Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 ček', rarčun: Ljob«-Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dn zjutraj, razen ponedeljka In dneva po praznikn Razdolžitev kmeta Vedno bolj sc bliža čas. ko bo prenehal sedanji ta k on o zaščiti kmeta (20. oktobra 1932). Zato se množe v javnosti glasovi in ankete, ki skušajo podati nove predloge, ki naj bi prinesli olajšanje našemu kmetu, ki trpi radi krize bolj ko drugi sla-novi. Toda mnogo predlogov kaže, da njih očetje ne poznajo gospodarskih zakonov, odnosno da ne poznajo bistva obstoječega kmečkega vprašanja. Zato skušamo v naslednjem podati par načelnih opazk, ki označujejo ves kompleks vprašanja kmetskih dolgov. Predvsem moramo ugotoviti, da so pri nas razmere drugačne kot v drugih pokrajinah uaše države, zato se najbrž ne bo dala najti šablonska rešitev, ki bi odgovarjala vsej državi. V očigled tako različnim kreditnim razmeram v raznih pokrajinah države bi bilo treba ustvariti okvirni zakon, ki bi določal samo splošne smernice, ostalo pa naj bi bilo prepuščeno drugim faktorjem, kakor je na nedavni tozadevni anketi pravilno poudarjal dr. Basaj. Kmet.-k i dolgovi .so zadnje čase naraščali, to je dejstvo, preko katerega ne moremo iti. Toda breme dolgov bi bilo znosno, če bi bile dane tudi prejšnje možnosti zaslužka. Cene kmetijskih pridelkov so padle, a krnet more plačevali svoje obveznosti edinole s prodajo svojih pridelkov. Zato je ob istočasno neizpremenjeni višini bremen dohodek tunela zelo padel, kar je povzročilo, da je breme obresti in amortizacije poslalo za krnela pretežko. Upniki so pa vedno bolj pritiskali. Sedanja odložitev dražb za kmetska posestva je imela vendarle lo ugodno dejstvo, da se cene posestev niso znižale v — brezcenje. Nasprotno pa je zakon o razdolžitvi kmeta imel več posledic, katerih najbrž niti sami zakonodajalci niso hotali izzvati, ako bi vedeli, da bodo naslopilc. Vendar ne bi hoteli sedaj razpravljali o tem. temveč le ugotoviti naslednje: Pojav naraščanja in preobremenitve krnela z dolgovi ni vzrok sedanje krize in tudi razbremenitev v tem oziru ne more prinesti izboljšanja v trajni meri. Kajti ta pojav je že posledica gospodarske krize in problem reševali s sedanjimi ali pa podobnimi sredstvi, pomeni zdraviti samo posledice krizr, ne pa zajeti globljo do korenin in odpravili vzroke, ki so privedli do sedanje krize. Z dosedanjimi ukrepi je kriza zdravljena v svojih posledicah, niso pa s tem odpravljeni njeni vzroki. Z dosedanjo gospodarsko politiko, ki jo narekuje Iudi današnji gospodarski in aocialni red, ni mogoče trajno spravili tega vprašanja s sveta. Kajti če sedaj izvedemo razdolžitev in obenem nc poiščemo drugih sredstev za pomoč kmetu, smo samo preložili aktualnost vsega vprašanja za nekaj let. Medlem bodo. če kriza ne poneha, dolgovi spet narasli in jih bo treba ponovno znižali. To bo šlo naprej in lepega dne ne lionm nikakor več mogli dobili primernih sredstev, ker se bodo skoraj oglasili tudi drugi stanovi in zahlevali razdolžitev, pa mogoče s še močnejšimi argumenti. S lem nismo Irdili. da kmet ni prezadolžen. kar je to danes dejansko v veliki meri. Pač pa ta problem smatramo samo zn pojav krize, ki pa je izredno velik ter resno ogroža temelje našega kmetijska. Problem bi lahko rešili zaenkrat s konverzijo kmetskih dolgov na nižjo obrestno mero in po-daljšali roke zn amortizacijo, obenem pa bo treba temeljito spremeniti agrarno |K>liliko. dn ne bomo zopet čez par let prišli v nove čase, ki bodo zopet prinesli s seboj preobremenitev. Mnogo se govori o inflaciji, pa tudi mnogo je načrtov, ki za konverzijo potrebnih sredstev iščejo po polih, ki bi pomenili inflacijo. Toda inflacija ne pomenja zdravila, kajti čeprav bi inflacija prinesla razvrednotenje kmetskih dolgov, stalno vendarle ne bi mogli živeti v dobi inflacije in kaj kmalu bi bili zopet na izhodišču problema. Poleg tega pa se 'e treba zavedati dejstva, da inflacija ne škoduje loli-ko kapitalu, kakor malemu človeku. Čeprav prihajajo taki predlogi celo s socialistične strani, bi morali avtorji vedeti, da inflacija škoduje predvsem malim ljudem: delavcem, nameščencem itd. Kapital se vedno zna izogniti inflacijski škodi. Zato je danes deplasirano govoriti o konverziji z oškodovanjem upnikov, med kalere spadajo tudi mali hranilci. Pač pa je treba ločiti kapitaliste od ostalih hranilcev, oziroma posrednih upnikov. Kakor sino že omenili, je prezadolžitev samo del problema našega kmetijstva. Zato je treba gledati na to, da gospodarska politika poišče pota In sredstva, ki bodo, če že ne odpravila sedanjo krizo, pa jo saj olajšala najbolj potrebnim. V sedanjem gospodarskem redu je dovolj materialnih sredstev na razpolago, samo iskati jih je treba tam, kjer so resnično na razpolago, tam pa ne, kjer se odvzema že itak pičli delež na narodnem dohodku. Konverzijo naj v primerih potrebe izvede država, v kolikor pa nima za lo sredstev, naj jih v nobenem slučaju ne najema s pomočjo posojila, ka-tlvega breme morajo potem nositi tudi oni davkoplačevalci, ki so že itak preobremenjeni in plačujejo vedno večji del svojih dohodkov državi in drugim za davke. Pametna gospodarska politika ne Išče pavšalno sredstev za vsako ceno. Ali naj nosijo breme konverzije Iudi oni, ki že itak nimajo ničesar? Iz vsega tega sledi, da nt m jc potrebna akliv-na gospodarska poli lika, ki bi v splošnem z boljšala položaj našega kmeta. Tu je osrednje vprašanje ccn kmetijskih pridelkov, ki niso v uobenem razmerju s cenami industrijskih proi/.vodov, katere mera kmet kupovati. Dosedanja naša industrijska politika je šla v nameri čimvečje industrije predaleč v tem oziru, da jc industriji prepuščala preveč proste roke in jo v nekaterih predmetih preveč zaščitila, lako da sedaj to zaščita izkorišča. Z ffosoodarško nolitiko. ki bo izboljšala splošni polo- 99 Napravite konec te\ komediji!" Razgovori o razorožitvi v Ženevi so golo varanje narodov London, 20. avgusta. Govor zelo uglednega člana angleške družbe, lorda Lloyda, ki sicer ne zavzema nobenega odgovornega mesta, ima pa velik vpliv ter je bil svojčas angleški guverner v Egiptu in v Indiji, je obrnil pozornost angleške javnosti na razorožitveno konferenco, ki se bo septembra meseca v Ženevi nadaljevala. Lord Lloyd se je v svojem govoru v Covvesu kruto norčeval iz razorožitvene konference, češ, da bo morala zborovati najmanj še 100 let, preden bo dosegla za svetovni mir tolike rezultate, kakor jih je dosegla angleška flota! Najboljše jamstvo za ohranitev miru, je dejal lord, je mogočno angleško brodovje, ki je že večkrat obvarovalo svet vojske, dočim razorožitvena konferenca v Ženevi nima drugega rezultata kakor tega, da občutno prazni blagajne držav, ki morajo plačati članom visoke dijetc. Velesile razumejo razorožitev tako, da bi naj sc razorožil samo nasprotnik, dočim bi vsaka država hotela ostati oborožena tako, kakor je. Govor lorda Lloyda ima jako aktualno ozadje, ker je v zvezi s prihodom ameriškega poslanika v Bruslju Gibsona v London. Gibson jc prišel po nalogu predsednika Hooverja. da se z angleško vlado dogovori o načelih, ki naj bi jim sledilo septembersko zasedanje razorožitvene konference v Ženevi. Govori se, da je Gibion angleški vladi sporočil, da se Amerika ne bo razorožila, ako ne bo Anglija podpirala stališča USA v kitajski zadevi. Amerika je namreč jako vznemirjena zaradi japonske politike na Kitajskem, ki je čedalje bolj agresivna. Japonska je namreč dala v Washingto-nu vedeti, da se nc bo dala nikakor uplašiti po poročilu Lyttonove komiiije, da nc bi v Mandžuriji nadaljevala svoje politike »pacifikacije«. Lyt-tonova komisija je namreč sestavila poročilo za Društvo narodov, v katerem izreka mnenje, da se mora v Mandžuriji vpostaviti suvereniteta Kitaj*. To stališče je hotela Amerika še podpirati z ne davnim govorom svojega zunanjega ministra Stim-sona, ki je izjavil, du USA nc bodo pripoznale noben« nasilne teritorialne izpremembe na Kitajskem. Jasno pa je, da Japonska rajši začne vojno, nego da bi izpraznila Mandžurijo. Japonska bo septembra meseca začela v Mandžuriji najener-gičnejšo akcijo proti raznim kitajskim četam in japonski generalni štab se nc bo več dolgo po-mišljal, da začne operacijc v samem severnem Kitajo, torej na starem kitajskem teritoriju, ako hi kitajska vlada šc nadalje podpirala četaše v Mandžuriji. Zato je brez dvoma, da bo v Ženevi prišlo med Japonsko in Društvom narodov v septembru do odkritega konllikta. Bojazen pred temi dogodki sc izraža že no ▼seji borzab, kjer' jena tako silno pada, da njena vrednost znala danes samo 50?S lanske vrednosti. V Kilaju samem pa vlada po demisiji ministrskega predsednika Vanga taka anarhija in tak razdor med voditelji, da ni prav nič čudno, čc Japonci hočejo to izrabiti, da si zasigurajo hegemonijo na Kitajskem, kar bi pomenilo toliko, kakor zadati Ameriki smrten udarec, zakaj Kitaj je do danes bil prav za prav , le največja gospodarska kolonija USA. Stališče Japonske je jako močno, ker na eni strani uiti Anglija, niti Francija ne želita spora z Japonsko, ki tvori vedno zelo učinkovito protiutež proti USA. na drugi strani pa imamo blok držav, ki sledijo smernicam Italije v zunanjepoliličneni pogledu in ki bodo v Ženevi sprožile nevarno vpra Sanje enakopravnosti Nemčije, kar so tiče njene I armade. To se ne pravi ničesar drugega, kakor da 1 se bo septembra v Ženevi ofirielno sprožila revi- j zija mirovnih pogodb in to tembolj, ker Nemčija zahteva sedaj tudi nazaj svoje kolonije, ki so pod mandatom Društva narodov. Spričo tega pomeni ' grožnja Japonske, da na eni strani izstopi iz Dru- 1 štva narodov, na drngi pa onemogoči razorožitev ' s tem. da se postavi na stran Italije in Nemčije. | naravnost nevarnost, da sc ne bi ženevski arcopag po 14 letih obstoja razbil. Drug moment: Odnošaji med Italijo in Fran- 1 cijo, o katerih se je upalo, da se bodo spričo izpre- 1 membe kabineta v Franciji izboljšali, so se na- i sprotno še bolj poslabšali nego pod Tardieujem, in italijanske vojaške vaje na morju in na kopnem, katerim bo Francija odgovorila, imajo očitno sovražen značaj. Ce pomislimo, da je oficiozni organ francoske vlade »Temps« iz italijanskih vojaških vaj napravil čisto logični zaključek, da ne ostane Franciji ničesar drugega, kakor da bo morala republika povečati svoje brodovje, poleni vemo, pri čem da smo. V takih razmerah se pravi naravnost varati narode. ako se zopet začnejo razgovori in pogajanja o razorožitvi, ko je vendar čisto jasno, da se nobena država ue more razorožiti, če obstojajo konflikti, ki niso nič manj hudi in nevarni nego so bili oni, ka- žaj lunelskega prebivalstva, bomo dosegli več kot s samo razdolžitvijo kmeta. Razdolžitev kmeta je iluzofna, če se splošne razmere ne izprenr De na bolje. Prav lako je glavni predpogoj za uspeli moratorijev za dolgove izboljšanje položaja, ia je mo-! goče izvrševati nadaljnja plačila. Ce se pa položaj ne izboljša, potem je treba novih odlogov. Seveda tudi lo ne more iti v nedogled. Potem jc ::e borje, če se radikalno odločimo za sanacijo in o.-,Scmo vse dolgove. Kaj bi pa to pomenilo, pa tudi ve vsakdo. Zato je treba s pravočasnimi, premišljenimi ukrepi, kakor nekatere navajamo, preprečiti gosjx>-darsko zlo, katerega pozneje inorda ne bi bilo mogoče več popraviti. teri so prinesli svet do vojne v letu 1914. Zato ni čudno, če najdejo besede nekega svetovnega lista, ki je te dni državam zaklical z ozirom na razorožitvene razgovore: »Napravite konec lej komediji!, čedalje več odmeva. Francozi ne zaupajo Nemcem Paril, 20. avg. AA. V zvezi z današnjo politično situacijo v Nemčiji se francoski tisk ponovno bavi z vprašanjem razorožitve. »Eeho de Pariš pravi med drugim: Danes se zahteva od nas. naj dovolimo, da Nemčija .spet z»bere zadosti vojnih sil, da bi lahko Se enkrat šla osvajat francosko zemljo, in to zlasti zaradi legu, ker naša država že relih deset let »talno daje koncesijo za koncesijo. Previdni moramo bili, da bomo lahko prekrižali te nemške račuue. kajti Nemčija smatra že od vsega začelka. da je vprašanje razorožitve v prvi vrsti v njenih rokah. >Excelsior< pravi v istem vprašanju: Politično vprašanje enakopravnosti ni nič drugega kakor vprašanje o reviziji določil versajske mirovne pogodbe. Vedeti je Ireba, da Francija, Nemčija in pa Anglija niso edine države, ki so podpisane v njej. Ne smemo (»zabili, prvič, da razorožitvena konferenca, ki mora rešiti politično vprašanje o organiziranju mednarodnega miru, še ni končala svojega dela; 2. da je ta konferenca sprejela doslej samo načelni sklep o kvalitativni in kvantitativni razorožitvi in da bo .šele pozneje vzela v pretres vse vprašanje splošne varnosti: 3. da je enakopravnost o razorožitvi, ki jo zahteva Nemčija, zadeva tudi vseh malih sosednjih držav, ki imajo prav tako pravico do svoje besede, kadar je govora » razorožitvi. Pruski deželni zbor sklican Dr. Briining zopet na vidiku Berlin, 20. avg. tg. Predsednik pruskega deželnega zbora Herrl je sklical pruski deželni zbor na dan L septembra. Na dnevnem redu je poročilo državnega kanclerja von Papena o imenovanju državnega komisarja za Prusijo in o itpremembah v vodstvu pruskih ministrstev. Dalje je na dnevnem redu razprava o socialnodemokratienih in komunističnih predlogih za ukinjenje. naredbo državnega predsednika glede državnega komisarja v Prusiji, končno pa tudi razprava o večjem številu predlogov glede terorističnih atentatov po 3|. juliju. Volitev ministrskega predsednika ni na dnevnem redu. V kombinacijah o sestavi pruske vlade se sedaj zopet zelo mnogo govori o bivšem državnem kanclerju dr. Briiningu. Berlin, 20. avg. i. »Deulsche Allgemeino Zei-lung« javlja, da se jr dr. Briining te dni sestal z generalom Srhleicherjem ler nato odpotoval v Rim. kjer »e bo sestal s predsednikom centroma dr. Kaasoin, ki ne mudi v Rimu, s katerim se bo raz-govarjal o notranje-političnem položaju v Nemčiji. Berlin. 20. avg. ž. Državna policija je obvestila glavni organ socialne demokratske stranke Vor-vvftrts , da bo prepovedala izhajanje Hrta za nekaj časa. Če bo Se enkrat objavil tak članek, kakor ga jc objavil 14. t. m. pod naslovom Nazaj k pravicU. Barbarstvo hitlerjevcev Kolu. 20. avg. ž. Po poročilih policije so hillerjevci vrgli v dve trgovski hiši v Elderfeldu in v dve trgovski hiši v Barmenu plinske bombe za solzenje. V trgovinah je nastala prava panika in vse je bežalo k izhodu. Dve trgovini sla bili takoj zaprti, drugi dve pa so morali temeljito prezračiti. Ker sta bila oba atentata izvršeno istočasno, se da sklepati, da je bil atentat skrbno pripravljen in so ga izvršili isti zločinci, kakor pretekli teden. Več kupcev je dobilo živčne napade. Berlin, 20. avg. AA. Komuuistična voditeljica Klara Zetkin, ki se mudi v Moskvi, je spet težko obolela za malarijo, tako da je zelo tnalo verjetno, da bi mogla za otvoritev parlamenta priti v Berlin. :»Kreuzzeilung« prinaša članek voditelja Stahlhel-movcev majorja \Vugnerja, v katerem se Wagner odločno odreka hitlerjevskemu gibanju ter se izreka za llindeuburga. — Odrasli možje smo, piše Wagner. in nismo feldmaršalu politično zmerom sledili. Zdaj nam je odpustil in skoraj osramočeni stojimo pred njim. V svobodni disciplini se zastavljamo za njegovo delo in smo mu zmerom na razpolago. kajti mi ne maramo državljanske vojne. Socialisti se bodo borili Berln, 20. avg. A A. Socialno demokratska stranka razglaša, da bo že na prvem sestanku parlamenta začela neizprosno borbo proti vladi von Papena. Takoj ko začne parlament zasedati, bo socialno demokratski poslanski klub predlagal nezaupnico vladi von Papena. Isto tako bo predlagal, da se razveljavijo vse začasne uredbe z zakonsko močjo, ki bile podpisane po 14. juniju t. 1. Ključ do gospodarske obnove ima Amerika Vprašanje medzavezniških dolgov čedalie bolj pereče Gospodarska konferenca ogrožena London, 20. avg. Vse kaže, da je Anglija v zadnjem času razvila tako živahno akcijo za predhoden sporazum glede razorožitve pred začetkom konference v prvi vrsti zato, da bi z omogočenjem uspešnega zaključka razorožitvene konference izbila Ameriki iz rok zadnje orožje proti končnemu črtanju medzavezniških dolgov. »Nevvs Cronicle« je glede upov, ki si jih stavi Evropa o črtanju dolgov Ameriki po zadnjem Hooverjevem govoru zelo skeptičen. Po njegovem mnenju jc za Evropo zelo zdravilno, ako zahteTa Amerika razorožitev, toda Evropa naj bo gotova, da dela Amerika to samo z namenom, da bi po razorožitvi Evropa lahko čim vož plačal njej. Ko sc bo Evropa razorožila, bo vprašanje mcdzaveiniških dolgov prav tako zapleteno, kakor je danes. Hoovrov govor je zelo razočaral angleške politične kroge in temu nerazjx>loženju proti Ameriki so dali duška vsi listi posebno »Times* in »Man-chester Guardian«. Zbodla je posebno kategorična izjava Hoovra, dn se medzavezniški dolgovi ne smejo črtati in to breme vreči na ameriški narod. Ako bo Hoover vztrajal tudi pri dosedanji protek-cionistični politiki, potem je tudi bodoča svetovna gospodarska konferenca že danes obsojena na neuspeh. Nekateri listi skušajo lloovrove izjave omiliti s tem, da poudarjajo, da je Hoover imel samo propagandistični volilni govor. Volilcem pač ni smel reči, da bo treba črtati evropske dolgove in vreči to breme na ameriške davkoplačevalce. Še vedno obstoji upanje, da bo Hoover svoje stališče glede med.zavezniških dolgov revidiral v svoji poslanici na kongres. Po informacijah iz Wa-shinglona iviineravn ltoover predlagati obnovitev odbora za vojne dolgove (Debt Funding Commis-sion). Odbor naj bi proučil to vprašanje. O tem. kakor tudi o drugih gospodarskih problemih, ki so v zvezi s svetovno gospodarsko konferenco, bodo razpravljali na zaupnem sestanku ameriških bankirjev in veletrgovcev. ki se bo vršil prihodnjo soboto. Že danes lahko računamo s tem, da ne bodo republikanci izdali svojih resničnih načrtov pred volitvami. Prav radi tega vztrajajo v VVashingtonu pri zahtevi, naj bi se gospodarska konferenca ne vršila pred predsedniškimi volitvami v Ameriki. Mnc-Donold je nameraval sklicati konferenco že v oktobru, ako ne že na koncu septembra ter jo po prvih sestankih odložiti do zaključka volilne kampanje v Ameriki. Vprašanje, kak.-na bo končno stališče Amerike glrdr m< flz.i, ••Ukili dolgov, piistnia čedalje bolj aktualno, ker sc v zudnicin cjuui skušaio tndi majhne države zavarovati hrbet n tem. da bi dosegle vsaj odlog ameriških plačil. Tako je Jugoslavija v zadnjem času, potom, ko jc njena akcija za odlog plačil na račun dolgov v Franciji uspela, sondirala teren za podobne koncesije v Ijondonu in r Washingtonu. Jugoslavija upa na uspeh. Tudi Italija so na vso moč trudi v VVashing-tonu, da bi dosegla ugodno rešitev. V Rimu upajo celo, da se bo Mussoliniju posrečilo izposlovati od Amerike, dn sklene z Italijo poseben dogovor glede črtanja ali vsaj izdatnega znižanja medzavezniških dolgov. »Tribuna« .ki je zelo blizu oficielnih krogov, celo grozi, ila se Italija no bo udeležila mednarodne gospodarske konference, ako ne pride na dnevni red vprašanje medzavezniških doigov. če ne bo konferenca razpravljala o tem življenjskem vprašanju, potem je bolje, da ee sploh ne snide. Članek »Tribune« je popolnoma v liniji zunanje politike, kakor jo je začrtal minister Balbo v svojih izvajanjih pred dobrimi štirinajstimi dnevi. Do 15. decembra se lahko še vršijo mednarodna pogajanji gleile tega vprašnnjn. Ta dan pa sapadoja obroki, ki jih morajo evropske države plačati Ameriki in nojkasneje do toga dne ho moralo priti do odločitve. Izven vladnih krogov se v Ameriki šc dalje bolj množi število uglednih politikov in gospodarstvenikov, ki prepričujejo polagoma ameriško javno mnenje, dn je v interesu Američanov samih, ako se medzavezniški dolgovi brišejo. V tem smishi je nedavno govoril na neki vseučiliški proslavi več ameriških gospodarstvenikov. Ako se Amerika ne odloči za ta korak, potem ni mogoče upostaviti ravnotežja v svetovno gospodarstvo. Razpis volitev v Grčiji Atene, 20. avgusta. A A. Predsednik repn blike je podpisal dekret, ki odreja splošne volitve dne. 25. septembra in otvoritev novega parlamenta za 24. oktobra. Zdi se, da ostane Venizclosova vlada na površju do 24. oktobra. Dunajska vremenska napoved. Najbrže bo šc večinoma jasno in vroče. Splošna vremenska na poved pa pravi, da bo sedanja vročina začetkom prihodnjega tedna ponehala z nenadno vremensko irpremembo. Zagrebška vremenska napoved: Toplo in ne koliko oblačno, spremenljivo, P, Friedricb Muckermann S. J. Ideja stanovske organizacije Otopelost današnjega političnega položaja pri nas je le en prizor z' odra svetovnega gledališča, na katerfflt fle vladajo več. vočnostne ideje, ampak dnevni interesi. Ne pride do nikakih zaključkov, na Hntere tako željno čaka naš narod in vse človeštvo, t takih trenutkih nas bodri podvojeno misel, da v katolicizmu ui mesta ne obupu ali pa premirju. Odkar s0 zaporedoma vsi veliki papeži vse sinove in hčere Cerkve pozvali, da preobrazijo človeško družbo v krščanskem smislu, stoji pred nami naloga, ki nam ne sme dati ne miru in ne počitka. Edini v bistvenih življenjskih vprašanjih, jasni v neizpodbitnih temeljih države in kulture, iščemo načina in sredstev, kako zgraditi novo zgradbo, v kateri bi narodi zopet zamogll živeti srečno in upa-poluo. Pred nekoliko dnevi se je v Rolducu vršil naš osmi socialni teden. Ti socialni tedni, ki se stalno vršijo v tem mestu, so zasloveli daleč po Nemčiji. Letos so se tega tedna udeležili tudi Belgijci. Na-vzoč je bil župan iz Anvversa, belgijski državni minister dr. van Canvvelaert. Bila sta navzočna tudi dr. Seeger in Colens, katerima je uspelo, da v desetih letih tako organizirata katoliško delavstvo v Belgiji, da je danes isto že namesto v razmerju 1:10 v letu 1920. v razmerju 1:2 napram socialističnemu delavstvu. Ce se vprašamo, zakaj je socialnemu katolicizmu v Belgiji in Holandiji uspelo, da je tako napredoval, potem je možno temu dati le sledeči odgovor: »Tam se je delalo in se še dela zmiraj v smislu stanovske organizacije!« Treba je idejo stanovske organizacije, v kateri edini je rešitev človeške družbe, proučili tam, kjer se je razvijala najbolj pristno in najbolj naravno. Da se pa iz-oguemo nesporazumljenju, je treba omeniti, da so te stanovske organizacije čisto nekaj drugega, nego jpoklicna družabna ureditev,, o kateri se danes pri nas toliko govori. Če izhaja ideja o poklicni družabni ureditvi iz poklicne zavesti, iz gospodarskih in družabnih organizacij, ki se iz te razvijejo in se končava v neki vrsti nove gospodarske družbe, potem se peča ideja stanovske organizacije s človekom samim, z njegovim socialnim razpoloženjem iu razvojem tega razpoloženja v nanovo urejeni človeški družbi. Temeljno ji ni v prvi vrsti gospodarsko mišljenje, ampak opazovanje človeka iu nnrav-uega človeškega združevanja. Ali se ne prigodi, da se brez umetnega posilstva često gotove naravne skupine v človeški družbi razbljejo, ki pa vendar kulturno spadajo skupaj in ki predstavljajo nekaj čistolastnega in ki bi morale tudi ostati same znse. To velja predvsem za delavski stan, za kmetski stan, za obrtnike, inteligenčni srednji stan itd. Izrednost stanovske ideje obstoja predvsem v tem, da.se velike skupine ne razvijajo iz poklicne skupnosti, marveč iz kulturne posebnosti, ki jo kot ljudje zavzemajo. Dasi imajo zdravniki in pravniki posebno poklice, vendar pripadajo oboji enemu in istemu stanu. Ker pa taka stanovska organizacija zagrabi človeka v njegovem bistvu, ne pa v njegovi skorji ali pa zunanjosti, zato so ono popolnoma naravno enoten iu širok temelj za vse, kar la stau v posameznostih zadeva. Delavsko društvo v Belgiji — omenjam to zaradi ideje, ne pa za to, da bi se mislilo, da se islo na isti način lahko izvede v Nemčiji ali Angliji, kjer so razmere čisto drugačne in je bil zgodovinski razvoj tudi drugačen — organizira delavca najprej kot človeka, ki ima čisto posebne življenjske pogoje in uazore. To društvo goji v nJem najprej Srednfe šole bodo zopet otvorjene Belgrad, 20. avg. AA. Ministrski svet je na svoji seji sklenil, da se ponovno odpro zaprte nepopolne srednje šole, in sicer: nepopolne realne gimnazije v Bijelem polju, Srbo branu, Koren ki, Danilovem gradu in Starem Beeeju; da se ponovno odpro kot nepopolne srednje šole in sicer: ženske realne gimnazije na Sušaka, v Splitu. Novem Sadu in Sarajevu; da se pretvorijo v popolne tele nepopolne srednje šole: reaine gimnazije v Ptuja, Tetnvu, Rami, Bije-ijini, Novi Oradiški, Negotinu in Pirota; da se ponovno odpro zaprte srednje strokovne šole, in sicer: učiteljišča \ Karlovru. Šibenika. Vršcu in Go-spifii. Prav tako se odpre z ukazom Nj. Vel. kralja nižja gimnazija v Prijepolju, nižja gimnazija v Nikšiču pa sc izpremeni v višjo. Dalje se odpro kot samoupravne nižje gimnazije v Kosovski Mitrovici, Svilajaču iu Daritvam, v Sinju pa se odpro višji razredi samoupravne gimnazije. Podražitev sladkorja Belgrad, 20. avg. A A. Z zakonom o izpremeni-bah in dopolnitvah zakona o državni trošarini z dne 15. avgusta 1932 se poviša državna trošarina na sladkor v prahu, kockah in glavah za 1.50 Din, na sladkor v kristalih pa za 1.25 Din za kg, in sicer tako, da pol poviška 0.75 Din odnosno 0.05 Din nosi tovarna sladkorja, drugo polovico pa kouzumeut. Na podlagi tega sme tovarna, ko izda sladkor ▼ promet, zvišati ceno na sladkor v prahu, kockah in glavah za 0.7.> Din, na sladkor v kristalu pa samo za 0.05 Din za kg. Finančno ministrstvo (davčni oddelek) je do-znalo, da so prodajalci sladkorja na drobno po 15. t. m. zvišali ceno sladkorju za 1.50 Din, 2 Din-v nekaterih krajih celo za 1 Din. Ker so te samovoljno zvišane cene sladkorju v nasprotju z določili zakona, ker se sme sladkor podražiti samo za 0.75 Din odn. za 0.05 Din kg, kakor jo to predpisano v zakonu o izpremembah in dopolnitvah zukona o drž. trošarini, se bo proti takim brezvestnim pro- /laialrem Ui s tpm tnrti/n)inn nnuituioin pi*n^ olnrl ——.-------, ---- ----- ' ~ - , ---»iMU- predvsem versko in kulturno življenje, lako kakor to njegovemu stanu odgovarja. Poleg tega in Iz svoje kulturne podlage stremi pa tudi za tem, da vodi računa o vseh interesih lega stanu. Ustauav-ljajo se strokovne organizacije, kakor lo zahteva gospodarsko življenje, Ravno tako se skrbi za kor-poraclje in pomožne blagajne, za to, kaj je potrebno ženam in otrokom, kratko za vse potrebe tega stanu. Tako delavsko društvo sliči hiši z mnogimi vratmi, ki pa je popolnoma prožeto z versko-kullurno miselnostjo. Te stanovske organizacije so lajičue organizacije. Njih pravi eilj je delovati na svetnem področju, kjer je lajik mojster. Ločimo katoliško akcijo, ki se udejstvuje ua cerkvenem polju in pod direktnim vodstvom duhovščino in katoliško ukcijo, ki deluje na svetnem polju pod vodstvom lajikov. lako so oblikujejo ljudje, ki bodo v javnem življenju kjerkoli in povsod nastopali kot kristjani. To so ljudje, ki se povsod gibljejo v božjem redu. ki mora danes nadomestiti krivični in napačni človeški red. Ker te stanovske organizacije izhajajo iz polnosti človeške osebnosti, zato te organizacije dobesedno prehajajo na zahteve vsega življenja. Zato postanejo one tudi prave nosileljice kulturnega razvoja, nositelji države, ki ji pripadejo tiste naloge, ki gredo prek stanu in se morajo podrediti pojmu splošnega blagostanju. V teh stanovskih organizacijah se med drugim pripravlja stanovski red, ki se toliko želi v gospodarskem življenju. Zato lahko rečemo, da je nemogoče priti do poklicne ureditve, dokler nimamo stanovskih organizacij, v katerih bomo ljudi zato izšolali. V stanovske organizacije pa spadajo tudi vsa ona stremljenja, ki hočejo obnovo javnega življenja. Parlament, borza, gledališče, kino, časnikarstvo, to so stvari, ki niso cerkveno v ožjem pomenu besede. Vsako teh področij ima svoje lastne meje in zakone. Obnovimo jili pa ua ta način, da lajiki delujejo na tem polju, ki bodo zmiraj delali v smislu krščanstva. V stanovskih organizacijah se dela predvsem za obnovo kulture in njenih ustanov. Vzgoji se v njih čreda lajikov, ki na svetnem polju delajo popolnoma samostojno, hkrati pa v lepi podreditvi napram duhovni avtoriteti na verskem polju izvajajo veliko delo obnovitve. Ni to nikaka ločitev vere in cerkve, ampak nasprotno edino možna vez med obema. Ti lajiki vendarle na svetnem polju izvršujejo le lo, kar krščanstvo za to področje zahteva. Ker pa je glavna ideja stanovske organizacije ravno ideja o bistvenem človeku, zato bo sam od sebe njihov vpliv postavil bistvenost kulture nad nebi-stvenost, idejo nad interes. Glavne misli o stanovski organizaciji se nahajajo v encildilu Quadragesimo aniio«. Izkustva stanovske organizacije v Belgiji in Holandiji dokazujejo, da> imamo -tukaj pred seboj najobširnejšo in najkoristnejšo organizacijo, ki jo moremo zamisliti. Globoka pobožnost iu zdrav čut za resnice življenja se v njej združujeta. V Franciji in drugod se pričenja delo v tem smislu. Kjer pa se ne more ideal popolnoma uresničiti, tam je treba vsaj iskati orientacijo v tej snieri. Če imamo mi danes v Nemčiji' močno katoliško gibanje in če vso našo delavnost usmerjamo po naSein verskem prepričanju, potem nas vodi pri tem ona ideja, ki je ideja voditeljica stanovskih organizacij, velika ideja obnove človeške družbe v Kristusovem duhu. Čim težja je pot k tem cilju, tem odločneje bomo šli in sledili Njegovim sledovom. (Copvright by »Slovenec.) korju in kršijo določila navedenega zakona, ravnalo riajstrole po zakonu o pobijanju draginje. Dolžnost je vseh državnih oblasti, da to nadzirajo, in državljanov, da take brezvestne prodajalce prijavijo državnim oblastem, ki jih bodo kaznovale po določilih zakona o pobijanju draginje. Pravilnik o pobiranju električne trošarine Belgrad, 20. avgusla. AA. Včeraj se je v trgovinskem ministrstvu poti predsedstvom ministra Mohor i ča vršila konferenca zainteresiranih gospodarskih krogov glede novega pravilnika o pobiranju državne trošarine na električni tok. Na konferenci so bili poleg predstavnikov trgovinskega ministrstva ter ministrstva za javna dela zastopani še tehnična fakulteta v Belgradu, direkcija državnih rudnikov v Sarajevu, zveza električnih podjetij v kraljevimi Jugoslaviji, zveza električnih central v Zagrebu, zveza rudarskih in topilniških podjetij, zveza industrijcev v Zagrebu, zveza industrijcev v Ljubljani, kranjske deželne elektrarne, električna centrala belgrajske občine, trgovsko industrijske zbornice v Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu in'.Sarajevu, ccnirala industrijskih korporaeij v Belgradu, združene papirnice v Vevčah, kranjska industrijska družba na Jesenicah -ter bosanska družba za elektriko v Jajcu. Konferenca je posebej analizirala vse primere uporabe električnega toka v elektrotehnične in metalurške svrhe. Razpravljala je o vprašanju trošarinske obremenitve razsvetljave po delavskih stanovanjih, tovarniških prostorih ler instalacijah, kakor tudi vprašanje o trošarinski obremenitvi prometnih sredstev. 1'osebna pozornost se je posvetila v vprašanju o tehničnem delu pobiranja in obračunavanja trošarine. Udeleženci konference so opozorili na ogromne investicije, kj bi jih povzročila striktna uporaba zakona glede merjenja uporabljenega toka. Po računu prisotnih strokovnjakov bi stroški teb investicij znašali več kakor pa ves čisti donos te trošarine za državno blagajno. Gozdarska konferenca na Sit šahu Sušak, 20. avg. 1. Včeraj iu danes je zborovalo jugoslovansko gozdarsko združenje na Sušaku. Predložena je bila resolucija v zvezi z zakonom o likvidaciji agrarno reforme, Inženjer Lenarčič je imel zanimivo predavanje o našem sodelovanju na mednarodnem lesnem trgu. Danes popoldne so bile, volitve v upravo združenju. Za predsednika je bil izvoljen Inženjer Milan LenarčiŽ, bivši delegat mini-strsfVn za gozdove in rude na mednarodnih konferencah nn Dunaju in v Ženevi. Od Slovencev so bili v upravo izvoljeni dr. Divjak Dragoljub, Franc Pahornik, dr. Josip Balen, Ivan Miklavčič, Peter Ruetiju in iiiju Lončar. Dolfusova vlada v nevarnosti Dunaj, 20. avg. Zvezni svet je sklenil z 27 proti 23 glasovom dvignili ugovor proti ratifikaciji lo-zanskega sporazuma glede avstrijskega posojila. Sklep zveznega sveta nI nikogar presenetil, ker je bilo znano, da nima vlada v zveznem svptu večino. V smislu ustave mora priti zadeva še enkrat pred poslansko zbornico, iu sicer bi moral narodni svot o tem sklepati že danes. Vlada se skuša rešiti s tem, da bi glasovanje odložila vsaj do prihodnjega tedna, ako ne celo do septembrskega zasedanja. Kakor znano je poslanska zbornica odobrila posojilo z enim glasom večine (81 proti 80); tako, da vedno obstoji nevarnost, da posojilo propade in da pride zaradi tega do vladne krize. Šele zdaj je jasno, po kakšni poli je v'? da dobila večino v poslanski zbornici. Poslanec Vinzl je hotel glasovati proti posojilu, a je prišel zaradi tega v konflikt s svojimi tovariši v klubu velenemcev, ki prihajajo iz gospodarskih krogov in ki jim je na tem, dn Avstrija dobi posojilo. Vinzl se je rešil s tem, da je »poli-ličuo; zbolel in da ni prišel k glasovanju o poso- jilu. Zdaj je menda poslanec Vinzl podal ostavk« na svoj mandat iu za namestnika bo menda imenovan dr. Schauer-Schoberleclmer, ki je nasprotnik posojila. Iz vsega tega je razvidno, v kako veliko zadrego je zašla vlada zaradi posojila. Verjetno je, da izbruhne še prihodnji teden vladna kriza. Dunaj, 20. avg. ž. Danes ob 11 dopoldne je bila seja narodne skupščine, na kateri je predsednik dr. Renncr komemoriral smrt dr. Schobra in kratko orisal njegove zasluge za republiko. Seja je bila nato prekinjena za eno uro in se je nadaljevala ob 12. Ker je dr. Schober umrl, njegov naslednik Herbenhoffer, član Landbundu pa je prišel že na sejo, je vladi zagotovljena večina za sprejem lozan-skega sporazuma z 82:80. Truplo dr. Schober ja so ob 2 popoldne pripeljali iz Badena na Dunaj in so ga žo položili na mrtvaški oder v predsedništvu policije. Zdravniki so izjavili, da so že zdavnaj vedeli, da dr. Schober ne bo mogel preboleti in da so le storili svojo človeško dolžnost ler mu lajšali zaduje dneve življenja. Vo Jna industrija dela dobičke Pariz, 20. avg. Tukajšnji »Populaire« je priobčil članek, ki je z ozirom na predstoječo obnovitev razorožitvenih razgovorov v Ženevi zelo zanimiv. Ta list objavlja namreč komentar k poročilu upravnega sveta akcijske družbe »Hotckkiss et Co«, ki v v velikem stilu izdeluje orožje in munlcijo. V tem poročilu je rečeno, da so novi protiletalski lopovi po 122 mm imeli velik uspeh, ker so sledila naročila iz vseh držav sveta, tako da je morala tvrdka zelo pomnožiti število svojega delavstva, zaposlenega v tovarnah v Levalloisu in Clichyju. Poročilo pa tudi pravi, da se čedalje bolj množc naročila tu- Osebne vesti Belgrad. 20. avgusta. 1. Na ljubljanski univerzi je bil upokojen dr. Kušar Valentin, izredni profesor na tehniški fakulteti. Belgrad. 20. avgustu. I. V resoru notranjega ministrstva so premeščeni: dr. Vidic, okrajni načelnik v Logatou k banski upravi v Zagrebu, dr. Mareič, okrajni podiuičelnik \ Brežicah zu podnaačelniku v Dubrovnik, dr. Macela, okrajni načelnik \ Prcvnljah za upravnika mestne policije v Maribor. Belgrad. 20. avgusta. I.Premeščeni so sledeči učitelji in učiteljice: Vranoševič Danica i/ Do-brovnika v Bojance, Ankele Marija iz Križ v Tepanje, Masata Ludvik iz Trkara, okraj Murska Sobota v Lučane, okraj Gorn jegradski, Bračko Rudolf v Ccrknic.o, Perko Planica iz Selc i Vrhpolje, Perko Ivana iz Sclc v Vrlipo-Ije, Perko Pavla iz Dragatuša pri Črnomlju v Petrovo vas pri Črnomlju, Lennreik Antonija iz Dobrove pri Ljubljani v Zgornjo Šiško. Jn-pelj Pavle iz Starega trga pri Logatcu v Ksinjo pri Novem mestu. Gostinčur Danica iz Dola pri Ljubljani v Svetlo pri Kočevju. Tonija Ana i/ Jesenic je napredovala i/. 9. v 8. noložajno skupino, Soban Marija, učiteljica i/ Dragatuša pri Črnomlju v Dobriče pri Črnomlju, Stolna r Helena v Predoslo pri Kranju, Dolenc Marija iz Planine v Sv. Marjeto pri Ptuju. V 9. pol. skupino so napredovali: Sever Friderik, Bole Ivan. Mihajlovič Dragič, Justin Sava, Brankovič Veljko, Straus-Podsedenšek Ana, Mežna-rič Mihael, Jegelina-Krejšek Cirila, Prunk Marija, Kausner Frančiška, Tilih Marija, Belin Janez, Zor-nik Herman, IJrh Maks, Steiner-Gale Rozalija, Pe-Irič Marija, Zor Adolfina, Jeras Alojzija, Novak Roza. Topalovec Martina. Bari I»van, Ludiha Valentin, Žvan Viktor, Jenko Robert, Silaj Alojzij, Utra-ga Karel, Gajšek Julijan, Knajpel Marija, Gorjan Marija, Poznič Pavla, Borštnar Franja, Okrupa Marija, Zupančič Marija, šolar Antonija, Legnar Anton, Marolt Janez, Lovrič Anton, Trojančič Rudolf, Šober Josip, Koren Ivan, Omahen Franc, Hrvacki Franc. Butara Janez, Knietec Hubert, Remec Josip, Majdič Karel, Tavčar Josip, Brezovnik Frančiška, Bellar Matilda, Petrič Mihaela, Babnik Berta, Br-var Alojzija, Tašler IJermina, Pajer Kristina, Lesnimi Josip, Budič Štefan, Prhavc Anton, Farkaš Ferdinand, Čop Ludvik, ileršič H., Topnik Marija, Mtiller Rihard, Freilag Ivan, Pirkovič Ivan. Pri glavnem ravnateljstvu drz. železnic so napredovali v 8. pol. skupino: Mozetič Milan, Grinov-čan Maks in Kos Alojzij. V 9. pol. skupino: Turk Rajko, Bačnik Josip, Drašler Srečko, Namestnik Alojzija, Turk Hugo, Rozman Franc in Pogačnik Blaž. Pri sarajevskem ravnateljstvu drž. železnic je premeščen Čop Alojzij iz Trebinje v Mostar. Belgrad, 20. avgusta 1. Pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani so napredovali v 8. pol. skup.: Borisov Vladimir, Janežič Karel, Božič Josip, Ga-lovič Janez, Strasek Josip, Canjko Frančiška, Ccr-tin Franc, Jakopič Ivan, Rostohar Rupert, Sluga Ludvik, Arzenšek Anton, Sutnar Henrik, Gombas Alojzij, Čop Franjo, Nabernik Henrik. Gombas Olga. Legat Franc, Petrič Rudolf, Gros Ivan, Vol-bank Artur, Rreskvar Aleksander, Zaletel Karel, Robič Rudolf, Raspotnik Anion, Kape Josip, Sok Franc, čurhalek Josip, Okoren Avguštin, Pišljar Fran, Kacjau Ivan, Kleinba« Karel, Kremžar Martin. Belgrad. 20. avg. 1. Za tajnika pisarne Nj. Vel. kralja je bil imenovan Mlodrag Spasojevič, dosedanji okrajni sodnik v Zaječaru. GorguSova obsodba potriena Pariz, 20. avgusta. AA. Kasacijsko sodišče je po enournem posvetovanju izdalo razsodbo, da je bil postopek v Gorgulovljevem procesu pravilen in smrtna kazen pravilno izrečena: zato je sodišče pritožbo zavrnilo. Pri debati je poročevalec odgovoril na zagovornikov argument, češ da je zločin Gorgulova političen in da je ustava iz leta 1848 odpravila smrtno kazen na take vrste zločine. Če je umor prvega državljana republike političen zločin, je izvajal poročevalec, potem je treba videti politične zločine tudi v ropanju .požigih in rušenju ali poškodovanju spomenikov. Poročevalec je nato preciziral juridično razliko med političnimi zločini in navadnimi zločini in naglasil, da zakonodaja popolnoma jasno pove, da. je napad na prvega državljana republike navaden zločin; zalo se je tudi zoper Caserija, morilca Carnota, smrtna kazen izvršila. Poročevalec je zaključil: Gorgulovljev zločin se more proglasiti za političen zločin le na' podlagi nagibov, ki so ga gnali v zločin, toda kasacija teh nagibov ne pozna. Zagovornik je nato prosil kasacijsko sodišče, naj proces razveljavi, češ da se je vršil neregu-"m> foda sodišče je po kratkem posvetovanju prošnjo zavrnilo. di za druge vrste težkega orožja in najučinkovitejših modernih bojnih sredstev. Družba, ki ima kapi- lal 10 milijonov, kateri je popolnoma amortiziran, je letos mogla razdeliti znatno višjo dividendo nego lani in njen čisti dobiček presega 20 milijonov frankov. Pariški dnevnik pripominja k temu z bridko Ironijo, da v času splošne gospodarske krize imajo dobiček samo one industrije, ki pripravljajo vojno in da 60 samo te industrijo v stanu zaposliti nove trume delavstva, dočim morajo vse ostale panog«-delavstvo reducirati. Piccard - gosi min. Balba Desencano, 20. avgustu. AA. Snoči je prišla semkaj Piecardova žena. Svidenje med njo in možem je bilo zelo ganljivo. Danes je priletel tudi italijanski letalski minister Balbo. Razkazali so mu Piccurdovo gondolo in balon, nato pu je župan Desenzana povabil ministra in učenjaka na obed. Po končanem obedu je minister Balbo povabil prof. Picearda z ženo in inž. Kipfcrja k selii v letalo in jih odpeljal v Benetpe, kjer ostanejo do jutri njegovi gostje, nato pa se prof. Piccard s svojo ženo iu inž. Kipferjem vrne v Desen-zano. Gondolo in balon prepeljejo čez Curih v Bruselj. iVjega je manikalo Besenzano, 20. avg. Ig. Tudi Gabrielle d'Anun-zio hoče priti v Besenzano, da se pokjoni prof. Pic-cardu. Razen tega hoče d'Anunzio opevati Piccarda pesniški. Navdušenje za Piccarda je po vsej dežel" zelo veliko. Nadaljne aretacije v Španiji Madrid, 20. avg. ž. V petek je bilo ponovno aretiranih več visokih pleiničev, med katerimi tuli markiz Semanat, grof Alesancira, poveljnik 27. pehotnega polka Dei Viguri in polkovnik Iglesias. Aretacije so bile izvršene vsled tega, ker vlada sumi, da so omenjeni plemiči sodelovali pri zadnjem vojaškem uporu. Japonsko'mandžurska pogodba Tokio, 20. avg. ž- Japonska vlada je na predlog zunanjega ministra Ušide sklenila, da podpiše zavezniško pogodbo z Mandžurijo. Tekst dogovora je izdelan na sledeči bazi: 1. Japonska prizna neodvisno Mandžurijo; 2. Mandžurska prizna vso pravice Japonski v Mandžuriji, ki izvirajo iz mednarodnih pogodb, kakor tudi one, ki si jih je Japonska de facto pridobila; 3. Japonska bo sodelovala z Mandžurijo, da se vzdrži red in mir v neodvisni mandžurski državi; 4. Japonska in Mandžurija skleneta defenzivno zvezo. Pogodba bo podpisana prihodnje dni in nalo poslana Zvezi narodov v registracijo. Strašna vročina v Evropi Pariz, 20. avg. AA. Vročina v Parizu še zmerom noče popustiti in včeraj je toplomer v senci kazal 35 stopinj. Strokovnjaki sedijo, da se temperatura v Parizu lahko dvigne tudi nad 37 stopinj. Kot posledica te strašne vročine se je pojavilo silno mnogo primerov zadušitve ter obolenj za solnča-rieo. Bolnišnice so polne bolnikov, ki jih je zadela solnčarica. — Podobna silna vročina je tudi v Angliji in Italiji. V Rimu jc v četrtek kazal toplomer v senci 39 stopinj. „Niobe" na suhem Kiel, 20. avg. AA. Ladjo »Niobe« so v .petek spravili na suho. Upajo, da bodo trupla lahko v doglednem času spravili iz ladje in pokopali. Ofl-cielne posmrtne svečanosti so določene za ponedeljek 22. avgusta. Drobne vesti Celovec, 20. avg. ž. Waleški princ, k! je sodeloval pri manevrih britanskega brodovja v Jadranskem morju je prišel včeraj v Wasserlemburg, kjer je obiskal grofa MUnstra. V Wasserlemburgu ostane dva tedna in se bo udeležil lova na divje koze. NValeškega princa spremljata dva častnika. 01 o m uc, 20. avg. ž. Te dni je bila aretirana vlomilska tolpa, obstoječa iz 10 oseb, ki je priznala, da je vlomila tudi v stanovanje nekega častnika in hotela ukrasti načrte novega češkoslovaškega topa proti letalom, za kar bi prejela 700.000 Kč. Te načrte je potreboval šef vlomilske tolpe Kratki za Nemčijo. Kratkijn so odvedli v zapore, pred tem pa so gir konfrontirall z vlomilci. Kratki je bil voditelj nemške obrtne stranke, ki pa ga je pred 6 meseci zaradi raznih umazanij izključila iz stranke. Pariz, 20. avg. ^Information« poroča iz Varšave, da so bo napovedani obisk poljskega zunanjega min. Zaloškega v Belgradu izvršil po septem-berskem zasedanju Zveze narodov. Pariz, 20. avgustu. A A. Letalka Maryse lliltz je postavila nov svetovni rekord, ko se jo dvignila z letalom 12.200 visoko*. Izsušena zemlja kliče po dežju Velika suša po Slovenskem Ljutomer, 19. avgusta. Tako žalostna že dolgo vrsto let niso bila nate polja in travniki. Suša pritiska s tako silo, da se Človeku smili umirajoča narava. Ne samo Prek-murje, ludi Mursko polje, okolica Ljutomera in Ormoža in Dravsko polje do Ptuja pogreša že od meseca aprila blagodejnega dežja. Kar vidi se, kakor da je naravi zmanjkalo življenjskih sokov. Trale in travniki so se skoraj posušili. Živina nima nobene paše. Na travnikih ponekod sploh ne bodo kosili otave, ker je ni. Na travniku, kjer so nakosili do devet voz sena, ne bo olave niti za en voz. Kaj bo z živino? Kmetje že sedaj koLjejo govedo loden za tednom. Saj tudi krompirja ne bo in no koruze in ne ajde, ne fižola in no repe. Vse je suho, da bi se človek razjokal ob pogledu na polje. Edina dobrota je to. da je ozimina obrodila precej dobro, da bodo ljudje vsaj kruh imeli. Sadja pri nas letos ni veliko, pa še to odpada vsled suše. Celo v vinogradih se pozna suša. Grozdje je. parjeno, neenakomerno razvilo in drobno. Primanjkuje vlago za razvoj. V vseh mlakah je zmanjkalo vode, kar je pa najhujše, tudi že v mnogih studencih. Nekateri izviri so se popolnoma posušili. Ljudje s težavo vozijo in nosijo vodo za sc in za živino. Bog nas še obvarji pred točo in burjo. Metlika, 19. avg. Med lem, ko so (»nekod tožili nad neprestanim deževjem v maju in juniju in menda celo v juliju, smo mi dobivali le najskronmejšo mero padavin. Izdatnega dežja, ki bi zemljo res kaj napojil, ni bilo pa že od pomladi. Sedaj pa se nam jo nebo kar zaprlo. Vročina, ki postaja vse bolj neznosna, jc iz-žela iz zemlje poslednjo vlago, tako da je vsa rast popolnoma zastala. Travniki so goli. Le redko biljo stoji še kot spomin prejšnje svežosti tam, koder še niso pokosili tistih rož, ki so zrastlc za iitavo. Kdor pa s košnjo še čaka, mu bo zgorelo še tisto, kar je preje zrastlo. Polje obeta žalostno jesen. Krompir je po-uekod še precej napravil, toda več jo njiv, koder ga bodo kopali malo, malo in še prav drobnega. Koruza je že začela ovijati. Zanjo še ne bo zamujeno, če nam Bog kmalu dožja da. Kar pa jo poletne setve: ajda, proso, repa je pa že popolnoma zastalo. Tako bomo imeli spet enako skromno letino, kakor je bila lanska, ko je narod le z največjo bedo prestradal do nove solate, in ko je marsikatero živinče poginilo prav od gladu. Štkofja Loka. 19. avgusta. V vsej škofjeloški okolici se prav občutno pozna suša. Vroče in jasno poletno vreme traja namreč že cele štiri tedne, ne da hi zadnji njesec avgust padla le kapljica dežja. Zalo jo otava zelo ; borna, dasi jc v juliju izborno kazala. Kari j vročine ■ je tudi fižol že dozorel, a ima zelo drobne stroke, j Tudi krompir, ki je spočetka prav lepo pokazal, se i prav nič noče deboliti. Ajda prav lako hoče ostati ! nizko pri zemlji. Ce ne bo Bog dal kmalu dežja, bo | letina mnogo slabša, kakor je sprva kazalo. Tako j vročega avgusta, kakor je lotos, zlasti po Velikem šmarnu, že dolgo ne pomnimo. Sv. Peter pri Mariboru, IS. avg. Nevihte brez dežja kakor smo jo imeli pretekli ponedeljek ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Škoda, ki jo je burja napravila po sadonosnikih. goricah, poljih in gozdovih je velika. Ogromne količino sadja več. ko polovica letošnjega pridelka deloma še nezrelega leži po sadonosnikih. Podiralo in lomilo je drevesa kot bi bile bilke. — Letina po vinogradih kaže dobro in obela biti dobra kapljica. Pa kaj kn še imamo dovolj starih zalog, kupcev pa ni. Po naših vinskih goricah že pojo svojo pesem klopotci — kralji Slovenskih gorir in naša posebnost. — Suša nas muči. škoda, ki jo jo napravila, je velika. Otave ne bo. ajda. proso, repa in drugi pozni jesenski pridelki, pa so zaostali v rasti, tako da bo pridelek prav malenkosten. Tabor belokrajnskih Maminih otrok na Krivoškem vrhu Metlika, 19. avgusta. S štirih strani so prikorakali kakor v štirih dolgih procesijah otroci iz štirih župnij: Iz Metlike, Podzemlja, Semiča in Suhorja. Vsaka skupina je štela čez 100 otrok. Vseh skupno je bilo 550. Kakor križarska vojska so se utaborili vsaka skupina zase, žejni in lačni seveda od dolgega pota. Pa so si kmalu pomogli lz torbe kruha, iz vodnjaka vode, pa še ka j sladkega se je namešalo vmes. pa se jo armada pokrepčala. Potem pa so se vrstile točke programa: v cerkvi in na prostem, za ros in za smeh, za pouk in zabavo. In še jance smo "iekli na ražnju, da nam bodo za obed. Ni jih bilo Smrtna nesreča na vojaškem strelišču Ljubljana, 20. julija. Vojaško strelišče na Dolenjski cesti jc bilo danes prizorišče nenavadne in pretresljive nesreče, ki 6c je zaključila s smrtjo. Kaikor redno, so se tudi danes vojaki na tem strelišču vadili v streljanju. Narednik Dagaj Mladenovič je učil vojake streljati s strojnicami in puškami. Mladenovič sam je streljal z revolverjem. Poleg njega pa so stali vojaki v ravni črti. Še z revolverjem v roki se je Mladenovič — bilo je okoli pol desetih — obrnil, ne vedoč, da ima še naboj v revolverju. Revolver se je naenkrat sprožil in nabo^ je zadel v bližini stoječega korporala Mihaj-loviča v Irebuh. Mihajlovič je napravil še nekaj korakov, nato pa se zgrudil pred častnika, ki je priskočil. Poklican je bil takoj vojaški reševalni avlo garnizijske bolnišnice, ki je že umirajočega Mihajioviča prepeljal v bolnišnico. Toda že na poti je Mihajlovič izdihnil. Narednik Mladenovič je bil odveden v vojašnico. Vojaške oblasti preiskujejo slučaj, vendar ni verjetno, da bi Mladenovič z namenom ubil Mihajioviča, pač pa očitno gre za nesrečo. Pokojni Mihajlovič je bil korporal pri drugi čeli 40. pešpolka. Gospodinjska šola Mala Lola Na banovinskem posestvu Mala Loka p. Velika l.oka so otvori 1. oktobra 1932 gospodinjska šola. Pouk traja 10 mesecev, to je od 31. julija 1933. — Namen šole je izobraziti dekleta srednjih in malih posestnikov za dobre kmečke gospodinje, jim vcepiti veselje do kmetskega dela in jih ohraniti kmečki hiši. Zato se sprejemajo v šolo le kmetska dekleta. Učenke stanujejo v zavodu, kjer imajo Solo in vso oskrbo. Celotna oskrbnina (hrana, stanovanje, kurjava, razsvetljava itd. razen potrebščin za šivanje, knjig in zvezkov) znaša mesečno 400 Din. Revnejšim gojenkam podeljuje kr. banska uprava veliko. Za lako armado bi jih bilo treba petdeset. Toliko jih je pa že bilo, da ga je pokusil vsak. Veselja in smeha, petja in vriska vsega je bilo dovolj in tudi za dež smo molili, pa če tudi bi morda prišli mokri domov. Od osmih zjutraj do šestih popoldne je bil vrvež vse večji ko ob največjem krivoškem žegnanju. Vsa vas je praznovala in vsi vaščani so, kar je kdo le mogel, storili malim goslom na uslugo, še vode, ki je jim že sedaj primanjkuje, in katero bo treba voziti več ko uro daleč, so nam kar sami prinašali. To je bil dan Marijinih otrok, lep dan, ki ga ne bodo nikdar pozabili. dravske banovine v upoštevanja vrednih primerih na utemeljeno in s potrebnimi prilogami opremljeno prošnjo, štipendije. Dekleta, ki hočejo vstopiti v kmetijsko-gospo-dinsko šolo, morajo izkazati, da so stare nad 16 let (krstni list). — S potrebnimi prilogami opremljene pravilno kolkovane (kolek 5 Din) prošnje za sprejem, naj sc pošljejo najkasneje do 1. septembra t. 1. na vodstvo banovinske kmetijsko-gospodnjske šole. REK steklenice In aparati za vkuhavanje sadja. — Zaloga: JUlM KlCln Ljubljana, WoIfova 4 Boj dveh srnjakov Pameče pri Slovenjgradcu. Dne 12. avgusla sta kakšna dva strelja.ja od Mikejeve hiše sekala dva delavca les za veleposestnika g. Antona Šavca. Kar zaslišita kakih sto metrov višje nad seboj silen šum in pokanje suhljadi. Eden izmed teeačev takoj pohiti po hribu navzgor in na svoje veliko presenečenje vidi bitko dveh krasnih srnjakov. Bitka je bila videti odločilna, kajti že je curljala kri obeh nasprotnikov in odmev kresanja rogov je značil, da gre tu za res. Tedaj pokliče prvi tesač Nande svojega tovariša na pomoč. Sam se pa zažene med bojujoča se srnjaka in ju zgrabi za ogromno rogovje. Toda svojo pogumnost bi bil skoraj plačal z življenjem, kajti srnjaka sta obupno branila svojo svobodo in ker drugi tesač ni mogel tako urno prihiteli na pomoč, je prvi moral enega srnjaka izpustiti, obdržal je pa lepega šest-letnika. Po dolgem času, ko je bil že ves raztrgan in opraskan, jo končno obvladal srnjaka. Prihitel je nato še tovariš, da sta tako z združenimi močmi spravila žival na gospodarjev dom, kateri se je kot star in izkušen lovec kar divil krasni živali. Srnjaka si sedaj vsakdo lahko ogleda pri našem trgovcu Štefanu Šerbaku v Pamečah. kateremu ga je g. Šavc odstopil. Torej naša skromna vas napreduje. Evo vam, sedaj imamo že tudi menc-žerijo! Da - tu se živi v zdravju in sreči. Snežnobelo perilo -čisti negovani otroci - vsa hiša se sveti od snage in svežosti. A najboljša pomoč •za to je zares dobro milo, to zajamčeno čisto in nežno SCHICHTOVO Ml ZNAMKE JELEN 5ch j 5/5 3 Tako ljudstvo časti katoL učitelja Janko Tivadar pokopan 18. avgusta Beltinci Kakor je že »Slovenec javil, je 15. avgusla popoldne utonil v Muri pri železniškem mostu J. Tivadar, šolski upravitelj v Pincah pri Dol. Lendavi. Bil je na počitnicah pri svoji materi v Beltincih. Na praznik se je z večjo družbo kopal v Muri. Prišel je v vrtinec, ki ga je nesel proti mlinskemu kolesu. Tako se je tega prestrašil, da ga je zadela kap. Mlinsko kolo ga je udarilo v prsi. Takoj so ga potegnili iz vode. Pristopil je zdravnik iz Murske Sobote, ki se je tudi kopal, pa konstatirati je mogel le smrt. Vest o tem se je z bliskovito naglico razširila takoj po Slovenski krajini. Slišal sj po celi Krajini: Tivadarov Janči je mrtev. Mnogo in mnogo oči sirom Slov. krajine se je orosilo ob ti novici. Jokali so pa otrci in tudi odrasli v vseh krajih, kjer je pokojni služboval. Težko je dobiti učitelja, ki bi bil tako priljubljen povsod, kakor je bil rajni Janči. Komaj star 29 let, po šestih službenih letih, je bil znan po vsej Slov. krajini, otrokom dobri oče, mladini tovariš, ljudstvu dobrotnik. Rajni je bil vzoren katoličan. Ze v di- jaških letih se je udejstvoval v vseh naših katoliških organizacijah. Nikoli ni klonil, tudi kot učitelj ne. Radi svojega praktičnega katoličanstva je sicer moral marsikaj potrpeti, pa svojega prepričanja nikoli ni zatajil. Kdor ga je spoznal, ga je vzljubil. Bil je plemenit značaj. Vedno s smehom na ustih. Osebnega sovražnika gotovo ni imel. Kako jo bil rajni priljubljen, je pokazal nad vse krasni pogreb. Premislite! Na pogrebu navadnega učitelja je bilo deset duhovnikov, več bogoslovcev, do 90 učiteljev in dijaštva, ogromna množica vernikov iz več župnij. Iz Pinc (30 km daleč) je prišel župan in gasilci, katerih načelnik jo bil. Pogreb je bil izraz našega naroda, kako spoštuje učitelje, dobro vzgojitelje in obenem dobre katoličane. Kako je pokojni živel, kažejo besede, katere je večkrat ponavljal: »Če nisem postal duhovnik, pa sem vsaj učitelj, duše bom pa le vzgajal.« Pogreba sta se med drugimi udeležila oba bivša poslanca, naš voditelj g. Klekl in dekan Jerič. Dijaštvo in učiteljstvo mu je v zadnje slovo zapelo par ža-lostink. Počivaj v miru, dragi Janči. Tri tatinske zgodbe Ljubljana, 20. avgusta. Tat se jc zaman trudil Davi je stražnik ustavil na Šmartinski cesti mladega fanta, pri katerem je našel veliko množino medenine. Fant je pri svojem nepoštenem poslu imel res precejšnjo smolo. Najprej je imel veliko dela v Trbovljah, kjer je doma, da je v vozičku na skrivaj odvil več medeninastih držajev. Skrivaj in po ovinkih jih je nesel predsnočnjim na trboveljsko postajo, kjer se je vsedel v vlak ter se odpeljal proti Ljubljani. 22 letni Jože pa je dobro vedel, da so v Ljubljani mitnice, kjer bi ga gotovo ustavili, vedel je pa tudi, da so stražniki precej sitni in da radi stikajo po nahrbtnikih in tovorih, če zaslutijo, da je kaj ukradenega v njih. Fant je zato izstopil v Lazah in odkorakal po progi proti Ljubljani. Tako se je izognil orožnikom na cesti in mitnicam. Pri Kolinski tovarni pa se je umaknil s proge ter jo mahnil na Šmartinsko cesto. Toda glej smole! Ko je bi! fant žc na cilju, se je naenkrat izza ogla izluščil stražnik in fantu dejal: >3toj! Kaj pa imaš v vreči?'« Fant je moral pokazati svoj medeninasti zaklad in stražnik ga je od-vedel na policijo. 43 kg je bilo vse medenine. Fant je povedal, da je to blago pokradel po Trbovljah in da ga je mislil prodati v Ljubljani. Toda ves napor in trud sta bila zaman. Tat .je moral na sodišče, medeninasti zaklad pa čaka v Ljubljani na pravega lastnika. a Uresničenje gradbe Oostilnicarske pivovarne v Saškem je stopilo v odločilni stadij. Po oddaji strojne opreme je upravni svet akceptiral dne 18. t. ra. ponudbo Gradbenega podjetja Ing. Franjo Dedek v Ljubljani kot najugodnejšo, in se je z gradbenimi deli že pričelo. Kakor je iz slike glavnega pročelja, ki jo prinašamo, razvidno, bode zgrajena pivovarna po povsem modernih principih v železobe-ionskem skeletnem sistemu, oferiranem po Gradbenem podjetju ing. Franjo Dedek. Predvideno je, da se bode obsežna stavba spravila še letos pod streho in izkoristila zima za montažo strojev. Te dni se že pridno kopljejo temelji in dovaža raznovrstni materijaL Po srajci spoznal tatu Kopalci ob Savi so imeli letos res mnogo jeze zaradi številnih dolgoprstnežev, ki so kradli obleko in denar na nabrežju. Zdaj je izginilo temu nekaj, zdaj zopet drugemu kaj. Najbolj srditi pa so bili taki, katerim so tatovi odnesli prav vse. Nekemu mlademu gospodu je te dni izginila s Save prav vsa garderoba. Tat mu je odnesel vso obleko, čevlje, perilo in seveda tudi listnico z denarjem. Kopalcu ni ostalo prav nič drugega kakor hlačice, ki jih je imel na sebi. Pa ne bi bil človek potem jezen! Okradenec je hodil po Ljubljani in skrbno ogledoval ljudi, če ima kdo na sebi njegovo obleko, da bi ga zasačil. Ko je prišel cirkus v Ljubljano, se je okradenec potrudil k prvi predstavi. Baš ko je ogledoval zanimivo točko sporeda, mu prodajalec ponudi čašo malinovca. Nagovorjeni gospod pogleda prodajalca in osupne: prodajalec je imel na sebi njegovo sraijoo! Gospod ni rekel nič. samo drugi dan je šel na policijo in lam poiskal detektiva ter mu razložil, kako in kaj je s to srajca sto zadevco. »Čakajte,< je dejal detektiv, >dre-vi greva pa skupaj v cirkusa Oba Sherlock Holme-sa sta res odšla v ciTkus in tam prijela mladega prodajalca malinovca. Izkazalo se je, da je bila vsa obleka, ki jo je imel prodajalec na sebi, ukradena na Savi, prav vse od glave do peta. Ker je bilo na Savi mnogo tatvin, misli policija, da je nekaj od teh zakrivil tudi prijeti prodajalec mladoletni Drago. Drago pa trdi, da je ukradel samo temu gospodu. Izdal je pa še svojega tovariša Marija. Policija pa poizveduje še kar naprej in ni izključeno, da odkrije celo tolpo savskih tatov. Dragca so v policijskih zaporih seveda slekli in je moral oddati ukradeno obleko, oblekli pa so ga v jetni&ko obleko, v kateri bo moral počakati, kakšno nagrado mu bo za tatvine na Savi podelii sodnik. Prilika dela tatic« Bridko sta včeraj jokali pred uradnikom na policiji dve starejši ženski, ki so ju zasačili v neki trgovini v Šolskem drevoredu, ko sta se polastili nekaj blaga. V to trgovino hodijo največ kmotske žene, ki tam barantajo in izbirajo blago. Obe ženski sta tudi kupili nekaj "olaga, pri tem pa obe hitro skrili pod krilo ena kos delena, druga pa kos svile. Ali v trgovini so to opazili, jima pri izhodu ukradeno blago odvzeli ter poklicali stražnika. To jima je napravil dežurni uradnik pridigo, da je obema ženskama lil kar potok solz po licu! Na vse mogoče načine ju je ozmerjal dežurni uradmk, ka je sicer dobrodušen starejši gospod, ki pa je bil sedaj pošteno hud. Ubogi ženski, ki še nikoli nista kradli, saj sta drugače polteni ženski s kmetov, sta se kar tresli od strahu in za božjo voljo prosili, naj jima odpuste ti tatvini, ki sta ju izvršili prvič v življenju. Ko se je uradnik nad obema pošteno nakregal in jima za drugič zagrozil z najhujšim. ju je odpustil. Seveda pa sta morali obe ženski poprej obljubiti, da nikoli več. res nikoli več ne bosta ničesar kradli. NAZNAMLO! Gvrdka ffltlOŠ OiCmUllik 9. vljudno naznanja, da se je preselila iz štev. 18 na štev. 8 na STAREM TROU, (za štiri hiše proti Mestnemu trgu), v lastne prenovljene, prostore. dterk-a nasl. Ljubljana Brezposelnost Ta težka, kruta beseda, ki je zadnje čase kakor pošast zavladala v svetu med ljudmi, si dan za dnem osvaja nove žrtve, ustvarja ljudem nove bolečine, povzroča splošno trpljenje in gorje že neštetim družinami, ki ne vedo, kam naj se obrnejo. Pred dnevi so vrgli iz stanovanja revno krojaško družino, ki je njen rednik, oče 8 otrok, že 9 mesecev brez dela in zaslužka. Če ni zasluzil it i za kruh svojim otrokom, kako naj plača za stanovanje? Zdaj stanuje družina v šišenski soli na dvorišču, na prostem, brez prave strehe. Pohištvo so prislonili ljudje ob zid, spravili so ga za silo pod nekaik tnadzidek, ki sluii drugače za spravljanje voz. V družini vlada že več mesecev prava beda. Pred 3 meseci .je umrl družini en otrok, eden je šo bolan, ostali 4 trpijo z materjo in očetom vred največje pomanjkanje. Pred 14 dnevi so možu vzeli šivalni stroj — edino, kar mu je še dajalo upanje na skromen zaslužek. Mož je [»skusil delati pri zidarjih, toda poslali so ga proč, ker zaradi silnih žuljev ni znal dovolj hitro sukati lopate... Kdo naj zameri krojaču, ki je vse življenje — najstarejši sin mu je star že 22 let — sukal le šivauko, pa obnemore pri lopati. Toda, saj ni obnemogel, trudil se je na vso moč. mučil se je, prizadeval si je, skriti trpečo bol — delati je hotel, zaslužiti, braniti svojo skromno družinico, — odslovili so ga. • • Mož prosi usmiljena srca v imenu svojih otrok, naj mu kdo preskrbi dela in kruha. Prijel^bi za vsako delo. hvaležen bi bil za najsikromnejsi^ kos kruha. Kam naj se sicer obrne z družino na zimo? Ljudje, pomagajte! Za vročino obleeite lahne suknjiče, modne hlače, motociklisti oa Bajazo obleke. — V veliki izberi blago za turi-stovske obleke. — Najcenejša oblačilnica DR A G O SCHWAB, Ljubljana Cirkuški klovn o Ljubljančankah Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele.. .< (Prešeren.) Po vsej Jugoslaviji Ljubljančanke po svoji lalikoživosti so znane ... (Nauk iz klovnove »igre« v cirkusu »Kolumbiji«.) Vrfe, kar smo doslej o cirkusu Kolumbija, ki ie je utaboril v Tivoliju, pisali, je gola resnica. Sjegov artistični ansambl je maloštevilen, a prvovrsten. Vsaka točka sporeda je atrakcija zase, sle-lerai član cirkuškega ansambla v sebi zaključen umetnik. Zato nimamo nič proti navdušenju, ki pri vsaki predstavi zajame občinstvo kakor električna Iskra in ga razvname do pobesnelosti... Ampak ■ no je treba vestnemu kronistu zabeležiti — in sicer našim Ljubljančankam v album: še nikoli se ni nihče, ki je bil v tolikšni meri deležen našega gostoljubja, kakor ga je deležen cirkus Kolumbija, tako kruto ponorčeval iz njih! Še nikoli niso ljubljanska dekleta nezaslišane žalitve prenesle tako mirno in brez vsakega ogorčenja, kakor ga večer za večerom prenašajo pod pisanim šotorom Kolumbije! Lepoto Ljubljančank je ovekovečil Prešeren v svojem Povodnem možu-r, njihovo lahkoži-vost pa razglaša po svetu klovn cirkusa Kolumbije na zelo učinkovit način ... Oglejmo si to reč nekoliko od bliže! Saj človeku v teh mlžernih, žalostnih časih kar dobro de, če sliši kakšen posebno posrečen dovtip. Humoristi Slovenci nismo bili nikoli, lastne liumo-ristične literature imamo prav malo, skorajda nič; zato pa z odprtimi rokami sprejemamo vsako, še tako neokusno importirano robo. Se pri tem menda ravnamo po starem pregovoru: Bolje drži ga ko lovi ga! Le tako si moremo razlagati, da vzbuja klovn cirkusa Kolumbija s svojim dovtipom, katerega poanta na račun časi i naših deklet je več ko otipljiva, vsak večer toliko prisrčnega smeha in priznanja. Saj vse skupaj ne bi bilo vredno besede. Ampak človeka zgrabi jeza, ko vidi, da nihče ne protestira proti predrznemu izkoriščanju naše gostoljubnosti, sveta jeza ga zgrabi, ko vidi, da ljudje to predrznost celo z odobravanjem sprejemajo in tako pljujejo sami sebi v obraz! Takole se večer za večerom uprizarja »imenitna šala- na račun dobrega glasu Ljubljančank v cirkusu Kolumbija: Klovn, Hrvat po rodu, stopi v areno in pravi cirkuškemu uslužbencu (hlapcu me-nažerije, če se ne motim): »Ajdi, brate, igrajva se lepo gospodično in ka-valirjak Cirkuški uslužbenec je »programmfissig■ seveda takoj pripravljen k temu. Ko mu da klovn vsa potrebna navodila za odigranje te komične scene, se postavi nekam v sredo arene in čaka. Klovn zmaliči klobuk v najmodernejšo obliko ln stopa graciozno in umerjeno, kakor pač hodijo elegantne dame iz boljše družbe, »kavalirju«, to se pravi menažerijskemu hlapcu, naproti. Slednji zastavi lepotici pot in jo nagovori: Klanjam se, lepa gospodična! Dovolite, da ras -j/remim?« Gospodična takoj spozna, da je tu na tehtnici tjen ženski ponos. Ogorčeno zavrne vsiljivca in mu »risoll krepko zaušnico. Tako reši svojo Čast. Ta gospodična je Belgrajčanka. #le^1-I. (Državna trgovska akademija). Sprejemajo se tudi pismene prijave. Zahtevajte od ravnateljstva tečaja prospekte. No vi grobovi -f- Alojzij Spindler. V petek, dne 19. avgusta, umrl v Moravcih posestnik-prevžitkar g. Alojz spindler po dolgi in mučni bolezni, previden večkrat s sv. zakramenti. Pokojni je oče skladatelja preč. g. Fr. Sal. Špindlerja in g. poslanca Veko-slava Špindlerja. Bil je markanlna oseba, dober gospodar in krščanski oče svoji družini. Pogreb bo v nedeljo po rani sv. maši. Pokoj njegovi blagi 'ust. Osebne vrsti = Iz ljubljanskega preiskovalnega zapora je bil včeraj izpuščen g. Jože Loboda iz Dola pri Ljubljani. . Iz preiskovalnega zapora v Celju so bili pretekli teden izpuščeni: Ludovik S o s i č, tajnik Kmečke hranilnice in posojilnice v Konjicah in ka-]>elnik godbe Kongregacijske družbe ter pevovodja društvenega zbora Kat. izobraž. društva; štraus Jožef, kleparski pomočnik pri Dragotinu Mihetjaku v Konjicah; Franc Celcer, lesni trgovec in posestnik iz Oplotnice; Jožef Vahter, posestniški sin iz Gračiča in Mihael Zalar, posestniški sin iz Oplotnice. = Poročila sta se v Triiču Hubert Golob z Ivanko Ekart. Bodita srečna! — Pri razdražljivosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, po-bitosti, tesnobnostnem čutu imamo z naravno »Franz-Josel« grenčico pri rokah domače sredstvo, ki vsako razburljivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Franz-Josel« voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti. »Franz-Josel« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Slatinske tablete za hujšanje Vam vrnejo vitkost, mladost in lepoto, ker raztope in odstranijo preobilno mast. Tekom enega letu izgubite na težini 8—14 kg. Doza 100 tablet Din 46 — doza 200 tablet Din 74— Proizvaja: Lekarna Mr. Bahovec Ljubljana 35letnica mašništva. Fajhenburg: V naši krasni baziliki je obhajal 35 letnico mašništva g. župnik Melhior Z o r k o. Pri sveti maši so se domačemu pevskemu zboru pridružili še nekateri jubilantovi sorodniki, izmed katerih je ena pevka sorodnica zaigrala na orglah slavospev Brezmadežni v zahvalo in nadaljnjo njeno priprošnjo. — Ker je bil jubilantov oče Rajhenburžan, velečastitemu gospodu jubilantu srčno želimo, naj mu mirno plove čolnlč življenja v Marijinem varstvu do njegove zlate sv. maše! ^ Imenovanja v lavantinski škofiji. Dekanijski upravitelj ?. g. Franc Korošec je imenovan za dekana dekanije Rogatec. — Dekanijski upravitelj in župnik č. g. Franc Gomilšek pri Sv. Benediktu v Slov. goricah je imenovan z« dekana dekanije Sv. Lenart v Slov. uoricah Ostale vesli — »Naš list«. Gospode dopisnike iz kamniške in moravške dekanije prosim dopise vsaj do srede do srede 24. avgusta. — Urednik. — Nagrada za medicinsko delo. Slov. zdravniško društvo razpisuje doc. dr. Matka nagrado za znanstveno medicinsko delo v letu 1932-33 v znesku 3000 Din. Natančnejši pogoji bodo priobčeni v prihodnji številki »Zdravniškega vestnikac in »Glasila zdravniške zbornice«. Zdravniki-interesenti lahko dobe informacije tudi pri društvenem predsedniku dr. Meršolu. — Glavna skupščina J. U. II. Ker se je prijavilo okrog 60 delegatov in udeležencev za skupščino. je vodstvo sekcije prosilo pri ravnateljstvu drž. železnic za poseben voz. Iz Ljubljane odpotujemo vsi v torek, 23. avgusta z brzovlakom ob 9 dopoldne. Udeleženci iz Štajerske se pridružijo na Zidanem mostu ob 10.05. Vodita tov. Skulj in Po-lak. Držite se točno navodil! Na postaji v Belgradu bo pričakoval tajnik. Vozovnice dajte opremiti z mokrim žigom. — Seja glavnega prosvetnega sveta je pravkar sklicana. Iz Dravske banovine sta odpotovala nanjo načelnik prosvetnega oddelka g. Josip Mazi in predsednik sekcije JUU g. Ivan Dimnik. Na seji bodo razpravljali o učnem načrtu za osnovne, meščanske iu srednje šole. — Izlet na Jadransko morje ob priliki kongresa narodnih noš v Ljubljani. V ponedeljek, dne 5. septembra ob 19. odhod iz Ljubljane z vlakom preko Zidanega mosta, Zagreba na Sušak. V torek, dne 6. septembra, na rojstni dan prestolonaslednika Petra ob 7.30 odhod s parnikom Aleksandrom ali Prestolonaslednikom v Split. Na parobrodu celodnevni koncert, razne zabavne igre. Ob 20 razsvetljava na parobrodu in spuščanje raket. Na parobrodu zajutrek, kosilo in večerja. Prihod v Split ob 21."50, prevoz v hotel in prenočišče. V sredo, dne 7. septembra zajutrek, dopoldan ogled mesta pod strokovnim vodstvom izlet na Marjan in ogled zverinjaka. Po obedu izlet z avtobusi v Solin in kopališče. Na povratku večerja in prenočišče. Isti večer ob 20 koncert v Splitu. V četrtek, dne 8. septembru ob 7 zajutrek, ob 8 izlet s parnikom v Trogir, ogled mesta, ob 14 povratek v Split, ob 12 kosilo, popoldan [>rosto ter izlet na kopališče (ali izlet v šibenik k slapom Krke), ob 19 večerja, isti dan zvečer povratek z vlakom proti Zagarebu. V petek, dne 9. septembra okrog 8 prihod v Zagreb, ogled mesta in razstave ter ob 13 povratek v Ljubljano. Vožnja z vlakom ler parnikom in avtobusi na Sušak, Split. Trogir in Solin, celodnevna prehrana in prenočišče velja skuipno za vsakega udeleženca II. razreda Din 730.—, III. razreda Din 550.—. Prijave sprejema vključno do 30. avgusta 1932 Kongresni odbor, Ljubljana-Velesejeiii. Pripravljalni odbor kongresa narodnih noš v Ljubljani. — Pet žrtev dela. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela 7 ponesrečencev. 3 moških in 2 ženski. Vsi moški .so se ponesrečili pri svojem delu. 18 letnemu mizarskemu vajencu Antonu Kraljicu iz Strahoinerju pod Krimom je padla težka deska na desno ramo in mu zlomita kl jučnico. — V Kamni gorici je rezalni stroj poškodoval levo roko 57 letnemu delavcu Jožetu Po-Ijancu. — Pri ubijanju se je ponesrečil 19 letni mizarski pomočnik Peter Prek iz Vižmarjev. Spodletelo mu jo dleto in mu prerezalo žile na desni roki. — 22 letni Stanko Rupnik, kajžarjev sin iz Luč, jo doma tesal hlode in se vsekal v levo nogo. — V škof ji I.oki je konj brcnil v trebuh 24 ietnega hlapca Jožeta Dcbcljaka. Debe-Ijakovc poškodbe .so težjega značaja. — Poziv izletnikom za na Jadransko morje. Vsi oni. ki se mislijo udeležiti izleta nn Jadransko morje ob priliki kongresa narodnih noš v Ljubljani, prosimo, da se nemudoma prijavijo. Ker je zanimanje veliko, sporočamo ludi lo, da se izleta lahko udeleži vsakdo, ludi če nima narodne noše. Dotični, ki imajo narodne noše, naj jih vzamejo seboj za-pakovane, ker iste pridejo v poštev v sredo zvečer pri koncertni točki v Splitu. Opozarjamo, da se izleta udeleže tudi v lepem številu bratje Čehi v slikovitih narodnih nošah. — Na I. dri. realni gimnaziji v Ljubljani (Vegova ulic«) se prično |>opravni izpiti za redne učence in orivatiste I. in bivše III. drž. realne gimnazije dne 24. avgusta ob 15 popoldne. Vršili se bodo po razporedih, ki sta objavljena na deski I v veži šolskega poslopja. Posebni pozivi k izpitom I se učencem ne bodo poslali. Popravni nižji tečajni izpiti za učence 1. in bivše 111. drž. realne gimnazije bodo 26. avgusta ob 8 dop,, popravni višji tečajni izpiti pa 27. avgusta ob 8 dop. pismeno, 29. avgusta ob 7.30 dop. ustno. Razredni izpiti ne-oeenjenih učencev obeh zavodov bodo 27. in 29. avgusta pismeno, ustno pa 30. avgusta. Sprejemni izpiti za I. razred bodo 30. avgusta ob 8 dop. Vpisovanje lanskih učencev I. drž. realne gimnazije in lanskih učencev bivše UI. drž. realne gimnazije, ki se žele vpisati na I. drž. realni gimnaziji, se bo vršilo v lanskih učilnicah 1. drž. realne gimnazije dne 1. in 2. septembra od 8 do 12 dop. Prvošolci se bodo vpisovali v ravnateljevi pisarni: 1. septembra od 8—12 za črke A do D, od 15—18 za črke E do J; 2. septembra od 8—12 za črke K in L, od 15—18 za črke M do O; 3. septembra od 8—12 za črke P do Š, od 15—18 za črke T do 2. Učenci tujih zavodov se bodo vpisovali v ravnateljevi pisarni dne 5. septembra od 8—12. Vsak učenec naj prinese k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo (izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu, prvošolci šolski izkaz in krstni list), izpolnjeno in s 50 Din kolkovano prijavo (tiskovino dobi pri šolskem slugi), potrdilo davčne oblasti o višini davkov (original ali overovljen prepis), denar za šolnino in 20 Din za zdravstveni fond. S tem je razveljavljen razpored, ki je objavljen v tiskanih letnih poročilih. DAJ sladoled DAM. — Na dekl. inešč. šoli t Ljubljani je vpisovanje dne 1., 2. in 3. septembra od 9—12. V 1. razred bomo sprejemali učenke, ki so dovršilo IV. razred narodne šole brez negativne ocene in ai-majo še 14 let, v II. one, ki niso izpolnile 15, v III. 16 in v IV. 17 let. Sleherna učenka plača pri vpisovanju kolek za 5 Din in 20 Din za zdravstveni fond. Popravni izpiti so dne 30. avg. Izpiti privn-tistk za III. razreid dne 31. avgusta za IV. razred pa 1. sept., vselej ob 8. — Na II. državni deški meščanski šoli t Ljubljani bo vpisovanje v vse razrede dne 1., 2. in 3. septembra, vsakokrat od 9—11. V prvi razred se sprejemajo učenci, ki so dovršili IV. razred osnovne šole brez slabe ocene in še niso stari 14 let. K vpisu morajo prinesti šolski izkaz oz. izpričevalo in krstni list. Pri vpisu je kolkovati vpisnico 7. 5 Din kolkom ter plačati za zdravstveni fond 20 Din. Druge vpisnine in šolnine na meščanskih šolah zaenkrat ni. Popravni izpiti bodo za vse učence 31. avgusta, privatni izpiti se pa prično 1. septembra ob 8. Natančnejši razpored izpitov bo razglašen na šolski deski. _ Upraviteljstvo. — Ravnateljstvo drž. učiteljišča (preje moškega in ženskega) v Ljubljani naznanja, da se prične novo šolsko leto 3. septembra 1932. Ta dan bo od 9—12 prijavljanje v L razred učiteljišča, kamor se sprejemajo izpod 17 let stari učenci(ke) s srednješolskim nižjim tečajnim izpitom, ki so telesno za učiteljski stan sposobni in imajo posluh za petje in glasbo, kar bodo takoj po prijavi ugotovile posebne komisije. Za prijavo je potrebna s 5 Din leolekovana prošnja s priloženim spričevalom in rojstnim listom. Dokončno vpisovanje v I. razred bo nato 5. septembra od 9—12 v ravnateljevi pisarni. Vpisovanje v 2 - -5. razred učiteljišča in 2. do 4. razred vadnice bo ('. septembra od 8—12 v prostorih dotičnih razredov. Vsi, ki bodo vpisani v 1__5. letnik, plačajo 50 Din zn kolek na prijavo, 20 Din za zdravstveni fond in ?0 Din za tiskanice. učila in knjižnied. skupno 100 Din. Poleg tega je treba lakoj pri vpisu plačati šolnino, ki se odmerja po s seboj prinešenom potrdilu o višini letnega davka starišev. Potrdila izdajajo na podlagi posebne prošnje pristojni davčni uradi, za uradnike pa oni uradi, kjer prejemajo plačo. Ponavljalni izpiti in oni neoeenjenih bodo 1. in 2. septembra j>o redu, ki bo objavljen od 24. avgusta naprej v veži šolskega |>oslopja. — Ponavljalni diplomski učiteljski izpiti se bodo pričeli 31. avgusta ob 8. Kdor ne pride pravočasno, je odstopil od izpita. m D op'sna trgov, šola n poučuje dopisnim potem proti majhni odškodnini sledeče predmete: slovensko, on srbo-hrvaško in nemško dopisovanje, trgovsko, obrtno in zadružno knjigovod- Q stvo, računstvo, reklamo, nauk o trgo- n vini, poznavanje blaga, zemljepis, zgodo- j™ vino, stenografijo, strojepisje in lepopis, |gP trgovsko, menično in zadružno pravo, Hj vodstvo kreditnih in pridobitnih zadrug in vse svetovne jezike. Informacije in gi§ vpisovanje: Ljubljana, Pražakova 8/1 B (vogal Miklošičeve ceste 30). ^ iMMHHHMHBU — Na državni trgovski akademiji v Ljubljani se bodo vršili popravni in razredni izpiti 29., 30. in 31. avgusta. Vpisovanje bo 1., 2. in 3. septembra od 8—12. Dijaki (inje), ki želijo vstopiti v prvi razred, naj se prijavijo po možnosti že 1. in 2. septembra. Pouk se prične dne 5. sept. ob osmih. Spored izpitov in vsa pojasnila glede vpisnine, šolnine itd. so objavljena na uradni deski. — Dr. dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Vpisovanje za šolsko leto 1932-33 se bo vršilo dne 1., 2. in 3. septembra od 8—12. K vpisovanju za I. letnik je treba prinesti: a) rojstni list, b) šolsko izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu na srednji šoli ali o zaključnem izpitu na mščanski šoli. c) vpisnino za prijavo in zdravstveni fond 150 Din, d) potrdilo davčnega urada o predpisanem ne|>o-srednem davku ter pripadajočo šolnino po skali II. tarifne postvake 318.-a zakona o izpremembah zakona o taksah. Za vpis v I. letnik je starost omejena na 17 let. ITčenci(ke), ki bodo dne 1. sept. stari več kakor 17 pa manj kakor 19 let, se morejo vpisati samo na podlagi rešonja banske uprave o spregledu starosti. V šoskem letu 1932-33 bo samo en oddelek deškega in en oddelek dkliškega prvega letnika. Zato se bo sprejelo nanovo samo 10 učencev in 40 učenk. Radi sprejema je vseeno, če je kdo vpisan prvi ali zadnji. Seznam sprejetih bo objavljen na razglasni deski dne 5. septembra ob 12. Nesprejeti(te) prejmejo denar in listine pri šolskem slugu. — K vpisovanju za II. letnik, ki so j vrši samo 3. septembra, je treba prinesti: a) izpričevalo o dovršenem 1 letniku; b) vpisnino za prijavo in zdravstveni fond 150 Din; e) potrdilo davčne uprave in šolnino kakor za L letnik 27. in 29. ! avgusta od 8 dalje in za II. letnik dno 30. in 31. av-' gusla od 8 dalje. Natančen razpored je objavljen j na razglasni deski. — Opravljanje privatnih ir^ii-tov je dopustno osebam; starejšim od 19 let: a) ki so zaposlene v pridobitnih podjetjih: b) ki so bili redni učenci(ke). pa so šolanje prekinili. — Končni j izpit v septem. terminu se bo vršil: a) pismeni od 6. do 10. septembra; b) ustmenl od 13. do 15. septembra. Dne 6. in 13. septembra se imajo kan-didali(nje) zbrali ob 8 pred ravnateljsko pisarno. — Redni pouk se bo pričel dne 16. septembra s To velja seveda tudi pri pranju. Zato vzemite vedno le Persil brez vsakih primesi, kajti Persil vsebuje mnogo najboljšega mila. Ne pozabite, da se ^crsil v mrzli vodil sveto mašo ob 9 v Križankah, nakar se zbero učenci (ke) v svojih razredih, ki so letos vsi v hiši na Kongresnem trgu 2. — Ravnateljstvo. — Na državni meščanski šoli v št. Vidu nad Ljubljano se bo vršilo vpisovanje v vse razrede dne 1., 2. in 3. septembra vsakokrat od 8—12. V prvi razred se sprejemajo učenci(ke), ki so dovršili 4. razred odnosno 4. šolsko leto osnovne šole brez slabe ocene ali kak višji razred narodne šole. Učenci morajo prinesti s seboj šolsko izpričeval«. Vsak učenec dobi pri vpisu vpisnico, ki jo bo kol-koval s kolkom 5 Din in plača 20 Din za zdravstveni fond. Siromašni učenci dobijo učne knjige v šoli brezplačno. Popravni ali ponavljalni izpiti bodo za učence dne 1. septembra in za učenke dne 2, septembra, vselej od H dalje. — Na državni realni gimnaziji v Novem mestu se vlagajo prijavo za sprejemni izpit v I. razred od 24. do 30. avgusta. Sprejemni izpiti so vrše 31. avgusta ob 8. Popravni izpiti se vrše od 25. do 27. avgusta , vsukrat ob S po razjio-redu, ki je nabit na razglasni deski v gimn. veži. Popravni nižji tečajni izpiti so vrše 29.. popravni višji tečajni i/piti pa 30. in 31. avgusta. — Vpisovanje v I. razred in za učence vseh razredov iz drugih zavodov bo I. septembra, za učence II. razreda 2. septembra, za učence III. in IV. ruzreda 3. septembra, za učence višjih razredov pa 5. septembra. Vsak učenec mora predložiti poleg izpričevala o dovršenem nižjem razredu, (učenci tu jih zavodov z od hod -nico na i/.pričevalu in rojstnim listom) šo potrdilo o višini neposrednih davkov, na podlagi katerega mora plačati šolnino. Izbirčen jeziček liže sladoled »Petriček«. — Vkuhavanje in konserviranje sailja in ze-lenjadi opisuje zelo obširno knjiga Sadje v gospodinjstvu . Spisal M. iiumek. Cena 21 Din. Knjižica je namenjena predvsem našim gospodinjam, ki jim bo potreben kažipot kako vkuhavati in kon-servirati sadje in druga živila za domačo uporabo v vsakem gospodinjstvu, bodisi v mestu, na kmetih, v industrijskem kraju ali letovišču. — Železničarji — prepis dokumentov. Za prepis rojstnega, poročnega, mrliškega lista in do-movnice ima potrebno tiskovine v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Pola stane 1 Din. — Vzajemna zavarovalnic:!, oddelek Karilas'. Zavarovanja zdravih oseb, ki ob vstopu še niso izpolnile 65 let, nimajo čakalnega roka. C',e je zavarovana oseba ob vstopu že stara 65 let, jo zavarovanje vezano na enoletni čakalni rok. Ce zavarovanec umrje v Ioni roku, se povrne vse, kar jo vplačano. Vzajemna zavarovalnica, oddelek Karitas«, Ljubljana. — Naznanilo zadruge ».Tngrad«. -%1ugrad , rog. zadruga z o. z. v Ljubljani obvešča javnost in vse svoje zadružnike, da ni v nobeni zvezi s firmo »Jugograd , družbo z o. z. v Ljubljani. Streliška ulica, ki je prešla v likvidacijo. Zadruga Jugrad; se nahaja baš sedaj v največjem razmahu in je ravno le dni obligatorna sodna revizija službeno ugotovila, dn ima zadruga »Jugrad« > svojim smo-Irenim gospodarskim programom najlepše izglede za bodočnost. — Spomini iz Ljubljane jo naslov knjige, ki ii je napisal pisatelj Ivav Podletnik. Knjiga izide prve dni prihodnjega meseca. — Krapinske Toplice. Oledo na splošno gospodarsko krizo jo mogoče že s pričekom 22. t. m. dobiti izredno ugodnih 20 fliotičnih 10 dnevnih pavšal nih kur; cene sobam so pa od tega dne vsakemu stalnemu gostu znižane za 25%. Državni uradnAd in nameščenci, upokojenci, duhovniki itd. uživajo 50% popust pri cenah stanovanj in kopanja. Popusti kopanja veljajo od 1. septembra. Redna avtobusna zveza z in na postajo Veliko Trgovišle proli Zagrebu in Rogaški Slatini. Prehrana dobra in peroni. Prospekle in podatke daje kopališka uprava — Rrcc. živce, ledvice zdravi Slatina-Radcm i — Svojim hlagopokojnim hodeio postavili n i grobni spomenik zato si oglejte lakoj trajno ra • stavo nagrobnikov najnovejših • oblik, skic, albin izvršenih spomenikov pri znnni najcenejši in naj solidnejši tvrdki kamnoseško-kiparskem podjetji. Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana Telefon 27-87. Maribor □ Srebrno poroko obhajata dan« tukajšnji mariborski mizarski mojster g. Frane Hohnjec in njegova gospa soproga Viljelniua. Slavljenen uživata v Mariboru mnogo simpatij in spoštovanja. Med drugim je Član Trgovske zbornice v Ljubljani in mariborskega občinskega sveta. Srebrnima po-ročencema naše iskrene čestitke. □ V Ilocah so zopet reducirali. Hoška impreg-niniica železniških pragov in brzojavnih drogov je znova omejila svoj obrat. Odpoved je prejelo 70 delavcev, povečini družinskih očetov, ker ni bilo dovolj naročil. S to redukcijo je tovarna omejila obrat na skrajno delovno zmožnost, vrste delavcev brez zaslužka pa so se v mariborski okolici znova pomnožile. □ Maturantke iz let* 1895, ki so obiskovale privatno učiteljišče pri šolskih sestrah v Mariboru, so vabljene na sestanek 5. septembra t. 1. v hotel »Meran« ob treh popoldne. Udeležite se polno-številno! G Ljudje se upravičeno pritožujejo. Drevored-na cesta proti Kamnici je v oblakih prahu. Svoj-čas se je nekaj govorilo, da je omenjena cesta za-branjena za vožnjo z avtomobili, ako nima vožnja cilja ob tej cesti. Na otok gre skoraj ves avtomobilski promet tod skozi. Koroška cesta tem avto-mobilistom menda ne diši prav. Bogve zakaj; ali morda radi tega, ker je cesta slabša? Pri banski upravi so prizadeti že vložili tozadevno odločitev tukajšnjih krogov in je upati, da se čimpreje reši. G Iz sodne službe. Sodni pripravnik Franc Gubenšek je premeščen iz Arilja pri Užicah k tukajšnjemu okrožnemu sodišču. Q Tlakovanje se je pričelo. Te dni je pričel mestni gradbeni urad s pripravljalnimi deli za tlakovanje Dovozjie ceste na tovorni kolodvor in Einspielerjeve ulice. Obe cesti se bodeta tlakovali kot prvi, ker sta tega radi velikega tovornega prometa nujno potrebni. Nato pride na vrsto prostor pred glavnim kolodvorom in Aleksandrovo cesto, ki bo med tem na novo kanalizirana. Vprašanje zgraditve javnega stranišča pred kolodvorom pa je še vedno nerešeno, ker trenutno ni sredstev .Vsekakor i« potreba po zgraditvi javnega podzemnega stranišča na tem prostoru nad vse nujna ter bo treba najti na kak način potrebnih sredstev. Režije gradbe bi bile sedaj ob sploinem preurejanju in prekopavanju Aleksandrove ceste mnogo nižje, kakor potem ko bo cesta že tlakovana in urejena. Nadzorstvo nad tlakovalnimi deli bo vršil poseben odbor, v katerega je imenoval mestni svet na svoji včerajšnji seji gradbenega nadsvet-nika ing, Černeta, mag. svetnika Rodoška in geo-metra Vončino. Q Nič se ne zida. Na petkovi seji mestnega sveta je bilo na dnevnem redu samo eno gradbeno dovoljenje, pa še tu se je šlo le za povečanje prosekture v mestni bolnišnici, kar bo izvršila uprava bolnišnice v lastni režiji. V ostalem pa je privatna gradbena iniciativa čisto zastala ter je z izjemo javnih del letos smatrati gradbeno sezono skoro za končano. □ Gospodarski krogi o »Mariborskem tednu«. Mariborski teden je že nekaj dni predmet živahnih razmotrivanj v mariborskih gospodarskih organizacijah. Zanimivo je predvsem mnenje trgovcev in gostilničarjev, ki so imeli od dotoka tujcev, ki jih je privabil mariborski teden v naše mesto, največ neposrednih koristi. — Trgovci so z rezultati zadovoljni le napol. Dotok tujih kupcev se je poznal predvsem v galanterijski stroki, v modni trgovini, v prodajalnah čevljev in papirnicah. Posreden dobiček je napravila tudi specerijska stroka, ker so kavarne in restavracije rabile več specerije. Ostale trgovske stroke so manj zadovoljne. Mnogo več je pričakovala konfekcija in manufaktura, toda rezultat je bil neznaten. Še slabši v nekaterih drugih strokah. Režije pa so v zvezi z Mariborskim tednom občutno narastle. Večina trgovcev je namreč obnovila svoje izložbe s plačanim aranžerjem, veliki so bili stroški za svetlobno reklamo itd. — Tudi v krogih gostilničarjev in kavarnarjev so mnenja deljena. Zelo so zadovoljni obrati v strogem centru mesta. Hoteli so bili prenapolnjeni, restavracije in pivnice so v zadnjih treh dneh jedva zmagavale obrat. Manj zadovoljni so kavarnarji, ki so pogrešali pričakovano živahnost. Gostilne in kavarne izven središča, zlasti pa v predmestjih, se pritožujejo. Prireditve v mestu so jim odvzele celo običajne stalne goste, —- V splošnem je mnenje gospodarskih krogov v Mariboru, da kaže institucijo »Mariborskega tedna« obdržati za stalno. Morda se da vse skupaj strniti na krajše razdobje, reklamo pa je treba postaviti na širšo podlago, da se privede v mesto širše zaledje. Opazilo se je namreč, da je bila večina posetnikov iz najbližje okolice, ki je že itak stalni odjemalec mesta. Radi tega se opaža v Mariboru in okolici znatna izčrpanost, ki gre na račun prevelikih izdatkov ob dnevih »Mariborskega tedna«. O Doma se je ponesrečila. V bolnišnico so prepeljali včeraj zasebnico Marijo Jerbaher, ki je postala žrtev nesreče v domačem stanovanju. Padla je po stopnjicah ter si zlomila desno roko v zapestju. Q Silna toča se ie poznala tudi na trgu. Toča, ki je uničila preteklo sredo mnoge kraje Slovenskih goric, se je poznala tudi na včerajšnjem trgu. Zmanjkalo je mnogo prodajalcev, ki so običajno prodajali ob sobotah zelenjavo in pridelke. Toča jim je zabila vse v tla, da ni še za domačo rabo dovolj. Poznala se je toča zlasti še wi dovozu sadja. □ Radi uničene letine v smrt. Toča je spravila v sredo marsikaterega ubogega posestnika -v Slovenskih goricah v obup. Najbolj pa si je vzel k srcu uničenje letošnje letine posestnik Josip Žel na Gačniku pri Jarenini. Obesil se je ter si končal Življenje iz obupa. □ Žogobrc zastonj. Danes imajo mariborski prltiskači priliko nagledati se žo^obrca po mili volji — čisto zastonj. Na igriS-ču ISSK Maribora se vrši ob 9 dopoldne trening-tekma med ISSK Mariborom in SK Rapidom. Ob istem času se vrši na nasprotnem bregu Drave trening-tekma med SK Železničarjem in SK Svobodo. — Pri obeh tekmah se ne bo pobiralo nobene vstopnine. □ Eden brez ure, druga brez čevljev. Pasji dnevi so privabili na znano ljudsko kopališče ob Schmiedererjevem posestvu na Dravi vse živo kopalcev. Med kopajoče se je spravilo tudi par dol-goprstnikov, ki so izrabili živ-žav ter brezskrbnost v vodi brodečih kopalcev ter so nekaterim olajšali ?cpe. Tako je strojniku kurilnice Bogomiru Neu-mannu izginila lepa Omega-ura, vredna 600 Din. — Neki gospej pa so šli skoro novi čevlji, da je oior?la po kopllji bosa domov. □ Občina ob strugo Počehovskega potoka. TCaltor znano, je požrl veliki meljski kanal Poče-hovski potok, ki je svoječasno nosil skozi celo Melje smrad in nesnago, za izpremembo pa je včasih povzročil tudi poplavo; sedaj se izliva lepo ukročen po velikem odvajalnem kanalu za Ulico kraljeviča Marka v Dravo, njegova stara struga pa ie kot javna last v posesti mestne občine. Od te struge pa je le malo videti, ker se je na njen račun razširila Meljska cesta v dolenjem delu. I.e tam pred izlivom bivše struge potoka, med cesto in reko je ostala občina še formelen lastnik ozkega pasu, kateremu pa se je sedaj velikodušno odrekla. Odstopila je izsušeno strugo kongregaciji šolskih sester, preko katerih zeirtljišča se je potok iztekal v Dravo. □ Zlobno pobalinstvo. Na Kamniški cesti je postavilo mestno olepševalno društvo pod kostanji 5 novih klopi, ki so postale v noči na soboto žrtev zlobnega pobalinstva. Nepoznani razgrajači so jih izruvali ter polomili. Pofleg občutne denarne Škode, ki jo trpi olepševalno društvo, so prizadeti tudi posetniki tega lepega izprehajališča, ker bodo sedaj brez klopi. □ Tržno vrvenje. Na včerajšnjem trgu je bilo 9 špeharskih vozov, 9 vozov krompirja in čebule ter 23 vozov sadja. Perutnine je bilo okoli 1000 komadov. Cene so ostale zmerne: piščanci par 20 do 35 Din, kokoš 15—25 Din, raca 15—20 Din, gos 30—40 Din, krompir 1—1.50 Din, čebula 2.50 do 4 Din, česen 7—8 Din, glava zelja 0.50—2 Din, kumarce 2 Din, novi fižol 1.50 Din, stročji fižol t Din, zelena paprika 25 para, karfijola 0.50—6 Din, zelena 1—2 Din, kislo zelje 4 Din, buče 1.50 Din, paradižniki 1—2 Din, endivija 0.50—1 Din, gobe 1—2 Din, maline 2.50—3 Din, črnice 1.50—2 Din, grozdje 10—16 Din, brusnice 4—5 Din, hruške 3 do 4 Din, jabolka 1.50—3.50 Din, breskve 6—14 Din, slive 3—5 Din, melone 5—10 Din. □ Dr. Vari Valentin, specijalist za pljučne bolezni od 21. avgusta do 29. avgusta ne ordinira. □ Sanatorij v Mariboru. Gosposka 49. — Telefon 23-58 Lastnik in vodja kirurg dr. Černič. Najmodernejše urejen za operacije. Zdravilni aparati: Višinsko solnce, diatermija, tonizator, žarnica »Hala-, emterocleaner. Zdravljenje z radijem |pi-iača in kopelji). — Cene zmerne. O Pensioaat Učiteljskega doma v Mariboru, Kosarjeva 41 se otvori 1. septembra. Namenjen jc dijakom učiteljstva in njihovega sorodstva. Sprejema pa tudi druge, v kolikor dopušča prostor. Zahtevajte prospekte! — Pri prehlajenjih, hripi, vnetju vratu, zabreklosti bezgavk, živčnih boleznih, trganju v udih dobro dene, ako se s pol kozarcem naravne »Franz-Josei« grenčice poskrbi za vsakodnevno izpraznjenje črev. Po izjavah vseučiliških klinik se odlikuje »Franz-Josef« voda po zanesljivem učinku ob zelo prijetni porabi. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ptui Ponarejeni srehrn.jnki. Ponarejeni 10 dinar s k i kovani denar so ugotovili pri .Sv. Andražu \ Slov. goricah. Denar je prav dobro ponuicjeii. vendar ga je lahko spoznati po temnejši bani. ker je iz svinca. Nekaj teli komadov jc orožništvo zaplenilo ter predložilo sodišču, ki je medlo preiskavo. Ril/pečeva I ca ponarejenih srebrnikov je orožništvo sicer izsledilo, vendar sc je odtegnil aretaciji. Pravočasno je izvohal pretečo nevarnost ter pobegnil neznanokaan. Strokovnjaki starinoslovci iz vse države so prispeli v Ptuj v zvezi s pomembnimi odkritji, o katerih smo nekajkrat poročali. Med strokovnjaki in znanstveniki se nahaja ludi bivši minister dr. Frangeš. Odlični gostjo si bodo znamenite stuiiiioslouie najdbe ogledali na licu mesta. Tedensko službo ptujskih gasilcev «1 21. do 28..t. m. ima drugi vod. druga dcsciniju in sicer četovodja Franc Breznik in desetnik Miha Zamuda. Reševalni oddelek: šofer Schdnlaub in desetnik Jurij Pihlar, od moštva Hoj ker in Korže. Ptujski sejmi. Na zadnji živinski sejem jc bilo prignanih 134 krav, 66 telic, 145 volov, 21 bikov in 91 konj. Prodanih je bilo 155. med temi 23 konjev v Avstrijo. Cene: krave I do 2.75, telice 1.75 do 3.50, voli 1.75 do 3. biki 1.50 do 2.30 za kg žive teže. Konji 400 do 2.800. — Svinjski sejem: prignanih je bilo 246 svinj: prodanih 38; cene prasci 60 do 150. prolenki 6 do 7, debelo 7 do 8 Din za kg žive teže. Ptujske občinske zadeve. V" četrtek. 18. t. in. sc je vršila VI. redna seja občinskega sveta. Po prečitanju zapisnika poroča župan Jerše, da je dobil uradno obvestilo iz Belgrada. da ostane ptujska gimnazija neokrnjena, kar vzame občinski svet z odobrenjem na znanje. Kralju se pošlje radi tega zahvalna brzojavka. — Na županov predlog se sklene uvesti pomožna akcija za one reveže v ptujskem okraju, ki so najhuje prizadeti od katastrofalnega neurja, ki je divjalo v sredo, 17. t. m. nad Ptujem in okolico. — Pri poročilu upravnega odseka pride v debato ureditev prostorov bivše mule vojašnice nn Slomškovem trgu. — Sklene ee premestiti mesarje in špeharje ter prodajalce mlečnih izdelkov na novi prostor, ki je določen za bodoči živilski trg. Ostali trg še ostane začasno na Slovenskem trgu. dokler novi prostor ne bo popolnoma urejen. — Pri debnti o regulacijskem načrtu in gradbenem pravilniku za mesto Ptuj in okolico se sklene sporočiti banski upravi v Ljubljani, da mestna občina ne zmore nositi teh visokih stroškov sama ter naj se raydele stroški sorazmerno tudi na sosedn ji občini Breg in Krče v i na. ki sta prav dobro sitnirani. — V domovinsko zvezo se sprejmejo Julij Giurasek z družino, Filip Lesničar z družino. Jožef Ko-lednik z družino in Viljem Elsbacher z družino. Prošnja Marije Marušič se odkloni, ker niso dani zakoniti pogoji. — Na dnevnem redu je bilo pritožba proti prepovedi pota čez Panoramski hrib, katero je izdala uprava Ilerber-steinovih posestev. Ker sc ta pot rabi že nad 100 let, s čemer je pridobljena pravica javne poti, pozove občinski svet upravo Ilerberslei-novili posestev, du prepoved takoj prekliče; v nasprotnem slučaju sc vloži tožba radi motnje posesti in tožbi sc priključi tudi občina Krče. vina. — Sledi ta jna seja z razpravo o nekaterih osebnih zadevali občinskih nastavijencev. Nesreča pri dela Begunje pri Cerknici, 17. avgusta. Ko blisk se je raznesla po vasi novica, da je nekoga ubilo pri »Koželškam bohcu«. V torek, dne 16. avgusta sta brata Furlan dokladala trame na voz. Pri povezovanju pa se je posula nanju vrsta tramov. Starejšega Jožefa je prijelo samo malo za noge, mlajšemu Ludviku pa je pretrlo prsni koš in trikrat zlomilo spodnjo čeljust. Kmalu je bil pri ponesrečencu zdravnitk dr. Pušenjak, ga za silo obvezal in odredil prevoz v ljubljansko bolnišnico. Toliko kopalcev, kot jih je letos, pa še ni bilo nobeno leto. V Pernucah in Jajčji lupini je vse živo. Imamo tudi nekaj letoviščarjev, ki se zelo dobro počutijo in pravijo, da bodo drugo leto še prišli. Celje & Smrtna nesreča pri vlaku. Včeraj, v soboto, se je zgodila huda nesreča pri jutranjem osebnem vlaku, ki vozi ob 7.21 iz Celja proti Zagrebu. V Celju je stopil na omenjeni vlak z voznim listkom Celje— Laško 51 letni inkasant mestne elektrarne in upokojeni stražnik mestne občine celjske Anton Koren, ki je imel nekaj važnih opravkov v Laškem. Ko je odpeljal vlak iz Celj-a in je prišel do prve čuvajnice v bližini mostu čez Savinjo, je postalo Korenu, ki je stal zunaj na pločniku, slabo, kakor se domneva, tako da je nepričakovano padel z vlaka na progo. Ker vozi vlak na tem mestu že z veliko brzino, se je Koren ubil, ako ga ni že poprej zadela kap, kakor domnevajo. To bo dokazala obdukcija. Ker je Korena poznalo skoraj vse mesto, je dala seveda ta nenavadna nesreča ljudem povoda za najrazličnejše govorice. Želimo pokojnemu Korenu večni mir in pokoj! Zobozdravnik dr. Stane Vrhovec CELJE, V razo? Irg 6/L (nasproti pravoslavni corkvi) zopet redno ordinira od 8.-12. in 1/23.-6. ure zvečer •0- Nw.no lekarniško službo ima v prihodnjem lednu do vštetega polka 26. avgusta lekarna »Pri Mariji Pomagaj na Glavnem trgu poleg župne cerkve. ■& Občinska seja sc ni vršila. Za petek zvečer sklicana občinska seja Celje okolica se ni vršila, ker ni bilo navzočih dovolj odbornikov, & Pasji kontumar za mesto ukinjen. Mestno načelslvo razglaša, da je pasji kontumac ukinjen. Gs Dijaki, kongreganisti! Ali že veste, da je izšel naš kongregacijski koledarček za leto 1932-3? Koledarček vsebuje vse polno zanimivosti. Celjski kongreganisti si ga ogledate lahko v Mohorjevi knjigarni. Terpetinovo „Huhertus" milo za žehto v avgustu £s Revizija pri gasilcih. Za petek ob 5 popoldne je bil prijavljen predsednik Državne zveze gasilskih društev Jugoslavije Marijan pl. Hržič za obisk prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Celju. Pred magistratom so ga pričakovali kot zastopnik JGZ podstarosta Jernej Vengust, kot zastopniki domačinov pa načelnik Jellenz, poveljnik Kosehier in stavbenik Kališnik Predsednik je natančno pregledal vse naprave gasilnega in reševalnega oddelka. Ob 7 zvečer so se predstavili v skupnem raportu visokemu gostu vsi člani gasilnega društva. Ob tej priliki so bili odlikovani zaradi svojega nesebičnega delovanja s častnimi znaki: načelnik Ivan Jellenz. poveljnik Kosehier, zdravnik dr. Herzmann, Kališnik Alojz, vodje Emerik Berna, Edmund Bandek. Gottfried Schlosser, H. Findeisen in F. Jakovvitsch. Podstarosta Vengust je izročil predsedniku v imenu gasilske zveze izredno lepo diplomo z imenovanjem za častnega člana JGZ. Zaključil se je večer s prijetnim družabnim večerom v dvorani hotela Evrope. Okoli polnoči so se vrnili gostje z avtomobilom v Rogaško Slatino, kjer je predsednik Hržič s svojo ženo v zdravilišču. Konjice Ljutomer Komponist Slavko Osterc se ie pred par dnevi v Ljutomeru precej ponesrečil. Padel je tako nesrečno v bližini »Triglava«, da se ie hudn poškodoval na glavi. Želimo mu skorajšnjega okre- vanja. Jarše-Groblje — Preklic. Podpisani s tem obžalujem in preklicujeiu vse kot neresnično, k.ir sem govoril o Dimec Frančiški, pos. hčeri v l/jki pri Mengšu, in sc ji zahvaljujem za odstop od kazenskega pregona. V Ljubljani, dne 20. auiMn 1932. Zalokar Franc, posestnik na Rodici št. ti Vse križem so se pretekli teden vršili pretepi. Tako so se stepli fantje v Zrečali, na Pesku, na Prihovi in na Brdu. Ko bodo pretepače prijeli in jih oddali v preiskovalni zapor, bomo poročali. Trbovlje Trboveljska podružnica SPD razpisuje mesto oskrbnika za dom na Mrzlici z nastopom 1. novembra. Pismene ponudbe je poslati do 10. septembra na podružnico SPD Trbovlje, kjer so tudi na vpogled tozadevni pogoji. Danes popoldne ob 4 se uprizori v Društvenem domu ljudska igra s peljem »Pri kapelici«. Igralci vabijo! Boljše avtozveze k jutranjemu vlaku proti Zidanemu mostu je vpeljalo podjetje Arzenšek, ki vozi ob Iričetrt na 6 iz Trbovelj. Od postaje Vode pa vozijo ob tem času še tudi drugi avtobusi. Mislimo, da bi 'zadostovalo, če bi odhajal avtobus ob 6 iz Trbovelj in še dospel pravočasno k vlaku. Gotovo bi bilo s tem še v večji meri ustreženo potujočemu občinstvu. Jetika pobira. V najlepši dobi, star 21 let, je umrl za zavratno boleznijo Tavzel Ludovik. po poklicu zidar. N. v m. p.! Staršem in sorodnikom pa naše sožalje. školia Loka Škropljenje ulic je sedaj povsem zastalo. Naš rezervar ,|e za meslo odločno premajhen. Treba bo misliti na napeljavo novih studencev vanj. Vendar pa zaradi pomanjkanja vode v vodovodu ne moremo trpeti strašnega prahu po ulicah in trgih. Saj imamo še dosti vodnjakov po mestu, ki imajo šo dovolj vode; pa naj posamezniki poškrope pred svojimi hišami, in bo prav tako zaleglo. Sicer se bomo v prahu zadušili! Študentje bodo danes igrali v Društvenem domu. Izbrali so prav za naš čas aktualno dramo »Borbe«, ki dobro kaže trpljenje zdravnikov, ki so brez službe, stisko izobraienstva, ki prav tako trpi v današnjem težkem času kot preprosl človek, študira in študira, pa ko napravi doktorat na univerzi, ledaj ko bi moral začeti svoje življenje — takrat ne dobi službe. Vendar ne zgubi vere vase iti v znanosl, ampak Čaka na lepšo bodočnost... Vse prijatelje naših študentov vabimo, da danes zvečer ob pol 9 pridejo po.;l dal io veleaktualno dramo. Na svidenje v društvu! Kamnih Opozoril me je nekdo, da je »Jutro«, za katero se razumljivo v celoti ne brigam, prineslo nek dopis iz Kamnika v zadevi instrumentalnih maš in cerkvenega petja v mestni župni cerkvi. Dopisnik konča z vprašanjem: »Kje je vzrok?« Ni me volja v javnosti obravnavati krajevnih razmer, ker sem kot dušni pastir odločen do skrajnosti čuvati dobro ime župnije in kamniškega mesta. Vabim pa dopisnika in naročnike »Jutra«, naj prav pridno prihajajo v župno cerkev na Šutno, kjer bom po končani tujski sezoni enkrat v cerkvi javno odgovoril točno na stavljeno vprašanje. Sedaj tega ne storim radi tujcev, katerih zadeva ne zanima. Obenem bo slišal dopisnik kaj božje besede in se prepričal osebno o stanju cerkvenega petja, kajti prehuda kritika se večkrat maščuje nad kritikom samim. Če pa dopisnik in goreči jutrovski naročniki ne marajo čakati odgovora v cerkvi, naj pridejo k podpisanemu, ki jim bo rade volje pojasnil vse kar žele in morda tudi stvari, ki jim ne bodo všeč — povedal jim bo, da tudi uradne številke 17.707 Din niso točne. — Matej Rihar, župnik-dekan. Cerknica Po malino hodijo. Te dni so začeli z nabiranjem malin. Maline hodijo ljudje brat v Javornik, in sicer čez mejo, za kar morajo imeti pravico, takozvano »obmejno karto«. Maline zelo slabo prodajo. Cena jim je 1.50 do 3 Din. S snaienjem in poglobitvijo Karlovice so začeli v sredo. Do sedaj je zaposlenih samo 15 delavcev, kasneje jih bo več. Vse delo vodijo in nadzorujejo trije banski inženerji. Prahu imamo več ko preveč. Prejšnja leta so cesle škropili kar z navadnim gnojničnim sodom, letos pa še s tem nočejo. Bo tudi temu kriva najbrž največ kriza. Tombola. Krajevna protituberkulozna liga v Cerknici priredi danes, jio večernici, na glavnem trgu, veliko javno tombolo. Za glavni dobitek je lepa junica. Tablice po 2 Din dobite pri g. šol. upravitelju Hladniku. Splošno je znano, da jetika ni' išče svojih žrtev samo v revnih slojih, temveč seže premnogokrat v vrste bogatinov, kjer pobira mladeniče in mladenke v cvetoči dobi njihovega življenja. Potrebno je torej, da pričnemo temeljito borbo proti tej veliki morilki človeštva. Geslo proti njej naj nam bo: »Vsak ud družine naj bo član krajevne protituberkulozne lige«. Nove člane vpisuje vedno šolski upravitelj g. Polde Hladnik. Ruše Zaslužen veteran. Preteklo sredo je bil luka) pogreb pokojnega Ivana Pšunderja, posestnika v Rušah in zaslužnega člana ruškega gasilskega društva. Pristopil je društvu takoj ob njegovi ustanovitvi in mu ostal zvest član celih 42 let do svoje smrti. Zato mu je tudi društvo oskrbelo časten pogreb in ga spremljalo h grobu z godbo. Pogreba so se udeležili še zastopniki gasilnih društev na Lobnici, Bistrici in v Mariboru. Načelnik ruškega društva, g. Stani, se je v toplih besedah poslovil od zvestega tovariša in nlu želel, naj mu Bog ves njegov trud bogato poplača, da mu bo lahka zemlja domača. Majhen spomin na velikansko neurje, ki je opu-stošilo preteklo sredo Ptuj in ptujsko okolico, imajo tudi Ruše: mogočen vrtinec se je v trenutku pojavil nad ruško vasjo in odlomi! velik vrh mogočnega kostanja na vrtu Mulejeve gostilne. Pred viharjem je sedela pod drevesom družba izletnikov iz Selnice. Da se izogne vetru in prahu, je zbežala pod verando; nekaj minut pozneje se je zrušil vrh na mizo, kjer so sedeli. Tudi sreča v nesreči! Ruški trg bo treba prekrstiti. Lep okras je bil zelen trg s svojimi belimi stezicami in zeleno trato vsemu kraju; več ko en popotnik je pohvalil občinsko upravo, ki je oskrbela sredi lepih Ruš ta prijeten kotiček. Toda zadnji mesec je postal lepi park pašnik in kurečnjak za perutnino. Dolga tolpa puranov, gosi, rac, kokoši prikoraka vsak dan na trg, se pase na trati, onesnaži pota in ceste. Nekdo jih je zadnje dni štel, bilo jih je 50, Ali bodo vsi občani imeli pravico, povabiti se na purane in piščeta? Ruško kavarno je prevzel g. Ivan Knuplež in jo otvori prihodnji teden. Št. Vid pri Ptuju Danes v nedeljo 21. avgusta ob treh priredi Prosvetno društvo predstavo v Slomškovem domu. Nastopili bodo olroc.i tukajšnje počitniške kolonije, povečini otroci delavcev iz Maribora. Bili so tu pri naših kmetih na počitnicah in so se za slovo naučili nekaj lepih iger, ki jih bodo nam pokazali. Igrali bodo tudi Ptičjega kralja, ki ga je napisal F. Finžgar. Tudi peli bodo in deklamirali. Ker bodo nastopili tudi domači otroci, upamo, da bo rekorden obisk. Prisrčno vabimo, ker bo dobiček za te uboge otroke. Nevihta na Rokovo je tudi pri nas naredila precej škode. Na Turnišču je izruvalo precej dreves, pa ludi v Sv. Vidu in po Halozah. Odkrilo je nekaj streh in poškodovalo vinograde. Največ škode pač trpi sadno drevje. Slomškov dom si je nabavil nove kulise, ki jih je naredil mojster Omulec. Gorma Savinjska dolina Ljubno. Posestniku Ovčicu v Savinjskem vrhu je zgorela žaga; tukajšnja požarna bramba je takoj prihitela na pomoč. Zavarovan je bil za 25.000 dinarjev. _ Razrešeni so sledeči občinski odborniki: dr. Josip Arh in Josip Tesovec, občinska svetovalca, in Janez Kopušar, odbornik in občinski blagajnik. Mesto njih so imenovani: učitelj Milko Rajnar, Fr. Bračun iti krojač Ignacij Jamnik. Nova Štifta. Ne pomnimo dolgo že, da bi naša krasna božjepotna cerkev objela toliko božjepot-nikov kakor na letošnji praznik Velike gospojnice. Največ romarjev je prišlo na predvečer iz Zagorja pod vodstvom dolgoletnega romarskega voditelja Hrasteljevega očeta. Da prihajajo božjepotniki v tako lepem številu vsako leto, je že starodavna narodna tradicija v zvezi s svoječasno zaobljubo. Zagorskim in drugim božjepotnikom so šli domači farani nasproti ]>od vodstvom svojega vnetega duhovnega očeta župnika in duhovnega svetnika Got-liarda Fermeta ter s kipom Matere božje in bande-rami. Pa tudi od drugod so prišli iz raznih krajev Savinjske doline in celo iz Zaloga. Nato je imel krasno propoved gornjegrajski župnik Maks Šlander. Sledile so litanije, ki jih je imel domači g. župnik. Nato pa so se božjepotniki razvrstili po spoved n icah ter se pozno v noč v množicah izpovedovali. Jutranjo pridigo je imel p. Emilijan Dovgan, pozno pridigo pa prof. Richter iz Maritn*-ra, novoštiflenski rojak. Oba sta postavila v središče svojih zanosnih izvajanj vzvišeno sliko Matere božje. Slovesno sveto mašo je imel ob asistenci župnika gornjegrajskega M. Šlandra in p, Emilijami Dovgana prof. J. Richter. Množice vernih in zglednih božjepotnikov so se razšle z neizbrisnimi vtisi o prelepem poteku letošnjih velikogospojnič-nih romarskih slovesnosti. Pot navzgor 25 pisem, ki potrjujejo PRED kratkim smo se obrnili z vprašanjem, kako so zadovoljni z uspehom svojih oglasov v »Slovencu«, na zastopnike naše trgovine, obrti in industrije in prejeli od njih laskava priznalna pisma, s kakršnimi se ne more pohvaliti noben slovenski list. Ta pisma vsebujejo, čeprav so zelo kratka, zanimiva poročila o napredku naših inserentov na njihovi poti navzgor. Pisma priobčujemo po istem vrstnem redu, kakor emo jih prejeli. Večinoma so iz Ljubljane, in sicer od inserentov, ki so znani po inseriranju po vsej Sloveniji, deloma tudi po vsej državi. Le zadnja tri pisma so iz drugih mest, od teh eno iz Novega mesta, eno iz Maribora in eno iz Celja. Iz pisem je razvidno, da predstavlja »Slovenec*-najbolj uspešno orožje proti krizi. Pa pustimo govoriti inserentel Listov s tako visoko naklado Zre kaj mafo v državi! USPEHOM oglasov v Vašem cenjenem listu smo zolo zadovoljni. Prepričani smo, da ima uspeh le kvalitativna reklama, ki ji že od vsega početka posvečamo veliko pozornost. Na vsak način ostane tudi v bodoče naš princip: nobene reklame brez »Slovenca«! A. & E. Skabeme. »Moje oglaševanje v »Slovencu« in drugih listih, kakor v »Domoljubu in »Bogoljubu«, mi je privedlo mnogo dobro situiranih klijentov, tako da prav rad nadaljujem z insercijo v Vašem cenjenem listu. L. Vilhar. »Na Vaše cenjeno vprašanje Vam sporočamo, da emo z Vašim listom izredno zadovoljni. V zadnjih letih bo postali naši odjemalci ljudje iz vseh stanov, pri čemer ima velike zasluge tudi »Slovenec«, v katerem stalno inseriramo. To Vam z veseljem sporočamo, ker vemo iz izkušnje, kako prijetno je slišali, da so kupci zadovoljni.« Matek & Mikeš. »Sporočamo Vam, tla inseriramo v Vašem cenjenem listu stalno že desetletja in da smo z uspehom naših oglasov v »Slovencu« zelo zadovoljni. Kot tvrd-ko, ki je z Vami v ozkih poslovnih zvezali, nas zelo veseli, da tako uspešno dvigate zanimanje za Vaš lnseratni del, s čimer dvigate tudi vrednost naših oglasov.« R. Miklauc. »Z veseljem Vam sporočamo, da smo tudi mi z Uspehom našili oglasov v »Slovencu< zelo zadovoljni. Iz naše insercije v Vašem cenjenem listu se lahko prepričate, da, nam je postal »Slovenec« dober poslovni prijatelj, ki ga nc moremo več pogrešati.« Franc Jagert »Naša tovarna je bila ustanovljena leta 1845. Od takrat do danes zaznamuje velik napredek, pouebno po vojni, ko smo otvorili več sprejemališč. Če ima naša tovarna danes na tisoče strank, se imamo zahvaliti tudi Vašemu listu, ki nam jc dovedel stranke iz Tseh krogov prebivalstva.« Josip Reicli. »V »Slovencu« inseriramo stalno od leta 1918. ko smo otvorili trgovino. Da se je naša trgovina tako krepko razvila, se imamo zahvaliti v prvi vrsti »Sio-vcncu« in »Domoljubu«, kjer prav tako mnogo inseriramo. Zolo nas veseli, dn znaša notarsko ugotovljena naklada Vašega cenjenega lista od 28.200 do 34.000 Uvodov, s fiincr je uspeh oglasom že vnaprej zagotovljen. Listov s tako visoko naklad« je kaj malo v nam državi.« F. in I. Goričnr. »V »Slovencu« inseriramo že dolgo vrsto let in /mo 7, uspehom naših oglasov prav zadovoljni. Zato bomo v na£o lastno korist vedno znova upoštevali Slovenca« kot izvrsten insoroijski list, ker je razširjen po vsej Sloveniji.« Josip (Hup. da imajo oglasi v nSlovencua največji uspeh. Z uspehom delati reklamo, se prav/ v „Slovencu" inserirati ! 0 SMO se odločili za inseriranje v »Slovencu«, smo 1 predvsem hoteli uvesti našo tovarno tudi pri znanem, dobro situiranem čitateljskem krogu Vašega cenjenega lista. Svojo namoro smo v polni meri dosegli, zato pa »Slovenfiev« inseratni del vsem toplo priporočamo. »Tribuna«, Fr. Bntjel. »V »Slovencu« smo začeli inserirati že lela 1912, ko je še bila naša trgovina v Trstu, med malimi in velikimi oglasi. Z insercijo smo bili vedno nad vse zadovoljni, saj smo po vsaki objavi naših inseratov opazili večji dotok občinstva. Zato pa: z uspehom delati reklamo, se pravi v »Slovencu« inserirati!« I. Tomšič. »V »Slovertcu« inseriramo že od našega obstoja in smo z uspehom naših oglasov zelo zadovoljni. Reklami posvečamo veliko pozornost. Prvič inseriramo toliko kot malokatera podjetja pri nas, drugič pa se trudimo, da je naša reklama kvalitativno na višku, kor se zavedamo, da le kot taka vodi do uspehov.« Radio Ljubljana. Na Vaše cenjeno vprašanje Vam sporočamo, da smo z in=ercijo v Vašem cenjenem listu izredno zadovoljni. Inseriramo že delj časa in smo torej ime« dovolj prilike prepričati se. da je »Slovenec« velik po čitaloljskem krogu in po insercijskem uspehu.« Ivanka Štrukelj. »V -Slovencu« inseriramo stalno že od otvoriive naše trgovine. S hvaležnim zadovoljstvom ugotavljamo, da so nam naši oglasi v »Slovencu« prinesli kar najlepše uspehe.« Fran Lukič. Ni dovolj, da znamo delati, temveč je treba, da zvedo za to tudi drugi... z oglaševanjem! Ta izrek smo imeli pred očmi, ko smo pred leti začeli inserirati v »Slovencu«, in to z najboljšim uspehom!« Mirko Bogataj. Ena najvažnejših opor produ/ne organizacije! JSPEHI... potrebne so zveze. Imeti zveze... se 'pravi oglaševati! Zato inseriramo v Vašem cenjenem listu stalno trikrat tedensko in smo z uspehom prav zadovoljni! Lud. Černe. »Oglaševanje spreminja neznano trgovino v znano trgovsko tvrdko. Zato smo že od našega obstoja dalje mnogo inserirali. posebej pa še v »Slovencu«, katerega naklada je zdaj tako narasla, da se tiska že v 28.200 do 34.000 izvodili! Kot tak nam jo postal ena najvažnejših opor naše prodajne organizacije!« Ivan N. Adamič. »V 'Slovencu- inseriramo že dolgo vrsto let in smo kakor drugi in- erenti tudi mi z urpclioru naših ogk.sov v Vašem cenjenem listu zelo zadovoljni. Najboljši dokaz za lo je naša stalna insercija ob nedeljah in praznikih!« Fran Kunovar. »Vse svoje stranke poznamo; da pa spoznamo Se druge, inseriramo tudi mi v ; Slovencu« slalno vsuk dan in smo z insercijo zolo zadovoljni.« Anton Presker. »Z uspehom našili oglasov v Vasem cenjenem listu smo zelo zadovoljni. Pomena reklame se v polni meri zavedamo, silj inserlra naša zavarovalnica zelo pogosto Kajti oglaševati — to stane. Ne oglaševati pa stane še več!« Vzajemna zavarovalnica. »Pridružujemo se laskavemu mnenju inserentov o Vašem inserutneni delu, ki je vedno zanimiv, posebno odkar dajete vsem inserentom dober zgled s tem, da tudi sami inserirate, iu to v taki obliki, ki mora vsakogar zanimati.« A Paulin. Do kupnomočnih odjemalcev s „Slovencem"/ PRIČNITE oglaševati iz radovednosti, nadaljevali boste iz koristi! Kakor drugi inserenti inseriramo tudi mi v »Slovencu«, v katerem imajo inserati radi njegove velike razširjenosti v vseh kupnomočnih krosih največji uspeli. Aleksander Oblat. »Kadar inseriramo, inseriramo v »Slovencu«. Znan je ljudski pregovor: Do kupnomočnih odjemalcev s ,Slovencem'!« Matija Andlovic in Alojz Andlovic. Začel sem inserirati v ,Slovencu', ker je ta lisi eden najbolj razširjenih v državi in je rudi svoje <50-letne tradicije tudi eden najbolj uvaževanih. Z insercijo v njem sem prav zadovoljen.« Jernej Sitar, šmiliel pri Novem mestu. »Tudi naša trgovina mnogo inserira in se z velikim zadovoljstvom poslužuje Vašega inseratnega dela. Dovoljujemo si, opozoriti Vas na kvaliteto naših oglasov, ki ji je dalo najlepše spričevalo zadnje ljudsko glasovanje v Vašem cenj. listu. Le-to je prisodilo našemu inseratu prvo nagrado kot najučinkovitejšemu.« J. Lah, Maribor. ... »Malo je podjetnikov v državi, ki bi toliko žrtvovali za reklamo kakor naš trgovski doni. Večji del naše reklame se osredotočuje okoli bogato ilustriranega cenika, ki ga tiskamo letno v ogromni nakladi, iu okoli vzorčnih kolekcij sukna, volne in raznega manu-fakturnega blaga, katere pošljemo na željo vsakomur brezplačno. Seveda mnogo inseriramo, med drugim tudi v ,Slovencu', ki nam ostane nad vse ljub poslovni prijatelj!« Trgovski dom Stermecki, Celje. Kaj sledi iz teli pisem? Da inserirajte v »Slovencu« v Vašo lastno korist tudi Vi, ki tega doslej iz tega aii onega razloga še niste storili. Pomnite, da oklevajoče čakanje, da l>odo časi boljši postali, ni še nikdar koristilo. Bojazljivo omejevanje inseriranja je varčevanje ua nepravem mestu. Da je treba varčevati v današnjih časih, je samo ob sebi razumljivo, da pa je treba trgovino pod vsakim pogojem obraniti, je prav tako samo ob sebi razumljivo in dolžnost vsakega podjetja. Zato pa je treba prav sedaj inserirati! Kdor inserira, poživlja svojo trgovino, skrbi za zboljšanje gospodarskega položaja in dela za bodočnost. Pišite še danes po naš cenik t k % »V trenutku jc občinstvo nu nogah, če inserirate v .Slovencu'1« Odrežite, izpolnite in pošljite v zaprti kuverti! Inseratnemu oddelku .Slovenca" v Ljubljani Pošljite mi brozobvezno cenik za oglase v .-Slo-vnncuc. Ime: ............................................................... Bivališče: ........................................................ Amerika zavaruje brezposelne Ob jugoslovanski umetniški razstavi v Amsterdamu Dolgo so se merodajni krogi v Ameriki branih uvesti brezposelno zavarovanje, še pred dvema mosecaina je moral predsednik ameriških .strokovnih organizacij L. Green na zastopnike ameriškega parlamenta nasloviti močan apel, da Vendarle enkrat pristopi k reševanju tega problema. Vendar so se še na lanskem strokovnem kongresu organizacije učiteljev. steklarskih delavcev in strokovni kartel iz Seutlea izrazili odločno proti vsakemu brezposelnemu zavarovanju. Če pa hočemo biti na jasnem o tem, odkod ta opozicija proti brezposelnemu zavarovanju, potem je treba tukaj upoštevati na jod ločil ne jši faktor, ki ga navajajo ameriške strokovne zveze in ki obstoja v tem, da strokovne zveze v obveznem državnem brezposelnem zavarovanju strokovne zveze vidijo preveliko nevarnost /a osebno svobodo delavčevo in njegovo politično delovanje. Smatra se namreč, da bi steni osebna svoboda« ameriškega državljana, načelo, ki je podlaga vsej ameriški ustavi, prišla v veliko nevarnost! Ta osebna svoboda, ki je bila zavarovana v najugodnejših časih konjunkture, nikakor ne sme priti v odvisnost od novih pogojev gospodarskega življenja. Poleg tega bi pa naj baje tudi brezposelno zavarovanje s svojimi novimi bremeni oviralo povratek ugodne gospodarske konjunkture. še I. 1950 se je med voditelji ameriških strokovnih organizacij mislilo, tla lina ameriška brezposelnost povsem druge vzroke nego brezposelnost v drugih državah. Tako se je ria kongresu v Bostonu I. 1950 o tem vprašanju govorilo v sledečem smislu: »Naša brezposelnost ni posledica pomanjkljivega gospodarskega trga. kakor je to slučaj v drugih državah. Ali mar hočemo pristati na to, da se nam ni posrečilo. da bi kupno moč konsuma tako /višali, la bi mogla odgovarjati naši visoki produkcij- Sodelovanje delavstva v mednarodnih problemih Le malokdaj sodeluje delavstvo pri obravnavanju mednarodnih problemov. Često je bilo od tega izključeno na željo gotovih krogov. Dasi je zadnja mednarodna delovna konferenca izra/ila željo, da se zastopniki Mednarodnega urada dela in Zveze narodov povabijo k lozanski konferenci, kljub temu delavstva, ki je po svojih organizacijah /e pred 10 leti predlagalo o vprašanju reparacij isto rešitev kot jo je sedaj sprejela lozanska pogodba, ni nikdo povabil. Kar pa se tiče sklicanja svetovne gospodarske konference, katere iniciativo izvira iz Mednarodnega urada dela in Zveze narodov, sc tudi rdi, da bo potreba oš mnogo truda, da se kon-'erenca izven sodelovanja delavstva in Zveze larodov drži vsaj nalog, ki so bile v ženevi :ažcl jene. Že 21. maja je svet Zveze narodov sprejel cot svojo resolucijo, ki so jo sestavili v imenu lelavstva Jonhaux, Mertens in Schiirch in skle-lil, da se skliče svetovna gospodarska konferenca za dne 26. septembra. V .seji dne 15. ju-ija je svet Zveze narodov prejel sklep lozan-;ko konference, da skliče svetovno gospodarsko •onferenco. Takoj na seji sveta Zveze narodov dne 15. julija je novi ravnatelj Mednarodnega urada ■Jela opozoril na to. da se svetovna gospodar-»ka konferenca ne sme vršiti brez zastopstva 'istih, ki vsled sedanje gospodarske krize naj-aolj trpijo. »Važno je, da pri konferenci sode-ujejo vsi, ki so interesirani na produkciji m :o predvsem delodajalci in delavci.« Zahteval je. da je organizacija, ki zastopa oboje, zaslonu na tudi že v pripravljalnih ekspertnih komisijah. Zato je svet Zveze narodov takoj tekom iste seje sklenil, da ga naj pri delu svetovne iosipodarske konference zastopajo Jonhaux, Gersted in Weigert. Poleg te ekspertne komisije pa je svet Zveze narodov ustanovil še odbor sveta Zveze narodov. kateremu je ta ekspertna komisija podrejena. Ta odbor pa ima nalogo, da odpošlje v eksportno komisijo po tri finančne in gospodarske strokovnjake in da ji dodeli po encgii zastopnika delavstva in enega zastopnika kmetijstva. potem se vidi. da je bilo i to pol delavstvo i/manevrirano. Kakor da se mednarodni svet že ni dovolj pozno zmenil za apele delavskih konferenc v Ženevi, se še sedaj odloča, da pri najvažnejših vprašanjih organizacije dela in kapitala delavstvo ostane na strani. Borba za delovni čas Nedavno je italijanski zastopnik v upravnem svetu Mednarodnega urada dela de 'vlitbeliš. na predsedniku upravnega odbora Mednarodnega tlela naslovil vlogo, da se takoj znova /ačne z obravnavo delovnega časa. Že sam jc bil preje povzročil, dn se bo konferenca v mesecu oktobru pečala predvsem s tem vprašanj eni. Ker brezposelnost v vseh državah še vedno raste in zboljšanje gospodarskega položaja še zdaleka ni na vidiku, zato je treba sleherno akcijo okoli ureditve vprašanja delovnega časa le pozdraviti. Hkrati po je treba omeniti, tla strokovne organizacije in Mednarodni urad tlela v tem ot/iru niso čakali na dvanajsto uro in so že ztlu vnaj pripravile tozadevne predloge in s.e. /ato danes zdi, da bo ta ureditev prišla /e prepozno. Že I. 19^1 so delavski zastopniki v Mednarodnem uradu dela zahtevali, da se uvede 40 urni delovni tedni in da se to vprašanje pred-.o/i zasedanju v I. mi. Ta predlog je bil taki/1 odbit z 8 proti 6 glasovom! Da.si se je nato ustanovila v Mednarodnem uradu .dela posebna brezposelna komisija, se obravnavam je vprašanja ni nič pospešilo, in mi \ začetku I. 1912 vodilne strokovne organizacije znova zahtevale, da se v Mednarodnem uradu tlela vprašanje čim prej uredi. Vse evropske in tudi svetovne strokovne organizacije c H n bolj pritiskajo na to. du se skliče posebna konferenca, ki naj razpravlja o 40 urnem delo* nem tednu. Vkljuib temu se v Mednarodnem uradu tlela prt) t i tej uredbi borijo zastopniki delodajalcev. Novi predlogi ali objusnila niso več potrebna, ker je za pravilen sklop v tej smeri že vse pripravljeno. Zn to ni bilo prav nič treba italijanskega ti rezanja, ker je nedavno vod ja fašizma v Knoit lopetlia Italiana« znova podčrta val, du je Italiji ideja nirtl na rod nega miru ravno takti lujn kakor mu je tuja vsa miselnost v organizaciji novega reda v okviru Zveze narodov. ski kapaciteti. Ali naj rečemo našim ljudem, da so preveč producirali iu da zato premalo dobivajo. Ali nuj se prepustimo politiki mimoidočih pomožnih sredstev, ne da bi se zmeniti za posledice take politike v bodočnosti. Ali naj opustimo oni državni red, ki je omogočil, da smo svobodni otl enega tlela kontinenta tlo drugega. Ali smo prišli že takti daleč, da svobode ne lx>mo smatrali več za najvišjo dobrino in za najvažnejšo predpostavko človeškega napredka.« S tem |«i, da je vrhovno vodstvo strokovnih organizacij L. Greena pooblastilo, du v njih imenu zahteva parlamentarno pomoč za organizacijo obveznega brezposelnega zavarovanja, je s tem tlokazalo, tla glede danes nn problem žc čisto drugače nego 1. 1950. Kar jvi sc tiče oblike zavarovanja, se je Grcen izjavil, da še ne ve, ali naj vlada tlo-ulučuje enuke prispevke kot podjetnik in delavec. -»Mogoče bi zadostovalo, da prispevata le podjetnik in delavec! Če se tla ta oblika sprejeti po določilih ustave, potem jo naj parlament tako uzakoni!« Po tej orientaciji ameriškega hro/|josclnega zavarovanju liodo najbolj prizadeti podjetniki. Tako strokovne zve/e prej kot setlaj šc vedno stojijo na stališču, da največjo kri\tlo na današnji krizi nosijo podjetniki in nc država. Na seji strokovnih zve/, kjer je dobil Green pooblastilo za izdelavo tega načrta za socialno zavarovanje, je Green /nova povduril. du je treba vsa zdravilna sredstva današnje kri/.e iskati v gospodarstvu samem. Nadaljnji razvoj bo ameriškim strokovnim organizacijam še doka/al. tla bo država vendarle morala intervenirati še mnogo globlje, ker se bo podjetnik ravno takt) skliceval na princip svobode kot delavec in du je zato vloga dr/avr res mnogo bistvenejša nego bi jo hotela ameriške strokovne organizacije. Posvetovalni urad za izbiro poklica na Dunaju Posvetovalni uradi za izbiro poklica so uvedeni v več kulturnih državah. Ker jih pri nas še ne poznamo, a so se drugje prav dobro obnesli, ne bo napak, če opozorimo javnost na to institucijo, ki bi bile tudi pri nas že prav potrebna. V rokah imamo zadnje letno poročilo posvetovidnega urada za izbiro poklicev na Dunaju. Iz tega poročila naj navedemo sledeče |R>datke: Omenjeno institucijo upravljata in vzdržujeta skupno mesto Dunaj in Delavska zbornica na Dunaju. Kot drugod v Avstriji, so uvedene tudi na dunajskih takozvanih »obveznih šolah« — to so namreč šole, ki jih obiskuje mladina v splošnem do preteka šoloobvezne dobe — posebne vprašal-ne pole, nanašajoče se v glavnem na želje šoli odrasle dece glede izbire poklica. Leta I trsi je zadostilo na Dunaju 5.592 dečkov in 5.357 deklic svoji šolski obveznosti. Iz vrnjenih vprašalnik pol je razvidno, da je želelo od dečkov 85% »d deklic «!)% vstopiti takoj v pridobitno življenje. Glavno zanimanje dečkov je veljalo železni in kovinski industriji. Tema dvema panogama je sledila trgovina in živilske industrije. Otl deklic si je želela večina zaposlitve v trgovini, na drugem mestu je ranžirala oblačilna industrija, nakar je sledila telesna kultura (frizerke!). Želja po nadaljevanju študij na kakem drugem zavodu je bilo pri deklicah mnogo bolj razširjena, kot pri dečkih (31 % : 15%). Razven tega so bile tudi pri navalu na učne zavode, ki so pristopni obema spoloma, kot so trgovske šole, učiteljišča, glasbene akademije, deklice v večini. Nasprotno so tvorili večino dečki pri višjih gimnazijah, trgovskih akademijah in poljedelskih šolah. Na podlagi omenjenih vprašalnih pol je ugotoviti, da se je obrnilo leta 1931 od 5.592 iz šole ' izstopivših dečkov le 2.517, od 5357 deklic pa I 2.272 na posvetovalni urad. Iz tega sledi, da se I je poslužilo ugodnosti, ki jih nudi urad, 45% šolo- 1 odraslih dečkov in 42% deklic. | Letos je slavil 2. maja t. I. dunajski posveto- | valni urad za izbiro poklica desetletnico svojega j obstoja. Statistika je pokazala, kako ogromno delo i je urad tekom desetih let izvršil. Samo dvoje številk naj navedemo, ki govorite za neobhodno potrebo posvetovalnega urada za izbiro poklica na Dunaju: Tekom desetih let se je obrnilo na imenovani urad za svet in pomoč nad 110.000 oseb obeli spo- 1 lov, v preko 80.000 slučajih pa je izposloval urad j svojim klijentom zaposlitev v poklicu, za katerega so bili spoznani sposobnim. Kako se sposobnost ugotavlja, v to se tu ne ■ moremo spuščati, poudarjamo le, da preiskujejo I otroke vsakovrstni strokovnjaki telesno in duševno po najmodernejših metodah. Končno bodi omenjeno, da je potrebna mladina baš v današnjem času, ko je bodočnost tako za-meglenu, prav posebno nasveta in pomoči, da se zamore v gospodarskem življenju orijentirati, in da je posvetovanje v izbiro poklica baš sedaj posebno potrebno, ker se bo zamogel spričo vladajočih razmer uveljaviti, v kateremkoli poklicu, edino le docela sposobni človek. Delavec v velemestu Znani francoski arhitekt Le Corbtisier je o obliki bodočih velemest izrekel sledeče pro-rokbe: Velemesta bodočnosti se ne bodo več ruz-vijala v širino in tako ne bodo obstojala iz eno ali dvodružiiiskib hišic. Velika mesta sc bodo obratno centralizirala. I lise bodo raslle vedno višje in bodo stale ua stebrih, kakor so v prvih časih človeštva bivališča stala nu koleh. le hiše bodo dosegle po\prečno višino 40—50 nadstropij. Vse hiše bodo meti seboj zvezane po širokih in prostornih koridorjih,' ki bodo prepreženui s parki, javnimi kopališči in športnimi igrališči. Stopnišč seveda ne bo več, ampak bo vsako stanovanje imelo lastno dvigalo in to osebno, prtljažno in zn motorna vozilo. Posebna tlviguln bodo dvigalu vozila na vmesne višinske ceste in ulice in na ceste, speljane, nad hišami. Ves promet se bo sploh vršil na teh višinskih cestah, ker bo prostor na zemlji dovoljen le pešcem za sprehod in odmor. Tudi stanovanja v teli ineslili bodočnosti bodo izgledala čisto drugače. Stene stanovanj bodo i/ jekla ali iz stekla in oken sploh ne bo, ker bodo vse stene proti sollicu in dnevni svetlobi iz stekla. Vse najpotrebnejše pohištvo bo v vsakem stanovanju vzidano v steno in bo tako delavsko stanovanje prav enako stanovanju gospodarjevem u iu bo lako še v tem oziru razlika i med obemu izginila? 1 Obljubili smo našim či-tateljein pojasnilo o amsterdamski razstavi, ki je zbudila tako ostro debato v umetniških krogih. Danes podajamo obširno pojasnilo iz peresa znamenitega srbskega slikarja Mih. S. Petrova, ki bo služilo tako za umsterdamsko kakor tudi za vse bodoče razstave likovne umetnosti v inozemstvu. — Uredništvo. Danes jc povsem jasno: bližnja jugoslovanska umetnostna razstava v Amsterdamu je postala poseben primer, razvila se v afero, in to v mučno afero! — Tako je zopet potrjeno staro pravilo, du postanejo vse naše lako redke kulturne manifestacije pred inozemstvom — zlasti pa likovno umetnostne — pri nas doma predmet ostrih polemik v znamenju debelih kulturnih škandalov. — Da si olajšamo objektivno sodbo o primeru te razstave, se moramo nujno ozreti na dosedanji tok priprav za to brez dvomu koristno prireditev. To pa je tem bolj |mv trebilo, ker se v poslednjem mesecu pojavljajo v našem domačem tisku mnenju po |x>dutkilt i/ tretje ali četrte roke. Zatorej najprej dejstvu, ki prihajajo neposredno iz vira. — Neko prijateljsko pismo i/ uglednih holandskih umetniških krogov, ki je dospelo v decembru lanskega leta g. dr. Kašauinu, ravnatelju muzeja sodobne umetnosti v Belgradu, je nudilo mnogo povoljnih pogojev za moralni in materialni uspeli reprezentativne razstave jugoslovanske likovne umetnosti v Amsterdamu. Preden je bilo mogoče sprejeti ali odkloniti ta prijateljski poziv, ga je bilo treba vsestransko prerešetuti v krogih direktno prizadetih, in najprej na mestu, ki bi naj materialno podprlo takšno prireditev. Hudi tega jc dr. Kašanin takoj obvestil o zadevi nekatere ugledne osebnosti iz krogov belgrajskih umetnikov, kateri so sc spet |k>-trudili, da bi tlosegli čim učinkovitejšo podporo mcrodiijiiih oblasti. Nekaj mesecev so se le-te osebnosti zaman trudile, da bi razstava dobila potrebno materialno okrilje. Tedaj so napravili poslednji poskus: ves predmet so odstopili v izvršitev »Cvijeti Zuzorič«. Kmalu je postalo jasno, tla je bila to prava pot, ker jc »C. Z.« hitro dobila pomoč, katere čisto umetniška skupina nikakor ni mogla doseči. In maja meseca so prejeli naši liolandski prijatelji txlgovor, da jc njih predlog sprejet. Potem — in to je znano le majhnemu številu ljudi i/, belgrajskih umetniških krogov — se je začela notranju organizacija, ki je mesec dni kasneje dala toliko |x>votlov, da sc jc o razstavi govorilo v jav nosti kakor o novi umetniški aferi, kakor o novem našem kulturnem škandalu. — Notranja orguni/aciju razstave je bila poverjena posebnemu odboru, v katerem so bili gg. tir. Kašanin,Tomu Rosandič. Jovan Bijelič, Veljko Stanojevič in umetniški sosvet »C. 7..« (Ljuba Ivo nov ič — Vasa Poinorišac — Momčilo Živanovič). I)n bi našel način čim boljše rc-pre/enunce naše likovne umetnosti v Amsterdamu, se je la odbor odločil, da |M>vabi samo na i/minit nitejše naše umetnike, v omejenem številu 86 imen ter / vnaprej določeno vrsto in številom tlel, ki jih otl njih želi. Sestavljen je bil seznam, po katerem bi prišlo na razstavo vsega ca 200 slik. skulptur in grafik, ki naj bi jih avtorji sami i/brali. Ilkratu je smatral odbor izbor belgrajskega dela po tem seznamu kot definitiven, dočiin je prepustil izbor zagrebškega in ljubljanskega tlelo reprezentance ožjemu sporazumu tamošnjih vodilnih umetniških osebnosti. — Tako organizacijski odbor kakor prireditelji so /lasti po ra/govoru med (predstavniki lc-teh in zagrebškimi vodilnimi umetniki pričakovali, tla bo vse v redu funkcioniralo in tla bodo pravočasno tlospeli odgovori povabljenih umetnikov ter njih priglasi k udeležbi pri razstavi. Toda takoj se jc stvar zasukala proti pričakovanju. Sestava seznama jc dala povod, da so se čutile mnoge ambicije in osebne težnje pri/atlete in užaljene. Nepri-like so nastale v vseli umetniških središčih in potrebno je bilo sumo, da izide v javnosti ena sama informativna beležka s strani prirediteljev o tej ra/stavi — da je vsa stvar hipno postala predmet javne polemike in neke agilne zakulisne protiukcijc v umetniških krogih. — Najuglednejša belgrujsku umetniška grupa »Oblik« jc prva nastopila javno proti razstavi, ostro napadajoč njeno organizacijo in objavljajoč', da se kolektivno odreka pristopu k amsterdamski razstavi. Ko je »C. Z.< odgovorila »Obliku« ter sporočila javnosti, da je ta skupina aktivno sodelovala pri organizacijskem delu (Rosandič, Bijelič, Stanojevič) — jc prišel drugi »Oblikov« odgovor v javnosti, še ostrejši od prvega, češ, tla se s stališčem te skupine strinjajo tudi drugi umetniki v deželi ter da sta odpovedali sodelovanje tudi zagrebški skupini »Zemlja« in »Bn(-bič)-Be(-cič)-Mi(-šc)«, do čim vprašanje udeležbe slovenskih umetnikov še ni defiiiitivno rešeno. I/ tega bežnega pregleda pripravljalnih del /a amsterdamsko razstavo jasno vidimo, da je »nekaj gnilega« tako v primeru te razstave kakor v trenotnem notranjem položaju naše likovno umetniške delavnosti. Izven dvoma jc dejstvo, tla so prireditelji, oz. organizacijski odbor, storili mnogo tega, kar je, mimo svoje želje, radi zapleta stvari, a temu bi se bilo lahko izogniti s srečnejšim načinom izbora, ki naj bi predstavljal sodobna jugoslovanska u-metniška stremljenja. Toda dejstva glede te razstave so še manj laskava /a zadržanje naših umetnikov samih, /lasti »Oblika« in drugih, ki so najprej aktivno sodelovali pri organizaciji razstave ali si jo v glavnem osvajali, potem pu odpovedali svojo udeležbo in še ostro napadli prav (o organizacijo. I)n je bil n. pr. »Oblik« pooblaščeno zastopan v odboru ter da jc imel v njeni glavno besedo, neizpodbitno dokazuje tudi dejstvo, tla je v seznam vabljenih bilo spre- jetih 20 članov te skupine, ki jih vsega šteje 2t>. Treba je le vsporediti to dejstvo s tem, da se nekaj takega godi v trenotku, ko je pozabljenih in prezrtih v seznamu mnogo pomembnih umetniških imen iz drugih naših središč — pa pridemo tlo zaključku: da v naglem in nepričakovanem odklonilnem stališču »Oblika« ni iskati kake potez«) načelnega prepričanja, marveč samo taktičen manever, ki je nastal iz čisto notranjih odnosov v tej skupini, ki jo je — v belgrajskih umetniških krogih to ni nikaka tajna! — objava seznama vabljencev »pravila v položaj, v katerem je celota in edinstvo skupine resno ogrožena radi ne/udovol jenih ambicij in imajo zu povod le užaljene osebne težnje. To pa zalo, ker ali sploh niso bili sprejeti v seznani vabljencev, ali ker so prejeli vabilo za manjše število del nego bi, po njihovem mnenju, bilo potrebno za njih dostojno reprezentanco. Ni treba posebej poudarjati, dn jc to že radi preveč (»udarjenih sebičnih momentov dosti žalostna podoba siromaštva našega st>-dobnega likovno umetniškega /ivlja, kadar gre /a velike in nesebične sklepe v interesu skupnosti. Obžalovanja vredno je le, da pri sleherni novi skupni prireditvi jugoslovanskih umetnikov uporno ostajajo taki momenti na mestih, ki odločujejo in črtajo smernice razvoju naše umetniške aktivnosti i/ven zasebnih ateljejev. — l/kušnje z našimi dosedanjimi reprezentativnimi razstavami v inozemstvu so poka/ale, tla so za uspešno organizacijo jemati v ob/ir samo takšni načini, ki po najkrajši poti omogočajo najboljši ino/.ni izbor. Notranju organizacija lakih prireditev moru biti postavljena tako, da že vnaprej onemogoči vsuko odločilno ulogo političnih ali umetniško-političnih momentov ler mračnih neumetniških maliinacij kateregakoli središča v deželi in katerekoli od obstoječih umetniških skupin. Tu nikakor niso na mestu sentimentalni o/.iri in osebni odnos-' med poctlinci, kur more biti, recimo, visoko kolegialno in visoko humano, kar pa je v neizmerno škodo za uspešno afirmacijo ugleda naše likovne umetnosti v inozemstvu. Da je kvaliteta izbora, s katerim stopamo preti svet, vedno važnejša otl njene kvantitete — to je znano dejstvo. Sicer bi si ne bilo mogoče misliti, du n. pr. predstavlja francosko uinelntist na Japonskem oficielno samo 15 imen od tolike množine današnjih francoskih slikarjev in kiparjev, ali da vsebuje |k>iiiciiiI>iiu »K\|x>sition de 1'art vi-vant« (Pariš, 1950) vsega 106 del 58 umetnikov kot |k>Iiio in najboljšo reprezentanco tolikih ti-sočev ljudi, ki tlan današnji v Parizu suknjo kist in dleto. — Težka zabloda je smatrati, da ima vsak naš slikar aH ki|«ir pravico reprezen-tiruti umetnost naše dežele in da mora biti sprejet v reprezentanco sodobne jugoslovanske likovne umetnosti preti inozemstvom. Katalogi takih prireditev ne sinejo biti — kakor so "je tloslej, nn žalost, vedno godilo — podobni (le-bclemil adresarju ali statističnemu popisnemu aktu, a sama umetniška višina teh razstav mora enkrat za vselej nehati poniževati naše reprezentativne smotre pred inozemstvom v red navadnih božičnih ra/stav. — Seveda ni dopustno, tla samo nekateri in vedno isti umetniki predstavljajo naš oficiclni reprezentativni teum, ki se naj bori v inozemstvu za ugled naše likovne umetnosti. Tem manj, ker dobro vemo, du nam prinaša vsako leto neko število novih pozitivnih sil in ker vemo, tla o kakšnem monopoliziranju nc more biti govora v |>aiiogi, v kateri imajo tudi najgenijalnejši dni katlence in dekadence svojega stvariteljstva! — Dosedanja polemika o amsterdamski razstavi je obravnavala vprašanje notranje organizacije ler jo obsojala, a le malenkostno število polemičarjev jc pri tem pokazalo voljo poka/ati boljša in pravilnejša pota organizacije. Danes je amsterdamska razstava mimo vseli polemik rešena zadeva. Realizirana bo v željencm roku in odziv vabljencev je tak. (hi more podali podobo naših sodobnih umetniških stremljenj, čeprav ne obsega vseh nians in čeprav so odpovedale nekatere ugledne umetniške osebnosti. O tem ne dvomi, ktlor pozna položaj v naši likovni umetnosti in nobena natlaljna polemika tega položaja zu primer amsterdamske razstave ne bo spremenila. Toda tu polemika bi utegnila in morala prinesti dragocene koristi vsem bodočim jugoslovanskim razstavam v inozemstvu in našemu umetniškemu življenju sploh. Zdaj je priložnost, da pridemo naposled do nekega zanesljivega, najpru vilnejšega in najboljšega načina za organizacijo prireditev te vrste. Povsem postranska stvar je, čigav in kateri način bo obveljal /a priliodnjosi, glavno je, da bo tu način zares najboljši. Moje osebno prepričanje je, da more dati samo svobodno tekmovanje vseh naših umetniških sil v vsakem konkretnem primeru najboljši in brezprikoren izbor. Z drugimi besedami: jaz sem /a žiri. Seveda, samo /a strog, nepristranski, nesentimentalni in umetniško visoko objektivni žiri, ki naj — kot najvišje razsodišče združenihnašili likovno umetniških središč — končno veljavno izbere razstavno gradivo i/ tistega, kar mu bodo predložili lokalni mediskupinsiki žiriji. Samo na prvi pogled komplicirano in materialno dražje postopa nje bi temu načinu zagotovilo najmanjšo možnost po-grešk in nepravilnosti katerekoli vrste. Na tak način bi se gotovo ne moglo zgoditi, da bi iz. padla iz naše reprezentance imena naših najuglednejših umetnikov, kakor se je zgodilo na priliko — gotovo radi neobveščenosti — pri nekaterih ljubljanskih umetnikih. Mih. S. Petrov .vav:. 11 i n o t D C •••••• v •V.V v Selenburgovi ulici 6 •• Tolijo se prvovrstna štajerska vina Postrežba točna in solidna! Čitateljem „Slovenca" za nedeljo Grazia Deledda: Motiv ec Nihče izmed tistih, ki ao vedeli za njegovo strašno rokodelstvo, in so se ga bili kdaj p »služi J i ali pa so to še nameravali, ga ni imenoval s tem imenom; nasprotno so ga imeli, vsaj na zunaj, za zakonitega sodnika in rablja. Dejansko tudi ni sprejemal »izvršitev« razen t izrednih slučajih pravičnega maščevanja ali če je bilo treba spraviti s poti človeka, ki je motil pokoj posameznega moža ali družine. In natančno, temeljito je proučil »vzroke«, preden je prišel do nepreklicljivega sklepa: brez višjih pomislekov, brez verskih načel, brez praznoverja. Ni veroval v Boga ne v posmrtno življenje: ni veroval niti v uradno pravičnost, kajti prvo usmrtitev je bil izvršil na svoj lastni račun, izgubivši pravdo, ki je iz majhne zadeve narasla y veliko in jo je pretura končala z ovržbo ter ga uničila. A pravica je bila na njegovi strani. Hišo in opTavo so mu prodali na dražbi: od jeze in žalosti si je bil grizel roke in kri se mu je upokojila šele tedaj, ko je videl teči kri svojega sovražnika. Ko je taiko postal morilec, ga sodna oblast ni kaznovala in še zasledovala ne: tako se je pridružil posmehljiv, če ne brezobziren čut svobode, ki jo ima človek, da si sam poišče pravico. Nekega večera, v prvih časih bede in ponižanja, pijan od vina in žalosti, je govoril o tem svojem prepričanju nasproti nekemu prijatelju, ki mu je bil potožil, kako tudi njega neki nasprotnik preganja in mu gTOzi uničenje in sinrt. »Spravi ga « poti, druge pomoči ni.« Toda prijatelj je bil slabič, bojazljivec, pripomnil je pa, da mu ne bi bilo nevšečno, če bi dobil koga, ki bi mu hotel pomagati. Oni je vprašal v pijanosti: »Koliko daš?« In sta si pogledala v oči, kakor se morajo gledati demoni. Sedaj, po mnogo ledih in po mnogoterih dobro uspelih izkušnjah, se mu je ponudil poseben slučaj. Mož, ki si je bil znova pridobil premoženje in je veliko potoval po konjskih kupčijah, je nekega dne naletel na vdovo, še mlado, vznemirljivo lepo in trmasto. Njen dom se je dvigal sredi višnjevkastega oblaka oljk, na rebri griča, vrhu katerega je čepela siva vasica, kakor da bi bila vzklila iz tistega sivega kamena. Iti bila je tako bogata, da je imela ▼ tem kraju, kjer so moški jezdili samo na orlih, na prodaj celo konje. Sla sta jih ogledat na bregovit travnik, kjer so se pasli po zeleni travi, na katero je padala skoraj črna senca holma — beli, vstraj-ni, ogljati in kakor vrezani v marmor. To so bili dejansko dobri delavni konji, in ko jim je mož pogledal v gobec in jih od vseh strani otipal, je bil pripravljen, da jih kupi. Vrnila sta se ▼ hišo in ko sta sklenila kupčijo, mu je gospodinja postregla s pijačo: z močnim, dišečim vinom, ki ga mož, dasi pivec, še ni poznal in mu je morda zaradi tega takoj stopilo v glavo. V resnici pa ga je razburjala navzočnost vdove in ves način njenega obnašanja. Kajti pogled njenih velikih črnih in žoltih oča je bil čudno neznan, viharen, ne laskav, preje žareč od sovraštva in nezaupnostL In po pravica, kakor mu je kmalu brez okoliščin pojasnila: sam je govoril z njo dobrodušno in prijateljsko. »Tako ste podobni neki osebi, ki jo poznam in ki jo poznate morda tudi vi: mlinarju tu doli v parni oljarni. Ali ste si morda v sorodu?« Še nikoli ga nisem videl, nikoli poznal, nikoli slišal o njem,« je odgovoril mož s tihim porogom. — »In vi?« »Jaz? Poznam ga le predobro. Ogoljufal me je že neštetokrat.« »To ni laskavo za mojo podobnost. In upam, da me ne gledate tako čudno zato, ker se bojite, da sem mu podoben tudi po lastnostih.« »Da, da,« je dejala smeje se, kakor pomirjena. — »Oči imate drugačne: to so oči poštenega človeka.« Ni povesil pogleda; kajti nasproti njej se ni čutil samo poštenjaka, ampak tudi, vsaj trenotno, velikodušnega in prijateljskega. Tedaj mu je začela pripovedovati mlinar-jeve goljufije, kti po zakonu niti niso bile goljufije, ker mu je bila posodila denar brez obresti in brez menic in ji ga on ne namerava vrniti. »Tudi olje mojih oljk si je bil lansko zimo pridržal, z obljubo, da mi ga bo dobro prodal. Res ga je prodal, prekletnik, toda v svoj dobiček,« »Ampak, oprostite, da vprašam — ali nimate mož, hočem reči sorodnikov, z zdravimi jetri, ki bi ljudi naučili spoštovanja do vas?« »Nikogar nimam: nisem doma- iz te vasi; je nekaj sorodnikov mojega ubogega moža, a ti ptiči, ki stanujejo gori v vasi, me sovražijo, ker mi je pokojni zapustil svoje premoženje. Oni so prvi, ki se smejejo, če se mi zgodi kaka nesreča.« Mož je srkal vino in se zamislil: njegov stari rabcljski nagon se je budil v njem, vsekakor v plemenitejši, skoroda nežni obliki. Vprašal je: »A v kakšni obleki se je bil predstavil prijatelj?« »Oh, to je dolga storija,« je dejala ona z nedoločno kretnjo; »povem vam jo drugi pot, če se bova še kdaj videla.« Videla sta se; ker je on našel vedno novih pretvez, da se je zopet ia zopet zglasil pri njej. Ona ga je sprejemala srdito, in vedno srditeje in nezaupneje, čim bolj se je kazal on prijateljskega in nesebičnega; in kakor trdovratno se je povračal na mlinarja, mu ona obljubljene dolge storije ni hotela povedati. A on jo je bil že uganil. Nekega dne je dejal: »Zdaj sem pa le spoznal tega ptiča. Z lepimi rečmi se hvali o vas.« Planila je na noge, dolga in potegnjena, z rokami, ki 90 bile podobne krempljem: in zdelo se je, da se hoče zakaditi vanj in ga opraskati, on pa se je smejal in razprostrl roke, kakor da bi si jo hotel pritisniti na prsi in jo tolažiti.. Tedaj se je sklonila, vzela živ ogorek in napravila z njim na tleh ognjen križ. S hrapavim glasom je dejala: »Nihče ni vedel, kaj mi je v resnici bil; a če se sedaj s tem sam hvali, prisegam pri živem Bogu, da pojdem in mu zažgem hišo.« »Pomirite se, pomirite,« je dejal mož in ji izvil ogorek: »sedaj bova govorila; prinesite mi pijače.« Razburjena je odšla po vino. Sedla sta poleg ognja, ker je bilo že hladno vreme, in ona je pripovedovala dolgo povest o ljubezni, izdajstvu in plenitvi. »Izkoriščal me je, ker sem ženska, sama in brez obrambe. Nazadnje, ko me je bil iz-žel kakor limono, mi je rekel, da bi držal besedo in me poročil, da, a pod pogojem, da prepišem nanj vse premoženje. Tako daleč je šel ta rokovnjač; a zdaj je vrsta na meni.« Mož je vstal, postavil kozarec na mizo, potem zopet sedel in pomaknil svoj stol bliže k njenemu. Bilo mu je toplo od samega ve-likodušja. 2enska mu je bila všeč, všeč tudi zaradi njenega sovraštva, njenega ognja, ki so ga bolj izdajale kretnje in strašne oči kakor pa besede; zato, ker ni jadikovala, ni prosila pomoči, marveč se je hotela sama maščevati. Vprašal jo je šepetaje in približal svoj obraz njenemu: »Če bi jaz kaj storil za vas, ali bi bili zadovoljni?« Stresla se je; pogledala mu je v oči in njen pogled ga je spomnil na pogled njegovega prvega pooblastitelja. Še tisti večer je šel prvič na ogled okrog oljarne. To je bila priprosta črna zgradba, njeni zidovi so tako rekoč potili olje; iz notranjosti se je slišal ropot stroja, ki je mečkal olive. Iz dimnika se jc vil debel šop dima in iz luknje pri vhodu je prihajal črn in masten potok odpadkov. Vse okrog žalostne gole pečine, in na strmini pod zgradbo, kjer so ležale razmetane vulkanične skale, je človek skoroda čutil, da mož, ki je tu opravljal svoje rokodelstvo, ni mogel biti dober človek. Tudi kmetje, ki so prihajali po poti nizdol z osli, natovorjenimi z vrečami oliv, so bili videti čudni in zlobni: ali pa je nemara konjski trgovec videl vse tako črno zato, ker so bile črne njegove misli? V dnu srca to pot ni bil prepričan: čutil je, kakor da ga žene nekaka usoda, in sedaj, ko je bil oddaljen od te ženske in njenega vpliva na njegovo mesenost, je njegovo nezmisel-no sovraštvo proti mlinarju ugašalo. Na vsak način je hotel, iz same radovednosti, spoznati svojega nasprotnika. Pretveza mu ni manjkala: hotel je kupiti sod olja. Stopil je tedaj v stiskalnico za olje in vprašal po gospodarju. In čutil se je veselega, ko mu je starec, ki je ravnal s strojem, odgovoril, da je gospodar bolan. Takoj se je zanimal za bolezen. »Hja, oni dan ie bil šel gori v vas in spil kozarec vina z nekim tujcem. Vrnivši se domov, mu je postalo slabo in začel je blju-vati. Misli, da je bil zastrupljen; a danes mu je že bolje.« »Ali bi ga mogel videti?« Odvedli so ga k njemu. Ležal je oblečen na postelji, v izbi, ki je bila vsa navlečena z oljenicami in s košaricami, polnimi zelenih oliv: okrog zapestja je imel ovit rožni venec, na mizici poleg pa je pred sohico Matere božje gorela zaobljubljena lučka. Konjski trgovec ni našel tiste velike podobnosti med njim in seboj, o kateri je bila govorila vdova. Mlinar je bil videti, morda zaradi bolezni in neobrite brade, ki mu je temnila lica, starejši od njega — z jasnimi mrzlimi očmi, ki so bile skoraj enake barve kakor olive okrog njega. Skozi okno se je videla v mrzlem solnčncm zatonu belkasta in kamenita pokrajina, ki se je zdela kakor s kredo narisana na tablo: vse to se je zdelo trgovcu kakor najžalostnejša slika, ki jo je kdaj videl v svojem življenju. * Ostal je tu samo par minut in spregovoril z bolnim mlinarjem samo nekaj brezpomembnih besed; potem je odšel z osvobojenim srcem, kajti prvič v svojem življenju je bil občutil skrivnosten strah, kakor da bi bil zablodil v nečloveški kraj, kjer so nevidno gospodovale pošasti, huje od usode. Sklenil je, da se ne bo vtikal v vdovine zadeve. Tri dni nato so ga aretirali. Mlinar je bil umrl, za zastrupljenjem; v zadnjih urah se mu je bledlo in je ves čas kričal, da je bil tujec, s katerim je bil pil v vasi, taisti človek, ki je prišel k njemu kupovat sod olja. Zastonj je trgovec dokazoval nasprotno: človeška pravica, ki ga je bila v svoji zmotnosti pognala na zločinsko pot, ga je sedaj v zmoti kaznovala za edini zločin, ki ga ni bi! storil Manfred Kyber: Junaštvo Pred graščinsko kurnico sta stala dva petelina in se pričkala. Zadaj je v poletni tišini sanjal park; stoletna drevesa so šelestela in v vejevju so tiho žgolele ptice. A petelina nista ničesar opazila o pokojnosti starih drevesnih vrhov, nič o svetosti v soncu topeče se poletne tihote. Stala sta, se strmo gledala in se prepirala. Bilo je pri koritu, na kraju tedaj, kjer se shaja največ prepirajočah se petelinov. Temu pravijo gospodarska vzroki, a prav za prav so to čisto drugi vzroki. »To je moje zrno!« je dejal prvi petelin. »Ne, moje jel« je rekel drugi. Na gumnu je bilo od sile zrnja, dovolj, da bi se nasitilo veliko petelinov. A biti je moralo prav to zrno, samo to edino zrno. »Jaz sem bil zrno prvi ugledali« je dejal eden petelinov in se zlobno nasršil. »Ne, jaz sem ga opazil prvi!« je rekel drugi. r-Ampak določeno je bilo zame!« je dejal eden. »Ne, izbrano je bilo zame!« je rekel drugi. Spoprijela sta se, se nerodno dvignila nekoliko v zrak, razburjeno bila s perotmi ter široko in besno odpirala kljune. Petelini imenujejo to junaštvo, in videti je zelo smešno. »Moje je zrno,« je kričal petelin, »kajti boljšega plemena sem.« »Nc, moje pleme je boljše!« je vpil drugi. »Moja rodovina je starejša!« se je drl eden. »Ne, moja! < je vreščal drugi. »Zlegel sem se iz rjavega jajca! »Jaz pa iz belega!« »Rjavo je odličnejše!« »Ne, belo je odličnejše!« »Jaz imam prav!« »Nak, jaz!« »Prav ima, kdor je močnejši!« sta zavre-ščala oba hkratu. Besno sta frfotala, se čudno vrtela pol na zemlji pol v zraku, abotno in smešno skakala, bila s kremplji okrog sebe in se strupeno klju-vala. To imenujejo vojno in pravijo, da je potrebna — zaradi enega zrna aH pa tudi za goli nič. Prav za prav je to nezmisel, a kako naj bi to pravemu petelinu dopovedal? »Ne prepirajta se,« je dejala stara kokoš, ki je vodila po parku svoja majhna, rumena piščeta na izprehod, pod starimi drevesi, v soncu topeči se poletni tišini. Petelina sta se zopet hesno spoprijela, da je letelo perje na vse strani, in je bilo zrno ali tako imenovani gospodarski vzrok, že davno poteptano v praJi. Gori v sinji višini pa jc krožil kragulj. Počasi je pada! niže in niže. Potem je iznenada planil na kurnico. Vse kokoši so kar najurneje zbežale v svojo hišo, in pred vsemi drugimi oba prepirajoča se petelina — kajti močnejši ima vedno prav. Samo koklja ni več dospela v zatočišče, njena mala piščeta s svojimi slabotnimi in neokretnimi nožicami niso tako hitro zmogla dolge poti iz parka. Zato je postala, prestrašena zvala svoje otroke pod svoje peroti in z burno utripajočim srcem čakala strašnega sovražnika. Ptice pevke po vrhovih dreves so umolknile, bila je strašna, dušeča tišina, kakor da bi bil vsak dih zastal. Samo srce uboge koklje je glasno utripalo. Kragulj se je lebdč v zraku spuščal jsroti zemlji in drsel z grozljivim, pretečim šumom svojih težkih kreljuti nad kokljo in njena mala piščeta. Eno bo zgrabil, ga s strašnim kljunom raztrgal in odnesel s seboj z zelene trate življenja, proč od materinega srca, visoko v daljni sinji zrak in v smrt — eno malih, brez-1 brambnih, čivkajočih stvaric, ki jih je bila | izlegla, negovala in vodila, enega njenih otro-čičev! Tožeč glas strašnega gorja se je izvil kok-lji iz grla. Potem se je zgodilo nekaj nepričakovanega, nezaslišanega, nekaj, kar ponosni ropar ni bil še nikdar doživel. Koklja se je zakadila vanj, sekala, kljuvala, tako besno, pogumno in tako obupno, da se je moral braniti. Bil je neenak boj. Kragulj je krvavel, a koklja je krvavela še bolj. Dolgo ta boj ni mogel trajati. Tedaj se jc kragulj uplašil, postal negotov, se dvignil v zrak in začel nemirno frfotati. Iz graščine so na kokljin vrišč pritekle dekle in odgnale kragulja. Razočaran in razjarjen se je dvigal ropat više in više, dokler ni kakor nejasna senca na sinjem steklu izginil v jasnem nordijskem poletnem ozračju — prvič tepen in premagan. Koklja je krvavela, vendar še ni bila prejela nevarnih poškodb. In pod ranjenimi ma-ternimi perotmi -so iromnla imala, rumena, brezbrambna piščeta nazaj v kurnico. Manjkalo ni niti enega. To je resnična zgodba. Pripetila se je pred veliko leti v stari graščini Paltemal, kjer je bila moja ljuba domačija. Kokoči niso zaklali, marveč jc dobivala svojo pičo do naravne smrti in vsi so jo visoko spoštovali. Sam sem jo kakor deček poznal in sc ji odkrival, pač bolj po pravici in z večjim zmislom, kakor pred večino ljudi. Prepirajoči sc petelini mi poslej niso nikdar več vzbujali kakega občudovanja. Prepi-rajočih se petelinov ni nikoli manjkalo in jih je še danes — več nego dovolj. Nekatere izmed njih imenuje svetovna zgodovina, kakor se je mi učimo, z zvenečimi imeni. Ampak to niso junaki. Pravi junaki pa — in med njimi jih je veliko, ki jih svetovna zgodovina, kakor se je mi učimo, niti ne pozna — ti so sprejeli kokljo v svoje nesmrtne vrste. Nikolaj Ljeskov: Strah -Strah ima velike oči.« 1. Svoja otroška leta sem preživel v Orjolu. Stanovali smo v Njemčinovi hiši, ki je stala blizu »male katedrale«. Danes ne vem več natančno, kje je stala prav za prav ta visoka lesena zgradba, spominjam se pa, da se je z njenega vrta odpiral pogled v globoko grapo, katere strmi bregovi so kazali plasti rdeče ilovice. Za grapo se je raztezala prostrana ravnina z državnimi skladišči, na kateri so poleti vežbali vojake. Vsak dan sem videl, kako so jih urili, sukali in pretepali. Takrat je bilo to v navadi, a jaz se temu nisem mogel privaditi in sem zaradi takih prizorov vedno jokal. Da bi jih he videl več, me je moja varuška, prastara vojaška žena, Marina Bori-sovna, redno vsak dan vodila na izprehod v mestni vrt. Tu sva sedela večinoma nad plitko Oko in gledala, kako so se v njej kopali in igrali otroci, ki sem jih zaradi njihove svobode zelo zavidal. Po mojem mnenju je imelo njihovo življenje to veliko prednost, da niso nosili ne čevljev ne perila. Srajčke so si slekli, jih za vratom zavezali z rokavi, tako da so bile podobne majhnim vrečam, in z njimi so lovili, držeč jih proti toku, majcene srebrnoblesteče ribice. Te so bile tako majhne, da jih ni bilo mogoče odpreti, vzeti iz njih drobovja; zato so jih kuhali in jedli kar neočiščene. Nikdar nisem imel poguma, da bi bil tudi le samo poželel, da bi jih bil smel pokusiti, kajti že sam ribolov, ki so ga izvrševali ti mali ribiči, se mi je zdel višek sreče, sreče, katero more dati dečku mojih let edinole prostost. Moja varuhinja je vsekakor vedela našteti dovolj razlogov, da mi je pojasnila, zakaj se taka prostost zame ni spodobila. Glavna misel teh razlogov je bila, da sem otrok blagorodnih staršev in da vsi v mestu poznajo mojega očeta. »Nekaj drugega bi bilo,« je dejala varuška, »če bi bili na kmetih.« Tam med skromnimi preprostimi kmeti bi utegnilo biti tudi meni dovoljeno, da bi živel na tako svoboden i način. Mislim, da so ravno tiste omejitve vzbudile v meni veliko in vabeče hrepenenje po kmetih in moja radost ni poznala meja, ko so moji starši v okrožju Kromy kupili majhno posestvo. Še tisto poletje smo se preselili v naš novi, zelo udobni, čeprav majhni selski dvorec, ki j« imel balkon in slamnato streho. Les je bil v kromviskem okrožju že takrat zelo drag in redek. Pokrajina je bila stepna, a zelo žitorodna, in napajale so jo majhne pa bistre rečice. 2. Na kmetih sem dobil takoj obširno in zanimivo znanje s kmeti. V tem, ko sta imela oče in mati še polne roke dela z ureditvijo hiše, jaz nisem izgubljal časa in se takoj najtesneje sprijateljil z odraslimi fanti in otroci, ki so na lažeh pasli konje. Bolj nego vsi ti pa si je pridobil moje nagnenje star mlinar, ded 11 ja — docela sivolas starec z mogočnimi črnimi brki. Lažje ga je bilo dobiti za pogovor, ker ni hodil na delo izven hiše, marveč jc korakal z vilami po nasipu sem in tja ali pa sedel na gugavi mlinski brvi, zatopljen v oprezovanje, če mlinska kolesa enakomerno udarjajo in če kje v rakah ne pronica voda. Ce mu je brezdelje začelo presedati, je izdeloval mlinske lopute iz javora ali pa gonilne kline za mlinsko kolo. A v vseh teh položajih si ga izlahka odvrnil od dela in ga zapletel v pogovor, ki je bil seve brez prave zveze in so ga cesto prekinjali odmori; rad je govoril v namigavanjih Ln se pri tem sam pri sebi smejal, nemara sam nad seboj, nemara pa tudi nad poslušalci. Po svoji mlinarski službi jc imel ded Ilja [zrecej tesne zveze s povodnim možem, ki sta mu bila podložna naša bajerja, zgornji in spodnji, kakor tudi obe močvirji. Svoj glavni stan je imel ta bes pod nekim obrabljenim tečajem v našem mlinu. Ded Ilja ga je poznal skozi in skozi in je rekel o njem: »Rad me ima. Najsi se vrne včasih zaradi kakega nereda hud domov, me vendar ne žali. Naj bi pa namesto mene kdo drug ležal na vrečah, to bi ga zgrabil in vrgel ven — mene se pa svoj živdan ne bo do-teknil.« Vsi mlajši ljudje so trdili, da so bile med dedom Iljo in povodnim možem prav zares take zveze pvendar nikakor niso bili mnenja, da bi bilo to zato, ker je povodni mož Iljo ljubil, pač pa zato, ker je ded Ilja kakor prav in pristen mlinar poznal tako besedo, kaleri se je povodni mož z vsemi svojimi malimi besi prav tako brezpogojno pokoril, kakor ludi kače in krastače, ki so živele v mlinskem bajjerju in na nasipu. Z otroci sem lovil smrkeže in piškurje, ki jih je bilo v ozki strugi naše rečice Go-stomlje vse polno; a ker sem bil že po naravi bolj resnega značaja, sem se držal bolj deda lije, čigar izkušeni um mi je odkril vso skrivnostno lepoto sveta, ki je bil meni. mest- Mamfred Kyber: Jozua Žrelovič in Jesaja KremoIjevič Beri on E. Kobiuson: Francosko zlalo Jastreb Jozua Žrelovič je sedel v skalni razi in z vidnim tekom zajtrkoval. Dolgi, goli vrat se je stegoval iz nasršenega ovratnika in z zakrivljenim kljunom izsekaval debele zalogaje iz kosa nagnitega mesa in jih s slastjo in vso zbranostjo goltal. Ta prijetni haut-gout mu je v resnici izborno teknil. Temno Ln grozeče je vstajala na nasprotni strani grmada Črnega Meniha, in visoko nad njim je blestel Srebrni Rog Device v večnem snegu. Pa Jozua Žrelovič je bil pokrajinsko docela neprizadet. Nič od vsega tega ni videl, kajti zajtrkoval je in teknilo mu je izvrstno, ravno zato, ker je bilo meso nagnito in je imelo tiisti prijetni haut-gout, ki ga je rad vse drugo cenil in ki ga v tako pravšni razvojni stopnji ne dobiš ravno vsak dan. Ob vhodu skalne raze se je oglasil večkraten zamah s perotmi, kar je po jastrebskih predpisih o lepem obnašanju znamenje, da želi nekdo vstopiti. Jozua Žrelovič je z vso silo pogoltnil posebno velik zalogaj, znatni ostanek zajtrka je pa skril v skalno duplino, pred katero je s kremplji skrbno porinil kamen. To jc storil vselej, če so se oglasili gostje, »Ali smem vstopiti, ljubi tovariš Žrelovič?« je vprašal hreščeč glas, in v razi se je pokazal jastreb Jesaja Krempljevič.- »Prosim, prosim,* je rekel Jczua Žrelovič in goltal, da so se mu v vratu delale gube, »zelo drago mi je, ljubi kolega Krempljevič. V resnici, zelo vesel sem, da vas po tolikem času zopet vidim.« Jesaja Krempljevič jc bil nekoliko večji ^d Jozua Žreloviča, vrat je imel še daljši in golej^i in oborki na njem so bili videli, kakor da bi bili prišli vanje molji. Zaklopotal je s kljunom in z velikim zanimanjem vohal po zraku. »Lepo jutro, ljubi kolega, zelo lepo jutro,« je dejal, samo nekoliko mrzlo, da prav mrzlo celo, treba reči, posebno, če kdo še ni zajtrkoval. kakor jaz, ljubi kolega.« »Nedvomno nekoliko hladno,« jc dejal Jozua Žrelovič in zaskrbljen mislil na svoj skriti zajtrk. Saj je bil skrbno in po vseh pravilih shranjen, a nazadnje je pa le vonjal in Jesaja Krempljeviča je ščegetalo v kljunu. Nekoliko hladno, ljubi tovariš Krempljevič, pa saj imamo tople, debele pernate hlače.« Jaz na želodcu nimam pernatih hlač,« je rekel Jesaja Krempljevič in pogledal Jozua Žrelovi.a necriiclno postrani. Ampak kai sem že hotel reči, ljubi tovariš Žrelovič,ali ste že zajtrkovali?« »Kako neki, še tešč sem,« je dejal Jozua Žrelovič in klavrno povesil peroti; »toda sedite vendar, prosim, ljubi tovariš. Tu na skalnem robu je zložna epora za kremplje, prosim, izvolite. Tako neudobno sedite. Opora za kremplje je tam-le, bolj proti izhodu, ljubi tovariš. Tam imate tudi krasen razgled na Srebrni Rog« Jozua Žrelovič je naenkrat našel zmisel za pokrajinske čare. Zelo dobro sedim tu, ljubi tovariš Žrelovič,- je rekel Jesaja Krempljevič in se po makni! še nekoliko dalje v razo, proti luknji, v kaleri je bil izginil dehteči zajtrk Jo-zue Žreloviča. Jozui Žreloviču je postalo neprijetno. Ali je kaj novega na področju avialike, ljubi kolega Kremp'jevič?« je vprašal Žrelovič in ves zaskrbljen stegnil goli vrat proti Jesaji Krempljeviču. Saj veste, da so mi znanstveni interesi naše civilizacije več kakor vse drugo.-- Kdo naj ne bi bil vaših misli, ljubi Žrelovič?« je rekel Jesaja Krempljevič, se pomaknil še enkrat in sedel sedaj prav na ka- I nemu otroku docela tuj. Ilja mi je pripovedoval o ponočnem škratu, ki je spal na valju, o povodnem starcu, ki je imel krasno in dostojno bivališče pod kolesi, in o hišnem duhu, ki je bil tako plah in nestanoviten, da se je ob vsakem vsiljivem pogledu takoj skril kje v prašni sipini — zdaj v predpahu zdaj v ozdici zdaj v stopah, kjer so jeseni phali konoplje. Najmanj je vedel ded llja o divjem možu, ker je prebival daleč od nas pri Selivanovem dvoru v gozdu in le redkokdaj prihajal k nam v naše gosto vrbovje, da bi si urezal novo piščalko in piskal nanjo v senci pri ribjih zabojih. Sicer je pa ded llja v vsem svojem dolgem življenju, prepletenem s pustolovščinami, enkrat samkrat videl gozdnega duha, in to o sv. Miklavžu, ki je pri nas velik praznik. Divji mož se mu je bil prikazal v podobi miroljubnega kmetskega očanca; stopil je k njemu m ga poprosil za ščepec njuhalnega tobaka. Ko mu je pa dedek dejal: »Vrag te vzel, na, njuhaj!« in pri tem odprl svojo to-bačnico, je gozdni škrat pozabil na vso omiko in storil nekaj pobalinskega: s plosko roko je tako krepko od sipodaj udaril po tobačnici, aa je zletel tobačni prah ubogemu mlinarju v ooe oči. Te žive in zabavne zgodbice so bile takrat zame povsem resnične in njih bogata, slikovita vsebina je tako prevzela mojo domišljijo, da sem skoraj še sam postal duho-videc. Kajti ko sem nekoč ves zaskrbljen pogledal v stope, mi je bil pogled tako ostro-viden, da sem opazil v prahu sedečega hišnega škrata. Bil je neumit, na glavi je imel prašno ruto in oči so mu bile vnete. Ko sem ^a zaradi te prikazni ves prestrašen in kakor nor planil proč, mi je drug čut — sluh — odkril navzočnost gozdnega duha. Ne morem jamčiti, kje je ravno sedel — najbrže na visoki vrbi — a ko sem bežal od hišnega duha, je gozdni škrat na vso moč piskal na svojo zeleno piščalko in povzročil, da sem z nogo tako trdo zadel nh tla. dn mi ie s čevljev odletela peta. (Dalje.) men, za katerim se je skrival zajtrk. »Da, marsikaj novega, marsikaj. Kakor rečeno, znanost nad vse. Ampak ali niste morda vendarle že zajlrkovali? Tako lepo diši tu po haut-gout — prečuden vonj to, ljubi kolegal« »Žal, žal, ni mojega zajtrka nič ostalo, moj ljubi Krempljevič,« je dejal Jozua Žrelovič in obžalovaje skemizgnil s perotmi. »Užil sem bil čisto nekaj malega in še vedno mi kruli v želodcu. Drugače bi vam z veseljem s čim postregel. A časi so slabi in v tej pusti pokrajini je malo kaj najti, najsi je pokrajinsko v resnici prelestna. Le poglejte, kako se Srebrni Rog ravnokar zopet svetlika. A pomakniti se morate nekoliko naprej, proli izhodu. Od tam, kjer pravkar sedite, ne morete nič videti.« »Dovolj vidim in dovolj voham, ljubi tovariš Žrelovič. AH ni bil nemara le ostal kak košček od zajtrka in prihaja prijetni gnili vonj odtod? Ali niste morda pozabili na to, ljubi Žrelovič?« »Ne, ne, ne, saj sem naravnost znanstveno natančen v vsem, ljubi tovariš,« je rekel Jozua Žrelovič in jezno odprl kljun. »Sam sem hudo lačen in sem vas hotel ravno vprašati, če ne veste morda za kaj užitnega. Zebe me od lakote, in če ne b:. ime!, kakor že rečeno, toplih, debelih pernatih hlač — — toda ali mi niste hoteli pravkar nekaj povedati o avi-atiki? Tako zelo se zanimam za vsako novo metodo in sploh za celo našo civilizacijo.« Jesaja Krempljevič je pogledal Jozua Žreloviča najprej z enim, potem pa še z drugim očesom, obakrat na zelo vznemirljiv način. Parkrat se je tudi ozrl po kamenu, na katerem je sedel. Jozui Žreloviču je postalo vroče, a čisto neodvisno in brez vsakega vpliva pernatih hlač. Ta nevarna vročina je prihajala iz želodca, sedeža njegovega teka, in na njem ni nosil pernatih hlač. »Da, ljubi kolega Žrelovič,« je rekel Jesaja Krempljevič in pri tem čudno pogrkoval v goltu, »kaj naj vam povem? Ljudje letajo.« »Ljudje letajo? Plazeči se rod bi se hotel dvigniti v naše višave?« je jezno zahre-ščal Jozua Žrelovič in srdito poškilil na kamen svojega zajtrka, ki ga je sedaj Jesaja Krempljevič s svojimi pernatimi hlačami popolnoma pokrival. »Kako neki morejo to brez peroti? To je skoraj neverjetno, ljubi kolega.« »To je strašno znamenje časa,« je dejal Jesaja Krempljevič, »ampak sam sem bil videl in perje v repu se mi je ježilo, kar mi boste gotovo radi verjeli. Seveda ne letajo s perotmi, moj ljubi tovariš. Kako neki naj, ko peroti sploh nimajo, to bi bilo vendar čisto neznanstveno. Letajo s strogi, moj dragi Žrelovič, s kovinastim ogrodjem.« »He, he,« je vreščal Jozua Žrelovič im vegal glavo na golem vratu, »z mrtvimi rečmi7 Kako pa more mrtva stvar leteti? Ljubi kolega Krempljevič, vsa čast vaši učenosti, ampak ali ni to nazadnje morda hipoteza jutranje megle, ki je nastala tako rekoč iz vašega želodca, iz rr| aza? Kajti kakor sem pravkar opazil, so postale vaše pernate hlače s starostjo dokaj tenke, nekoliko ogoijene, ljubi Krempljevič. Na vsak način se morate pomakniti bolj na solnce, tu-le proti izhodu, kjer imate tudi zložno oporo za kremplje.« Kmalu boš videl, kako mrtve stvari letajo, si je mislil Jesaja Krempljevič in posmehljivo zapokal s kljunom, te bom že plačal za ogoijene hlače, gnus ti, stari.« »Ljubi tovariš Žrelovič,« je dejail nato, »tu ni govora o kaki hipotezi ali jutranji megli, čeprav mi niste ničesar ponudili, s čimer bi se bil odteščal. Ampak zdi se mi. da niste docela na mestu, fte povsem zbrani in jasni. Je pač nekaj malega ostalo od zadnjega misenja, majhna slabost, dasi seve drugače vaše znanje celo visoko cenim, moj ljubi kolega Žrelovič.« Jozua Žrelovič je pogledal Jesaja Krempljeviča strupeno in zlobno. »Dokler ne doprinesete otipljivega dokaza, cenjeni kolega ...« »Bas tu leti eden!« je zavreščal Jesaja Krempljevič in s kremplji pokazal proti izhodu skalnate raze. Jozua Žrelovič je pozabil vse žalitve in namigavanja na slabost in misenje in še na dehteči zajtrk ter hitel ven. Mimo njega je v elegantnem poletu prijadral Jesaja Krempljevič z Žrelovičevim dehtečim zajtrkom v kljunu. Kaj drugega ni bilo videti. »Mrtve stvari letajo, v kljunu, ljubi kolega Krempljevič, in kmalu v mojem želodcu, to je moj otipljivi dokaz,« je grgral zelo neprijetno in se izgubil v dalji. Jozui Žreloviču so šli po glavi drugi otipljivi dokazi, ki bi jih bil rad doprinesel svojemu tovarišu, teda Jesaja Krempljevič je bil močnejši, in ta logika je povsodi zelo prepričevalna. Zato je pa odletel Jozua Žrelovič v skalno razo Jesaja Krempljeviča in si vzel njegov zajtrk. Izdal se je bil po prijetno gnilem vonju, po tem izredno lepem haut-gout, ki ga nikakor ni vselej v tako izborni kakovosti dobiti. Zajtrk je bil skrbno shranjen za velikim kamenom, na povsem tak način, kakor je bil hranil svojega Jozua Žrelovič. »Kakšen blagoslov je v civilizaciji in njeni vedno taisti znanstveni metodiki,« je dejal Jozua Žrelovič, in teknilo mu je. izborno. »Toda ali naj bi ljudje v resnici znali letati? Nazadnje se prelevijo še v jastrebe?« Zgrozil se je ob tej misli. Zmrazilo ga je in potegnil je goli vrat v pernati ovratnik in nasršil debele puhaste hlače. Oh, moj častivredni Jozua Žrelovič, ni treba, da bi se ljudje prelevili v jastrebe. Saj se ludi tako z vsem užitkom naslajajo ob vonju gnile civilizacije, govore o znanosti, ki se neprestano miši — ljubi kolega Žrelovič, dragi tovariš Krempljevič — ter drug drugemu izpred ust požirajo zajtrk. (Konec.) »Dobro, prišli boste k zasliševanju ob devetih zjutraj,« je dejal odvetnik. »Prosil bom za poroštvo. Kdo vam bo porok?« »Jaz mu bom,« se je hitro ponudila Annie. »Mislim, da je moja dolžnost zdaj, ko je oče — ja?. mu bom porok.« »Dobro, jaz bom pri rokah jutri zjutraj,« je rekel odvetnik in pogledal na svojo uro. »Tudi jaz grem zdaj,« se je odločila Annie. Mnogo opravka imam. Upam, da pridete ven za več kakor za en namen. Hvala lepa!« Drugo jutro, po zasliševanju pred sodnikom, je Steve korakal iz sodne dvorane kot -začasno prost mož. Po nasvetu svojega zagovornika je prosil, da ga za-slišijo pri višjem sodišču in odvetnikov priziv mu je izposloval prostost za dva tedna. Udeležil se je pogreba Anninegti očeta, potem si je pa najel sobo s hrano in je plačal /.a en teden naprej. Tam je ostal do pelih. Potem je šel k Annie. Brez težav ie našel njen dom, majhno belo kocieo. Na dvorišču je stal avto, ki ga je pregleda!, preden je šel k vratom. Na zadnjem se- »Moram kaj imeti, kar mi jamči, če gre moj kozel na divji lov za tujci,« je godrnjal Ewin. Potem se je zabliskalo preko njegovega obraza. »Ali tihotapite rum?« Slove ga je mrko premeril. »Hočete dati čoln ali ne?« je vprašal. »Če ga ne boste vi, ga bo pa kdo drug.« »Dobro, dolar je zame prav toliko vreden, kolikor za drugega.« »Da ali ne?« ga je nestrpno prekinil Steve. »Dobro, dobro! Ne jezite se! Pokazal vam bom, kje je.« Vodil je Steva k nabrežju, zadaj za pro-dajalno, kjer je bil zasidran majhen motorni čoln. »Ali znale ravnati s čolnom?« »Gotovo. Dobro, vzel ga bom. V eni minuti bom že na morju.« Obrnil se je in hitel na cesto, da pokliče Annie. Peljala sta avto po ozki ulici k nabrežju, prenesla svoje orodje v čoln in odrinila. Svetlo je še bilo, ko sta dosegla Goat Is-land. Stevu je odleglo, ko je jasno videl skla- dežu sta bili dve lopati, kramp, zvitek vrvi, | dišče pušk, ki ga jegeneral Wolfe skoraj pred dozdevno njena vrv za obešanje perila, in dve dvesto leti postavil. Nič manj olajšan ni bil, Ia nrinrnu. ko ift videl. f\'A tčillppm* So ni Jm'1/, Vnai^nol« močni sijalki. Vse je kazalo, da je pripravljena za pot v Louisburg. Sel je k vratom, ki jih je že odprla, preden je imel čas, da bi po-Irkal. »Vedela sem, da pridete,« je rekla, ne da bi ga še posebej pozdravila. »Rada bi ta posel opravila kakor hitro mogoče.« •»Pripravljen sem,« je kratko rekel in brez nadaljnjega pogovora sta šla iz hiše k vozu. Ko sta sedla v avto, je Steve začel pripovedovati o svojem življenju, da bi pozabila dogodke preteklih par dni, pa tudi, da bi se sam olajšal. In na poti v Louisburg jo je ves čas zabaval z zanimivimi dogodki z ribiške ladje. Zelo vesel je bil, če je kakšna njegova pove-stica izsilila smeh na njenih ustnicah. Po slabih, netlakovanih ulicah Louisbur-ga je skušala voziti z enako brzino kakor po glavni cesti iz Sidneya; zaradi razorane poti pa je bilo to nemogoče. Voziti je morala bolj počasi, snmo deset milj na uro. Stevu je bilo ljubo, da je počasi vozila, ker je vsaj imel priložnost, da je pazil na kakšno podjetje za posojevanje čolnov. Ko sta se peljala mimo takega podjetja, Ewin Brothers, se je obrnil k Annie: »Ustavite tu,« je prosil. »Izposodil si bom čoln.« Skočil je z voza in tekel v prodajalno. »Je Mr Ewin tu?< je vprašal kontorista. »Tam notri,« je s palcem pokazal mož na vrata v ozadju lokala. Steve je hitro korakal v označeno smer, kjer je videl dva moža govoriti ob svetilki. »Kateri izmed vaju je Mr. Ewin?« je vprašal. Eden se je dvignil. »Jaz sem,« je odgovoril, hkrati pa se je drugi obrnil k Stevu. Bil je — Joe Killeen ... Za trenutek je bil Steve kakor tikopan. Potem je skočil proti Killeenu, a polplemenec je bil preuren. Kakor preganjana podgana je švignil skoii vrata v prodajalno, v teku še prevrnil zaboj pomaranč in planil skozi zunanja vrata na cesto. Steve se je obrnil, da bi ga zasledoval, a preden je dosegel vrata, je sprevidel, da to ne bi prav nič koristilo. Poglavitno jo, da dvigne zaklad, preden ga Killeen najde. Steve se ni dolgo vpraševal, kako je Killeen, ki je vendar utonil, prišel v Louisburg. Prehiteti lopova in šele potem ugibati, to je bilo bolj na mestu. Šel je nazaj k presenečenemu trgovcu. »Kaj pomeni vse to?« ga je vprašal. »Nič, kar bi vas zanimalo,« je kratko odgovoril Steve. »Nisva se nadejala, da bova še ; kdaj drug drugega videla. To je vse. Imate čoln v najem?« »Imam ga. obljubil pa sem ga onemu fantu, ki je zbežal, ko ste vstopili.« »Ne bo več prišel ponj,< je dejal Steve. »Dajte ga meni.« »Kam hočete iti,c je poizvedoval trgovec. »To je druga stvar, ki vas nič ne briga,« se je odrezal Steve. »Zastavil bom avto za vaš čoln in najemnino, če vam je prav.c Zadovol%nost in sreča Sreča je lepotica, ki se v zlati kočiji po | svetu vozi. Premnogi vzdihujejo za njo, ona | pa se malokomu nasmehne, Zadovoljnost hodi peš, breme nosi in poje zraven! Sreča je svojeglavna in muhasta: skozi okno ti prileti in odleti. Zadovoljnost hodi počasi kakor boter Joža, ko se vzpenja v svojo dijaško sobico, pa lepo in dostojno potrka, ker misli pri tebi kositi in večerjati. Zadovoljnost je več vredna ko sreča. Sreča, to je nežna, plaha deklica, ki ti v naročju drhti in šepeče: Mama ,., mama gre. Zadovoljnost, to je zakonska žena: dobrohotna, rejena in zvesta. Pa tudi prelena, da bi te pustila! A kaj pravim, da je zadovoljnost več j vredna ko sreča?... Veš, prijatelj, kakor nanese! Tako me je uči! moj oženjeni prijatelj, ko sva se sončila na morski obali. Mažuranič Fran: MaSoras Na leseni klopi sredi Berlina se sonči ranjen avstrijski vojak. Desna roka mu je obvezana. Sključen je, Srepo gleda. Prisedem k njemu, ponudim mu cigareto in ga vprašam: »Odkod ste?« »Iz Čortkovega.« »Poljak ko je videl, da Killeena še ni bilo. Zasidrala sta svoj Čoln in krenila naravnost proti severnemu koncu. Tri ure je kopal ob obali na označenem mestu, a brezuspešno. Siva, gosta, mrzla megla se je vlekla z morja. Čeprav je Annie v vsaki roki držala po eno električno sijalko, žarki niso prodrli skozi meglo več kakor za en jard. Steve je še vedno kopal, dokler ni ob štiridesetem udarcu lopata zopet zadela ob nekaj trdega. To pot vendar ni bil kamen. Divje je kopal naprej v pesek in luči sta odkrili star, v baker vkovan zaboj. Odtrgala sta pokrov zaboja in posvetila. Tam, kjer je rekel Angus, je res ležal kup draguljev, vreden devet premoženj, in v drugem delu zaboja je ležal kup starih srebrnih krožnikov. S krikom veselja je Annie zgrabila velikanski srebrni krožnik in ga držala kvišku, da bi ga občudovala. - »Hvala, da sta vse to izkopala zame,« je rekel Killeenov hrapavi glas, dočim je mož stopal iz grmovja. »Oborožen sem, zato je bolje, da se ne zoperslavljala.« Steve je dvignil svoji roki, ko je videl, da je Killeen stal komaj štiri čevlje od njiju. V desni je držal pištolo, v lepi pa sijalko. »Nisem pričakoval, da boš prišel iz ječe,« je nadaljeval. »Ono noč, ko sem padel v morje, sem se namenoma umaknil našim čolnom. Proti jutru pa me je pobral obrežni parnik. Računal sem, da boš obsofen zaradi umora ali kaj takega, in da mi boš šel spoti, Jako pa je vseeno dobro. Zdaj bom izginil s temi čedni-' mi dragulji, ti pa greš lahko nazaj posluSaf harmoniko.« Killeen se je počasi bližal zaboju, dočim je s pištolo meril na Steva. Tisti hip se je Annie nenadoma spomnila težkega srebrnega krožnika, ki ga je držala v svoji roki. Z vso močjo ga je zavihtela in vrgla Killeenu v glavo. Steve je videl njeno kretnjo in že je nasprotnika sunil z nogo in ga spodnesel. Pištola in sijalka sta iz Killeenovih rok zleteli v zrak, ko sta ga Steve in krožnik zadela. Čez sekundo sta se on in Steve spopadla. Boj je bil kratek. Annie je segla po vrvi in jo dala Stevu. Hitro je bil polplemenec zvezan, tako da se ni mogel geniti. Steve ga je vlekel k čolnu in ga vrgel vanj. Potem se je vrnil k Annie, ki je stala in čakala pri zakladu. »Tako!« se je oddahnil Steve. »Zdaj bom spravil vas in vaš zaklad varno domov, Killeena k sodišču, sebe bom pa opral. Potem pa nazaj na ribiško ladjo, mislim.« Za trenutek je Annie molčala. »Gre vam delež tega,« je nazadnje rekla. »Ne,« je odklonil Steve. »Obljubil sem va-šeniu očetu, da bo vaše.« Annie je zopet molčala. »Dobro, celo na ta način bi se lahko uredilo.« »Kako?« je začuden vprašal Steve. »Povedala vam bom nekega dne,« je odvrnila in zardela. ' T. D. »Njet! Malorosijaninl« »Pa kako ste prišli na Nemško?« »Prignali so nas. Bil sem na ruski fronti.« »Ranjen?« »Da!« »Težko?« »Ne. Krogla mi je prebila komolec... Prav mi je!« »Zakaj?« »Ker sem ubil človeka, a Bog pravi: ne ubijaj!... Iz rova nisem meril, ko pa so na/ pognali na nož.. . In zdaj ga vidim!« »Koga?« »Onega Rusa!... Starejši mož je bil, bradat, pa sem ga z nožem v prsi!,.. Zmerom mi je pred očmi: vidim ga, kako usta odpira (dva zoba mu manjkata!) in kako me začudeno in prestrašeno gleda. Ko da me vprašuje: Kaj sem ti storil? Kaj?! Nič! A jaz sem ga z nožem ... Ko sem bajonet izvlekel, mu je šinila kri iz ust. Opotekel se je in padel,., A podoben je bil mojemu očetu ,,.« Smešnice Zadrega. »Gospodična, ali bi vzeli recimo tudi zabitega človeka, če bi imel mnogo denarja?« — »Oprostite, gospod, loda vaša ponudba prihaja tako nepričakovano.< Neroden priimek. »Rad bi izpremenil svoj priimek.« — »Kako se pa pišete?« — »Požar.« — »To vendar ni grd priimek. Kaj imate proti njemu?« — »Če se oglasim na telefonu Požar, dobim vedno odgovor: Pomota-, pokličite saeilce.* ZENA IN DOM Spoštuj... Pravijo, da je za vsakega komornega stre-žaja njegov gospod čisto navaden, ubog človek, brez vsakega sija veličanstva in avtoritete. Od blizu pač pozna vse njegove človeške slabosti, vso njegovo človeško revščino, ki se prav nič ne razlikuje od revščine vseh ostalih bitij, ki jih je rodila človeška mati. Zato nastopajo ljudje, ki zavzemajo visoka mesta, pred javnostjo vedno »zapeti do vratu« in obdani z zunanjim sijajem, da prikrijejo pred množico svojo človeško slabost in vzbujajo spoštovanje in nekak svet strah nasproti oblasti, ki jo predstavljajo. Na tem spoštovanju in strahu temelji ves javni red, vsa javna človeška skupnost. Nič manjšega pomena ni spoštovanje v temeljni celici človeškega občestva — družini. Prva zapoved je seve ljubezen, toda ljubezen je zmožna pač največje požrtvovalnosti, največjih junaštev, ni pa zmožna v vsakdanjem življenju vzdrževati reda, podrejati posamezne volje ne toliko volji ene osebe kakor blagobiti, načelu družinske skupnosti. Za to treba ravno spoštovanja in iz njega izvirajo-čega svetega strahu. Temelj družinskega reda in miru je predvsem medsebojno spoštovanje med obema roditeljema. Vzdrževanje tega spoštovanja ni vselej lahka stvar, kakor nam pove že primera s komornim strežajem in njegovim gospodom. Življenje v taki tesni skupnosti kakor jo prinaša zakon, neusmiljeno razgalja vse človeške slabo-sti obeh zakoncev drugega pred drugim. Ljubezen marsikaj prenese, a spoštovanje je zelo krhko in se da komaj še obuditi, če enkrat zamre. Če pa zamre medsebojno spoštovanje, se izčrpa in omaga slednjič tudi ljubezen, ako sploh ni manjkala že izpo-četka. Medsebojno spoštovanje je dovolj močno, da nosi zakon tudi brez ljubezni in ga ohranja na etični višini. Družina, temelječa na takem zakonu, utegne biti nravno povsem zdrava in mo&na, dočim marsikaka družinska skupnost, ki je bila prvotno sklenjena na strastni ljubezni, začne kasneje, trohneti in se vsaj na znotraj sesuje. Zato je bilo v prejšnjih dobah, ko so še starši sklepali zakone svojih otrok po modrih načelih, mnogo manj nesrečnih in etično manjvrednih zakonov, nego jih je danes, ko se sklepajo zakoni v neomejeno svobodnem občevanju mladine v šoli, poklicu, športu, kinu itd. Za spoštovanje je pač treba neke razdalje, nekih meja, v katerih ohrani posamezna o^febnost svojo samoupravo, svojo najglobljo notranjost in njene skrivnosti zase in za Tistega, ki vse vidi in vse ve in se človeku javlja v teh globinah brez tujih prič. Med možem in ženo morajo vedno ostati nedotaknjene ko-prene zadnjih skrivnosti, pred katerimi čutita medsebojno spoštovanje in svet strah. Po teh skrivnostih ne želimo brskati, ne jih razgaliti, kritično preiskavati tehtati, razuditi. Spoštujmo jih, dajmo jim veljati! Vera, znanost, umetnost, katerakoli sposobnost, pogum, dobrota, blagost, poseben doživljaj, uspeh ali tudi neuspeh v najosrednejšem prizadevanju, krvne vezi itd. — vse to more biti v skrinjici srca, ki jo čuva posameznik kakor skrivnost in odliko, kakor svoj talisman. Spoštujmo, ne tr-gajmo koprene, sprejmimo razdaljo, ne pre-»tcrpajmo meja. Ne hotimo se vsega dati in ne zahtevajmo od druga, da bi se nam vsega predal. To sc brez škode posreči samo enkratni, veliki, enakorodni, nesmrtni ljubezni, ki je silno redka med človeškimi otroci. Za ▼se druge velja: spoštuj razdaljo in meje! Ze pred zakonom! Saj je to temelj, na katerem se gradi zakon. Ze dekle spoštuj svojega izvoljenca, kakor fant spoštuj svojega dekleta. Naj bi se med njima ničesar ne zgodilo, česar bi ju kot zakonca, kot roditelja otrok moralo biti sraan, nobena beseda, nobeno dejanje naj ne bi ranilo medsebojnega spoštovanja. Potem bo zaikon lahko postaviti na nravno višino, ki jo vsak za svoj zakon pač želi, če mu ni zamrla v srcu zadnja iskrica božjega otro&tva; lažje bo potem potrpežljivo nositi slabosti drug drugega, lažje si prizanašati, lažje se izogibati trdim besedam in ravnanju, ki bi ranilo, morda smrtno ranilo medsebojno spoštovanje. A kakor hitro enkrat mine spoštovanje, se zakon izpremeni v razbojniško jamo, v peklo, kjer se pasejo jate zlih demonov. In če žena ne spoštuje moža in mož ne žene — kako naj otroci spoštujejo očeta in mater? Zato: mož in žena, spoštujta se med seboj, da vaju bodo spoštovali otroci, imejta svet strah drug pred drugim, da ga bodo imeli tudi otroci pred vama. In spoštovanje do staršev je otrokom neprecenljiv zaklad za vse življenje, plačuje ga tudi Bog, kakor veli četrta zapoved. Na spoštovanju med roditeljema sloni tudi ipoštovanje med ostalimi člani družine. Ce se ne prepirata med seboj oče in mati, se tudi otroci ne bodo prepirali in se z besedami klali. Spoštovali se bodo med seboj in skozi vse življenje stali drug drugemu ob strani, služili drug drugemu kakor zanesljiva, močna opora. Otroci pa naj se v domači hiši nauče spoštovati tudi vse druge ljudi, zaradi bratstva po božjem očetovstvu in večnem cilju. Nikdar na) bi otrok ne slišal porogljivega ali oholega govorjenja o sorodnikih, uslužbencih, sosedih, bližnjem vobče, da se mu ne skale čuvstva, ki so potrebna za srečno in mirno socialno-kulturno sožitje družbe. Spoštovanje do vsakega človeka, svet strah do njegove božje podobe daje zunanjim oblikam omike Gospodinje in sadjarstvo ■ Sadni pridelek gre pri nas večinoma skozi ženske roke, bodisi da se porabi v lastnem gospodinjstvu, bodisi da se donaša na domače trge v nadrobno prodajo. Le kjer so nasadi ali če je letina posebno dobra, da se prodaja na debelo, se briga za vnovčenje in uporabo (prešanje, žganje) mož, gospodar. Na vsak način je sadjarstvo panoga, ki mora biti vsaki gospodinji prav posebno pri srcu, saj ji vse leto omogočuje izpremembo v prehrani in vrže marsikak novčič, »za katerega mož ne ve«, to je katerega more svobodno uporabiti za posebne potrebe, bodisi lastne, ho-disi svoje družine. Kljub mnogodesetletnim prizadevanjem za izboljšanje naše sadjereje vidimo po slovenskih pokrajinah še prav malo vzornih sadovnjakov. Sadje, ki prihaja na trg, je tudi povečini manjvredno. Po sadovnjakih in vrtovih najdeš tako slabe sorte jabolk, hrušk itd., da to sadje ni za drugega kakor za prešanje ali žganje. Pa bi lahko na taistem mestu raslo žlahtno sadje! Po drugih sadovnjakih in vrtovih zopet manjka zgodnjih ali poznih vrst sadja, tako da otroci in družina velik del leta po nepotrebnem zaman cede sline po tujem sadju. Vse to je slabo, pomanjkljivo sadjarstvo. Moški so povečini tobakarji in pivci, zato velikokrat nimajo pravega zmisla za sadje (dasi kuhano tudi njim vedno ugaja). Žene bolje vedo, koliko v gospodinjstvu sadie zaleže, kako z nji ni utešijo posebno otroške želodčke in posladkajo otroška in bolniška usta. Zato bi se morale prav žene živo zanimati za vzorno sadjerejo in jo sporazumno z možem urediti tudi na lastnem posestvu. Saj so naše gospodinje že pri pridelovanju zelenjave pokazale, kako jim gre izpod rok, česar se resno lotijo. Naj poprimejo sedaj še v sadja rst vu! Sadne sorte so sedaj natančno določene za naše pokrajine: teh se držimo; vendar MODNE NOVOSTI ff "i'f , liiMpiHR i naj bo za družinske potrebe dovoljena tudi j lastna izbira in poseben lasten okus. Zlasti ; naj skrbi gospodinja, da bo pri hiši sadje od j najzgodnejših pa do najbolj poznih vrst. In j vs? vrste sadja: jabolka, hruške, češnje, češ-■ pije, breskve, marelice (če seveda dovoljuje podnebje), kostanj, pa razno grozdičje in vrtne jagode. Trto negujmo le tam, kjer dozorevajo boljše vrste, in ne samo izabela (v kolikor seve ne sadimo trte zaradi sence). Treba je pa, da so si gospodinje iz vsega početka na jasnem, da je treba o sadjarstvu nekaj umeti in da zahteva žlahtno sadje, ki naj redno vsako leto rodi, skrbne nege. Zato bi morale tudi gospodinje pazljivo prebirati strokovne članke in knjige o sadjarstvu. Morda bo šla tiskana poučna beseda o sadjarstvu njim bolj do srca in umevanja, nego je šla doslej povečini našim možem. Morda si bodo tudi lažj%in raje vzele čas za čitanje in bodo potem opozorile svoje može in se z njimi zavzele za umno sadjerejo. Marsikje je mož obrtnik ali ima kak drug poklic, ki mu ne pušča veliko časa za druga opravila; marsikje j je žena-vdova sama gospodar in gospodinja na posestvu: v vseh takih slučajih je napredek sadjereje odvisen od umevanja žena za to panogo. Zato bi moral gospodinjski pouk po šolah in tečajih vsebovati poleg pouka o uporabi sadja v prehrani tudi glavne pojme o sad je reji in pogojih za dobro vnovčevanje sadja. V umni sadjereji pa bi mogla tudi j marsikatera samostojna ženska najti svoj poklic in notranje zadoščenje. Vse, kar rodi in kar potrebuje skrbne nege in ljubezni, je blizu ženskemu srcu. Ženska je bila prva poljedelka. Karin Michaelis, z Noblovo nagrado odlikovana pisateljica, je navdušena sadjerejka. Pri nas snujejo javni oinitelji pravkar novo akcijo za povzdigo sadjereje. Naj pri tem ne pozabijo zajeti tudi našega kmetskega ženstva. &; i. > nitji •liiii tywt&iiVi' Lepota in zdravje Prava teža Mnogo spada k zdravju in lepoti. Med drugim tudi prava teža, ki se ravna po telesnem ustroju, starosti in meri. V splošnem je znano, da mora odrasla oseba tehtati toliko kilogramov, kolikor centimetrov čez en meter meri. N. pr. oseba, visoka 1.55 m, naj tehta povprečno 55 kg. Osebe iste starosti in mere pa se morejo v teži razlikovati po pet kilogramov in več, a vendar je teža vsake posamezne lahko prava. To je odvisno od konstrukcije. Kdor ima debele, težke kosti in težke mišice, seveda več tehta kakor oni iste starosti in mere, ki pa ima drobne, lahke kosti in mišice. Oseba z dolgim trupom je težja, dočim je ona s krajšim životom in z višjimi nogami vedno lažja za svojo mero. Zanimaj se za svojo idealno težo. Vsakemu tipu, starosti in meri odgovarja neka teža, ki se smatra za normalno. To je tista, ki jo imaš takrat, ko si v najboljšem zdravju. Nekaj kilogramov več ali manj nič ne de; vsaka razlika pa, ki presega sedem kilogramov, je sumljiva in te opozarja, da izgubljaš zdravje. Če hočeš ostati mlad in zdrav, pazi na svojo pravo težo. Zapomni si, da je teža pod ali nad normalo škodljiva zdravju in lepoti. Če nenadoma izgubiš težo. pojdi k zdravniku, da te preišče, posebno pljuča, srce, prebavila. Če najde organično bolezen, je prvo, čemur moraš posvetiti pozornost, dijeta. Mlade žene mnogokrat skušajo manj jesti, dokler niso napol sestradane, samo zato, da bi bile vitke. Taka vitkost je nenaravna. So pa slučaji, kjer oseba zadosti je ali celo preveč, in vendar je premalo hranjena. Temu je kakšenkrat krivo kronično zaprtje, največji sovražnik onih, ki imajo poklic, ki jih sili, da mnogo sede. In tudi takrat, kadar se prav dobro počutiš, glej, da si ohraniš normalno težo, da boš imel zalogo energije, moči in življenjske sile, iz katere boš v slučaju bolezni črpal. Tvoje zdravje naj ti bo prvo in zadnje. T. D. šele vsebino in resnično vrednost, da niso samo obstret nekultiviranim, surovim nagonom, ki jih 'odnese vsak vetrič. Družina, ki živi v medsebojnem spoštovanju in goji čut spoštovanja tudi do vseh soljudi, je ognjišče miru in reda, zgled in uteha tudi za sosede in vso okolico. Blagor staršem. blagor otrokom lakih družini Blagor narodu, v katerem so pravilo in ne izjema! Žena in družina »...zadnji in najgloblji odgovor na vprašanje »Žena in družina« se glasi: »Mož in držina«, skrivnost njene moči pa: Zakon. — Če vprašaš v revnih proletarskih krogih, prevladuje ljubezen do matere, namreč v vseh tistih mnogih in žalostnih slučajih, kjer oče ni opora svoji ženi in ji noče pomagati nositi »beniena« držine za ceno svojega pokoja. Prav tako utegne biti v meščanskih krogih tam, kjer se mož ne čuti več vsako uro kakor oče, to je zatočišče, pomočnik im voditelj v duševnem zmislu, marveč samo še kakor hra-nitelj. Vendar naj to nikdar ne bo naša mera, marveč naj nam bo cilj družina, v kateri čutijo otroci razen matere tudi očetovo navzočnost — najsi je tudi v službi in se vrne, ko otroci že davno spe. V ženskih rokah je dan za dnevom, da to enotnost ustvari. — Žena in družina. — Mlade ljudi srečujem, zdrave, sveže, leta že poročene. Delo imajo, stanovanje — toda otrok nočejo. Bodočnost se jim zdi mračna. Ali je to vestnost? Odgovornost? čemu? Za koga? Otrok ne s p o z n a j o. Ali niso to stvari, ki si jih ne moremo privoščiti, kakor n. pr. avto ali lastno hišo? Kaj so otroci ,kaj neizmerni dar, če »pridejo k nam« — ki ga moramo, ubožci, odplačevati s šolanjem, izobrazbo, celim skladiščem znanja, omike in pravic, kar vse menimo, da smo jim dolžni? Pa vendar nas vsak dan znova obsipajo z življenjem, z darovanjem soncu, svetlobi in prostoru in z brezpogojno vero v jutri! — Če bi le manj mislili na »družabni položaj« in »osredje«, več pa na popolni, globoki zmdsel življenja!« lise Rurckhardt. Jedilnih za avgust (Krekova meščansko-gospodinjska Šola v Zgornji Šiški pri Ljubljani.) Ponedeljek 22. avgusta. Kosilo: 1. Sadje. — 2. Krompirjeva juha s porom. — 3. Zdrobov kipnik z rabarbarovo vkuho. — Večerja: Sa-lata in krpice z gnjatjo. Torek 23. avgusta. Kosilo: 1. Sadje. — 2. Drobne testenine (špageti) s paradižnikovo omako. — 3. Kisel fižol v stročju. — Večerja: Riževo kolo z gobami in salata. Sreda 24. avgusta. Kosilo: 1. Sadje. — 2. Zelenjavni kruhki. — 3. Rdeče zelje in peteršiljev krompir. — 4. Jabolčna čežana s smetano. — Večerja: Salata z jajci in ocvrte sirove kocke. Četrtek, 25. avgusta. Kosilo: t. Sadje. — 2. Mrzla malinova juha. — 3. Koren.jeva prikuha s krompirjem in grahom. — 4. Češpljeve pogačice. — Večerja: Surov paradižnik s čebulo, črn kruh, krompir in presno maslo. Petek, 26. avgusta. Kosilo: 1. Sadje. — 2. Polenta in češpljeva čežana. — 3. Salata s krompirjem. — 4. Pena iz breskev in domač suhar. — Večerja: Orehi in črn kruh. Bolgarska kisla smetana (jogurt). Sobota, 27. avgusta. Kosilo: 1. Sadje. — 2. Paradižnikova juha z rižem. — 3. Nadevan krompir in kumare. — 4. Malinove rezine. — Večer-j a : Buče s paradižnikom in pečen krompir. Nedelja, 28. avgusta. Kosilo: 1. Sadje. — 2. špinačna juha z vlitimi jajci. — 3. Nadevan paradižnik in smetanov krompir. — 4. Salata. — 5. Jabolka s penjavo. — Večerja: Fižolova salata in zabeljen krompir. Narezek. iNSERIRAITE V »SLOVENCU«! Kostim iz progastega bouclč-a. Bluzi podobna kratka jopica ima dve vrsti gumbov in je poživljena s sestavo blaga podolgem in počez, tako tudi krilo (glej gubo spodaj!). Obleka iz mahastega k repa z velikim na-ramnim ovratnikom, ki se da odpati in moremo nositi obleko tudi brez njega. Životek je spredaj okrašen s koničastim vstavkom (volnena vezenina). Obleka in znaraj Pravijo, da obleka naredi človeka. In jte res, da se more lopov oblačiti v žamet in svilo . in ima potem povsodi na široko odprta vrata; nasprotno se pa ulx»rno oblečenega poštenjaka na cesti sramujejo celo najboljši prijatelji. Vendarle pa ostane lopov lopov, poštenjak pa poštenjak. Pri ženi moremo s precejšnjo gotovostjo po obleki sklepati, »kdo je«, dasi ne vselej, ker se marsikaka žena oblači tako, kakor jo oblači šivilja ali konfekcijska trgovina, ker sama nima ne časa ne umevanja za modna vprašanja. Na splošno moremo danes po obleki lo. čiti tri načelno različne ženske značaje: kulturno ženo, damo sodobne civilizacije in modno lutko. Kulturna žena ne prezira mode, a ni njena sužnja. Ne prilagojuje modi svojega okusa, marveč prilagojuje svojemu okusu vsakokratno modo. Njena obleka se enotno zliva z njeno osebnostjo, je izraz njene kulture, njenega krščanskega etosa, ima oseben slog. Kulturna žena se nikdar ne uklanja modnim skrajnostim, ki se ne skladajo z ženskim dostojanstvom in žalijo tenkočuten okus in nravno tenkočutnost. Obleka kulturne žene je največkrat izbrano enostavna, zato pa je kakovost materijala in izdelava odlična, prvovrstna. Dama sodobne civilizacije np misli na to, da bi obleko prilagodila svoji osebnosti, svojemu osebnemu okusu, marveč se brez odpora in izbire uklanja vsakokratnim zahtevam mode. Marsikatera se v obleki »po zadnji modi« počuti osebno zelo neprijetno, čuti, da to ni zanjo, da se to ne sklada s krščanskim nrav-nim nazorom ali vsaj s tradicijami, ki jih je prejela po svoji materi, ki je bila še verna kristjanka — toda nima moči. nima toliko samostojnosti, da bi modo po svoji volji popravila in izoblikovala. Njena obleka je zato pač »šik«, a neosebna. Modna lutka pa se kake lastne osebnosti, odgovornosti in okusa sploh ne zaveda. Zanjo velja samo ena zapoved: »Kaj je moderno?« Brez pomisleka in brez izbire se udeležuje vseh modnih norosti, noben »kič« ji ni pre-neumen, da bi si ga ne privoščila. Prava modna robotinja in lutka, brez duše in brez okusa. Kateremu teh tipov pripadaš ali bi morala pripadati, če si krščanska, to je prava slovenska žena in dekle? VRT Negovanje ribeza Marsikdo toži, da mu ribez ne obrodi ali da se mu listje prezgodaj usuje in ostane grozdičje drobno. Vsi ti naj vedo, da je ribez vrtna rastlina in zahteva dokaj nege. Ribez zahteva stalno rahljano, plevela prosto zemljo. Tudi gnojiti je treba vsaj vsako leto enkrat; zelo mu prija gnojnica (v zgodnji pomladi ali jeseni!), pa tudi umetna gnojila. V suši treba zalivati in po cvetju škropiti z enoodstotno brozgo galice in apna. — Kar se tiče obrezovanja ribeza, bomo dosegli največ uspeha, če vsako jesen ali pomlad izčistimo grmiče vseh suhih in ostarelih vej in odvišnih poganjkov, ostalo pa pustimo nedotaknjeno. — Ribez daje izvrstno pijačo, mezgo itd. in izboljša, če ga dodenemo, jagodovo in druge mezge Grenke kumare Kumare postanejo grenke, če jim zemlja ne prija, če jim premalo ali nepravilno gnojimo, če nimajo dovolj vlage ali če so sadeži izpostavljeni neposredno solncu; zato jih po-krijmo z odganjki, ki nimajo še sadežev. Vrtne jagode Kdor še ni oplel vrtnih jagod in iztrebil novih poganjkov, naj to nemudoma stori, ako lloče imeti prihodnje leto lep pridelek. Jese-ni jagode okopljemo in Jim poenotimo. Naš domači zdravnik Frtaučku Gustl ma beseda I. B. G. Bolečine in zbadanje v prsih, ki trajajo že mesec dni, so vendar tolike važnosti, da jih ne kaže več dalje zanemarjati. Samo j>o vašem nepopolnem popisu ni mogoče spoznati, ali vam je obolela prsna ali srčna mrena ali kaj drugega, zato je najbolje, da se posvetujete 7. zdravnikom, ki vas preišče. Zadeva glede pravšne teže je zdaj in sploh manj važna. A. M. B. Uhajanje črevesa iz naruvne odprtine je mendu začetek »zlate žile«. Če se že hočete siyn ukvarjati z odpravljanjem te nevšečnosti, skrbite, da opravljate svojo potrebo z lahkoto, brez siljenja in če se vain vendar del črevesne sluznice zaskoči, spravite ga takoj nazaj. V ta namen si ovijte konec prsta z mehko eunjico ali še bolje s tenčico (»gazo«), pomočite ta ovoj v olje, kakršno rabite za sala to, in spravite s tako opremljenim prstom zaskočeni del črevesa na pravšno mesto. Če se vara sitna zadeva ne uredi brž, pojdite vendar k zdravniku, ki vas kmalu reši te nadloge. M. S. J. Zastarel nahod vas nadleguje še vedno in morda še huje navzlic trikratni operaciji v nosu. Za j>onovno operacijo nimate ne časa ne denarja, in vendar se odločite za t« način zdravljenja, najceneje opravite v bolnišnici. Po uspešni operaciji pridejo v poštev domača sredstva. Zdi se, da vam škoduje morda tudi kakšna stvar v delavnici ali stanovanju, marsikomu povzroča vnetje v sopilih, posebno v nosu, že kakšen vonj ali prah, ki ga drugi ne občuti, dasi živi v enakih okoliščinah. Časih treba zdraviti nos — pri nogah! Komur so noge hladne ali mrzle, bo nos težko v redu. Časih treba urediti prebavo, da se nos trajno odmaši. Vidite, zadeva je zamotana in se da prav od-motati samo od onega, ki jo pozna od blizu! J. K. L. Siten položaj, ki se ne da o njem razpravljati drugače kakor neposredno, zdravnik vas mora pregledati osebno in ugotoviti dejansko stanje, potem je mogoč pameten nasvet in še ta — zaupno. Obrnite se torej na »dravnika. ki uživa v vašem okraju opravičeno zaupanje in razgovorite se z njim glede sedanjosti in prihodnosti, sam pa si ne belite glave s stvarmi, ki jih ne morete dognati, tudi ne iščite sveta ali pomoči od nevednežev ali zloli-nežev. ki bi utegnili vaše stanje poslabšati ali celo zlorabljati! V tem stanju vam treba zanesljivega vodnika! V. II J. Razven krmežl.javosti se vam je zdravje uredilo povsem povoljno. odkar se ravnate po mojih navodilih. Kaj početi še s to sitnostjo? Spirajte si oči zvečer in zjutraj z mlačnim kamilčnim čajem, dokler je toplo vreme. Ko nastopi hladni letni čas, namažite si oči s čisto borovo vazelino zjutraj po umivanju in pijte do pomladi ribje olje po 2 žlici nn dan, eno zjutraj, drugo popoldne ali zvečer. Drupo leto me menda že pozabite kot »fant od fare«, ki mu roje že druge misli po glavi. M. M. Lj. Driska vašega sedemmesečnega ptročičkn da je v vzročni zvezi z zabljcnjem? To naziranje je že precej zastarelo, a še vedno straši po glavah naših mestnih mamk in kmet-.okih mater, ki poznajo vsem otroškim boleznim dvn poglavitna vira. pri dojencih zobe, pri večjih otrocih pa gliste. Naše zdravniško mnenje O a o tej zadevi je čisto drugačno, vemo namreč, da je zobljenje le redkokdaj vzrok dojenčkovim motenjem, pravim boleznim pa nikdar. Saj dobiva otrok zobe kar zaporedoma dve leti ali dve in |x>l, in če bi zobljenje zares ogrožalo zdravje, bi morali otroci ves ta čas bolehati, kar pa, hvala Bogu, ni res! Driska je pri do-jencu najbolj pogostna motnja, prav posebno pri umetno hranjenem dojencu ali zlasti v poletni vročini, ko se živalsk,o mleko tako hitro razkraja. Vzrok driski je torej navadno nepravilna prehrana, največkrat skvarjeno živalsko mleko. Da se motnja odpravi treba hrano pre-drugačiti za nekaj dni, predvsem pa popolnoma izločiti mleko in mlečne proizvode. Poleg običajnih čajev i,n juh dajemo otrokom, starim nad pol leta, drobno nastrgana sirova jabolka. Prehod k mlečni prehrani naj se izvrši zelo polahno in oprezno, preskrbeti treba zanesljivo sveže, neskvarjeno mleko in to dajati, primerno zreilčeno s čajem ali žitno kavo ali drugim dodatkom, izprva prav y majhnih »poskusnih« množinah. Ako uredite dojenčkovo prehrano, pridejo zobeki neopazno na plan! A. S. J. Kužna bolezen, ki se pojavi šele čez 10 mesecev po morebitni okužitvi — ni verjetna. Kajpada so možne motnje drugačnega značaju, časih se zatakne kakšno debelejše zrno sečneiga peska, časih se pojavijo bolečine po kakšni poškodbi. Z. Z. Lj. Volk da vam kvari veselje na nedeljskih pohodih? Dopoldne že še gre, proti večeru pa vam je kar sitno ker ne morete nadloge zata jiti. Zdi se, da imate podkožje nekoliko preveč z maščobo napolnjeno da se gibajoči deli telesa stikajo in drgnejo, poleg drgnenja vpliva kajpada tudi potenje kvarno, ki že snmo po sebi raizdeva kožo in povzroča vnetje — prijetnosti, znane pod imenom volka. Povednno je bilo. kako treba ogrožene dele teleisa obvarovati pred volkom: Umivanje z /.red če ni m salicilovim ali formolovini cvetom in posipanje kože z lojevcem ali sniulkceni pred vsako hojo. Ako se močno potite, kar je v tej vročini naravno, ponovite vise to, ko počivate med opoldanskim odmorom; tisto inalo priprave lahko nosite neopazno s seboj i« povsod najdete, naj bo na gorskih vrhovih in grebenih ali v skalovju ali grmovju primeren prostorček 7-a takšno toaleto. Vstrajajte vsekakor pri hoji, zakaj prav s hojo trajno odpravite volka! I„ L. T. Ženin z ozkim oprsjem se vam ponuja, radi aega nedostatka so ga zvrgli pri vseh naborih, staršev nima že davno več. čevljar je, priden ves teden, ob nedeljah pa poseda po krčmah. Vaše vprašanje dokazuje, da se bojite prihodnosti v zdravstvenem pogledu in dn vas čevljarjeva ponudba vendar mika. Zavrniti jc ne marate, sprejeti se ne upate prav. jaz nnj vam pokažem izhod? Napravite tale poskus: Odložite odločitev vsaj za eno leto. Snutbač naj se za ta čas odpove vsaki opojni pijači in se poprime kateregakoli športa, vsak teden na j se giblje najmanj pol dneva na prostem (kolesari hodi po hribih in podobno)! Če to napravi, potem privolite v božjem imenu! B. C. M. in drugim, ki hočejo kaj zvedeti iz svojega skrivališča — kakor po navadi — nič. Lepu jh prosm, gespud urednik, nej uja tku prja-7jen, pa ne j m uni puveja, kua čm pisat. Jest sm že prašu tega al pa unga za dobr svet, pa m nubedn na more, al pa noče nč ta prauga pu-vedat. En prauja, mouč pa tih bod, bo še ta narbolš zate, pa za marskerga druz-ga tud. Tu je še ta nar bi pametn svet, in jest b jh ubugu. Pa sej na morm moučat al pa tih bt. Jest sm glih tak, kokr kaSn grabc. Grabc čiuka in čiu-ka, pa nubenga mi praša, a mu je prou al ne. Kul-kat sm jest jezen najne, ke me zbedeja iz ta nar bi sladkega spajna. Pa se začnem jezit najne in rentačt. Nazadne s pa le inislem: grabc je grabc, pa ga den kamer ga čš. Vite, jest sem glih tak. Kar prsti me začneja srbet, kokr de b me kumari upikal in vs praskajne nč na nuca. Kokr uzamem plajbes u roka, pa ni prec udleže. Kua čm pol druzga nardit, kokr pisat? Seveda, učas se že mal zakulubeStram. No, kua pa je pol? Sej je že tak zakulubešitraja, ke sa zatu plačan, de b kej pametnga puvedal. Astn men ni za zamert, če na puvem useli tku, de b blu usni ušeč. En me ubrajtaja, druh sn pa ket turšk poper hedi name. Kdu pa more usm ustrečt? Lejto, te praznke, ke je biu tku lep ureme, in pa ke je za turiste vozna znižana, sm ja ubrau not dol na Du-lejnsk na cviček. Jest sm inislu, de um naletu med same vesele Idi, ke jest sm pr cvičke zmeri veseu. Pa je blu glih narobe. Sama žalast sni narajmu na Diilejnskein. Use je blu nekam puparjen in tu sam zavle tega, ke jm je Buh dau prenial dežja, tku de jm je suša use pubrala, sam dauku ne. Vite, nam Iblačanem pa ni dost za dež, ke pr nas je tku zmeri suša. Držaun uradnici se pa vode še clu bujeja, ke maja z vodo tku žalastne skušne. Astn, kuku čm jest usin ustrečt, če še Buli na more. Če tega hvalem, unmu ni prou, če unga hvalem, pa temu ni. Lejte, zadnč je pelu tam pu Kuri vas en mužakar tacga fajn bika, de sm ga mogu preke sojinu prjatle puhvalt: 3 Loj, Franci, tu je bk,< sm reku, druzga nč. Sevede mužakar je tu slišu, pa me je šou ta mrcina tožet zavle ža-lejna časti. Pa sm mogu pred sudnika čist pu na-doužnem. Prouzaprou zatu, ke sm bika puhvalu. No, in če sm bi sudnike prpoudvou, de je biu res ta prau bk, nui je zalegi. Ke le nism jejnn soja trdet, me je pa sudnik še clu nahrulu: »Kua se uš tle izguvarju in zmeri soja gonu. Jest te le pra-šam, če s res reku bk?« Sevede sm reku, sej je biu tud res bk. »Tist je use glih. Kulk je še večjeh biku na svet, pa jm na smeš rečt, de sa biki, ke tu je pu zakone prepuvedan in je žslejne časti. Šterndvejst ur uš sedou, pa stu dinarju uš plaču. A s cufriden?« »Mal predragu bo, gespud sudnik. Jest sedim pu navad na galari, pa plačam sam enga kuvača. Če na galari ni več plača, naj m daja pa raj štu-dentuska al pa suldaška, sam de um mal cnej skus pršou. Sej veja kašna gespudarska griža je zdej na svet. F. G. Državr.a gozdarska šola. K. F. V. Nižjo državno gozdaiE-o šolo imamo v Mariboru. Za informacije o sprejemu se obrnite na ravnateljstvo iste. Molčanje za nagrado. K. J. Pred časom ste bili radi nekega prestopka kaznovani z zaporom. Pri tistem prestopku jc pa sodeloval tudi neki vaš tovariš, ki vam je obljubil nagrado, če ga ne izdaste. Vi ste molčali, on vam pa sedaj noče dati nagrade. Vprašate če lahko sedaj dotičnika ovadite in če bo kaznovan. — Ker niste povedali na kakšen prestopek mislite, ne moremo odgovoriti. To mesto pač ni namenjeno podpiranju kakšnega ova-duštva. ., Odškodnina za neupravičeno deložaciio. C. V. L. — S hišnim gospodarjem ste se dogovorili, da zamenjate v isti hiši pritlično stanovanje z enako velikim stanovanjem v prvem nadstropju, ki se je Imelo po izselitvi sedanje stranke še preurediti. Izrecno ste se dogovorili, da pritličnega stanovanj'a ne izpraznite preje, dokler ne bo novo stanovanje v prvem nadstropju popolnoma urejeno in pripravljeno za vselitev. Ključ stanovanja ste izročili sorodniku v mestu, sami pa ste z družino šli na počitnice na deželo. Naenkrat pa ste dobili od sorodnika sporočilo, da ga je hišni gospodar naprosil pod pretvezo, da je treba v pritličnem stanovanju napraviti neke meritve, da vaše stanovanje odklene. Ko pa je sorodnik prišel in odklenil stanovanje, pa je gospodar v njega silil, naj pristane na to, da se polovica stanovanja takoj izprazni. Sorodnik je vsled prigovarjanja gospodarja končno pristal in so že pripravljeni delavci takoj polovico stanovanja izpraznili, tako da so v ostalo polovico stanovanja natrpali pohištvo. Stanovanje v pritličju je v takem stanju neuporabno, za zameno v po-Stev prihajajoče stanovanje v prvem nadstropju pa tudi še' ni pripravljeno. Kaj storiti? — S tem, da ste sorodniku izročili ključ od stanovanja, zato da stanovanje po potrebi zrači, ga niste še pooblastili, da sme razpolagati s stanovanjem. Ker ste se z gospodarjem pred odhodom na počitnice pogodili, da ne izpraznite stanovanja v pritličju, dokler ni drugo stanovanje popolnoma urejeno, je torej gospodar dobro vedel za vašo voljo, da nočete predčasno zapustiti stanovanja. Vsled tega je gospodar moral vedeti, da nima več sorodnik nikakega naročila ali pooblastila od vas, da pristane na predčasno izpraznitev. Ker na izpraznitev ne pristane-le, je torej to izpraznitev izvršil gospodar samo-laslno in vas s tem motil v vaši stanovanjski pravici. Gospodarja lahko tožite radi motenja posesti in na odškodnino, ker nimate več uporabnega stanovanja. Dokler to stanje traja, ste opravičeni najeti v hotelu vaši družini odgovarjajoče sobe, vse to na gospodarjeve stroške. Kmetijska praksa v Švici. A. L. S. Obrnite se na Imelijskega referenta pri sreskem naoelstvu, kjer boste dobili zaželjene informacije. Uživanje pokojnine r tuji državi. F. V. 0. Državni vpokojenec ste in vas zanima, če boste prejemali pokojnino, ako se izselite v inozemstvo. — Brez odobritve ministra za finance, dane v soglasju s predsednikom ministrskega sveta, ne boste mogli uživati pokojnine v tuji državi. V slučaju, da se ta odobritev doseže, se zmanjšajo draginjske doklade za 50%, Izvzemši draginjske doklad onih vpokn-jonoev, ki živ® v skupnosti s svojimi otroki, ki imajo bivališče v inozemstvu, kakor tudi onih, ki so prekoračili šestdeseto leto s-tarosti. Neprcpisana parcela* T. J. Že pred enim letom ste kupili parcelo, ki pa še zdaj ni na vas prepisana. Vprašate, kaj storiti, ker odvetnik, ki sle mu stvar izročili, še sedaj ni dosegel prepisa. — če ste že pred enim letom parcelo kupili in odvetniku naročili, da pri sodišču predlaga prepis, je malo čudno, da se to še ni zgodilo. Morda so na parceli vknjiženi kakšni dolgovi in se še ni od upnikov dobilo dovoljenje za bremen prosti odpis. Vsekakor vam bo to mogel najbolje razjasnili odvetnik, ki ste mu predmetno stvar izročili. Ali pa vprašajte na sodišču pri zemljiški knjigi. Očetove dolžnosti do otrok. J. C. N. Vprašujete, če je oče dolžan imeli mladoletnega sina, ki je trgovsko izučen in ima službo v svoji lastni hiši; dalje če ga je dolžan vzdrževati in če je dolžan plačevati dolgove za njim. Kako bi ga odpravili cd hLše. Dalje vas zanima, če more gospodar tujim osebam zabraniti vstop v svojo hišo in kako. — Očetova dolžnost je tako dolgo skrbeti za vzdrževanje olrok, dokler se ne morejo sami preživljati. Če ima sin službo, se vendar lahko sam preživlja in ima oče več te dolžnosti. Seveda ludi on ni dolžan plačevati za njim dolgov. Če sin le naprej dela doJgove zanašajoč se na očeta, naj oče vse tiste, ki sinu dajejo na kredit, opozori, da ni on plačnik za sina. Ne priporočamo pa, da bi oče gonil mladoletnega sina iz svoje hiše. Do polnoletnosti sina gre očetu še oblast nad njim. To bo pa golovo lažje, in uspešneje izvrševal, če ima sina pri sebi v hiši. kakor pa, če se bo sin potikal drugje. — Gospodar seveda lahko zabvani tujim osebam vstop v svojo hišo. Kako? Najlažje tako, da jim vrata zapre. Iztirjanjc dolga za hrano. A. M. Pri ubogi delavski družini je bil na stanovanju in hrani mlad delavec, ki je ostal znatno vsoto dolžan. Vprašate, kako bi se dal dolg iztirjati brez večjih stroškov. _ Najbolj enostaven način bi bil, da se javite nn uradni dan pri okrajnem sodišču in tam prosite, naj delavca povabijo radi sklenitve poravnave. Če se delavec zglasi, predlagajte, naj se zaveže dolg odplačevati v manjših tedenskih ali mesečnih obrokih in se bo o sporazumu pri sodišču napisala poravnava. Če pa se ne zglasi na vabilo pri sodišču, ali če dolga ne prizna, boste morali vložiti tožbo. Ce nimate premoženja, prosite pri občini za ubožno spričevalo, s katerim boste pri sodišču prosili, da vas oproste plačanja takse. Tožbo boste lahko dali pri sodišču na zapisnik. Ko bo sodba pravomočna, boste lahko predlagali rubež delavčeve plače. Informirajte se poprej kakšno plačo ima in povejte to pri sodišču, ko boste predlagali izvršbo. Tam boste tudi zvedeli, kolikšen znesek plače vašpga dolžnika je nezarubljiv. Jamstvo za dolg. K. R. Znancu »te posodil? I vsoto denarja in vprašate nli zadosluje-ta za jam-I stvo dve priči. — Vprašanje kaže. da ne razumete ! pojma »jamstvo«. Jnmee nli porok je tisti, ki «*> 1 zaveže, da bo plačal upniku, ako prvi dolžnik ne bo plačal. Za veljavnost poroštvene ali jamstvene pogodbo je treba, da se napravi pismeno. Vi pa i najbrž hočete samo priče, ki bodo potrdile, da sle ! res denar posodili, ako bi to dolžnik hotel utajil'. Postava za posojilne pogodbe ne predpisuje nobenih formalnosti in prič. Če dolžniku ne zaupate, si dajte od njega izstaviti zadolžnico, v kateri bo pismeno potrdil, da je prejel od vas posojilo in koliko. Seveda lahko tudi priče pismeno potrdijo, da ste dali dolžniku posojilo. Zakon o zaščiti kmotov. V. Ž. Kakor smo že pisali, velja ta zakon do 20. oktobra 1932. V tem času torej ne boste mogli iztirjati svoje terjatve, ki jo imate napram kmelu. Če bo veljavnost tega zakona podaljšana, se pa še ne ve. Spor zaradi odtoka vode s ceste. J. G. L. Po meji dveh posestnikov je speljana voda z ene strani ceste v glavni jarek. Pred dvemi leti so napeljali vodo v ta jarek še z druge strani ceste, tako da ob deževju teče po tem jarku dve tretjini več vode kakor prej. ko je bila tja speljana voda le z ene strani. Radi večje množine voda prestopi ob nalivih bregove ter vam zalije sadovnjak, kamor nanese gramoza in vam s tem povzroča občutno škodo. Želite vedeli, če sme cestna uprava po tujem zemljišču skopati jarek za odtok vode dalje, če ste upravičeni zahtevati, da se jarek betonira, ali če smete sami jarek betonirati itd.? — Vi nikakor nimate pravice jarka betonirati ali zahtevati beto-niranja. Kako je jarek urediti, odloča cestna uprava (v vašem slučaju, kjer gro očividno za banovin-sko oeslo, pride v poštev banovinska cestna uprava). Pri tem pa cestna uprava tudi ne sme po tujem svetu brez dovoljenja lastnika kopati jarkov, če je to potrebno, mora v ta namen svet kupiti oziroma, če ga lastnik ne proda, doseči razlastitev. Vi tudi nikakor niste dolžni trpeti, da vam voda zaliva sadovnjak in vam tja nanaša gramoz. Zahtevajte pri cestni upravi, da to prepreči, kakor ve in zna. Če bi se pa vaši želji ne ugodilo, bi pa mogli tudi s tožbo nastopiti, zlasti, ker se vam dela škoda šele zadnji dve leti t j. od časa, ko so tudi z druge strani ceste napeljali vodo v navedeni jarek. Tudi cestna uprava ne sme posegati z napeljavo vode v tuje lastninske pravice. Zavarovanje. K. T. Vprašujete, če vas more zavarovalnica siliti, da tudi novo hišo pri njej zavarujete, ker je bila prej pri njej zavarovana stara hiša. — S tem, da zavarujete novo hišo, sklenete zavarovalno pogodbo. Nihče vas ne more prisiliti, da to pogodbo ravno z njim sklenete, čeprav ste imeli že prej eno tako pogodbo (za staro hišo) z njim. Odločite se lahko povsem svobodno, pri kateri zavarovalnici boste zavarovali novo hišo. Pogodba veže obe stranki. T. M. K. S hišnim lastnikom ste leta 1931 sklenili najemno pogodbo" za_ dobo 3 let, po kateri vam je oddal v najem hišo in go»|K>darska poslopja proti mesečni najemnini po 100 Din, ki se plača vsakega prvega za mesec dni v naprej. To -pogodbo ste napisali in jo je najemodajalec sam tudi podpisal. Najemodajalec pa hoče mesečno najemnino povišati še pred potekom 3 letne dobe ter trdi, da jc^ napisana pogodba brez vsake vrednosti. — Ker ste najemno pogodbo sklenili za ! dobo 3 let, ne more gospodar enostransko, bTez vašega pristanka te pogodbe razdreti niti spremeniti. Vsled tega vara ne more brez vašega pristanka zvišati najemnine. Le če bi n. pr. hišo uiporabljali z znatno škodo za njo ali da bi bili v zamudi s plačilom najemnine, potem j ima lastnik pravico, da se najemna pogodba predčasno, pred potekom triletne dobe raz-! dere. drugače pa ne. j Vrnitev v najem vzete stvari. K. M. T. Po-I pravila in ziboljšanje, ki jih napravi najemnik ! v gospodarjevi hiši, ni dolžan gospodar povrniti najemniku, če ni bilo zato posebnega dogovora. Najemnik je dolžan ob izselitvi vrniti stvar v onem stanju, v katerem jo je prevzel. Kar se torej da odstraniti, brez škode za zidovje itd, se lahko odstrani ob izselitvi, drugo pa ne. Jamstvo mizarja, š. F. M. Za novograjeno hišico ste naročili vrata in okna pri mizarju. Ko je bilo vse to golovo, ste opa/jli majhne nedostatke pri mizarskih delih, vendar ste kljub temu plačali pogojeno ceno. Tekom prvega meseca pa ste ugotovili, da je mizarsko delo slabo in zelo pomanjkljivo. Mizarski mojster je sam obljubil, da bo dal vse popraviti. Ko je prišel pomočnik, da popravi, pa je rekel, da sedej nima časa, da pa bo prišel, ne ve pa kdaj ter da tako popraviti, kakor bi moralo biti, ne more, ker bi se preveč zamudil. Vprašate kaj vam je storiti, da bo stvar čim preje popravljena. — Pravico imate, da zahtevate od mizarja, da odpravi vse hibe, ki so se pokazale na mizarskem delu vsled njegove krivde. Stavite mu primeren rok, v katerem zahtevate izvršitev popravil in inu zajjretite, da boste sicer dali hibe popraviti po drugem, mizarju na njegov račun. Pazite, da vse to uveljavite v 6 mesecih. odkar ste mizarska dela prevzeli, kor sicer je tožba ugasnila. Stanovanjska odpoved. Koncem meseca ju« nija ste se pogodili z novo stranko, ki se' j/s imela vseliti prvega avgusta v vašo hišo. Najemnino ea avgust vam je takoj pihala. Koncem juliju pa vam je ista stranka odpovedala stanovanje, ker si je našla drugo stanovanje. Stara odpovedana stranka je z 31. jul. zapustila stanovanje, ki stoji sedaj na vašo škodo prazno. Vprašate, ali je nova stranka, ki je vnaprej plačala najemnino za avgust, upravičena zahtevati to najemnino nazaj, ker se ni vselila in je stanovanje odpovedala. — Nova stranka je vaše stanovanje koncem junija najela s 1. avg. in plačala enomesečno najemnino. Med vami torej velja enomesečno plačevanje najemnine ter enomesečna odpoved. Ker je nova, še ne vseljena stranka vam odpovedala koncem julija stanovanje, je ta odpoved kot mesečna odipoved veljavna po preteku celega meseca t. j. s 51. avg. Meseca avgusta torej s stanovanjem razpolaga nova, neuseljena stranka, ki vam je najemnino že vnaprej plačala. Dolžni ste tej stranki vrniti najemnino te tedaj in le toliko, če in kolikor bi dobili najemnine od tretje stranke, ki bi se že avgusta meseca vselila v vaše stanovanje; če pa ostane stanovanje cel mesec prazno, niste dolžni vrniti najemnine. Pohištvo jamči za neplačano najemnino. B. M. Sv. J. Služili ste kot dekla pri najemniku-mlinarju. Ker ini^te otroke, imate tudi nekaj svojega pohištva i.n ste vse to imeli v mlinu. Mlinar je umrl. Po smrti je občina dala vse stvari pok. mlinarja in vaše spraviti v zaklenjeno sobo do dražbe. Mlinar je namreč ostal dolžan na najemnini. Vprašate, če je občina opravičeno namenila tudi vaše stvari za javno dražbo. — Lastnik mlina ima v zavarovanje najemnine zastavno pravico na prineseno pohištvo in premičnine, ki so last najemnika ali njegovih z v skupnem gospodarstvu živečih rodbinskih članov, kolikor niso izvzete od rubeža. — Svetujemo Vam, da se osebno zglasite na domačem okrajnem sodišču, tam razložite svoje razmere in se pritožite, v kolikor vam je občina zaplenila stvari, do katerih ni imela i nobene pravice. Za počlfnice rabite hitro izvršen entel, ažur, mono-grame, okraske za obleke in perilo. Takoj jih dobite pri tvrdki Maieh & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj OTOMflNE Couch zofe, divane, spalne fotelje, peresnice, žim-nice, zložljive postelje, mreže, ter vza tapetniška dela izvršuje najceneje F. SAJOVIC, LJUBLJANA, STARI TRG ST. 6, 6QSPGQARSHA ZVEZA UBUHA 14480 en o.2. Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in špecerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Pmmfna moka iz mlina rorgacs, DaCica Topola, fe sfalno na zalogi. Dobro delo Kadar so otroci med šolskim odmorom je- ! mali iz torbic jedi, ki so jih prinesli s seboj, 1 je tudi mala Micka privlekla na dan kos na- | vadnega koruznega kruha. Kaj boljšega ni imela nikoli s seboj. In medlem, ko so drugi otroci okoli nje razigrano skakali in se smejali, je ona tiho Jedla svojo borno malico... Ko je nekega dne spet vzela koruzni kruh iz torbice in ugriznila vanj, se je obrnila k njej Anka, hčerka bogatega trgovca, in jo vprašala: »Zakaj pa nosiš vedno samo koruzni kruh v šolo? Zakaj ti ne da mama vsaj malo čira zraven? Ali nimate doma krave?« »Imamo,« je odgovorila Micka, »ampak njeno mleko prodamo. Samo toliko ga mama prihrani, da imava z bratcem zajtrk. Za sir ga nam nikoli nič ne ostane.« »Pa zakaj prodajate mleko?« se začudi | Anka. »Zato, ker nam je očka umrl mora zdaj j mama skrbeti zame in za bratca. L denarjem, ki ga dobi za prodano mleko, kupuje vse po- i trebne reči.« * ! Takole zvečer, preden je Anka zaspala, . je njena mama navadno sedela na robu njene j postelje in Anka ji je pripovedovala vse, kar se je v njenih mislih nabralo čez dan. Mama ji je morala odgovarjati na nebroj vprašanj. Na primer: Kako globoko je morje, koliko je j na nebu zvezd in še mnogo, mnogo drugih stvari. Komaj ji je utegnila mama odgovoriti na eno vprašanje, že ji je Anica zastavila novo. Vse, prav vse je hotela vedeti, še to, kdaj in kje ribe ponoči spijo... V sosednji sobi je navadno sedel za pisalno mizo očka. Če je bilo kakšno "Ankino vprašanje posebno težko in mu mama ni vedela odgovora, je moral prihiteti on na pomoč in pokazati, kaj zmore in zna. Onega večera, ko je Anka govorila z Micko v šoli, pa je bila čudno zamišljena in tiha. Mama je mislila, da je trudna in zaspana in da se ji zato ne ljubi govoriti. Ze je mislila oditi od njene postelje in jo pustiti samo. Tedaj pa jo je Anka nenadoma vprašala: »Mama, zakaj pa ni vsem otrokom na svetu dobro in lepo? Zakaj imam jaz vse, kar si želim. sosedova Micka, ki z menoj skupaj v šoli sedi, pa mora jesti koruzen kruh? Ali ne moremo biti vsi enaki?« »Ej, Anka,« je odgovorila mama, vsa začudena nad nenavadnim Ankinim vprašanjem, >na to je pa težko odgovoriti!« In je hitro začela govpfiti o nečem drugem, da bi speljala Anko na druge misli. s Toda Anka se ni pustila premotiti. Uporno je ponovila: >Daj, povej: zakaj ne moremo biti vsi srečni in zadovoljni?« »To je že od nekdaj tako,< je začela, čeprav nerada, razlagati mama, »da je poleg sreče na svetu tudi nesreča in poleg zadovoljstva tudi nezadovoljstvo. Kakor vidim, misliš da je srečen lahko samo oni, ki je bogat. Pa se motiš punčka moja! Ti imaš res vsega dovolj, ampak pomisli, kaj bi bilo, če ti nenadoma umreva oba, jaz in očka. Ali bi bila potem še srečna z vsem tem, kar imaš?« »Ne,« je resno odkimala Anka. »Raje izgubim vse drugo kot tebe in očka!« »In kaj bi imela od vsega bogastva, če bi bila zmerom bolna?« »Zdravje je največje bogastvo, smo se učili v šoli!« je modro povedala Anka. »No, vidiš!« je prikimala mama. »Veš, o na svetu ljudje, ki nimajo ničesar, pa so kljub temu zadovoljni, in so ljudje, ki imajo vsega dovolj, pa ne vedo, kaj je sreča. Srečo in zadovoljstvo si vsakdo prisluži sam.« »Kako pa?« je bila radovedna Anka.' »Predvsem z dobrimi deli,« je odgivorila mama. »Dobra dela, za katera ne ve nihče razen nas samih in Boga, nam pripravijo največ iskrenega zadovoljstva in veselja. Zdaj pa lahko noč! Dobro spančkaj!< Dva dni na to je vladal v hiši Ankinih staršev velik dirndaj. Klali so prašiča in delali koline. Pri kosilu je vzela Anka že tretjo kolino s krožnika in jo odnesla v kot, kjer je imela svojo mizico. Očka jo je pokaral: »Nikar toliko ne jej! Škodovalo ti bo.« »Pusti jo, pusti,« je dejala mama, »saj veš, da so koline njena najljubša jed!« Zvečer je hotela mama spraviti Ankin plašč, v katerem je bila odšla v šolo, v omaro. In se ji je nenadoma pomračilo čelo, ko je zagledala okoli žepa velik masten madež. »Od česa pa je ta madež?« jo je strogo prijela. Anka je molčala. »Pa vendar nisi vtaknila mastnih kolin v žep?« »Sem!« je odkritosrčno priznala Anka. »Klobase? V žep?! Kaj ti pride na misel, otrok nesrečni! Pa zakaj si jih dala v žep? Ali jih nisi imela pri kosilu dovolj?« »Nikar ne bodi huda, mama,« je prosila Anka. »Saj jih nisem vtaknila zase v žep. Nesla sem jih ubogi Micki v šolo.« »Micki? Pa zakaj je nisi povabila k nam? Mar sem tako trdega srca, da je ne bi sprejela in pogostila? In če ni hotela priti, ali ji nisi mogla kolin nesti na krožniku in ne v žepu?« »Ah, mama, ko pa nisem hotela, da bi kdo kaj vedel o tem!« »Pa zakaj ne bi nihče smel o tem kaj vedeti?« se je začudila mama. »Zato, ker sem hotela storili dobro delo. za katero ne bi videl nihče razen mene in ljubega Boga!« Molče je nekaj časa zrla mama svoji dobri hčerki v oči, potem jo ie privila k sebi in jo poljubila prisrčno in ljubeče kakor še nikoli za b i STR e GLAVE Požar v Zanikrni vasi Rešitev izpolnievaihe i............ Ptička moja zlata, zaspi, zaspi, zaspi! V sanjah čaka nate škratec H o 1 a d r i. Veš, kam te popelje? V šumo sred polja. Tam nocoj je radost pisana doma. Zajček Dudeldajček tain ima svoj god. Praznik to najlepši je za zajčji rod. Pele bodo žabe, godli murnčki, rajali vsi gostje: »Hopsadrija d r i I« Na noge hitro planil čuvaj je in oznanil: »Trara! Pokoncu vsil Gori! Gori! Gori!« m ^ m - pešaš. 1 Že gredo ognjegasci. Kokoši, psi in prasci pa z možem in ženo bežijo pod nebo. Veš, kdo bo zarajal s tabo, dušica? Gost najlepši: striče1' polžek, h a h a h a ... Pravilnih rešitev je bilo topot samo 45. Za nagrado je bil izžrebat* Robert Istenič, učenec V. razr. v Žireh. Dobi knjigo »Najdenček Jokec«. Zfogovrtica Ja— ljub — bo — lev — mar — pan — ro — lja — vec — bol — stik — kr —tin — na — ko. Sestavite iz teh zlogov pet besed, ki pomenijo: 1. Mesto v Sloveniji. 2. Sad. 3. Znamenitega slovenskega mladinskega pisatelja. 4. Naslov mladinske knjige, ki jo je spisal omenjeni pisatelj. 5. Drevo. Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za na- ! grado. Rešitve pošljite najkesneje do četrtka, 27. avg. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca v Ljubljani. za spretne roke IIIIIIIMlItllllllllllMItflllllMtlllllllllllMMIMIIIMIlItlllllMIltllllHItlllMIlIMIIIIMIIIlItllllllllllllllMIlllllfllll Kozarec iz papirja Kadar greste na sprehod ali na izlet, ne pozabite vzeti s seboj nekaj listov papirja, kajti iz njega si lahko naredite pripraven kozarec, da Vam ne bo treba piti iz rok, ali se celo z ustmi dotakniti cevi, katero je že bogve kdo obliznil. Kozarec si zložite iz kvadratno prirezane pole papirja, kakor Vam kažejo slike od I. do VI. Iz strehe ogenj bukne. Zaman gase; skoz luknje v cevčh vsa voda uhaja. Vse više plamen vstaja — — — H trlo, otroci! Iztuhtajte za četrto sliko te zgodbice kakšen posebno zanimiv in nenavaden konec. Najboljši odgovori bodo objavljeni prihodnjo nedeljo, eden od njih pa bo nagrajen z lepo knjigo. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 25. t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Pfofesor.eoo modrovan'e Profesor se sprehaja po travniku. Solnce pripeka na vso moč. Profesorju od silne vročine pot kar lije z obraza. Da bi se malo shladil, leže pod košato drevo v senco. Ko tako leži, vidi nad seboj drobnega ptička, ki veselo skaklja po veji in žgoli. Nedaleč od drevesa pa se pase v ogradi velika krava. Profesor nekaj časa zamišljeno gleda kravo in ptička, potem pa začne modrovati: »Nak, tega pa Bog res ni pametno naredil, da ima takle droben ptiček toliko prostora v zraku, takale velika krava pa tako majhen ograjen prostor ...« V tem hipu spusti tiček profesorju nekaj naravnost na nos. Profesor skoči pokoncu in vzklikne: »Oh, Bog je že vse prav ustvaril! Kakšna sreča, da ni v tem hipu sedela krava na veji!« Drevo smrti Sredi Afrike eo gozdovi, v katerih raste skrivnostno drevo smrti. Tako ga namreč imenujejo domačini. Po njih opisu je drevo zelo visoko in ima bele cvetove, ki izdiha vajo močan vonj. Ta vonj človeka najprej omami, če ga pa vdihava dalj časa. ga tudi usmrti. Joža Vovk: Grogec (Nadaljevanje.) In zagrmi iz sto teh starikavih malih grl, da gre Grogcu kar skozi ušesa. Škratje se sprimejo za roke in zaplešejo krog njega, on pa stoji sredi njih v krogu in se čudi. Prav iz duše se nasmeje tem porednim bitjem. Ne more se jih nagledati. Njihova pesem se odbija od sten in visokega pisanega stolpa in glasno odmeva po tem čudapolnem podzemskem svetu. Hojsasa, hojsasa, Grogec, vzemi, srečo ujemi, hojsasa, hojsasa — — — Kralj Sivobrad pa spet udari z gorjačo, ples se vstavi in v hipu vse potihne. Kralj se obrne in stopi po stopnicah. — Štirje novi škratje pribite in prineso zlat prestol in kralj veličastno sede. »Grogcc, stopi sem bliže!« Grogec napeto in napol s strahom pričakuje, kaj se bo zdaj z njim zgodilo. In kar pijan je že, toliko je v teh par trenutkih doživel in videl lepega. Počasi se zdaj bliža prestolu. »Grogec, v svoje kraljestvo sem te pripe- ! ljal, da boš nekoč junak. Toda vedi, da smeš ! bivati v mojem kraljestvu eno samo uro, sicer i ne prideš nikoli več ven. Šel boš po svetu sreče iskat. Zato ti boni nekaj dal. Gosli ti bom dal, gosli, ki imajo to čudovito moč, da bodo vsako tvojo željo, katero boš li pe! in spremljal na te gosli, izpolnile. Prav vsako željo ti bodo izpolnile, vsako prošnjo ushšale. Toda, če pa daš komu drugemu gosli v roke, bodo pa tisti hip izgubile svojo moč.« Grogec stoji pred kraljem Sivobradom in strmi. Ne ve, ali sanja, ali je vse to res, tako bajno lepo je vse to. V hipu se spet v njegovi duši zvrsti nešteto slik in spominov, vseh lepih, svetlih, bogatih in svežih. Obnove se mu sanje o sreči, o Zlatku, v piščali iti spet o sreči, ki je sladka kot zrela jagoda in dobra kot rdeča, smehljajoča se črešnja. Toda, jaz... jaz ne znam igrati na gosli. V hipu mu je šinila v glavo la misel in se mu je zdela tako važna, da mora potožiti. »Grogec, ti znaš igrali na gosli in še celo i zelo lepo znaš igrati.« mu kralj odgovori in se i mu zadovoljno smeje. Tedaj pa škratje spet zaplešejo. Sprva mirno in bolj počasi, potem Vedno hitreje, vodno bolj ognjevito in nazadnje tako hitro da Grogec ne vidi drugega več kakor pisano, valujoče morie barv, čudovito, lepo mavrico, 1 ki se spleta okrog njega. In spet zadoni pesem. Spet se vse umiri, priteče škrat in prinese kralj« nekaj svetlega, nekaj lepega. »Pojdi in sreča s teboj!« In kralj škratov Sivobrad se dvigne s prestola, skloni se k Grogcu in mu poda lepe, lepe gosli. Grogec kaj lako lepega ni še nikdar držal v rokah. Videl je gosli samo en-! krat, ko so prišli cigani in imeli nekaj temu ; podobnega; mati Tereza mu je takrat rekla, i da so imeli gosli. — Zdaj pa ima on gosli, on! Lahke, svetle, rdečkaste gosli, z zlatimi strunami. In čist srebrn lok. Zdaj mu je zakipelo v srcu veselje; ne bo se več bal gozda, ne bo se bal škratov, nikogar več se ne bo bal! Zdaj se že poslavlja od teh bajnih, podzemeljskih prostorov, kajti le ona ura mu je določena. Sam stopa čez srodo dvorane, škratje mu pojo. Začuti, da ni več majhen, da jo v tem času precej zrastel, da je v njegovih žilah zaplala nova, mlada, junaška kri".. Tedaj je bil junak > šo brigat povrhu, saj je imel čudežne gosli s:»bcj. Vsako željo mu bodo izpolnile, vsako pro?njo uslišale. In samo njegove so, samo njegove I Zdaj bo šel v svet in poiskal srečo. Ono srečo bo poi«kal o kateri je nekoč sanjal, ono srečo, ki je lopa kakor nomlnd sladka knkor zrela jr.jcda in dobra kakor i tleča, smehlja-i joca se črešnja ... otiček 388. Dragi striček! — Veš kaj, to pa ni lepo, da mi ne odgovoriš. Že lansko leto sem Ti pisal, pa si gotovo izgubil moj naslov, ali pa je pisemce požrla tista hudobna zver na koncu mize, ki se liinenuje koš. Nikar ne misli da jaz ne fiitnm Tvojega kotička. Saj imamo »Slovenca« že več let pri hiši. zalo prav dobro vem, da so me drugi preskočili; a zdaj upam, da me ne bodo. Ce pa tudi tonot pozabiš name, se obrnem naravnost do Požgancevega očeta in mu potožim svoje gorje. Lepo Te pozdravljam in upam, da se v nedeljo vidiva v kotičku. — Torelli Franc, učenec IV. razr. v Sp. Šiški. Dragi Frane! — Da Ti ne bo treba Pnžgnn-čevemu očetu tožili svojega gorja, Te dani v kotiček. Ampak je zdaj skrajen čas, da na vse grlo j a z potožim svoje gorje, in sicer ue PožganČeveniu očetu, temveč vesoljnemu svetu. Pozor in zapik torej, vesoljni svet! — Le kaj je z mojimi kotičkarji zadnje čase? Včasih so vendar Se znali kakšno kratkočasilo in modro povedati, zdaj pa kakor dn so glavice izpraznili do dna: prav nič drugega uri ne vedo in no znajo pisati kakor to, da jim je pismo najbrž ljuti gosjiod koš požrl in da se bodo pritožili pri Po-žgančevem očetu, če... itd. itd. Hoja hej, ali vas ni sram? Ce nvi nič boljšega in zanimivega ne znate povedati, mi še tega ni treba! So si zdaj skoro vsa pisma iKidobna kakor jajce jajcu. Tako ne gre več dalje, ljubi moji! Svečano izjavljam: boin poslej vsako pisemce, ki bo samo o ljutem gospodu košu na dolgo in široko gnvorilo, neusmiljeno in prav nalašč vr^el v koš! Pišite mi kakšne zanimive, pa naj si bodo vesele ali žiilosrtne reči iz vašega življenja, pa bomo spet prijatelji! Prednost bodo torej imela poslej pisma, ki bodo najbolj zanimiva in otroško preprosta ter brez tujega lepotičenja in brez tuje modrosli. Zavihajte si rokave, ljubi moji, in tekmujte med seboj, kdo bo znal v najkrajšem pismu — najzanimivejše reči povedati! Na svidenje! Tudi zate veljajo te besedo, prijateljček. Ravnaj se i>o njih in mi bodi lepo pozdravljen! — Kotičkov striček. 389. Dragi Kotičkov striček! — Najprej se Ti iskreno zahvaljujem, da si objavil moje pisemce v svojem kotičku. Zelo sem vesel! Zaenkrat Ti ne povem druge zanimivosti kakor to, da se zelo zanimam za -Slovenca«, ki ga vsega pazljivo preluhtam in prečitain. Zbogom I — Franjo Ivančič, učenec (?) razr. v Brežicah. Dragi Franjo! — Za lo gromozansko zanimivost se bodo ljudje gotovo kar Irgali. tako zanimiva je! Le še kaj mi pošlji takih zanimivosti! Ampak bi dejal, ni jih Ireba pošiljali v pismu, nego jih pošlji kralkomalo po brzojavki — tam boš lahko vse še bolj nakratko povedal! Na primer takole: »Količkov striček, Ljubljana. — Daj me v količek! Zbogom !< Sapradimiš, saj pravim! Nekateri mi pošiljajo prekratka, nekateri spet predolga pisemca, takšnih, ki bi bila nekje v zlati sredini, ue dobim skoraj nič. Rompomponi, ali vse moje tarnanje in vzdihovanje prav nič ne pomaga? No. pa sc le nikar preveč ne ustraši! Razjezil sem se res grozno, tako, da se me celo muha na slropu boii, ampak kljub trmu oslaneva prijatelja, ali ne? Bog Te živi!.— Kotičkov striček. 390. Dragi stirček! — Tudi jaz bi rad malo pokramljal s Teboj v kotičku. Pred kratkim smo bili na izletu na Blegašti. Ah, ko bi Ti vedel, kako je bilo lepo. Škoda, da Te nisem povabil z nami. Gospod učitelj je bil tudi z nami. Kuhali smo samo čaj. To bi bilo za Tebe gelovo premalo, ker je Tvoj trebušček precej obsežen. Drugo leto bomo zopet šli in takrat mi bo mama skuhala zvrhan koš štrukljev. Pojdi takrat z nami! Če težko hodiš, ko si takšen debe-luhar, vzamemo s seboj majhen voziček, na kale-rega Te bomo naložili. Te pozdravlja čez hribe iu doline F r a n c št ur m, učenec II. razr. na Trebiji, nad školjo Loko. Draci Franc! — Glej, glej. kakšno čudno na-klučje! Kar trije Franciji po vrsti ste danes gostje mojega kotička. Zdaj že lahko ustanovite svoj klub! Torej ua Blegašu sle bili? Je res škoda, da nisem šel z vami. Bi dokazal, da znani kljub svojemu ogromnemu (hm!) trebuhu tudi jaz junaško korakati v hrib in da še dolgo ne polrebujem nobenega vozička. Saj nisem takšne sorte liribolazec, kakor je ongavi gospod Ber^ec, ki se okoli baha, da je bil že ne vem kolikokrat na Stolu. Drugi se mu režijo v brke, oziroma pod nos, kajti muštace junaškemu hribolazcu kar nočejo zrasli, čeprav si jih z vsemi žavbami maže, — jaz pa mu to srca rad verjamem, da je že bil na stolu. Namreč na navadnem lesenem stolu, ne pa nn gori, ki se imenuje Stol... Bom torej prihodnje leto šel z vamii. Ampak želel bi, da vaša mama štrukljev ne skuha v košu, nego dji jih skuha v loncu, kajti bi se koš na ognju gotovo vnel — in štruklji bi šli rakom žvižgat. Brez šitrukljev pa jaz na Blegaš ne grenil Sprejmi lep pozdravček ml Kotičkovega s t r i č k a. 391. Ljubi moj Kotičkov striček! — V šoli smo prečitali nekaj pisem, ki so Ti jih pisale druge učenke. Tudi jaz sem Ti lani poslala več pisem. Vprašal si me, kdo je moj striček. V lanskem »Ilustriranem Slovencu« je bila objavljena njegova slika in pod njegovim imenom je bilo napisano: »Humorist«. Ugani torej, kdo je moj striček! Sprejmi srčne pozdrave od Tvoje V 1 a s 11 c e Cuček, učenke III, razr. v Mostah. Draga Vlastica! — Škoda, da nimam pri ro« »Ilustriranega Slovenca«. Bi potem z lahkoto ueo-tovi!, kdo je Tvoj striček. Tako pa pri najboljši volji ne vem, kdo naj bi bil ta »humorist«. Morda so to — Požgančev oča? Požgančev oča so mi namreč nekoč dejali, da se edinole oni z vso pravico lahko potrkajo na prsi in se pohvalijo, da so humorist, vsi drugi pa da si lastijo ta častili naziv po krivici. »Kaj?« sem se gromko začudil in jih pogledal kakor da se jim je zmešalo. »Vi da ste humorist? I kako neki? Saj še sploh nič zabavnega in šaljivega napisali niste — pa boste humorist!« — »Tiho!« so zarolineli. »Najboljši dokaz, da sem v resnici imeniten humorist, je to, da niti ne vem, kaj ta čudna beseda pomeni...« Takele so se iznebili Požgančev oča in so bili prepričani, da so napravili sijajen dovtip... Kaj takega. aH ne?! Pozdravljena! — Kotičkov striček. Kolači. Mama: »Jožek, Čo boš priden, M podarim za god velik kolač in še pot peresnikov zraven. Za vsako leto en peresnik.« Jožek: Oh, mama, daj mi raje pet kolačev iu en peresnik I« J Državno dijaško letovišče Martiniščica pri Sušaku .V.*'"' n Pogled na celotno Martin ščico s ceste, ki vodi s Sušaka Komaj tri četrt ure hoda ob morski obali po cesti, ki vodi iz Sušaka v Bakar in Kraljevico, prideš do lepega morskega zaliva, ki nosi ime Martinščica. Ob prvem pogledu obstaneš in se presenečen vprašaš, kaj naj bi to bilo. Na strani proti Sušaku stoji večja delavnica za čolne, a vsa druga obala je obzidana z mogočnim zidovjam, za katerim je več stavb različnih oblik. Veliko dvorišče je spremenjeno v mogočen drevored. Vse skupaj ni podobno ne vojašnici ne samostanu, a kaj drugega tudi ne more biti. Cel ta kompleks1 je bil pozidan za karanteno, kjre so pristajale ladje, ki so bile osumljene, da nosijo s 6eboj kako nalezljivo bolezen. Vsi potniki so morali potem tu čakati, dokler se ni izkazalo, da ni nevarnosti za kako okuženje. Sedaj pa razpolaga s temn poslopji Higijenski zavod v Zagrebu, ki jih je priredil za dijaško letovišče. V mesecu juliju so tu dijaki, a v avgustu dijakinje. Letos na primer je bilo v juliju 250 dijakov iz vseh delov naše države in je sedaj tam 350 dri-jakinj. med njimi 60 Slovenk, dočim je bilo dijakov iz Slovenije samo 7. Letovišče samo je med dijaki zelo priljubljeno in mnogi prihajajo sem kar leto za letom, saj jim pa tudi letovišče nudi vse, kar si mladina želi. Pod vodstvom strokovnjakov in pod nadzorstvom zdravnikov gojijo razne vrste športa — prostora je za vse dovolj — v prvi vrsti seveda veslanje in kopanje. Zavod ima na razpolago svoje čolne različnih velikosti, a morska voda sama vabi, da škočiš vanjo. Veselo vrvenje in življenje vlada v celem zalivu, na kopnem in v vodi. Povsod sami veseli obrazi ndadine, ki uživa naravo iz polne kupe. Tudi okolica nudi precej izletnih točk — do Trsata je samo tri četrt ure itd. — a mladina se drži le vode. Nekaj posebnega so daljši izleti s čolni, ki nudijo mladini res svojevrsten užitek. Da pa so vsi vedno dobre volje, skrbi kuhinja, ki jo oskrbujejo čč. šolske sestre iz Maribora. Če stopaš v kuhinjo in vprašaš, kak oin kaj, dobiš navadno odgovor: »Oh, ko so pa vedno lačni.« A kuhinja zna tudi to bolezen ozdraviti, čeprav vrši svojo nalogo z velikim naporom. Nad vsem pa čuje skrbno oko g. šefa dr. Brebek-a, ki mojstrsko in skoro neopaženo vzdržuje disciplino, kar ni ravno lahka naloga, če pomislimo, da so tu dijaki vseh različnih šol od prvega do zadnjega razreda. — Oskrbovalnimi znaša mesečno 750 Din, ki pa z ozirom na to, kar letovišče mladini nudi, nikakor ni pretirana. — i V veselem spominu pa ostane letovišče vsakomur, I kdor je enkrat bival v njem. S!atinske slike Krilati gostje Vsako leto priplovejo ti rojeni zrakoplovci na Slatino, natanko vsak ob svojem času. Pomladno sezono otvorijo že z aprilom in jo zaključijo s septembrom. Stan in hrano, kopel in pijačo si izbere vsak, kakor mu jo je predpisal zdravnik: naravni nagon.Ni jih gostov, ki bi tako umeli, kako se gostuje v zdravilišču, kakor to vedo ptice. Najdaljši dan jim je komaj dovolj dolg in najkrajša noč jim je komaj dovolj kratka. Vedro in veselo prežive dneve svojega gostovanja. Vsakdanji jutranji in ve-Eerni koncert si oskrbe kar same; tudi brez kapel-nika se jim vse melodije in simfonije lepo po-irečijo. Brez nastanjevalnega urada si krilati gost vsak sam poišče primerno stanovanje. Ako se, vsaj za uekatere, ne more najti pod streho Aleksandrovega in Belgrajskega doma. Zdraviliškega in Zagrebškega, Stritarjevega in Strossmayerjevega, Ljubljanskega in Slatinskega, Donatskega in Občinskega doma, jim je prav; če ne, ker so pristni go-zdovniki, si v gozdu razpleto svoj šotor. Višje in lišje je nadstropje, ugodnejše je zanje stanovanje. Kadar ste v zdravilišču, jim je predpisal zdravnik, ravnajte se natanko po naravnih predpisih. Delo smatrajte kot igračo in petje kol najvažnejše vsakdanje delo. In glejte, da ne boste preveč časa porabile s spanjem. Predolgo spanje mori vedrost in veselost. Katere se prej odpočijete, oznanjajte prej beli dan. Krilatim gostom se spo- rana napeti, ker mora že v prvi desetini julija vzeti slovo; ko z Marijinim objokovanjem pohiti čez gore. Za kukavico se polagoma oglaša črno-glavka. Ni ji dobro pri srcu, zakaj njen napev je sprva precej otožen. So pač tudi med pticami nekatere, ki vstanejo s težjim srcem. Potem se prebudi kralj pevcev: slavec. On ima najlažje srce in najlepšo pesem. A se nikomur ne usiljuje. Doli do zdravilišča sploh ne pride, zadovoljen je z lepim razgledom v tihi seči na Malih Rodnah nad Slatino. Za slavcem se pridružita v jutranji slavospev kos in drozd. In s polja v Ložneni dolu in v Cerovcu se začuje škrjančeva pesem. Komaj je zažvrgolel škrjanček, že so zapele drobne peuice in senice Najglasnejši solist pa je ščinkovec. Nihče izmed krilatcev ni na Slatini tako domač kakor ščinkovec. >ščink ščinkovec ščinka veselo,« je o njem zapel Stritar, ki je tudi v enem izmed slatinskih domov imel zavetišče v zadnjih dnevih svojega življenja. Počasi se dvignejo iz nočnega spanja golobje, žolne in druge ptice. Včasih slišiš rano zjutraj ali pozno zvečer čudno dvoglasje: Kukavica in sova se pogovarjata z dveh sosednih gričev Kdo bi mogel vedeti ali razumeti vsebino tega pogovora? Vse ptice pojo svojo jutranjo pesem, dokler so še tešč. Se le pri solnčnem vzhodu pobite vsaka v svojo restavracijo na zajutrek. Nekateri krilati gosti so pa kakor godci; pojo in pijo, godejo in se goste obenem. Ščinkovci si najbolje postrežejo. Svoje obednice imajo razporejene ob mizah slatin-skili gostov v Novi švicariji, Pri Ozomu, v Zdraviliškem domu, Na Pošti, Pri Solncu, Pri Ogrizku in še drugod. Vse je zadovoljno, le vrane se z nevoščljivim krakajcčim glasom zapode mimo Slatine, ker se malokatero uho iu oko zmeni zanje. Za dobro uro utihne petje krilatih gostov na Slatini. Skromen grižljaj zahteva skromen odmor. V slatinskem zdravilišču so trije vrelci: Tem-pel, Styria, Donat. Krilati gostje nočejo biti v nadlego drugim gostom; svoje zdravilne vrelce si poiščejo kjerkoli drugod. Najraje ob studencu nad Relgrajskim domom. Ni jim vedno lahko priti v ospredje, ker se tamkaj večkrat mudi raznovrstna vaška otročad, ki hodi zajemat slatinsko vodo za domačo vporabo. Lastaviea je še najpogumnejša. Ponovno preleti vodomet v Zdraviliškem parku in se mimohite napije. Jastrebi in sove pa večkrat dalj časa ne pijo niti kaplje vode. Vsaka ptica po svojih predpisih. Kadar so se krilati gostje najedli in napili, izgube nekaj svoje gibčnosti in vedrosti. Poln želodec ne poje rad. Ob trinajstih ali štirinajstih čez poldne nastane na Slatini velika tišina. Tudi vremenske spremembe vplivajo na slatinske krilate goste z močnim vplivom. Ako je vreme vedro so vedre tudi ptice; kadar je vreme nemirno in pu-; slo, so počasne in dolgočasne tudi ptice. Takrat se : drugim gostom celo ne marajo bližati; kakor da jih je sram pred lastno nestanovitnostjo in nemirnostjo in ker nočejo drugim motiti dobre volje. Ob vročih popoldnevih gredo krilati gostje . tudi v čistilne kopeli. Vrabci so pri tem najeno-\ stavnejši. Okopljejo se kar v pesku in prahu nad ; Aleksandrovem domom. Ta kopel je najbližja in najcenejša. Druge ptice se očistijo in okrepčajo v vodni kopeli na različen način. Malokatera razen kokoši še ljubi vrabčeve «prašne kopeli*. V ogljikove kopeli ob vabljivem napisu »Styria« ali »Hydroterapia« se seveda noben krilatih gostov prav ne upa. Nekoč je to vfendar poizkusil pre- ttam itol gremo na zdravljenje, poCliek ali oddih? Pojdimo v naš stari, mili turistov-ski center mednarodne publike zdravilišče Rogaška Slatina katerega nadmorska višina znaša 228 m, a podnebje je subalpno in blago. Zdravilna mineralna voda »Tempel«, »Sty-ria« in »Donat« z indikacijo za zdravljenje želodca, črev, jeter, krvoteka in drugih krvnih bolezni, ledvic, mehurja, živčnih bolezni itd. Normalno zdravljenje v kopališču: 3 tedne. Zdravilno vodo pa pijemo pred in po zdravljenju tudi doma. — Moderna hidro-elektro in mehano terapija. Rontgen. Prvovrstno urejeni kemijsko-analitični laboratorij. Zdravniki-spe-cialisti. Kopališka godba. Radio. Vse vrste razvedrila. Družabni izleti itd. — Sezona: 1. maja-1. oktobra. Glavna sezona 16. junija-31.augu«ta. Izven glavne sezone je najprimernejši poset kopališča vsled udobnosti, nizkih cen in posebnih popustov. — Pavšalne cene za popolno oskrbo vključno zdravljenje. Ugodnosti za neimovite. — Zveze: z železnico vi« Zagreb-Zabok ali via Grobelno. — Proti predložitvi potrdila znižana vožnja za povratek. — Zahtevajte prospekte od direkcije zdravilišča odnosno Putnika v Ljubljani, Celju ali Mariboru. dobi, da pred jutranjim zorom naznanijo prihod zlatega dneva. Tako jih uči narava. Kakšen užitek je v majevem jutru na Janini, na Tržaškem ali Tavčarjevem hribu nad Slatino! Ni čuda, da se je pisatelj Tavčar v mladih letih na svojem svatbenem potovanju ustavil kar na Slatini, ker so mu krilati gostje napravili tako prijetno svatbeno godbo. V njegov spomin se grič nad Sveto Ano imenuje Tavčarjev hrib. Na vseh slatinskih gričih se je nastanila po ena kukavica. Po stokrat se ponovi kukavičji jutranji pozdrav. Mora se za- drzni vrabec, a se mu je slabo izteklo. Po vodnih kopelih se vležejo na solnčne kopeli. Potrebno si s svojim kljunom in z lastno oljnato slino napravijo ptice kar same. Proti večeru ljubijo krilati gostje družbo in družabnost. Čez dan poleta vata skup po dva in dva, ali tudi posamič, pred večerom pa se radi zbero v skupnem zboru. Pred počitkom 6e enkrat zažive v živahni vzajemnosti kakor v spominu na nekdanjo skupnost v domačem gnezdu. Vrabci prirejajo tudi podoknice, a navadno dožive le nemil odzdrav, »pred katerim se z vriščem razgube na vse strani. Spanje v zdravilišču je pri krilatih gostih kratko in lahko. Tudi ptice sanjajo ponoči, nekatere pogosto in prav živo. Iz njih vedenja moremo povzeti vsebino njih sanj. Kukuvica sanja o bogatem mrčesu ali o svojem ranem slovesu; ščinkove« sanja o gostoljubnih mizah. Vsak krilatih gostoi sanja čez noč pač to, kar ga čaka čez dan. Vse p« naravnih predpisih. Krilati gostje so drugim gostom v marsičem i zgled in vzpodbudo. Ako človeku ne bistre duha, pa mu, kar je danes še potrebnejše, vedre duha in plemenitijo srce. Kdo se ne bi z občudovanjem, z ijubeznijo in s skrbjo zavzemal zanje? Bolj človek ljubi in ceni stvari okrog sebe, bolj je sam krona stvarstva nad njimi. Rogaška Slatina je tudi v krilatih gostih blažilna in zdravilna. V. T. največje kopališče na južnem Jadranu Znižane cene: 200 sob od 15'— Din dalje, prvovrstna kuhinja, 2 plaže za plavalce in za otroke, 3 športna igra-lišča, drevoredi, dnevno koncerti, danzing itd. — V bližini gozdovi in vodopadi. Informacije daje Direkcija kopališča Kupari-Srebrno Predor za splave Finska, ki je 6ilno bogata na lesu, ima jako razsežno omrežje vodnih potov za trausporti-ranje lesa v splavih. To je tudi edina pot, spraviti to bogastvo iz težko dostopnih krajev k napravam velikih lesnih industrij. V skupnem iznosu merijo te vodne prometne žile 47.000 km. Poleg tega se poslužujejo seveda še vseh drugih znanih gozdarsko tehničnih pripomočkov, da kar najceneje odpravljajo les. Premagati morajo včasih tudi velike višinske zapreke, po vzpenjačah morajo sipraviti hlode na hrib, odkoder jih po žliibih spuščajo v dolino. Stično so morali v južnozapadnim delu Finske premagovati hrib med dvema jezeroma — Nasijarvi in Pyhajarvi. Sčasoma j>a dvigalna naprava, ki je bila zgrajena na principu brezkončne verige ni mogla več obvladati velikih množin materijala in je bilo obratovanje z njo predrago. Zato so zvezali obe jezeri z 260 m dolgim predorom. Na ta način se jim je posrečilo splavljati do 2200 hlodov v eni uri. Predor je popolnoma izzidan in betoniran. Zanimivo je, da so napravo, ki meri s predorom vred 600 metrov izvršili v osmih mesecih, to je, baš v času, v katerem običajno v teh krajih lesa radi vremenskih prilik ne splavljajo. ______ , Najlepši govor. a-> Vrtačnik je prišel zgodaj zjutraj domov. Zena se že pripravlja, da bi ga pošteno oštela. Vrtačnik pa pravi: >Ko bi ti vedela, kako lep govor sem slišal danes, ko sem bil v družbi z nekim Američanom. Tako lepega govora v resnici še nisem slišal. Kratek je bil in jedrnat.« Zena jezno molči: »Veš, ko smo odhajali, je Američan rekel plačilnemu: »Koliko pa stane vse skupaj?« Za srčne, živčne in ženske bolezni, počitka potrebne! — SI. septembrom za 20-dnevno zdravljenje za pavšalno ceno r»j kojno, le sova je tu pa tam zavpila v tiho noč, in še je bilo čuti njei\ odmev in še tam iz dalje glas njene tovarišice, tudi lahen vetrič je zaigral skozi bukovje. Na nebu pa so gorele neštete zvezde in neslišno hitele v zaton, kakor kazalec večne ure, ki jo je Stvarnik navil in ki se bo ustavila šele tedaj, ko bo vseh časov konec. Hitele so zvezde svojo tiho nočno pot, ne da bi prisluhnile, kako je II e smrčal, pa tudi mi ga poslušali nismo, le »traža ve o tem poročati. Ko pa so začele na nebu zvezde ugašati, je padel med nas »alarm«, in že smo bili na nogah. Le Ile, ki bi zvečer rad storije pripovedoval, se je še in še obrnil, predno se je izko-talil iz svojega gnezda. Ob solnčnem vzhodu smo bili že na Sv. Jeri. Seveda smo preje opravili vse, kakor se spodobi ljudem in kristjanom. Straža nam je priskrbela za umivanje dosti vode, vsak pa je imel s seboj tudi brisačo. Lahna meglica je medlela v nižavi, pa tudi daljno obzorje ni bilo povsem prozorno. Počasi malo po malo pa je izza Zagrebške gore vzrastlo Jutranje solnce v krasen nedeljski dan. Široko se je i odprla dežela, ko je svetla solnčna luč zasijala tja ! gori v Kamniške planine in tja na Triglav. Le žal, I da so najvišji gorjanski vrhovi na zapad in sever I zaraščeni in ne dajo očesu proste poti. in te nedeljske misli, ki so nas našle tu gori, so nas spremljale cel dan, tja k Sv. Miklavžu, kjer smo imeli celo žegnanje, in na dolgi romarski poti, ki smo jo še ta dan napravili tja doli v Šent-jernejsko dolino. Tudi doli smo doživeli marsikaj in videli, pa to naj ostane nam samim za spomin: — lep in nepozaben spomin na Pleterje in Mariji no kapelico v Lurdu. Tudi gospoda Mirkota, šentjernejskega, ki nas je v žehto dejal in nam še drugih dobrot skazal, nikdar ne bomo pozabili. Še in še je spominov, za javnost, pa tudi za nas, ki nam bodo tako globoko ostali zapisani, kakor Gorjanci trdno stoje, lepih spominov na tiste dni, ko smo taborili pod Kuko goro, si sami kuhali, pekli in cvrli. Zal, da je naS čas tako hitro iztekel. Radi bi še ostali en dan. ker imeli smo še vsega dovolj, toda v dolini so peli cenovi in brnele mnšine. Vse nas Je klicalo domov. Spet so zginili šotori, zaorila je še enkrat pesem, odjeknil je vrisk, pa smo se poslovili In krenili v dolino, kjer so tedaj ure kazale osmo zvečer. Slovo naše pa je povedalo: Na svidenje! Ni samo za škrica in študenta gorsfoa samot: in veličina, videli in doživeli smo, da je Bog gore ustvaril tudi kmetu. IZ TEHNIKE Moderna avtomobilska cesta V vvestfalskem industrijskem okrožju so Nemci pred kratkim otvorili prvo cesto, ki je določena samo za avtomobilski promet. Je to nova cesta, ki so jo zgradili med mestoma K61nom in Bonnom; če se bo dobro obnesla, jo bodo potegnili še naprej iz Kolna v Dusscldorf. Cesta teče 10 km popolnoma naravnost proti jugozapadu, nato pa naredi edini ovinek in teče zopet ravno na-naprej. Cesta je dolga 20 km, gradbeni stroški pa so znašali 120 milijonov dinarjev, tako da stane kilometer ceste 6 milijonov dinarjev. Gradilo jo je več mesecev nad 5500 delavcev. Največja odlika nove ceste je, da nima niti enega križišča. Vse ceste, ki bi imele križati to avtomobilsko cesto gredo nad ali pod njo. Na 20 km dolgi progi je ta nova cesta križala kar 30 cest. Nova cesta ima 27 mostov, ki gredo čez stare ceste, 3 stare ceste pa gredo z mostovi čez novo. Vsa cesta je široka 16 metrov, od tega odpade za promet za vsako smer po 6 m, ob kraju pa sta še py dva metra široka travnata pasova. Po sredi ceste je bela črta, ki deli cesto v dva enaka dela za promet v obe smeri. Cesta je zgrajena tako, da morejo vozovi voziti po njej s hitrostjo 120 km na uro. je priključek izpeljan tako, da ima priključena cesta štiri dovoze na avtomobilsko cesto. Z vsake strani gresta namreč dva, eden v levo, eden v desno. Te priključne ceste pridejo na avtomobilsko cesto v velikih polkrožnih lokih, tako da avtomobili, ki zavijajo po njih, niti najmanj ne ovirajo ostalega prometa na avtomobilski cesti. Cesta je, tako v Kolnu, kakor tudi v Bonnu, izpeljana v velik krog, v katerega se iztekajo druge mestne ceste. V teh krogih se cesta razširi za promet v eno smer na 10 metrov. Cesta je »tlakovana« s 6 cm debelo plastjo gramoza, zalitega z asfaltom. Poldrug kilometer ceste pa je tlakovan z drobnimi kockami. Ob robu ceste je nasajeno nizko grmičevje. Kjer pa gre cesta v izkop, so ob krajih zgrajeni tako zvani elastični »ameriški« zidovi, ki v slučaju nesreče močno ublažijo udarec avtomobila ob zid. Za razsvetljavo ceste je prav posebno preskrbljeno. Ker celo v Ameriki še dosedaj ni razsvetljava avtomobilskih cest zadovoljivo rešena, so razsvetlili to cesto na več različnih načinov. Tako je 500 m razsvetljenih s Zeissovimi žarometi, drugih 500 m je razsvetljenih z žarnicami, ki svetijo le nizko po cesti, vsa ostala cesta pa je razsvetljena z žarnicami, ki so pritrjene precej visoko. Ta nova cesta je bila nujno potrebna, saj vozi med mestoma Kolnom in Bonnom v.sako uro povprečno 2000 Nova avtomobilska cesta med Kolnom in Bonnom. S prav tako hitrostjo lahko vozijo tudi po edinem ovinku, seveda se cesta na tem ovinku zelo počasi zavija. V vsej dolžini ceste je mogoč dovoz samo t ene važne ceste pri kraju Wesseling. Vendar Organizirana pomoč pri radio-motnjah Užitek brezžičnega poslusanja govorov in koncertov nam kvari neb roj vsakojakih motenj. Tu se uekdo v pozni nočni uri masira z elektriko, tam zopet nagaja elektromotor s svojimi iskrami itd., da ne govorimo o tramvaju. Rndio-poslušalci so sčasoma uvideli, da je treba poseči k samopomoči, da je treba poiskati te mo-tilcc in da je treba najti načine, kako tehnično odpraviti okuženje električnih valov. V nekaterih državah so tudi že potom zakonodaje dosegli prav energična sredstva. V Nemčiji že dolgo časa obstoja organizacija nazvana »radio-pomoč«, ki išče vre!« motenj. Tako je leta 1931 preiskala 125.000 slučajev, v prvi polovici leta 1932 pa 53.000. V 33% slučajev so se izkazali mali motorji in aparati v gospodinjstvu, obrti, poljedelstvu itd. kot žarilci motenj. Električne medicinske naprave so prevzele 28%, od katerih je odpadlo na zdravniške naprave 3%, na privatne visokofrekvenčne zdravstvene aparate pa 25%. Dalje so bile na prasketanju v radio aparatih deležne elektrarne s 5%, z ravnotoliko električne železnice, 9% pa so dosegli brezobzirni posestniki slabih radio aparatov s piskanjem vsled premočnega navijanja reakcije. V 12% slučajih pa je omenjena organizacija našla, da leže napake v radio aparatih samih. Preostalih 8% pa so imele na vesti atmosferične motnje in pa napake, čijih izvor se ni dal ugotoviti. Organizacija radio-pomoči je z nasveti obiskala ugotovljene motiice in se je v 20% vzidalo pri napravah, ki so motile, obrambna sredstva. V 55% slučajev se je dalo z malenkostno tehnično preureditvijo odpraviti napake na licu mesta, v četrtini slučajev pa se je dalo od-»omoči nadlogi kar že pri samem prejenmem »para tu. Čeprav taka organizacija zahteva neb roj denarnih žrtev vendar že iz gornjega vidimo, kako plodonosno je lahko njeno delo. Pričakovati je zato, du se bomo tueli pri nas, vzlic gospodarski mori povzpeli do take prepolrebne ■nstitucije. Predor pod bostonsko luko Pod bostonsko luko grnelijo 1500 m dolg predor za ccstni promet, ker bi vsaka gradnja mostu stala mnogo več. Cesta, ki je b in pol m široka, se nahaja v cevi premera 9 m, ki je zgrajena iz stisnjenega jekla. Kakor je znano, delajo delavci v posebni kameri pod precejšnjim zračnim pritiskom, da nc more vdreti morska voda skozi plasti zemlje v rov. Pri tej gradnji so na eleganten način rešili problem odvažnnja izkopnin. Potujoči trak, nn katerega grmadijo odkopano zemljo, sc pomakne najprej v celico, ki je opredeljena od prostora, kjer kopljejo dclnvci in kjer vlada, Kakor omenjeno zračni nadpritisk. To celico, ki sc hernictrično zapre napram delavskemu prostoru, sc odpre na drugem koncu in spusti potem potujoči trak v rov normalnega zračnega pritiska in oeltod n« prosto, na odlagališče. Celico se jva veti no ziiovn načrpa z zrakom. da je nadpritisk isti, ko pri delavcih in se pri edpiranju v kamero delavcev ue zniža zračni tlak. Joža Herfort: Poslanci noči avtomobilov. Verjetno je, da bodo cesto porabili tudi pri avtomobilskih tekmah. Nemci so prepričani, da so napravili s to cesto pravi preobrat v gradnji modernih avtomobilskih cest. Betonske ceste v Ameriki Leta 1930 so v državi Lou iri i a na zgradili 1100 km. leta 1931 pa 2050 km betonskih cest. V Ameriki so z dneva v dati tehnično vedno bolj izpopolnjevali način gradnje teh cest. tako dela jo ceste po začrtani trasi kar posto|>oma s tem, da pripravljajo teren, nasipajo, mešajo beton itd., skoro vse istočasno. Rob ceste omejijo z dvema tračnicama, na katerih se počasi [Kimikajo »široko r a-z k o r n č e n i < s tio j i, ki upravljajo skoro vsa dela, ki jih je morala prej izvršiti počasi in s trudom človeška roka. Te stroje so vedno bolj in bolj izpopolnjevali tako, da danes že zmorejo naravnost neverjetne naloge. Dnevno delo se je posrečilo dvigniti od 90 m na 300 m. Cesta, ki je široka 5.5 m jc tedaj v enem dnevu popolnoma zgrajena v dolžini ene tretjine km. Dosegli so celo 400 m na dan pri 20 cm debeli betonski plasti. Zato so tudi cene jako nizke, saj stane 0.85 kvadratnega metra ceste le en dolar. AvtomobU na paro V Ameriki se je ustanovil« tvrdka Heat Battery Motors Corporation, ki hoče spraviti v promet male avtomobile s parnim pogonom, ki bi naj služili kot mali prevozni vozovi kakor na primer za pekarne, mlekarne, časopise itd. Na teli vozovih se nahaja sicer kotel, ki pa ne služi proizvodnji pare iz vode. Ta visokotlačni rezervoar sprejme gotovo množino vodne pare visokega pritiiska in to dobiva iz gotove stoječe naprave, ki proizvaja paro. Ta para služi slično kakor stisnjen zrak za pogonsko sredstvo posebnemu parnemu stroju. Enkratna polnitev omogoča vozilu, da prevozi 50—60 km. Umetni kaolin Kaolin, fina, železa prosta bela glina, ki ga v industriji jako mnogo rabimo za izdelovanje porcelana, fajanse in tudi v drugih strokah, je sedaj sintetično, to je umetno, izdelal mineraloško pelrografski institut univerze v Gottingen-u. Izhodni material, ki sta ga sestavila Schwarz in Brenner pred kratkim za sintezo muskovita, je sestavi kaolina odgovarjajočo snov iz aluminijevega oksida, silicijevega dioksida in vode. Ta preparat so pustili dve leti na zraku in je še oslai amorfen, to je nekristaliničen. Nato so ga segrevali pet dni pri 250°—S00° in pri 40 do 90 atmosferah pritiska vodne pare v zato pripravni posodi, ki mora biti radi hudega pritiska iz močnega materiala in ki jo imenujejo bombo. Snov se je spremenila v kaolin in to izključno kaolin, ki so ga tudi z rentgenom fotografirali, primerjali s pravim. v naravi dobljenim knolinpin in ga' lako identificirali. Zdi se. da odgovarjajo temperatura in pritisk za umetno pridobivanje kaolina vrednostnim temperature in pritiska, ki nastopajo v naravi ob naslajanju kaolina. Zanimiva je stabilnost sintetičnega kaolina kljub relativno visoki temperaturi pri preizkusih. Drobne vesti Švicarsko telefonsko in telegrafsko omrežje meri 1,697.000 km. Lansko leto pu je merilo 1,483.000 km. Od tega odpade na kable 88% in no proste vode 12%. Koncem leta 1931 je bilo v Avstriji 76133 motornih vozil, kar je 11.8% več kakor koncem leta 1930. V celi Avstriji odpade ua 86 prebivalcev 1 motorno vozilo in na 355 en avtomobil. Virčck Tovariš mraka Mlado lnastje je žuborelo in čebljalo v veselem čebljanju in cvr-čunju škorcuv. Drugo gnezdo veseljakov je bilo godno, drugo gnezdo se je speljalo. IJrastje, polno dupel inž lanibo-rov je bilo kaj pripravno za gnezda škorcev. Nanosili so si malo bilk in palčic. pa malo mahu' Sedaj so se mladi zaupali svojim krilom i" odšli takoj, oba legla, prvo in drugo, na jug. Gnezda so bila prost«,sedaj so jih hoteli izrabiti drugi Narava š t e d i ! V mladih večerih so se pričeli pariti majhni ptiči, če so sedeli, so bili pičlo [ie dveliki in podobni stu-rim okleščkom in štorom. Mludo h rastje je šumelo v večerni sajii. Gozdne poti so se na križiščih nemo srečavale, pa se zgubljale v mladem mraku. Obrisi debel in listov so se polagoma zbirali v eno samo pusto, temno, nedoločno barvo. Nebo na zahodu se je še svetilo v rahli vi jolično modri luči, gore v daljavi so izginjale v temo. Polje se je umirilo. Kmetje so trudni drug zn drugim počasi odšli, konfall so naporno dnevno delo, njih hrbti pa so bili nizko sklonjeni k suhi grudi, iz katere je puhtela šc dnevna vročina. V mladi liežnozeleui ajdi je zočirikala jerebica, |ni sc spustila v temno zavetje ;xiljsko mejiee. Po kolovozu je prišel v lahnem drncu zajec, po-stavil n« križpotju možička in odšel na polje. V gozdnih sencah so zamrli zadnji glasovi dnevnega življenja, tedaj pa jc oživelo h rastje, ki je podrhtavalo v mlačnem vetru. V tiho noč se jc razlegel krik. ozek, zategn jen, pa globok in čudno votel. »Tjuu. tj ti ti. tjitu...« v začetku počasi, enakomerno, pa vedno pogosteje in glasneje, pa spet kot v bolečini zamrlo. Onkraj jase ol> starem, votlem hrastu sc jc odzval drug glas, za s|Kiznanje višji o-no v kratkih lokih na polje. I rda noč je že bil«, ko sta bili obe ptici nn votlem hrastu. Za šibko pest veliki, pepcl-nuto sivi z drobnimi rjaslimi progami in črtu-mi, pr«v kot hrastov hib. Nožici poraščeni z redkimi ščetinami, glav« okrogla, velika, z ličnimi šoj)i perja, z ušesci. oko svctlorumeno — virčka sta si zbral« za svoje domovanje staro hrastovo deblo. V starem domovanju škor- Nova neslišna kamera za snemanje zvočnih Wmov Čim se je pojavil zvočni film. jc nastopila prva težkoea, udušiti vsak šum. ki bi motil snemanje. Nehalo se je razgrajanje režiserja, preti katerim je vse trepetalo, vsak dostop v atelje za časa snemanj« jc znbranjen z rdečo lučko, morali so odpraviti šumeče obločnice, jn na njih mesto postaviti navadne žarnice, kajti mikrofon ne sme prenesti niti najrahlej-šega — pst — izven programa. Prav za prav ovzroča seveda šum. Zato so kamere v početku postavili v neke vrste cclico. ki je imel« v prednji sleni stekleno okno in je bila hermetično zaprta, do je udušila vsak glas. Skozi okno je potem snemal operater. Ker so jia spoznali, kako neudobna je ta celica, posebno neokretna za snemanje v naravi, so skušali zboljšati kamero s«mo trn ta način, da so jo trapravili precej veliko in jo od znotraj obložili'z zvočno neprodušnim mater jalom. Pa tudi ta kamera se je izkazala zn nepopolno. Bila je preobsežna in pretežka. In spet je tehnika pomagala iz zagate. Kamera je sedaj mnogo manjša, čeprav močne in tesne konstrukcije, ki ne propušč« zraka. Pred snemanjem se iz kamere izsesu zrak do zadostnega vakuuma. In ker razredčen zrak zvok slabo širi, se šum vrtenja kamere na t« nači.n uduši. Na aparatu je nameščen manometer, knzalo zračnega tlaka, ki takoj opozori operaterja, čim je jxitrebno ponovno izsesavanje zraka. UHracentbližje z. virčkom in čukom, pu lH,S jiostal njihov zagovornik in prijatelji Vsak večer st« virčka hodila na izprelete jk) |k)lju. Doma v hrastovem duplu pa so bila že štiri okroglasta bela jajca. Virčka sta lovila .samo nočne metulje in hrošče, zelo redko tudi k«ko miško. Da nista za večje ptičke nevarna nas prepriča en sam pogled na njihove kremplje, oziroma noge. Luna je pogledala izza temnih vrhov no-sednjega borovega gozdiča, v gnezdu so bili pn štirje majceni mladički. Stura sta hodila samo na kratke izprelete, jiu pridno krmila mladiče. Poletje jc prejndralo |xi!ovico, ko so sc izpeljali, toraj v dobi. ko ni nobenih drugih mladičev več, posebno p« še sov ne. Najkasneje so gnezdili virčki, najkasnejši so njih mladiči. Ko bodo zacvetele prve zablane, bodo prišli sano jesensko obleko, so virčki odšli na jug zimovat, nn jug za solneem. Ko bodo zacvetele prve jablane bodo prišli s|>et nazaj, oživljat v tihih nočeh samotne hrastove gaje. V kriku noči Temna noč. Samoten borov gozdič je je-čal v sunkih vetru. Nebo jc bilo temno, prekrito z umazano črnimi oblaki, pršel je rahel mrzel dež. V grmu nu polju je zaklicala iz sna z.bu-jena taščica, jazbec jc leno taval |xj praz-.lem jx>lju. V vetru so završale poroti, na samoten hrast sredi jiolja je sedi« temna |>tica, dvignila perna usesca, se našopiril«, razprl« kril« in sklonila glavo pa zaklicala v noč in veter glasni »kivit, kivite. Kmalu sc je prav narahlo oglasila druga v borovju: male uharice so se klicale. Oran-žasto žareče rumene oči so se jim v merili luči somraka tajno svetile, peroti so pa neslišno rezale zrak. V zgodnjih pomladnih nočeh so se lejie ptice noči klicale in sc jKirile. Njihovi klici so čudno tesno zveneli v mlado vzdušje noči, tako tajinstveno, vendar polni ncodoljivc sile po drugu. Ko jih je zalotilo jutro, so sc zaspane tl^ šealc ob drevesna debla v gostih vejah, perna usesca .so potegnile daleč nazaj, oči ozko priprle, tako da so imele v obrazu nek čuden, spa-čen izraz, ki jc v obče tako značilen za male uharice. Perje, ono riimenorjavo mešano s tenino-rjuviin je popolnoma nalikovalo barvi debla, tako d« so se vedno čisto skrile. Male uharice, ta okras naših temnih ravninskih gozdov, ne žive nikdar samotarsko, kot njihove velike sestre, pač jia v enem okraju vedno skupaj. Popolnoma zase vendar, le mati narava jih združi s tajno vezjo ljubezni, da si napravijo borno gnezdo, zrede mladiče, pa se spet raz-krope in v nočeh tajno kličejo druga, drugo, pa se ne združijo... Krik noči Noč. šum dnevu je prešel v mir noči. Gozd je oživel, godrnjali so polhi, tam, kjer so varovale strme skalne pečine dohod, je domovala velika uharica. Velika ptica z lepimi pernatimi /šesci in velikimi bistro žarečimi očmi pa ostrimi velikimi kremplji. Njena barva je bila tc-mnorjava s črnimi progami, po temenu skoro po|)olnoma črna. Našopiril« se je, pa zaklicala v noč z glasom, ki je stisnil ubogim živalcam srca. Zaklicala je, pa odnesle so jo neslišno peroti no lov. Nobena žival ni v«rn« pred njo, celo iglasti stric jež se je zaman zvil v bodeči klobčič, ostri kremplji uharice so dosegli sret tudi skozi igle ... Plen uharice je kaj različen. Od miške do zajcu in mlade srne je za njo vse dobro, jirav tako ptice. Zelo rada ima pa vrane, katere lovi jio noči, ko spe. V gozdu je tedaj velik vrišč in hrup, ki se pa ne jjoleže prej, dokler je niso velike temne peroti odnesle s plenom v miren zaklon. Podnevi presedi v samotnih pečinah ali razvalinah. kjer teh ni, jvi na samotnem drevesu sredi polja. Ušesa povesi, oči skoro čisto zapre, pa pazno ogleduje okolico. Čc zapazi kaj sumljivega, odleti dalje, iskat si varnejšega skrivališča. Zgodaj spomladi zažari i v uharicah oni ta jni ogenj narave, pokliče tudi uharice oni tajni glas. da si poiščejo družbo samic. Samci pa, posebno če prideta dva k eni samici, bojujejo hude boje. Zgradijo si uharice kaj priprosto gnezdo iz vej in listja, rade pn vzamejo v najem večje staro gnezdo orla ali drugih roparic in samic« znese 2—4 belih okroglastih jajc, iz katerih sc izležejo čez 5 tednov mladiči, ki jih staru s pravo roditeljsko ljubeznijo odgojita. Zn vse nočne prijaznosti se pa pticc uharici ob vsaki priliki rade maščujejo, zakaj nočni jiogiiin uharičin z dnevom splnhni. Pa so lovci uharico ujeli, šli z njo ven na | polje in jo postavili na stojalo, sami so se p« i skrili v zaklon. Vse ujede so hitele nad nliu-| rico. ki sc je šopiril«, sršil« perje, odjiiraln peroti in sc pripogibula. skušala sc jc braniti, i lin branji i «r> So lovci — iiiedc so padale ustreljene na tla . Stran 16 NEMI i N D r J A N C I čiti vodo, zmerom najprej z dolgimi puščicami premerijo globino vode. Poznajo posebne plese, katere plešejo moški, kadar vzhaja luna. Moški drže v levici lok in puščice ter skačejo po pet korakov naprej in pet nazaj. Žene sede ob strani v travi in spremljajo ples z enakomernimi glasovi, ki so bolj podobni šepetu, kakor petju. Glasovi žensk so podobni našemu »tu-tu«, ter se ponavljajo ne-nehoma. Kadar kdo izmed teh Indijancev zboli, se nihče ne zmeni zanj. Nihče ga ne opazuje, kako umira. Kadar opazijo, da se bolnik ne giblje več, tedaj hitro poberejo svoje malenkostno imetje in zapuste taborišče. Za mrliča ali bolnika se ne brigajo več in ga prepuste svoji usodi. Najbolj zanimiv pa je rod teh Indijancev zaradi tega, ker je nem. Navadno »o obsodili znanstveniki neznane Indijance, s katerimi so prvič prišli v dotiko, da ne znajo govoriti. Vendar ie je vedno izkazalo, da imajo posebno grgrajočo govorico, ki j« za belokožce skoraj nezaznavna. Ameriški proiesor je bil prepričan, da bo tudi pri teh Indijancih po daljšem opazovanju zasledil podobno govorico. Več tednov je živel sam med njimi, vendar ni zapazil ničesar. Ko jih je zapustil, je bil prepričan, da je našel pleme, ki ne pozna govora. Vse, kar je zapazil pri njihovem medsebojnem izražanju, so bili razni kratki glasovi, ki so bili vedno enaki. Če so bili nejevoljni, so sikali »hitatiti«; moški so se pri tem jezno bili po kolenih in cepetali z nogami, ženske pa so te bile po bokih. Vse njihovo izražanje je odvisno od znamenj gibanja. Če hočejo komu pokazati, naj gre proč, tedaj se obrnejo nekoliko v stran, dvignejo roko m zastkajo »tuh-tuh«. Samo najstarejši poglavar, katerega jc spoznal ta ameriški profesor, je poznal eno besedo sosednjega indijanskega plemena, in sicer »tata« (ogenj). Toda tudi to je profesor zapazil šele po dolgih tednih. Kljub temu pa profesor še ni popolnoma prepričam, da ti Indijanci ne bi imeli svoje govorice. Znano je namreč, da se Indijanci v družbi s tujcem vedno zdr-že vsakega izražanja. Zato je mogoče, da so kljub temu, da je bil med njimi toliko tednov, previdno molčali. Res je pa, da so ti Indijanci najbolj zapuščeno in zaostalo pleme v Južni Ameriki, ker so jih sosedna indijanska plemena potisnila v najbolj nezdrave dele pragozdov. Zaraščen pragozd, v katerem žive ti Indijanci, ni bogat na živalih. Zato žive Indijanci le v majhnih skupinah. Lov zahteva vse njih človeške zmožnosti ter skrajno pazljivost. Pri lovu se morajo priplaziti k živali popolnoma neslišno in nihče ne sme govoriti. Zato se menijo med seboj samo z znamenji. Glasnih klicev, vzklikov ni profesor slišal nikdar. Njihov obraz je večinoma ne-izpremenjen. Če se smejejo, aH so veselo presenečeni, tedaj jc njih smeh še najbolj podoben trdemu režanju. Profesor je mnenja, da ta rod propada in da težko življenje, ki so ga deležni v pragozdu, jemlje tem Indijancem življenjske sile. Vedno v manjših skupinah se potikajo po pragozdovih in verjetno je, da bodo po daljši dobi popolnoma iz umrli. Njihova telesa so sicer močna, moški merijo 170—190 cm, vendar kažejo nekatera znamenja na telesni, še mnogo bolj pa na duševni propad. Ko je začelo deževno vreme, profesor ni mogel več vzdržati v zelo nezdravem in nevarnem pragozdu in je zapustil Indijance. — Najbrž še zlepa ne bo rešena uganka tega nemega indijanskega plemena. Douaamont ostane neobdelan Poročali smo že o velikanskem spomeniku med vojno padlim vojakom, ki so branili francosko trdnjavsko središče pri Verdunu. Spomenik so postavili v bližini Douaumonta, kje je že danes neobdelano polje pusto in razorano, kakor ga je pustila strašna vojna vihra. Po najnovejšem sklepu bo v razsežni okolici spomenika ostal svet tak, kakor je, uničen in neobdelan, da bodo obiskovalci velikanskega pokopališča videli, kako je uničevala svetovna vojna. Novi železniški avtobus. Poročali smo Is o poskusnih vožnjah z železniškimi avtobusi i.a progi Dimaj-Semering. Na sliki vidimo avtobus tvrdke Daimler, ki je dosegel izredno ugodne hitrosti ua tej progi, tako da bodo avstrijske železnice naročile v kratkem večje število takih vozov. Lasni okras — po zgleda živali Znanstveniki, ki so na »vojih raziskovalnih potovanjih med najbolj priprostimi in neznanimi ; narodi v vseh delih sveta odkrili mnogo novih rodov, so se največkrat čudili čudovitemu lasnemu okrasju, ki ga nosijo pripadniki posameznih rodov. Dolgo časa niso vedeli, kje najdejo ti narodi zglede, po katerih sestavljajo svoje, včasih tako čudovito lajno okrasje. Nazadnje pa so zapazili, da posnemajo ljudje živali, ki žive v isti pokrajini. Navadno posnemajo ptiče, ki so prav gotovo najlepši med tamkajšnjimi živalmi. Vsi poznamo krasne perjanice, ki jih nosijo Indijanci v gozdovih Severne Amerike. Seveda so obdržali to okrasje le tisti Indijanci, ki živijo še svoje staro življenje in kateri niso še navezani Na levi: indijanski poglavar z lepo perjanico, na desni: glava smrdokavre 7, našopirjeno perjanico. Takoj lahko opazimo skoraj neverjetno podobnost med obema na pridobitve, ki )ih jim nudi vedno bolj prodirajoča ameriška civilizacija. Prav gotovo pa se zato Indijanci, ki žive še svoje staro življenje, počutijo boljše, kakor tisti, ki so deležni dobrot modernega sveta. Saj je znano, da Indijanci, ki pridejo v dotiko z belokožci, kaj hitro izumirajo. Če primerjamo perjanico indijanskega poglavarja s perjanico smrdokavre, ki živi pri nas kakor tudi v Severni Ameriki, zapazimo čudovito podobnost. Kadar smrdokavra našopiri svojo perjanico, ima res lepo glavo. Prav gotovo se je zdela ta glava lepa tudi Indijancem, pa so jo začeli posnemati. Poglavar dobi seveda najlepšo in največjo perjanico. čim mlajši pa je indijanski bojevnik, tem manj peres sme imeti v svoji per-janici. Pa ne samo pri Indijancih, tudi drugod po drugih zemljah je mogoče opaziti čudovito podobnost med oglavjem poglavarjev in glavami ptičev. Tako žive v Južni Afriki v dežeU Svasi zamorci iz rodu Ovambo, ki imajo navado, da obdelajo svoje lase na vprav čudovit in za nas kaj neprijeten način. Svoje dolge lase sčesejo, jih nato dobro namažejo z ilovico in kravjekom, tako da postane ves šop las. kakor gosto testo. To dobro okrog dvajset let in je sprejel med može, tedaj dobi vse pravice moških. Sme lenariti, kakor lenarijo vsi moški zamorci, sme hoditi na lov in si tudi napraviti svoj glavni okras, ki je dika moških. Dolgi šop las sredi glave si preveže z vrvico in ga povije tako trdno, da stoji naravnost pokonci. Gornje tretjine šopa pa ne povije in lasje mu lepo vihrajo z visokega nastavka. Tudi za to okrasje so našli Bantuzamorci zgled v živalstvu. V sicer vroči in pusti pokrajini živi v grmičju neke vrste čopasta prepelica, ki ima prav tak šop, kakor so si ga napravili zamorci iz svojih las. Vse kaže, da so se zamorci v to prepelico tako zaljubili, da so jo začeli posnemati. Prav gotovo pa je ta njihov okras bolj prijeten, kakor rog ii kravjeka. Na otoku Sumatra pa nosijo domačini, Id 2tr» na višavju Podang, ob prav svečanih prilikah in proslavah posebno lepo okrasje, ki da mnogo dela. Svoje lase lepo počešejo in namažejo z oljem, ob straneh na temenu vzamejo dva šopa las in jih tako spretno povrjejo in povežejo, da stojita pokonci, kakor dva rožička. Čez čelo in lase ob čelu si prevežejo lep in bogato vezen trak, ki sega do ušes. Nad ušesom zataknejo pod trak lepo in veliko rožo, mimo ušeaa pa vin s trakn še na debeli in precej dolgi vrvici majhen in lepo brušen kamen. Tudi to okrasje je posneto po lepi glavi fazana, ki živi na Uunošnjem višavju. Tako zvani padang-fazan ima na glavi dva rožička, ki sta prav podobna polževima n>- Na levi: glava javanske prepelice, na desni: lasni okras javanskega plesalca na dvoru sultana Djokjakarta. žičkoma; ob' kljunu pa mu visita dolgi in tenki bradi. Domačini so po fazanovem zgledu naredili na svojih glavah rožičke, z vrvicama, ki jim visijo od ušes, pa so hoteli posnemati fazanovo brado. Na otokn Java pa živi v Djokjakarta sultan, ki ima plesalce, ki plešejo pred njim v krasnih oblekah. Ti plesalci prav posebno negujejo svoje lase in kadar nastopijo pred svojim vladarjem. Prvi par na levi: glava afriške pegatke in poleg nje trda frizura Ovamibo-zamorca. Srednji par nam predstavlja čope.sto prepelico iz srednje Afrike in Bantu zamorca z lepo čopasto frizuro. Na desni vidimo svojevrstno lasno okrasje domačina na planoti Padang na Sumatri in glavo tamošnjega fazana, ki ima dva rožička in dve dolgi bradi V pragozdovih Južne Amerike živijo razna plemena Indijancev, kateri niso stopili še nikdar na civilizirana tla. Ti Indijanci so v resnici pravi divjaki in »e boje vsakega belokožca Večkrat so se že napotile razne odprave znanstvenikov v temne pragozdove z namenom, da bi razkrile tajnosti življenja teh tako skritih plemen. Nekemu ameriškemu profesorju se je zadnje čase posrečilo, da je bival več mesecev med doslej popolnoma neznanim plemenom Indijancev, ki živi v pragozdovih vzhodne Bolivije. Ti pragozdovi mejijo na znani Granchaco, za katerega se zdaj borita Bolivija in Paragvay. Doslej so poznali znanstveniki v teh skoraj še popolnoma nepreiskanih pokrajinah zelo preprost in reven indijanski rod, ki se je preživljal večinoma le od lova. Ta rod se imenuje Siriono. Značilna je zlasti oprema teh Indijancev. Vsi Kmalu bo zopet vesela trgatev. Prav svojevrstno veselje prinaša to delo viničarjem, ki po celoletnem napornem delu obirajo sadove svojega truda. Dal bog, da bi bila letošnja letina dobra in da bi se viničarjem in viničar-kam hitro polnile brente 6 sladkim grozdjem. imajo po dva metra dolge loke, s katerimi streljajo 3 in četrt metra dolge puščice. V žepih, spletenih iz listja, pa nosijo iz opičje kosti napravljeno dleto. Konico dleta pa tvori oster zob pragozdnega zajca. Ameriški proiesor, ki je preiskoval pragozdove v teh pokrajinah, pa je dognal, da živi med plemenom Siriono in naselbinami belokožcev še maloštevilno indijansko pleme. To pleme naziva-jo druga indijanska plemena Kvurungua. Ti Indijanci žive v močvirnih odsekih pragozdov; le takrat pridejo v bližino človeških naselbin, kadar jih muči najhujša lakota. Žive silno preprosto. Ne poznajo nobenih ležišč, spijo navadno le na iz listja spletenih preprogah; pred dežjem pa se varujejo na ta način, da na vejah drevesa, pod katerim spijo, polože poševno nekaj dolgih in širokih listov, podobnih palmovim listom. Moški in ženske spijo ločeni; moški se prav malo brigajo za žeme in otroke. Ko je dečko star 12 let, sme hoditi s starejšimi na lov. Na lovu se obnašajo prav preprosto; tudi nimajo nobenega dobrega orodja. Zaradi tega jih lov sam ne more preživljati; radi rbirajo razne gozdne sadeže. Kadar pijejo, se razkoračijo nad potočkom in nato tako upognejo svoj hrbet, da dosežejo z usti vodo v potočku. Meso vseh živali, ki jih vjamejo, pojedo prav radi. Pečejo ga v žerjavici in nikdar pa ne poberejo živalim drobovja iz telesa. Želve pa pečejo kar v oklepih. Posod sploh ne poznajo, vendar so tako priročni, da na velike daljave prenašajo vodo v zelenih listih. Edino posodo, ki jo je ameriški profesor zapazil pri teh ljudeh, je indijanska žena takoj skrila in mu je ni hotela pokazati. Kolikor je mogel opaziti, je bila iz pločevine. Na dnu posode pa je bila iz ilovice narejena konica tako, da so posodo lahko vtaknili v žerjavico, kjer je obstala, ne da bi se prevrnila. Indijansko pleme Kvurungua se boji vode. Pla-/ati ti Indijanci ne znajo in kadar hočejo prekora- >Kako pa to, gospa Vrtačnikova, da ste v tej poletni vročini tak hripavi?« »Veste, včeraj ponoči — je prišel moj mož zopet prav kasno domov .. .< * »Zakaj pa vedno, kadar piješ, mižiš z enim očesom?« »Moj zdravnik mi je rekel, da ne smem pregloboko pogledati v kozarec.« gnetljivo, a neprijetno dišečo mešanico las, ilovice in kravjeka zoblikujejo nato v dolg in debel rog, ki štrli s temena nazaj. V nekaj dnevih postane taka »frizura« v resnici trda kakor rog in glavnik ni več potreben. Umivati se pa tudi ne I smejo, sicer se jim lepa zgradba na glavi omehča j in podre. — Kdo pa je bal tem zamorcem za zgled, ko so si delali svojo »frizuro«? Najboj priljubljena pečenka zamorcev iz rodu Ovambo je neka kokoš, lepa pegatka, lri ima na glavi mesto grebena precej velik rožen, zaokrožen rog. Ta rog so zamorci hoteli posnemati in tako je na-i stala njihova »moderna« frizura. V Osrednji Afriki pa živi drug zamorski rod, ki se imenuje Bantu. Ti zamorci pa imajo, kakor navadno vsi zamorci, goste in močne kodra-I ste lase. Njihove lasje so še bolj črni, kakor njihova temna polt. Na temenu pa goje s posebno ljubeznijo šop las, ki jih vedno češejo. Tega šopa nikdar ne odrežejo in ko je Bantu-mladenič star Ameriški zrakoplov „Macon" Ameriški največji zrakoplov sveta, ki ga gradi ameriška mornarica in kateri ho dobil ime »Macon«, bo imel nekaj izredno važnih novosti, po katerih se bo ločil od doslej največjega ameriškega zrakoplova »Akrona«. Inženjerji se trudijo, da bi pri novem zrakoplovu prihranili čim več na teži. Tako so vzeli namesto do sedaj običajne z gumijem prevlečene svile, katero so rabili za izdelavo plinskih celic v notranjosti zrakoplova, novo tenko tkanino, ki je impregnira-na z želatino, radi če«ar je prav tako neprodušna, vendar mnogo lažja. Dočim ima »Akron« osem ločenih oddelkov, bo imel »Macon« le dva, s čemer bodo odpadle vmesne stene in seveda tudi njihova t »i* Prav praktično so preuredili pri novem zra- tedaj nosijo na glavi dragocen zlat diadem, ki sega čez čelo in pokriva ušesa. Že diadem je po svoji izdelavi nekaj posebno lepega in redkega, vendar to ne zadošča. Plesalec *i na prav poseben in težaven način uredi tudi svoje lase. Takoj za diademom mu iznad čela štrli visoko pokonci redek šop las, dočim so vsi drugi lasje lepo počesani in potisnjeni na glavo. Ker imajo plesalci tako dolge lase, da bi mogli imeti kite, prevežejo zadaj na tilniku lase, katere počešejo in s posebnim oljem namažejo, tako da se dvignejo lasje iznad tilnika nazaj in navzgor. Nihče ne bi verjel, da so plesalci > tem posnemaH tako zva-no javansko prepelico, ki ima »predaj na glavi prav tako redek in štrleč šop, zadaj na glavi pa ukrivljen in močan šop temnega psrja. Mogli bi navesti še vež zgledov iz Azije in Avstralije. Živalstvo je v vseh delih »veta človeku često za zgled in človek, kralj narave, posnema to, kar mu je najbolj všeč. koplovu ventile na zgornjem robu zrakopkmi, radi česar bodo nudili mnogo manjši zračni upor, kakor ventili na »Akronu«. Samo radi te malenkostne spremembe bo »Macon« vozil lahko z nekoliko ve$-jo hitrostjo. — »Akron« ima tudi lastno telefonsko centralo, katero upravlja poseben telefonist. Pri »Maconu« bodo pa porabili moderno io izredno lahko avtomatično telefonsko centralo, radi česar se bo moštvo zmanjšalo za enega moža. Motorji bodo opremljeni z novo iznajdbo, ki bo omogočala vzdrževati zrakoplovu ravnotežje. Prve poskuse te iznajdbe so preizkusila že na »Akronu«. Izum je sedaj toliko izpopolnjen, da bodo dobdH vsi motorji na »Maoonu« na izpuhu posebe nastavke, t katerih se bo izločala vodna paro. Na ta naCin se bo na-i birala voda, ki bo po teži odtehtala porabljeno go-j rivo, radi Česar bo zrakoplov vedno enako težak in ne bo prihajal v nevarnost, da izpuha r&vnotcais. Zadnji Indijanci v Zdrnfcmih drtavah Severne Amerike. Nekdanja junaška plemena Indijancev v Severni Ameriki so skoraj popolnoma propadla. Država je zadnjim potomcem odkazala poseben teritorij, v katerem smejo iiveh nemoteni po svojih starih šegah in običajih. Na sliki vidimo poglavarja z velikansko perjemeo in krasno obleko. Za njim stoji sluga, prav na levo pa poglavarja taatna straža m njegov adjutant. V ospredju pa počival« dva mlada indijanska vojaka Pričetek sadne kampanje Maribor, 18. avgustu. Iz razgovoru z znanim strokovnjakom v sadni trgovini, ravnateljem štajerske sadjarske zadruge v Mariboru Puloucom, prinašamo nekatero zanimive podatke o letošnji nusi budni letini ter o pričetku sadne kampanje. Naša letošnja sadna letina je po množini izborila, po kakovosti pa je radi preoliilegu cvetja in naravnost katastrofalne suše tako zu-ostulu, da nc bo od letošnje sadne žetve niti 60% mogoče taksirati za namizno sadje, ker nu bo doseglo standardne mere. Glede zunanjega izgledu, kakovosti in okusu pa bo letošnje sadje nadpovprečno dobro, ker bo vsebovalo izredno mnogo sladkorja, ki odločuje v okusu in trpež-nosti. Najbolj bogati .so letos v Sloveniji sadni okoliši: Slovenske gorice oil Koz.juku (lo bližine Ljutomera, dalje /gornja dravska dolina, nekateri kraji coljskega okraja, južni obronki Pohorja in dravskega polju do višine Slovenske Bistrice, deloma Savinjska dolina. Ostali naši sadni centri so imeli dobro letino lansko leto. Letošnjega pridelku se ručuua okoli 12.000 vagonov. Od tega bo namiznega sadja 3000 Nagonov, ostalo pa za mošt in industrijsko predelavo (marmelada itd.) ter zu domačo uporabo. Cene točasno še lavirujo. Za zgodnje sadje jc kupčija že v polnem teku. vendar še nimajo eksporterji enotnih nakupnih cen, ker se šc niso orientirali ter šele tipajo na inozemskih tržiščih. Danes sc plačuje kmetu namizno sadje povprečno po 0.75—1 Din za t kg. Cene industrijskega in uioštnegu sadja točasno Se niso ugotovljene. Tudi na inozemskih tržiščih sc cene neprestano izpreminjajo. Zunaj je pričela pritiskati nu cene zlasti Ogrska in zadnji teden se jc pojavila tudi šc Amerika in sicer z večjimi partijami Gravensteinca. Pri prvih partijah katere smo izvozili v Nemčijo, je notiralo blago še 30—40 mark, koncem zadnjega tedna, pa je padla cena radi preobile ponudbe nu 20 murk. Od bližnjih trgov je Dunaj obilo založen t domačini, ogrskim in našim blagom. \ Italiji ^e nudi danes blago v detajlni prodaji po Din Zeleniadna razstava Podnebje v dravski banovini je povečini jako prikladno za povrtnino, saj se tudi v bližini mest za lokalne potrebe primerno razvija. Ker pa mnogim letoviščem in zdraviliščem pri nas, zlasti v obmorskih mestih primanjkuje povrtnine, zaradi neugodnega podnebja ali vsled pomanjkanja vode, je čedalje večja potreba, da pridelovanje zelenjave povečamo. Dejstvo, da v le kraje uvažajo zelenjavo iz inozemstva, nas sili, da zadostimo tudi v tej smeri potrebam. Za pridelovanje lepega, prvovrstnega blaga se moramo ravnati po preizkušenih vrtnarskih navodilih od priprave zemlje in setve do doraščanja in odpošiljalija zelenjave na trg. Dobro blago najde vedno odjemalca. Veliko važnost moramo polagati tudi na sorto, ki jo krajevnim razmeram primerna in s tem v zvezi ludi na pridelovanje dobrega semena. Da seznanimo trge in posamezne odjemalce 7. našimi vrtnimi pridelki, dn si torej pridobimo kupce, je kmetijski odbor Ljubljanskega velesejma sklenil, da priredi letos na jesenski razstavi, ki bo pd 3. do 12. septembra t. 1. razen razstave vina, mlečnih izdelkov, meda, govede, konj in malih živali, ludi zelenjadno razstavo, ki naj obsega vse vrtne pridelke, ki se goje v dravski banovini. Razstava bo tudi za vrtnarje poučna zaradi sort. ki bodo razstavljene iz raznih krajev. V lastnem interesu so vabljeni vsi lastniki vrtov, zavodi in drugi pridelovalci povrtnine, da se te razstave udeleže v kar .največjem številu. Kazen donosa zelenjave na razstavni prostor, 110 povzroča to nikakih drugih stroškov. Od vsake povrtnine naj se odbere in odpošlje po 5 do 10 komadov, od velike povrtnine kakor so buče, zadostuje 1 do 2 komada, kar je pa drobnejše, en krožnik. Povrtnina, namenjena za razstavo, naj se . prinese na velesejmske prostore v Ljubljani v petek dne 2. septembra t. 1. * Monopol-ki dohodki so znašali v mesecu juniju t. 1. 159.6 ni5'11. Din, dočim so v juniju lanskega leta znašali še .-9.9 niilij. Din. Skupno so od 1. aprila do 30. junija, torej v prvih treh mesecih proračunskega leta znašali 465.7 milil. Din v primeri s 565.5 mili]. Din v istem času lanskega leta. Pripominjamo, da je znašal proračun dohodkov za junij t. I. 193.3 niilij., za prve tri mesece pa 579.8 inilij. Zaradi tega so monopolski dohodki zaostajali za proračunom v juniju za 33.7 inilij., v prvih treh mesecih pa 114.1 niilij. Din. Najbolj so se zmanjšali dohodki cd tobaka, ki so znašali letos od aprila do junija 359.1 milij., lani v istih treh mesecih pa 424.4 milij. Carinski dohodki so znašali v juniju 54.2 milij., v prvih treh mesecih pa 182.6 inilij. 1.70. l/.vozničar mora pri tem računati zaslužek detujlistn, italijansko carino in tovornino, ki je izredno velika ter znaša skoro 60 para na kg ter tovornino do meje, kakor vse druge stroške. Sploh ni izgleda, du bi se letos dosegle \ Italiji količkaj zadovoljive cene. ker imajo Južna Tirolska iu Zgornja Julijska Benečija, ki zalagata gornje dele italijanske državo ter Val tPOstu, ki zalaga zapadui del Italije, • izredno dobro sadilo letino. Pri tem jc blago po kakovosti izborilo in tudi glede zunanjosti lahko konkurira z našim blagom. Italija poluga veliko skrb na škropljenje in negovanji- sudouosnikov, glede pakiranju pu stoji sploh na prvem mestu. Splošni izgledi za izvoz našega sadja so pač taki, da bolim morali regulirati cene po inozemskih tržiščih ter gledati, da bomo z rigo-roznlin prevzemanjem iu izbiranjem zmožni konkurence. Izvozničarji in kmetje bodo letos prisiljeni mnogo doprinesti, du bolno zamogli obdržati naše z velikimi žrtvami pridobljene postojanke, nn inozemskih tržiščih, du lahko kasneje zopet izrabimo konjunkturo, kadar se bo nudilo. Naše sadje uživa radi pažnje, katero smo pričeli zadnja leta posvečati vsem za izvoz odgovarjajočim činjenicam, na inozemskih tržiščih najboljši sloves. Dokaz konkurenčnosti našega blaga in zaupanju \ našo tvrdke je dejstvo, tla nakupujejo naši izvozničarji v pomanjkanju domačega dobrega zgodnjega blaga v Avstriji sadje od trgovcev, ki imajo lastne prodajne stojnice nu dunajskem trgu ter ga izvažajo na inozemska tržišča. Sadno trgovino znatno ovirajo težave v mednarodnem denarnem prometu. Zadnje devizne odredbe, ki se sicer tičejo le držav, s katerimi nimamo pogodb v clearingu, nudijo naši trgovini le malo olajšav, ker je praksa pokazala, tla traja kljub temu še mesece, predno pride izvozničur do svojega denarju. Nihče pa danes ne razpolaga s sredstvi, da bi mogel financirati kaui|>ai)jo, ki traja le kratkih 100 dni. Tako bo izvoz silno trpel, ker se na drugi strani nc more tudi od kmeta zahtevati, da bi čakal na denar dva do tri inesecc. Lani so znašali v istem razdobju 187.7 milij. Din in se torej niso dosti zmanjšali, kar je razveseljiv pojav. Kliring v Švico. Po poročilu švicarske Narodne banke izkazuje klirinški promet z Jugoslavijo te-le podatke po stanju z dne 15. avgusta: vplačila so znašala pri jugoslovanski Narodni banki 3.470.378 švic. frankov, dočim so istočasno vplačila pri švie. Narodni banki dosegla 1,055.835, kur je bilo porabljeno za v korist jugoslovanskih izvoznikov. Dobro-imetja švicarskih izvoznikov so znašala 2,414.542 frankov, nadalje so bile prijavljene še terjatve iz naslova izvoza 3,257.073 frankov. Zadnji izplačani bordro je imel številko 482. Slabše se razvija kli-ring z ostalimi državami, kjer so švicarske terjalve še večje (Avstrija 5,581.041, Madjarska 17,246.757 in Bolgarija 7,930.322 švic. frankov). Vpisi v trgovinski register. S. Pretnar in drug, slaščičarski izdelki, Ljubljana (Slavko Pretnar in Ivan Režek); Industrija volnenih tkanin Vlada Teo Karevič i kompanija, Paračin, podružnica Ljubljana. Konkurz je razglašen o imovini Jurija Feren-c.i, zid. mojstra v Ljubljani; prvi zbor upnikov dne 31. avg., oglasit; se je do 1. okt., ugotov. narok dne 8. okt. — Odpravljen pa je konkurz o imovini Mirka Gobca v Celju. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Angele Ahlin, neprot. trgovke v Ljubljani; na.-ok zu sklepanje poravnave 19. sept., oglasiti se je do 14. sept., nadalje je razglašeno poravnalno postopanje o imovini Marije Kos, trgovke v Zagorju ob Savi, reg. pod firmo Ivan Kos; narok za sklepanje poravnave 27. sept., terjatve je prijaviti do 21. sept. Občni zbori. Izredni: Stavbna hranilnica in posojilnica »Moj domc, r. z. z o. z. v Ljubljani, 11. septembra ob 8 pri Levu; občni zbor Commerce, d. d. v Ljubljani se 20. avg. ni vršil. Borzo Dne 19. avgusta 1932. Denar Ta leden je znašal devizni promet samo 0.88 milij. Din dočim je znašal prejšnji teden radi obilice privatnega blaga 2.3 milij., v še prejšnjih tednih pa 0.75, 1.5 in 1.0 milij. Din. Intervencija Narodne banke znaša tako na naši kot na zagrebški borzi dnevno okoli 100.000 Din. Vpoštevati pa je še treba, da so bili la teden samio 4 borzni sestanki zaradi praznika v ponedeljek. Curih. Pariz 20.15, London 17.83, Ne\vyork 513.75, Bruselj 71.25, Milan 26.34, Madrid 41.35, Amsterdam 206.85, Berlin 122.20, Stockholm 91.75, Oslo 89.25, Kopenhagen 95, Sofija 3.72, Praga 15.175, Varšava 57.50, Atene 3.21, Carigrad 2.45, Bukarešta 3.05, llelsingfors 7.65. Radio frogrami Hadio-Ljabljana i Nedelja, 21. avgusta) 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 10 10 božjih zapo-vedi (p. dr. R. Tominec). — 10.30 Šah (B. Pleničar). — 11 Salonski kvintet. — 12 Čas, poročila, plošče. — 15.15 Vojni motivi v narodni pesmi, izvaja Prosvetno društvo Vič. — 16.45 Salonski kvintet. — 20 Klavirski koncert štiriročno (gg. dr. Švara in Lipovšek). — 20.45 Pevski kvintet Igg. Lampret Dušan, Jeločnik St., br. Lovro, Janko in Vinko Koren-čan). — 21.15 Salonski kvintet. — 22 Čas, poročila, salonski kvintet. Ponedeljek, 22. avgusta: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.00 Salonski orkester — 19.00lzprehod po modernih livarnah (Zabkar) — 19.00 Kulturni izvor gospodarstva (Dr. St. Gogala) _ 20.00 Koncert g. Riharda Zika (violina) tn prof. Janka Rnvnika (klavir) — 20.45 Prenos plesne glasbe iz Park-hotela na Bledu — 22.00 Čas poročila — 22.15 Salonski kvintet. Torek, 23. avgusta: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, poročila, plošče — 18.00 Otroški kotiček (gdč. Grafenauer) — 18.30 Salonski kvintet — 19.30 Po poljski zemlji (Boje) — 20.00 Esperantsko predavanje: Celje in okolica (Herkov) — 20.30 Prenos iz Zagreba — 22.80 Čas, poročila plošče. Ponedeljek, 22. avgusta: Zagreb: 20.30 Večerni koncert radio-orkestra — 22.40 Plošče. — Barcelona: 21.15 Radio orkester. — Stuttgart: 21.15 Komorna glasba — 23.05 Nočna glasba. — Toulouse: 21.00 Argentinski orkester _ 21.15 Filmska glasba — 21.15 Harmoniko 22.15 Plesna glasba — 22.45 Večerni koncert — 23.00 Pestra glasba — 0.05 Angleška glusba. — Berlin: 20.00 Pihala — 21.10 Komedija — 0.30 Plesna glasba — Belgrad: 20.40 Komedija — 21.40 Kvintet za klavir, dve vilini, violo in čelo — 22.10 Vokalni koncert gospe Evke Mikulič — 22.40 Ciganska glasba. — Rim: 20.4 algra — 21.15 Lahka glasba. — BeromUnstor: 20.50 Stari plesi — 21.10 Pozavna in orkester — 21.45 Večerni koncert. — Langcnbcrg 21.15 Komorna glasba na pihala — 22.45 Koncert. — Praga: 21.00 Vokalni koncert — 21.30 Pianinski koncert — 22.30 Bratislava — Dunaj: 20.25 Simfonični koncert dunajskega simfon. orkestra s odelovanjem violinčela — 22.20 Plesna glasba. — Budapest: 20.50 Koncert budimpeštan-skega orkestra »Koncerti: — Plesna glasba. Torek, 23. avgusta; Zagreb: 20.30 Koncertni večer: Marko llot-lniiller. bariton in Vladimir Ruiučie, kluvir — 21.40 Komorni koncert akademskega godalnega kvarteta — 22.40 Jazz. — Milimo: 20.30 Operetni prenos. — Barcelona: 22.10 Klasični plesi — 23.30 Instrumentalni koncert. — Stuttgart: 21.10 »Ale.ko«, opera v L dej. (Rtichuiunov) 20.30 Nočna glasba. — Toulouse: 20.30 Operna glusba — 22.15 Moderna simfonična glasba — 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 19.10 Koncert — 22.10 Šport, poročila. — Belgrad: 20.00 Vokalni koncert — 20.30 Zagreb — 22.-40 Ciganska glasba. — Rim: 20.43 »Lodolctta«,opera. — Beromiinster: 21.40 Operetna ura. — Langcnbcrg: 20.45 Bacli-Busonijcv koncert — 22.25 Poročila, šport. — Praga: 21.00 Radio orkester — 22.20 Plošče. — Dunaj: 20.00 Iz dunujskah operet; orkester Jo-sef llolzer s sodelovanjem soprana (A. Cotv) in tenorja (K. Ziogler) — 22.15 Plesna glasba. — Budapest: 22.25 Plesna glasba — plošče — 23.15 Ciganska glusba. Žitni trg Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad 79 kg 142.50—145, okol. Sombor 78 kg 142.50—145, srednja 79 kg 142.50—145, potiska 79 kg 145—147.50, ladja Tisa 79 kg 147.50—150, ladja Begej 79 kg 142.50 —145, gbn. 79 kg 140—142.50, par. Vršac. 78 kg 137.50—140, bač., sr. nova 76 kg 132.50—135, ban. nova 76 kg 130—132.50, bač. ladja Tisa nova 76 kg 137.50—140, fižol bač., sr. beli novi brez vreče 107.50—112.50, otrobi bač., sr., ban. v juta vrečah novi 65—70. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca slaba. Promet: 36 vagonov. Chicago. Pšenica marec 61, sept. 50.125, dec. 53.875, koruza marec 27.50, dec. 26.125, oves marec 20.75, sept. 16, dec. 17.875, dec. 33.50. Les Mesec avgust in september predstavljala običajno za izvoz drv glavno sezijo. V teh mesecih krijejo svoje potrebe naši inozemski odjemalci. V letošnji sezoni pa je kupčija v gorivem drvu in oglju zelo mlačna. Vsled slabih drv v lanski sezoni so se nudila zaostala drva iz predlanske sezone po vsaki ceni in so se skvarile tudi cene za letošnjo zdravo produkcijo. Ker je pa produkcija drv v tem letu zelo nazadovala, je upanje 1111 zboljšanje cen v j poznejši jesenski sezoni. V drugih vrstah lesa trgo- j vina žal počiva. Dve Slovenki na mednar. kongresu Kongres za novo vzgojo v Niizt Nizza, 9. avgusta. V Nizzi se vrši v teh dneh 6. svetovni kongres zveze zu novo vzgojo. Udeležujeta bo ga tudi dve slovenski učiteljici: Anica in Minka Očakar, ki sta dobili dovoljenje za potovanje v Francijo po posredovanju francoskega poslanika g. Neuvilla. V Nizzo sla došli 28. julija, ravno en dan pred otvoritvijo. Na kongresu je zastopanih 50 držav iz vseh delov sveta. Predavajo profesorji iz Indije, Japonske, Kitajske, Ameriko in iz raznih evropskih držav. Predsednica mednarodne zveze za novo vzgojo je gospa Beatrice linsor, kongresu pa predseduje profesor Paul Langevin. Slušateljev in sluSnteljic je nad 1500 iz vseli delov sveta, največ iz Anglije (300) in Amerike. Jugoslnvije oficijelno ne zastopa nihče, dasi se tudi pri nas zanimamo za vzgojo, ki naj hi odgovarjala časovnim potrebam, zlasti pa poglobitvi duhovnega življenja, t. j. da bi duh zavladal nad materijo. Vsa predavanja izzvene na tem kongresu v eno in isto željo, vzbuditi v otroku dušo in poglobiti v njej smisel za dobroto in lepoto. škodn, da na tem kongresu ni vsaj nekaj naših odličnih kulturnih delavcev, dasi se tudi imenovani učiteljici trudita, da bi slovensko domovino kar najčastneje zastopali. Predstavljeni sta bili že skoraj vsem odposlancem različnih držav, ki jih zelo zanima našo šolstvo. Govorita francoski, nemški in angleški (angleščina prevladuje) in (ako izmenjavata misli z različnimi narodi široin zemlje. Licej, v katerem so vršijo predavanja vsako dopoldne od 9—12, je kakor parlament uli še bolje kot pravi babilonski stolp. V njem se čujejo najrazličnejši jeziki sveta. T11 palača je bila pred vojno razkošen nemški hotel, danes pa hodimo po teli dvoranah Japonci, Kijajci, Indijci, Angleži, Spanci, Nemci itd. Med drugimi osebnostmi ima v tej pa-luči tudi ga. dr. Moutessori svoje tečaj. Razne države so v tej palači razstavil« deška in dekliška ročna dela, pismeno in risarske izdelke itd. Ob morju, v sijajni palači Medlteraneo pa predvajajo vsako popoldne filme različnih šol iz vseh delov sveta. Oh 8 zvečer napolnijo zborovalci veliko gledališko dvorano, kjer predavajo znamenite osebnosti. Mnogi, zlasti oddaljeni narodi, še niso Imeli prilike, da Id govorili 7. Jugosiovankama, zato je umevno, da se vse vprek zanima 7.11 naše kulturno življenje. Od dne do dne so si tu najrazličnejši narodi bliže iu zdi se, kot da so vsi samo ena velika družina. Tu so srečava vzhod in zahod, silne daljave, ki ločijo zemeljske dele, zginjajo počasi. Podrobno poročilo o kongresu bosta podjetni učiteljici že še poslali. Sedaj pridno zbirala materijal in sla pri delu od jutra do večera. Domovini pošiljata iskrene pozdrave. Beda narašča Ljubljana. 20. avgusta. Živimo sredi poletja, dan je vsak dan krajši; leda tako neradi mislimo še 1111 jesen, 1111 zimo. I11 vendar stoji jesen in zima že vsa mrka, grozeča pred nami. Ze lani je bilo hudo. letos bo še huje. Ze zdaj trkajo na duri vsak čus potrebni — in večkrat tudi nepotrebni — kako bomo odpravljali bedo šele pozimi, ko se bo razen lakote očitoval na prosečih siromakih tudi mraz in pomanjkanje obleke. šel sem včeraj po ulici, dohitel sem dve ženski, ujel sem mimogrede njun pogovor. Obe ženski sta že na prvi pogled razodevali revščino, ki se jima je očitovala v oblekah kakor v gubah obraza, v udrtih očeh. »Sedem nas je pri hiši, pa je 011 v soboto prinesel sedem kovačev...« »Nas je pa osem, pa ni prinesel nili dinarja. Že od prvega je brez službe... Sedem let je delal tam, zadnjič pa so jih odpustili stopetdeset obenem. Kani naj se obrnemo, kaj naj storimo?« Ženski sin razodevali obup, tožili sla nad ravnanjem podjetij, ki pri odpuščanju ne ločijo očetov od neporočenih delavcev. V resnici je hudo za ene kakor za druge. A lažje se prebije mlad samski človek knkor oče, ki ne ve, kje bi vrezni kruha ženi in sedmerim otrokom; ki ne ve, knin naj bi se obrnil po voziček drv, da bi bilo vsem tople pri hiši. »Slo dinarjev bi imela dati za stanovanje zadnjo soboto, pa jih nisem dala. Kje naj jih reva vzamem? Naj nas vržejo ven, naj nas poženejo na cesto, bomo pač poginili tam ... saj je vseeno, kje ... Ko sem sedel v avtobus in se odpeljal h kosi-lu, je nasproti inene sedla močnejša ženska, vsa pomazana s šminko in pudrom, od nje pa je puhle) v silni soparici duh najfinejšega parfema ... Narofejte .Slovenca* I »j 0 i3 oNoo ^u S ta *=> S? 32»O si ^ s- S ^ .2 " 2! IŠŠiŠg isaI * . S 52 a •r S Ji £ « 5 S* • 1 68 S i a | as 1 a ' Q m 3 ™ PS 6-2} s c m «0 (m n t> n7 co 9i •• K, N . ► ja 1 s 0) c N > a c N 5 t *§ > S vgd^ I I .! f 2 d £« Bdiš fosj,.0 So*!-*- e 53 »■ £.»5 d > u 3^.59« ■S'3855 I R. D. Blackmoro: Toda obračunati z menoj ni bilo tako lahko, dasi sem čutil v svojih sklepih oteklini in ozeblini podobne bolečine. Nič drugega že ni držalo na meni kakor noge, ki so mi res pošteno pomagale. Zategadelj sem junaško nadaljeval metanje ali rokoborbo, kakor že hočete to nazivati, kajti v spominu sem imel nauk, ki mi ga je bil dal oni pametni dečko, in sem se odločil priboriti si zmago prej, nego bi moral iznova na kolena. Menda še nisem bil slišal v vsem svojem življenju slajših besed, kakor zdaj, ko mi Je moj sekundant in pomagač, ki se je silno zavzel za moje opravilo in bi se bil jokal, da me je videl premaganega, dejal: »Izborno napravil, John, izborno! Samo dvigaj visoko roko, John, pa ga boš sijajno prerešetall« John se .je medtem smukal okoli študentov in jih izpraševal za mnenje, ali me ne bo nemara tekmec ubil; hudo mu je bilo zlasti zaradi moje matere. Toda ko je zvedel od njih, da sem se že šestdesetkrat boril, je žalostno prišel k meni, vprav ko sem hitro so-peč sedčl v naročju svojega sekundanta, ki mi je brisal z gobo krvavečo rano, in mi je zašepetal na ušesa, kakor da bi bil z ostrogo izpodbujal konja: »Ne daj se mu, John, kajti sicer se ne smeš več prikazati v Exmooru.< Tega nisem mogel prenesti. Vročina mi je zalila možgane in oči so se mi bliskale. Ko bi trenil sem iznova stisnil posti in srce mi je zastalo v prsih. Zdaj naj me Kobin Sneli ubije, ali ga pa premagam! Ž vsem pogumom sem se na nanovo lotil, kaiti Robin se je smehljal od upanja na zmago, pa nisem mogel trpeti tega smeha. Zdajci je z levico mahnil proti meni, a jaz sem ga v tem hipu sunil z desnico med oči. Posvetilo se mu je pred očmi, moj sunek mu 111 bil nič kaj povšeči. Nisem se ga več bal in mu nisem hotel prizanesti kakor tudi sebi nisem prizanašal. Iznova sem prišel do sape, srce se mi je ohladilo in oči mi niso nič več plamtele. Zavedal sem se samo tega, da bi bil rajši umrl, kakor pa osramotil svoj rodni kraj. Ne vem, kakšen je bil konec boja; spominjam se zgolj tega, da se je borba dovršila in sem pomagal polagati Robina v posteljo. Tretje poglavje. Plen razbojniških Doonov. Od Tivertona do Oarea drži zelo dolga in težavna pot in potnik si mora prav zares, kakor pravijo, pot tjakaj utirati. Saj cesta še dandanes ni dovršena, vsaj tostran Dulvertona ne, dasi zdaj ni več tako nevarna, kakor je bila za časa mojega šolanja. Dober konj lahko teče po njej, ne da'bi se preveč spotikal; toda ko sem bil še dečko, niso ostroge, ko se je človeku najbolj mudilo, nič zalegle. Toliko je bilo tam barskega blata. Hvala novemu času in napredku, dandanes so napravili ceste in jih posuli z butarami dračja, a tu pa tam tudi s hrastovimi štori, tako da se podnevi človek ne pogrezne v močvirje, če Je povsem trezen. Toda v onih časih, ko sem poln topline in navdušenja prišel iz šole, je bilo težko in naporno najti glavno cesto. Danes ima ta navadno na obeh straneh ograjo, vsaj v bližini mesta. Meni se zdi to ko nekaka pretveza, ko nekako znamenje in kažipot razbojnikom. četudi je zadosti hliy.11 Londona. Rabi iim ko nekaka proga za nepoštene tekme. Zelo zarana smo odrinili iz mesta, kjer smo imeli en dan počitka, ki so ga zahtevale ranjene in šepave noge naših kljus. Kar se tiče mene, sem bil takisto vesel tega odmora, kajti po vsem telesu sem čutil bolečine in sem imel zelo težke otekline. Prenočili smo ob tako zvani Zlati cesti v gostilni pri Belem konju, nasproti katere sta z zlatimi črkami napisani imeni John in Joan Greenway. Zgodaj ob petelinjem petju smo se morali napotiti proti domu. John Fry je bil glede svojega prihoda pome še vedno redkobeseden in mi je neprestano lagal o očetu. To mi se-veda ni bilo pogodu, kakor bržkone ne bi bilo nobenemu študentu, zlasti pa ne po zmagi. ' Bilo je že pozno popoldne, preden smo dospeli v Dulverton, ki se v njega bližini zlivata reki Exe in njena velika posestrima Barle. Tam je imela moja mati strica, toda nič se nismo ustavili pri njem, kar mi je bilo nekam čudno, kajti bilo je nama skrajno potrebno po dveh urah napornega pota dobro nakrmiti konja, da bi mogla potem naprej do črne barske poti. Ta močvirja so v času zmrzali izborila za ježo, samo če ne vro iz zemlje vroči vrelci. Toda ono leto do tedaj še ni bilo zmrzfili, četudi so kosi zjutraj že debelo gledali od mraza. Ko pa napoči črna, do kosti segajoča zmrzlina, sc pričnejo močvirja krčiti, dokler jih nazadnje ne zapade snrg. Pot od Bamptona do Dulvertona ni bila posebno prijetna, toda ne smem so preveč pritoževati. Konjf. se nista pogrezala globlje ko do kolen, razen seveda na najslabših krajih. Vreme je bilo čez dan milo, megleno in obe najini kljusi sta se precej znojili. P(,ggy jc nosila le malo tovora, kajti moja prtljaga ie bila r.u Smilera. Mali oolasi V malih oglasih velja vsaka beseda Din i*—; ženitovanjski oglasi Din 2" . Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2-50. Za pismene, odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko. Vsnl.it beseda 1 Di" Hlapec vesten, pošten, zdrav, močan, trezen, popolnoma vešč vsakega kmetskega dela in konj, išče s 1. septembrom stalno službo. Naslov v upravi Slovenca- št. 11.937. (al Trgovski pomočnik začetnik želi dobiti službo v večji trgovini, najraje v mestu. Ponudbe poslati na upravo -Slovenca- pod Pošten« št. 11.912. la' Sprejmem učenca poštenih staršev, ki ima vsaj dva razreda meščanske šole. Ivan Traun, trgovina z mešanim blagom, Ptujska gora. (v) Učenko sprejme manjša špecerijska trgovina. Oskrba pri starših. Ponudbe na upr. Slovenca pod Ljubljana št. 12.090. (v) Zavod sv. Marte priporoča za gospodinjstvo dobre moči, kuharice, sobarice, natakarice, služkinje in druge dela zmožne moči- lal Prodajalka vešča mešane stroke, želi premeniti službo. Naslov v upravi Slovenca« pod it. 12.162. lal Odvetniška uradnica popolnoma samostojna -želi premeniti službo. Ponudbe pod zn. Večletna praksa« 12.146 na upravo »Slovenca«. (a) Natakarica zmožna samostojno voditi gostilno, /eli mesta v boljši gostilni. Nastopi lahko takoj. Ponudbe poslati na Kovačič, Šenčur 104 pri Kranju. (a) Mesto hišnice išče dekle srednjih let. ki se razume tudi ua oskrbovanje vrta in gospodinjstva. Ccnj. ponui"™ na upr. Slovenca pod značko Vsestransko zanesljivi 12014 ._(u) Gospodinja z enoletno gospodinjsko >olo išče mesta pri kakem starejšem. samostojnem —gospodu, ki jc /e služila nekaj let na takem mestu. Cen j. ponudbe na upravo »Slovenca pod značko: -Vsestransko zanesljiva štev. 12015. (n) Strojni ključavničar orodničar išče mesta kjerkoli v Sloveniji. Ponudbe na upravo Slovenca pod •Sposoben 12046. (a) 10.000 Din kavcije ali garancije dam za na-meščenje sluge ali kaj po dobnega. Ponudbe na po drtižnico Slovenca , Ce lje pod »Štajerc*. (a) Mizarskega vajenca poštenih kmečkih starsev sprejme Franc /avodnik, (a) 7.0 "fignji "u P!A •!§ Učenca s predpisano šolsko izo- j brazbo, ki bi bil v oskrbi in na stanovanju pri star- I ših, sprejme takoj speče- | rijska in kolonijalna tr- I govina, zaloga kuhinjske oosode Pri »Miklavžu«, Ljubljana, Vodnikov trg, semenišče. (v) Mizarskega vajenca z oskrbo sprejmem. Pre-lovšek, Prešernova ulica 23. Zelena jama. (v) Dobrega sekača treznega, k čoku, potrebujem takoj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod Me-sarija« št. 12126. (b) Pomočnica in učenka se sprejmeta za strojno pletenje. Trebnje 18. (b) Kuharico izurjeno, z znanjem nemščine, sprejmemo s 1. 9. za Karlovec v trajno službo. Ponudbe pod št. 12091 na upravo »Slovenca«, (b) Periektna kuharica srednjih let. ki je vajena vsega hišnega dela, se surejme k štirim osebam. lJIaca 450 Din. Prednost imajo z dežele. Ponudbe na upravo »Slovenca pod Pridna, čistn 11063. (b) Mlinarskega učenca z dobrim šolskim spričevalom sprejmem takoi. Anton Lah, umetni mlin, Ze. Polskava. (v) ilužbodobe Vsakn beseda I Din Nabiralci telet se iščejo. Ponudbe: tv. Tele«, hotel Kajtcž, Ljubljana. (b) Orgljavec ki zna igrati klavir, se išče za dijaški zavod. — Prednost imajo vdovci ali samci katoliki v starosti 40—50 let. Naslov v upr. Slovenca 12.118. (b) Več natakarjev in natakaric sprejmemo za velesemjsko restavracijo. Javili se je pismeno ali osebno dne 24. in 25. avg. med 12. in 14. uro v restavraciji -Emona«, (b) I Vajenci ii Vsaka beseda 1 Din Sprejme se deček krepke postave, s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, v trgovino z meš. blagom na deželi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 12.016. (v) Vajenca za kamnoseško obrt takoj sprejme Karol Novak — kamnoseški mojster, Št. Vid pri Ljubljani. Oskrba v hiši. (v) Pridno vajenko sprejme takoj boljša šivilja. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 11.936. (b) Učenko za kuhinjo sprejmem. - Kolodvorska ulica 23. (v) Vajenka z dežele, poštena in kršč. vzgojena, vsaj z 2 razr. meščanske šole in dobra računarica, se sprejme v trgovino mešanega blaga na deželi. Naslov v upravi Slov.« pod »1. september« št. 12109. (v) Učenec 15 let sta", krepak, zdrav, ie želi izučiti kolarstva. Nastopi takoj. — Naslov v upravi -Slovenca« pod št. 12.140. (v) Učenca J primerno Šolsko izobrazbo, poštenih staršev, sprejmem takoj v specerijsko trgovino. — Anica Lukman. Stari trg št. 3Ql (o) Kmečko dekle zdravo, pridno, pošteno, iščem k družini brez malih otrok v pomoč gospodinji. Ponudbe na upravo Slovenca" pod zn. 250" 11.965. (b) Postrežnico za popoldne iščem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.169. (b) Korespondentinjo perfektno v nemški stenografiji, hitro tipkarico » slovenskem, hrvatskem, nemškem event. francoskem jeziku, sprejmemo. Nastop v času od 15. septembra do 1. oktobra. — Obširne ponudbe z natančnim curriculom vitae ev. sliko na upravo "Slov.« pod št. 12111. Sprejmejo se samo perfektne moči. (b) Vsaka beseda | Din PRIVATNI »GYMNAZIUM« Beograd, Lazarevičeva 7 (pri hotelu -ExceIzor«), Prvega septembra prično tečaji za vse razrede srednjih šol. Učenci izvršijo v enem letu dva razreda. -Za odrasle večerni tečaji. Moderni internat tudi za učence drž. šol za korc-peticijo. Uspeh zasiguran. Prospekti brezplačno Oblastv. koncesijonirana šoferska šola J. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Dunajska c. 31 Prihodnji redni tečai se prične 1. septembra. Christofov zavod vpisuje ves avgust, Vodnikova cesta 12, pri stari šišenski cerkvi in v trgovini Podkrajšek, Jurčičev trg št. 2. Vpisnina 20 Din, šolnina nizka, revni po pust. („) Šoferska šola E. Čeh (bivia Carmr nikova Šoferska iola) Ljubljana, Dunaiika c. 3i Sol« za poklicne Šoferje in amaterje. Prospekti iu po-.iasniln /nsioni in franko. ! —————-————__ Najlepšo bodočnost j ima vsak krojač, šivilja, ki zna dober, preizkušen kroj. Tečaj prikrojevanja | 5. septembra. Vpisovanje j takoj. — Krojno učilišče, ! Smartinska c. 24, Ljub-■ liana. (r) Služkinjo za raznašanje sadja in zelenjave - iščem. Najraje Primorko. Ambrožič Neža, Jesenice. (b) Služkinjo srednjih let, snažno, čedno, zmožno kuhati dobro meščansko hrano in pospravljati fine sobe, sprejmem. Ponudbe na upravo -Slovenca« pod »25«. (b) Prekajeval. pomočnik prvovrsten, dobi službo. -Ponudbe pod št. 12125 na upravo Slov.« (b) " teh težkih časih sc more s.c najlažje dobiti z uslano-vi t vi jo domačo pletarne. Mi damo vsakomur tekoče delo, ker smo cdjcmalci za pie-fenme. dobavimo prejo in '/plačamo zaslužek /n pletenje. kar dokazuje mnoco /»hvalnic. Pišite sc danes po gratis-prospeklc tvrdki Domača Plttarska tnduilri -1». odd.7, los,p Kalil, Maribor, Trubarjeva Vsaka beseda 1 Din Hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banke v znesku 400.000 Din kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod K 3« št. 11.935. (D) Radi družinskih razmer se proda v srezu Ptuj iz proste roke neobremenjena tnašinelno opremljena, leta 1023 zidana opeharaa-tovarna zidakov in prvovrstnih zareinih strešnikov lepe rudeče barve, ki dobro prezimijo in se ne luščijo. Ležišče izborne gline v veliki množini. Krožna peč 14 kamer za večjo letno produkcijo. Do nakladalne poslaje 6 km. Cena Din 700.000"-. Zamenja se event. /.a neobremenjeno hišo v .Mariboru, Colju ali v Ljubljani. Vprašanja na upravo Slovenca pod >Upekarua-lovarua<. Dobičkanosno že dolgo obstoječe podjetje išče sodelujočega družabnika s kapitalom. Ponudbe pod Dobiček 2.151 na upravo. (dl Hranilne knjižice domačih zavodov kupujem in prodajam. A. 11. Klančnik, Mojstrana, (d) Osamljenec 100.000 Din gotovine želi spoznati v svrho že-nitve premožno gospo-dič no ali vdovo brez otrok. Lc resne ponudbe poslati na upravo Slovenca- pod Premožna« št. 12.192. (ž) Vsaka beseda 1 Din Nižjega dijaka sprejmem. Naslov v upr. Slovcnca« pod št. 12077. (D) Dve mlajši dijakinji sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v upravi »•Slovenca« 12.156. (Dl Dva dijaka (-inji) sprejmem v vso oskrbo v solnčno, veliko sobo. Dobra hrana, kopalnica in strogo nadzorstvo. Naslov v upravi Slovenca pod št. 12.168. (D) Profesor , ime dijake realčane nižjih razredov na hrano in stanovanje. Poučuje klavir in nemščino. Ponudbe pod Francoščina 11078 na upr. Slovcnca«, Maribor. (D) Dijaka vzame v vso oskrbo profesor. Dopisi pod Vestno nadzorstvo« na upravo Slovenca« 12.171. (D) Dva dijaka (-nji) sprejmem na stanovanje s kopalnico Hrana izvrstna. Ponudbe na upravo Slovenca« Maribor pod »Zadovoljen. (D) Dijakinjo sprejme nemška družina na vso oskrbo. Gornig, Pobrežje, Cerkovska cesta 24, Maribor. (D) Stanovanje dvosobno, kabinet, priti-kline, takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 12.154. (č) Stanovanje suho, v suterenu, soba, kuhinja in pritikline, oddam s septembrom v Tovarniški ulici 25, Moste. Vpraša se na Klančku 6 pri Novaku. (č) ODDAJO: Gostilno na prometnem kraju dam v najem s 1. septembrom. Pripravno tudi za Dalma-tinca. — Naslov v upravi »Slovenca« 12.144. (n) Dve stanovanji dvosobni, poselska soba, kopalnica, pralnica, jedilna shramba in pritikline, moderno urejeni, se od-dasta s 15. septembrom v novi vili v Bolgarski ulici v Ljubljani. Pojasnila daje uprava »Slovcnca« pod št. 11.960. (č) Trgovino z mešanim blagom, v okolici Ljubljane, ugodno oddam. — Ponudbe na upravo Slov.« pod »Takoj« št. 12129. (n) Malinovcc izletniške' predmete, vsak dan sveže žgano kavo kupite najbolje pri Jagodič, Celje. (r) Prazno sobo oddam. Postavi se lahko štedilnik. Naslov v upravi Slovcnca 12.153. (č) Stanovanje sobo in kuhinjo odda ta koj Ivana Knez, Jcžica št. 31. (e) Komf. stanovanje treh sob, kopalnice itd. v novi vili blizu drame oddam mirni stranki z novim pohištvom za 1300 D s 1. novembrom. Ponudbe pod Solnčno« 12.160 na upravo Slovenca«. (e) Dvoje stanovanj eno in dvosobno v novi hiši oddam takoj. - Male Gum lje 40, p. St. Vid. (č) Dve dijakinji sprejmem v popolno oskrbo. Naslov pove uprava Slovenca« 12.167. (D) Mlajši dijak ali dijakinja se sprejme na stanovanje z vso oskrbo. Kopališka ulica 34 — Maribor. (D) Stanovanja Vsaka beseda l Din IŠČEJO: Stanovanja dvo- ali trisobna s kopalnico v ccntru išče Rc-alitetna pisarna, Ljubljana, Wolfova ul. 1. (c) Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin za takoj ali 1. november iščeta zakonca. Ponudbe pod zn. «*¥<>'/ ovfot^o >l7Aiq jnfyt/ionor m, Uictf rrptfl /pn/ ■MtSJtVft/SOt/O? Pl I//3JOM* opow TipmJoi PU ipatpA/i/ 'JU, 2—3 sobe kuhinjo, pritikline, iščem v mestu za november. — Dolinar, Pred škofijo II. (c) ODDAJO: Stanovanje dvo- in trisobno oddani. Stari trg 24/11. (č) Oddati je: Dve pritlični sobi v Slomškovi 1, sedaj Carinska pisarna, štirisobno stanovanje v L nadstropju v Kolodvorski 34, ter tro-sobno stanovanje v Tavčarjevi 4, Več se poizve pri kamnoseški industriji Vodnik, poleg glavnega kolodvora. (č) Dvosobno stanovanje veliko, z vsemi pritikli-nami, vrtom, zraven gostilne Šventner, se takoj odda. Jarše 55, Sv. Križ, Stanovanje treh sob in kuhinje, ali enako stanovanje z večjimi sobami ter pritiklina-mi in nekaj vrta v novi vili sc ugodno odda. Naslov pove podružnica Slovenca« v Celju (č) Sobo z 2 posteljama, krasno, s posebnim vhodom, blizu sodnije, oddam. Naslov v upravi Slov.« pod štev. 12132. (e) Parketirana soba solnčna in snažna sobica, se odda. Maribor, Trdinova 9. (g) Vsaka beseda l Din IŠČEJO: Delavnico za ključavničarsko obrt s stanovanjem išče obrtnik. Naslov v upravi Slov,« Pod št. 12124. (m) L jubljana. Gostilno vzamem v najem ali na račun, najrajši v Slov. goricah. Naslov pove upra-(č) va »Slov.«, Marib: (m) Milostljiva! Iz novo dospele zaloge kožuhovine si nabavite po najnovejših modelih v poletnem času mnogo ceneje fin krznen plaSč. Plačljivo šele jeseni. Popravila kožuhovine v pred-sezoni še za polovično ceno. Plačljivo jeseni pri prevzemu. L. Rot, Mestni trg 9, Ljubljana. (r) Malinovec pristen, kg 16 Din, prodaja Sadjak, Sv. Petra c. 83, dvorišče. (r) Otroka sprejmem v odgojo po nizki ceni. T. Kirar, Kostanj ob Savi. (r) Vsaka beseda i Din Motorno kolo do 350 cm kupim. Točen opis z navedbo tipe in cene poslali, na Plčtko - Vransko. (f) Motor na sesalui plin. sedaj še v obratu, poceni naprodaj. Dopise na podružnico Slovenca« v Novem mestu pod Dober stroj«. Motor na sesalni plin, sedaj še v obratu, poceni naprodaj. Dopise na podruž. Slovenca v Novem mestu pod Dober stroj . (f) Renault avto štirisedežen, generalnono-pravljen, se produ. Pripraven za potnike, ker jc zelo ekonomičen. Naslov pove podružnica Sloven- ca v Celju. (f) Oklic Svarimo vsakogar pred prodajo kakoršnihkoli vrednost, predmetov, blaga, ozir. gotovine komurkoli, ker nisva za nikogar plačnik. Makole, 19. avg. 1932._ Andrej in Marija Juršič. Obenem se proda pod istim naslovom trgovina in gostilna po ugodni ceni. (r) Osebo iščem, ki je dolžnik banke, kalera se nahaja pod moratorijem. Naslov pove podruž. upr. >SIovenca« v Mariboru, Koroška 1. (r) Vsaka beseda l Din PLETILNI STROJI »DIAMANT« najnižje cenc. - Popravila vseh strojev izvršuje stro-kovnjaško tvrdka Franc Meglic, Ljubljana, Karlov ska cesta 22. (0J niATillJA Pravkar izšlo ! Novi normalni katalog znamk cele Jugoslavije, Srbije, Črne gore in Bosne. Žepni format na 48 straneh s 75 slikami. — Cena 4.— Din. Trgovina znamk: Haimov, Belgrad, Terazije 38, Opozorilo industrijalcem, izvoznikom in trgovcem! Redka prilika za turiste! 6-21 sept. 1932 se bo vršil VZHODNI VZORČNI SEJEM v BAftl (Italija) ... ... _ irgovak« razstava. Udobnost, na železniških in parobrodnlh progah za razstavljalce, posetnike in blago Industriici in IrnnvM u V'-X--- i.i____________i t..........° mesto Bari. ki s svojo lego nudi zadovoljstvo, a s svojim kon lOrtnm in mnralrlm __:.._!.! ________ 1 r0ovCi, , VaSem inleresu Je. do obiščete 1 m' J""i " pomFnl i5l° k'k°r Poslovno po- lovanjc nnzapsd eli v/hod r velikimi prihranki na času In po"nlhslroikov. k"pfl] <>obttePSe !•/„ popust, od Turisti, Izkoristile lo edinstveno priliko, da vidite napredno forlom in morskim kopanjem privabi ogromno' MevNo''obiskovalcev. Ne pozabile, da je v Bari morsko kopanje še v mesecu septembru v polnem razmahu. Organizirajo se Iudi dnišlvena potovanja In dobi popust ze obisk drugih mesl Italije. " .......... d0bP tt- ^ — -ga, P(ostaio*^a Lipski jesenski sejem 1932: I ^l! a n č n e j S1 p e g o J i se dobe pri vodilnih V>*r potovalnih pisarnah in pri častnem lastopmku: A ING. G- TONNIES, Ljubljana, Dvofakova 3 Poštni predal 128. Vzorčni sejem od28.avg. do vključno l. sept. Tekstilni avgusta, sejem za gradbeno, hišno in potrebščine od 28.avg. do vključno l.sopt. ________elem ' sejem do 31. i obratovalne i 115 Din 1 m* žaganih bukovih drv, prvovrstnih, franko hiša, nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25, Telefon 27-08. (t tjSfSSSBi Vsaka b'».ecla 1 Din Droben oglas v »Slovencu« vosestvo ti hitro proda; ?e ie ne z gotovim denarjem oač kupca ti s knjižico da. Več parcel •o ugodni ceni naprodai. " oizve se f>ri Oražmu v vlostah pri Ljubljani. Ipj Posestvo .rednje veliko, v Savinj-iki dolini, blizu Žalca, se ,sled bolezni proda. — )opise je poslati podruz-lici »Slov.« v Cel|u. Ip) Pot do lastnega doma n blagostanja vsakemu >dprta. — Pojasnila daie Jtavbna hranilnica in po-lojilnica, Ljubljana, Miklošičeva 15.__lP Hiša z gostilno n večjim vrtom v Studi ,ri Domžalah štev. 5 bo »rodana na javni dražbi ,ri sodiiču v Kamniku Jne 29. avgusta 1932 ob 1.30. Cenilna vrednost zna-ia 121.842 Din. Najmanjši jonudek znaša 62.437.66 i)in. Inlormacije daje ad-rokat dr. Zvokeli, Kam- »k.___M Dvostanovanjsko hišo »a lepi legi, blizu Senl-fiške tramvajske proge irodam. Ponudbe na upra-to »Slovenca« pod »Le-ovišče St. 11919. (p) Lepo posestvo v neposredni mariborski okolici, ob državni cesti, obstoječe iz stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja, primerno za lončarja, kolarja, vrtnarja, le-sotržca; 4 orale zemlje od tega en oral parceliran, se po vrednosti proda. Ponudbe pod »W 300.000« na upr. Slovenca', Maribor. (p) Hiša Stiristanovanjska, v predmestju Ljubljane, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« St. 12.174. (p) Stavbna parcela Stožice, lepa lega, naprodaj. Naslov v upr. Slovenca« pod št. 12065. (p) Lepa hiša z velikim stanovanjem in krasnim vrtom naprodaj za 130.000 Din v predmestju Kranja. Vprašati ri Društvu posestnikov, uli-(p)) pr Ljubljana, Salendrova uli ca 6. Pri nakupu oz. pri prodaji posestva, hiše, parcele — dosežete najbolj zadovoljiv uspeh, ako se obrnete na Reali-tetno pisarno Jože Gra-Sek, Ljubljana, Kolodvorska ulica 24. (p) Nova hiša trgovskimi lokali, ob tramvaju v Zgornji Šiški, ugodno naprodaj. Vpra-Sati pri Društvu posestnikov, Salendrova 6. (p) Novo hišico s 4 sobami in 2 kuhinjama, 350 m'J vrta, v ljubljanskem predmestju, Sest minut od tramvaja, takoj prodam ali zamenjam za majhno posestvo v okolici Maribora. Naslov v upr. Slovenca« 12.152. (p) Gozdne parcele •dnosno posestvo kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Na deželi« ». 11.899. __tU) Hišo s pekarijo * popolnoma dobrem stanju, z vrtom ali zemlji-Ičem, v prometnem kra-u, v mestu ali v trgu na leželi, kupim. - Ponudbe ia Anton Preskar. Split, Sarajevska ulica 11. (p) Vila itiristanovanjska z vsem konlortoin, 20 let davka presta, gospodarsko poslopje s stanovanjem, 1000 kvadr. m vrta naprodaj v Ljubljani. Naslov pove uprava »Slovcnca- pod itev. 12081. (p) Parcele kolodvora v Dev. v Polju prodam. Naslov poce uprava Slovenca' pod štev. 12082. (p) Hiše od 74.000 Din dalje prodaja širom Slovenije — Realitetnd pisarna, Ljubljana, Wolfova ul. 1. (p) Ččsjez/čto pa tudi dobra reklam č v □ jSLOVENCU■ Krasno gosposko posestvo, aron-dirano, v ravnini, hiša in novo gospodarsko poslopje naprodaj iz proste roke radi bolezni. Ugodni plačilni pogoji. Naslov pove uprava »Slovenca« Maribor. (p) Parcelo v Šiški 600 m- veliko, poceni prodam; tudi na knjižico. Kic, Ljubljana, KavSkova ul. 16 (dvorišče) (p) Posestva, hiše gostilne, vile, trgovine -prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ul. 30 p Novo zidana hiša trisLinovanjska z dvema obama, predsobo in pri-tiklinami, v vsakem stanovanju kopalnica, vodovod, elektrika, v dveh sobah parket se proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Jakob Kralj, Moste, Predovičcva ul. 43, Ljubljana. (p) Malo posestvo obstoječe iz treh oralov zemlje, 20 minut oddaljeno od kolodvora, prodam. Naslov v podružnici »Slovenca« Celje. (p) C333ES Vsaka beseda 1 Din Partijo stavbnega dolgega lesa in ca. 100 m' hlodov rabim za takojšnjo dobavo. Hlodi smejo biti mešani: jelka, smreka in tudi druge vrste. Ponudbe z navedbo cene poslati: Lesna industrija Fran Ravnikar, Linhartova 25, Ljubljana, (k) Hišo v bližini Ljubljane do 80 tisoč Din kupim. Naslov v upravi >Slovcnca< pod št. 12.087. (p) Hišo kupim v bližini Kranja, plačam do 35.000 Din. Ponudbe na S. Čipe, Jugo-česka , Kranj. (p) Lepo posestvo pripravno za obrtnika bližini Vojnika prodam za ceno Din 32.000. Naslov se poizve v podružnici -Slovenca-, Celje (p) Gostilno z mesarijo z lepim vrtom in zaprtim kegliščem prodam v Mariboru. Cena ugodna. Polovico gotovine, drugo knjižica Prve Hrvatske štedionice. Naslov v upr. »Slovenca , Maribor, (p) Malo posestvo v bližini Kranja naprodaj za zelo ugodno ceno. Natančne. informacije daje Franc Sajovic, Gorenje pri Kranju, (p Stavbne parcele solnčna lega, ob Dunajski cesti — poceni naprodaj Goričan, Bežigrad. (p) Kratek klavir dobro ohranjen ali piani-no kupim. PlHČam do 4 tisoč dinarjev. Ponudbe na upravo Slovenca« pod • Klavir 11939.. (K) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod t Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. eseeeeei Vsaka beseda 1 Din Če avto svoj stari prodajaš al' motorja bi znebil se rad. brž kupcev ti mnogo prižene Slovenfev najmanji' inserat Seno suho, zdravo, ima naprodaj L. NouSak, Bos. Du-bica. (1) Vinogradniki, pozor! Prvovritne rebljalnike — stroj za trganje pecljev) naročite pri Antonu Fi-Ster, strojno ključavničarstvo v Metliki. (I) P" Ti Sladko seno preiano, kupim. - Naslov upravi »Slovenca« pod it. 11.971. (k) Vsakovrstno zlato traoiije po naivisiib cenab ČERNE, iuvelir. Liubhana, Wolfova ulica It 3. Zlato in srebro vsake vrste kupi F. Ču den, Prešernova ul. 1. (k) Lipovo cvetje in druga zdravilna zeliiča kupuje Salus d. d., Ljub Ij.ina, Aleksandrova 10, k Sode od vina in žganja od 25 1 naprej kupim. Pačnik, Laško. (k) Duhova drva in oaue kupuje stalno Uran Franc Ljubljana Sv. Petra cesta 24. Kupujem pletenine tovarn, zalogo: vsakovrstne nogavice, telovnike puloverje, proti gotovini, Ponudbe na Zagreb I — poštni predal 300. (k Univerzitetni profesor dr. Hauptinan Ljudmil naznanja v svojem, v imenu svoje soproge, svojih otrok ter vseh ostalih sorodnikov prežalostno vest, dn jo njegova srčno ljubljena mati, stara mati, tašča In teta, gospa LJUDMILA HAUPTMAN vdova po profesorju in šolskem svetniku dne 20. t. m. po dolgem, mučnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage, nepozabne pokojnice bo v ponedeljek 22. avgusta 1932 ob 10 dopoldne od doma žalosli Poljanska cesta 10 ouk v vezenja. Večletno jamstvo. IVAN VVOSTNER LJUBLJANA - MOSTE, Zaloška cesta 21 splošno kleparstvo, inštalacija hišnih vodovodov, strelovodov, bakrenih kotlov in drugih kotlov za štedilnike itd. z najboljšo izvršitvijo in po možnosti najnižjih cenah. Otvoritveno naznanilo! ■M I««« 'MMM^MMIMMMMMMM«« Mr. ph. N. Komotar vljudno naznanja, da je otvorila lekarno na Viču Lekarna je najmoderneje urejena ter prodaja vsa tu- in inozemska zdravila in specijalitete. — Oddaja recepte na vse bolniške blagajne. V »Ljudski knjižnici" K * CVEl P NAŠE VASI E * CVErl P NAŠE VASI L * CVEl 1 NAŠE VASI L * CVEl NAŠE VASI E * CVEl NAŠE VASI K * CVEl NAŠE VASI Krasen roman iz kmečkega življenja Spisal PAUL KELLER OLTARJE p°praviia» KIPE RELIJEFE izdeluje in vsa kiparska dela po lastnih in po danih načrtih Nizke cene i PORTRETE LJUBLJANA - MOSTE ■ WIIHU||, Pokopališka ulica št. 5 Novol V slovenskem prevodu Marije Kmet. Naročnikom Ljudske knjižnice" bo razposlan prihodnji teden. — Cena za ne naročnike: broš. Din 32'—, v polno platno vez. Din 42'—. Jugoslovanska knjigarna C Cementni izdelki ; stavbinska dela, nagrobni spomeniki, vodometi, cevi, vrtne ograje, okraski, kipi itd., najsolidnejša i izdelava, prvovrstni materijal. — TABOR JOŽE, Ljubljana. Rožna dolina, cesta VIII št. 13. KIS 5PIRIT IN ŽQdNJE ZA VLdQdNJE DOBITE PRI JAKOB PERHflVEC, HflRlBOR, QQSr05Kfl ul. 9 Naznanilo Stara reuomirana tvrdka Liubliana Gosposho ulica st. ? KUNC otvori zopet z dnem 1. septembra 1.1 atelje za prvovrstno izdelovanje mošKih oblačil po meri V zalogi ima blago najboljših kvalitet, za brezhibno izvršitev pa jamči ime. Zato se si. občinstvu in nekdanjim cenj. odjemalcem najvljudneje priporoča z zagotovilom znano vestne in solidne postrežbe SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NDDI PO IZBEDNO DGODNIH CENAB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE =4 izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igrarnih vozičkov, triciklji, razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene — Ceniki franko. j Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana Karlovska re«la št. 4. 191 Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri ljudski posojilnici reg. zaflr. z n. z. f CCljll r€# * n z. v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul, Stanje hranilnih vlog znaSa nad 100,000.000 dinarjev Posojila na vknjižbo, poroStvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov 7. vsem svojim premoženjem Cenjenemu občinstvu se priporoča saditev srobov in družinskih grobnic ler celoletno oskrbovanje. Imamo v r.» ogi visoke iu nizke vrtnice različnih vrst, kakor tudi lavorje in druge rastline Pavel Stinenc, pokopališki vrtnar Sv. Križ-Liubljana. Telefon 27-89 Cvetličarna !Sv Pelra c 38. Telefon 26-54 Velika zaloga svežega cvetja, kakor ludi drugih rastlin, šopkov, vencev in različnih aranžmajev. HIPE higijenska posoda za kruh in pecivo v javnih lokalih sc naroča pri ALOJZ DERGANC Ljubljana — Gerbičeva Pohištvo posteljnine preproge, linoleum. posteljne garniture in odeje, zavese, postelpie vložke, žitnnice, fln-nelaste in volnate odeje, gosje perje za postelje, nfrik (morska trava), konisko žimo, otoinane, divane, blago za pohištvo i. t. d. vse po jako nizkih cenah dobite pri Karol Preis M A R I BO R - Gosposka ulica st. 20 Ceniki brezplačno! Ceniki brezplačno! Priporoča se prvi slovenski zavod Vzajemna zaoaroaalnJca lijublfana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarvkovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice; Zagreb, Starčevičev trg 6; Sarajevo, Aleksandrova cesta 101; Split, Ulica XI. puka 22; Beograd, Poincareova 2. Posmrtninski oddelek »KARITASt sprejema v zavarovanje zdrave od 7 do 80 let stare osebe Glede pojasnil se obrnite na Vzajemno zavarovalnico. oddelek ^KARITASt. Dobra, praktična vrata in okna zr domu! — Vse izdelke stavbnega mizarstva v vseh poljubnih oblikah po "It": strojno mizarstvo Alojzij Trink LJUBLJANA - LINHARTOVA ULICA ST. 8 - TELEFON 28-56« Stavbeno podjetje FRAMC MARINČlČ Vič-Glinre (Tržaška cesta 15) pri 1 jubljani izvršuje vsa stavbena dela vsakovrstndi stavb po solidni nitki CHiii. — Izvršujejo se tudi vsakovrstni načrti. Gradben« podietie AR H. VID i C JOSIP, Ljubljana VII (ŠIŠKA) Celovška cesta 80 TEHNIČNA P J S A I? N A Načrli proračuni, skice za vse vrste zgradb in notranjo opremo, pr« skrba parcel-slavbišč. nadzorstvo zgradb in parcelacije /.einhiič i, t d IVA M N OVA K splošno strojno mizarstvo Vižmarje p. Št. Vid nad Lj. Naročila se sprejemajo po lastnih in po podhnth načrtih , «tn>n»»w ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA TELEFON STEV. 2057. 2470, 2979 D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta to) PODRUŽNICE: Bled, Novi Sad, Kranj. Šlbenlk, Maribor, Kočevje, Celle, Sombor, Djakovo, Split. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi n& vseh tržiščih v tuzemstvu in inozemstvu ■/». |i,i,».i«»iiii«Imi H