Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, torek 12. julifa 1938 Kljub vestem o prenrru nobena španska stranka ne sprefme angleških predlogov o prostovoljcih Mir - ali nadaljevanje vojne v Španiji Prtriz, 12. julija. Francoski listi obračajo naj- skleniti z generalom Francom premirje, drugi pa premirje, je danes dal za tisk izjavo. Grof poudar- večjo pozornost na špansko državljansko vojno in zahtevajo, da se vojska nadaljuje do zmagovitega ja, da je nesporazum z vlado nastal zaradi napak pravijo, da so nade za mir v Španiji in z njim konca. Prvikrat od začetka državljanske vojsko so v prevodu. Nato omenja svoje in generala Godaba, za mir na Sredozemskem morju zelo majhne, ker začeli tedni barcelonski listi pisati o možnosti raz- poveljnika Balearskih otokov, posredovanje, da bi noben Španski tabor ne mara sprejeti angleškega govorov za premirje. Glavni vzrok barcelonskega se španska vojna preprečila že leta 1936. »Če sem načrta o umiku prostovoljcev. Španska nacionali- stališča je v tem, ker primanjkuje vseh sirovin, napisal omenjeno pismo,« je izjavil grof, >sem to stična vlada zagovarja svoje odklonilno stališče kar najbolj škoduje Barceloni, ki je sedež indu- storil zaradi tega. ker sem smatral, da je bil takrat s tem, da je francoska vlada na pritisk komunistov strije. Prav tako je v mestu postalo že neznosno nadvse ugoden čas za posredovanje. Nacionalisti in socialistov spet odprla mejo proti Španiji za zaradi mnogih tisočev beguncev, ki beže pred so v . vojnem oziru zadosti močni, da v primeru neoviran uvar, orožja. Zaradi tega je nacionalisfič- zmagovitimi četami .generala Franca in se zatekajo ustanavljanja nove španske države uveljavijo večji no poveljstvo spet poslalo na bojišča italijanske v Barcelono in okolico. del svojega programa. Pristaši republikanske vlade prostovoljske oddelke, ki so bili že umaknjeni iz imajo zadosti zagotovil, da vstopijo v novo državo prvih vrst. Biarritz, 12. julija. AA. (Havas.) Karavasalski kot državljani, ki se nikakor ne morejo smatrali Pariz, 12. julija. A A. (Stefani.) Kakor se zdi, grof, katerega je vlada v Burgosu obtožila zaradi za premagane sužnje. Potrebno je poudariti, da so nastopila med katalonskimi in madridskimi tega, ker je v Timesu objavil odprto pismo in niti tu v Španiji, ne kje drugje ne more biti trajna oblastniki, nasprotstva, kajti prvi so pripravljeni v njem pozival obe španski vladi, naj skleneta tista vlada, ki se gradi na milijonih mrtvih. Prosvetni minister v Siovenij Ljubljana, 12. julija. S sinočnjim belgrajskim brzovtakom je prispel v Ljubljano prosvetni minister Dimitrij Magaraševič. Na kolodvoru ga je sprejel ia pozdravil ljublanski ban Gosp. minister Magaraševič je danes dopoldne odpotoval na Bled, kjer bo ostal nekaj dni na dopustu. Gospod minister je dospel v Slovenijo zasebno na oddih. Obisk italijanske bojne mornarice v DaEmacigi Belgrad. 12. julija, o. Prestolniški listi poročajo, da bo 25. julija priplula v dalmatinske vode eskadra italijanskega bojnega brodovja. Eskadro bo tvorilo 7 najmodernejših italijanskih bojnih ladij s posadko 3500 mož. Italijanska bojna mornarica bo obiskala najprej Šibenik, glavno pristanišče naše bojne mornarice, potoni pa še druge luke. Šibenik pripravlja italijanskim mornarjem veličasten sprejem, in je to prvič v zgodovini, da prihajajo italijanske bojne ladje v naše vode. Mlada žrtev Save Ljubljana, 12. julija. V sobatp popoldne je v Mednem Sava terjala svojo žrtev. Tam se je mudil na počitnicah dijak Milan Krstelic, učcnec drž. klasične gimnazi.e v Ljubljani, ki je letos dovršil četrti gimnazijski razred. Bil je vesten dijak in navdušen kongreganist. Na zadnji poti ga borro spremili danes (v torek) ob 5 popoldne izpred hiše žalosti v Zgornji Šiški 146 (blizu tramvajske remije) na pokopališče v Dravljah, v sredo ob pol 8 pa bodo imeli učenci klasične gimnazije v Križankah zanj sv. mašo. Pokoj njegovi duši! Žalujočim domačim- iskreno sožaljel Novi papeški nuncij za Jugostavifo je bil včeraj spreet v nastopni avdienci pri knezu namestniku na Brdu ana, 12. julija. Včeraj dopoldne jc Nj. Vis. nanji minister. Knez namestnik se jc z novim papeže- cslnik Pavle v dvorcu na Brdu sprejel no- vim namestnikom dalj časa prisrčno razgovarjal. eSkeda nuncija na našem dvoru, nadškofa p dij . . .. vrni, Kranj kjer jc že Fel.cija, la mu ,e .zrcal svoje povenln.ee. . bil dni pri tJ.ošnjrm dekanu g. Škrbcu lapezevega zastopnika v na*i držav, so na P Jkaj ,eP ih j,oren£kih krajev. Nuncij jc akal, z obicajmnu predp.samm> slovesnost™. da! ^ ' kateri pozdravlja katoliške Sloki ga je pozdravila častna ceta kraljeve garde y izrnja s^oje navdušenje nad prelepo pokra- k. je zaigrala papečlto himno Novega nune,a d i ^ d H katcri S • » » i i 2 e n a : Stanarina *»«•»: Podpis posojila . « . . , Strokovne dajatve . . . . Dohodnina.............. Davek na šolo . . . Hrana za dva otroka v šoli Pomoč vasi............. Mopr . • t • t . • 3— 6— 15— 2— 0.25 0.25 1— 5— 67.50 10— 7— 2— 2,— 2— 20— 0.25 0.25 43— Skupno ....... Siderov se je bil priglasi! za sobo v zadružnem domu, ki bi ga naj šele zgradili. 2ivo je želel, da bi imel boljše stanovanje pri splošni stiski glede bivališč, ki je vladala. Stanovanja so bila tako nezadostna, da je veliko delavcev spalo čez noč kar v tovarni na tleh. Zadruga za gradnjo hiš je od ljudi, ki bi radi stanovali v novi stavbi, pobirala denar vnaprej. Siderov je plačeval že tri leta za to. Zadružniki niso dobili nobenega jamstva o tem, kdaj bodo hišo začeli graditi. Drugi delavci so za podoben namen plačevali šest let vnaprej. Ponavadi je bilo tako, da je uprava dajala prednost svojim ljubljencem, kadar je bila hiša zgrajena. Ker je kruh glavna hrana, ga je torej rodbina Siderovih potrebovala šest funtov na dan. Seveda niso mogli kupovati belega kruha in so morali biti zadovoljni z gostim, težkim, črnim in grenkim testom, ki je vsakdanji kruh ruskega delavca. Ta kruh je bil po štirideset kopejk kilogram. Side-rovi so torej samo za kruh izdali me-, sečno po 72 rubljev. Dejansko jim torej za drugo hrano ni ostajalo nič, nič za obleko, za čevlje, niti ne za tramvaj. Siderpv je bil torej prisiljen iskati, kako bi povečal svoje dohodke. Ko je končal z delom v tovarni, je odhajal na trg in tam špekuliral z ribo, s sladkorjem, s kašo, z moko, z mesom, z vsem, s čimer je le mogel. Primer št. 3. J ... je bila madžarska Amerikanka. Delala je v oddelku za žarnice. Plačana je bila od kosa in je prišla mesečno na 100 rubljev približno, z dodatnimi urami seveda. Imela je dva otroka. Njeni izdatki brez hrane in brez obleke so bili naslednji (v rubljih): Stat^rina v hiši Elektrozavoda Podpis drž. pos. v znesku 200% ene mesečne mezde v desetih obrokih, torej na mesec . . Dohodnina .................... Davek za šolo ...... Strokovni prispevki .... Mopr........................... Osoviahim .......................2.50 Pomoč vasi 0.50 Plin 9, Elektrika . ’....................8.50 Kosilo za enega otroka v šoli .10.— Za madžarski delavski klub . . 1.50 Tramvaj za otroka.....................15. Časopisi .. ....... 15.-— Skupno brez hrane in brez obleke...................... 95— 18— 20— 2.50 2.50 2— 0.25 Morala je prodajati obleko, katero je prinesla iz Amerike. Čez nekaj mesecev bivanja v Rusiji ni imela nobene cunje več, ne zimskega plašča, ne najpotrebnejših reči. Morda bo kdo vprašal, zakaj je njen prispevek za državno posojilo znašal 200% ene mesečne plače. Zato Inkasant za državno posojilo je hodil po tovarni in pobiral denar. V začeaku J ... ni hotela podpisati. De jala je agentu, da tega ne more storiti, ker ji mezda ne zadostuje niti za življenje in da je morala prodati celo svojo obleko, da je dobila ostali de nar, katerega je neobhodno potrebo vala. Toda agent je vztrajal pri svoji zahtevi in ji povedal, da gre pri tem za službo. Nazadnje jo je spravil obup, da mu je dejala: »Ah, vzemi vso plačo, malo več, malo manj, kaj je na tem!« Agent ni sprejel tega njenega predloga. »Prav, pa vzemi torej 200%, 300%, kolikor pač hočeš«, mu je dejala. Nazadnje so zapisali, da je plačala 200%. Naslednji dan so razobesili na hodniku njeno sliko in jo stavili kot vzgled navdušene Amerikanke, ki je sama od sebe dala za državno po sojilo. g. Kumelj in drugi pa sc mu dokazali, da napačno trdi. Gospod Supančič je povedal, da je g. Hočevar prav tako pristranski, ker je pri zbiranju učiteljskih abuturijentov za kolonijo izbiral med tistimi, ki so pri Sokolu in tistimi, ki niso Sokoli. Gruin je zelo pregledno podal obračun za lansko leto. Združenje je imelo lansko leto 8 milij. 105.000 dinarjev prometa. Bilanca navaja 281.000 dinarjev aktiv in prav toliko pasiv. Pri volitvah so bili izvoljeni tile odseki: šolskoupravni odsek, odsek za učiteljske, gospodarske in socialne ustanove, odsek učitelji, odsek za nadaljevalne šole, odsek za obmejno šolstvo, odsek za učiteljski pevski zbor, odsek za tisk in odsek za organizacijo in pravil. Mislijo namreč na nova pravila, po katerih bi bila sekcija bolj od centra neodvisna. Vsi ti izvoljeni odseki so popoldne zborovali, iii-nbroln Zverinski umor v Vitanju, Ni še dolgo tega, ko je bil v Vitanju izvršen zverinski umor na graščinskega gozdarja. Ta umor je povzročil med tukajšnjim prebivalstvom silno razburjenje in zgražanje, in vsi so soglasno _ob-sojali mladoletnega pokvarjenca, ki je z nožem zadal očetu številnih otrok smrtonosni sunek. V noči od nedelje na ponedeljek pa se je odigrala v Vitanju že druga žaloigra. V Kuzmanovi gostilni se je zbralo več fantov, med katerimi je bil tudi 24 letni Filip Purk, ki je ostalim fantom pripovedoval o izletu v Pragi. Ker je Purk nado-mestoval obolelega občinskega čuvaja, se je ob 11 poslovil od fantov ter odšel domov, da sc preobleče. Okrog polnoči je šel spet nazaj proti Kuzmanovi gostilni. Sredi trga je srečaj 25 letnega klobučarskega pomočnika Jakoba Dežmana, njegovega 15 letnega brata Ivana ter 24 letnega delavca Ivana Šinkovca. Fante je dostojno ^pozdravil. Dežman na ga je za pozdrav nahrulil, češ da mora iti spat. Med fanti se je vnel prepir in nato pretep. Dežman je dvakrat udaril Purka po obrazu. Ta mu je klofuto vrnil. Dežman je tedaj pobesnel, potegnil nož in ga Purku zarinil naravnost v srce, da se je fant zgrudil na tla. Vendar se je Purk še dvignil s tal ter stekel proti mostu, tu pa je znova padel in kmalu nato izdihnil. Ubijalca Dežmana so našli orožniki naslednji dan zjutraj skritega v nekem kozolcu. Ljudje govore, da je Dežman ubil Purka iz maščevanja, ker ga jo ta zasačil, ko je hotel vdreti v neko hišo, in ga prijavil orožnikom. Purka bomo pokopali v sredo popoldne na pokopališču v Vitanju. Preska leži pod Kumom 1 Današnje »Jutro« prinaša, čeprav je vročina popustila, naslednjo čudovito zemljepisno solato: »Lepo gasilsko slavje na Treski. Naša vasica Preska pri Medvodah je skrito, odročno naselje... Naš kraj je vprav v soseski dolenjskega očaka Kuma, od nas je prekrasen pogled na vse vence hribov, ki obdajajo Gorenjsko, dolenjske stran in tudi Notranjce ... Naša gasilska četa si je nabavila brizgalno. Nedeljsko slavje je bilo skromno. Pričakovali smo kaj več udeležbe iz Litijske in Radeške strani... Preko Preske je speljana zdaj najkrajša zveza med Radečami in Ljubljano. Cesta drži skozi Šmartno pri Litiji.. .<■ Tisti čarovnik pri »Jutru«, ki je ustvaril to nedosegljivo zemljepisno mojstrovino, je pozabil povedati, da drži pot na Tresko — Presko po divje prazni samotni in grozotni soteski njegovih možgan, kjer »e izgubi v nič in se pokaže spet šele pri izhodu, čisto drugačna seveda. Po »misterijih demokracije« v Pragi, po slovitih odhodih in prihodih sokolskih legij tja in nazaj, po nacionalnih čarovnijah s pretvarjanjem in spajanjem narodov na slovanskem jugu, po številčni in kulturno-bojni histeriji največjega, najbolj informiranega in najbolj razširjenega dnevnika dravske banovine smo doživeli še presenečnje, da je »Jutro« Presko od Save postavilo pod Kum. To je v njegovi mešalni karieri gotovo najbolj čudovito dejanje, ki ga prihodnji ponedeljek morda ne bo prezrl niti sam g. Kra-kra... Le kaj so rekli davi ljudje iz Preske, ko so se prebudili doli pod očakom Kumom ... Saj to se je moralo zgoditi, če naj še naprej verjamemo, da piše »Jutro« samo resnico... Glavni odbor društva Rdečega križa v Belgradu bo »prejel v svojo službo 4 do 5 diplomiranih zaščitnik sester za nego privatnih bolnikov v Belgradu. Interesent in je naj se obrnejo na naslov društva v Belgradu, Simina ulica 19. tu in tam Priprave za obisk dr. Mačka v Bclgradu so I menda že zaključene. Včeraj se je pri dr. Mačku oglasil podpredsednik KDK dr. Kostič iz Zemuna in mu sporočil nekaj podrobnosti glede bližnjega obiska. Scdnj se namreč čuje, da so prireditelji obisk spet pomaknili za nekaj dni proti koncu tega meseca a ji pa na začetek prihodnjega. Pravijo pa, da je obisk gotovo dejstvo. Dr. Kostič je iz Zagreba odpotoval v Slovenijo, kjer misli ostati nekaj časa na oddihu. Na Kajmakčalanu, na hribu na grški meji bodo te dni spominske svečanosti v čast padlim junakom v borbi za našo državo. Nekateri gostje so že prispeli tjakaj, med njimi predsed-nik narodne skupščine Stevan Čirič in z njim dvajset narodnih poslancev. Obisk spominske svečanosti organizirajo v Južni Srbiji kot nekako romanje. Trojčke je rodila in potem umrla mlada Anica Katnič iz Kraljeviče pri Crikvenici. Kat-ničeva je prišla v zagrebški dečji dom, kjer je v treh dneh rodila dva sinčka in eno hčerkico. Po zadnjem porodu pa je silno oslabela mati umrla. Otroci pa so nenavadno zdravi in doj bro razviti. Ker so izgubili svojo mater in ker je oče reven, bo za otroke skrbela za sedaj banska uprava, za kasnejšo preskrbo pa bodo priredili javno zbirko. Prosvetni minister Dimitrije Magaraševič se je včeraj mudil v Zagrebu in pregledoval stanje novih gradb tehnične in živinozdravm-ške fakultete. Slednjič je obiskal tudi atelje akademskega kiparja prof. Frangeša, ki izdeluje spomenik prvega hrvaškega kralja lomi-slava. 75 vasi Ilrvatskega Zagorja je trpelo silno škodo zaradi toče in neviht v zadnjih dneh. Nikjer ni ostalo nič niti za hrano prebivalstva, niti za živino. Zaradi tega so se obrnili oškodovani kmetje na javnost za pomoč. Prvo podporo je nakazal ban savske banovine dr. Ružič in sicer 60.000 din ter prosto voznino za 12 vagonov koruze. Posebno odredbo proti nagoti je izdala dubrovniška policija. Poziv policije je namenjen lastnikom gostinskih podjetij kakor tudi gostom, naj nikar ne pospešujejo te nemorale, temveč naj se oblačijo tako, da ne bodo zalili domačega prebivalstva. — Gostilničarji imajo dolžnost opozoriti svoje goste na te odredbe, zlasti pa ženske, ki se v pogledu nemorale največ pregreše. Odredba predvideva tudi kazni za prestopke. Obisk Dalmacije se je letos nekoliko zmanjšal. Manjka Cehov in Nemcev, ki so bili najbolj pogosti in nazbolj stalni gostje, lemu so krive razne neprilike, ki so jih Cehi doživljali zadnje tedne, Nemcev pa ni zato, ker iim je bilo priporočeno, naj obiskujejo avstrijska letovišča. Na splošno pa so tudi stroge devizne omejitve velika zapreka za obisk jugoslovanskih letovišč in kopališč. Znižanje cen kruha je odredilo mestno žu-1 ponstvo v Osijeku. Splošna podražitev kruha sel#i4ilphiJavila tudi v Osijeku, čeprav tamkajšnji peki niso bili upravičeni kaj takega storiti. Imeli so še velike zaloge stare moke, ki so jo kupili po starih cenah. Zutegatelj je župan sklical v občinsko hišo vse pekovske mojstre Lepa verska prireditev na zgodovinski božji poti: Tabor Marijinih častilcev na Šmarni gori Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Ljubljana, 11. julija. Včeraj je bila ua Šmarni pori velika svečanost. Kljub zelo slabemu vremenu je prišlo na to, Ljubljani najbližjo božjo pot, mnogo ljudi. Večina jih je prišla od vodiške strani. Vseh je bilo toliko, da sta bila prostor pred cerkvijo in cerkev sama do kraja napolnjena. Udeležilo se je poleg velike množice tega Marijinega tabora tudi lepo število odličnikov, ki se niso ustrašili grde in naporne poti na Šmarno goro. Prišli so: okrajni glavar ljubljanske okolice g. Maršič, predsednik Županske zveze kamniški in lnestmi župan g. Novak, šentviški župau g. Erjavec, vodiški župan g. Jerala in šmartinski župan g. Juvan i. dr. Po službi božji, ki jo je imel šentviški dekan g. Zabret, ki je tudi zbranim govoril o pomenu Šmarne gore, o ljubezni do Marije in milosti, ki jo Marija deli slovenskemu narodu, je bil nato pred cerkvijo marijanski tabor. Dež ni ponehal, ampak je vas čas rosilo. Prostor pred cerkvijo je bil videli, kakor bi bil pogrnjen s temno preprogo, dežnik je bil pri dežniku. Na govorniški oder je stopil g. župnik Janc iz Vodic in začel tabor,. Pozdravil je vse navzoče predstavnike hkrati in vse ostale romarje na Šmarna goro, ki jih nobena stvar ne ustavi, da priromajo k Mariji. Ženske zborovalke je v imenu Marijinih družb pozdravila gdč. Marinka Ziherlova iz Vodic. Nato je imel slavuostni govor kamniški župan g. Nande Novak, ki je takole govoril (okrajšan govor): če potujemo po tujih državah, opazimo zlasti po velikih mestih stvari, ki si jih zapomnimo. Slovenci sc ne moremo ponašali z velikimi mest', imamo pa nekaj, česar nima noben drug narod. Nad zelenimi logi in dobravami bleste po gričih cerkvice, ki kot beli golobčki pozdravljajo vsakogar ... Vse te cerkvice so znamenja vernosti in hvaležnosti naših pradedov do Stvarnika in njegove nebeške matere Marije, ki jo imenujemo kraljico Slovencev... Koliko slovenskih fantov in mož se ima zahvaliti ravno Mariji za srečno vrnitev iz bojne vihre. Med našimi Marijin, svetišči prištevamo Jahko šmarno goro med najlepša svetišča v naši domovini. Šmarnogorsko Marijo lahko imenujemo čuvarko naše prestolnice Ljubljane. Kadar se je bližal Ljubljani sovražnik, je prav na Šmarni gori zagorel kres, ki je vso deželo poklical na obrambo. Ni ga kraja, ki bi ga Ljubljančani bolj obiskovali. Ze posameznik ima toliko potreb, želja in prošenj do Marije, kaj šele narod? Danes obhajamo 10 letnico šmarnogorskih zvonov. Zvonovi so zelo tesno povezani zlasti z življenjem slovenskega katoličana. V svetovni vojni smo videli, kaj pomeni vernemu ljudstvu zvon. Ti zvonovi, ki so največji in najlepši v vsej naši domovini, naj pojo v čas! Mariji, da bi varovala našo slovensko domovino in državo pred vsemi nevarnostmi. Lepo uspeli tabor je nato zaključil vodiški župnik g- Janc, ki se je ponovno zahvalil vsem, ki so kljub zelo slabemu vremenu v tako častnem številu pohiteli k šmarnogorski Mariji. Zagonetno zastrupljen^ posestnika Osolnika Mkiicai » uuuiuafcu uisu .»c pekovske mojstre in sc z njimi skušal na miren način dogovoriti za znižanje ceu. Ker so peki vztrajali pri višjih cenah, jc mestno poglavarstvo enostavno odredilo pocenitev in siccr povprečno za 50 par pri kilogramu. Zaloge dalmatinskega vina so pri kraju. V zadnjih dneh so prodali 50.000 hektolitrov vina, a doma so ga porabili 15.000 hektolitrov. Cc računamo, da so ga še pred dobrim mesecem imeli 120.000 hi na zalogi, ga torej ostane v kleteh še 75.000 lil. Če upoštevamo, da ga bodo povprečno porabili v teh dveh mesecih še 40.000 lil, se vidi, da bo v Dalmaciji zmanjkalo vina še pred novo trgatvijo. Nujno je, da jbo začele cene naraščati ter stane danes liter črnega dalmatinskega vina od 4.50 do 6 din. Nenavadna nesreča se je dogodila oni dan v Dreznici pri Mostarju. Kmetica Dzulba sa-mič je kosila travo na travniku tik nad globokim prepadom. Nedaleč od nje pa je kmet Meho Turkovič izpod reza val bukev. Ko se je po nesreči drevo prevrnilo na kmeta in ga na mestu ubilo, se je kmetica ob pogledu na nesrečo tako prestrašila, da je izgubila prisebnost. Nagnila se je proti prepadu in se vanj zvrnila. Tudi ona je obležala na mestu mrtva. »Nebotičnik« bodo dobili v Sarajevu. Kredit- | lia zadruga železniških uslužbencev je sklenila zgraditi več hiš, med njimi tudi osemnadstropno palačo. V kleteh hiše bodo zavetišča proti plinskim napadom, v vseh nadstropjih stanovanja in poslovni prostori zadruge, a na strehi bo velika restavracija, ki bo odprta samo poleti. 100 hiš in gospodarskih poslopij je uničil ogenj v vasi Cegeranih pri Gostivarju. Sredi vasi, ki šteje nekaj nad 500 številk, je neka ženska čistila domače ognjišče in nato pepel z žerjavico vrgla pred skedenj. > eter je žerjavico razpihal in odnesel med slamo. Preden so se kmetje v položaju znašli, je bila že vsa bližnja okolica v ognju. Z gorečih hiš se je ogenj zaradi vetra prenašal z bliskovito naglico na vse strani. V nekaj urah je zgorelo nad 100 hiš in gospodarskih poslopij. Gasilske čete, ki so prispele v vas, so komajda rešile ostali del vasi pred ognjem. Protestni shod prati izkoriščanju uradni št va s strani zavarovalnih zavodov, ki nočejo podpisati kolektivnih pogodb za svoje uradništvo, so priredili v soboto belgrajski zasebni nameščenci. V resoluciji izražajo svoje simpatije za stavku-joče zavarovalniške uradnike v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Osijeku in Novem Sadu. Prav poučen primer škodljive needinosti med Btavkujo-čim uradništvoirt se je dogodil nedavno pri nekem zavarovalnem zavodu v Ljubljani. Podjetje ni hotelo podpisati nove pragmatike, nakar so Uradniki enodušno sklenili stopiti v stavko. Na prvi dan stavke pa se je zgodilo sledeče: Najbolj goreči zagovorniki stavke so se vtihotapili že ob šestih zjutraj v urade in so mirne vesti vscdli za svojo pisalne mize. Kmalu se je skoraj polovica uradništva znašla v pisarni že precej pred običajnimi uradnimi urami. Vsakdo izmed njih je sumljivo pogledoval tovariša, ki se je prav tako iz bojazni, da ne bi obsedel na cesti zaradi nesložnosti, odločil odili v službo. Posledica je bila, da je postalo vodstvo zavoda bolj skopo v Svoji popustljivosti. Ljubljana, U. julija-Veliki kazenski senat ki so ga tvorili s. o. s. gg. Ivan Kralj kot predsednik ter kot sodniki Fran Kovač, Rajko l|pdcrhas, Fran Gorečan in Joža Kokalj, je danes' ob 8,50 pričel glavno razpravo proti 50 letni posestnici Mariji Oselni-kovi, doma v Brezniku 15, litijski okraj, in proti njenemu sinu, 28 letnemu Štefanu Osolniku, doma ravnotnm. Državni tožilec g. Fran Sever je oba otbtožil zločinstva umora z zastrunljenjem in po zrelem prevdarku ter sina še dvakratnega prestopka tatvine, ko jc Ivanu Brodarju v Logii odiiiese! zlato uro v rednosti 5168 din in posestniku Rudolfu Vozlju v Brezniku 120 din vredno vozno kolo. Ali fe bil Osolnik zastruplfen 1 Po 7 letih pride vsak zločin na dan, pravi star slovenski pregovor. Bilo je 29. aprila 1929, ko so v kozolcu našli obešenega 49 letnega_ posestnika Josipa Osolnika. Pri sodni obdukciji je litijski zdravnik dr. Ukmar podal obširno mnenje, ki se je osredotočilo na okolnosti, da se Osolnik ni sam obesil, marveč, da je bil najprej zastrupljen z neznanim strupom, nato pa obešen. Mnogi znaki kažejo na to, da se ni sam oibesil, ker pri njem ni bilo opaziti in najti za obešence prav značilnih znakov'na obrazu in telesu. Osolniku ni bil obraz nabrekel, oči mu niso bile izbuljene, kakor je to navadno pri obešencib. Uvedena je bila nato kazenska preiskava proti neznanim storilcem. Litijsko sodišče je poslalo vsebino želodca na fiziološki institut ljubljanske univerze s prošnjo, da naj zavod vsebino preišče in poda svojo mnenje, če so bile v vsebini kake strupene snovi. Zavod jc podal mnenje v ■ negativnem smislu, da ni bilo v vsebini najti niti organskih niti anorganskih strupov. Podal pa je tudi mnenje, da zastrupljenje ni docela izključeno, ni se pa pridružil mnenju dr. Ukmarja glede obešenja. Državno tožilstvo jc naposled 26. junija 1929 ustavilo kazefisko preiskavo na podlagi § 90 k. z. Sin le izdal zločin Med sosedi in okoličani so se dolga leta širile govorice, da se Osolnik Jože ni sam obesil, marveč da so ga najbrž domači spravili na oni svet. Nihče pa st ni upal stvari povedati orožnikom, kajti bali so se Štefana Osolnika, ki jc znan kot zelo maščevalen in nasilen človek. Ne bi prišlo na dan, kdo je umoril posestnika Osolnika, da ni letos januarja ovadil Štefan Osolnik svojega prijatelja Jakoba Jagra, da je ta ukradel Rudolfu Vozlju vozno kolo, vredno 120 din. Jagra je to silno bolelo in peklo. Napotil se je k litijskim orožnikom in jim odkril tajnost, kdo je pravi morilec Jožeta Osolnika. Jagra je bolelo, ker ga ja neupravičeno ovadil Štefan zaradi dozdevne tatvine. Povedal je najprej^ orožnikom in pozneje še na okrajnem sodišču, da mu je pred božičem leta 1957 Štefan Osolnik v vseh podrobnostih zaupal, kdo da je umoril Jožeta Osolnika. Pripovedoval mu jc v podrobnostih, kako sta z materjo očeta zastrupila in ga nato še obesila. Mati se i. možem ni razumela. Nekega dne je mati odšla na svoj rojstni dom na Vrh, vrnila se je šele proti večeru. Za očeta je skuhala skodelico čaja, v njega pa je pomešala neki strup. Oče nič hudega sluteč je čaj popil, nato pa zavpil, da to ni čaj in se jc vlegel na posteljo. Nato sta očeta davila za vrat in po/.neje, ko je izdihnil, zavlekla pod kozolec, kjer sta ga šc obesila Njegov brat Fran Jager je prav tako povedal Jakobu, da mu je Marija Osolnikova vse zaupala in da je že dolgo vedel o tem umoru. Napram Franu Jagru je Marija Osolnikova kazala veliko naklonjenost in ga je vedno vabila k sebi. Nagovarjala ga je. da naj bi jo poročil, to ponudbo pa je odklonil. Jeseni 1957 mu je Osolnikova, ko je poprej prisegel, odkrila svojo tajnost in svoj zločin. Ko je leta 1914 pokojni Osolnik moral oditi v vojno, je žena dajala za maše, da se ne bi mož več povrnil iz vojne. Pozneje so nastali vedni domači prepiri. Obtoženka je po zunanjosti slabotna ženska, suha, prav lepih, srebrnosivih las. Obtoženec je visok in robusten človek. Oba zanikata krivdo. Na včerajšnji razpravi je bila zaslišana kratko le mati Marija Osolnikova. Oba obtoženca brani odvetnik dr. VI. Knaflič. Ker ni bila navzoča glavna priča Fran Jager, ki je sedaj pri vojakih, je bila razprava na predlog drž. tožilca preložena na nedoločen čas. Hkratu bo sodišče zaprosilo za izvedeniško mnanje še pri drugem izvendencu. Ludvik Primožič oproščen Umora ?3lBtne posestnice v Pristavi pri Mengšu Marije ifmenčeve obtoženi Ludvik Primožič je bil na podlagi izvedenih dokazov v smislu S 280 k. z. oproščen od obtožbe umora Ši-mončeve in lahke poškodbe hčerke Marije, obsojen pa je bil zaradi prestopka tatvine srebrne ure v vrednosti 150 din na 2 meseca strogega zapora. Državni tožilec je proti oprostilni sodbi prijavil revizijo, prav tako obtoženec v pogledu sodbe glede tatvine ure. Primožič je moral še nadalje ostati v preiskovalnem zaporu. Triestina : Ilirija 55 : 54 Sinočnji dvoboj je komaj z 1 točko razlike Ilirija izgubila. Sreča našim tekmovalcem ni bila kar ni« naklonjena. Sicer pa je bil sinočnji nasprotnik v plavalnih točkah mnogo nevarnejši kot pa splitski Jadran. Domače občinstvo se je kljub razmeroma visoki vstopnini odzvalo v velikem številu in bučno navijalo za domače tekmovalce. V vaterpolu in v skokih pa jjoslje iz Trsta niso pokazali prav nič posebnega. Zlasti še v vaterpolu, tako da smo se morali naravnost čuditi, kako je moglo to moSlvo v Trstu Ilirijo premagali s 7:4. Dvomatsch se je sinoči zaradi vaterpola malo zavlekel, teko da se je končal komaj ob tričetrt na 12. V bodoče priporočamo prirediteljem naj skušajo vse nepotrebne odmore čini bolj skrajšali, lako iia ne bo treba občinstvu z žvižganjem intervenirati. Tehnični rezultati: 40m prosto moški: 1. Gambetta (Triestina) 5:31.4, ‘2. Luciani (T) 5:31.4, 3. Mihalek (Ilirija) 5:31.6, 4. Fux (I) 5:53. Točke: 8 za Triestino, 3 za Ilirijo. 10 m h r b t n o d a m e : 1. Fine (Ilirija) 1:32.,7 2. Škerl (Triestina) 1:34.8, 3. Pallaban (Triestina) 1:38.4, 4. Bradač (Ilirija) 1:41.2. 200 m prsno moški: 1. Cerer (Ilirija) 3:03.4, 2. Hribar (Ilirija) 3:04.4, 3 Bertetti (T) 3:19.4, 4. Posar (T) 3:19.6. 100 m prosto dame: 1. Ruzzier (Triestina) 1:23.2, 2. Keržan (Ilir.) 1:26.6: 3. Fine (Ilirija) 1:32.5, 4. Prekop (Triestina) 1:34.4. 100 m prsno moški: 1. Gambetta (Triestina) 1:04.4, 2. Cerer (Ilir.) 1:05.4, 3. Luciani (Trie-sti.na) 1:06.3, 4. Ziherl (Ilirija) 1:08.2. 100 m prsno dame: 1. Werner (Ilirija) 1:33.9, 2. Martin (Ilirija) 1:36.9, 3. Frausin (Trie-etina) 1:376, 6. Prekop (Triestina) 1:40.2. 100 m hrbtno moški: 1. Angeli (Triestina) 1:17.2, 2. Sehell (Ilirija) 1:18.9, 3. Bachi (T) 1:32.3, 4. Teran (I) 1:35.4. Skoki s 3-metrske deske: 1. Ziherl (Ilirija) 61.93 točk, 2. Kerfon (Ilirija) 52.73 točk. 8. Foschini (Triestina) 45.67 točk. Štafeta 4X50m prosto dame Krai i." ® c m Jg a » 2 o J-S Tempt- ratnrt v C' g ► CC 21 * C "J Veter Pada- vine if , «T T-.”' * 5 og Ura er. isknM) m/m vrsta Ljubljana 761-6 23-0 12-0 76 4 0 Maribor 760-3 21-0 11-0 80 5 W, — Zagreb 762-2 22-0 8-0 93 5 sw, 9*0 dež Belgrad 760 1 20-0 u-o 80 10 NW, 41*0 dež Sarajevo 763 1 19-0 U-0 60 10 NNW( — — Vis 761-8 20-0 12-0 80 0 NNVV, — — Split 760-7 29-0 16-0 50 2 NE, — — Kumboi 757-2 27-0 14-0 30 0 NE, — Rab 762-8 22-0 16-0 30 0 N, 1\ dež Oubrovim 755-3 26-0 16-0 30 0 NE, — — Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, zmerno toplo vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo iz noči do 8.30 megleno in oblačno. Ob 3,35 se je pričelo polagoma jasniti. Dopoldne je prevladovalo jasno, popoldne pa oblačno vreme. Ob 19.20 se je skoro popolnoma zjasnilo in tako ostalo tudi ponoči. 1. Triestina v postavi: Prekop, Foscati, Balla-ben, Ruzzier 2:22.6, 2. Ilirija v postavi: Keržan, Bradač, Martin, Fine 2:29. S t a I e t a 4X200 m prosto moški: 1. Ilirija v postavi: Mihalek, Scarpa, Fur, Cerer 10:16.6, 2. Triestina v postavi: Luciani, Bachi, Fantini, Gambetta 10:33.2. Waterpolo tekma med obema kluboma se je končala z razliko 7:0 za domačine.^ Zmaga je zaslužena in bi bila številčno lahko še višje izražena, da bi znali domačini še malo več streljati in ne bi tako oklevali. Jadran na Reki. Tretji težak poraz v razmerju 61:48 pa je utrpel splitski Jadran na Reki proti tamkajšnji Fiumani. 400 m prosto moški: 1. Sohipizza (F) 5:24.8, 2. Puhar (J) 5:25.4, 3. Pilepič (F) 5:25.8, 4. Petrone (J) 5:30.8. 100 m hrbtno ženske: 1. Beara (J) 1:29, 2. Stepančič (F) 1.35, 3. Bertini (F) 1:45, 4. Ivančič (J) 1:51.6. 200 m prsno moški: 1. Matošič (J) 3:02.9, 2. Koharovič (F) 3:08.7. 3. Filini (F) 3:18.6, 4. Bašič (J) 3:26. 100m prosto moški: 1. Vjttori (F) 1:03.9, 2. Schipizza (F) 1:04.4, 3. Puhar (.1) 1:05.2, 4. Petrone (J) 1:05.9. 100 m prsno ženske: 1. Derenzini (F) 1:38.8, 2. Franco (F) 1:42.9, 3. Stipanovi« (J) 1:48.8, 4. Ivančič (J) 1:59.6. 100 m hrbtno moški: 1. Perfeta (J) 1:19, 2. Bakašun (J) 1:20, 3. Vittori (F) 1:28 Štafeta 4X50 m prosto ženske: 1. Fiumana 2:19, 2. Jadran 2:20.9. Štafeta 4X200ni moški: 1. Fiumana 10:02.2, 2. Jadran 10:05.3. V vaterpolu je Jadran prepričevalno premagal Fiumano z rezultatom 5:1 (4:0). Stanje ločk po dosedanjem stanju je sledeče: 1. Triestina 291 točk (S nastopov), 2. Ilirija 2«3 (5), 3. Fiumana 236 (4), 4. Jadran 173 (4) in 5. Viktorija 115 (2). Koledar Torek: 12. julija: Mohor in Fortunat, učenca. Sreda: 13. julija: Anablet, papež, mučenec. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra e. 78. Jugoslovenski Touring-klub, podružnica Ljubljana, jc otvoril nasproti glavnega kolodvora pred hotelom »Metropol« lastno bencinsko črpalko ter se priporoča članom ter vsem avtomobilistom in motociklistom. Velik shod na Ptujski gori Večina slovenskih ljudi, ki so se v nedeljo udeležili ogromnega tabora pri Sv. Trojici v Slov. goricah in navdušeno pozdravljali našega voditelja ministra dr. Ant. Korošca, ne ve za drug labor, ki je bil sicer nekoliko manjši po obsegu, vendar pa tudi zelo pomemben, ziasti po svoji pristno slovenski in štajerski razigranosti in po svojem narodnem^ obeležju v duhu naših starih šeg in navad. Vršil se je pa na prastari Ptujski gori in je trajal celih 5 ur od 7. zvečer do opolnoči v velikem salonu prijazne romarske cerkve na Ptujski gori. Govornik se je vrstil za govornikom, glavno besedo pa je imel naš znani ljudski govornik g. urednik France Terseglav. Dasi shod ni bil naznanjen, ga vendar oblast ni motila, ker je šef naše orožniške postaje bil tako ljubezniv, da je tudi sam prisotsvoval shodu iu na njem tudi povzel navdušeno besedo. Med govori pa je igrala vrla ptujsko-gorska trška godba'/0 ter se je vršilo ljudsko rajanje, katerega so se udeležile tudi naše vrle mamice, pa tudi naš priljubljeni gospod župnik p. Konstantin in naš / sivolasi g. urednik Franc Terseglav. Ta prekrasni shod bo vsem ptujskogorčanom, pa tudi prebivalcem drugih vasi in trgov ter prijaznih krčem, mimo katerih so se udeleženci na dolgi poti iz Sv. Trojice do Ptujske gore vozili in se ustavljali, da poneso narodno navdušenje v vsako hišo in v sleherni kot štajerske domovine ostal v neizbrisnem spominu. Ukinitev športnih taks Drobno poročilo Agencije Avale javlja iz Belgrada, da je vlada te dni izdala uredbo s katero povsem odpravlja 20 odstotno takso na vstopnino k javnim prireditvam in tekmam vseli naših športnih društev. To povsem kratko in skrito poročilo bo marsikdo kot brezpomembno pregledal. Ne bodo pa tega drobnega sporočila izpregledali taki in požrtvovalni športni delavci, ki vedo kakšno veliko breme so bile te visoke športne takse in kako so nepotrebno zavirale športni pokret v Jugoslaviji. Te uredbe kraljevske vlade se je moral razveseliti vsakdo, ki mu je pri srcu napredek športa. S tem je podana trdna podlaga za sijajen razvoj.. Ministru za telesno vzgojo g. dr. Vekoslavu Miletiču pa gre za ukinitev največja hvala. S teni dejstvom je dokazal, da se je pri nas končno nehalo samo govoriti o važnosti in potrebi športnega pokreta, ampak da so odgovorni ljudje končno tudi pristopili k reševanju najbolj perečih vprašanj našega športa. Uredbo o ukinitvi športnih taks iskreno pozdravljamo in želimo g. ministru, da bi tudi v drugih vprašanjih, ki tišče naš šport k tlom pokazal tako odločno voljo izboljšati jih. Ob tej uredbi je dal finančni minister še naslednjo izjavo: Ko je bil izdan zakon o taksah, so bile prilike take, da se je bilo treba ozirati v prvi vrsti na interese državne blagajne. Treba je bilo preskrbeti državi dohodke tudi za ceno drugih višjih socialnih interesov. Tako so bile takrat uvedeno tudi takse na prireditve in tekme viteških ter športnih društev. Na razvoj nacionalne solidarnosti fizično in moralno jačenje naše mladine tedaj ni bilo mogoče paziti. Ta vloga naših viteških in športnih društev pa se je doslej dobro izpolnjevala in zato je bilo treba zavzeti s fiskalnega vidika povsem novo stališče nasproti tem organizacijam. To je bil tudi glavni razlog, da je kraljevska vlada te dni izdala uredbo, s katero je ukinila 20 odstotno takso na vstopnice za vse javne nastope in tekme, ki jih prirejajo našo viteške iu športne organizacije. 22 otvok slovanskih izseljencev bo taborilo v Sloveniji Ljubljana, 12. julija. Z dopoldanskim brzim vlakom je prispelo v Ljubljano 12 otrok, sinov in hčerk slovenskih rudarjev iz raznih krajev v Srbiji. Rafaelova družba v Ljubljani je poskrbela, da bodo ti otroci en mesec prebili na ta-borenju v Sloveniji. Letovanje teh otrok je z izdatno podporo omogočila banska uprava v Ljubljani. Istočasno je prišlo k nam tudi 10 dečkov in deklic, otrok slovenskih rudarjev v Franciji, ki bodo skupaj z otroki iz Srbije prebili svoje počitnice v naši domovini. Rafaelova družba je deklicam pripravila za bivanje uršulinski samostan v Škofji Loki, dečki pa se bodo naselili v Salezijanskem zavodu na Rakovniku. Otroci slovenskih izseljencev si bodo v dneh tabore-nja okrepili zdravje, obenem pa se bodo izpopolnili v materinskem jeziku. Taka skrb za naše izseljence zarei zasluži vso pohvalo Nova postava o zakonu v Nemčiji ijDruiina kot osnovna celica države in naroda v tretjem rajhu na noben način ne more biti zadeva zasebnega značaja" Kakor pa« smatrajo za vredno pozornosti ali nepozornosti družino in s toni v zvezi tudi zakonsko zvezo med možem in ženo, takšna je po navadi tudi postava o sklepanju zakonov in njihovih ločitvah. V tem oziru so zanimive nove postavne določbe o zakonu, ki so bile objavljene te dni v nemškem »Uradnem listu«. Nanašajo se na vse ozemlje nemškega rajha, torej tudi na pokrajine bivše Avstrije in nosijo naslov: »Postava o poenotenju prava za sklepanje zakonskih zvez in ločitev v Avstriji in na o9talem ozemlju Velike Nemčije. Nemški poeta'odajalec je hotel na ta način odstraniti razne pomanjkljivosti, ki so se pojavljale posebno na ozemlju bivše Avtrije na podlagi strogo cerkvenega zakonskega prava, zasnovanega na katoliških verskih načelih. Za vso nemško državo velja uradno samo civilni zakon Na ta način se odstranjujejo sedanje zapreke r.a sklepanje zakonov katolikov, ki so bili ločeni samo od mize in postelje in ki v Avstriji dosedaj niso mogli skleniti nove zakonske zveze in katerih otroci so se smatrali kot nezakonski. Poleg tega poudarja nova postava, da po nacionalno socialističnem načelu zakon ni zadeva posebno pravne pogodbe, temveč stvar, ki se v vsakem primeru tiče vsega narodnega življenja. Zaradi tega se more prepovedovati sklepanje zakonov, če obstoji rasna razlika, razlika v krvi, ali pa komanjkanje sposobnosti za izvrševanje zakonskih dolžnosti, število zakonskih dvojic v Avstriji, ki dosedaj niso mogli skleniti novega zakona, znaša okrog 50.000. Novi zakon pa odreja, da se more ločiti samo ona zakonska zveza, ki je postala za narodno celoto brez vrednosti ali v primerih, ko gre dejansko za ugled in spoštovanje zakona. Tudi še naprej velja zakonolomstvo kot razlog za ločitev. Povsem nova odredba je ta, da se more zakon ločiti tudi v primeru, če eden od zakonskih drugov noče otrok ali pa se nemoralno vede. Za vzdrževanje otrok iz ločenih zakonov ne bo za naprej odločilno samo vprašanje, katera stranka je ločitve kriva, temveč bo odločalo vprašanje, katera stranka bi mogla otroke boljše vzgojevati. Ta 'zakonski osnutek stopa v veljavo 1. avgusta t. 1. Zakonu je dodano uradno pojasnilo v ffelerem se posebno poudarja nacionalno socialistično stališče, s katerega je bil zakon izdelan. Minister dr. Frank je ob tej priliki časnikarjem izjavil tudi sledeče: Objava te postave o poenotenju prava za sklepanje zakonskih zvez in ločitev v Avstriji in Nemčiji je eden največjih ukrepov za .zaščito družine med nemškim narodom. Zakon odstranjuje neko pravno stanje, ki je v rajhu in zlasti v Avstriji postal resna nevarnost za narodno skupnost. Nova postava pomeni zavestno vpoštevanje bioloških predpisov ob sklepanju zakonov kakor tudi o ločitvah ter zagotavlja družini tisti pomen, kakor ga ima osnovna celica narodne skupnosti. Posebno je treba poudariti, da po nacionalno socialističnem mišljenju zakonska zveza ni zasebno pravna pogodba temveč zadeva javnega prava. Kaf pravi nemško časopisje Berlin. 9. julija. AA. (DNB.) Ves tisk zelo obširno razlaga novi zakon o zakonskih zvezah. Vsi poudarjajo veliko važnost, ki jo zakonu pripisuje nacionalno socialistična država. jVolkischer Beo-bachter« pravi: »Že v teku zadnjih desetletij je vladalo med narodom splošno prepričanje, da je treba zakonsko pravo, zlasti pa primere loEitve zakonov reformirati, česar pa v prejšnjih dobah dr- žava zaradi razcepljenosti na stranke in zaradi tega, ker ni imela enotnega gledanja na svet, ni mogla izvesti.« — »Berliner Borsenzeitung« pravi: »Družina kot osnovna celica države in naroda v tretjem rajhu na noben način ne more biti zadeva zasebnega značaja. Prav tako država ni mogla še vnaprej dopuščati, da ostane v Avstriji v veljavi stari versko dogmatski zakon v tej zadevi. Pokazalo so je za potrebno izdati nove ukrepe, po katerih zakon nima več značaja zasebno pravne pogodbe, in prav tako odloke, s katerimi se ukinja vpliv katerekoli cerkve na državno zakonodajo glede zakona.« — »Berliner Lokalanzeiger« poudarja velik pomen uvedbe civilnega zakona, ki je že prej veljal v rajhu. Na ta način je v Avstriji odstranjeno neko stanje, ki je postalo že neznosno. — »Frankfurter Zeitung« pravi: >Novi zakon sloni na načelu, da bosta soproga zahtevala le takrat ločitev zakona, kadar bosta videla, da jo nadaljnje skupno življenje nemogoče, ter bo oblast uvidela, da je ločitev zakona v korist narodne skupnosti. Zanimiva lovska listina Po 14 letih najden „ultimat” ljubljanskih lovcev Škocijan, 11. julija. Pred kratkim so našli v škocijanskih gozdovih zanimivo lovsko listino ali »ultimat« našim lovcem, ki je po čudnem naključju še dovolj dobro ohranjena. Iz te zanimive lovske listine je razvidno, da so imeli ljubljanski lovci pred 14 leti svojo lovsko »vlado« in da je obstojala tudi v Škocijanu, ter je bila med njima precej sovraštva. Le čudimo se, da ni prišlo v teh 14 letih do oboroženega spopada, in se je najbrže že treba zahvaliti dejstvu, da je takratna »vlada« ljubljanskih lovcev morala na pritisk višje sile odstopiti. Listina se glasi takole: Besedilo listine Škocijanski vladi. Z globoko žalostjo in začudenjem je morala ambroževtrška vlada ugotoviti, da se škocijanska vlada oddaljuje od prijateljskih odnošajev, ki so bili sklenjeni v prijetnem tušu Martovih kosmičnih in eteričnih megla, ki so letos tako blagodejno vplivale na razvoj stvarstva, t. j. fižola in krompirja. Naša vlada se je nadala, da bodo vezi, sklenjene v tej izredni sferi med našo in škocijansko vlado vzklile kakor gori omenjena stvarstva, a žal, upanje Naše vlade se je izjalovilo. Škocijanska vlada tem prijateljskim obnašanjem ne posveča one skrbne pažnje, ki jo zaslužu-jejo po svoji vsebini in vrednosti in ne samo to, ona vedoma naprotuje interesom naših državljanov in zastopnikov s tem, da pripušča svojim podložnikom zajcem in jerebom, da jih Vodijo za nos. Golob — pismonoša jo je izgubil Na podlagi podatkov, ki jih je prejela naša vlada, sc nadaljnji prijateljski odnošaji ne morejo več gojiti med našima vladama. Z veliko in globoko žalostjo v srcu in popolni zavesti vseh posledic v njih »najdaljši« dalekosežnosti se je naša vlada odločila za la poslednji korak. Naša ambroževtrška vlada opozarja škocijansko vlado na te najdaljše dalekosežnosti v primeru, da škocijanska vlada ne ugodi sledečim upravičenim zahtevam ambroževtrške vlade in sicer: 1. Državljanom ambroževtrške vlade, ki se nahajajo in se bojo nahajali bodisi začasno ali stalno, na ozemlju škocijanske vlade pustiti popolno svobodno gibanje, t. j., ne sme se jih prositi, naj gredo v Turjak, če so namenjeni na klicanje jerebov ali če morajo slučajno na zajčji »ajmoht«. imbjiniLjublln.z bfek bfsk bfsk bfskkk Posebna »jeza« radi tega mora odpasti. 2. Zajcem na ozemlju škocijanske vlade je naročiti, da ne »ilaufajo« tako hitro. 3. Jerebom je treba izdati ukaz, da se na klic oglasijo. Ako škocijanska vlada gornjim zahtevam v polnem obsegu ne ugodi, bo ambroževtrška vlada poskrbela e primernimi ukrepi, da v Škocijanu ne bo dolgčas. Odgovor na to »noto« pričakuje naša vlada do 12. septembra 1924 ob 12 opoldne. Zavezništvo škocijanske ter event. tudi turjaške vlade — (vse eno na kateri strani) dobro došlo, čim več sovražnikov bo, tem več zmagi V pričakovanju mirne ureditve odnošajev, izvoli škocijanska vlada sprejeti izraz odličnega spoštovanja naše vlade. Sledi podpis ljubljanskega lovskega ministra, ter datum 24. septmbra 1924. Zdaj pa nastaja tudi vprašanje, kako je mogla priti ta listina v škocijanske gozdove. Po mnenju naših lovecv je moral to noto zgubiti golob pismonoša, ki jo je nesel iz Ljubljane v škocijan. Le čudimo se, kako se je »por mirno poravnal, ker škocijanska vlada ni vedela za zahteve ljubljanskih lovcev. Povedati bi znal pa samo ljubljanski lovski gospod minister, ki je takrat stanoval na Ambroževem trgu št. 10, kjer je bil menda tudi glavni stan vlade. Ako želite ljubljanski lovci videti to zanimivo listino, se obrnile na uredništvo »Slovenskega doma«, ki vam bo dalo naslov najditelja iz Škoci-jana. Zdravniško letalo, ki ga je japonsko prebivalstvo poklonilo vojski Le zaradi poklica postala mati Gledališki in filmski igralci morajo igrati naj-raznovrstnejše vloge. Že po prvih njihovih nastopih pa se navadno pokaže, kakšne vloge jim najbolje »leže«, to se pravi, v kakšne so najlažje in najbolje vžive in jih podajajo najbolj prepričevalno, življenjsko in neprisiljeno. Takšni neprisiljeni nastopi prinesejo igralcem tudi največ slave. Dostikrat pa ee je igralcem res težko, in to popolnoma upravičeno, vživeti v svojo vlogo. Tako naj bi mlada filmska igralka Eleonora King v filmu »Otrokovo rojstvo« igrala srečno mater. To je film, čigar namen je propaganda materinstva. Omenjena igralka je sicer poročena, vendar pa je bilo zanjo še neznano veselje, pa tudi bol, ki jo mora preživeti vsaka mati! Kako naj bi vendar potem dobro, prepričevalno in resničnostno igrala vlogo srečne matere? Tega ee je zavedala. Ko so ji določili kljub temu tekšno vlogo, je po daljšem premisleku izjavila režiserju, da te vloge ne bo prevzela, ker ne mara igrati slabo Hoče na vsak način prej postati mati. Bog ji je dal sinčka, da je ob njem okusila vso materinsko srečo in boi. Malo bi bilo takšne sreče na svetu, če bi jo ljudje iskali le, da bi jim pri njihovem poklicu prinesla večjo slavo! Donald Budge, svetovni prvak v tenisu in zdaj tudi zmagovalec v Wimbledonu Deset hiš so čez noč -ukradli Tatvine so povsod po večjih mestih še posebno pogosto na dnevnem redu, saj na vse načine premeteni tatovi najdejo vedno dovolj prilike za svoje nakane. Po mestih tatovi že zato tako radi kradejo, ker z mnogo večjo verjetnostjo računajo, da ne bodo odšli praznih rok. Glede takšnih tatvin tudi Amerika ni izvzeta, čeprav je skoraj pri vsaki drugi stvari vsaj nekoliko drugačna, kakor pa ostali, čeprav tudi ne tako Zaostali svet. Tatvine se po ameriških mestih tako pogosto ponavljajo, da niti časopisi ne poročajo dosti o njih. Če le ne gre za kakšno res veliko tatvino, sploh težko zaslediš v časopisih kaj več kot nekaj vrstic o njej. ali pa še tega ne. Nemalo pa so bili presenečeni čitalelji časopisov, ki izhajajo v Chicagu, ko so čitali, da je bilo ukradenih v tem mestu deset celih hiš. Te hiše so čez noč izginile z vsemi zidovi vred. Občina je sklenila omenjenih deset hiš že prej podreti, ker so ovirale izvedbo gradbenega načrta. Zato je najela delavce, ki naj bi podrli te hiše. Ko pa so delavci zjutraj prišli na svoj posel, so na svoje veliko presenečenje videli, da hiš ni nikjer več, kakor bi se bile vdrle v zemljo. Le temelji so dokazovali, da so tu prej stale. Brž je bila na nogah vsa uniformirana in civilna policija, da bi našla sled za temi nenavadnimi tatovi Dozdaj pa še ni mogla ugotoviti ničesar, le to, da so morali biti ti tatovi pravi izvedenci v podiranju liiš, če ne, se jim gotovo ne bi posrečilo tako naglo ukrasti celih poslopij. Preiskava še vedno ni končana. Tatove zdaj skušajo dobiti na ta način, da stikajo vsepovsod za takšnim gradbenim gradivom, iz kakršnega so bile ukradene hiše. Programi Radio Ljubljana tr is k3' Turek. 12. julija: 12.00 Veseli čeSki pevci in godbe (plošče) — 12.43 Po oči la — 13 Napovedi — 13.2(1 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nae. lira: Janko Katič (Jeromija Mitrovič, Bed) — 19.r»0 Zvočna šala — 211 Snp-pe: Pesnik in kmet, livert. — plošče (godba grenadirske garde) — 20.10 Gradovi, Valvazor in nastanek renesanse (g. Jožo Gregorič) — 20.30 Vsakemu nekaj (igra Rad. orkester) — 21.15 Koncert gdč. Majdo Lovšetov« in g. Cedomiln Dugana — 22 Napovedi, poročila — 22.13 Za dober konec (igra Rad. orkester). Drugi programi 23 Hervey Allen: Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Zunaj na gorjaču je že Sancho zapeljal kočijo pred hlev in je' vprav hotel nakrmiti konje, ko je Don Luis stopil k njemu. Gospod in služabnik sta se malo pogovorila, potem so pa gledalci v svoje presenečenje videli, kako je kožijač spet zlezel na konja, obrnil kočijo z dvorišča in odpeljal po cesti navzgor proli gozdu. Don Luis je vstopil v hišo in jedel k ognju. \ Mladi duhovnik je vprav snemal kopuna z ražnja. Vprašal je markiza: »Gospod mi l>o pač storil veselje, da bo jedel z menoj? To je dar iz moje fare. Če ga smem deliti s tujcem, bo to dobra krščanska večerja.« Nasmehljal se je in vabljivo poslavil poleg pečenke skledo s solato in kozarec vina. Njegov govor je izdajal boljšega moža, njegov obraz pa je bil obraz mladega asketa, kakor je Don Luis. z zanimanjem opazil. Očitno je ta mladi mož poznal veliki svet in njegove radosti, a si je zdaj poiskal terišča v tem od Boga pozabljenem kotu, kjer je bil župnik. Treba je bilo videti, kako mu je zažarel obraz, kadar je govoril o svojih siromakih. Toda pri tem ni morda prosjačil, dal je samo razumeti, da morajo ljudje »našega stanu — beseda mu je nehote ušla — hoditi za Kristusom, biti ponižni kakor On in pomagati svojim bratom Potem bodo vedeli, kaj je ljubezen božja, zakaj potem jo bodo čutili tako, kakor jo jo čutil naš Gospod sam. Ljubezni do bližnjega potrebujemo, ljubezni, ki jo je Bog sam prižgal. Tako bodo vsi ljudje enaki. Tako bomo vsi hkrati dosegli isto visoko stopnjo. Don Luis je vprašal: »In kaj bo iz Cerkve in države, če bomo vsi imeli enako 8topnjo?<. Slišal je že veliko o sanjačih te vrste, bili so nemirni časi. Duhovnikovo obličje je zažarelo kakor od soja iz tisočletnega carstva: »Cerkev bo potem vladala po vsem svetu in ne bomo potrebovali nobene drž.ave več. Bog sam bo naš kralj.« Markiz je malo premišljal in vzel ščepec. Potem spada tudi v njegovo službo, da daje' jesti lačnim. Ženski tam zgoraj sta najbrž lačni. Ob tako ognjevitem verskem pogovoru je čisto pozabil nanju. Stal je in prisluhnil. S cesle je od daleč donel šum dirjajočih copit. Duhovnik je dejal: »Upam, da vas nisem dolgočasil? Tisočkrat prosim oprošcenja." Don Luis je odgovoril; Kje neki, čisto nasprotno.« Pokimal je možu s prijaznim nasmehom. »Toda imam razlog misliti, da je jezdec, ki ga slišiva moj nekdanji znanec, ki ga ne bi lad srečal. Ali bi bili vi prečastiti tako prijazni in ne bi omenili ničesar o moji navzočnosti?« Duhovnika je prošnja malo presenetila, a dejal je: Seveda, seveda.« Don Luis se je umaknil v temen kot ter sedel tam nasproti peči. Zunaj so glasno udarila kopita. Kobila je obstala in trudno povesila glavo. Denis je dobro videl, da so kolesnice kočije krenile na dvorišče, videl je pa tudi drugo sled, ki" je držala spet ven. Torej so bili najbrž tu in se spet odpeljali dalje. Samega sebe bi bil lahko še gonil naprej, ne pa kobile. Toda morda bi tu lahko dobil svežega konja in nadaljeval z zasledovanjem. Moral je tudi kaj dobiti vase, zato je odjezdil v gostilno, poklical gostilničarja in ga začel izpraševati. Gostilničar je bil nadvse zgovoren možiček. Toda storijo, ki mu jo je zapovedal Don Luis, je brez napake povedal: Da, kočija in gospoda, ki jo je opisoval monsieur. so bili popoldne tu, a so ob štirih spet odpotovali. Ali ne bi hotel gospod tu počiti čez noč?« Denis je odgovoril: >To še ni čisto trdno, a večerjal bom tu. Ni pričakoval, da bi bili oni s kočijo toliko pred njim. Zdelo se mn je komaj verjetno. Morda so pa le že prej odpeljali z grada Odprl je vrata in stopil v'gostilno. Bil je tako truden, da se ni niti dobro ozrl. Stopil je k ognju in se grel. Don Luis ga je z ostrini pogledom meril iz svojega temnega kota. Zadovoljno je ugotovil, kako truden in zaskrbljen jrt' mladi mož in da malo šopa, kakor da ga škornji žulijo. Tudi zamah in doseg njegove iztegnjene roke si je vtisnil v spomin, ko si je Denis potegnil stol k peči, prav tako tudi vrsto in dolžino njegovega meča. Tak je bil torej ta junak' Markiz je čisto nalahno zrahljal meč v nožnici. Ze enajst rodov če ne dalje, so v njegovem rodu vedeli, kako in kdaj velja po- Torck, VI. julija: lielarad: 20 }ta