Stev. 225. V frstu* v torek, 15, avgusta 1916, Letnik XLI. Izhaja vsak dan, tudi oo nedeljah in prazntkin, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega 5L 20. 1. nadstr. - Vsi dopisi naj se pošiljko uredništvu lista. Nefrankirana pisma se nc sprejemajo fn rokopisi se ne vračajo. LMmJtteiJ in odgovorni urednik Štefan Godini. Lastnik konsorcij feU .Edinost" - Tisk tiskarne .Edinostivpisane zadmge r omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsJkega št. 20. Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. Naročnini znala : Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ... -............. xa tri mesec t........ • ........ ta nedeljsko I s d a J o za c«lo leto ...... • z* pol leta ............- Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 6. vinarje^* zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi «»e računajo na milimetre v širokosti ene kolono.. Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov . , . _ . . mm po 10 vi:u Osmrtnice, zahvale, poslanice, oeiasi denarniii zavodov ..... . . 1......mm po 20 vin,. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20- — vsaka nadaljna vrsta ......... . . . . » 2.— Mal1 oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema lnseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti' — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratni odde\ek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega 5t 20. — PoŠtnohranllnlČai račun št 841.852: Presled niilnovci$l& do$odKov.i,e,u 0anhov^m 4 e , rt^nih fronti. Ce bi se imelo objavljati samo ste-r Sedem mocmh ranjencev, ki so jih trasportirali vo-Lokvico (vas DOl- . ----u: rvKoincfvii Tft Italijanska bojišča. - _ laskih napadov med Lokvico (vas pol drug kilometer severovzhodno Opatjega sela) in reko Vipavo popolnoma odbitih. Lahi so srdito obstreljevali Starogoro, hrib sv. Gabrijela in Sveto goro. V su-gar.skem odseku dva napada na bivaron izjalovljena. — Uspešen naš letalski napad na kolodvor v Ronkah, na Vermeljan, Pieris, Selce, San Canziano in baterijo ob izlivu Soče. . . Ruska bojišča. — Južno Dnjestra nič posebnega. Severno Mariampola (na levem bregu Dniestra 15 km severovzhodno Stanislavovega) ruska konjiška brigada razpršena. Novi boji med Dnjestrom in okolišem zapadno Založec. Južno rio-rožanke (12 km severovzhodno Mariampola, zapadno reke Zlate Lipe), zapadno Kozo ve (ob železnici Stri j—Tarnopol, med Zlato Lipo in Stripo, 15 km vzhodno Brzežanov), pri Avgustovki (9 km južno Zboroveea) in v okolišu Zborovega (ob železnici Tarnopol—Zločov, 25 km jugovzhodno Zločovega) ruski napadi zavrnjeni. Jugozapadno Podkamjena (20 km jugovzhodno Brodov, 5 km od ruske meje) saditi ruski napadi odbiti. Novi boji. Pri Mulevičih ob Stohodu slaboten ruski sunek brez uspeha, južno Stobihve naš uspeh, nemški vzhodno Oginskega prekopa: južno Vigonovskega jezera in v ckolišu Škrobove Rusi odbiti. Balkanska bojišča. — Na bolgarski fronti slabotno sovražno artiljerijsko delovanje. Zapadna bojišča. — Ob Soinmi srditi angleški in francoski napadi odbiti. Francoski napadi na vas Fleurv in severnoza-padno Thiaumonta zavrnjeni. Južno Jabas-seeškega prekopa živahno bojno delovanje. — Angleški rušilec »Lassoo< potopljen. Turška bojišča. — Turki v Perziji zasedli Hamadan. Nad-aljni turški uspehi na desnem krilu kavkaske fronte. na Angleškem komaj morejo imeti po-, 1L avgusta, zvečer. — Na&uspebi.ob POTOPLJEN ANGLEŠKI RUŠILEC.* na Angleškem Komaj ^ itaHjanskijreki Seretu so prisffili. s©vražnika, da je! BEROLIN, 14. (Kor.) VVolffov urad .. .. ^---1--------- Ictn^oc. javila: Eden naših podvodnikov Je 13. prelivu l&aliianska DUNAJ, 14. (Kor.) Uradno se razglaša: 14. avgusta 19J6. Italijansko bojišče. — Močne sovražne sile so napadle sedemkrat naše postojanke vzhodno Dola med Lokvico in Vipavo, a so lih naše čete vedno zopet popolnoma odbile. Pešpolka št. 43 in 46 šta se zopet sijajno izkazala. Gričevje vzhodno Gorice/ hrib sv. Gabrijela m Sveto goro so Lahi srdito obstreljevali s topovi. V suganskem odseku sta se dva sovražna napada na Sivaron izjalovila v našem ognju. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Dogodki na morju. DUNAJ. 14. (Kor.) Uradno se razglaša: V noči od 13. na 14. avgusta je brodovje pomorskih letal zelo uspešno obmetalo z bombami kolodvor v Ronkah, vojaška poslopja in postojanke v Pierisu, Vermelja-nu. Selcih in S. Canzianu ter sovražno baterijo ob izlivu Soče ter doseglo zadetke v polno. Vsa letala so se vkljub najhujšemu obstreljevanju vrnila nepoškodovana. Poveljništvo brodovja. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. DUNAJ, 13. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 11. avgusta: Včerajšnji dan je pomenjal novo, sijajno zmago za naše orožje. Hrabre čete 3. armade so s povečano silo nadaljevale 9. t. m. v šmi-helskem in šmartinskem odseku pričeti napad in so osvojile vso zelo močno utrjeno sovražno črto na kraški planoti med Vipavo in Kosičevim vrhom. Sovražnik se je v popolnem neredu utneknil vzhodno Dola in drži samo z močnimi zadnjimi četami Debeli vrh in grič Koto 121 vzhodno Tržiča. Zasedli smo Rubije, Sinartin na Krasu in vso doberdobsko planoto ter dosegli dolsko črto do Črnega hriba. V odseku vzhodno Gorice se močno vkopani sovražnik upira iz črte hrib sv. Gabrijela in hrib sv. Marka. Naše čete so dosegle zapadno pobočje teh postojank in črto potoka Vrtojbice. Na ostali fronti običajne sovražne demonstracije, ki so bile povsod zavrnjene. — Sovražni letalci so metali bombe na gradeške lagune in na Benetke, ne da bi bili zadeli koga. Nekaj poslopij je bilo poškodovanih. Naše voi-singovsko brodovje je včeraj obnovilo bombardiranje kolodvora v Prvačini, kjer sovražnik zbira materijal izgubljenih postojank. Izogibajoč se ognju obrambnih topov, so drzni letalci vrgli kakih 40 bomb na svoj cilj in ga razdejali. Potem so se nepoškodovani vrnili v svoje črte. RIM, 12. (Kor.) Agencija Štefani javlja: Avstro-ogrsko vojno, poročilo navaja več točk militaričnega značaja, ki da so jih letala 10. t. m. zvečer v Benetkah zadela uspešno in brezdvomno. Nasprotno pa so vržene bombe povzročile le lahne požarje v mestu. Anglež o bojih na soški fronti. LONDON. 14. (Kor.) Lord Northcliffe pravi v neki brzojavki s soške fronte, da zovi angleškega križa, bi se občinstvu ze odprle oči. Sovražnikova srditotst je razvidna iz njegovega ravnanja. Italijanski naddreadnought zletei v zrak? LUG ANO, 14. (Kor.) Preko Pariza iz Turina došla vest, da je italijanski naddreadnought »Leonardo da Vinci« 9. t. m. v Tarentu zletel v zrak, se doslej v Italiji ni potrdila niti uradno niti drugače javno. Bojna ladja »Leonardo da Vinci« je bila splavljena leta 1911., je dolga 175, široka 28 m, 22.380 ton, najmočnejši oklop 3.->0 mm; oborožitev: 13 topov po 30'5 cm, 18 IX) 12'5, 20 po 7'6, 2 mitraljezi, 3 cevi za lansiranje torpedov; stroji imajo 30.000 konjskih sil, hitrost 22 pomorskih milj, posadke v mirnem času 1000 mož. Ruska bojišča. DUNAJ. 14. (Kor.) Uradno se razglaša: 14. avgusta 1916. Rusko bojišče. — Prestolonasled-nikova fronta: Južno Dnjestra nič posebnih dogodkov. Na gričevju severno Marjani pola smo včeraj s svojim ognjem razkropili naskakujočo konjiško brigado. Davi je na vsej fronti med Dnjestrom in okolišem južno Založec sovražnik zopet stopil v ožji bojni stik z zveznimi bojnimi silami. Južno Horožanke se je izjalovil ruski Zapadno Kozove so naše čete pregnale ^ustošeče oddelke. Pri Avgustovki in v okolišu Zborovega so naši bataljon! odbili številne ruske n£y>ade. Zajetih je bilo 300 sovražnikov. — Hinden-burgova fronta: Bohm-ErmoHijeva armada je jugozapadno Podkamjena odbila z večurnim bobnečim ognjem uveden in z uporabo nlinskih bomb podpiran napad ruskih ™as. Svet ored našimi *M>stojanka-mi pokrivajo mrtvi in težko ranjeni Rusi. Vrše se novi boji. Pri Hulevičih ob Stohodu se izjalovil slaboten ruski sunek. Južno Stobihve smo zavzeli po sovražniku zaseden peščen grič in ujeli posadko oporišča. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 14. (Kot.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 14. avgusta 1916. Vzhodno bojišče. — Hindenbar-gova fronta: V okolišu Škrobove in ob Oginskem prekopu južno Vigonovskega jezera smo odbili sovražne sunke. Nemški oddelki so vzhodno prekopa razpršili ruske prednje čete ob izdatnih njihovih izgubah. Pri Zarečah ob Stohodu se je boj proti prodrlemu sovražniku odločil nam v prid. Močni sovražni napadi so bili naperjeni proti luškemu in graberškemu odseku južno Brodov. Bili so končno odbiti. Vrše se tam novi napadi. — Fronta nadvojvode Karla: V odseku Zborov—Ko-njuhi so se izjalovili ruski napadi. Vdrle sovražnikove oddelke smo vrgli s proti-sunkom. Zajeli smo nad 300 sovražnikov. Tudi zapadno Monasterziske je sovražnik napadal zaman. Imel je v našem ognju velike izgube. Vrhovno armadno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. DUNAJ, 14. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega štaba. 10. avgusta, zvečer. — Ob Seretu se vrše trdovratni boji. Doslej smo ujeli 19 častnikov in 1300 mož. 11. avgusta, dopoldne. — Ob Stohodu se nadaljujejo srditi boji. Ob Seretu napredujejo naše čete. VrŠe se tam srditi boji. Sovražnik se nam je močno upiral in izvršuje protinapade. Naši konjiški polki so naskočili dvakrat sovražno pehoto. S ponovnimi bočnimi napadi na goste nemške formacije se jim je posrečilo, da so jih vrgli v popolnem neredu in tako zaustavili njihov napad. V tem okolišu so hrabre čete tekom bojev od 4. do 10. avgusta zajele 268 častnikov in 13.000 vojakov. Poleg tega smo pobrali nad 1000 ranjenih Nemcev ter Avstro-Ogrov. Samo 10. avgusta smo vseh skupai našteli nemških in avstro-ogrskih ujetnikov: 2 štabna častnika, 104 častnike in 4872 vojakov. Ob železnici Monasterziska—Nižnjov razširjajo naše čete svoj uspeh in prodirajo dalje. Eden naših pešpolkov je vdrl v južni del mesta Monasterziske, kjer se še vrše boji. Sovražnik, posebno Nemci, je izvrševal protinapade, ki smo jih odbili vse do zadnjega. V tem okolišu smo zajeli 2.500 mož, med njimi enega avstrijskega polkovnega poveljnika z njegovim štabom in enega vojnega duhovnika. V zapadni smeri prodirajoč, so naše čete dosegle levi izliv Zlote Lipe ter naskočila in vrgla so-Avstrijcev, Ogrov in Nemcev. Neki nemški polk, ki je prekoračil Zloto Lipo in je poizkusil napad na odsek, ki smo ga vzdrževali mi, smo zavrnili z zelo težkimi izgubami. Naša hrabra konjica je prebredla izliv Zlote Lipe naskočila in vrgla sovražnika. Zasledujoč ga, je dosegla levi bre"- Dnjestra. Skupno število v bojih in 9. avgusta tamkaj zajetih sovražnikov je narastlo na 5000 mož. V smeri proti Stanislavovemu so se naše čete z desnim krilom približale Lhijestru. onustil svoje utrjene postojanke. Istočasno so naše čete napadle severno Monasterziske in so zasedle Monasterzisko. Ena naših kolon s strojnimi puškami je prišla za neki bataljon tretjega nemškega rezervnega polka, ki se je umikat. Ko je naletela na odpor, je uničila bataljon z ognjem oklopnih stroinih pušek. V okolišu izliva Zlate-Lipe so naše čete dosegle velike uspehe. Naše čete so po hudem boju v okolišu Stanislavovega 10. avgusta ob 7'45 zvečer osvojile mesto Stanislavov in zasledujejo sovražnika. 12. avgusta, popoldne. — V okolišu srednjega toka reke Sereta so naše čete zasledovale sovražnika, ki je zapustil svoje utrjene postojanke, in prodirajo dalje. V okolišu severno Jezjerne nrodirajo naše čete vedno dalje in so prekoračile na več mestih Koropjec. Sovražnik je izpraznil Stanislavov in je razstrelil več železniških ogibal, dočim je mesto samo ostalo nepoškodovano in v redu. 12. avgusta, zvečer. — Proslava rojstnega dne na bojišču se mudečega velikega kneza prestolonaslednika Alekseja po naših četah se sklada s sijajnim zavzetjem zadnjega odseka prejšnjo zimo kar najmočneje utrjene sovražne fronte od Pri- pjata do romunske meje. Obkoljenega z dveh bokov smo s svojim krasnim sunkom zavzeli ves odsek pozimi temeljito utrjenih sovražnih postojank od Tarnopol a do Bučača. Pripomba vojnega tiskovnega stana: Nemško armadno vodstvo kakor tudi mi smo že zdavnaj opustili vsako polemiko s poročili ruskega generalnega štaba, ki so prepolna laži in pretiravanj. Vendar pa je vredno pripomniti, da so po ruskih četah baje »zavzeto« utrjeno postojanko med Tarnopolom in Bučačem Rusi pač komaj napadli, kaj še, da bi jo bili »osvojili«. Umeknitev te črte se je izvršila v zvezi z onimi premeknitvami sil, ki so bile objavljene v nemškem in avstro-ogr-sketn dnevnem poročilu 11. avgusta. Balkanska boiišža. DUNAJ, 14. (Kor.) Uradno se razglaša: 14. avgusta 1916. Jugovzhodno bojišče. — Nič pomembnega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 14. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 14. avgusta 1916. Balkansko bojišče. — Nič bistvenih dogodkov. Celo navidezno sovražno delovanje je uplalinelo. Vrhovno armadno vodstvo. SOFIJA, 13. (Agence TeL Bulsrare.) Bolgarski generalni štab poroča: Po svojih brezuspešnih, 10. t. m. proti našim na-ntaknjenim postojankam zapadno Dojran-skega jezera naperjenih napadih se je sovražnik zadnje dni omejeval na slabejše obstreljevanje teh postojank. Pehotnih kretenj nismo opažali. Na ostali fronti slaboten topovski* ogenj in patruljske praske. _ Grška in ententa. BERN, 14. (Kor.) Pariški »Temps« objavlja uradno sporočilo grške vlade, ki ga smatra za izpodbijanje vesti o novih zahtevah entente napram Grški. V tem sporočilu se pravi: Grška vlada se omejuje na to, da lojalno izpolnjuje v smislu programa 21. junija sprejete obveznosti. Pri tem postopa v polnem soglasju z atenskimi zastopniki zaveznih vlasti. Le-ti se s svoje strani strogo drže meja programa. Njihovi pogosti pogovori z ministrskim predsednikom Zaimisoin nimajo drugega namena, kot da se zajamčuje popolna izvedba pri sestavi novega kabineta sprejetih obveznosti. Zapadna boiiSca. BEROLIN, 14. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 14. avgusta 1916. Zanadno bojišče. — Jugozapadno črte Thiepval—Pozieres se je Angležem posrečilo včeraj zjutraj, da so okoli 700 metrov na široko vdrli v naš prednji jar^k. S protinapadom smo jih danes ponoči zooet vrgli iz njega. Pred Guille-montom in sosednjo črto proti jugu smo napade sovražnih mas odbili ob najtežjih sovražnih Izgubah. Ravno tako sta razpadla dva zelo močna francoska napada v odseku od Maurepasa do vzhodno He-ina. Naknadno se poroča, da so Francozi v noči na 13. t. m. napadli vas Fleury in naše postojanke vzhodno odtod in so bili gladko zavrnjeni. Včeraj se je izjalovil sovražni napad z ročnimi granatami seve-rozapadno utrdbe Thiaumonta. Ob la-basseeškem prekopu in južno odtod je vladalo živahno bojno delovanje. Na več krajih so sovražne patrulje kazale več živahnosti. Posebno je severozapadno Reimsa prodrlo več močnih poizvedovalnih oddelkov po izdatni strelni rn-ipravi. Podjetja so bila brez uspeha. Vzhodno Bapaume je bUo v zračnem boju prisiljeno angleško letalo, da je pristalo. Vrhovno armadno vodstvo. aveusta dopoldne v Angleškem potopil angleški rušilec »Lassoo«. Načelnik mornariškega admiralskega štaba. Turška bojišča. CARIGRAD, 12. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Iraška fronta. — Nič pomembnega. Perzijska fronta. — 9. t. in. zjutraj je desno krilo naše armade nadaljevalo ofenzivo, prepodilo sovražnika iz kraja Esadabad in le pričelo, nadaljujoč prodiranje, napadati sovražnika, ki se je umikal v prej pripravljene postojanke severno imenovanega kraja. V središču in na levem krilu so naše čete s srečnimi protinapadi v suneškem, baneškem »n sa-kiškem odseku vrgle Ruse proti vzhodu in severu. Kavkaska fronta. — Na desnem krilu so zasedle naše čete severno Bitlisa ležeče, obvladujoče vrhove, prekoračile reko Murad in se ustanoviie na severnem bregu. V središču in na levem krilu od časa do časa artiljerijski ogenj. Naša artiljerija je razpršita nekako dve sovražni stotniji z izgubami. V obrežnem odseku praske. Ena naših patrulj je zajela 7 so-vražn ikov. Egiptovska fronta. — Izvzemši patruljske spopade, nič dogodkov. Ugotovilo se je, da so tekom našega zadnjega naoada na Suez naše bombe razdejale tudi dve petrolejni zalogi in eno letalsko lopo ter ubile tri angleške častnike v Iz-majliji. Z ostalih front se ne poroča nič pomembnih dogodkov. CARIGRAD, 13. (Agence Tel. Mlili.) Glavni stan javlja: Iraška fronta. — Mir. Perzijska fronta. — Po več boiih na desnem krilu je naša armada pregnala Ruse iz Hamadana. Bili so prisiljeni, da so pobegnili v severovzhodni smeri. V teh bojih smo zajeli 315 mož, med njimi enega častnika. Sovražniku smo samo v boju za neko utrjeno postojanko zadali kakilf 2000 mož izgub mrtvih in ranjenih. Sovražnik je zapustil 2000 zabojev pehotne municije, veliko pušek, obleke in opremnih predmetov, ki jih ni mogel več odpraviti. Del plena je pokvaril, da ni za porabo, ali pa požgal. Operacije od Esa-dabada do Hamaoana so se vršile takole: 9. t. m. so naše sovražnika zasledujoče čete, ko se je izkazalo po raznih znakih, da se iz Esadabaua vrženi sovražnik pripravila, da bi se upiral z vsemi mo^ii v močno utrjenih postojankah severovzhodno kraja, napadle zasledovane Ruse v njihovih postojankah z različnih strani in so jih vr»le, pri čemer so zajele veliko sovražnikov. Isti dan so imeli drugi deli čet v okolišu Esadabada uspešne boje, pri čemur so vkljub neoretrganemu 30 kilometrov dolgemu pohodu v uspešnih napadih in naskokih proti sovražniku, ki je bil vkooan na strmo se dvigajočih vrhovih, podajale priznanja vredne dokaze svoje hrabrosti in vztrajnosti. 10. t. m. so naše čete zgodaj zjutraj zopet pričele zasledovati sovražnika, so vrgle močne konjiške oddelke, ki so tvorili zadnje čete, v celi vrsti napadov v smeri proti vzhodu in so dospele v Hamadan sam. Zvečer istega dne so naši bočni oddelki sovražno konjico, na katero so naleteli v hamadan-ski okolici, prisilili v boj in so jo odbili v vzhodni smeri. Prihodnje jutro so z napadom vrgli tudi sovražne bojne sile, ki so se ustanovile na severnem delu hama-danske planote, in so planoto popolnoma očistile sovražnika. V središču le boji med poizvedovalnimi oddelki. Na levem krilu je iz raznih elementov sestavljena sovražna bojna sila napadla naše oddelke v sa-kiškem okolišu, a smo jo premagali in se je proti večeru morala umekniti ob izgubah, ki so jih ji zadale naše čete v protinapadu. Kavkaškafronta. — Del desnega krila naše armade, ki je sovražnika, kateri se je držal na vrhovih južno Ta tu na, vrgel v smeri severno Ahlata, je zasedel ta kraj in pobočja severno odtod. V okoliših severno Bitlisa se na 30 kilometrov daleč ni pokazal noben sled o sovražniku. Sovražni konjiški oddelek, na katerega snio naleteli severno Muša v vasi Fira-viju, smo vrgli v smeri proti Kum kumu, pri čemer je sovražnik pustil ujetnike v naših rokah. V središču smo zavrnili majhne sovražne napadne poizkuse. Na levem krilu od časa do časa prekinievan topovski ogenj. V spopadih naših poizvedovalnih oddelkov s sovražnimi smo odvzeli sovražniku ujetnike in uplenili puške in bombe. Z ostalih front nič pomembnega. in praporščakov nadvojvod Rainerja in Leopolda za poročnika. — Cesar ie iz Najvišje milosti in izjemoma imenoval v evidenci nadporočnika princa Konrada Ho-lienlohe-Schillingsfiirsta za ritmojstra. Boji za Gorico. Imenovanja v armadi. DUNAJ, 14. (Kor.) »Artnadni naredbe-nik« objavlja imenovanje podmaršala in podadmirala nadvojvode Karla Franca Jožefa za generala konjice in admirala, poročnikov nadvojvode Maksa, Franca Karla Salvatorja, Huberta Salvatorja, Leona Ka.rla m Viljema Franca za nadporočnike Poročevalec »Berliner Tageblatta -Leonhard Adclt, poroča svojemu listu tako-le iz vojnega stana: Junaški boj je dobojevan, usoda nekega mesta je zapečatena. Pričenja se nov boj, nad mrtvim truplom mesta vrtnic, ki se sedaj nahaja med borilci. Kajti to je pač tragika Gorice, da militarično, četudi pomenja za naša srca toliko, ni nič drugega, kot zaledje za podgorsko postojanko in da žnjo stoji in pada. Od enega samega griča je bila štirinajst mesecev odvisna usoda mesta. Grič je ilovnat in pada s strmim kamenitim pobočjem v Sočo. Prej je rastel po njem kostanj, bukev, jesen, hrast in borovec. Proti zapadu iK)bočje ni strmo, temveč se znižuje polžno, kot da bi vabilo Italijane, naj pridejo bliže. Pod njegovim južnim pobočjem se vzpenja železni goriški železniški most čez Sočo. Širok krog žičnih ovir in strelskih jarkov se nahaja pred pred-mostjem; na levi v zvezi s podgorsko postojanko, na desni pa zapognjeno proti reki. Steklenozelena stopa Soča iz gora, ki so jo utesnjevale, šumi osvobojena preko gramoza in pušča, kakor je pač voda visoka, peščene otoke po strugi. Avstro-ogrska obrambna črta se je pri Štandrežu umeknila čez reko do izliva Vipave. Pod Vrhom sv. Mihela se razpreda po obsežnem pesku cela mreža strelskih kritij in zakopov, ki jih je videti od zgoraj kot mišje rove. Kilometre daleč je levi breg reke navrtan po tisočerih in tisočerih granatnih rupah. Pri goriškem predmestnem kolodvoru Šempetru se začenjajo jDečati granat izgubljati v razvalinah hiš. Celo leto }e bila Qorica najčudovitejše mesto na svetu. Ležalo je popolnoma v strelnem pasu. Ne morda samo v dosegu artilerijskega, temveč tudi pehotnega ognja. Ce smo šli skozi mestni vrt, da si skrajšamo pot do kopeli v zdraviliškem Ljtelu, so nam žvižgale kroglje okoli ušes. Nekikrat smo stopili v kavarno »Corso«, ko se je granata razletela pred viati. Neki drugikrat je neki častnik, ki je sedel ob oknu v kavarni, hipoma mrtev padel s stola, šrapnelska kroglja je predrla okno in njegovo srce. Ceste, ki so vodile k Soči, so bile z deskami zakrite, da bi jiii ne videl sovražnik. Večina hiš je kazala sledove obstreljevanja, veliko jih je bilo, kakor da jih je razbila orjaška pest. veliko pa za silo podprtih s tramovi. Toda po razvalinah na dvoriščih so se igrali otroci in med podprtimi frontami hiš so klopotali leseni sandali deklet in žena, ki so hodile na trg. Dočim so se vojaške in civilne oblasti že zdavnaj presek le v kleti, so še vedno stari možje gledali iz oken najvišjih nadstropij in polagoma puhali iz svojih pipic. Bili so večinoma ubožni ljudje, ki so bili ostali v Gorici in so se privadili vojni. Srnrt za civiliste je zavzela zanje obliko granate. Ljudje niso obolevali, temveč jih je ubijalo. Do tristo italijanskih topov je bilo nameščenih od Moše do Stever-jana, topov vseh vrst: poljskih topov, lahkih in težkih havbic, težkih topov, težkih možnarjev, kalibra 21 in 28 centimetrov. Zadnje tedne se je italijanska artiljerija pomnožila še za veliko baterij, med njimi z novimi velikimi topovi kalibra 21 in 24. ki so segali dalje kot oni drugi, ker' so obstreljevali celo kopališče Sesljan, ki so ga prej obstreljevale samo italijanske torpedovke, iu se njihove prihajajoče granate komaj slišijo. Vsa ta topovska žrela so naperili proti temu sedem kilometrov dolgemu frontnemu odseku. Na vsakih trideset metrov je takorekoč prišel en top. Marsikatero točko je v enem dnevu zadelo več kot tisoč granat. Jedro vseh napadov v peterih soških bitkah ie bil Podgorski vrh, sosednji cslavijski ccr-kveni rob in Sabotin, ki kakega pot tisoča metrov globoko skoraj navpično pada v Sočo. Na južni strani se priključuje pravo predmostje. ki ga Podgorski vrh nadvisuje za dvesto metrov. Poveljnik avstro-ogrske armade je vc-lezaslužni generalni polkovnik Svetozar Boroevič pl. Bojna. Branitelj Gorice je bil od italijanske vojne napovedi sem podmaršal Zeidler. Boroevičev nasprotnik je vojvoda Aosta, čigar glavni stan se nahaja v Cervinjanu. Tretja italijanska armada, ki ji poveljuje, je izpočetka zastavila štiri zbore proti odseku od morja do Gorice. V poznejših bitkah se je oja-čila na sedem zborov s sedemnajstimi pehotnimi in mobilnimi miličnimi divizijami. Armada generala Aoste je v štirinajstih mesecih vojne izgubila, kakor se ceni, 300.000 mož, torej celo svoje enkratno stanje. Pač jih je malo tistih, ki so naskakovali pred letom, bilo soudeleženih sedaj pri tako drago plačanem uspehu. Tedaj se je bahalo italijansko dnevno povelje nadvojvode Aosta: »4. junija 1915. bo doberdobska planota osvo-Lena. Zgodovina bo ta dan imenovala dan Stran II. EDINOST44 štev. 226. V Trstu, dne 15. avgusta 1916. bitke ob Soči.« Doberdobska planota še danes ni osvoiena (ta stavek velja tudi še sedaj, dasiravno ie doberdobska planota v italijanskih rokah, kajti naše čete so se prostovoljno umeknile z doberdob-ske planote na ono stran Dola, da se tako Izravna fronta z ozirom na opustitev goriškega predmostja na desni strani Soče; — prip. ured.,), in štirinajstmesečni boj za Gorico se je pričel z drznim predsun-koin braniteljev. Tedanji artiljerijski poveljnik, podpolkovnik Rihard Korner, je neke noči porinil težke možnarje čez železniški most do Ločnika in je začel obstreljevati sovražno izkrcavanje čet na krminskem kolodvoru. Ena sama granata je ubila 35 častnikov in veliko moštva. Italijani so nato mislili predmostje iznenaditi z zvijačo in so zažgali Ločnik, da bi se zakrili za dimom, toda veter se je nepričakovano izpreobrnil in je nagnal dim proti požigalcem. Istočasno pa jih je avstro-ogrska artiljerija prijela od treh strani. Odtlej sovražnik ni več ponovil brezuspešnega poizkusa, da bi vzel predmostje brez nadvišujoče podgorske postojanke, temveč je vedno s svojo glavno silo udarjal na Podgoro, ki so jo dalmatinski domobranci branili z nepopisnim junaštvom. Vselej, kedar sem prišel zopet k Soči, sem našel podgorski gozd boij razredčen, dokler ni bilo drugega kot sami parobki; vselej sem našel prejšnje jarke popolnoma razdejane in Dalmatince čepeče v novih. Vsakikrat sem našel število križe v zelo pomnoženo. Vse ono, kar je prihajalo v jarke, je pozdravljala smrt. Zadaj so v skalo vstreliena in vkopana zaklonišča nudila zavetišča, ki so bila varna pred bombami. Nadomeščene čete so imele nastanišča v gozdih izven dosega sovražne artiljerije. Ker podgorsko pobočje ne dovoljuje | razvitja večjih čet, ni mogla napadati nikdar več kot samo ena brigada. Ena italijanska brigada za drago se je razbijala ob dalmatinskem jeklu, najprej pošpolka 43 in 44, potem polka 1 in 2, ojačena po ber-saljerskih bataljonih, potem pistojska brigada s polkoma 35 in 36. Bojevalo se je z vso okrutnostjo modernega boja moža proti možu, z bodičastimi žicami, napolnjenimi z električnim tokom, in letečimi minami. Volčje jame in zanke so odspod posegale po sovražniku, strojne puške, mine in ročne granate so mu bile v obraz, noži, bajoneti, puškina kopita in sekire so odločevale. Italijani so mojstri v vseh u-metnostiii in zvijačah okrutnosti. Večkrat so Italijani prodrli do grebena Podgore, toda prav tolikokrat so bili zopet vrženi z njega. Nekikrat je napadro deset polkov zaporedoma; doseti je dospel celo v dalmatinske jarke, toda iz njih se ga je vrnilo le malo. Z ozirom na ogromne izgube irofltalnega napada je nato vojvoda Aosta zaukazal, naj se obide Podgora preko oslaviiskega cerkvenega roba, da bi med Sabotinom in nižjim delom Podgorskega vrha prodrl do gornjega goriškega soškega mostu. Posledica tega trdovratnega prizadevanja so bili težki boji za razvaline Oslavja in Pevmo, ki ležita ob obeh potih, ki iz Števerjana vodite v Gorico. Z drznim protinapadom v megli so Hrvatje in Ogri zopet osvojili izgubljeno postojanko na vrhu ozkega strmega osla-vijskega robu. Nenadni nočni napadi so dvakrat iznenadili speče sovražne poljske straže pri Pevmi, in tako je bila tudi druga pot v hrib očiščena namaknjenih sovražnih jarkov. Nato so Lahi zastavili napad južno Podgore ob pravem goriškem predmestju. Od Ločnika do desnega soškega brega namknjene lahke gorske baterije naj bi z bol a obstreljevale gornji soški most j:Pri mostu«, a so jih c. in kr. baterije onesposobile za boj. Zato so italijanske baterije začele obstreljevati z granatami goriški železniški mest, dovozne ceste in taborišča avstro-ogrskih rezerv, na kar so naši dalekonosni topovi odgovarjali z bombardiranjem krajinskega kolodvora in drugih italijanskih nadobavnih potov in rezervnih taborišč. Ponoči so se sovražni saperji v varnostnih šlemih in jeklenih o-klopih ter v rokavicah, izolirajočih proti e-lektričnemu toku, priplazili do širokega ovirnega pasu, ki v polukrogu obsega predmostje, in so začeli s škarjami za žico razširjati vrzeli v žičnih ovirah, ki so jih napravili streli. Žarometi so jih odkrili in bili so postreljeni. Razietavajoče se kontaktne mine so prepodile sledeče jim sovražne rojne vrste. Nekaj dni pozneje so -granate iz možnarje v užgale tramovje prednjih italijanskih okopov. Toda prenehanje tirolske ofenzive in dejstvo, da so bile naše čete vezane na vzhodu, je zopet dalo vojvodi Aosta izgubljeno akcijsko svobodo. Ojačen s četami in baterijami je 7. julija zopet začel obstreljevati predmostje in prihodnji dan tudi mesto s težkimi granatami. 24. julija je razbil ločniški mostni okop. Od 30. julija do 4. avgusta je vedno naraščal topovski ogenj. 5. avgusta so začeli Lahi srdito obstreljevati tudi Gorico, ki je bila v kratkem na več mestih v plamenu. Dočim so se južni zbori tretje italijanske armade borili okoii doberdobske planote, so severni zbori še mirovali in so šele 6. avgusta popoldne ob 4. po zadnjem in naistrahovitej-šem ognju artiljerijskih mas splošno naskočili popolnoma izravnane strelske jarke. Naskok so izvršili na vsem od-seku od mostnega okopa vzhodno Ločnika do Sa-botina, kjer je toskanski pešpolk št. 78 tvoril levo krilo napadalcev. Dva dni in dve noči so se Zeidlerjevi Dalmatinci, Hrvatje in Madžari brez kritja upirali za-dirajoči premoči. Vsak delni sovražni uspeh so obrezuspešili s protinapadom in ujeli 3000 Italijanov. Sele po dvodnevnem boju je popolna fizična izčrpanost njegovih čet prisilila podmaršala Zeidlerja, da jih je umakni! na levi breg reke, kjer so že celo leto pripravljene nove postojanke vzhodno Gorice. Rožne politične m\\. Romanske stvari. — Bukareški list »Dreptatea« poroča: Ruski poslanik je pri romunski vladi posredoval, da bi dosegel dovoljenje za prehod ruskih čet skozi Romunsko. Zastopnika osrednjih vlasti sta posvarila romunskega ministrskega predsednika, kajti dunajska in berolinska vlada bi se proti tej možnosti ne mogli zadovoljiti s tein da bi se romunska vlada omejila samo na preprost protest, temveč zahtevate, da romunska vlada zavrne vsak ruski vdor z oboroženo silo. — »Steagul«, glavno glasilo pod vodstvom Marghiloma-na stoječe romunske konservativne stranke, poroča o brutalnem vmešavanju ruskega poslanika na bukareškem dvoru, Po-klevskega-Kozjela, v ustavne pravice romunske vlade, ki je izzvalo pozornost in vidno oznevoljenje v parlamentarnih krogih. List piše: Tekom nekaterih mesecev je tukajšnje rusko poslaništvo nakupilo 47 vagonov bakra. Ta ogromna množina bakra se nahaja v skladiščih v jalomiškein okrožju na posestvu nekega Sabareana, s čigar pomočjo se je izvedla vsa akcija. Ko je sedaj romunska vlada odredila rekvizicijo bakra in so v ta namen prišli rekvi-zicijski uradniki k Sabareanu, je odgovoril le-ta, da baker, ki ga je nakupil on po deželi, ni njegova last, temveč last ruskega poslanika gospoda Poklevskega - Kozjela. Obenem je izjavil, naj se uradniki v tej stvari obrnejo na ruskega poslanika v Bu-kareštu. Kak odgovor pa je podal gospod Poklevski - Kozjel, ko je voditelj municij-skega ravnateljstva Saligny prišel k njemu v rusko poslaništvo, mu spo-ročil zakonito naredbo romunske vlade glede rekvizicije bakra in ga prosil, da naj da izročiti v deželi nakupljeno in na prostoru gospoda Sabareana hranjeno množino bakra? Ruski poslanik je zagrozil z re-presalijami. če bi se romunska vlada drznila rekvirirati onih 47 vagonov bakra. — R iska vlada bi — tako je izjavil — takoj prepovedala izvoz konj v Romunsko, bi odrekla prevoz v Romunsko namenjenega blaga in ukrenila še druge odločnejše in občiltneiše ukrepe proti Romunski, ako bi sc romunska vlada doteknila na Saba-reanovem posestvu po ruskem poslaništvu hranjenega bakra. Teh 47 vagonov bakra se nahaja še danes na imenovanem posestvu in nihče se jim ne upa približati, ker tega ne dopušča ruski poslanik gospod Poklevski-Kozjel — vkljub romunskemu rekvizicijskemu zakonu. O tem naravnost nezaslišanem poseganju tujega poslanika v ustavne pravice naše vlade — slučaj, kakor ga še ni bilo in ki je zajamčeno resničen — tako zaključuje »Steagul«, bi radi slišali mnenje naših rusofiiov. — V »Adeverulu« piše Konstantin Mille o domnevnih nevarnostih, ki prete Romunski s strani Bolgarske: »Bolgarji iščejo spora za vsako ceno. Vem natančno, da Nemci nočejo napasti, ker bi to političnc^ne bilo pametno. Rajši vidijo, da bi bili oni napadeni. Ven? dobro, da Bratianu v svoji politik i neoakritosrčnosti še ni gotov s svojimi pogajanji z zavezniki in še ni podpisal pegodeb. Če bi nas sedaj napade! kdo, pride ententa, da bi nas branila, in mi ne bomo mogli več zahtevati onega kot prej, ko so nas prosili. Bila je velika napaka, da se ni zrušila Bratianova vlada; sedaj pa je prepozno. Ce bolgarski dogodki še niso dovedli do težkih posledic, je to pripisati edino le deistvu, da na Dunaju in Berolinu še vedno računajo z našo nevtralnostjo. Tisti dan, ko osrednji vlasti ne boste več upali na našo nevtralnost, pa moramo biti pripravljeni, brez ozira na to, ali bo še Bratianu na vladi, ali ne, da v prvi vrsti napadejo Bolgarji nas, namesto, da bi mi napadli Sedmograško.« Trnki na naši ruski fronti. V »Neue Freie Presse' čitamo: vNa majhnem kolodvoru v vznožju Karpatov sem bil priča ljubkega prizora. Ob 5 popoldne je dospel na postajo turški vojaški vlak, ki naj bi stal tam 10 minut. Skupina višjih častnikov, med njimi tudi nemški, okrašeni z redi, v zlatoopram en jenih in s krznom obrobljenih kalpakih so stopili iz vlaka. Bili so prisrčno sprejeti. Domače dame so jim nudile okrepčiia. Hipoma je pomignil z roko neki častnik. Izstopilo je tudi moštvo. — Krasne vitke postave v čistih uniformah. Vzklikanja kar ni hotelo biti konca. Mlado turško moštvo je raztegovalo vsled dolge vožnje omrtvele ude. Nekoliko starejih anatolskih vojakov je s prekrižanimi nogami počepniJo na klopi na peronu. Eden ie potegnil odnekod nekak klarinet in začel piskati ei.-olično melodijo. V sredi gostega kroga radovednežev je začel drug, mlad turški vojak, brez brkov, plesati. — Vedno vneteje in burneje. Bil je ples, podoben čardašu. z brezštevilnima navidezno brezpraviinimi izpremembami in vendar polnimi ritma. Živahno odobravanje. Vojak brez brkov in njegov piskač sta utrujena. Drugi vojaki so stopili na njuno mesto. Izvajali so drugačen ples* brez godbe, samo po ploskanju svojih tovarišev, vihteč gole bajunete, sedaj dostojanstveno korakajoč, kakor duhovniki v svetišču, sedaj strastveno skakajoč kot fanatični derviši. Najvišji navzoči častnik je nekoliko dvignil glavo. Ples je prenehal. Vlak je odsopihal. Bajna slika iz tisoč in ene noči je izginila. Aproviziitiiske stvori. ŽIVILA APROVIZACIJSKE KOMISIJE. Občinstvu se naznanja, da se dobivajo ta teden naslednja živila aprovizacijske komisije in sicer: V-z k« koruzne moke po K 0*80 kilogram in 14 kg fižola po K V— Kilogram. GOVEJE, KOŠTRLNJE in JANĆJE MESO. Jutri, v sredo, 16. t. m., se bo zopet dobivalo poveie meso in oa tudi ovčje in jančje rneso. Izkazati se je treba z izkaznico za živila, ki se preščipne na notranjem prostoru pod št. 15. Za vsak odmerek izkaznice za živila se more dobiti Vb kg mesa, skupaj pa ne več kot 1 kg. Cene govejega mesa: prednji deli s priklado K 4'80 kilogram, zadnji deli s priklado K 6'80 kilogram, Cene koštruniega In lančjega mesa: prednji deli s priklado K 4'40 kilogram, zadnji deli s priklado K 4'80 kilogram. Govedina se dobiva v naslednjih mesnicah: Oodina ul. Farneto 744, Rocchelli V. ul. Marije Terezije 51, Fabbro G. ul. Marije Terezije 43, Pasqualini G. ul. Marije Terezije 41, Pinter G. ul. Farneto 11, Rossi ul. Farneto 3, Lenarduzzi ul. Amalia 23, Ottonicer ul. Molingrande 11, Penso ul. Oiulia 7, Viezzeli ul. Barriera 15, Jenco ul. Istituto 4, Polacco ul. Settefontane 44, Wengherain ul. Ugo Foscolo 2, Benedet-tich ul. Piccai di 28, Rizzian ul. deli' lstria 76, Cau ul. S. Marco 34, Cooperative Ope-raie ul. Settefontane, Depace Barriera 26, Benedettich S. Sebastiano, Girilli, del Pon-te 7, Castro ul. Fontanone 19, Polacco ul. Sanita 13, Miciielli ul. Lazzaretto vecchio 46, Stabile ul. S. Michele 5, Vattovaz ul. Giustinelii 5, Ley F. ul. Donato Bramante 13, Stanig A. ul. S. Giusto 10, Gatznig Skedenj 50, Godina Skedenj 138, Cadorini ul. Canale 13, Paronitto S. trg Caserma 6, Dapretto A. uL Giovanni Boccaccio 6, Bolle, Gretta di Sopra 13. Koštrunovma in janjetina se dobiva v naslednjih mesnicah: Krassnigg V. ul. del Bosco 2, Rumetz G. ul. Largo Sartorio 1, Stanislawsky A. ul. S. Spiridione 10, Rocchelli N. ul. piazza piccola 2 (za magistratom), Callin C. ul. Belvedere 18, Castel-litz P. ul. Giulia 67. Oddala kovin. Predpisani predmeti iz bakra, niklja, inedi in kositra, ki se nahajajo v domačih gospodarstvih, se oddajajo izključno Ie v predpisanih oddajalnicah posameznih o-krajev, kjer dobe stranke od komisije potrdilo. > Vse komisije poslujejo od 8 do 12 dopoldne in od 4 do 7 popoldne. Nakupovalnima kovinske centrale, Leopold Feiner, ul. Cecilia de Rittineyer št. 4, ne bo več sprefemala predmetov iz domačih gospodarstev. Nasprotno pa tudi še nadaije kupuje in takoj plačuje vse druge predmete iz industrijskih podjetij, nameravanih novih stavb in stare kovine, kot: nikelj, baker, med, kositer, svinec, tiskarske črke in svinec za stereotipe, antimon, cink in vse zmesi. Poklic črnovojnikov. Kakor sporoča domobransko ministrstvo, se te dni pokličejo za 28. avgusta 1916. I. avstrijski črnovoj-niki letnikov 1896, 1895, 1894 in 1893 ter letnikov 1889, 1888, 1887, 1886 in 1885, ki so bili potrjeni pri pravkar končamh čr-novojniških pregledih. Da se ne pokličeio za sedaj letniki 1892 1891 in 1890, ima vzrok v dejstvu, da se je mislilo na primerno dopolnitev rezerv armade na bojišču. Potrjeni črnovojniki teh letnikov nridejo na vrsto pri prihodnjih poklicih. Črnovojniki, ki so poklicani za 28. avgusta t. 1.. se bodo morali prijaviti pri c. in kr. dopolnilnem poveljništvu oziroma c. kr. domobranskem dopolnilnem poveljništvu, ki je označeno v njihovi črnovoj-niški izkaznici. Enako se morajo priglasiti tudi 25. avgusta oni potrjenci letnikov 1896 1895, 1894, 1893 ter letnikov 1889, 1888, 1887, 1886 in 1885,»ki so bili potrjeni na podlagi brambnega zakona o prostovoljnem vstopu v skupno armado, vojno mornarico in deželno hrambo. — Podrobnosti glede poklica bodo razvidne iz poklicnega razglasa, ki se obiavi prihodnje dni. Zamena možnarjev. Železni možnarji, ki jih je poslal vojno-oskrbni urad ministrstva notranjih zadev v svrho zamene z možnarji iz medi in ki so vsled dolge vožnje došli semkaj močno zarjaveli, bodo tekom teg t tedna, ko se še očistijo, pripravljeni za oddajo. Vse one osebe, ki so se pri mornariških skavtih priglasili za zameno svoiih možnarjev iz inedi, se tedaj poživljajo, da jih imajo pripravljene, ker bodo skavti prihajali na dom. da jih zamenjajo še pred potekom roka, ki j e.določen za oddajo kovin (31. avgust). Kdor noče čakati, da bi prišli na dom skavti, more priglašeni možnar, oz. možnarje zamenjati naravnost v prostorih mornariških skavtov v ulici Castello št. 2. IV. vojaški dan. Za okrasitev svojih izložbenih oken dne 18. avgusta s črno-rme-nimi cvetlicami vojaškega dneva so- se prijavile nadalje sledeče tvrdke: Gulm Marija, C. Brusini nasled., Leopold Flarch, J os. Cavalieri, Marija vd. Punter, Iv. Kro-sel, Leopold Sgur, Josipina Salomon, Mug-gia & Cettin, Raimond Crischiak, Al. Tre-visan, L. Augustin, Rih. Sanzm, lekajna Biasoletto, Dina Taverna, Camuffo <5t Da-rniani, Bohinec & C., P. Buffa, Drogerija Huber, trg. s papirjem Dominico, K. Silvestri, Pio Fantoma, Leopold Strecker, Ivanišsvić Tomaž, lekarna Godma, Ce-regatto, Stepančić Al., A. Kness, Merhar, Germana Tinza, lekarna Manncovich, Rizzian Marija, Preloch Josip, H. p*. Franceschi, Simcn Disman, trgovina s čevlji Friratti, mlekarna Jamcich, B. Ro-manin, mlekarna Schwarz, Debegnak, Erm. Trocca, kinematograf Eden, m!ek. Cerf, gosstfln i Colonna d'oro, gostilna Appollonio, gostilna Andreanovich, trgovina z likerji Fazzini, klobučarna de Luisa, trg. s čevlji Viennese, drogerija Ursich, Buffet v ul. Barriera vecchia št. 16, trg. s papirjem v ul. Barriera Vecchia št. 19, Al. Duvulin lekarna Gio-v. Ant. Picciola Zavarovalna vesti. Občni zbor družbe »Assicurazion; generali«. Na občnem zboru družbe »Assicu-razioni generali«, ki se je vršil dne 8. t. m. na Dunaju, je bila predložena provizo-rična bilanca za leto 1915. Reservni sklad zavarovanja življenja se je zvišal od K 20,742.104 na K 439.773.715, medtem ko znaša reservni sklad v oddelku »elementarne škode« K 11.597.943. Reservam deležev in dobička se je določilo 2.203.o0/ in se je naposled ustanovil reservni sklad za »škode po vojni« v znesku 4 milijonov K. Vrhu teh nakazov, s katerimi je narastel garancijski sklad na K 512,890.910, se je določila dividenda v znesku K 680 za delež in se plača ta od dne 16 avgusta naprej. ___ ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Velika prilika. 40 parov št. 35—38 za l&Vilg. dekleta. Prva vrsta. En bloc po 22 E, posamezni pari K '24. bloški in deški čevlji zajam £ene vrste po zmernih cenah. Via Tor S. Lorenzo 10, vr. 13 {prečna ulica S. Michele]. 544 Dfffffl nttCtlflffff k vojakom prodam: okoli KUG I vpufusiu 100 parov čevljev, moških in ženskih na drobno ali debelo, ped lastno ceno. Via Remota 7, polun. levo, od 12. naprej. 546 || aU« • MMffflMH &a Opčinah naznanjata Ilcllc A nklUlUlf svojim cenj. odjemalcem da imata veliko množino belega in črnega vina na razpolago. Cene zmerne. 545 Od da a* soba z opravo. Prost vhed. Coroneo SK 21. 542 Izbrano ulno. franko Hangar 41, vedno na razpolago v kleti. — Em. Millossovich, Trst Via Barriera št. 4. 543 Z vdovo brez otrok aH gospodično, ki ima veaelje do gospodinjstva in Če ima kaj pre-moženia ali pokojnino, išče spoznanja 40 leten gospod, blagega enačaja, s pravico na pokojnino. Prijazne ponudbe (če mogoče s sliko) na Inser. Caffe Nuovo, Caffe Bizzantino, L. Ober-snu, Vattovatz Gvidon, Tropeani, Adolf Kostoris, Gasser Pisk, Arnstein, N. Bo-mann, Cooperativa cittadina consuma, Josip Chero, A. Tosoratti, Ferfoglia, Fer-1 foglia, Tyrichter Cuccarna, Colombin & Pontini, Brnnelli, Fano, Ciradenigo, L. Valenčič, Gvidon Romanin. Mercede vd. Visintin, Magello, Ferdinand Bertos, Taiia Croci, Vincenc Skerk. u Za pripravljalni tečaj za slovensko učiteljišče v Trstu. Prizadeti roditelji prosimo, da se skoro ustanovi za našo učečo se mladino obojega spola tečaj v Trstu. Gotovi smo, da se jih priglasi takoj zadostno število in sicer izborno- učeče se mladine iz slovenskih in nemških zavodov, ki so dovršili 5., 6., 7., ljudsko - meščanski razred in ki nimajo kam vstopiti. Z nestrpnostjo pričakujemo roditelji in mladina, da bomo v kratkem čitali razglas, kje in kedaj se bo vpisavala mladina v to šolo, da jo pripravimo za njo in da bomo rešeni mnogo težav in skrbi. Unicum. V čisto slovenski vasi je tabla z napisom, ki se blešči nasproti cerkve, nabita na poslopju: Vilagio: Cattinara, Comune: Trieste. Ortschaft: Cattinara, Gemeinde: Triest. Le slovenskega nič — mora biti človek vesel! • Brzojavni promet z Ogrsko, Objavljamo vnovič, da od 15. avgusta t. I. naprej znaša pristojbina za brzojavke iz Avstrije na Ogrsko 8 vin. od besede, najmanjša pristojbina za brzojavko 1 K; pristojbina za odpremo časopisnih brzojavk iz Avstrije na Ogrsko znaša za prvih 500 brzojavnih besed 15 K in za vsakih nadaljnih načetih sto besed 3 K. Pristojbina za tiskovne brzojavke- iz Avstrije na Ogrsko znaša 4 vin. od besede, najmanjša pristojbina za brzojavko 1 K. Zamenjani Invalidi. V c. in kr. rezervno bolnišnico v Most na Češkem so dospeli iz Rusaje naslednji ivalidl-Slovencj: pešec, nadom, rezervnik Josip Smolej, pešpolk 17/3 stot., Nržnji Novgorod: črnovoj. peš. Josip Junako (?), peš. 97/13 stot., Niž. Novgorod; peš. Josip Beč domobr. pešp. 27/9 stot., Niž. Novgorod; peš. Tomaž Likov (najbrž Likar, ali Likon?), pešpolk 97/10 stot., Niž. Novgorod; črnovoj. peš. Fran Sedevčlč, domobr. pešp. 5/16 marškomp., Moskva; trobentač Ivan Kos, pešp. 47/7 stot., Rjazan; peš. Dominik Gornik, pešpolk 47/18 stot., Orask. Mestna zastavljalnica. Jutri, 16. t. m., od 9 dop. do 3 pop. se bodo prodajali na dražbi razni že zapadli nedragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca maj-nika in junija 1915. na modre listke. Kdo ve kaj? Marija Gabršček, sedaj begunka v c. k. taborišču beguncev v Bru-cku ob Litvi — baraka 13—14, — na Nižjem Avstrijskem, bi rada kaj izvedela o svojem sinu Ivanu Gabrščeku, ki je služil pri 97 pešpolku, v oddelku strojnih pušk. Kdor bi kaj vedel, naj dobrotno: sporoči na zgornji naslov. ViiMiifftm vol no. železo, lito železo, bumbnž RU^llJviSt po K 7 in razne kovine. Trst. ulica. del Bosco 13. Prihajam tudi n i doni. 4*i7 vsake vrste kupuje prva slo verska trgovina, Jakob iT argon, Trst, ulica Soli-tario 21 fpri mestni bolnišnici.) 52;» i«en KrižiDcnčič vt^Srr Bala K 3-20, cipro K 3*20. crema maršala. K 3 *20. Amaro lstria K 3*20, peiikovac K 3 20. tropioovoo Pftkr^fiHf! tigkoti Turni, Koestling- Zv-iback, ^ImUiUuU) slaščice, malinovec itd. se proda na debelo in na drobno. „Begno di cioccolatau Tr t. Corso št. 3'J. 460 KHTtllfftm cunje> volno, bomba/, volnena in vatirana pokrivala in volneno pleten« srajce Prihajam tudi na dom. Zalaga ISettefontano Šter. 45. 40$ Ijs debelo ssmo za nreprMlc: Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, rirzni gumbi, denarnice, mazilo za revije, električne svetiljke, baterije, pisemuki papir kopirni hvinfcniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robni, mrežice za brk«, pletenine, srajce, spodnje hlača, (.gledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfo" in drugo prodna jLKOl* L^VI. ulica 3. j£iqolo Štev. 19. Q2 rrna odd. ponudbe (če mogoče Edinosti- Trst, pod -Sreča4 523 Mnakn ■ umi ■■in In n cospodinie v župnišču SlUZDG SliOlOnOJnB naiđe kupica fmli^a ali starejSa)> zanesljiva, varčna, poštena. Opiše n»j vse okončine na katere bi se moglo ozirati na omenjeno ev. stalno »lužbo. Nastop takoj ali po-snejo. Ponudbe Ins. odd. „Slovenca" Ljubljana poa „Samo-tojna gospodinja". 522 T'ir KĐ Zfi gg PSiP@RO€LJ£ll£ Bul 83 bi e« ■a ■a mm Pooblaščeni operator kurjih očes MARKO KRIVIČIČ sprejema od 5 do 7 pop. ob nedeljah od 9—2 pop. Trst, ul. Ac