti nagradi odda v ogl. oddelku »Jutra«. 8253 Lovska psica kratkodlaka jerebičarka. ki sliši na ime »Senta«, brez ovratnika jo uš'a. Za prijavo ali do/edbo prosi Pogačnik. Rradeckega vas 34. pod Golovcem. 2832 Pisalni stroj dobro ohranjen kupim Dva osamljenca v starosti 30 in 85 let, bivajoča v Nemči;i, želita znanja v svrho ženitve, z damami, v starosti od 25 do 35 let. Prednost' iitiajo tiste, ki znajo vsaj deloma Ponudbt na oglas, oddelek nemški jezik. Vdove' brez j »Jutra« pod Šifro »Pisalni ali z enim otrokom niso stroj«. 8040 izključene. Le resne dopise če mogoče s sliko na naslov: »Pepi« — »Jakob« — Mariadorf bei Aehen, Beet-hoven»tr*sse 7 Deutseh-land. 8202 Znanja želi s fino šiviljo srednjih let z 20.000 Din' premoženja krojaški mojster ;ste starosti. Le resne ponudbe na ogl. odd. »Jutra«, Maribor, ped šifro »Zadovoljnost«. 8105 Opremljeno sobo parketirano. s prostim vhodom in elektriko takoj oddam na Poljanski cesti. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 8218 Opremlejno sobo lepo, svetlo in m;rno, z elektr. razsvetljavo oddam 2 osebama v centru. Na-stov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8147 Q ti Kot sostanovalec dob; po zmerni ceni vso oskrbo preprost in s-oliden gospod v Rožni dolini — cesta IV/20. 8030 Lepo sobo parketirano in z električno razsvetljavo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8065 Opremljeno sobo v katero se lahko postavi štedilnik, oddam s 1. aprilom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8032 Kateri gospod z večjim premoženjem, od 25—30 let star zdrav. drž. uradnik ali trgovec bi poročil edino hčer, brez napak, staro 19 let. Stanovanje v lastni hiši v Mariboru pozneje . prevzem hiše z 12 stanovanji. Le resne ponudbe s' polnim naslovom na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Srečen zakon 12«. 7902 Pisalni stroj dobro ohranjen kupim. Ponudbe z navedbo cene na: Poljanska cesta Ste v. 12/1 8201 Starejša gospodična osamljena, plemenitega s-rea. pridnih rok in skrbna gospodinja. si želi miren dom z boljšim in dobrosrčnim gospodom, s stalno državno službo. Cenj. ponudbe na ogla.-ni oddelek »Jutra* pod značko »Srečen dom«. 7034 Stanovanje solnčno, v sredini mesta, eestoječe iz 3 velikih sob (36. 36 24 m'), kopalnice, vseh pritiklin, moderno urejeno, se odda « 1. majem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Krasno stanovanje«. 8055 Stanovanje S sob, kuhinj.e in pritiklin, na periferiji me.-ta, po možnosti v stari hiši iščem za 1. maj — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jirrar nod »600«. Sobo z vso oskrbo oddam boljši gospodični na Zrinjske-ga cesti 6/II, levo. 7860 Sobo elegantno opremljeno in s prostim vhodom iščem. Ponudbe na postni predal £86 814S V svetlo sobo v vili z ve!;kim vrtom sprejmem dijaka z vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8149 Sostanovalca k mirnemu gospodu sprejmem v sobico s šted;lnikom — Ljubljana 7, Vodnikova št. 14. 8104! Gospodična inteligentna, srednjih let, -z nekaj premoženja, se želi poročiti z dobrosrčnim gospodom srednjih let. najraje drž. nameščencem — Vdovci niso izključeni — Le' resne dopise, po mogočnosti v nemškem jeziku na oglasni odelek pod »Tiha sreča«. Reskalni stroj skoraj nov, Universalni, l 2 • vdelanima elektromotorjema. z vsem pripadajočim kompletnim orodjem proda Peter Kobal, Kranj. 8005 Pozor, peki! Dobro ohranjen delilni stroj (Pressmasehine) kupi Ignac Rota-r. parna pekarna. fcerjav-Cerna pri Pre-valja-h. 7951 Polnojarmenik kompleten, rabljen, vendar !>opolnoma dobro ohranjen, 40—45 ali 50 cm šir.ne, kupim za mesec maj. Ponudbe z natančnim opi.-om in najnižjo ceno na podružnico »Jutra« ,v Celju pod fenačko »Polnojarmenik«. 7306 Ugodno naprodaj: sesalni plinskf moto«-, 14 HP, tračna žaga. skobelni stroi (Dickten). stružni stroj 5/8 matice in leseni vijaki Ivan Sirak, Maribor, Po-brešfca cesta 15. 6882 2 opremljeni sobi s 3 posteljami, z zajtrkom in event vso hrano oddam s 1. majem. Ponudbe pod »Periferija« na oglasni oddelek »Jutra«. 7999 Komfortno stanovanje feiiib aii treh sob. z vsemi pritiklinami išče mirna si.?aiika z eniui šoloobveznim otrokom, v sredini mesta aii v kaki vili v neposredni bližini mesta — za tnkoj ali za pozneje. Ponudbe na o?Ias oddelek »Jutra« pod šifro »Komfortno 42«. 8037 Prazno sobo prav lepo. veliko in solnč-80-16 I no. z elektriko in posebnim ' vhodom takoj oddam na Mestnem trgu 13. 8167 Stanovanie 8 sob. pritiklin in vrta dobi tisti, kdor lahko plača za 3 leta naprej. Vselitev 1. maja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Periferija«. ^982 Dve stairovanfl na Brinju oh Dunajski cesti, eno z 1 sobo in 2 kabinetoma, drugo x 1 sobo in 1 kabinetom. obe « kuhinjo, pri-tiklinaml. souporabo kopalnice in pralnice ter z vrtom odda e 1 aprilom _ odnosno 1 majem Pokojninski zavod v Ljubljani. Gledališka ulica 8. 6923 Hišni posestniki! Btancviaja kj iih oddajate, bodisi a maj aH poznejši termin, prijavite u oddajo tvrdki »Posest«, Mikloši 8ev» cesti 4 Prijava in posredovanje M oddajale* popolnoma 6 riiplaing 78 Boljše stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin išče družina 2—3 odraslih oseb za 1 ali 15. april v centru ali jugovzhodnem delu mesta. Ponudbe z navedbo rrne pod »Čistost« na oglasni oddelek »Jutra« Za »dstoo primerna odekod-»ina. 7929 Opremljeno sobo majhno, x elektr. razsvetljavo oddam takoj na Aleksandrov; cesti. Pnjjve se v oglasnem oddelku »Jutra«. si55 Zlet 7792 aganila — pričakujem. 8096 Dama v ljubezni kruto varana, išče od 50—60 let starega inteligentnega. srčno izobraženega prijatelja. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Novo življenie 15«. 8169 Sobico x vso oskrbo oddam. Naslov pove oulasni oddelek »Jutra«. gora Onremfieno Sobo prijazno, oddam v bližini bolnice. Naslov y o?las. oddelku »Jutra«. 8070 2 opremljeni sobi s predpre-storom v priUiEiu na Poljansk; cesti št 12/1 oddam. 8161 Opremljeno sobo oddam takoj 2 gospodoma aii zakoncema brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku Želim da se moja nečakinja, le--pa, s;mnatična izobražena;, dobrosrčna, ugledna in bogata dama. srednjih let ter dobra gospodinja-, - srečno poroči. Zaupen popis razmer in sliko prosim pod »Pomladni izlet i avto«- ra ogl. odd. »Jutra«. Diskre-cija častna zadeva. 8043 Za takojšnjo ženitev bi se rad seznanil tem potom z damo, staro 25—32 let. prijeme zunanjosti, k; ima razumevanje aii inte res za hotel-ko in go-til-ničarsko obrt ter primerno imovino v gotovina Dopise event s sliko na oodrnž-nieo »Jutra« v Mariboru pod značko »Mlad hot-Iir, Maribcr«. 7938 Nov šivalni stroj Jutra« j poceni prodam. Naslov v 7S50 oglasnem oddelku »Jutra«. 8207 Karkoli želit« kupiti ali prodati — pišite ni poštnj predal 216. Ljubljana. 8100 Španski bezeg z živo mejo na razpolago reflektantu,. ki ga mora sam izkopati in odpeljati. — Ljubljana, Narodni dom. 8204 Novo! Za'dnja novost v tra:nem kod ran ja so amerikanski ovjtkii Za vse lase, speci-jeluo pa za bele sive, svetle in obledele (gebleicfctes Haar) oskrbuje s eija;nim u*i>ehivm samo salon Mra-kič. Maribor, Cankarjeva ulica 1, 7990 Lisičje, polhove kože n r»eh dragih divjih Ji-vall kupdje stalno skozi celo leto D Zdravič. trg u-nja. Ljubljana. Florijan «ka ulica 9. 1880-a la. goni'ne jermene n vse ostale mlinsko tehnične potrebšč ne pnoorofa tvrdka ČADEZ & BRCAR LIUBLJAMA Kolodvorska ulica 35 razstava ik Velika izbira okvirjev A. KOS, Mestni trg št 25 Nasproti magistrata KLAVIRJI pianjni: BOeendorter, HBIzl, FCr ater, Stingl. Steinway etc. na najmanjše obroke edino v velikanski zalogi Alfonza Breznika biv aSit Glasb Matice. Ljubljana, Mestni trg it. 3 liglaževanje popravila, aa}-cenejši izposojevalnica. Brivnico dobro idočo, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 7908 Gospodična neomsdeževane preteklo«-« Slednjih let, « 75O0O Din zeli znanja z uradnikom ali boljšim obrtnikom, od 45—50 let ki bi si tudi želel lasten dom. Dopise no oclas. oddelek »Jutra« pod »Dom št. 48«. S120 Mlada gospodična z večjim premoženjem, želi znanja t boljšim gospodom uradnikom al; obrtnikom. Resno ponudbe na ogi. odd. »jutra« pod Peiision Grintovec -Simpatična«. 8158 Grad Preddvor pod Kranjem I.iekovito alnin-ko ozračje vT~«i_t" Solnčn* lega Najboljša (JClteiHCa obsk'rb3. Cena od 35 Din mirne narave in dobra go- naprej za vso oskrbo. 6266 spodinja, želi znanja z značajnim, sebi primernim drž. uradnikom srednjih let. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prijeten dom ;n blago srce«. 7831 »Jutra«. Ločena gospa stara 45 let. z upravo ln nekaj gotovine, želi v svrho skupnega eos»M»>«MIM»M»MM , 7a Velikonočl Nogavice svilene, svil. flor., cvirnate. pavolnate. damske, moške in otroške, moško perilo, ovratnike, zapestnice, damske reform hlače, rokavice. kravate, moške in otroške naramnice. žepne robce priporoča po nizkih cenah Osvald DOBEIC, Ljubljana Pred škofijo št. 15. Za Velikonočl krepi In zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIK, Ljubljana VII. 2IMNICE mitrsce), posteljne mreia, ielezn* postelj« (zložljiv*), »tomani, divanr ta tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 1 poleg Mestnega loma. 88 Mali oglasi so najboljša reklama! Drva za kurjavo (odpadki od ža ge) v vsaki množini se dobe pri IVAN ŠIŠKA parna žaga in tovarna par-ketov, Ljubljana. Metelkova ulica 4 2737 a Želim kupiti solidno in dobro uvedeno lekarno z večjim prometom, v večjem mestu Slovenije, kjer so srednje šole. Cenjene r>onudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Lekarna«. 3941 a Vreče nove ln rabljene vseli vrst ter <>to za embalažo ima vedno * ulogi Mirko Mlakar Ljubljana, Slomškova II Pristni Harzerji Od 10 M naprej predpevcl p'.em=nsši pari, Hatima kolainarna TahteV^lk * t^A San%i i£wvasu*t~pat^~nwtuy - tj * potem , 5 fccuVm zadctolfni i o Kupim stalno vsako množino kostanjevega faninskega lesa, smrekove skorje, cele in drobljene, smrekove hmeljeve droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja. po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo. Franc Oset. Sv. Peter v Savinjski dol. Obvestilo. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da točim v popolnoma preurejenih prostorih dobro znane gostilne „pri Mahmču" na Zalo&ki cesti št. 15 najboljšo dalmatinsko kapljico, r^s pristna in zdrava viua. Vsak drugi dan so ns razpolago sveže morske ribe kakor tudi po-lenovka. Dobi se tudi pečenka na ražnju pečenega prašička. Kuhinja v obče primorska. Abonenti se veduo sprejemajo. Specijaliteta so ražnjiči in čevapčiči "ter bosanska (turška) kava Za obilen obisk se priporoča MARIJAN SILOVIC. zostilničar. I SAMO 7 DNI. prodajamo izpod nakupne cene 10 Izkoristite tz borne Švicarske ure, lepd« t rabini C po Dim 89. 99. 129. 159 SDŽ 190. Stenske urt «1 aZ Din 180. 250. 350. 450. - Odplata K. D. Kralia ° Petra 64. Beograd I Vsem uradom, zlasti občinskim, sodnim in žandarmeriiskim priooročamo Zakon o posesti in nošnji orožja pravilnik b temu zakonu, pravilnik o izdelavi in prodaji orožja in komentarji k njim, v izdaji dr. OT. PIRKMAJERJA. Vezana knjiga velja s poštnino vred Din 67.50 ter se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54, v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Krasno zdelane TRENCHCOATE iz čisto volnenega, najfinejšega blaga, opremljene s prvovrstno podlogo iz velblodove dlake, ki se da tudi odstra* niti, kupite garantirano cenejše kakor pa na Dunaju in v Grazu — pri tvrdki L. ORNIK. KOROŠKA CESTA 9. Ne rabite ne površnika, ne zimskega in ne dežnega plašča TRENCHCOAT NADOMEŠČA VSE! POLNILCI za I monadno industrijo z avtomatsko črpalko za dovajanje soka v steklenice pri polnjenju edini v največji izbiri ter tudi kompletno uredbe za proizvajanje sedaviee se dobivajo pri firmi: Industrija ogljikove kisline ADAM FILIPOVIČ Pančevo — Zemun. Podružnici : BEOGRAD, NOVI SAD, Karadjordjeva 13. Futoški put 3(1 6©©©©© Vodne lurb amom tegu.atorie, ^atvonnce, opreme za žage m mline izdeluje in dobavlja G. F. SCHNEITER, Škofja Loka NA podjetje za zgradbo vodnih turbin • Konkurenčne cene Zahteva te Donudh* Prvovrstne reference Zopet nora knjiga tedenske revije n OpeKnrnD F. P. IfiDIC & KoMP.. Ljuoiiono tovarniška zaloza stavb materiiala. krasnnih lončenih neči in (Štedilnikov. čeških email ološčic za štedilnike in obložitev sten samotne oDeke i'd. v Doljubtrb množinah prvovrstne zarezane strešnike Najboljše. najtroežneiSe. tedaj tudJ najcenejše kritje streh sedanjosti — Pravilno žgano gosto blago, brea apna. p rezi m i dobro in se se lušči ter ne pije tako vode kako« nekateri druži fcz-de>kL — Strešnik ima ravno orekritie os način kakor dernaS streJofk bobrovec. ter se doseže dobro /.apno streho a gost strežni krov. — Na željo pnšljemo popis in ponudbo. Eg r i ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * PRIMULIN najboli dovršeni svetlopisn* pap r za suho kopiranje z anonjakom, širok 75 cm in 100 cm. — Prekaša vse dosedanje izdelke Fabrikat L. Van der Grmten Venlo, Holland. Jugosl f patent št. 6024 4042 Samoprodaja za Slovenijo Jfova založba,ubijam Kongresni trg 19. Telefon St. 2793 Življenje ln svet in sicer drugi polletnik letnika 1928. Tisoči bodo z navdušenjem pozdravili lepo knjigo polno prekrasnih umetniških prilog, ki seznanjajo čitatelje z naravnimi krasotami lepe naše domovine. Že zaradi tega zasluži prostor na vsaki domači knjižni polici, v sprejemnicah, čakalnicah in v javnih knjižnicah. Vsaka slovenska družina naj bi imela vezane letnike revije Življenje in svet; staro in mlado bo našlo v teh knjigah poino krasnega, zabavnega, po učnega ter obzor razširja jočega gradiva. Toplo priporočamo da si nabavijo prijatelji lepih slovenskih knjig predvsem to, eno najbolj pestrih a tudi najcenejših knjig. Knjiga stane: Vezana zlatotisk Din 70.—, barvotisk Din 65__, po pošti Din 12— več, za povzetje pa Din 18.—. V zalogi štirji polletniki' 1927 in 1928. \a razpolago sta tudi oba letnika nevezana in stane letnik s kazalom in t poštnino vred 100 Din. Originalne platnice razposlane po pošti stanejo s poštnino N U 3C sa Pri nakupu od 1000 kg Din 6"80 OPSKRBAVd «1 VELETRGOVINA UVOZ I IZVOZ ROBE ZAGREB e 33 m o 76 a n fiomnik? in Milene Klobuk zadnja novost in tudi preoblikovanje istih v najkrajšem času in po najnižjih cenah pri- poroča Modni salon tarifa Jeglič Lirbliana, Slomškova u!. 27. 3812 Zahvala. Po nepričakovani smrti mojega soproga g. Gustava Sevška izrekam tem potom »LJUDSKI SAMOPOMOČI« v Mariboru najlepšo zahvalo za kulantno izplačilo pripadajoče podpore iz vseh 6 oddelkov. Kdor še ni član tega dobrotvornega dru* štva. mu priporočam takojšen pristop. Maribor, dne 21. marca 1929. ANA SEVŠEK. vred v zlatotisku Din 30.-prevzete 5 Diu manj. v barvotisku Din 25__, osebno Naročila in denarne pošiljke je poslati na upravo ,,Jutra" Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Kemična tvorn ca v slavnem mestu pokrajine SHS, ki dobro orosperira, z vilo naprodaj Novo veselje do življenja po pravem negovanju telesa! Napak«, katere dajo človeku nepo-voljno zunanjost, treba odstraniti ne -amo radi lepote, ne?o tudi iz zdravstvenih in uuševnib razogov. Čutiti -e lepim ter dobro negovanim povečuje veselje do življenja. Proti vsem napakam kože: Fellerjuva kavkaška »Eleac pomala omad z zavo;nino iq poštnino Din 40— || izberi skupno z zavojnino in poSmino 52 Din Priporoča se denar poelati vnaprej, ker po p» zetju stane poštnina za 10 Din več. Naročila aarlovite ja-no na: Eugen V. Feller, lekarnar, Stubica Donja, Elzatrg br. 245, Hrvatska. ali sprejmem zanjo družabnika z večjim kapitalom. Ponudbe pod značko »RentabiLata* aa oz'- odd. »Jiitra«. 3910 Dražb v St. Hidu nad Liubljano Na velikonočni ponedeljek dne 1. aprila se bode na licu mesta v ŠL Vidu nad Ljubljano prodalo na prostovoljni dražbi več zemljišč Frančiške Cirman. Proda