Čitatelfem v pouk In zabavo. Povelie iz femne nocl. Johansen je star delavec. Večer svojega življenja uživa v udobni riaselbini in se veseli radija. »Da, radijo je veliikanska iznajdba«, sem mu reikel, fco sem ga obiskal lepega dne in je on poslušal radijo. »Da, radijo«, godrnja Johansen, »gotovo je nekaj prav zabavnega. Nikalvor ipa ne morem reči, da bi bil nekaj prav posebnega. Bi se daio izhajati tudi brez te iznajdbe.« »Za ladje je postal radijo nekaj, kar bi se ne dalo pogrešati.« »Mogoče. Za mojega časa smo oprarvili vse brez radija.« »Kaj — Vi ste se celo vozili po morju?« »In —! Da, da, doživel sem nekaj več, fcakor to, da sem zapustil svojo staro mater in sem se podal na morje. Ko sem bil star jodva 15 let, sem se pripeljal z ladjo v Antverpen. Tamkaj sva rekla jaz in še en drug mladcc »Na svidenje!« in sva pobegnila. Dva petnajstletnika sva vstopila v službo kot mornarja in šlo je.« Da, parikrat sem objadral rt Horn. Prepeljaval sem sužnje iz Afrike na ameriški otol. Martinique. V Novi Zelandiji sem strigel ovce. Pet let sem delal v Avstraliji. Da pa se vrnem nazaj ik radiju, moram omeniti, da smo se peljali s tovorno jadrnico iz Kalkutte v Indiji v Palmauth. Bilo je tako okrog božičnih praznikov. Nahajali smo se že na morju nekje ob obali Španije. Neko noč ob polnoči sem moral preyzeti ikrmilo. Komaj sem stal tamkaj par minut, ko sem čul tik menc prav fcrepek glas: »Krmilo južno-zapadno proti zapadu tri četrtine zapadno!« Poleg sebe nisem videl žive duše, razen opazovalca in krmarja, ki je tamkaj nekaj obsekava.. Mar li mi je on dal poveljc? Ni bil njegov glas. Žc sem bil prepričan, da sem se morda motil. Koj za tem se je zopot oglasilo: »Krmilo južno-zapadno proti zapadu tri četrtine zapadno!« Nekako čudno me je spreletelo. Nikdar nisem ikaj dal na strahove. Bil sem mlad. Z ladje sem se podajal na suho, kjer sem zapravil v par dneh ves zaslužek in spet sem bil na morju. Nisem bil bojazljivec. Nikakor nisem mogel razumeti, za kaj da je šlo v tem slučaju. Pristopil je k meni krmilar. Vprašal sem ga, če mi je dal on novo povelje. »Mož, mar si li ob pamet?« me je nahrulil. »Južno-zapadno proti zapadu, tri četrtine zapadno, l_aj pa hočemo po tem? Johansen, ali res nisi pri vseh petih?« »Da, vsega so zavedam«, sem odgo¦voril. »Naopak pa tudi nisem slišal.« Baš je hotel dalje zmerjati, a v tem itrenutku se je ponovilo povelje: »Krmilo južno-zapadno proti zapadu Iri čctrtine zapadno!« Ozrl se je. Pogledal me je debelo. Odbrzel je h ikapitanu in rekel: »Nek- do mi veleva, naj predrugačim smer vožnje.« Kapitan se je razljutil. Ni mogel trpeti, če ga je kedo motil pri nočnem počitku. Zagrmel je nad krmarjem, naj se zgubi! L »Ne gre za prazen nič«, je vztrajal krmar. »Johansen in jaz šva slišala.« Kapitan je prišel iz svoje ikabine na krov. Bil je ves besen, ko se je pojavil zgoraj. Ničesar ni bilo videti, kakor morsko gladino. Jadrali smo po voznem redu. Kapitanu je bilo videti, da zbira vso jezo, ikatero si bo spustil nad nami. Pa . . . zopet se je oglasilo povsem natančno ter razločno: »Krmilo južno-zapadno proti zapadu tri četrtine zapadno!« Kapitana so te besede ikakor na novo poživele. Vse moštvo je moralo na krov. Ladji smo spremenill sper, kaikor nam je bila zaukazana iz temne noči. Nobeden ni razumel, zakaj smo posluhnili čudno povelje. Ob štirih zjutraj smo zagledali večjo ladjo, s katero so se igrali valovi in je molel njen zadnji del visoko kvišku. Bila je ponesrečena angleška ladja, s katere smo rešili 38 mož posadke. Samo eden je utonil, predno smo prihiteli na pomoč in ta je bil radijo, ki nas je zval. Glejte, take so bile v mojih mladih letih radijo zveze, ki so tolikokrat klicale po več !kot sto milj daleč na pomoč . . .« Žabid farmo. Najnovejša panoga živinoreje so gotovo žabje farme v Ameriki. V teh farmah ne gojijo naše žabe, ikoje krače so tudi slaščica v spomladi, ampak takozvano volov&ko žabo. Opis volovske žabe. Ameriška volovska žaba ima zadnje krake tako velike feakor naša kokoš bedre. Žaba postane p-o enem letu, ko je glede okusa najbolj privlačna, dolga 60 cm in tehta 2 in pol ikg. Doseže pa lahko starost 6—8 let. Njeno meso je povscm podobno ikokošjemu. Par žabjih __rakov s hrbtom vred da % kg užitnega mesa. Volovska žaba je različne barve: zeleno rumena, svetlo zelena, temno zelena, pisana in pikasta. Njena zunanja barva se povsem ujcma z oikolico, kjer živi, in radi tega jo je tudi zelo težko razločiti od i'astlinstva. Ravno zaradi barve je pri dnevni luči volovsko žabo na površju vode skoraj nemogoče videti. Volovska žaba skoči 2 in pol m na dolgo. Kako gojijo orjaške žabe? Veliko volovsko žabo je lahko gojiti v ribnikih, iki imajo 60 do 90 m v kvadratu in so globoki 100 do 130 cm. Ribnike zasadijo z raznimi rastlinami, katere posebno ugajajo žabam. Poleg ribnikov imajo še žabji farmerji vališča za odlaganje jajc in za bivanje žabic do popolnega razvitja. Ameriška žaba se najboljše in najbolj naglo razvija v senci, radi tega obdajajo žabje ribnike vrbe ali druga hitro rastoča drevesa. Vrbje je tudi radi tega umestno, ker privablja razni mrčes, ki tvori žabjo hrano. Ribniki ob robih &o cementirani, da ne morejo iz njih ne žabe in n-e ribe v sosedne mlake, kjer so žabja vališča, da bi pojcdle jajčeca in komaj iivaljeni zarod. Povrh obdajejo žabje ribnike visoiki ploti, 'ki branijo dostop: kačam, podlasicam in hermelinom. Žabja vališča zavarujejo -.apram pti* čem z žičnatimi mrežami. Volovska žaba se hrani z razniml muhami, žuželkami, ličinkami in drugimi majhnimi živimi bitji, katerih navadno mrgoli ob in po ribnikih. Žabji farmerji spuščajo v ribnike rake, ker s-o rakova jajčeca posebna slaščica za žabe. Nadalje se podijo po žabjih ribnikih prav majhne riliice, katere imenujejo mimowt. Te živalice se množijo izredno naglo in služijo žabam ikot priboljšek. Amerikanski žabji ribnik postane kmalu glede prehrane neodvisen od zunanjega sveta in se začhe kmalu sam preživljati. V zimi ne povzroča žabja prehrana nobenih stroškov. Kakor hitro se zniža toplota vode za 5 in pol stopinje C pod ničlo, se zagrebejo žabe v blato na dnu, kjer prezimijo brez hrane. Žabji farmerji so glede sprave prehrane za svojo živino posebno iznajdljivi. V nočeh prižgejo po ribnikih na kole pritrjene močne električne svetilke, ki privabijo na milijarde raznega ponočnega mrčes-a, s katerim se gostijo žabe. Ako pa nima farmer na razpolago električne luči, pomeče v ribnik kose skvarjenega mesa, na katerega se spustijo muhe ter drugi mrčes, ki je žabam vsakdanji !kruh. Lov na volovsko žabo. Orjaška volovska žaba ne živi samo kot domača žival v ribnildh, ampak plava ter skače po močvirjih polotoka Florida, po močvarah Louisiane in dru gib južnih pokrajin Zedinjenih držav. Lovci prebijejo po cele noči na žabjem lovu. En žabji lovec zasluži v eni noči po 10 dolarjev. Divja volovska žaba je glede mesa ravno taJko iskana !kot farmerjeva. Za en par krakov prejme lovec 30 do 50 centimov. V Zedinjenih. državah prodajo na leto 40 milijonov žabjih krakov, Jker je žabja industrija Š6 le ikomaj v povojih. Žabe lovijo po močvirjih ter ribnikih v nočeh z mrežami ali z mrežicami, ki so podobn© onim za lov na metulje. Dobičkanosnost žabje kupčije. Omenili smo že, da pride v Zedinjenih državah letno na trg 40 milijonov, žabjih krač. Od tega odpade na farme komaj 2—3 milijone, ostalo dajo močvai'e. Povpraševanje po žabjem mestt je mnogo mnogo večje nego produkcija. Žabja (kupčija je danes Se brez tcon-kurcnce in obeta najboljšo bodočnosi.