MtuičonM PoIfnTn« pTa?ana v ko. Proti tej stranki so vstali tovariši in nasledniki Svetozarja Markoviča — nekdanji radikali s približno takimi zahtevami kot jih ima danes KDK. Ko je Pašič privedel radikale do popolne oblasti, je pa njegova stranka polagoma začela kopirati strmoglavljene liberale — recte nazadnjake in tako je bilo jasno in naravno, da se je proti njej osnovala opozicija iz idej-uo najvišjih in najčistejših krogov. Ti krogi so rabili svojega predstavnika. Izbrali so si Ljubo Davidoviča, profesorja, modernega naravoslovca, ki je bil za srbsko naravoslovno vedo približno to, kar je Bolsche ali dr. Schmeil za nemško. Navdušenje je Davidoviča našlo, izvolilo in z navdušenjem je Davidovič to sprejel. Bil je pokret, pravi pokret proti ra-dikalski samovolji v dobrem osnutku in razpoloženju, bile so pa težave glede realizacije. Osnovala se je stranka »samostalcev« in ker so bila nesoglasja — še zraven stranka »naprednjakov«. Davidovič je bil z vsemi in nad vsemi, ni pa imel moči od začetka, da bi zlil vse v eno strugo, potem pa ni mogel preprečiti, da se ne bi njegova politična skupina ponižala od etične in načelne višine na nižino navadnega ablastiželjnega tekmeca z radikali. Radikali, ki so pljunili na idejno dedščino velikega Svetozarja Markoviča ter z največjo vnem0 posnemali liberale, niso mogli sami vladati za trajno in samostalcem so ponujali koncesijo za koncesijo. Pri nekaterih samostalcih velik apetit in usoda je hotela, da so apetitarji odločali. Pri volitvah — recimo leta 1908- — so imeli radikali kot čuvarja pri svoji prvi volilni skrinjici za čuvarja do zob oboroženega policijskega uslužbenca, samostalcl popa, tretja Skrinjica — socijallstična od Dragiše Lap-čeviča je bila pa brez čuvarja, ker se ni nihče upal tja postaviti kot eksponent skrajnega levega krila. Radikali so od prvega začetka sistematično zastrupljali Davidovičevo politično skupino. Pridobili so si stike z onimi ljudmi, ki so se jim zdeli najbolj oblastiželjni, tem ljudem so daii tudi zajemati iz korit in tako je bila Davidovičeva stranka naenkrat ko-ruptna kakor radikalna. Z Ljubo Da-vidovičem vred je v stranki že od začetka toliko in toliko poštenih in načelnih ljudi in kakor nekdaj v Srbiji, tako se je že sedaj v Jugoslaviji večkrat ponovilo, da so bili tl ljudje ali Premehki, ali pa da so kapitulirali Pred korupcijonisti. Nekaj čudnega je iUdi to, da se ti ljudje tudi ne zavedalo. odkod Izvirajo infekcijo, ki so Stara pesem DAVIDOVIČ ZOPET NA UMIKU. - POSLANSKI KLUB MU JE DAT. PROSTE ROKE. — VI ADA RAČUNA, DA PRIDE DO RAZKOLA V KDK. - BEOGRAD, 22. dec. Ob napetem pričakovanju vse politične javnosti se je davi ob 10. sestal demokratski poslanski klub k seji. ki jo h otvoril Ljuba Davidovič z daljvim govorom. Davidovič je v enournem ekspozeju razložil poslancem, ki so bili zbrani polnoštevilno, celokupno politično situacijo, poročal podrobno o svojih razgovorih z ostalimi voditelji četvor ne koalicije v zadnjih dneh in očrtal stalirče demokratske stranke napram položaju. Govor bo v celoti objavljen v obliki komunikeja. Kolikor se je zvedelo od udeležencev seje. je Davidovič v glavnem ponovil zahteve demokratov glede odstranitve vojaških velikih županov iz državne uprave, glede revizije odno-šajev med demokrati in radikali in glede sprejema raznih zakonskih načrtov, ki jih forsirajo demokrati. Zatrjuje pa se, da Ljuba Davidovič svojega stališča na seji poslanskega kluba ni zastopal več tako odločno, kakor se je zadnje dni poudarjalo v njegovi okolici in da je bilo v njegovem referatu že opažati popuščanje. Takoj po Davidovičevem govoru je stavil poslanec Kosta Timotijevič sledeči predlog: »Poslanski klub demokratske stran ke brez debate soglasno odobrava poročilo predsednika kluba in glavnega odbora Ljube Davidoviča ter prepušča nadaljno izvedbo vseh v tem referatu omenjenih vprašanj in sklepov Ljubi Davidovlču, da jih reši sporazumno s predsedstvom demokratskega poslanskega kluba ter glav nega odbora demokratske stranke, nega odbora demokratske stranke-« Poslanski klub Je ta predlog soglasno sprejel nakar je bila seja takoj zakls«čena. Vest, da demokratski poslanski klub ni sprejel nobenih konkretnih sklepov, temveč da je prepustil Davidoviču proste roke za nadaljnje postopanje, se je naglo razširila po mestu in izzvala najrazličnejše komentarje. Demokrati sicer poudarjajo, da danes sprejeti predlog ne pomeni nobeno popuščanje, toda vsi ostali politični krogi so mnenja, da je današnji predlog plod kompromisa med Davi-dovičem in Marinkovičem. Davidoviču so sedaj vezane rnke, ker se mora glede v.seh nadaljnjih korakov sporazumeti z demokratskimi ministri, ki pa so vneti zagovorniki sedanjega režima. Radikali so z izidom seje demokratskega poslanskega kluba zelo zadovoljni in zatrjujejo, da sedaj pred koncem Januarja ni pričakovati nobenih važnejših izprememb. Šele po praznikih se bo videlo, ali je Davidovič še vedno ostal opozicijonalec. Popoldne pa bo Davidovič posetil ministrskega predsednika dr. Korošca, ki ga bo pri tej priliki oficijelno obvest,l o sklepih kluba in ponovil svoje zahteve. Demokrati naglašajo, da morajo biti njihove, zahteve sprejete še pred proračunom, radikali pa | odgovarjajo da bodo demokrati pola j goma še cenejši. | Zopetni preokret v situaciji se opaža tudi že iz pisanja današnjih beograjskih listov. Današnja »Politika«, očivldno inspirirana iz vladnih krogov, namreč nič več ne piše o vladni krizi, temveč besediči o krizi v Krneč-ko-demokratski koaliciU. Zatrjuje namreč, da je prišlo v KDK do ostrih nasprotstev radi izjave, ki Jo je podal dr. Maček angleškemu poslaniku Kennardu, v kateri postavlja zahtevo po ustanovitvi sledečih 7 oblasti: Makedonija, Srbija, Črnagora, Vojvodina, Bosna s Hercegovino, Hrvatska ter Slovenija. Svet. Priblčevlč pa se s tem nastopom nikakor ne strinja-Vladni krogi sedaj pričakujejo, da pride v KDK do očitnega razkola. »Politika« naglasa, da je bila ravno zato tudi odgodena kriza in da so tudi demokrati samo zato začeli popuščati, ker hočejo počakati, kako se bo razvijal spor v KDK. vah in na Poljskem je nastopila nenadoma silno ostra zima. Ponekod je temperatura že 30 stopinj pod ničlo. Radi velikih snežnih zametov so nasiaie tudi že znatne ov^re v prometu. Finančni odbor BEOGRAD, 22. decembra. Na seji finančnega odbora je danes finančni minister podal poročilo o državnih d‘«!go\ih. Posl. Behmen je zahteva!, da na; :,e poročilo o stanju državnih dolgov n.itist.e, da bodo imeli poslanci jasen pregled, na kar je minister pristal. Vladna včina e sprejela poročilo brez debate. maršal Cadorna umrl RIM, 22. decembra. Maršal Cadorna bivši vrhovni poveljnik italijanskih ai-mad v svetovni vojni, je snnoči \ Bordi* glieri na italijanski rivijeri.po da'išc-m bolehanju umrl. Uprašanje uojne krluče BERLIN, 22. decembra. Nemška nacionalna stranka je stavila v ri.1ist.jga sledeči predlog: Vsak Nemec, ki bo do končnega sklepa mednarodnega razsodišča o vprašanju vojne krivde govori1 da je Nemčija izzvala in zakrivila sveic-vno vojno, se kaznuje najprej s trimesečnimi zaporom. To velja tudi za vsakega inozemca, ki bi se na enak način izražal na nemškem ozemlju. 20-30 stopinj poč ničlo BUKARE&T, 22. decembra. V severo-zapadnih pokrajinah Rumunije ter v Kar patih je pritisnila huda zima. Sne-l neprestano naletava. Temperatura je padla na 20 stopinj pod ničlo. BERLIN, 22. decembra V severni Nemčiji, na Pruskem, v baltiških dria- stranki vzele idejno podlogo In zakaj so ob gotovih prilikah tudi samovoljni in koruptni elementi soglasni z idea listi v stranki. Kadar ni izgloda kakih dobičkov, ali kadar so vsi nasičeni tedaj je vedno in stalno soglasje, kadar jih jc pa par v vladi, tedaj je vedno nesoglasje in oni. ki so na mem dobrih mestih, so vedno proti, če vidijo, da načelna in še tako poštena stvar ogroža velik in lahek dobiček. Mogoče bo tako tudi danes, treba je pa vedeti, kaj je na stvari in iz razumevanja političnih razmer in metod Srbije je še posebno jasno, kako potrebna in pravična je borba KDK. Uoronoue operacije pomla-čujeja duha Iz Pariza poročajo, da je profesor Voronov, pripravil številni publiki, ki poseča njegova predavanja, precejšnje presenečenje. Sicer njegova konstatacija njegove oboževalce ne bo preveč razveselila, vendar je Voronov odkritosrčno priznal, da operacije žez, ki so njegovo ime proslavile po vsem svetu, niso tolikega pomena za pomladitev telesa, kakor pa za pomlajenje duha. »Dvomim, je dejal, da bo znanost sploh kedaj uspela v prehitevanju časa. Predstava, napraviti iz starega človeka — mladega, je preveč fantastična. V zmoti je, kdor misli, da žele starci ponovno mladost samo radi telesa. Med onimi, ki prihajajo k meni, je le 5 odstotkov takih, ki si žele s pomlajenjem pridobiti privlačnost za drugi spol. Izkušnja mi dokazuje, da ljudje, ki so se v življenju v resnici izživeli, ne Čutijo potrebe in tudi ne žele, da bi se ponovno pognali v vrtinec življenja. Mnogo Da je mož in žensk, ki čutijo, da bi bili duhovno popolnoma zdravi, ako bi telo pridobilo nov dotok dražil Med intelektualci srečujemo take ljudi ob sleherni priliki, ob vsakem koraku: profesorje, igralce, pisatelje, sodnike. Njim ni do telesnega pomlajenja, žele pa si okrepitve življenskih sil, ki bi jim omogočale pri 60. ali 70. letih enako intenzivnost mišljenja, kakor so jo posedovali pri petdesetih ali štiridesetih letih. Iščejo sredstev, ki bi onemogočila pojave utrujenosti telesa, ki spremljajo tudi duševne procese. Za to vrsto ljudi je operacija žlez pomenila pravcati blagoslov. Dejansko niso pomlajeni, ako pa je barva njih obrazov po operaciji bolj sveža, je to samo slučaj. Korist operacije je samo v tem, da se čuvstveni svet osveži In da se človeku omogoči intenzivnejše intelektualno življenje, ki je ob občutku telesne onemoglosti in živčnega razkroja nemogoče. Po treh ali petih letih sc operacija zopet lahko ponovi in človek ostane še dolga leta mladostno svež in duševno razpoložen. Brez klobuka Športna moda osvaja svet Fariškl dijaki so uvedli novo mo.io, modo goiih glav. Letošnjo zimo ne nosijo trtkakih pokrival, pač pa izredno dostojno negujejo lase, kar daje mladenKkim obrazom znatno večjo vrednost, kot pa najdragocenejši klobuk, ki pokrije najlepše — lase. Njih modi pa so se iKidruŽili tudi starejši in v zimskih dneh na p:ri3kih boulevardih skoraj ni videti klobukov. Gotovo je, da bodo Parizu s!ed-Ia t;idl druga mesta in da bo ta športna novost polagoma osvojila ves svet. Manje zlo. »Kako moreš toliko govoriti temu bedaku?« »E, če ne bi govoril, bi ga moral poslušati.« Odgovor. Par deklet sedi na travi kraj poti ter se šali s starcem, ki pilde mimo. Oče, zima prihaja, pravi prva. Sneg je že na glavi, doda druga. Dolgo je še do zime, odvrne starec, - ker so še teleta na travi. Roparski na^ad v Rušah pred poroto GRADČAN AUST OBSOJEN NA TRI LETA, SLEPAR JURO IVANČIČ IZ PTUJA TUDI NA TRI LETA TEŽKE JEČE. - VELIKO ZANIMANJE 01^ ČINSTVA ZA DANAŠNjO RUŠKO RAZPRAVO. Mariborski in dnevni drobi z Včerajšnja popoldanska razprava pro ti Austu o uboju v Žibercih je trajala od 15. do 17. ure. Porotnikom je bi‘o predloženo dvoje vprašanj, in sicer na ti boj ter na sodelovanje pri uboju. Prvo vpia-šanje so soglasno zanikal1, drugo i»a potrdili z osmimi glasovi. Na podlagi, '.ega krivdoreka je bil Aust obsojen va tri leta težje ječe. * * Današnji, predzadnji dan letošniih zimskih porotnih razprav, je v znamenju ropa in sleparstva. Zločin sleparstva je pri naših porotah precej pogcsTO *,astv-pan, medtem ko je treba ugotoviti, da so ropi zelo redki, morda celo redkejši kot umori. 5Iepar5ki Turo iz Ptuja Juro Ivančič, 40letni oženjeni posestnik v Vratnem, se zagovarja pred noroto radi zločina sleparstva. Tekom lanskega in predlanskega leta je nafarbal večkrat dr. Sikst Fichtenaua kot pravdnega zastopnika Ptujskega predujemnega društva iri Hermana Keršeta kot ravnatelja tega društva in jima izvabil pet posoji1 v skupnem znesku 31.000 Din. Obtožnica označuje Juro Ivančiča kot delamržnega, radi goljufije že kaznovanega moža. Dne 26. oktobra 1926 se je Juro prvič pojavil pri odvetniku dr Fichtenau v Ptuju in se predstavil za svojega očeta Mijo Ivančiča, ki in;a posestvo v Pestikah. Prosil je za posojilo pri Predujemnem društvu, kjer ga je dr Fichtenau priproočil. Ker je Mijo Ivančič res posestnik v Pestikah in ie njegovo posestvo nudilo zadostno jamstvo za plačilo posojila, je bilo posojilo dovoljeno. Obdolženec je podpisal hipotekarno zastavno pismo za 11.000 Din in metil co za to posojilo pod krivim imenom Mije Ivančiča. Nato je obtoženec pod istimi zvitimi pretvezami še štirikrat spravil v zmoto dr. Fichtenaua in Keršeta in podpisal hipotekarna zastavna ipdsma decembra 1926, marca, avgusta in . septembra 1&27 ter podpisal memcc z napačnim imenom svojega očeta. Dobil je še 20.000 Din posojila. Ker je znal zviti Juro prestreči vso sumljivo pošto, predno je prišla v roke očeta, stari Ivančič dolgo ni ničesar vedel o manipulacijah svojega sina Obdolženec je redno plačeval obresti in obnavljal blagajniške menice razen zadnje za 2500 Din. Kreditno društvo je doseglo dovoljenje prisilne prodaje posestva Mije Ivančiča in dostavilo ta sklep naslovniku. Sedaj šele je spoznal stari Ivančič kako ga je mislil ociganiti lasten sinko Ovadil ga je sodišču, prodajo svojega posestva pa pravočasno preprečil. Obtoženec priznava dejanje, pravi pa, da ni mislil slepariti, češ da je pričakoval, da mu bo oče odobril ali celo plačal posojilo. Porotniki so soglasno spoznali Jaro Ivančiča za krivega in ie bil kaznovan obtoženec s triletno težko ječo s Lanski rop u Rušah o katerem si kriminalna oblastva dolgo niso mogla priti na jasno, je našim čita-teljem gotovo še v živem spominu. Tekom poslednjih mesecev pa je preiskava dognala toliko dejstev, da je moglo sodišče razpisati tozadevno razpravo na današnji dan. Na zatožni klopi sedijo obtoženi ropa Izvršenega 19. oktobra 1927 v Rušah naslednji trije: Janko Kumer, 271etui oženjeni delavec; Alojzij Rene-r, 30Wni oženjeni delavec in Mihael Valentan, 29-letni oženjeni uradnik, vsi iz Rus. V nučl imenovanga dne so napadli poštnega sia Levaniča in mu odvzeli na poti iz Ruš proti kolodvoru poštno vrečo z 38.500 Din gotovine. Izvršitev ropa opisuje obtožnica takole: Kakor običajno je nesel Levanič tudi dne 19. oktobra 1927. približno ob 20 30 pošto na kolodvor k večernemu vlaku ki vozi ob 20.40 iz Ruš proti Mariboru Pošto je imel spravljeno v zaklenjeni vreči, obešeni čez ramo. Ko ie prišel Levanič izven vasi na mesto, kier so daja- le žarnice najmanj luči,- je opazil, da jse mu približuje neki mož, ki se je^ držal precej sključeno. Levanič je misli1, da je mož pijan, ker se je zaganjal po cesti sem in tje in se mu je zato izognil. Nenadoma pa ga je moški napadel, sunil v trebuh, da se je Levanič opotekel. Ker Levanič ni spustil vreče, ga je napadalec zgrabil za vrat in ga pričel daviti. Levanič se je branil in suval napadalca od sebe. Ko sta se tako ruvala, sta pnšla do kupa gramoza, kjer je Levaniču spodrsnilo, da je padel. Pričel je kričati, nakar ga je prijel napadalec za usta, pri čemer je prišel en prst Levaniču v usta. Levanič je vgriznil napadalca v prst. Ta ga je zato s silo izdrl iz Levaničevih ust in pri tem ooštne-mu slu omajal dva zoba na spodnji čeljusti tako močno, da mu je ranil če'just Ko je bil tako napadalec prost, je pograbil vrečo, ki je padla Levaniču iz rok in je pobegnil ž njo proti železniški progi v temno noč ... . Levanič je stvar takoj javil postni upracnici in orožništvu, ki je pričelo z zasledovanjem storilca, a brez vsakega uspeha. Pojavil se je celo sum proti Levaniču samem, ki naj bi bil napad fingt-ral in obdržal denar zase. Vendar se tudi to ni dalo dokazati. Z mrtve točke se je ganila preiskava šele po enem letu ko je bil 4. septembra 1928 napaden in oropan v Rušah gostilničar Anton Sernc Poizvedujoč o okolnostih tega roparskega napada so ugotovili orožniki, da živi Janko Kumer preko svojih razmer in da se udeležujejo njegovih pojedin Rener, Valentan in drugi. Razen tega so bili orožniki tudi dvakrat anonimno obveščeni, da so današnji trije obtoženci izvršili napad na Levaniča. A vsi ti težki sumi seveda še ne bi zadostovali za obtožbo. Orožniki pa so poleg tega dozna-li za dejstvo, da ima Kumer večje število tisočakov. Nenadoma so izvršili hišno preiskavo in dobili res deset tisočakov, katerih štev. je imela pošti zabeležene kot one, ki jih je nosil Levanič Aretirali so Kumara in njegovega pajdaša Renerja, slednji je že orožnikom priznal krivdo Kumrovo in svojo ter pojasnil, da je bil tretji sokrivec Valentan, nakar so vse tri oddali v zapore mariborskega sodišča. Tu so polagoma vsi trije priznali krivdo oziroma sokrivdo na zločinu in do podrobnosti orisali dejane, izvršeno po točno premišljenem načrtu. Današnja porotna obravnava o ruškem roparskem napadu je do zadniega kotička npolnila dvorano. V avditoriju je poleg mariborske publike tudi mnogo Rušanov obeli spolov. Kumerja zagovarja dr. Rapotec, Renerja dr. Tomšič in Valentana dr. Snuderl. Navzočen je tudi zastopnik zasebnega udeleženca Leva-niša odvetnik Ravnikar in oba sodna izvedenca zdravnika dr. Jurečko in dr Zorjan. Obtožbo zastopa prvi državni pravnik dr. Jančič. Razpravo vodi vds Posega, votanta sta dss dr. Konča !n okrajni sodnik dr. Adamič; zapisnikar pravni praktikant Miskot. Po zaslišanju obtoženca in edinih dveh prič jc b;la razprava ob 12.15 prekinjena in se nadaljuje ob 14.30. mariborsko gledališče REPERTOAR: Sobota, 22. decembra ob 20. uri: »Sleč in planinka«. ..Gostovanje »Tegernseer«.) Nedelja. 23. decemb-a ob 15 uri: »Janko in Metka«, otro«iigra Premiiera. Pondeljek, 24. decembra: Zaprto. Trrek, 25. decembri ob 15 uri: »Janko in Metka*. — Oh 20 uri: »Aditu Mimi«. Kuponi. Sreda, 26. decembra ob 15. uri: »Adieu Mimi'- Kuponi. Ob 20 uri: »Jesen ski manever«. Znžane cene Zadnji krat. Kuponi. Celjsko gledališče. V torek, 25. dec ob 8. uri »Oblaki«. Gostovanje mrtrib gledališča. Ptujsko gledališče. V nedeljo, 23 dec ob 8. uri »Jesenski manever«. V sredo 26 dec. ob 3. uri pop. »Oblaki«. Gostovanje mariborskega gledališča. Neuarni tatoui — prijeti Obleke, odeje, lonce, Jace - vse ie kradla predrzna četvorka. Danes je v pisarni policijskega nadzornika g. Canjka nakopičena veltea solekcija ženskih in moških plaščev, ra« ne obleke, klobukov, prtov, odei, prepng itd. To je plen nevarne tatinske družbe iO je skozi par mesecev obiskava’a stanovanje ter kradla, kar se ji je zdelo vredno. Včeraj je policija to družbo zajela in sicer so kot kandidati za prihodnjo poroto pod ključem: 20letni brezpose'ni natakar Fr. Šauperl, 201etni znanec policije Aleksander Vukašinovii, 2'■letni ključavničar Maks Kristl in njegova ljubica Ema Gaube. Vrednost plena že ugotovljenih iatvin znaša po površni ceni veliko nad 10.000 Din ter se bodo tako vsi štirje znašl' pred poroto. Ugotovljeno je n. pr. da so obiskali sledeče stranke, oziroma stanovanja: trgovca Prešerna, uradnico Peric prof. Ribariča, Ankerstovo in Se P ar drugih, v Gregorčičevi ulici Celccnevo gostilno, koloJvorsko restavracijo, Kliče-kovo in Anderlovo gostilno, stanovanje Lorgerjevo in Drčarjevo, Vavarno »Park« itd. Posebno uspešno so segali po oblačilnih predmetih in odejah. Iz Kliče-kove gostilne so odnesli nekaj odei, neki dekli pa celo košaro oblek, iz kolodvorske restavracije kup prtov, iz Celcerjeve gostilne — preprogo, iz nekega stanovanja v Jenkovi ulici srebrno do/o, neki sitranki v Gregorčičevi za spremembo — lonec jajc, neki drugi v Mlinski ulici marmelado in druge jestvine, iz kavarne »Park« pa — gramofon, katerega t-o Padali v Čakovcu. Iz leta 1922 ima Kristl na vesti dva vloma: pri krojaču KokaijU in v nekdanjo Centnerjevo trgovino v Gosposki ulici. V hiše so prilnja'i po dnevu pod pretvezo, do koga iščejo, ponoči pa s ponarejenimi ključi. Najbolj iznajdljiv je bil baje Vukašinovid. Zadnji obisk je bil v sobo kuharice »Grajske kleti« v gradu. Ta obisk jim je bil poguben. Videl jih je neki Sletni deček ter si sutjiljive obiskovalce, ki »sunili« plašč, tako dobro zapomnil, da jih še sedaj pozna. Hišne preiskave so spravile na dan toliko ukradenega blaga, do se ne da tajiti zločinov. Kristl je tudi že stari znanec policije, bi je pa toliko previden da je na videz pošteno živel s svojim ključavničarskim delom. ' Preiskava bo dognala še več temnih činov nevarne četvorke. Vitez Rossmanit umrl. Na posestvu »Brandhof« pri Maribora je v četrtek ponoči podlegel kratki težki bolezni Alfred vitez pl. Rosmanit Pokojnik je bil markantna, splošno zn-jna in priljubljena osebnost. Bil je doktor prava, a se s tem ni nikdar pečal. Na svojem posestvu v Radvanju se je posvetil živinoreji,- zlasti korjjereji, največje njegovo zanimanje so bile pa konjske dKatu 18 slučajev obolelosti na nalezljivih boleznih v mariborskem mestnem okoiiiu in sicer sami slučaji ošpic. — Ustavitev splavarskega prometa pri Fali Veliki župan mariborske ob’asti je z odlokom z dne 19. decembra odredil ustavitev splavarskega prometa po Dravi črez Falo, počenši z 22. decembrom. Končni termin, do katerega se ustavlja splavarski promet in način izvedba glede popolne ali samo delne ustavitve, sc bo določil naknadno na podlagi komisi-jonalne obravnave s splavarskimi interesenti. Ljudska univerza v Mariboru. V petek, 28. decembra predava vseuč prof. dr. Fran Ilešič o razvoju Prijske v prvih desetih letih njenega obs*cja (63 skioptičnih slik). S par predavanji o poljskih razmerah hoče Ljudska univerza opozoriti na severne brate, o kateri tako malo slišimo. — Peter Kochman Iz Plzna ^ se je na svoj rojstni dan s ksltsoffl plzenske tvrdke Burianek podal na .40.000 km dolgo pot skozi vse evropske države. Včeraj je dospel v Maribor, v pondeljek pa nadaljuje svojo pot proti jugu. G. Kochman je pri svoji visoki starosti še vedno dober športnik in bo gotovo tudi dobro opravil svojo rekordi10 pot. — Nesreča pri delu. V kamnolomu pri Ribnici na Fohorjtt je 481etnemu delavcu Francu Mtizga priletel drobec kamna v levo oko ter ga ■ežje ranil. Ponesrečenec se zdravi v bolnici. — Iz državne službe. Suplent g. Simon Milavec je imenovan za profesorja na gimnaziji v Murski Soboti. — V poštni službi so premeščeni; Ljuba Živko s Pragerskega v Maribor, Otilija Kambič iz Rogaške Slatine v Ljubljano, Ana Zorec iz Murske Soboto v Brezno. — Društvo drž. policijskih nameščencev ia vpokojencev mariborske oblasti priredi dne 12. januarja društveno plesno veselico pod pokroviteljstvom policijskega nadsvetnika g. Vekoslava Kerševana v dvorani »Union« na Aleksandrovi cesti štev. 3 Ker je namenjen čisti dobiček v prid vdovam in njih sirotam, se vljudno prosijo vsa obstoječa društva, da fag^vo* lijo to vpoštevati in po možnosti opustili prireditve na ta dan. — V kavarni „Jadram“ na /llvesirovo ..SPOMLAD PO ZIMI” Božično darilo. Najprikladnejše božično darilo za naSo klavirsko mladino je brez dvoma zbirka 10 mičnih pesmic v obdelavi Mirkovjj Deset povesti. Stariši! Pripravite svojim otrokom to darilo. Skladbice so lah* ke in dostopne za vse one pianiste. Ki se učijo klavir že 3. ali 4. leto. Do sedaj so jih bili vsi veseli. Dobivajo se v knjigarnah V. Weixl in J. Hofer, Maribor. Okusna opremljena zbirka stane samo 20 Din. — Kam na Silvestrovo? Najvnetejši naši planinci se odpravljajo k praznovanju Silvestra na Pohorje, ml pa, ki ostanemo v megleni dolini, bomo čakali na Novo leto na velikem Silvestrovem večeru Sokola v »Unionu« Tam se zbere vse, kar leze in gre, da se dobre volje poslovi od starega leta Izredno bogat spored bo skrbe! za kratek čas do polnoči, po polnoči pa sc bo zavrtelo staro in mlado v poskočnem fokstrotu, v sanjavem ritmu tanga, pa tudi po sladkih melodijah večnorohdcga valčka. — Ure, zlatnina na obroke brez poviška — Jljrer, Maribor, Go-.nO* ska nllca 15. — IX Pri mnogoštevilnih ženskih boleznih pomaga mnogo Franc-Jožefova vod*' Spričevala klinik za ženske borzni i>°’ trjujejo, da se blagodejno učinkjjoč® Franc-Jožefova voda uporablja s posek* Uim uspehom, zlasti pri porodih. 209e iti«. Na »Pun-, ki se od nje-se ustavi, kdor kajti na celem oliko natehna, ©%-š! BiTli preko Pohorja do Mislinje Pri »Cerkvici« sredi zapadnega Pohorskega gorovja je najbližji, najstarejši, toda tudi najvišji prelaz iz Dravske v Mislinjsko dolino, 1530 m visoko nac morjem, torej samo 23 m nižje kot je Črni vrh, najvišji vršac v vsem Pohorju Tam gori pri »Cerkvici« ne stoji nobena cerkev; tudi ..kapelice niti kakega drugega znamenja ni tam; samo kup starega, napol preperelega kamenja, poraslega in obdanega od dve pedi visokih smrečic in duhtečih planinskih cvetlic razodeva izletniku mesto, kjer so nekdaj pobožni Pohorci nameravali zgraditi božji hram.' Glavni greben za-padnega' Pohorja je ves go! in odprt na vse strani, tako da ni treba tod še posebej iskati razglednih točk; pri »Cerkvici« je vrhu tega greben tako strm i proti severu i proti jugu in tako ozek, da tvori, v vzhodni strani obdan ’ cd Jezerskega vrha, zahodno pa od Višar-ja, prava vratiča, skozi katera bo vsakdo z vžitkom gledal na pestri pohorski svet, ki se razprostira pod njim. Od groblja pri »Cerkyici«. pelje na eno stran tik pod prisojno rebri jo ViŠarja mehka stezica naravnost proti, zahodu vodoravno na takozvane »Tratice«, samo četrt ure od »Cerkvice« oddaljeno, kjer se severno, tukaj- izjemoma skoro do pod vrha pošumljeno gorsko pobočje tik pred Črnim vrhom zopet prevali na južno reber tako, da nastane drug prehod, preko katerega pelje nov kolovoz po južnih obronkih Črnega vrha doli do Mislinje in ob njej v Št. Ilj in Št. Lenart na južnem vznožju Pohorja. Med Črnim vrhom in Veliko Kopo je še tretji prelaz, ki tvori tu zvezo med Dravo in Mislinjo; tam, kjer se začne iz pohorske planote dvigati Velika Kopa kot visoka in široka obla golina, stoje še sedaj lepi, naravni drevesni nasadi, skozi katere pelje pot kakor skozi mestni prevored s severne pohorske strani na njegovo južno plat; srednjeveški nemški mogotci, ki so tod zalezovali plemenito divjačino, pa tudi volkove in medvede, so to mesto imenovali »Baumgarten«. Na gartu« in na planem hrbtu, ki se ga vleče na Črni vrh, naj se se hoče nazobati brusnic, Pohorju ni nikjer najti toliko kakor ga raste tod. Kdor prispe na svojih letih s postaje Brezno-Ribnica ob deroči in glohotno po prepadih v tesni debri med Pudečim bregom in Orlfco šumeči Velki skoz krasno pohorsko vas Ribnica (7i:i m) po deloma strmi poti skozi gosto jelovie in smrekovje mimo visoko ležečih kmetij Hribernik, Pisnik in Samec prvikrat k »Cerkvici«, da pohiti skozi njena vratiča po južni rebri doli v Mislinjsko grabo, ne more slutiti, kakšen biser' celega našega Pohorja da je ohranjen in skrit v njegovi najbližji bližini. Treba je samo, da krene od »Cerkvice« na levo po stezi nekaj minut navzgor. pa še stoji gori na Jezerskem vrhu (1535 m) in odpre se mu pogled na prizor, ki bo tudi oko razvajenega turista očaralo. Na široki polici le nekaj minut tik pod Jezerskih vrhom leži, ka kor v sladko spanje pogreznjena, mala, a krasna sinje-modra Ribniška jezera, obdana okoli in okoli od gostega, svet-lozelenege ruševja. Jezerski vrh, tudi Ribniško sedlo imenovan, je kakor Velika in Mala Kopa za Pohorje značilna široka, okrogla in gola kopa, tako da je vrh nje razgled odprt na vse strani, kakor s kakega razglednega stolpa. Raz njo se vidi celo Pohorje, njegova masivna planota, vse njegove kope in gore, pa tudi vsi njegovi stranski ouronki od Male Kope pa preko Vitanjske planine tja' do Rogle in še preko nje. Na severnem pohorskem predgorju, ki se kakor zid razteza vzporedno z glavnim grebenom, med njim in Dravo, nas pozdravljata sv. Primož na Mravljakovem hribu in zadaj za Ribnico in sv. Lenartom, ki po podolgovatem hrbtu vezeta Višar.ie z Orlico, pa sv. Anton. Mejniki in obmejni stražniki našega Kozjaka, vsi lepo vidni, se vrste drug za drnr m od Košenjaka pri Dravogradu daleč preko sv. Duha na Ostrem vrhu; v njihovem varstvu pa mirno žde lepe vasice in bele cerkvice, ozirajoč sc doli na srebrni pas deroče Drave. Kaj mično se razprostirajo med nami pestre njivice, ki za njimi leži pod sivo skalo Marenberg. Kozjaški vrhovi pa se nam zde pravi pritlikavci napram orjaškim goram, ki se dvigajo na jugo-zapaJu, zapadu in severu daleč nekje v daljavi proti nebu. Plešivec s cerkvico sv. Urše, prva naša koroška in karavanska gora, pa skalnata Peca s kralj Matjaževo vojsko nam kaže pot in pogled v deželo Koroško: Obir ali Ojsterc, Košuta, Ljubeljski prelaz, Stol, pa tudi Veliki Klek z ledenikom Pastirica bodo še poznim rodovom kot žive priče oznanjali, da so svoja lepa imena dobili od slovanskih naših prednikov. Toda oko se kaj rado vrne nazaj k onim bizerom, ki jih je narava vtkala v tkanino, ki ogrinja polico pod nami. Ni lahko priti do niih in tisti, ki prihaja od Rogle preko Šiklarice na Jezerski vrh, jih niti ne zapazi, tako jih je znala stvarnikova roka odmakniti pred pgledom onih, ki jih niso vredni, ker jih ne znajo ceniti in občudovati. Po šotnih blazinah, ki so preprežene vse »rižem s po tleh plazečimi se vejami gorskega rušia, se je treba poganjati in prerivati, da se pride do njih. Ribniško jezero ni veliko, morebiti 70 m dolgo in □elouanje tujsko prometne f zueze u (Dariboru Z ustanovitvijo tujsko prometne zveze v Mariboru v aprilu lanskega leta je prešlo v njen delokrog vse delo za po speševanje turizma v mariborski oblasti Začetne težkoče, ki so sprva zvero želo ovirale v njenem poslovanju, so biiei 7“ *• kmalu omiljene in njeno plodonosno deloI drsališče največja športna pridobitev ....................— - 'zimske sezone. Športne zanimivosti. Nemška nogometna zveza ima včlaaje- Drsališče v Ljudskem vrtu bo za praznike že dogotovljeno in otvor-jeno. Ako so prepriprave uspele in ako bo umetni led odgovarjal pogojeni, bo se je kmalu pokazalo. Sledeč svojemu programu je strmela že od vsega počet-ka za tem, da seznanja in zainteresira predvsem inozemstvo za naša lepa in 1 uusvmoiua ivc« ima vi_mnje udobna zdravilišča, letovišča ter gorske n’h 479.649 aktivnih članov-nogometa kraje, kar je dosegla z razpečav anjem Uev- Od teh je 30.776 učencev, 121.556 primernih brošur, prospektov, letakov in mladenčev in dijakov v starosti do 18 let z objavljanjem potopisnih člankov o na- >n 141.276 igralcev v starosti do 32 let ših krajih v inozemskih turističnih čašo- 46.962 aktivnih igralcev pa je to starost piših in revijah. V isti namen je zveza ze Prekoračilo. Kaj neki porečejo naši skupno z ljubljansko omogočila izdajama profesorji, ko bodo čitali to nezaslišano Inoi-Mrt ^ n , C* 1I noiefirA rin i n •» r \Tn»v>Xtl2 1CA A*>A domače lastne propagandne revije »Slo venija« ter gmotno podprla izdajo Badjurovega vodnika »Zasavje«. S prodajanjem turističnih in potopisnih knjig in brošur, razglednic, zemljevidov ter voz dejstvo, da je v Nemčiji okoli 150.010 učencev in študentov aktivnih nogometašev . . .? Italijanski nogometni klub Torino namerava po zaključku prvenstvenega tek- cvi vvoui , i Z/ClillJC V1UU V lA-1 V U j jpv/ /vtaivi j uv^rv u pi VOlldlV iCn.- nih redov je nudila interesentom dovolj- movanja odriniti na trimesečno turnejo no potnih pripomočkov za udobna in za nimiva potovanja tako v ožjem mariborskem okolišu, kakor tudi v bolj oddaljene kraje Slovenije, predvsem Gorenjske in naše jadranske riviere. Mnogim turistom je zveza ustregla z dajanjem ne-i /u m dolgo in štetih ustmenih in pismenih jnformacii i uu vwmicuim pruiesijoinamo ounaj- polovico široko, pa ima celo dva zelena !v kratkem času bo izdala propagandno sko moštvo Floridsdorf. Prvič igra s Kadar je lepo sclnčno vreme sedi brošuro v več ježkih s turističnimi po I Sokolom, drugič z Jutrnslaviirv datki vseh važnejših krajev mariborske oblasti. Skupno z zvezo za tujski promet v Ljubljani bo v kratkem izdala zemlje-. ______________ _______OIV,ullu vnamiiuuu > vid Slovenije iz ptičje perspektive, kar boksu, se je odrekel ponovnim telonova' bo gotovo ugodno pospešilo turistično njem za najvišji naslov med boksarji propagando. Za propagandno knjigo »Vo kar je v Ameriki, kjer je boks najbolj dič skozi Jugoslavijo«, ki je izšla v nem- priljubljen, vzbudilo mnogo skrbi.' KdO Škem jeziku v Zurichu, ze zveza zbrala bo Tunneyev naslednik, kdo je hajšpo* primeren propagandni materijal ter * "" " ‘ - - -- stavila izdajateljem na razpolago. na njima Jezernik, ki je pribežal v mir no zatišje Ribniških jezer s Koroškega, odkar ga je s Plešivca pregnalo preglasno zvonenje v Urškini cerkvici in se samozadovoljno solnči ali se kakor v čolnu vozi po jezeru. Tedaj je kaj prijetno, po dolgi, utrudljivi poti z njim vred počivati ob jezeru in se hladiti. Ta povodni mož pa se zna tudi razljutiti. Le .vrži kamen v njegove vode, pa bo nastal fak vihar, jezerski valovi se bodo tako razburkali, da boš hitro v strahu in trepetu zbežal. Približno pol ure pod Ribniškim jezerom v višini 1300 m gre preko pohorskega grebena globoko razjedena globača, Šintlarica ali Šiklarca imenovana. ki tvori v bližini »Cerkvice« in Je- v Argentino. Nemška nogometna zveza je v svojem doslednem amaterskem stališča prepovedala nadmestno tekmo-Berlia -Budimpešta. Danes in jutri gostuje prvič v Beogradu prvorazredno profesijolnalno dunajsko moštvo Floi | Sokolom, drugič z Jugoslavijo. Kdo bo svetovni prvak v boksa. Gene Tunney, svetovni chanrpijort v :a | sobnejši med kandidati? J. Farre!, najuglednejši ameriški kritik, pravi, da med n , . v -----; .........ft.vv.uvjo* ivuuiv, uu niea Potujočemu občinstvu je zveza oriskr- sodobnimi kapicitetami ni mkogar, ki bi bovala potna viza vseh držav, za pob- se lahko primerjal Tunneyu ali Demp* vanje v Avstrijo pa je imela pooblastilo seyu in da bo treba čakati najmanj 2 let! da je svojim članom sama izdajala potna predno bo sedanja boksarska generacija viza. Na podlagi pogodbe, sklenjene z dosegla prednike, ki odhajajo v pokoj, društvom »Putnik«, je zveza - prodajala Največ izgledov ima baje Jack Shar-zelezniške vozne karte za tu- ;n inozem- key, ki pa se je pri treningu ponesieči), ..... ... .»uu v UU/.UII »Vvemvice« m je- *.? in vozne karte za potovanje z na- vsled česar se konkurence sploh ne bo zerskega vrha četrto zvezo med Dravo:šlIru brodarskimi podjetji. V Času sezlje mogel udeležiti. — Knute Hanzen, ame- in Mislinjo. Na južni strani se stekajo je imela zveza svojo ekspozituro in bilje- riški Danec, je velik tehntčar, pa tudi vode v Mislinjo, na severni v Velko; 1“J! " "—' ' ‘ obe se združujeta z Dravo. Skozi Sik-larico gre izletnik lahko do Mislinie ali do Velke; ob Mislinji ga popelje lahko perge!tova. ob Velki pa Lenarčičeva železnica do glavne proge. Planinska postojanka pri »Cerkvici« . . - ---—.............. .. ______________ bo ta del Poharja širšemu krogu turistov lzvrs,tev del, ki služijo v turistične na-1 jejo upanja. — Iste vrednosti je JohnrtV še le odprla in bo postal svetovno-i menV Newy:,,'kn zna?! m -k—7” “°“‘“UVIICV »ci jiuuud vi aveiuvnega prvaua. — j w m"135 Jf'- 1:1 Jv Mai?b?ru in v zadnjem času zlasti pr Jima Izrazito podlago za prvo samo 375 mil,jonov dolarjev ali 20 mili- j pagirala postavitev aerodroma za med- borca, treba ga je Še seznaMH z neka jard dinarjev. Vse je računalo, da bo o- narodni r.™™,,* „ x:— L. . .’ , : a s neznanim z neka. gromno premoženje pripadlo simi. To da testament je izzval sp'ouio preitme-čenje. Pokojnik je zapustil štvn v Wl‘~T %”‘“v--------------- ogromni črnec, ima prednost v teži, sicer nnm a Pohorju. Zveza je tudi pa mu manjka vse, kar je značilno za Mnr;h°y , i° aenblubav| svetovnega prvaka. — Roberto Roberti prvovrstnega nar,r»dn! ----- ■ iuihb za meu-i norca, ireoa ga je se seznaniti z neka- s. člmer bo Maribor terimi tajnostmi boksarskega športa. — Zveza e°mrZ °*T tna,.dofok tujcev Young Stribbling uživa pri Farrelu naj- uuiva iujvcv ivuuz oiriouiing uživa ori rarreiu naf-. Zveza je tudi pričela akcijo za gradnjo več simpatij in ga previdno deklarira za , , , - --....... s-nu-edincu ; ceste na Pohorje iz Hoč ter je vslcd vse- Tunneyevega nasledniS le dva plastrona za srajce, doč’m mu! stranskega zanimanja in podporo upati n it vi L, -! ' milijard ni naklonil, ker je sinico očetu i na skorajšnjo izvedbo tega načrta Tudi 5Pnd ^'h boksarjih, pravi Farrel, je odsvetoval drugo poroko, mesto da bi za zgradnjo žične železnih Poh^fe K? na m Sve’ očetov kovat ndoi»r,»voi i.....•„ in postavitev modernega hotela v Mari- r champijonata itak ne morejo boru je že uvedena obširna akcija, ki pa se radi pomanjkanja finanČih očetov korak odobraval. Kako bo mia dmu milijarderju naklonjena mačeha pa je veliko vprašanje. Električni stol in jazz-band V Newyorku so pred dnevi usmrtili -Uetnega bandita, ki je umoril dva stražnika. Kakor slehernemu zločincu, so tudi njemu dovolili, da izrazi zadnjo željo, kateri so tudi ustregli. Zločinec si je najprej zaželel obilno večerjo, nato je pokadil pet cigaret. Razen tega pa je prosil, da mu ob usodnem električnem stolu igra jazz-band zadnje poskočnice. Judi tej želji so ugodili in krvoločnemu raz-bojnku je ob smrtni uri v sosednji sobici igrala ciganska kapela divje marše Rpcept za dolgo žiuljenje V Vidmu je neki starček slavi’ IGOlet-nico rojstva. Radovedni some?čanl so ga ob jubileju pridno obiskovali, posetili pa so ga tudi novinarji, katerim je zaupal recept za dolgo življenje Deial je: »Vsak dan sem neumorno dela', težko delal, vina nisem pil, ženi pa sem b i neprestano zvest. Recept je sicer zelo primitiven, vendar je tako častitljivo star&st nod takimi pogoji težko doseči, 'movini, v , - - ——..................... sredstev zal se ne more realizirati. Zveza se je po svojih delegatih udeleževala vseh važnejših konferenc tujsko-prometnega značaja v naši državi ter vedno ščitila interese svojega okrožja. kolikor so dopuščale razpoložljiva enarna sredstva, je zveza podprla mar-sjkako dlo, ki je služilo v povzdivo tujskega prometa. Zal ji ni bilo to mogoče S?! voni.meri, kot si je to sama že-lela in bi bilo v prid celokupnosti, ker so ji pac primanjkovala denarna sredstva za večje investicije in podpore kajti le prav malo je bilo onih, ki so zvezo poa-pirab tudi gmotno. Predvsem je treba omeniti vsega priznanja vredno naklonjenost mariborskega oblastnega odbora *e Pokazal za delo In povzdigo zveze mnogo razumevanja, ter jo podprl tudi z znatno podporo! Želeti je, da bi tucd druga oblastva, predvsem pa občine uvidele potrebo tujsko-prometne zveze, ter jo podprle s primernimi podporami, ki bi prinašala obilo sadov. Tujsko-prometni zvezi v Mariboru pa želimo v bodoče še večjih in lepših uspehov na propagandnem in turističnem polju v naši ožji do- ..iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii To Je prava znamka w zimske cestne In Itrapac Čevlje KARO, MARIBOR Koroška cesta 19. 9339 ''''iiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliilililiiiiiiiimiiiiliii Nagrada za naiuečje prepirljivce V mestecu Gravesendu na Themsi so nedavno priredili nenavadno tekmova nje, ki je vzbudilo mnogo večjo senzacijo, kakor pa originalnosti mesta Duns-nown, ki razpisuje nagrade za zakonce ki žive v največji slogi in se skozi vse leto ne prepirajo. Običajna nagrada v Dunsnown uje bil težak komad domače slanine. V Gravesendu pa so razpisali nagrado za zakonce, ki so med letom najbolj prepirajo in sovražijo. Največje prepirljivce ugotavljaoj v mestni posvetovalnici, kamor prihajajo reflektanti Čestokrat popolnoma razpraskani in s podplutbami na obrazu in rokah. Jury pa je podelil za leto 1928 odlikovanje zakoncema Gentle. 191Z mililonou zemljanov Vprašanje gostote prebivalstva na našem planetu je vedno aktualno. Obširno je pisal o problemu nemški profesor Henig. V svojem delu pravi, da se je človeštvo od začetka 19. stoletja pa do danes podvojilo: od 900 milijonov je na-rastlo na 1912 milijonov. Po ugibanjih znanega angleškega narodnega ekonoma Malthusa, ki se je strašil preobljudenosli, bi moralo biti na zemlji nič manj kakor 20 milijard ljudi. Toda njegov račun ni bil točen in tudi njegov železni zakon: »Za kogar pri mizi ni prostora, nima eksistenčne pravice« je bil le plod napačne kalkulacije. Res je, da se človeštvo izredno naglo množi, za kar se ima v prvi vrsti zahvaliti industrializaciji, higijenskim ukrepom in velikemu napredku znanosti. Ako računamo, in vzamemo za podlago kalkulacije zgoraj navedeni števili, bo v 120. letih,' t. j. do leta 2050 štiri milijarde prebivalcev, leta 2200 pa okrog 8 milijard kar je poslednje in najvišje število, ki ga zemlja po današnjih računih lahko redi in preživlja. Tako pravijo računarji, vendar Heni-ga ne strašijo matematični dokazi. Prepričan je, da naš planet lahko živi mnogo večje množice. Naj si bo kakor hoče, dokazano je, da je število porodov povprečno 5krat večje od števila smrtnih slučajev, t. j. Človeštvo se slehernega dne pomnoži za 50 tisoč glav ali za 18 milijonov na leto. O nevihti. V tretjem razredu ljudske Šole so dobili šolsko nalogo: »O nevihti«. Mala mitnica pa je pisala: »Grmelo je in bliski so Švigali na nebu. Bilo me je močno strah in hotela sem k mami v postelj. Toda papa, ki ga je tudi bilo strah, je bil že pri njej«... PRIMERNA BOZ/CNA IN NOVOLETNA DARILA VELIKA IZBIRA ! UGODNE CENE! SLAVKO ČERNETIČ. MARIBOR, ALEKSANDROVA 23 2481 IMiagiMi, M ifaljiDr p»tr» donUee ta — n«m«na •MiMtNt: *Mk« bMeda 30 UjmanjSi tnM3k Di* 6- S Mali oglasi fin a——a 2«a*va. goj: znanje slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja, zahtevo phč In priloženo sliko pod »L. K. F. 1929« na upravo lista. 2434 V gostilni »Mesto Trst«, Tržaška cesta 8 (nasproti bolnice') se točijo pristna štajerska vina. Topla in mrzla jedila vsak čas na razpolago. Za obilen obisk se priporočata A. M. Beranič. T Bučno olje, sveže in prvovrstno ponudi J. Hoch-miiller, tovarna bučnega olja, Maribor, Pod mostom 7. 2365 Klavir, lep črn, krasen glas. na nrodaj. Maribor, Koroščeva ul. 4, vrata 7. 2429 Samo Din 26—28 plačate za podplatanje ženskih čevljev in Din 38 za podplatanje moSkih čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne Čevlje spreiema v popravilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tattenbachova ulica 14. 2232 Postrežnica za 4 ure na dan se išče. Vprašati; Smoletova ulica 10, vrata 2. 24^2 Krasno božično darilo za 550 Din je fotoaparat s stojalom in vsemi potrebščinami v Gosposki ulici štev. 50, vrata 6. 2460 Najlepše Božično darilo je: obleka, perilo itd., katero dobite najceneje pri tvrdki J. Trpin, Maribor, Glavni trg 17. XX Lokal se takoj odda. Dravska ulica 10, Be-neti. 2463 Gugalni konj močan, ličen ceneno na prodaj Vprašati: Mlinska ulica 30, v pisarni. 2461 Božična darila za dame! J 4-55 Nogavice iz Bemberg-svlle Din 39 -, 68'-, 86*— in 95--, LBO nogavice iz najfinejše japonske svile Din 125’—, Volnene nogavice najboljše kakovosti od Din 35*— naprej, Svileni flor od Din 26'— naprej, Usnjate rokavice Din 62—, 85—, 95-, 98’-. Okusni kartoni za darila brezplačno I AM 99 Chic if MARIBOR GOSPOSKA ULICA it. 15 OSRAM OSRAM OSRAM OSRAM OSRAM F OS OSRAM Mi* OSRAM 'M Dlima boljših žarnic nego sc Osram žamice.\ imiiimih,—^numimith,—JIIII1III1IIIIIIIIL_Jlllllllll^ '^IIIIIIIIIL Ji ■m Največja izbira tu- in inozemskih likerjev, konjaka, ruma, desert, vin ribjih marinad in konzerv, juž. sadja, kompotov, bonboner i. t. d. v delikatesni trgovini D. SKERBEC GOSPOSKA ULICA 5 Božična Darila primerna za vsacega. se dobijo najceneje v manufakturnl trgovini * 2411 M. FELD/N, MAR/BOR GRAJSKI TRG 1. Zaatno inlian* cenel VETRINJSKA UL Solidna postrežbi l Helfrled viter pl. Rossmanlt, naznanja v svojem, kakor tudi v imenu svoje matere Viole pl. Rossmanlt, roj. pl. Beess, svoje soproge Silve, roj. Artarla, svoje sestre Violete pl. Rossmanlt in vseh ostalih sorodnikov pretresljivo vest o smrti svojega preljubega očeta, blagorodnega gospoda doktorja prava (fakulteta Dunaj), predsednika udrutenla vseh kasaSklh In ilvlno-relsklh društev Avstrije, lastnega predsednika Štajerske živinorejske zveze, graikega In ljutomerskega kasaikega druitva ter predsednika mariborskega kasaškega drultva, ki je preminul dne 20. decembra 1928, po kratki in težki bolezni previden z zadnjimi sv. zakramenti. Zemeljski ostanki dragega pokojnika bodo v nedeljo, dne 23. decembra 1928 ob pol 14. (pol drugi) uri prepeljani iz hiše žalosti (Brandhof) v cerkev v Radvanju in slovesno položeni k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. Sv. maša zadušnica se bo brala v pondeljek, dne 24. decembra 1928 ob osmih zjutraj v cerkvi sv. Jožefa v Studencih. MARIBOR, dno 28. decembra 1928. Posebna oznanila ne bodo Izdana. 2459 Znižane cene! Primerna božična A.Stauber.Ulica 10. okt ,Eviopa“). Cenj. občinstvu naznanjam, d* sem se presetU s svofo pekarno in prodajalno iz Aleksandrove c. 53 v Ale« ksantirovo cesto S9< kjer sem otvoril novo, moderno urejeno parno pekarno. — Zahvaljujem se svojim cenj. odjemalcem za dosedanjo naklonjenost, iiiavljam, da se bodem odsltj Še bolj potrudil zadovoljiti jih s prvovrstnim kruhom in pecivom ter se priporočam za nadaljno naklonjenost IVAN HORVAT, parna pekarn MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 59. 341 VELIKA IZBIRA RAZNEGA BLAGA Kasačko društvo v Mariboru uljudno naznanja, da je danes ponoči preminul njega dolgoletni in velezasluženi preesednilc, gospod llfred baron Rofimanlt Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 23. decembra tl. ob pol 14. uri s posestva Brandhof pri Mariboru. V Mariboru, dne 21. decembra 1928. Odbor. 34J8 v moderni barvi: sivi, beige in črni. Zahtevajte irzrecno: WIMPASSING Z ZNAMKO RDEČE ZVEZDE. Eden pove drugemu! 40 let so že praktični božični darovi po nizkih cenah iz veletrgovine HJ.Turad, Maribor najprlljubncjši. 2887 Otroške nogavice (Kindersockeil) par od Din 6’—.naprej, moSke nogavic*, par od Din <>•— naprej, ženske . •, , 8‘— , Nadalje srajce, ovratniki, saraoveznice, rokavice, pasi, palice, svileni tiakl, vezenine, iipke ter vložki po najnižji ceni. — Specijalna trgovina svilenih ter flor-nogavic.— Btezkonkurenčne cene! -2403 Eksportna hiša ,t|aUNA“, Maribor, Aleksandrova c. 19 V Mllovčevem dalmatinskem vinotoču ,PRI STARI POŠTI" se bo točilo črno In opolo vino črez ulico 24., 15. in ?6. decembra 1928 en dinar ceneje in sicer po 11 in 12 Din liter. PEKLU se toči ob božičnih prt* nikih prvovrstno domačo novo vino po Din ,9*-, 10** in 12*—, staro vino pa po Din 14'—. Za obUen obisk se priporoča Aridrei Janžekovič PREVZEM GOSTILNE. Naznanjam ceuj. občinstvu, da sem otvoril gostilno na Meljski cestS št. 9* katero sem na novo preuredil ter povečal prostore. Prizadeval si bom nuditi po nizki ceni pristna domača vina ter vsak čas topla in mrzla jedila. — Sprejemam tudi abonente na cencno domačo hrano. Za obilen obisk se A. ACHTIG, (preje SežlfBEiB liovBlelna lariliil Največja izbira vsakovrstnih pletenin, kakor pletenih oblek, kostumov, jopic, vest, puloverjev itd. v vseh barvah in velikostih se dobi edino le v pletarni 2399 M. VEZJAK. Maribor, Radi nrevelike zaloge zelo znižane ceae Velika prodala damskih klobukov! pri 4 P Cenj. občinstvu V Mariboru, 'dne 2Z. XTT. f95? UTarifeEf V P C P 17 W T * ToTfi? _ _ Wimoassing obuvalo za vlago in sneg preljub je dar, koristen in teol . /§??SS5A_ Wa“rfB8fiH V E C E R N T K TuTfi. V M ari Koru, 3ne 22. X!t. t9f§. m H n adost vzbujajo naše pletenine! Vedno mo lemo imajo tudi praktično vred* nost in so najbolj priljubljena božična darila. H ■ H / <3 n ■ B B B portne dokoienice čepice, gamaše, šali ovratnice, naramnice nogavice Čedni puloverji elegantni telovniki in lumber-jopiči praktični sveterji čedni otročji jopiči rokavice toplo perilo žepni robci Nizke cene! Največja izbira! Najboljša kakovost! C. BUDEFELDT, MARIBOR m m m m BBBBBBBBBBBBBBI GOSPOSKA ULICA 4-6. 2435 B B B B B B B fl fl Božična darila Preproge, linoleji, zastorji, blago za zastore, Stores, posteljne garniture, posteljne odeje, zidne preproge, divanska prigrinjala, mizni prti, volnene in tkaninaste odeje, postelje iz železa in medi, tapecirano pohištvo leseno pohištvo, karnise, blago za prevlako pohištva, posteljno perje, mizne garniture iz damasta, vsakovrstno pohištvo in posteljina. Največ j a izbiraj N a j ni ž j e ceneJ Brezplačni cenikiJ KAROL PRE9S MARIBOR - GOSPOSKA ULICA 20 lita K. za nakup ip prodajo posestev, hiš, vil i. t. d. v Mariboru, SloAenska ulica 2, se je na Aleksandrovo cesto 18, II. nadstropje. Se’dip ugodno naprodaj enonadstropna hiša z vrtom S« 150.000 Din,h dalje 2 nadstropna stanovanjska hiša ' j, za 400.000 Din 2547 Gillette Mem in Mond-extra rezila za brivske aparate in razne brivske potrebščine najugodneje v trgovini Drago Rosina, Maribor 9191 Vetrinjska ul. št. 26 mite sen! ooooooooooooooooooo Ob božičnici naj »t »pomni kak dobrotnik na vaše oči In naj vam prinese nova komo-dna Pe:e!nova očala s Zeis-Punktal steklom. Veliko ugodnejše in svobodnejše bodo vaše oči zrle v Novo leto. Po tol n prtlaeodl Zeift-Punktal strokovnjaško in za las natanko. V tem je tajnost dobrega vida. Pojasnila in nasvete daje ob vsakem času neobvezno optik I. PETELN Maribor, Gosposka 5 Krasno izdelane TRENCHCOATE iz čisto volnenega, najfinejšega blaga, opremljene a prvovrstno podlogo iz velblodove dlake, ki se da tudi odstraniti, kupite garantirano cenejše kakor pa na Dunaju in v Gradcu pri tvrdki I. ORNIK, Koroška cesta 9. Ne rabite ne površnika, ne zimskega in ne dežnega plašča. TRENCKC OAT NADOMEŠČA VSE! V Ameriko ni treba veli ŠTAMPILJK SOKLIČ, « * fl Zastopniki se lUeje! Eden od kavarniških stolov bo ocenjen z enim dolarjem katerega dobi kdor se prvi posluži srečnega stola. Dobitki veljajo za — četrtek, soboto in nedeljo. Dobitek se dobi pri blagajni. 2424 Poskusite »režo « številnim obiskom. Smučarski loden dobite v lepi izbiri pri F. Majer, Maribor, Glavni trg 9 Modna trgovina IHL & KUHAR, Maribor Od 8. decembra 1.1. naprej naprej, se prodaja vsake vrste modno in manufakturno blago ter pletenine po znatao znižanih božičnih cenah 2284 IHL A KUHAR, modna manufaktura* trgovina Maribor Aleksandrova cesta 9. Prešernova ulica 2. «♦98 Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, ezenč-nega kisa, čaj v zavitkih in odprt. Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka itd. od tvrdke „Patria*. Zagreb. JAKOB PERHAVEC MARIBOR. GOSPOSK® ULICA 19 Na drobno l &£rA. . TOVARNA ZA IZDELOVANJE LIKEKERJEV, DEZERTNIN VIN IN SIRUPOV. Na debelo l IH^nlpaK^nT^fi11 'tffTS n v I Juhi jan 1; predstavnik izdajatelja in urednik: Pran Brozovič* Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik S ta o ko D a t • 1 a v Maribora.